TOVARNE DELAVCEM! Ves september je bil v znamenju živahnih razpravljanj o volitvah v delavske svete in upravne odbore okrajnih, krajevnih in mestnih podjetij. Delavstvo novomeškega' okraja v p t)! n i meri razume naloge, ki so mu bile dodeljene! z zakonom o upravljanju državnih gospodarskih podjetij) po. delovnih kolektivih-Te dni pa se delavstvo- novomeških podjetij na delovnih sestankih raizgovarja o prevzemu strojev in vseh obratnih sredstev. Premlevajo in mislijo., kateri izmed njih je najbolj sposoben in vreden, da bi mu zaupali podjetje. In na pravo so zadeli. I zbrali so udarnike, racionalizatorje, strokovnjake, skratka ljudi, spremenilo. Zdaj pa vem., da delam za korist hotela samega, predvsem pa se zavedam, da moram vložiti vse sile. da bo našim gostom v hotelu čim udobneje in prijetneje.« Tako se je razgovorU-a predsednica upravnega odbora tega hotela, prijazna in nasmejana kuharica Horvatova Pepca. Izvolili so jo 23. septembra. Kakšne so naloge tega kolektiva se vsi uslužbenci prav dobro zavedajo. Vodstvo pa so izročili še naslednjim- članom delavskega, sveta: Zofki Kostrevčevi, predsednici delavskega sveta, Zamidovi Pavli, Pavli Nahtigalovi in Mugerljevi Ančki. SEDMA OBLETNICA I. KONGRESA AFŽ SLOVENIJE Okrajni odbor Osvobodilne fronte Trebnje priredi 15. oktobra v Dobrniču proslavo VII. obletnice prvega Kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze, ki se je vršil 17. oktobra 1943. leta v Dobr-Liiču. Na ta dan bo tudi odkritje spominske plošče na domu, v katerem se je vršil prvi Kongres SPŽZ. Že sedaj vabimo partizane, ki so se udeležili borb v dobrniški dolini in okoliških hribih, da pridejo ta dan v Dobrnič. Prav posebno pa vabimo žene, borke in matere. Spomnili se bomo vseh naših junaških žena in mater, ki jim v časo NOB ni bilo nobeno delo pretežko in nobene žrtve prehude. Pripravljalni odbor ki so z delom dokaizali, da jim upravljanje podjetja ne bo težkoča. MIZARSKO PODJEJTE MLO NOVO MESTO 4. septembra so se delavci odločili in izbrali najboljše člane delavskega sveta iz svoje srede ter jih postavili v upravni odbor: Jevšček Miloš, Zrimšekl Franc, Vinko Fridl, Anica Knaleljčeva, Miha Jakše in Janez Mu-tiič. Zriraškov France bo za predsednika. Dobra so premislili, preden so jih predlagali. Volitve pa so pokazale, da so delavci zadovoljni. Franc Bojer, predsednik delavskega .sveta in France Zrimšek! Zavedajta se naloge, ki je postavijenai pred vaju in ves delavski avet in borita ,se za nove 'delovne zmage. Na prvi seji upravnega odbora so sklenili, da. bodo procent izgubljenih ur, ki so- v avgustu izredno narastle, znižali, kolikor bo le mogoče. Vajencem bodo nudili večjo pomoč s tem, da. bo vsaki pomočnik prevzel po enega vajenca in mu nudil čimveč strokovnega, znanja. Menijo, da bi serijsko izdelovanje predt-metov pripomoglo k večjemu obračan ju kapitalu. S tem bodo v najkrajšem času začeli- KOVINARSKA DELAVNICA MLO NOVO MESTO Delavskemu svetu bo predsedoval Janko Karel, v upravnem odboru pa sta Miha Bro- Pol službovanja. Marsikaj se je od takrat OKRAJNO AVTOPREVOZNISTVO NOVO MESTO »Prepričan sem, da bo novo izvoljeni upravni odbor, delo: v našem podjetju dvignili na višjo raven, kot je bilo do danes. Dosedanje naše delo poznate, dobre in slafoei stra_ ni. Zato gjlejte, da bo odslej čim' bolj popolno.« Tako je nagovoril delavski svet upravnik podjetja, tovariš Jože Mikiič. Poleg njega so v upravni odbor izvolili tudi Jožeta Knafelca, Slavka Rotarja, Mirka Pipana in Miloša Kobefca z namestniki. Izvolili so najboljše. ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE Ob prevzemu v ljudske roke, je bilo podjetje opustošeno in neuporabno. Z vztraja nostjo in trudom pa se je stanje izboljšalo in danes je doseglo podjetje višino kategorije B, s srednje veliko kapaciteto. Najbolj predani člani delavskega sveta: Mihelca Pavšelj, Ivan Pavlin, Franc Strajnar, Minka Peterlin in Milena Pcipovič so izvoljeni v upravni odbor. Neutrudljivi delavci v službi ljudstva mu bodo odslej še predane je služili. Brez kričanja skozi radio, naše delavstvo odgovarja hujskačem in klevetnikom1 z delom, vztrajnim delom. ENO NAJSTAREJŠIH LOKALNIH PODJETIJ V SLOVENIJI SI JE IZVOLILO VODSTVO Pred kratkim je imelo podjetje MLO krojači - šivilje v Metliki pomemben praznik ■— volili so upravni odbor. Prostori so bili okrašeni! s cvetjem in zelenjem. Vse je izgledalo slovesno. ,Sestanka v podjetju se je udeležil tudi predsednik okrajnega sindikalnega sveta tov. Sober. V kratkih in jedrnatih besedah je razložil pomen volitev upravnega' vodstva po tovarnah, podjetjih in drugih ustanovah. Saj se posebno v Beli Krajini spominjajo časov, ko ni bilo za delovnega človeka ne dela ne kruha. Tudi zia obrtnika ni bilo lan-ko. Romali so v tujino in se vračali onemogli in zgarani. Danes tega ni treba, ljudska ob. last je dala obrtnikom možnost, da se združujejo, imajo svoje delavnice, so socialno zavarovani, tako, da so preskrbljeni tudi za stara leta. Tov. upravnica je v svojem referatu ocrtala razvoj podjetja. Podjetje šivilj je bilo ustanovljeno kmalu po osvoboditvi, po novem letu bodo praznovali petletnico obstoja. Leto pozneje' so se jim pridružili še krojači. Spočetka je bilo podjetje odsek kmetijske zadruge, kmalu pa je prevzel podjetje MLO. V svojem petletnem obstoju je podjetje prebrodilo marsikatere težave- Bilo je pomanjkanje raznega materiala in strojev. Delovna disciplina je bila1 precej' slaba. Z iznajdljivostjo in sposobnostjo upravnice tov. Tinke Prus so bile premagane zapreke, ki .so ovirale uspešni razvoj podjetja. S politično vzgojo kolektiva, se je sčasoma ziboljšala delovna disciplina, ki je sedaji na primerni višini. Zboljšala se je tudi kvalliteta in kvantiteta dela. Podjetje ima- svoje naročnike po vsej Sloveniji. V upravni odbor so izvolili najboljše delavke in delavce. Redina ZADRUŽNIKI V METLIKI BODO GRADILI HLEVE Vsak začetek je težak, pravi pregovor, to vedo posebno dobri zadružniki v Metliki. Ko so šli lani skupaj, so jasno videli pred seboj vse težave. Govejo živino so imeli na treh krajih pri zadružnikih, ravno tako je bilo s svinjami. Potem so dobili v najem večji hlev za živino, ki pa vendar ne ustreza sodobne^-mu gospodarjenju. Za svinje so napravili začasine hleve pri predsedniku zadruge tovarišu Urhu. Prirastek pa je tako hitro napredoval, da sedanji prostori, ki bi bili kvečjemu za 20 svinj, ne zadostujejo za 60 dd 70 svinj. Zato so se zadružniki letos odločili, da bodo drugo leto začeli s kapitalno izgradnjo hlevov. Uredili bodo hleve za govejo živino. konje in svinje. Ravno tako bodo za svinje uredili moderna in prostorna tekališča, tako do bo mlad zarod imel dovolj prostora na zraku in soncu. Vendar se bo zadruga pri teh bodočih delih morala opreti tudi na pomoč množičnih organizacij v Metliki. Ze v letošnjem letu so frontovci na množičnem sestanku obljubili pomoč zadrugi, vendar obljube niso izpolnili. Nekaj je pomagala mladina, največ pa dijaki iz gimnazije, pod vodstvom tov. profesorice Irene Herakovič, ter garnizon JA v Metliki, kar je vredno vse pohvale. Pri tem pa ne smemo pozabiti upokojenke tov. Bravc Mirni in 701etne mame Firove, ki radi pomagata zadrugi. Regina Kdo se zaveda, kaj je samostojnost in neodvisnost? (Popravek) V članku pod gornjim naslovom v št. 31. našega lista z dne 23. 9. 1950 je bilo omenjeno, da je med prosvetnimi delavci vpisal tov. profesor Trdan Anton nizko vsoto ljudskega posojila. Ker je pri imenovanih vpisnikih v tem članku povsod omenjena tudi vsota, pri tov. Trdianu pa ne, je 'bila s tem javnost namenoma ali nenamenoma napačno poučena. Res je, da je tov. prof. Trdan Anton skupaj z ženo vpisal 3000 din (tri tisoč) ljudskega posojila, kar je nad povprečjem. Na konferenci ravnateljev srednjih in upraviteljev osnovnih šol je poverjenik za prosveto tov. Kasesnik Ivan omenjal tov. Trdana kot primer slabega vpisnika,, ni pa omenil, da je dal 3000 din, čeprav je za to vsoto moral vedeti. Iznesena dejstva soi bila torej pomanjkljiva in izkrivljena.- S takim' netočnim poročanjem se jemlje ugled prosvetnemu delavcu, posebno pa še vzgojitelju. Ker samo resnica dela čast listu, ki jo objavlja, pa tudi doplsniiku in iniciatorjem, zato napako popravljamo. Uredništvo ugotavlja, da je tov. prof. Trdan Anton s tem vpisanim, zne. skoim dokazal, da se zaveda, kaij je samostojnost in neodvisnost in da je dostojno izkazal svojo patriotično dolžnost. — Uredništvo. St. Jernej u jeseni 14. in 15. oktobra bo v prikupni šentjernejski dolini veliko partizansko praznovanje, zvezano z gospodarsko razstavo, letalskim mitingom, nastopom članov predvojaške vzgoje in gasilcev ter s konjskimi dirkami. Ta praznik gorjanskih partizanov bo takole potekal: 14. oktobra ob 7. uri zjutraj bo otvoritev gospodarske razstave v prostorih Kmetijske zadruge, kjer bodo KDZ in privatniki razstavljali letošnji vinski pridelek, grozdje in ostale kmetijske pridelke. Popoldne ob 5. uri pa boi pri zgodovinskem gradu Prežaku partizansko slavje, na katerega so vabljeni vsi partizani. Vsem nam je znano, da so ravno iz prvih gorjanskih enot vzklile številne slovenske brigade, pomembni vojaški in politični ljudje. Noga slehernega partizana, ki je sodeloval v NOB, je prav gotovo stopila tudi na gorjanska tla. Zato se bomo tega slavja udeležili v največjem številu. 15. oktobra ob 10. liri dopoldne bo letalski miting s padalci in sodelovanjem članov predvojaške vzgoje in gasilci, popoldne ob 1 uri bo povorka na dirkališče, kjer bo veliko ljudsko zborovanje in kasneje ljudsko rajanje. Prav gotovo bo obisk v šentjernejski dolini ob tem prazniku velik. S prisotnostjo bomo dokazali prvim borcem naše osvobodilne borbe svojo zahvalo, istočasno pa bomo priča zanimivim dirkam in razstavi, ki bo pokazala kako so v tem letu gospodarili »šentjernejski petelini«. Stran 2 >DOLENJSKI LIST« Stev. 33 ZDRAVA ŽIVINA - uspešna živinoreja PRIPRAVIMO SE S£SETLETNIC0 OFI Osnova vse kmetijske delavnosti je dobra in donosna živinoreja. Od dobrega stanja živinoreje zavisi zadostna preskrba delovnega ljudstva z mesom, mastjo, mlekom, j a je i in pravilno preskrbo industrije s kožami, volno in podobno. Na drugi strani pa ima živino-reja tudi v poljedelstvu veliko vlogo, ker daje nujno potrebno vprežno silo ter prepo-trebni hlevski gnoj, brez katerega si ne moremo zamisliti dobrega u&pevanja raznih poljedelskih rastlin. Zaradi velike važnosti, ki jo ima v našem gospodarstvu! živinoreja, je nujno, da se na vse načine prizadevamo povečati številčno stanje živine in jo kaikovostno dvigniti na ono stopnjo, ki ji pripada. Poleg dobre odbire plemenske živine za razplod ter pravilne in zadostne prehrane, je dobro zdravstveno stanje osnova uspešne živinoreje. Ogromne so škode v živinoreji, ki nastajajo zaradi raznih 'bolezni, ki se največkrat pojavljajo kot posledica nepravilne prehrane, raznih kužnih obolenj ter plodnostnih motenj. Ravno nepravilna prehrana povzroča v živinoreji velike izgube, čemur je vzrok po eni strani premala skrb za pridelovanje kakovostne krme, po drugi strani pa nepoučenost glede krmljenja živine. Žival rabi za svoj normalni razvoj zadostne količine organskih in rudninskih snovi ter vitaminov. Pomanjkanje teh v krmi najbolj prizadene mlado živino, ki je v rasti, ter breje živali. Od rudninskih snovi v našem okraju primanjkuje zlasti apna in fosforja, Čemur je vzrok slabo stanje travnikov. Pomanjkanje teh snovi v krmi povzroči pri goveji živini velikokrat bolezen, ki jo poznamo pri kravah v godnem času brejosti kot pojav, da krava ne more vstajati. Tudi kostolomnico povzroča pri govedi pomanjkanje omenjenih snovi. — Vsak gospodar pa, pozna, bolezen zlasti pozne jeseni ter zgodnje pomladi — rahitičnost pri prašičih. Vse te bolezni se lahko preprečijo z dodajanjem kostne moke — klajnega apna ter po možnosti vitaminov ter živinske soli. Razen tega se priporoča krmiti prašiče predvsem s surovo hrano, kar v našem okraju nI navada. Od kužnih bolezni naj omenim svinjsko rdečico in svinjsko kugo- Kljub temu, da svinjska rdečica leto za letom povzroča ogromne izgube pri prašičereji in da imamo proti njej učinkovito obrambo v obliki za- ščitnega cepljenja, se še vedno najdejo kmetovalci, ki svojih prašičev ne dajo v pravem času zaščitno cepiti. Sele potem, ko je svinja že bolna, teče gospodar po veterinarja, vendar tudi v tem primeru šele v zadnjem trenutku, ko so mu odpovedala vsa domača sredstva- Svinjska kuga je še veliko bolj nevarna in smo jo v letošnji pomladi le težko omejili, da ni povzročila ogromne škode. Da se ponovno ne razpase, je treba paziti zlasti pri nakupih prašičev iz področij, kjer je kuga razširjena, ter upoštevati vse odrejene veterinarske predpise. Pri perutnini bi omenil kokošjo kugo, ki povzroča vsako leto milijonsko škodb, kajti v področjih, kjer se pojavi, poginejo večinoma vse kokoši. Tudi v našem okraju je vsako leto napravila, zlasti v jeseniškem in spomladanskem času veliko škode. Da se to pre. preči, je izdana odredba, da se v mesecu oktobru in novembru obvezno zaščitno počepi vsa perutnina. Da bi ta akcija, ki je v korist vsakega posameznika, dobro uspela, naj vsi kmetovalci pomagajo veterinarju ter se točno držijo vseh navodil glede cepljenja. Pri govedu povzroča največjo škodo jalovost krav, ki je posledica raznih plodnostnih motenj ali pa okužb. Marsikateri gospodar pripušča svoje krave ali telice večkrat in brez uspeha, ne da bi poskušal odkriti vzrok, zakaj se krava ne obreji. Ravno tako marsikatera krava stoji mesece v hlevu, ne da bi se gonila. Vzrok temu je lahko bolezen na jajčnikih odnosno preslabo razviti jajčniki, razna vnetja maternice ter zunanjih delov spolovila. Večina teh obolenj in nedostatkov se da s pravilnim zdravljenjem odstraniti in krava bo spet sposobna za pleme, Drugi vzrok jalovosti je okužba krav. ki se prenaša po okuženih bikih na zdrave krave. Bik, ki se je okužil od bolne krave, lahko prenese bolezen na vsako zdravo kravo. Ravno tej okužbi moramo posvetiti največ pažnje, da jo pravočasno odkrijemo in podvzamemo vse potrebne ukrepe, da se takoj zatre. Da se zatre jalovost, bodisi da je vzrok okužba ali druga obolenja spolnih organov, bodo v jeseni in pozimi masovni pregledi krav- Na te preglede opozarjamo že sedaj vse živinorejce. V OLO Novo mesto se bodo vršili v vseh krajih, kjer bo potrebno. Živinorejci naj na te preglede pripeljejo vse krave in telice, ki se zaradi katerih koli vzrokov ne obrejijo. F. BOJ LUBADARJU V eni prejšnjih številk »Dolenjskega lista« je bil priobčen članek, ki opisuje način življenja in zatiranja največjega škodljivca naših smrekovih gozdov. Članek je bil napisan v poljudni obliki vsakomur razumljivo in bi ga sleherni gozdni posestnik lahko koristno uporabil v lastnem gozdnem gospodarstvu. Praksa pa kaže, da je članek marsikje naletel na slepe oči. Ob pregledu gozdov, tako na državnem, še več pa na privatnem sektorju smo naleteli na posekana smrekova debla v lubju, ki so bila polna mlade lubadar jeve zalege. Naleteli smo tudi na zaznamovana lovna drevesa, v katerih je bil lubadar v zadnji stopnji svojega razvoja. Po poizvedovanju smo dognali, da je akcija podelave teh dreves že v teku, napreduje p-ži Sraj Albina, Primskovo št. 3, ki ima 11.94 hektarjev skupne zemlje, od tega je njiv 2-65 ha, vinogradov pa 0-76 ha, in je prejela za prodajo raznih pridelkov lepe denarje, za II. LP pa ni imela niti dinarja (jabolčnik prodaja po 80 din). Nič boljši ni od1 Srajeve Miklavčič Nace iz Mišjega dola, ki imai celokupne zemlje 22.23 ha, od tega je njiv 2.5 ha ima celotno gospodarstvo v najboljšem stanju in je vpisal 2000, ker je mislil, da bo zaslepil OF in da je s tem izpolnil svojo državljansko dolžnost. Komisija za vpis II- LP pa dobro ve, da je dobil v letošnjem letu lepe denarje za prodano blago. Ali bo zadovoljen tak sebičen kmet, da mu da država samo toliko, kolikor on daje državik Z. F- Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije je izdal poziv na ves slovenski narod, da naj tekmuje v počastitev 10 obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Prav zato je Okrajni odbor OF Novo mesto osnoval odbor za proslavo desetletnice ustanovitve Fronte. Na svoji prvi seji je odbor prišel do naslednjih sklepov. 1. Deseta obletnica ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda je tako pomembna, proslava, da je potrebno prav posebnega dela in to vztrajnega dela tekom šest mesecev, će hočemo dostojno proslaviti ta važen dogodek, ki je pripeljal slovensko delovno ljudstvo do oblasti in najdemokratičnih pravic- Naše delo mora biti vsestransko, na vseh področjih našega življenja in tako prepričevalno, da se bo nadaljevalo tudi preko 27. aprila 1951 in da bo postalo nujna potreba za povzdigo našega življenja in izboljšanja življenjskih prilik- 2. Delo za proslavo je takcl razčlenjeno in vseobsegajoče, da morajo sodelovati prav vse organizacije, t. j. Osvobodilna fronta. Anti-fašistična fronta žena, Mladina, Pionirji, Zveza borcev, Ljudska prosveta in tehnika, Rdeči križ, Fizkultura, Gasilci itd. Zato se naj vključijo prav vse organizacije v krajevni odbor za proslavo desetletnice. ORGANIZACIJSKO DELO FRONTE Kako bo fronta najbolje proslavila svojo desetletnico? Prav gotovo z utrditvijo vaških in krajevnih odborov. Sedaj- bodo kmalu volitve v te odbore in to je najboljša prilika, da pridejo v odbor res dobri, zavedni in delavni frontaši. Z volitvami v ljudske inšpekcije bomo omogočili dobro ljudsko inšpekcijo, ki bo v pravem, času odpravljala vse napiike in zagotovila vsem izboljšanje življenjskih prilik- S čiščenjem in razširitvijo članstva se bo fronta utrdila in le na ta način lahko pomagala pri oblastvenih poslih. V marsikaterem frontnem odboru je vse delo ležalo le na dveh ali treh članih odbora, velikokrat pa tudi samo na enem. Članstvo je bilo le v malokaterem slučaju pritegneno k delu. Dostikrat ni bilo človeka,, ki bi sklical mnoa žični sestanek in razložil lepo po domače, kakšna je pot, po kateri gremo in s kakšnimi težavami se borimo. Vse premalo je bilo sestankov, na katerih bi ljudem razlagali vzroke klevetanj in luži, iki jih sipljejo na nas kom-infonmske države. Imamo še celo vasi, kjer še niti enkrat ni bilo razgovora o 'teh vprašanjih. Se vedno imamo primere, ko, kmetje prosijo, da- bi se jim razložilo po domače zadružništvo in njega pomen za naše kmetijsko gospodarstvo. Večina' osnovnih organizacij Osvobodilne fronte ni dovolj delavnih. V njih je zamrlo pravo organizacijsko življenje, pozabili so naredne sestanke, na, skup. no delo, študij, vzgojo, na sodelovanje in pomoč krajevnemu ljudskemu odboru itd. Pozablja se na glavno nalogo naše organizacije —■ na politično delo v vasi. Pred nami je torej v tem šestmesečnem' tekmovanju dvoje nalog: 1. aktivizirati članstvo osnovnih organizacij v vasi; 2. izboljšati delo odborov na vasi kakor tudi v kraju. Ce bomo opravili in izpolnili ti dve nalogi, potem bomo lahko izvršili vse naloge na vseh področjih našega udejstvovanja. KULTURNO PROSVETNO DELO V okraju imamo Okrajni odbor Ljudske prosvete. Ne bom ugotavljal kje je krivda, toda eno drži, da ta odbor ne dela in ne izvaja nalog, ki so stavljene predenj. Prav zato pa tudi delo raznih kulturno umetniških društev ni vodeno po enotnih načrtih, ampak je delo teh društev prepuščeno samo sebi. Kulturno prosvetno delo na vasi bi bilo lahko veliko plodne j še, če bi imelo kako po. moč od okrajnega odbora.. Tudi tu je potrebna aktivizacija vseh članov okrajnega odbora. Dramske krožki in odseki bodo v tej šestmesečni dobi dali vse od sebe, da bodo prireditve res kvalitetne in imele vzgojni in prevzgojni pomen. Marsikje je knjižnica osnovana, vendar pa ta ne dela in se premalo ali pa celo nič ne zanima za razdeljevanje dobre knjige med ljudstvom. Zato bomo v tem tekmovanju in pripravah za proslavo uredili vse že ustanovljene knjižnice in jih predali ljudstvu. Poleg njih pa bomo ustanovili tudi čitalnice, v katerih bo delovno ljudstvo dobilo dobro čtivo. Ljudska univerza spi spanje pravičnika razen v Dol. Toplicah. Kje je vzrok temu? Ali mogoče na ljudeh, ki ne pridejo na predavanje ali na ljudeh, ki bi lahko predavali pa nočejo? Prvi sestanek predavateljev je pokazal, da se bo ta stran ljudske prosvete lahko popravila in spravila v tek. Pevski zbori, godbe, orkestri in najrazličnejši ljudsko - prosvetni aktivi naj pokažejo, da jim ni vse eno kako bomo proslavili deseto obletnico Fronte. ZGODOVINSKI IN DOKAZNI MATERIAL Pri odboru za proslavo se je osnoval oddelek za razstave in zbiranje zgodovinskega in dokaznega materiala. Naš »Dolenjski list« je prinesel v številki 6 z dne 23, marca prav lep članek »Čuvajmo spomenike preteklosti« in pa v številki 10 z dne 20, aprila »Se je čas!«, v katerih je do potankosti opisano, kaj,, kako in na kakšen način zbiramo tak' material in zakaj nam je potreben. Vendar ni bilo nikakega odziva razen par častnih izjem. Vse to moramo sedaj' popraviti. 27. april nas mora najti pripravljene z veliko razstavo našega dela in življenja v teku desetih let Osvobodilne fronte. Razstava, ki bo v Novem, mestu, pa tudi v drugih krajih je lahko lokalnega značaja, bo imela naslednje oddelke Delo Fronte v letih narodno osvobodilne borbe, Gospodarsko delo po osvoboditvi in prosvetno kulturno delo po osvoboditvi. V tem obdobju bo tudi razstava 1501etnice Prešerno^ vega rojstva, 4001etnice slovenske knjige in. razstava rokopisov slovenskih pisateljev. Naš okraj je bil prizorišče najbolj zagrizene borbe in ustvarjanje ljudske oblasti, zato ni nikakega izgovora, da takega materiala ni, ampak ga je treba poiskati in naj:i.. KOMUNALNA DEJAVNOST Vsakomur je znano, da je Osvobodilna fronta prav na komunalni dejavnosti najbolj prizadeta. Saj neštete frontne brigade pomagajo oblasti pri teh delih. Osvobodilni fronti je mnogo ležeče na tem, da neprestano dviga življenjski standard delovnemu ljudstvu. Zato bo Fronta pomagala pri naslednjih; delih, ki jih bo opravila naša oblastvena komunalna dejavnost, v šestmesečnem, pripravljanju za dostojno proslavo desetletnice. 1. Obnova stanovanj v mestu: Eno stanovanje v Cvitkovičevi hiši na Glavnem trgu, obnova Rozenbergove hiše, obnova Križatije-im obnova Kobetove hiše na Ljubljanski cesti. Za obnovo podeželja bo narejen še naknadni plan. 2. Preskrba z vodio: Ogromna dela za preurejanje vodovoda v Novem mestu, ureditev studencev v Dobruški vasi, Poljanah, Pod-gradu, Potoku, Zalan, Gorenji vasi, Doizu, in Podhosti. 3. Perišča: Za I. teren Novem mestu, Se-lih pri Straži, Vavta vasi, Humani vasi iu. Poljanah. 4. Popravila krajevnih poti: Popravljenih, bo 30 km vaških poti, 5. Lopa za avtobusno' postajo: V Novem mestu na Kapucinskemi trgu. 6. Javno stranišče v Novem mestu poleg, pošte. 7. Ureditev cestišča v Novem mestu ob Krki v podaljšku Pugljeve ceste. AGITACIJA IN PROPAGANDA Propagandni oddelek bo nadvse važen in je biio potrebno tudi za to delo načrta, ki ££ieua takole: 1. 1'otograiiranje raznih objektov in del poseono ouuti, Ki so zgrajena ali oelaiu po osvobojen ju. 2. Oprema teh fotografij z ustrezajočo legendo ter kartotečno ureoitev (teh. loiogranj. vse to ,do siuziio v osvetlitev dela Osvobodilne ironte v novemeskme oocrajU. 3. Organiziranje izletov s preaavanjem v kraje po novomeškem okraju, ki so po_ membnii za zgodovino OF in narodno osvoDOr-diino borbo. Propaganda pri ljudeh, ki so prav posebno povezani z zgodovino OF v novomesikem okraju, da napišejo svoje spomine. 4. Idejna zasnova in izdelava parol in gesel za praslavo in obletnico Osvobodilne Ironte. ZVEZA BORCEV si je postavila naslednji plan za teh 6 mesecev 1. Vključiti v zvezo borcev dokončno vse tiste, ki imajo pogoje za včlanjenje. 2. Izdelati točno evidenco vojnih vdov in sirot ter invalidov. 3. Popisi in po možnosti fotografiranje važnejših objektov, bunkerjev, tehnik, kurirskih stanic itd. 4. Pospešitev zbiranja zgodovinskega ma" teriala. 5. Ustanovitev 2 novih osnovnih organizacij Zveze borcev. 6. Izvesti prekope vseh padlih borcev v skupne grobove. 7. Postavitev dveh spomenikov padlim borcem in 4 zgodovinskih plošč. 8. Zbirati kroniko vasi, ispominov iz Narodno osvobodilne borbe, izvršitev spominske knjige padlih .borcev in žrtev NOB. 9. Oživitev Zveze borcev in nuditi pomoč Osvobodilni fronti in ostalim množičnim organizacijam. Dela je ogromno, todia prav nič preveč, če se zavedamo, da stojimo pred tako važnim, praznikom vsega slovenskega naroda. Zato vsi na delo. Drejče Stev. 33 >DOLENJSKI LIST< Stran 3 Sedma obletnica Bido je oktobra 1943. leta, ko nam je aktivistka Mara Rupena. - Osolnikova prinesla vest, dla bo v Dobrniču prvi kongres SPZZ. Prvi kongres žena? Pa v Dobrniču, saj je bila naša vasica tako majhna in neznatna, sedaj Pa kar naekrat — kongres. Vedela sem, da je to nekaj velikega, neka ji kar bo mnogo pripomoglo k razvojiu in utrditvi naše organizacije, kar bo mnogo pripomoglo k naši Osvobodilni borbi. Jasne slike o kongresu še nisem imela. V Dobrnič sta prišli tov. Mara in tov. Tončka Maje nova, s katero smo po vaseh uredili vse potrebno za prehrano in Prenočišča delegatk. Z začudenjem so ljudje sprejemali novico o tem, da pridejo v Dobrnič žene iz cele Slovenije in iz Ljubljane in s skrbjo ugibali, kje bodo delegatke namestili, da jim bol udobneje. V Koritih so možje sklenili, dla jim bodo kuhale žene, ki najbolj znajo Ravno tako z dobro voljo so delegatke sprejeli v Sahovcu, Lokvah, Vapči vasi, Preski, Dobrniču itd. V samem domu so se mrzlično vršile priprave. Dvorana je bila okusno okrašena, po dbbrniških hiša! pa so se pojavile parole. 16. oktobra popoldne pa so pričeli prihajati z vseh strani vozovi z delegatkami. Kongres se je vršil ponoči in prvi večer so člani NG nastopili z recitacijami in uprizorili Klopčičevo igro »Mati«. Nato se je pričel delovni del kongresa. Toplina in prisrčnost, ki je vladala na kongresu, se je vsaki delegatki vtisnila globoko v srce. Od- L kongresa AFŽ Slovenije ločnost, borbenost in pripravljenost na- vse žrtve je še dvignila moralo žena. Druga fronta je bila v tedanji situaciji težko pričakovana in člani angleške vojaške misije major Dyons je le težko prišel do besede ob vztrajnem skandiranju. Druga fronta, druga fronta. Delegatke so sklenile : Vse sile za borbo, žene /bomo nadomestile može pri1 vseh delih. Mnogo delegatk prvega kongresa danes ni več živih. Padle so kot borke ali pa bile umorjene, kot n. pr. Majonova mati, ki je za našo osvoboditev žrtvovala pet svojih sinov in so jo kmalu po kongresu zverinsko lumo-rili. Tudi Biceletova mati,- ki je tako rada in z občudovanja vrednim ponosom pripovedovala o svojih padlih otrocih, je končala junaške smrti. V teh dneh pripravlja Okrajni odbor O F proslavo sedme obletnice I. Kongresa APZZ. Proslava se bo vršila v Dobrniču in bo združena z odkritjem spominske plošče. Nai predvečer, 14. oktobra, bo igralska družina SKUD iz Trebnja uprizorila Klopčičevo igro »Mati«. Pevski zbori pa! bodo zapeli več pesmi. 15. oktobra, bo odkritje spominske plošče, nato pa kulturni programi, kjer bodo nastopili pevski zbori iz raznih krajev in folklorna skupina iz Črnomlja,. S. F. Trebanjski mladinci na ZAGREBŠKEM VELESEJMU Tempo socialistične graditve v naši državi se nadvse lepo kaže na letošnjem IV. zagrebškem velesejmu, ki je privabil prvo skupino 46 mladincev iz okraja Trebnje. Mladinci so težko pričakovali dan, da bodo lahko videli °no, kar so samo brali v časopisih. Ta dan je kmalu prišel. Na postaji v Trebnjem- je ■bilo tisto popoldne dokaj živahno — to- je bila mladina, ki bo že drugi dan po otvorit, vi velesejma lahko videla stvari, o katerih Prej niti sanjati ni. mogla. Vlak je kmalu krenil proti Sevnici; ob pol Polnoči so bili že v Zagrebu. Pred železniško postajo nas je presenetilo morje zastav, ki so iahno plapolale v nočnem vetru na visokih jamborih. Te zastave so predstavljale razne države, zastopane na. velesejmu. Na čelni .strani postajnega poslopja so bile slike naših voditeljev, osvetljene s stotinami luči. Na trgu pred postajo je bilo> svetlo kakor Podnevi. Noč v takšnem mestu, se človeku zdi vse bolj prijetna in čarobna. Svetilniki do poslopja kjer je »Jadranska razstava«, so napolnjevali s svojimi signalnimi pisanimi lučmi vso okolico. Posebno lepo pai je bil osvetljen trg Republike. Tu je človek moral zadržati korak in se ozreti okoli sebe ter se čuditi. Da, to je Zagreb, poleg svojih stoterih drugih zanimivosti; mesto, kamor se stekajo Množice ljudi iz naše prelepe domovine, da ^ iti i jo ono, kar naši delovni ljudje delajo za sebe in za svojo generacijo — za srečnejšo bodočnost. Zagrebške ulice so ob tem času 2elo živahne, novi potniki — obiskovalci velesejma prihajajo z vseh strani naše domovi- ne, kakor tudi obiskovalci iz drugih držav z vlaki ali avtomobili. To je prizor bučnega prometa in živahnega življenja v Zagrebu, mnogo večjega kot je bil ob prejšnjih velesejmah. V zgodnjih jutranjih urah so ljudje čakali, kdaj se odpro vhodi na velesejimske prostore. Ob osmi uri so številne vhode zagrnile množice ljudi. Kljub arhitektonskim načrtom za boljši obhod velesejmskih paviljonov, je bila huda gneča, seveda upravičena, kajti letošnji za-drebški velesejem spada med najbolje organizirane mednarodne velesejme, tako po, tehnični ureditvi, kakor po razstavnem prostoru. Zanimanje za razstavljene predmete je nadvse ogromno. Nas, mladino, so posebno zanimali lesni izdelki, ekiktrotehnične in strojne pridobitve, prehrambeni in tekstilni izdelki itd. Po triurnem obhodu velesejmskih prostorov lahko rečemo, da smo si samo trohico vsega mogli vtisniti v spomin in dati navdušeno priznanje našim delovnim ljudem, ki s svojim neomajnim delovnim poletom, in ljubeznijo do svoje domovine dajejo vse svoje umske in telesne moči in sposobnosti, da bi čimprej dosegli zmagoviti cilj — socializem. Tukaj smo videli, kako naši naredi kljub raznim oviram Informbiroja osvajajo nove tehnične pridobitve, večinoma nezavisno od tujih modelov in konstrukcij. Tako se naši razstavni predmeti konkurenčno kosajo s tehniko ostalih 15. držav. Naša industrija je v enem letu izdelala nad 300 novih predmetov zelo važnih za graditev socializma. Moč in gospodarski napredek naše socialistične domovine se manifestira na IV- za- grebškem velesejmu. Delo naših rok odločno pobija vse laži in klevete kominforma in jasno prikazuje naš cilj, da si hočemo pod vodstvom tovariša Tita in naše Partije zgrar-diti lepšo bodočnost. Zato je potrebno, da zagrebški velesejem obišče vsa mladina. Obisk se organizira po OK LMS s 75'/» popustom in s tehničnim vodstvom odbora Ljudske tehnike. Vsled tega naj ne bo člana LMS, da ne bo obiskal velesejma, da si tam- ogleda naš ogromni napredek v tehničnem, življenjskem in kulturnem razvoju. Z obiskom velesejma bomo pridobili novega poleta in volje za doseganje socialističnih zmag na poti v lepšo bodočnost. Vodnik Fran KRIŽATIJA BO V PONOS V okviru raznih prireditev za počastitev desetletnice Osvobodilne fronte je predvidena v aprilu 1951 velika razstava, ki naj oi pokazala vso dejavnost desetletnega življenja OF. Ker pa smo v Novem mestu v večnih borbah za razstavne prostore, si je OOOF zadal nalogo, da bo do aprila 1951 obnovljena Križatija, kjer bi bila nameščena razstava. Križatija bi postala Kulturni dom, kjer bi imela v prvem nadstropju prostore Studijska knjižnica, pritličje pa bi bilo namenjeno raznim kulturnim ustanovam. Podstrešje bi se preuredilo za stanovanja in razne shrambe, n. pr. za razstavne vitrine in slično. Ljudska oblast čuti upravičenost, da dobi Studijska knjižnica svoje lastne prostore in v ta namen so krediti že na razpolago. MLO pa bo iz svojih sredstev reprezentativno opremil veliko čitalnico Studijske knjižnice. Iz starih gradov, kateri ne bodo obnovljeni, bo uporabljen dragocen material za olepšanje Križatije, tako n. pr. kamenita profilirana okna, stilni portali, kamini in slično. Republiško podjetje Pionir bo imelo pred seboj hvaležno nalogo, da realizira načrte novomeških prosvetnih delavcev, zakaj s tem si bo podjetje zgradilo v Novem mestu trajen spomenik, ker bo postala Križatija ena najlepših stavb z vzidavo raznih fragmentov iz gradov. Ce še omenimo, da bo okrog Križatije lep park z letnim gledališčem, nam ni treba poudarjati, koliko bo Novo mesto s tem pridobilo. Križatija se mora obnoviti. Ne smemo kloniti pred težavami, saj se moramo zavedati, da je osnovna šola preobremenjena in je nujno, da se knjižnica izseli iz osnovne šole in da prostor šolam. Iz leta v leto bo večji problem prostorov na osnovni šoli in zato je treba Križatijo čimprej obnoviti. Studijska knjižnica je sedaj stisnjena v neprimernih in nezavarovanih prostorih. Trenutno ima inventariziranih preko 2300 knjig, a vseh knjig ima več kot 30.000. Lahko rečemo, da je Studijska knjižnica bogata, zelo bogata ustanova in nikakor ne pretiravamo, če trdimo, da predstavlja knjižnica največjo vrednost novomeškega okraja. Ce pa še upoštevamo knjige, katerih vrednost se sploh težko oceni, n. pr. leta 1945 je ocenil eden naših strokovnjakov knjigo iz 17. stoletja na 10.000 dolarjev, je naša kulturna dolžnost, da damo knjižnici take prostore, ki bodo naši kulturni dediščini primerni in ki bodo ponos Novemu mestu. Ze iz pietete do naših ustvarjalcev kulture, moramo dostojno rešiti problem Križatije, zakaj knjižnica hrani rokopise Jerneja Levičnika, Dragotina Ketteja, Janeza E. Kreka, Milana Puglja, Jožeta Cvel-barja, Antona Aškerca, I. Hribarja, Fr. Go~ vekarja, Ks. Meška, F. FinžgaTJa ter celo Gabriele Preissove, ■— češke pisateljice. Najstarejša knjiga, ki jo knjižnica hrani je še incunabula in je iz leta 1497, najstarejša slovenska pa iz leta 1584 in od tu dalje ima ustanova celo vrsto dragocenih slovenskih knjig. Knjižnica pa sistematično zbira knjige, ki so bile tiskane v Novem mestu *ter hrani tiske Tandlerjeve tiskarne, Bobnove in Kraj-čeve. Prvo nadstropje Križatije bi zadoščalo za knjižnico pet let. Po petih letih bo nastal znova problem razširitve prostorov. Zato bi bilo najbolj umestno, da bi ob sedanji obnovi Križatije povišali stavbo za dva metra in s tem bi dobili skladišče za knjižnico, ki bi zadoščalo za celo generacijo in tudi dragocen novomeški arhiv bi dobil svoja skladišča. Največje vrednosti pa bi bilo, da bi bila čitalnica visoka 5 metrov, zakaj v nasprotnem primeru bi bila visoka samo 3 metre, kar je daleko premalo, če pomislimo, da sedi včasih v čitalnici do 40 dijakov. Z novimi prostori bi knjižnica zaživela novo življenje in bi odigrala vlogo, ki ji pripada. Obnova Križatije bo veliko kulturno dejanje, zakaj s tem bomo rešili dragocene portale, okenske okvire in slično ter dali novomeškim kulturnim ustanovam primerne prostore, Novemu mestu pa najlepšo stavbo s parkom. Dostojna prireditev v okviru 10-letnice OF bi bila proslava 5-letnice Studijske knjižnice, katere ustanovitev je omogočil program OF. Z vselitvijo v nove prostore in primerno razstavo bi tudi dostojno proslavili 400 letnico slovenske knjige. Komelj Bogo Začetek novomeške gledališke sezone V prvi polovici oktobra bo novomeško gledališče zopet zaživelo. Izbrani gledališki ansambel se po letnem oddihu že resno in marljivo pripravlja, da dostojno začne letošnjo gledališko sezono. Za uverturo sezone bo gledališče postavilo na oder veseloigro »Lažnivec«, delo italijanskega komediografa Carla Goldonija, ki je nedvomno najizrazitejši komediograf italijanskega baročnega 18. stoletja in kot tak obenem resnični reformator na področju gledališke umetnosti. Njegova največja odlika — ljudskost '— postavlja to njegovo delo v luč resnične naprednosti. Preprosti govorni slog, delo polno vedrih vizij življenja, polno humanega in vedrega smeha, pristnost in prirodnost Lažnikovih karakterjev, vse to bo gledalca, brezdvomno pritegnilo in ga povsem zadovoljilo. Mojstrske laži Lelia, ki ga bo kot nosilec komedije igral Kralj Franc, bodo izvabile iz gledalčevega srca polno vedrega in sproščenega smeha. Ostali karakterji odnosno vloge, ki jih bodo igrali najboljši igralci, bodo v vseh scenskih epizodah toplo žehteči kos živega življenja. Pri Goldonijiui se sleherni smeh, sleherna svetla solza, ki leži v še tako resnični, veseli in blesteči zamisli, pretaka naravnost do človeškega srca«. Riko. Jioy.eH.jfea zastava Zgodnji jutranji mrak je še objemal celotni trg v St- Jerneju. Obrisi posameznih hiš in cerkve so bili še nejasni, ko je že stal Pri oknu rajonski sekretar Osvobodilne fronte in zapičeno strmel v slepe line vaškega ^■onika. Ostro je še enkrat preletel v mislih celoten sestanek, da bi do potankosti pretehtal ali je bilo vse pravilno urejeno, ali je vse v redu razporejeno in do vseh potanko-8ti določeno. Ta dan je bil namreč določen manifeistativno akcijo, ta dan mora povesti italijanskim fašistom, da živi na tej zenici slovenski rod in da še ni pozabil na svo-•lo Pripadnost, na svojo skupnost, na svojo samobitnost. Ta, dan mora vzbuditi pri.ljiu-zavest, da se je pričel boj za samostojnost, za pravico slovenskega naroda-Prve ženice so posamezno prihajale preko fSa k zornicami, toda. jutranji mrak se še ni ^aknil dnevu. Setkretar rajonskega odbora ^ še vedno buljil v slepe line, toda opazil e ni ničesar. Da bi ohranil mirnost, si je ^žgal cigareto in nestrpno pihal dim v ?^o, da se je orosilo in še bolj zameglilo ^°8led v slepe line. Ze je premišljeval o /discipliniranosti članov in neizpolnjevanju i.^log, kp se mu je zazdelo, dlai se je v slepih J/^h nekaj premaknilo, zaizdelo. se mu je, j^.je nekaj zaivihralo. Ljudje, ki so priha-v „l zornicam!, so se skrivnostno ozirali v 2^<i zvonik. Sekretar je ostro pogledal v onik. Globok oddih se mu je iztrgal iz *■ £ena je skoraj zakričala iz spalnice: »Kaj pa ti je vendarj« »Poglej v zvonik! Prvi del naloge je izvršen. Z zvonika je v rahlem jutranjem vetru plapolala slovenska zastava. Da prav z zvonika, ki je stal sredi fašističnih utrdb, sredi fašističnih postojank. Deset korakov pred zvonikom je bila karabin jersk a stanica, dvajset korakov za zvonikom stanovanje višjih oficirjev, močno zavarovanih s stražami, petdeset korakov na desno vojašnica, na drugi strani ceste fašistično poveljstvo. In sredi teh plapola na visokem zvoniku slovenska zastava- Na trgu je postajalo vedno več ljudi, ki so strmeli v slovensko zastavo. Na karabinjerski stanici se je zganilo1. Trije oklobučeni karabinjerjt so leno prišli na cesto in kakor iz navade pogledali na uro v zvoniku. Kakor dia bi jih nevidna sila vzpod-bodla so planili v zvonik. Sramoto svoje nepazljivosti so hoteli hitro odstraniti. Toda kmalu so se zopet pokazali na cesti in iskali cerkovnika, da bi jim odprl vrata, v zvonik. Po dolgem iskanju so ga vendarle našli to mu dopovedovali, da hočejo ključ od zvoni-kovih vrat. Na trgu so se večale skupine in ogledovale plapolajočo slovensko zastavo. Iz župnišča sta prišla dva1 višja oficirja in ugledala na zvoniku veselo to • uporno plapolajočo slovensko zastavo. Poklicala sta dežurnega oficirja, ki je razgibal in vznemiril vojaštvo. Vojaštvo je obkolilo trg in pognaJo ljudi iz cerkve. Iz žepov so se prikazale legitimacije, oficirji pa so dajali karabinjerjem navodila. V tem času je prišel na trg tudi fašistični oblastnik. S hitrimi koraki je odBel proti zvoniku, da bi sam lastnoročno odtrgal zastavo. Po cesti iz Stare vasi je prijezdil v divjem diru na konju cerkovnik staro vaške podružnice in javil, da visi na. zvoniku slovenska zastava. V svojem uničevalnemt navdušenju so pozabili, po kaj so hoteli v zvonik in v naglici so fašistični oblastniki in vojaki odšli v" Staro vas. dia tam potrgajo slovensko zastavo in polove in zapro vse razbojnike in hudodelce, ki ovirajo fašistični polet. In ko so hoteli v zvonik, je pridirjal iz Vrhpoljia nekdo in javil, da visi na vrh-poljški podružnici slovenska zastava. In spet so jadrno odšli v Vrhpolje, tu pa jim je javil zopet nekdo, da visi slovenska zastava v Orehove i, pa na Tolstem vrhu, pa na Polho-vici in v Cadrežah in na Otoku in v Grob-ljah. Povsod so jo videli in nikjer staknili. Jeza fašističnih in kraljevih oblastnikov je bila na višku. Sedaj so šele spoznali, da so temeljito nasedli odlično izpeljani in tudi nadl vse pričakovanje dobro uspeli akciji. Toda bilo je prepozno. Ostali so sami, naši ljudje pa so doma v svojih zapečkih govorili o slovenskih zastavah in Osvobodilni fronti, ki je prevzela vodstvo slovenskega naroda v borbi proti fašističnemu izkoriščevalcu. Razdraženi in osramočeni so prišli oblastniki nazaj v St. Jernej. Na trgu so stali ljudje in čakali na deseto mašo. Oči vseh so bile uprte na slovensko zastavo, ki je uporno plapolala na zvoniku f a,rne cerkve. Sam capo di centro je odšel v zvonik, toda kmalu se je vrnil razburjen in nervozen, poslal je karabin jer je, a tudi ti so prišli nazaj. Zastava je še vedno plapolala. V zvonik so poslali vojake, tudi ti so se vrnili brez uspeha. Sekretar rajona se je hudomušno smejal pri oknu;, si mel roke in hladnokrvno kadil cigareto. Akcija je uspela, samo to mu je delalo zadovoljstvo. Karabin jerji so silili ljudi in konično se je prijavil 61etni sin vaškega cerkovnika. Sam je odšel v zvonik. Vse je napeto pričakovalo kaj bo. V napetem prieaikovanju sc kmalu prikaže v slepih linah črn zaibojček z žico, ki pada v globino- Nekdo iz gneče zavpije: »Umaknite se, peklenski stroj!« Vse je skočilo za vogale, da bi se vsaj' delno zakrilo pred uničujočim učinkom peklenskega stroja. Crn zabojček je padel na tla in se razdrobil, iz njega pa so se usule črepinje in posušena mačja koža. Pridušen, smeh se je plazil med gručami. Capo di centro je jadrno skočil v zvonik, sedaj je bil že izven nevarnosti in ni hotel dopustiti, da bi kdo drugi izvršil junaštvo. Dostojanstveno je prinesel zastavo iz zvonika in jo zmagoslavno nesel v svojo pisarno, dla, jo bo poslal kot vojno trofejo svojim predpostavljenim. Ko je odklepal vrata v svojo pisarno Je zagledal na pragu kupček pepela. V zli slutnji je pogledal na drog, kjer* je po navadi visela fašistična zastava. Ni je bilo. Na drogu je visel hlačni trak, čisto nedolžen, bel, hlačni trak, na tleh, na pragu pa majčken kupček sivega pepela. V silni jezi je vrgel zastavo za Valetovo ograjo in se zaprl v svojo pisarno. Ta slovenska zastava je kasneje plapola, la nad Gorjanskim bataljonom in ga vodila iz akcije v akcijo do dokončne zmage. Drejče Stran 4 >DOLENJSKI LIST< Stev. 33 S POTI PO BELI KRAJINI V Beli Krajini se kakor povsod drugje po Tal je ji vrh in tako je uporabil svojo (ne naši slovenski zemlji dagajajo razne stvari, ki so vredne, da si jih ogledamo. Oglasimo se malo pri stanovanjski komisiji v Črnomlju. V pisarni, kjer posluje komisija, oziroma člani komisije, je vedno polno zaskrbljenih obiskovalcev. Toda ti obiskovalci so vedno eni in isti: prosilci so namreč za stanovanje, pa dobijo vedno isti odgovor: »Za sedaj nič — pridite drugič!« In tako gre iz dneva v dan. Toda z vsemi ni tako: če si prijatelj ali prijateljica tajnika Mestnega ljudskega odbora Mira Petriniča, ki ima mogočno besedo pri dodeljevanju stanovanj, ali predsednika stanovanjske komisije, potem dobiš drugačen odigovor: »Za tete se bo že našlo!« No, in se tudi najde. Pravijo, da bo odslej drugače, da je Okrajna kontrolna komisija napravila red, tako da se od zdaj; naprej ne bo več gledalo na prijatelje in znance, pač pa na ljudi, ki so upravičeni do stanovanja. Ko smo že v Črnomlju pa pojdimo še na Okrajni odbor OF. Prvo, kar opaziš ko vstopiš, je grafikon, kjer je zapisano, kako plačujejo belokranjski frontovci članarino. Nekje na vrhu je Črnomelj, pa je zapisano in zarisano, da so zavedni frotnovci iz Črnomlja dolžni na članarini že od aprila letošnjega leta. Vrste se še druga imena krajev in vasi, ki so s prav majhnimi izjemami slični Črnomlju (mislimo glede članarine). Ko vse skupaj sešteješ in odšteješ prideš do zaključka, da so člani fronte v Črnomaljskem1 okraju dolžni letos 70°/» na sami članarini, da ne govorimo o sestankih frontovcev, kjer so skoraj v večini krajevnih in vaških odborih fronte pozabili na take sestanke- Na Okrajnem odboru OF ti povedo, da imajo velike težave s poročili (sicer pa ni kaj poročati, če ni sestankov, če se ne pobira članarina itd.)- Poročil ne pošalja niti Mestni odbor OF. Njenemu blagajniku Jožetu Stefančiču se ne ljubi, da bi malo bolj živahno »pristopil« k delu in pobral članarino, katero bi članstvo' z veseljem dalo, če bi jih kdo opozoril. Pa pustimo fronto, saj bodo kmalu nove volitve v frontno organizacijo in takrat naj člani bolj pazijo, koga bodo izvolili v odbore. Mi pa pojdimo na Stražni vrh, tja, kjer imajo vinarsko delovno zadrugo. Predsednik zadruge je Anton Grahek, mož da je kaj, samo zadnjič ga je polomil, ko je neupravičeno odvzel živilsko nakaznico 60"/» invalidu Stanku Vidošu- Grahek je namreč tudi predsednik Krajevnega ljudskega odbora ljudsko) oblast in postavil Vidoša pred dejstvo: ali v zadrugo, da ti dam še nadalje živilsko nakaznico., ali pa brez živilske nakaznice in izven zadruge. TodarVidoš je ubral pot v Črnomelj, kjer bo na odgovornih mestih izvojeval nazaj upravičeno živilsko nakaznico, pa tudi če ne bo stopil v zadrugo. Ker s takimi pogoji se ne pridobiva novih članov v zadruge. Zanimalo vas bo kako gre z odlkupi belih žit? Na to lahko odgovorimo zelo na kratko: precej slabo. Res so v nekaterih Krajevnih ljudskih odborih kar dobri: tako so v Starem trgu pri Kolpi izpolnili že 93 %>, v Petrinji vasi 82 %,, v Gradacu in Rusalnican po 81 °/o predvidenega plana belih žit. Poglejmo v Dragatuš. Tam so močni kmetje, pa so ti izpolnili samo 53 •/• plana. Trilničanom še toliko ne zamerimo, ker je pasivni kraj, toda pri številki 26°/», ki jo imajo sedaj, pa tudi ne smejo obstati. Zdaj pa še na kratko o obnovljeni partizanski bolnici »Kremelj pri Planini«. Dol^o časa so ugibali: bi ali ne bi obnovili ta spomenik NOV. Ko je prijel vso stvar v roke predsednik Okrajnega ljudskega odbora France Košir, je bivša bolnica kmalu pokazala drugačno notranjost. Zraven predsednika Koširja se je še posebno izkazal poverjenik za komunalno gospodarstvo Blaž Pahulja-Skupno s še nekaterimi člani ZB so obnovili štiri bolniške objekte in tako ohranili zgodovini dragoceni dokument naše slavne preteklosti. V to delo so vložili čez 250 prostovoljnih delovnih ur, za kar zaslužijo vso pohvalo. Na, koncu še to: kdor ima rešilni avto naj ga posodi ali produ poverjeništvu za zdravstvo v Črnomlju. Poverjeništvo kljub večkratnim prošnjam na odgovorna mestai ne dobi potrebnega, avtomobila,. Pred kratkim so jim res ponudili v Ljubljani rešilni avto,, ki ga pa kljub skromnosti niso mogli sprejeti, ker bi tak rešilni avto ne bil primeren za prevoz bolnikov po belokranjskih cestah. V Ljubljani pa so se odgovorni namrdnili in dejali: »Saj je za Belokranjca vse dobro!« V Beli Krajini bodo morali ponesrečence še nadalje prevažati v bolnico s tovornimi avtomobili. To pa vse po zaslugi ljudi, ki v Ljubljani odgovarjajo za čim prejšnjo In boljšo pomoč bolnikom in ponesrečencem- —ko— PIŠEJO NAAA HIGIENSKA POSTREŽBA Poslovalnica Okrajnega magazina, Čatež ima svoj lokal pri Kotarju v Dolenji vasi. Lokal je star in ni nič čudnega, da so' se tu nastanile tudi podgane, ki uničujejo blago-Tako so v zadnjih mesecih uničile razno blago, kot opanke, tekstil, pa tudi prehrambene artikle — kavni nadomestek, poper, v skupni vrednosti do 8500 din,. Blago — ikavni nadomestek, poper, kvas, marmelada, cigarete — je razloženo kar po pultu, po njem pa ko-rajžno lazijo podgane. Tako blago tudi prodajajo potrošnikom, kar je vzor vsej higieni. Poslovodkinja tov. Kranc Rozi pa meni, da mora ostalemu blagu zvišati ceno, da ne bo zaradi tega primanjkljaja,, ter tako potrošniki plačujejo škodo, ki so jo povzročile podgane po krivdi poslovodkinje in same uprave OM. Tako je zvišala ceno popru na 200 din za kg, dočim je pravilna le 143 din za đcg. Prav tako je zvišala ceno papriki in kavnemu nadomestku. Poslovodkinja opravičuje svoje poslovanje S tem, da je o tem, stalno opominjala Upravo OM in predlagala, da se poslovalnica preseli v Čatež, kjer je v neki novi hiši primeren prostor. Iz tega prostora je stranka, ki v njem sedaj stanuje, pripravljena ,se izseliti drugam, saj v Čatežu ni stanovanjske krize. Uprava za to ni ničesar pokrenila. Vprašamo se, kdo naj v tem' primeru plača povzročeno škodo — ali odgovorni uslužbenec okraj, magazina ali potrošniki? MLADINA ST. RUPERTA POSPRAVLJA PRIDELKE Mladina iz St. Ruperta se je letos naji-bolje izkazala pri obdelovanju mladinskih njiv, ki jim jih je dal KLO za obdelavo, da ne bi ostala zemlja neobdelana. KLO jim je dodelil 60 arov orne zemlje, na katero so posejali krompir in sončnice. Ker je v tem aktivu kmečka mladina, iki je imela doma dosti dela, je nastalo vprašanje, kdaj in kako naj bi to zemljo obdelali. Imeli so mladinski sestanek in se pogovorili. En mladinec je predlagal, da bi šli kar po sestanku delat. S tem predlogom so se mladinci strinjali; šli so domov po konje, potem meli, da takšna dostava lista čitalcem onemogoča list, zato je pričela uprava lista le pošiljati direktno na naročnike in na ta način so se prenehali kopičiti nedotaknjeni kupi lista po krajevnih ljudskih odborih. Tovariš Učo naj le pride z dobrimi nasveti na okrajni odbor OF, da se pomeni kaj s komisijo za agitacijo in tisk o izboljšanju agitacije, in boljšem načinu širjenja lista. Nikakor pa na ta način ne sprejemamo' kritike, kakor v svojem dopisu navaja tovariš Učo: »verjetno imajo tudi na okrajnem odboru OF kupe nedotaknjenega lista«. Tovariš naj se v bodoče najprvo prepriča, saj ni daleč okrajni odbor OF, potem pa naj piše, ker »verjetno« je1 po mojem mnenju zelo nesigurno izrečeno in lahko trdimo, da neresnično. Lavrič Jože IZ MOKRONGOGA Pretekli teden smo prejeli apno za naš zadružni dom. Stvar gradbenega vodstva je, da takoj priskrbi še ostali manjkajoči material in pridobi pridnih rok, da bo vsaj dvorana do zime dogotovljena, kar je iskrena želja vsega napredka in prosvete željnega prebivalstva. Po naših goricah je postalo živo. Veselo petje se razlega povsod naokrog. Novi obilni in kvalitetni vinski pridelek je bogato poplačal celotni trud naših vinogradnikov. Tudi sadje je letos v večini predelih tukajšnjega okoliša dobro obrodilo. Skoda je le, iker naši kmetovalci vse premalo sušijo sadje in ga raje predelavajo v alkoholne pijače kakor, da bi ga pripraviil v obliki krhljev za hrano in priboljšek našemu delovnemu ljudstvu. Grajati moramo odgovorne faktorje, ker posvečajo premalo propagande za čiščenje in škropljenje drevja, pa tudi sušilnic bi bilo treba več postaviti. Da je mogoče z umnim kmetovanjem doseči višji hektarski donos, je.zgledno dokazal tov. Dolenjšek Franc, kmet iz Dol. Lakenca, ki je letos s pridelkom oljne repice in sončnic-prekosil ne samo naše slovenske kmetovalce, ampak je celo med prvimi v državi. Za njegovo prizadevanje in uspehe ga ljudska oblast ni samo pohvalila, ampak tudi nagradila z okopovalnikom. Mi tov. Dotenjšku, poznanemu kmetijskemu strokovnjaku, k uspehu, ki ga je dosegel na slabi lakenški zemlji, iskreno čestitamo in ga priporočamo ostalim kmetovalcem« v posnemanje s pozivom, da se tudi oni pridružijo borcem za višji hektarski donos- S. P- FIZKULTURA IN SPORT pa na njivo orat- Drugo noč pa so šli saditi krompir in sončnice. Tako je bilo tekom dveh dni vse narejeno. Mladina, se je od spomladi do danes trudila, da bi zemljo dobro obdelala, da bo zgled ostalim ter da bodo na, njihovih njivah najboljši pridelki. Zato so se pa tudi pri obdelavi zelo zanimali. Prvi so okopali in najbolje obdelali zemljo, da je bila res zgled1 ostalim, čeprav so nekateri to delo podcenjevali in) govorili, da ne bo mladina nič pridelala- Danes, ko mladina pospravlja pridelke, se kmetje čudijo, saj je mladinski krompir najlepši v St. Rupertu. Na 60 a zemlje so pridelali 300 kg sončnic in 2800 kg krompirja. Upošvetvati moramo, da je bila zemlja prej zapuščena. Z denarjem, ki ga bodo dobili za pridelke, bodo popravili mladinski dom in si kupili radio aparat. Pri delu skozi leto pa so se najbolj izkazali mladinci: Zgonc Ivan, ki je sekretar aktiva, Rupert Franci, Zgonc Peter in Jerman Mirni. Mladince je aktiv pohvalil i:i bodo prejeli tudi nagrado. Z uspehom so mladinci zelo zadovoljni in bodo še naprej pridno obdelovali zemljo. Upajo, da bo drugo leto pridelek še boljši. K. S. PA SE NEKAJ O »DOLENJSKEM LISTU« Razume se, da ima. tovariš Učo tudi do neke mere prav, toda dolžnost kot sodelavca »Dolenjskega lista« je tudi, da pomaga pri delu vsestransko, da bo list čim bolj popularen in bo laže prodrl med široke ljudske množice, kar je njegov glavni namen; ni pa primerno na ta način kot je bilo opaziti v zadnji številki »Dolenjskega lista«. Res je, da so nekateri krajevni odbori vredni kritike glede širjenja lista med naše bralce. V resnici so se našli kupi nedotaknjenega lista, kar pa je vzrok, da je bilo v dotičnih KLO mnogo naročnikov, toda. lista niso prejemali na svoijl naslov. Ljudje so se spraševali ali bodo list dobili na svoje naslove, ker so bili nanj naročeni. Posameznih številk pa ljudje niso hoteli kupovati, ker so list pričakovali kot stalni naročniki. A po drugi strani smo se z večkratnim prizadevanjem le sporazum grado. POMEMBNE ZMAGE NOVOMEŠKIH FIZKULTURNIKOV , Velik borbeni polet, ki so ga v zadnjih dneh pokazali »mladi« in »stari« odbojkaši in odbojkašice Novega mesta, priča., da je odbojka v Novem mestu ne samo iz dneva v dan bolj priljubljena športna panoga, po kateri so začeli segati že naši najmlajši, temveč tudi veren odraz marljivosti naših funkcionarjev, ki nenehno brodijo in vzgajajo vrste odbojkašev ter s svojo strokovno zmožnostjo pomagajo k napredku. Leto 1950 bo nedvomno, z zlatimi črkami zapisano v knjigo novomeške športne kronike, saj je v tem letu postavilo športno društvo »Krka« poleg že obstoječe članske vrste kar tri odbojkaške vrste, od katerih so že vse sodelovale na. Republiških prvenstvenih tekmah, a ženska, mladinska vrsta celo na, državnem prvenstvu FLRJ- Nedelja 24. t. m. je bila za novomeške odbojkaše vsekakor eden izmed najbolj' razgibanih športnih dnevov v letošnjem, letu, ki sicer ni prinesel posebnih vidnih uspehov, a dokazal borbenost, požrtvovalnost in zadovoljiv tehnični napredek vseh vrst. Članice so tekmovale v Ljubljani. Isti dan se je vršilo v Ljubljani žensko prvenstvo republike, kjer so sodelovale le tri odbojkaške vrste. Naša ekipa, ki je to pot prvič sodelovala na prvenstveni prireditvi, je pokazala lepo in požrtvovalno igro in zadovoljivo kvaliteto, čeprav je morala zaradi nekompletnosti vrste podleči rutiniranejširn nasprotnicam. NadVse pomemben uspeh pa so istočasno dosegle članice TD Novo mesto, ki so z odl-licno igro brez posebne borbe osvojile prvenstvo republike in se tako z absolutno zmago nad TD Ljubljano L in TD Železničarjem iz Maribora plasirale kot najboljše v Sloveniji — na državno prvenstvo, ki bo prihodnjo nedeljo v Osijeku. Člani pa v Mariboru. Na igrišču Železničarja v Mariboru so se člani v nedeljo pomerili s svojim trenutno najhujšim tekmecem za prvo, odnosno drugo mesto v republiki, z »Železničarjem,«. Po ostri borbi so zmagali domačini z rezultatom 3:2 in se s tem za 2 točki približali drugemu mestu na lestvici republiške lige. Naši odl-bojkaši kljub temu še vedno predmjačijo, so še vedna na drugem mestu in imajo še vedno izgled za osvojitev prvega mesta v republiki. Mladinke pa so zastopale ddlen jsko Metropolo v Somboru. Po nedavni zmagi naših mladink, ki so< na republiškem prvenstvu Slovenije osvojile drugo mesto, so kot drugo plairane v Sloveniji odšle v sredo zjutraj na državno' prvenstvo FLRJ v Soimibor. To je vsekakor najpomembnejši dogodek v zgodovini novomeške odbojke, ki izpričuje nje popularnost in visoko kvaliteto. Mlada dekleta so v Somiboru zaradi diskvalifikacije dveh moštev zavzele četrto mesto v državi. Razen z lanskim prvakom »Napredkom« iz Kruševca, ki je tudi letos postal državni prvak, so naše igralke pari dveh igrah odločile od petih odigranih, dva seta v svojo korist, kar priča trdo borbo in nesebično požrtvovalnost v igri- Vsi ti nedeljski športni dogodki, uspehi in pridobitve ustvarjajo objektivnemu športnemu kritiku realno prognozi, da bodo v prihodnjem letu z marljivim delom preko zime vse odbojkaške vrste, v kolikor ne 'bo članska že letos, resni konkurent za osvojitev vseh prvih mest v republiki. Riko TEDEN TEHNIKE Teden tehnike bo letos od 5. do 12. novembra in sicer po vsej državi- Organizacije Ljudske tehnike imajo na. man še posebno v tem tednu seznaniti delavne ljudi o pomenu, tehnike kot glavnega« pripomočka za uspešno in čimprejšnjo izgradnjo socializma v naši deželi in s tem tudi 'boljšega življenja našemui delovnemu človeku- Ljudsta tehnika je množična organizacija, v kateri naj sodeluje vse dčlavno ljudstvo, še posebej pa mladina, da si s tem pomaga ustvariti boljšo bodočnost. Namen Ljudske tehnike je, da seznani vse delovne ljudi, posebno pa mladino z osnovami tehnike, da si tako svoje znanje iz tega področja prenašajo v izvrševanje svojih vsakodnevnih nalog. Sodelujte vsi pri izvedbi tedna tehnike. Okraani odbor LT, Novo mesto ZARADI BOLJŠEGA POSLOVANJA V SPLOŠNI BOLNICI NOVO MESTO, bodo od 1. oktobra 1950 dalje dovoljeni obiski k bolnikom1 le enkrat tedensko in to ob nedeljah. Obiski bodo dovoljeni tudi na dneve državnih praznikov. Ca« obiskov je določen od i/2 12. do 14. ure. Hkratu se svojcem bolnikov prepoveduje nositi bolnikom hrano, v izjemnih primerih to dovoljiujte le zdravnik. PREKLIC Orlić Anica izGrabrovca št. 8, je izgubila 19. septembra 1950 od .postaje Črnomelj do Metlike osebno izkaznico z nekaj denarja v ročni torbici ter delavsko knjižico. Poštenega najditelja prosi, da ji vrne najdeno, 260 din, ki so bili v torbici, si lahko obdrži za na. 8. OKTOBRA PA VSI NA TOMBOLO V NOVO MESTO V Novem mestu kot metropoli Dolenjske in še prav posebno kot centru narodnoosvobodilnega gibanja v času NOB, je treba, postaviti dostojen spomenik vsem žrtvam iz mintale vojne. P*> idejni zamisli prof. Mušiča bo tak spomenik postavljen na Marofu obenem s skupno grobnico. Nalogo postaviti tak spomenik si je zadal okrajni odbor Zveze borcev. Ker pa bo treba za spomenik precej denarnih sredstev, pripravlja OO ZB za 8. oktober veliko tombolo z lepimi dobitki, ki bo na Glavnem trgu ob 10 dopoldne. Med glavnimi dobitki so: kompletna sobna oprema, kuhinjska oprema, velika stenska ura, blago za moško obleko, 5 prost, metrov drv za kurjavo, kompletna ženska obleka, moški in ženski čevlji, železen vijak za prešo in še nad 400 različnih dobitkov v povprečni vrednosti od 200 do 3000 din. Tablice p° din 50 komad se dobijo pri vseh frontnih odborih, odborih ZB in v trgovinah. Okrajni odbor Z# KINO NOVO MESTO i V mestnem kinu bomo videli: Od 6. do 9-oktobra nemški film »Coirons«, od 10. do 12-oktobra francoski film »Ob zori« Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik lože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7, Stev. tekočega računa pri Komunalni banki v Novem mestu 616-1-90-603-1. Tiskarna »Slovenskega poiočevalca«