Št. 57. V Gorici, dne 19. julija 1898. Tečaj XXVIII. Izhaja dvakrat na teden v Štirih iztlnnjili, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in stane z „(ios»0(larskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejennna aii v Oorici na dom pnsiljan.i: Vse leto.......gld. «¦— pol leta........» 3— ¦leti t leta.......* 1-r.O .i\isamieiu' številke stanejo n.-uVljah pa ud ¦). du t J. ure. N:i »iiiofUu ljn.»7, doposlaiie naročnin«' se ne oziramo. ..PRIMORKO izbaja neodvisno od cSoče- tnkiat ini-vCiio m stan,- v-.. leto -M. 1-20. S..Pa m 1'mnoivc s(. proilltjhtn-v f.ft-riri v n,. l..tk.um s.lniiu/ v Sniski uli.-i in .le i 1« rs it / \ li.tk.wm \.; SOČA ,«skl lllKl. ¦u d.-lla Ca- maiuPilMi i Punte fl.-ila Fabbia (Izdaja za deželo). Uredništvo in odpravnlštvo so nahaja v Gosposki ulici §t 9 v Gorici v U. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. »opisi naj se pošiljajo lo uredništva. Naro&iina, reklamacije in 'Jruge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuištvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. _____ Oglasi in poslanice se račnnijo po pptit-vrstali, So tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat O kr. vsaka vrsta. VeBkrat po pogodbi. — \eeje Črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati Ioco Gorica. «UorlSka TIskarna" A. GalrHek tiska in zalaga razen «Soe,o» m «Piiiiiorca» še »Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do G pol ter stane vseletno l gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici, se računijo po 20 kr. petifc-vrstica Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. •»» Bog" in narod! «-«- fo pogajanja v to svrho, da pridemo končno do medsebojnega spoiv.zuuiljonja in tako do notranjega miru". Kaj so nam povedali 'i Nič novega in m,., posebnega. Jezikovne naredbe so jim trn v peti, drugt predloženi jim temeljni načrti, po katerih bi se dalo končno rešili pereče jezikovno vprašanje, so po njih nazorih taki, da m; odgovarjajo .splošnim nemškim zahtevam. Sicer so odposlanci ustauovernega ve-leposestva v lepih besedah pojasnili svoje stališče in vidno je, da želijo nadaljevanja pogajanj. Toda kaj nameravajo s tem doseči V Temeljni načrti za zboljšanje poliliškega po-lož ija in za končno rešenje jezikovnega vprašanja se imajo predelati in to v smislu nemških strank. S tem, da so rekli, da sedanji predlogi ne morejo služiti za podlago jezikovnemu načrtu, zahtevajo od minislerskega predsednika premembo istih v priti Nemcem, Pogajanja bi šla tako daleč, tla bi moral ministerski predsednik črtati iz ptethogov vse ono, kar govori za Slovane, a vložiti bi moral v predloge vse ono, kar zahtevajo Nemci. Roman it Uuv (Cn»tu*cvih. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WAI.LACE Poslov. Podravski, (D r u g i zveze k). (Dalje). PETA KNJIGA. „0 ne!* odvrne, razkošno se smejaje, »Ti imaš svoje zmagovalne- kočije, pusti mi torej moj r.udi čolniček! Bila sva v Egiptu, torej podajva se v gaj Dafne!' »Brez pesmi med potom?* »Govori!* je dejala. »Povej mi kaj o tem Rimljanu, pred katerim si nas danes rešil.* Ta prošnja je nemilo dirnda Ben-Hura. »Hotel bi, da bi ta voda bila reka Nil," odvrne on. »Kralji in kraljice Egipta, po tako dolgem svojem snu, bi prišli gotovo k nama iz svojih grobov, da bi jadrali z nama." »Bi! je to rod velikanov, ki bi brezid-vomrto potopil naš Čolniček. Radi tega imam rajši pritlikovce!.., Toda povej mi kaj o tem Rimljanu. Je zelo zloben človek?" »Ne vem." »Ali je plemenitega rodu? Ali jo bogat?" Po domače rečeno: z ministerskim predsednikom se bodo slrinjale nemške stranke tacaš, kadar prepusti zopet Nemcem prevlado ter prekliče jezikovne naredbe in prezre Slovane. »N. Fr. Presse" pravi ministerskemu predsedniku, tla .so govorili v navedeni izjavi možje iz slavnih nemških plemenitih rodbin, katere tiajajo državi najviše civilne in vojaške dostojanstvenike, torej je ona izjava glas državi najudanejših in najzveslejših Nemcev. Ministerski predsednik naj bi torej segel v roke leni gospodom ter se ravnal po njih nasvetih pri zopelneui predrugačenju temeljnih potez. Toda, naj govore še tako slavni možje, iz izjave je razvidno, da ne bodo zadovoljni prej, dokler se jim povsem ne nstreže t. j„ dokler se ne odpravijo jezikovne naredlje, a se ua njih mesto ne postavi nič drugega. — Čehi pazljivo opazujejo položaj ter se drže nekako v ozadju. Shod mladočeškega cksekulivucga komiteja, na katerem so odposlanci poročali o posvetovanju z ministerskim predsednikom, je bil Iti. 1. in. O shodu se je izdala nastopna izjava: .Na shodu oksekutiviioga komiteja mla-dočeške stranke se je poročalo o posvetovanju čeških odposlancev z ministerskim predsednikom. Te konference so se udeležili poleg minislerskega predsednika, grofa Thuna, in finančnega ministra, dr. Kaizla, tudi poslanci: dr. Kngel, tir. I lomiti, dr. Pacak, dr. (Jregr, dr. Slian-kj in tir. Z.iček. Na izrecno željo iiiinisterskoga predsednika se drži posvetovanje tajno, vendar so si izprosili utla-dočeški odposlanci, poročali o tem ekseku-tivneinu komiteju. V tem poročilu, katero je bilo podano na današnjem shodu, se je kon-statovalo, tla je ministerski predsednik, grof Tinin, češkim odposlancem podai temeljne poteze za uravnanje jezikovnega vprašanja za Češko ter jim je izjavil, tla se imajo po sličnih temeljih na novo uravnati tudi jezikovne razmere na Moravskem, ter da namerava odpraviti jezikovne naredbe potem, ko se razglasi novi jezikovni zakon. Temeljne poteze, ki so seveda le splošnega značaja, slone na ravnopravnosti ter na jednakovrednosli obeh deželnih jezikov tako, da se ima rabiti češki jezik, kakor tudi nemški v češki kra- »Ne poznam njegovega bogastva." »Zalo konje ima! Voz ima ozalšin z zlatom in v kolesih tiče slonovi zobu-. V i-gova drznost je ugajala vsem, Lju.ije m se mu smejali, ko je drdral mimo, dasiravno so se nahajali uprav pod njegovimi kolesi." Pri spominu na to se je zasmejal.!." -To je običajno pri prostakih", odvrne z grenkobo Ben-IIur. »To mora biti jetten izmed onih pošasti], o katerih pripovedujejo, da rastejo v Rimu. Apollo je besen, kakor cesar. Ali biva stalno v Antiiohij' p* »Biva bržkone kje na vzhode.'' »Egipt bi bil zanj primernejše bivališče nege Sirija." »Dvomim'', odvrne Ben-IIur. »Kleopatra namreč ne živi več." V tem hipu zalesketajo svetiljke, goreče pri vhodu v šotor. »Doma smo!" zakliče Egipčanka. »Torej nismo bili v Egiptu ? Nisem videl KarnakR, File (Philar), niti Abidosa, a to jezero ni bilo Nil?... Cul sem samo indijsko pesmico ter se vozil kakor v snu." »Fila! Karnak!" oglasi se ona. „Ob-žaluj rajši, da nisi videl Ramesesa v Aboo-Simbelu. Kadar zreš nanj, lahko misliš na Boga, stvarnika nebes in zemljo. Toda čemu žalovali po nečem? .Tndraiva rajši dalje in Ijevini pod jednakimi pogoji in v jednaki meri po etnografskih razmerah posameznih okrajev. Dalje se je konstatovalo, da so Češki odposlanci nasproti grofu Thunu izjavili, da ostajajo tudi v prihodnje na svojem prvotnem stališču glede na ureditev jezikovnih razmer na (leskom, Moravskem in v Šleziji, da pa nočejo prej povedati svojega mnenja o predlogih grofa Thuna, dokler ne vedo točno, kako se glasi doslovno delailovano besedilo zakona ter tla sploh prepuščajo ek-sekutivnemu komiteju mladocoške stranke, storili odločbo v tej zadevi ter podati končni odgovor. Navzlic temu so povedali navzoči češki odposlanci za svojo osebo svojo mnenje o načrtu grofa Thuna, kakor tudi so se izrekli proti nekaterim temeljnim potezam, dalj« so proučevali načrt vlado ne samo s stvarnega stališča, temveč, tudi v pogledu na celokupni poliliški položaj in končno so izjavili, da češki odposlanci hočejo počakati odločbe Nemcev v tej reči, predno se ekseknlivni komite podrobneje buvi o predlogih vlade, Ekseknlivni komite je vzel na znanje poročilo o posvetovanju z ministerskim predsednikom ter je odobril postopanje svojih odposlancev kot popolnoma pravilno. Ob jednom je sklenil komite podidi vladi o teh rečeh spomenico''. Ministerski predsednik torej ve, kako mnenje o položaju imajo Nemci in kako Cehi; znano mu je, kaj zahtevajo Nemci in kaj Čehi, kaj naj črta iz predlogov za jed ne, kaj za druge, ter kaj naj obdrži, kar bi zadovoljevalo oba naroda. Da bi našel ministerski predsednik po teh predlogih in posvetovanjih pravo pot za splošno sporazumljenje med Nemci in Slovenci, bo pač težko; da bi se pa vendar nekako dvignil iz zapletenih razmer, se govori, da hoče grof Thun na podlagi § 14. podati temelja za ureditev jezikovnega vprašanja potom zakone za Češko in Moravsko. Iz vsega se pa vidi, da se položaj vleče naprej, in kaj imamo mi Slovenci od lega? Nič! Govori se o jezikovni uredbi med Nemci in Čehi, a za nos Jugoslovane se prve glave v državi uiti ne zmenijo. Mi trpimo, kakor doslej, zlasti ob mejah, in vse kaže, da bomo tudi še nadalje trpeli. Jezikovne naredbe ostanejo za nas le »brumna želja" in tudi jezikovni zakon ne bo obsegal Jugoslovanov, temveč tiče le Čehom in Nemcem, če se razmere urede tam gori na severu, menda je gledč na jezikovna vprašanja vse storjeno, kaj treba tega na jugu, kjer čuvajo mejo — Italijani! Vsaj vlada tako misli, ker drugače gotovo ne bi bili imeli ze toliko vladnih sistemov na Primorskem, sistemov, ki so iz Trsta dovoljevali vse Italijanom ter tlačili Jugoslovane, sistemov, ki so rodili re-negale ter mirno gledali ruzvitek irredento, ki tako bujno cvete. S položajem na sploh no moremo biti zadovoljni in to tem tnanje, ker vidimo, da nas na Dunaju Se vedno no poznajo in tako nam ostane še nadalje uloga pastork, Zato pa je treba Jugoslovanom trdnih medsebojnih zvez, treba je vstrajno edinosti, kajti le v tem znamenju smemo upati, da končno zmagamo, Adam Mleklewlez, njegovo delovanje In njegova dela. (Dalje). Tu se je seznanil pesnik tudi % pošteno rusko mladino ter sklenil ž njo prijateljstvo, ko se je prepričal, da ne hvalijo vsi Rusije tega preganjanja Poljakov in da so med njimi celo taki, ki bi se veselili, ko bi so poslednjim podelila pravica. Še ne polne tri mesece je prebil Mickie-\vicz v Petrogradu, kar je bil imenovan profesorjem v Odesi, v zalem mestu, ležečem ob Črnem morju. Proti koncu januvarija 1825. je že odšel na svoje mesto. Komaj pa je bil dne 17. februvarija tjekaj dospel, je bil prišel drugi ukaz. Ruska vlada si je bila namreč domislila, da bi bilo nemara nevarno, dati profesorstvo takemu človeku, ki kaže toliko ljubezni do domovine; radi tega je preklicala svoj sklep ter odločila Mickie\v. za za uradnika v Rusiji, dovolivši mu, da si mesto sam izbere. Pesnik je vložil prošnjo, naj ga pošljejo v Moskvo, ter pričakoval odgovora ker ni imel nikakega posla. Mučila ga je tuga za domovino, za prijatelji; ker je bil na izletu, se ni mogel poprijeti nikakega večjega dela. Postal je žalosten, otožen in tudi zdravje mu je pešalo. ker ti ne morem peli, hočem ti pripovedovati egiptovske bajko." ,0 tako! Jadrajva! Jadrajva! Od rana uo večera, do naslednjega jutra!" zakliče Bcn-Hur razgret. »O čem naj ti pripovedujejo moje bajke ? Ali o matematik?* »O ne!" »O modroslovcih ?B »Ne." »O čarovnikih in veleumih?" ,Ne." »O vojski?" »Da." »O tjubezni?* »O da." »Torej ti povem, kako se ozdravlja ljubezen. To je dogodba neke kraljice. Poslušaj jo pozorno. Zala je in mora biti resnična. Ne-nc-IIofra. I. Nič v človeškem življenju se ne ponavlja. Nobeno življenje ne teče po ravni poti. Celo najsrečnejše življenje se vije kakor zakrivljen potok ter dela kolobar; kje je njegov začetek, kje konec — kdo to pove? Izborno življenje je zaklad božji. Gospod jo nosi v slavnostnih dnevih na srednjem prstu svoje roke. ^ ,- H. Ne-ne-Hofra je bivala nekoliko strani od Essuana, prav v bližini prvega slapa — tako blizo, da se je zdelo, da se njena hišica udeležuje boja, ki se tam vrši od vekov med reko in skalami. Rastla je dan na dan v krasoti, da .so že govorili o njej, kakor o maku iz vrta njenega očeta: »Kakšna še le bo ob času cvetja ?" Vsako leto njenega življenja je bilo kakor pesem — druga lepša od druge." Bila je plod zveze med polnočjo, ki meji z morjem in jugom, ki se dotiče v puščavi mesečnih gora; jug jej je podaril strast a polnoč razum, ko sta zrla na njo oba; smejala sta se od veselja in vsakateri od njih je dejal: »Ona je moja!" ter dodal takoj: Ne, ona je najina!" Vse popolnosti in mičnosti narave so se, kakor reka v stoterih pritokih, razlile nad njo. A ko se je prikazala na beli dan, so ti Si trepetali s krili njej v pozdrav; hladenvelor se je spremenil v sladeh pih zefira; beli lotos je pokukal iz prezorne vode, da si jo ogleda; valčki reke, zagledavši jo, so se strmeči vstavili, ter niso hoteli plavati dalje; palme so pripogibale pred njo svoje vrhove. »Prinašamo ti v dar svojo vitkost", je šepetala jedna in svojo čistost", so dodale druge in tako jej je vsaka darovala, kar je imela najboljšega. V Odesi je prebivalo mnogo bogatih poljskih rodbin iz raznih krajev poljske zemlje. Poznale so se, druga drugo obiskovale, zabavale se veselo in ker ugaja vsakemu: imeti za gosta pri sebi znamenitega Človeka, so tudi te poljske rodbine vabile k sebi Mickiewicza. Zrl je na to veselo družbo dovolj malomarno, ker pa je bil mlad, ni torej nič čudnega, da je jel polagoma misliti na to, kako bi se razvedril, zato se ni ogibal ljudi ter se je vabilom tudi odzival. Po leti se je podal pesnik na izlet v Krim, kjer je občudoval krasno okrajino. Pod vplivom globokega utiša je napisal poznej znamenite »Krimske sonete". Lepoto okolic, katere je obiskal, predstavlja v njih tako razločno, _da se nam zdi, kadar to Citamo, kakor bi tam bili, ali vsaj videli reč naslikano pred seboj. Toda navzlic temu, da je strmel nad lepoto Krima, vendar pri tem ni pozabil domovine, kateri je posvetil v teh sonetih marsikateri spomin. KoneCno se je končalo pričakovanje; Mickiewiczu je bilo dovoljeno podati se v Moskvo. Odšel je tjekaj dne 1'%. novembra 1825. 1. z veliko zadovolinostjo, ker mu je veselo življenje v Odesi jelo že presedati in si je želel miru za delo. Iz početka se je čutil naš izgnanec kaj žalostnega in otožnega v Moskvi. Sreča zanj pa je tam bilo to, da je našel tovarišev iz Vilne, ki so bili tudi poslani semkaj v državno službo. Prebili so čas skupaj, krepčali se v tugi in tolažili se z nadejo, da Bog zopet pokaže svojo milosrčnost revni Poljski. Službo je imel povsem prijetno, ker so ga nastanili v pisarni kneza Golicina, ondot-negu gubernatorja. Bil je to razumen, uljuden človek, ki ni nakladal Mickiewiezu nikakega težavnega uradniškega posla, marveč mu pustil svobodo, cla ne bi ugonabljal v njem pesniškega duha. Razni znameniti ruski pisatelji, prenaviseii od slave do našega pesnika, so se obračali do njega z velikim spoštovanjem in ko so ga bliže spoznali, so se kar zaljubili vanj. Jeden izrned njih, z imenom Polevoj, piše tako-le o njem: „Kdor je le od bliže spoznal Mickiewicza, vsak ga je ljubil, kot človeka nenavadnih mičnoslij, ki je vse vlekel k sebi z nenavadno učenostjo in globoko plemenitostjo srea. Njegovo lice je bilo polno miline ter se je utisnilo vsakemu dobro v spomin, kdor jo je kedaj videl". Celo najimenitnejši izmed ruskih pesnikov, namreč Puškin, je čutil, do Mickiewicza nenavadno spoštovanje ter je dejal, da se pri njem radi spoštovanja niti oglasiti ne sme. Pesnik je imel velikega prijatelja tudi v ruskem knezu Vjazemskom in v kneginji Zenejdi Volkonski. Bila je to kaj plemenita, resna in zelo razumna ženska, ki pa že ni bila več mlada; bila je pesniku kakor mati. Že iz tega samega je moči videti, kak človek je bil Mickie-\viez, če so ga celo Rusje toliko cenili. Zelo prijetno mu je tudi bilo, spoznati se z gospo Marijo Szvmanovsko, ki je dospel s hčerkama iz Petrograda v Moskvo. Bila je to gospa vredna spoštovanja in sloveča ceio za mejami Poljske in Rusije radi tega, ker je znala izborno svirati na glasovir. Tudi v Moskvi je prirejala takšne javne koncerte in Mickievricz, ljubeč godbo, je zahajal na te koncerte Ur potem jel obiskovati gospo Szvmanovsko s svojim prijateljem Me; vvskim. Ob času svojega bivanja v Moskvi je napisal novo veliko povest iste vrste nego Gražina, zajeto tudi iz zgodovine Litve. Naslov jej je »Konrad Wallenrod". DOPISI. Z Crorjanskcga. — Po vsem slovanskem svetu vidimo boj za narodni obstanek. Bojujemo se načeli črti vstrajno in pogumno, posledice so — zmage. Veselimo se narodnega probujenja v celoskupnosti, a koliko nas raztoži pogled, ko vidimo da pojedini kraji zaostajajo za celoskupnostjo. Na to misel me je dovela vas Gorjansko, ko sem jo posetil po svojih opravilih. Kolika izprememba od zadnje veselice! Takrat vse navdušeno za narodno in društveno življenje, gorelo je vse za prebitek obeh društev, bralnega in pevskega ; a po veselici je vse razpadlo (bralno družtvo ne, a i tam se pokazuje malomarnost udov), in zdaj se mi zdi, da je bil ta svečani mig samo kratek pomladni sen. Sijajno ste dokazali na veselici, a i zdaj dokazujete »sijajno", koliko zamore nesloga, nemarnost in sama fantazija. Radostnega srca smo poslušali prej vesele narodne pesmi, raz-legajoče se po vasi in, v Uho molitev vtop-Ijen, vsplamtel je pobožni kristijan, ko je za- slišal divni jek pobožne pesmi raz kor. Ob- j čini je bilo v diko in ponos, a Bogu v slavo. I A sedaj? Sedaj je vse razpalo. Sicer so še J nekoje razvaline, a raz te razvaline poje Je- j remija svoje žalostinke. J Mnogo sicer kujete, Gorjanci, ali nič ne . skujete. Zakaj se ne bi složili in skupno ko- i rakali pod praporom vstrajnosti in delavnosti j do zmage? Saj „ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan", j „U radu je spas" in »pjesmom k slobodi!" Ta dva izreka zapišite si globoko v srce, oklenite se jih in delajte po njih smislu. Da, res, pevovodje nimate, ali tudi ta se dobode I — le složite se in skupno na delo. Vi pa, J merodajni možje, naslojajte, da prebudile za- | spance iz sanja, da se dvigne zopet pevsko društvo na noge. i Z Vipavskega. — Na mnogem, mnogem strmem holnu ali hribu po Slovenskem I stoje cerkve, ali bolje cerkvice, ter nas spu- J minjajo minulih turških surovih časov, ko je J tam naše ljudstvo iskalo duši in telesu za- j vetja in obrambe. — Te cerkvice v takih J samotnopustih in s težka pristopnih krajih nimajo v sedanjosti več pome* in mnoge so že pred časom opustili. Toda v npj- I novejšem času se zdi, kakor da se spet oživlja strast za zidanje in popravljanje takih brezsmotrenih svetišč. Pisec teh vrst bi mogel našteti v svoji bližini več takih slučajev. — Denarja in dela gre vselej mnogo, a prave koristi ni. Pušča se pa v nemar pri tem | cerkve, ki so res potrebne in celo stotine J ljudstva, ki so brez vse cerkve! — V po-sljednjem času so začeli nabirati denar za razno popravljanje in prizidavanje za cerkev j v Vitovljah. -- No, morda bi se dal opravičiti obstoj in potreba iste. čeprav imamo slovečo romarsko svetogorsko cerkev tako-rekoč pred nosom. Ali način, kako se nabira denar za isti namen, ne velja. — Po Vipavskem kroži namreč nekdo z fotografijami i vitovske cerkve, katere prodajati ima pravico i od glavarstva. Ako se pa pri našem ljudstvu vdari na to struno ter zbira kaj za pobožne namene, je darežljivo do skrajnosti, čez mejo. Zalo pa menda ni treba, da se k njemu pride še z raznimi izmišljotinami in praznoverstvom. Kaj takega najbrže glavarstvo ni dovolilo! — J S seboj nosi on tudi nek bakrorez, s katerim I dokazuje, da je zidana cerkev 10 let po Kristusu, ter da je nekaj let starejša nego Sv. Duh; pripoveduje tudi, kako je hodila Mati božja pestujoča okoli Čavna, kako so apostoli todi učili in pri Rebku vino pili itd. itd. — Pri kaki hiši se ženice in tudi možički kar tope ob takem pripovedovanju in ko vidijo še fotografije in glavarstveno dovoljenje, mislijo, da je vse res, pa segnejo Čim globokeje, da bi prej pripomogli do I svote 20.000 gld., katera je baje potrebna. Jaz menim, da prodno se za kaj takega j jame zbirati, naj se dobro pomisli, je-li to . potrebno ter kako naj se, in kedo naj to zhira! Ljudstvo se žal rado vname za kaj čudnega, nenavadnega in nenaravnega. Ozrimo se, kako je biio pred leti nekje pri Tolminu, v Pliskovici itd. Ne vnemajmo i ljudstva s čudeži za čudne reči. Dosti imamo pravih kričečih potreb tu in tam in resnosti je treba! Z dežele. — Ko se je pričel lanskega ieta bojkot, smo videli, kako so se naši vrli trgovci poprijemali gesla: Svoji k svojim. No, pri nas v rihemberški okolici imamo le enega, kateri se v resnici ravna po narodnem geslu; ta je na Preserjih. Vsi drugi se zalagajo ali j popolnoma, ali po večjem pri naših nasprot-j nikih. Največja in najimenitnejša prodajalnica | v naši občini je na G...... Ne veta prav, I [ kedo je pravi lastnik one prodajalnice, ali [ prodajalničar, ali hišni gospodar, ali celo oni j laški zalagatelj z blagom, le to je gotovo, da I se blago tistega-------trgovca v njej pro- I I daja. Radi te prodajalnice baje tudi drugi { trgovci ne morejo hoditi v narodne zaloge, j ker se — kakor pravijo — blago ceneje prodaja v njej, kakor je dobivajo v Gorici pri narodni tvrdki. Je li to resnica, ne vem, to pa je gotovo, da dela ta prodajalnica pri nas največ. Poznani drugega trgovca na V..., ki je sicer zaveden in dober Slovenec, zalaga se pa le pri------. Dal je veliko ljudem na j upanje, denarja ne moi 3 dobiti in ' iko se tudi ne more rešiti-------zalagatelja. Pa I tudi bi ne mogel tekmovati z ono prodajalnice na G....., ako bi kupoval pri narodni tvrdki v Gorici. Tako se je vsaj sam » izrazil. Tretja prodajalnica je v G.....; gospodar se zalaga pri-------. Četrti trgovec je zapustil že parki at------zalogo, šel k narodni tvrdki, sedaj pa se je menda zopet in za stalno vrnil k svojemu staremu znancu in zalagatelju-----------. V bližini nas. še v rihemberški občini, sta 2 prodajalničarja in 3 prodajalnice. Dva izmed teh ima mož, ki hoče biti cel Slovenec, a da bi se hotel res kazati le pol Slovenca, bi se moral zalagati vsaj za jedno prodajal lico pri Slovencih. Toda ne, za obe se zalaga pri------. Mož je večkrat obljubil, poprijeti se narodnega gesla, a še vedno odlaša. Do kedaj še, ne vem. Naprej, brez konca. Poznam zopet drugega trgovca, o katerem tudi vem, da se zalaga pri-------. Še nekaj. Zvedeli smo, da so iskali nekateri Vrhove« blago pri narodni tvrdki, a zdelo se jim je nekoliko predrago. Zato jo udarijo k------. Tam so kupili menda 5 kr. ceneje. Ko pa so prišli domu, pretehtajo in v svojo žalost vidijf., da so kupili mesto SO kg. I«? po Mi kg. Menda jih to spametuj«*. (Dostavek uredništva: Dopis je žalostna slika resničnih razmer mi deželi. Nekaka neiimljiva boječnost, nezaupnost in pa tudi brezobzirnost in ponekod nemarnost drže naše trgovce po deželi v tujih krernpljih. Kdaj se spametujejo? Rodoljubi, na delo! — O vseh trgovinah v dopisu imamo ločne naslove in podrobne informacije. Zdi se nam. da bo rt>* potreba v tem pogledu kar naravnost z imeni naznanjati malomarneže, morda .s«? potem kaj spreobrne!) Domače in razne novice. Imenovanja in premcSčenja.-- Sodna oficijala 11. r. Ivan V i 11 o r i in Josip M a-rega sta kot taka premeščena iz Trsta v Gorico in sodni kancolist Josip Kraševec v Tolminu je imenovan sodnim oficijalom I. r. v Gorici (in ne v Tolminu, kakor je v zadnji ,Soči" sporočeno). Doktorjem prava je bil promoviran 16. t. m. na vseučilišču v Gradcu g. Edvard SI a vik, odvetniški kandidat v Trstu. Čestitamo! Visok s;ost. — Te dni se je mudil v Gorici prevzvišeni ljubljanski škof in ki»"", dr. A. Jeglič, ki je posetil našega prem. nadškofa in kneza. Včeraj v jutro se je vrnil v Ljubljano. Namestnik groTVotias pojile prihodnji petek od Gorice po Soški dolini, da vi ii tudi ta del zemlje svojega področja. -•- Slavnostnih vsprejemov n e b o, ker naše ljudstvo je postalo že malce bolj pametno, ker razočarano je bilo doslej še vsakokrat! Sprejelo je sijajno Pretisa, Rinaldinija, Ba-denija — a kaj je dobilo za plačilo? Na gotovih višjih mestih so se smejali v pest, češ, to ljudstvo popeljemo na vrvici, kakor bomo hoteli. Ali varali so se, ker naše ljudstvo se je med tem spametovalo in je prišlo do pravega spoznanja. — Novega namestnika v Trstu pozdravi sicer uljudno, .oda brez bliščečih vsprejemov, brez odu-ševljenja, brez oglušujočih živio-klicev, kateri so raznim C. kr. ušesom večinoma neprijetni. Naši gg. župani pa bi lahko povedali oi> tej priliki gospodu grofu, kakošne nezaslišane razmere vladajo pri razr.ih c. kr. uradih, posebno onih, ki so v zvezi z glavarstvom v Gorici, kjer se dajejo vsak dan slovenskemu narodu žaljive brce. škandali po lanskih volitvah še niso pozabljeni! Neštevilno naših ljudi j je ječalo po ječah in še tamkaj stokajo! Obsodbe naših okoličanov so naravnost v nebo kričeče, da se jim čudijo sami nasprotniki. Nekateri gospodje »«a glavarstvu so bili med tem časom še povišani, mesto da bi jih poslali iz Gorice, kjer so vzbudili med Slovenci splošno ogorčenje......! Ali kaj bomo naštevali, saj so vse to znane reči I Znano je, da ta sistem ima vso podporo v n a m e s t n i š k i palači v Trstu. — in dokler se sovražni sistem rje spremeni, Slovenci nimamo vzroka za — sijajne v sprejeme. To smo povedali kar naprej, da bo g. grof vedel, pri čem je! S tukajšnje gimnazije odide prof. dr. Avg. Hofer na realko v Trst. Semkaj pa pride z Moravskega Kari Loitlesberger. Kot suplent vstopi Gino S a r a v a 1. Dalje pride na gimnazijo iz Maribora prof. Al. S t o k m a y r. Tombola v Št. Petru. — V nedeljo je bila v Št. Petru druga tombola »Slovenske Zveze". Ob najlepšem vremenu so drdrale proti Št. Petru kočija za kočijo, traimvav za i tratmvavem in koliko je bilo še pešcev. Na- | bralo se je ljudstva na tisoče, da je bilo na | trgu okoli odra za tombolo videti le glavo pri glavi, poleg tega, da so bile zasedene tudi vse hiše okoli in okoli. V 7. uri se je pričela tombola, ki se je primerno kmalu končala, ker izklicanih je biio le nekaj nad štirideset številk in števil. Prvo tombolo kakor tudi drugo je bilo treba deliti in sicer !' prvo na dva dela, drugo.pa na štiri, dočhn je činkvino odnesel en sam. Ljudstvo je bilo med tombolo pozorno in mirno, le nekateri so imeli po dobitkih tako poželjivost, da so nadlegovali komisijo s svojimi srečkami že prej, predno so imeli za dobitek potrebna števila. Tisto sikanje in žvižganje onim, ki gredo po dobitke, pa bi smelo izostali, ker prav neprijetno upliva na človeka. Veselilo je nas, da se je izklicevalec posluževal pojasnila v zadnji »Soči8 glede na rabo besed številka in število! Komisiji je predsedoval preč. gosp. dr. A. Gregorčič. Na prostoru okoli odra za tombolo so plapolale slovenske in cesarske zastave. Kakor smo zvedeli, je bilo prodanih srečk okoli 7000, kar je imenovati dober uspeh. Podrobneje prihodnjič. ,,SentiiieIIa" nas ne pozabi. — Pod zaglavjem «S f a c c i a t a g g i n e s!ovena». (Kako da ima ta «dolce lingua« tako nerodne in grde besede!) pripoveduje, da so naši prodajalci srečk za nedeljsko tombolo v Št. Petru letali od hiše do hiše v Gorici ter ponujal: iste Italijanom. No, to gotovo ni res, kar piše »Sentinella", če je pa kak Lah kupil kako našo srečko, kaj za to! Pri tomboli smo videli res tudi nekaj Italijanov. Pa, saj vemo, da se lahončki kar nič ne branijo, če kupi kedo srečko za njihovo tombolo! Preljuba «Sentinelica», kaj se torej jeziš? Le mirna bodi, jeza škoduje' Zakaj! •- Na na^o vest pod tem zaglavjem v zadnjem številu »Soče* seje oglasil v našem uredništvu g. Peter B i r s a. krčmar in trgovec: s sadjem na Stolnem trgu. (torte Garaveggia, ki je tudi doma i/, rifomberških krajev. Njegovemu zatrjevanju, da ni nikdar napeljava! svojih rojakov k laškim trgovcem, verjamemo radi, ker moža poznamo kot iskrenega Slovenca, ki sloji vedno v naših vrstah. Ona vest torej so ne tiče v nikakem pogledu gori navedenega g. B i r s e. I;atereura moramo Slovencem le toplo priporočiti, ker vemo, da je po lanskem bojkotu od laške strani mož veliko trpel. To naznanjamo v prilog g. Birsi, čeprav v onej vesti v zadnjem številu .Soče" on ni naravnost imenovan. Razpis služeb na Soli — brez učencev. — Mestni šolski svet v Gorici pod predsednikom župana dr. Venutiia razpisuje 2 provizoričui mesti za podučiteljice za tukajšnjo ljudsko občinsko šolo s slovenskim učnim jezikom. Kmolumenti za službi so določeni po zakonu z dne 15. okl. 18%. Prošnje naj se naslovljajo na mestni šolski svet. Prednost imajo one kandidatni je, ko so izprašane tudi za pouk z laškim jezikom. Proti zadnjemu odstavku protoslnjemo, kor na slovenskih šolah ne potrebujemo učiteljic z laškim učnim jezikom, ki bi po upiivu od gotovih slranij imele nalog raznaroditi slovenske otroke v slovenski *oli! Slepar. -- Lanske leto smo priobčili prevod pisma, ki je došlo i/, Madrida nekemu Slovencu na deželi. Taki sleparji se zopet oglašajo. Trgovcu I. R. v Ureginjn je poslal r.eki »Manuel del Castillo* dopis v laškem jeziku, datovau z dnem 0. t. m. iz Madrida; v n:em pravi, da je obsojen radi politiških pregreikov na l."> let ječe ter da je sedaj začasno zaprt v vojaškem zaporu v Madridu. Predno pa ga odvedejo na »Isola di Ferdi-nando Poo", hi rad spravil v varnost svojo 17-letuo hčerko, ki je sedaj v nekem zavodu (collegio di B.idajoz). To hčerko hoče poslati v Breginj. da lam v navzočnosti trgovca nd-koplje denar, nič manj in nič več kot SlOOOD Ur, katere je bil primoran ta „Mauuel del Castilio1" v bližini Breginja zakopati na begu. Od te svote hoče darovali iUMMK) lir trgovcu, ako mu ta pošlje denarja za potovanje hčerke in jedue gospe v Breginj itd. Že lani. maja meseca, ;e dobil omenjeni gospod tudi neko s!;r!io pismo iz Madrida. Tisti slepar tudi piše, da ie zaprl, da ima 17-lelno hčerk;, itd., ter da je v bližini Bregiuja zakopal 700.000 lir; tako »bogat" torej ni (a poslednji slepar, kakor prejšmi. (>čiv;dno je. da morajo biti v deželi sleparji, (člani kake mednarodne sleparske družb«.-) ki bi radi opeharili hudi za denar tako. d.i bi oni. do katerega se obrnejo, poslal denar na Špansko, a ti sleparji bi si delili denarje med saboj. — Bodite torej pozorni in nikdar u<» verujte vabilom takih sleparjev. Kako so naši ljudje nepraktični. --Mnogo agentov raznih vrst, ki preplavljajo deželo, se peča tudi z naročanjem pismenskih ku\vrt s tiskano tvrdko. Ker so večinoma tujci in le po malem poznajo slovenski jezik, si imena tvr naslove tvrdk zapišejo grozno slabo in posledica je, da naročnik dobi kuverte s tiskanim svojim naslovom v grozoviti slovenščini: ,Tergovec z mešanim blagom in kerčmar v Bergin" in drugače. Ime in priimek pa nista skoro nikoli pravilno pisana. Kar je tujega, to se zdi zanimivo nekaterim našim ljudem, in za to si take reči radi naročajo pri tujcih. Mi ne pišemo teh vrst »pro domo sua". da bi rekli: naročajte take reči baš pri nas, rečemo pa: naročajte si slične potrebščine po naših narodnih tiskarnah, kjer vas po ceni in dobro postrežejo. Nič več ne bo treba plačati, pa razlika bo ta, da boste imeli pravilno pisane naslove svoje in tvrdke, ne pa v popačeni slovenščini, in blago dobile dobro in ne i z m e č k o v, katere tovarnarji ločijo od dobrega blaga in jih potem od-; clajajo za vsak denar..... 30-dnevitico po rajni gospi Gab rš Č e-k o v i z žalnimi obredi in sv. mašama za-dušnieama sta opravila včeraj v solkanski pb-kopališčini kapeli tamošnja gg. župnik mons. K o l a v e i č in kapelan D e r m a s t i a. Ustanovijonje brzojavne postajo v Št. Petru pri Gorici. — Dne 16. julija 1898. odprla se je v Št. Petru pri Gorici, poli-tiškern okraju Goriškem, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo, združena s tamošnjim poštnim uradom. Isto se. je zgen dilo tudi 16. t. m. v Mirni pri Gorici. fo Rent*. — V nedeljo, dne 24. julija, bode tudi v Renčali »grun sagra con balio", pri katerem se bode vrtelo na laški takt. Čudimo se Rencanom, ker so zadnje čase sem — odkar je g. Žnidarčič jjfltelnik^ob-eini — na dobrem narodnem stališču. Seveda, povsod je nekaj ljulike, tako je tudi v Pit :ah. .Narodni" ljudje so vzeli na dražbi javni ples v Renčal« in — ti se hočejo maščevati — kakor so se sami izrazili v nekom zasebnem pismu na Gradišče — nad prvasko godbo, če§, da so pri zadnjih občinskih volitvah v Renčali pripomogli prvaski voiilci k porazu njihovi stranki. No, to so pa le izgovori; ako jim prvaška godba ni povšeči, bili bi se lahko poslužili vojaške, n a b r e ž i n s k e, m a v h i n j s k e itd, Slovenci te okolice, ako imate kaj narodnega ponosa v sebi, ne hodite v Renče dne 21. julija t. 1., ostanite rajši doma, naj plešejo le sami pri.^diteiji plesa na laško krulenje in laski takt t Od laške meje nam piše nekdo, da c. kr, okrajno glavarstvo v Gradišču dopisuje včasih v lepi slovenščini, odkar imajo tam novega komisarja. To je le naravnost dolžnost, oblastij, da spoštujejo jezik Slovencev, ali v tem pogledu smo še daleč od zadaj. Zato je menda tudi tisti g. dopisnik dostavi! značilno besedico „včasih*. Oblasti imajo na razpolaganje uradnikov, veščih slovenščine, ali kaj to de, ko ponekod nočejo slovenski uradovati, čeprav je to njihova dolžnost. Ali treba jih je prisiliti do tega. Odlokov, odgovorov itd. v tujem jeziku ne sprejemati, temveč jih vračati ter zahtevati vse v materinskem jeziku ; tako bi morali delati naši ljudje, pa bi se marsikaj obrnilo na bolje. Ali mlačnosti in ponižnosti slovenske, posebno v tem pogledu, je še vedno preveč. Ponesrečim ples. V nedeljo po sv. masi Antonu padovanskeiuu l'J. junija so imeli ples na Dobra ve m v zahodiijih Ilrdih. Pri porodu tega plesa so imeli velike težau?; občinske ,b a b i c e" so tekale križem in kražem, ter svetovale, kaj bi bilo storiti, da se rodi deček snažen, to če reči, tla se ples dovoli od strani <;. kr. okrajnega glavarstva v Gradišči, katero je temu plesu oviro stavilo. Na zadnje ste prišli „dve krivi priči" s pisano trditvijo, da ples ne bo nevaren, ter ste obljubiti svoje b;*bje poroštvo. Na to se jft rodil ples — brez glave iti desne roke; kajti nobeden in nobedna ni iz Medane in Biljane udeležil (a) se ple*a. Zato so morale celo »babice* doktodatš mnogo — da so bili plačani stroški. Poslednjič so se obradovali nekateri s praskami — sp',-:iinki neumnosti. Sun-no! Tudi v Korminu dne 2."). junija -na dan velikega trga je malokdo za Lahe plesal. Povsod upor! Driski. Shod v Kanalu. — V nrdd/o popoldne po blagoslovu bo >hno v Kanalu v oiu-in-ki pl.-arnici radi prcd.-lske /ele/nice. Od Sv. Lucije. — nbčiiKko sUn Sinovo je sklenilo, da pri-topi k«! u»!an(»v!iik k drt.Mvn .Sol>ki dom* z zneskom i-"'-«-H H). — Živelo! Iz Tolmina, dne 17. t. m. - Dane* se je tu vrši! javni ljudski >in>d. ki ga je .-klical g. župan Oskar G a b r > č e k. da l;i ljudstvo izrazilo svoje želje glede zgradbe ¦."'.•¦ie/.nire po soški dolini. V to naproseni g. K. Kiavžar je z vso vnemo dokazov.i! ko-ri>l, potrebnost in v«liko važnost železniških ..ie;'. med Trstom in notranjimi deželami na;.- državne polovice v nameri proti Nemčiji, nasilaSaje, da bi pred vsemi drugimi najbolj ustrezala predeiska črta. Mnogobrojno /.brani poslušalci so z velikim zanimanjem cedili njegovemu govoru in slednjič — z navdušeno soglasnostjo sprejeli naslednjo resolucijo : ,Na tolminskem javnem shodu zbrani prebivalci tolminski in sosednjih županij izražajo iskreno željo, da bi visoka vlada, iz-polnjevaje večkrat dano obljubo, nemudoma ukrenila vse, kar treba, da se v najkrajši mogoči dobi zgradi železnica po soški dolini, a da se pred vsako drugo prednost da Predelski črti*. Na te se je predsednik shoda, g. župan Oskar Gabršček, z vnetimi besedami spominjal Onega, kojega zakoni nam dovoljujejo na javnih shodih izražati svoje želje in težnje, ter je pristavil, da pričakujemo letos, ko praznuje Njegovo Veličanstvo 50-Ietnico svojega slavnega vladarstva, kot posebno prijeten dar, predelsko železnico. S trikratnim gromovitim »živio4 presv. cesarju je končalo zborovanje. Iz Aleksaiulrije. — Odbor za proslavo jubileja cesarja Franca Josipa je določil za nabavo potrebnih mobilij za zavod Franca Josipa 20.000 frankov, s katerimi imata razpolagatigg.inžener Lavrin in Ci-bilic. Ta zavod, ki bo stal v ulici Teivftck, in katerega zgradba je skoro dogotovljena, ima namen, varovati brezposelne osebe avstrijske. O tej reci je pisal v „8oči* svoječasno g. dr. Pečnik. Ali bi ne bilo umestno, ko bi si ta odbor poiskal potrebnega pohištva pri nas na Goriškem, kjer ima v tem pogledu zadostno izbero ? — Gorenjo vest prinaša v Aleksandriji izhajajoč laški list: „11 Messag-giere Egiziano* z dne 5. t. m. Radodarne doneske prinesemo v prihodnji številki. "*-'* * —•-*«•*•*; Listnica uredništva:' ^ant od fare R." Prosimo Vaš naslov. Dopis nam jako ugaja. Društvene vesti. Društvo „Šoiski doni". (XXII. izkaz od dne 30. juniju do 14. julija.) Kot usta-novniki - doneskom 100 gld. so se oglasili: Slavno županstvo St. Frjan; Kaučič Janez, trgovec v Gorici; Dovgan Janez, posestnik v Gorici: Valentinčič Štefan, kurat v Mirniku; ženska in inožka podružnica sv. Cirila in Metoda v Tolminu. — Vplačali so: gld, Reja Iv., gostilničar v Gorici, na račun ustanovnine se......&V-- Pri veselici v Št. Andrežu nabrano 7*07 Po upravništvu .Soče", kakor v ož. st. iz dne 1. julija izkazano . . . 2^(i'^-"i Duhovnik iz naših gora na saldo ustanovnine ..........tO- - Cibič, Anton, dekan v tirnicah, lelnino za IS«J8...........10-— Kaučič Janez, trgovec, v Gorici, na saldo ustanovnine......O.";'— Ceket Fran, vikar v Štjaku .... i*-— Primožič Matej, sodnik v Tolminu, na račun ustanovnine.....20'— ,S. (J/............10-..... Munih Jože od Sv. Lucije ob Soči a- Mirnih Peter......... 2 — Cigon Josip, eerkvenik v Gorici . . P -Dovgan Janez, posestnik v Gorici, ustanovnimi.........100'- — Keuda Matija, učitelj v Volčah . . P -Duša Ana, gospica ....... 1* •- PodrekaKati.......... 0-50 Kenda Marija, gospa ...... OoO Stres Marija, učiteljica...... 050 Mernik Frančišek, gostilničar v Volčah 050 Kragelj Fran, posestnik v Volčah . ()'I0 Forliinal Tomaž iz Kozar-ča , . . (K»0 Forluiiat Matevž iz Kozarca . . . OTiO Forliuiat Fran iz ("liginj..... 0\ri<> Manftvda Andrej........ 0'50 Po upravništvu »Soče*, kakor v 'i. št. iz dne 8. julija izkazano . . lil.VTi!1/* Kokole Frančišek, učitelj . . . iWiO Zonska in možka podružnica sv. Cirila in Metoda v Tolminu ustan. 100' -Skupaj: 7*1't. '/s Vsled prejšnjih izkazov . . . . Ki.830'fi2 Do II. julija do.šlo v gotovini: 17.t»lS-tH»l/a Odbor društva »Šolski dom". Razgled po svetu. Naša cesarica, ki je — kakor smo že poročali ~ bolna, je 1."». t. m. odpotovala zdravit «<• v kopelj Nauheim. Zadnji čas je bila v Ischiu. Cesarii-a trpi na srčni bolezni. Ker je poznata kol jako blaga žena. je želeli, da bi bila neka kapitulacija vlade pred politično laško sodrgo. — No, pa končno, to bi ne bilo nič posebno novega, saj vemo, kako se v Primorju postopa s Slovani — na ljubo Italijanom. »Piccolu" je na eni strani tako premeščenje všeč, na drugi pa pomiljuje Gorico (,povera Gorizia!") tla bi dobila v svoji« sredo še več jugoslovanske mladeži. Umevno, ker lahončki bi najrajši potopili vse Slovane v Primorju kar v eni žlici vode. ko bi šlo, ali to se ne da izvesti kar tako čez noč iu zlasti današnji dan ne, ko se čim bolj zavedamo svoje naloge. Naši lahončki bi se takemu premeščenju gotovo upirali, da se „laška" Gorica ne posloveni ali pohrvati — ali počakajmo še malo, če se vest obislini. Potem — vederemo! Shod slovenskih županov iz Kranjske, Štajerske, Koroške in z Primorskega bo dne 17. avgusta l. 1. v beli Ljubljani. Na tem shodu izrečejo slovenski župani kot zastopniki občinske samouprave in kot zastopniki-za-upniki vsega slovenskega naroda udanost in zvestobo Njegovemu Veličanstvu ter izberejo iz svoje srede odposlance, ki prevzamejo nalogo, sporočiti ta čutila pred prestolom pre-Ijubljenega cesarja Franca Jožefa I. povodom njegove petdesetletnice vladanja. Ta shod je za slovensko župane velikega pomena; za to je pričakovati, da se ga udeleže v mnogobrojnem številu. O shodu samem izpregovorimo obširneje o prvi priliki. „Slavia", priloga »Selškim listom" v Olomucu, prinaša v svoji zadnji številki slike odličnih ruskih gostov v Pragi povodom stoletnice slavnega Palackega. Slike nam predstavljajo generala V. Ko mar o v a, znamenitega Rusa po svojih govorih v Pragi, J. Vaclika, kneza M. Andronikova mso-trudnika važnega ruskega lista „Novoje Vremja", V. A. Prokofeva. Poleg tega prinaša V podlistku poročilo dr. Mazzure o hrvaškem časopisju ter lepo sestavljeni članek o nedavnej preteklosti in o sedanjosti Hrvaške. List se ozira na vse Slovane in zato bi bilo želeti, da ga tudi Slovenci — zlasti inteligencija — prav pridno čitajo. za zgradbo novega šolskega poslopja v Nabrežini. V Nabrežini vršila se bode zgradba šolskega poslopja s prevdarjenimi stroški v znesku 10.680 gold. 36 kr. Vožnje preskrbi občina Nabrežina. Stavbeni načrti, prevdarki stroškov in dražbeni pogoji so v pregled v tukajšnem uradu za časa uradnih ur. Pismene ponudbe naj se franktrano in postavno kolekovane semkaj pošljejo s 5 odstotno varščino v znesku 534 gold. vred do najdalje 30. julija t. 1. 12. ure o poludne, Ustmena obravnava za ponudbe vrši se ravno omenjenega dne od 3. do 4. ure popoldne. Kdor bode ustmeno ponujal, ima pred obravnavo ponudbe vložiti 5% varščino. C. kr. okrajni šolski svet Sežana. 14. julija 1898. Predsednik: Dr, Laharnar. 178 Objava. Podpisano vodstvo naznanja, da so prične prihodnje šol, leto na tukajšnji e. kr. pripravnici dne 16. sept. 1.1. Vsprojemalo se bode, kakor do sedaj, dečke in deklico, do» polnivše 14. leto. Pri zglasitvi se bode zahtevalo : 1. krstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. zdravniško spričevalo in 4. spričevalo o cepljenji koz. Vodstvo c. kr. pripravnice za učiteljišča v Sežani, dno 16. julija 1898, Al. Bojoc 181 vodja. Na Žagi pri Bolcu se oddajo !tl**»*obo za latovis&a v najom. "*(¦ V hiši je gostilna, prodajahiica iu vse pri« kladnosti, -~ Več pove upraviiislvo. 182 Onst mi jo javiti, da som s svojim družbonikom-domadinom otvoril tovarno soie (sifonov In pokallc) na GoriŠCeku St. 2. pri Vafioku. Nadejam so, da bodo našo si. občinstvo podpiralo zupočeto domaČo obrt-nijo in to toni raje, korbode postrežba točna, pijača izborna po navadni ceni. Odličnim štovanjem udani Josip Hrovatin, 104-10—25 tovarnar. ^3®3^S*e*^3%3*4%^^3®^^9&<|f «8 Odvetnik Dr. Josip Alra 8» i* «$ je odprl svojo pisarno %* *$ «$ v Trstu fL «? Via S. Spiridione St. 3, 1). nadstr. jh j$^ t$tY^fi?V^VeYY^^% Trgovina z jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici, . v Kapucinski ulici U. U ter podružnici na Kornu štev. 2 priporoča to-le blago: Sladkor — kavo — riž - mast — poper — sve6o — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko — oris — drobne In debele otrobe — turšlco — zob — sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement bakreni vitrijol itd. 3 20-32 Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debele ter pristnega črnega in belega vina. Anton Fečenko Via Giardino S briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od Tifi litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoice. Cene zmerne. Postrežba poltena. Vrtna ulica 8 — GORICA 41 52-26 priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, Špedicijska poslovnica yj 1 Bašpar EvaliD i Gorici l v alici Mi n H se toplo priporoča Slovencem v t vo;aše;ne. i išče premožnejšo gospodično v namen j ženitve. j Pisma s fotopn.fijo — pod najsi rožjo [ .Ikfcri-tttostjn — naj se pofiliajo suh »Modrost J 1S9S." na rentralno pošlo v Trst. 180 2—1 Samo 50 kr. za 4 žrebanja. Glavni dobitek Zadnji ainr- mesec! ptiv.i2r/0aiMtte ioHlejno razstavne srečke pnio kr. I. žre&anle: t. 6. avissfa, IL15. septembra- III. 22. oktobra 1898. IrecKe po 50 Kr. priporočajo 6. ientilli, fi. 9. Jona, MiGhlstadior & E. j^L******^j*^^a* ****** ** ****** :: H Slovenci in Slovenke! JJ iv.na Qp*^ kava družbe sv. Cirila in Metoda. -TbW.W L5 M katero dobiti« v vsaki pro.t.ii.lii>i«-i, .la;i» n.rliol.iVi i.ku^ iti li-po Imiui enii ali *,«j g.^ nilci-ni kavi, ako jo k isti rabit«;. i'".......... M Zilitcva.t«- loivi le po vseli slov«-n-kili proilajaliiif-li > i/lmr S* Zibtevaib- torej I«' po vsi-li siov.-ti-kili |»ri>H;i|;iiii:i-.>ii .<» izimrim no- ^ ** maf-o kavo. ~ Z.i (iori4o in Primorsko *•• n:.ro.\t pri lvr-l!;i J. IM|i:in A: Tr-I. " H (Jlaviii zalanatelj: I v a n 4 e h a v. i n, i ,jiibljaiia. jj j i| Josip Skert $» {$ pekovski mojster ^jj *| Za vojašnico št, 5 (via Csiserma) g* «| v Gorici |* 4^j priporoča p. h. občinstvu svojo pe- «j$ «$ katno, v kateri izdeluje vsakovrstno ^ »Lj navadno in najfineje pecivo. ^sM>^^^^S^^^Ss$3^S^ Pekovski mojster ^J/\KOBGEF^BEC^ ^ v Gorici *| ulica sv. Antona štev. 6. S priporoča ^ raznovrstno navadno in najfinejše pecivo, *S kolače za birmance itd., il-''..i tioic, lin«' -\inrinki' \ l'..;.i-t .l»iu;ii.- m. Ciiihi m Al.-iinl.i-. iAl.'l.in<> o.l inw MriuM,- mm. i,, -ii.ikr L. C. Hardtmuth na Dunaju. H.. ¦- m1.>ii,.im)u li ii.ni . .lino delni -v.ii/mki * i-itli ii..i«din luM p«, pi-.un.di ni ;(.I.di in .la -,• li.r... !l.....u i.::,;.. h.' /..um n .1 •• !.;iLil.il ^Lihimi i/- a-tl.i, I/..I.IIIHUI II.. II!.. i\\wW. /,Mn JWjr- z:iliiev;ijle, Kupujte in JUT i litsfuo Korisl rabile le -%..H-lIlL.- ki MIMO p.d.-ii d ll/|ll-H.'.:.l illll-ll.l t.li-n;i-n«. !.n:.Mli;kn znamk.. '^m- h v. ihinitiiiuui. ~w:j Mojo blago jo firima-blogo. La k prima-blafju priulisne firma L. C. Hardlmuth svojo znamko. (..-in -un;iiiL..m )¦¦ |... I. :!. .!. i m 7 kr. U- * di.iiM|s'..n.-.ilneii...-. pi.-.lki.poi.iln.iii rabili. Ziil.e.M m i.io.laj.1 Ivan Bonač trgovina s paprijom in šolikimi potrobiči nami v Ljubljani. Ziibi/nik pri/nuno najlepših slovenskih razglednih dopisnic \ korist „I>j-iiMh' sv. ( iiilu iu Metodu" s podiniiesliiil.il wl •.'•. truvp. T.....<» Zupanu. (..¦ii.i /... k..- .". ki., loo k/.M.i i m|.i. ii,,nk... 1 i.v/..iii.i:ii naročila za izdolovanjo razglednih dopisnic \ »m ah i..' Ii.u\.iii. 1'insim. ¦la m- .... iz w!i kiaj.-v ..!.,v.-iiske /.-iiilj.-. kj.-i ie iiiiiiam ,:ve/... p.,;i|.- p- lo i../[:l.-di.ili .l.-piM.ir pi-n l.ik..j;ii;i ...|;k...l.,iui. i.-.i; 1 ^^ frL&Z±^L&±&3h&&j* 4% !'-.jaiii -i naznaniti -I.imici.iu ..1. f* ij -• i.'ui. da -.-iu /;ijriVi \ Tr-t-i li^..\in../. $* koinisijonRlno in špedicijsko liosiovanje. <&¦ . N.»...-|l.. m -..-. i mala v p„s,lja!val $? *i- J. /ei.Kiiu;. i/.viMv.ii Lm.h. !.k!i.. +k V k..: «...!¦.-. /..-l.i. .u.. j.l.e i di. !V,\» i M- ¦s- :' !...:.! ;: i..,.p.n l.iv.ii-eiu dom.u U p-id.- ¦ r* •l k< ¦i ,1 jsiL na i-!.i nail.i.-.:.! :n |..-ied«.v.il do . ±* H !i U.. |-..d.ljn IM knll-' i.l- llikl Tl,.)V.ll l-oi;)ti:,h /. V.U-....IM «ll'l..»l. ¦5* *? Sj-rej.... iu "..i.-:..p-!\.i trdiiih i: i T* *-¦ '-< !i'mu.-:i.w ;-(- -.1-uih !\l.lk iu pula-ui , ^ ¦>; "' '" Vul.-'.'*•.• -e. da -e me *n;.-.,Li .|. . i# 4-- '¦¦ -l-......-M,.i!:i'Mi;ie.iiiii-|<.i'..\.«n>m ud.n « v4 -» ^ ' ••lii v ulici S. Francesco štv. 6 • f» m^ #+^%j$c$^q;s&%j$^ #>* Tovarna uzornih telovadnih priprav JOB. YIMDYŠ-fi, v Pragi na Smihovu .l'i;di:i-Sinieliov) Vin.d.r.i.lska nliee owlo S Hi. se priporo.-i, k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili iu šolskih telovadnic po najnovejših pripuznunih ;t praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prtpoim'11-oriii sprir-al iloniariii in inozemskih. Zagotavlja jedno lelo. Cene zelo zmerne, pla.-uj«-se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. ;VaYadr\e priprave so yedao v zalogi. Ceniki, proračuni in ifaerli za popolne telovadnice poš Ija na zaht.-vo brezplačno in poštnin prosto. 80, »2— '!l roprave izvrSujo po najuižjUi cenali.