MENII V KREMLJU KAPtTAl Poštnina plačana v gotovini SREDA, 21. JANUARJA 1953 6 dinarjev TCHTILISI leto vl LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH / IZHAJA VSAKO SREDO STEV. 3 Po7nnš debelo, | ^tjer pomaranče cveto ?| (Piše Maksi Zdraha) Priznam, ta naslov ni čisto moj, pred kakšnimi 150 leti je nekaj podobnega že uporabil neki Johann 'Volfgang Goethe. Toda kljub temu nima ta častivredni slari gospod prav ničesar skupnega z zgodbo ki bi jo zdajle rad povedal. Ta zgodba je takšna: _ Uvozno podjetje »IM-rROMPOMrOM« je dobilo na razpolago devize. V rc-"»• Toda. kaj naj uvozimo, so si belili glave. AH pa morda tudi ne! — Nihče ne bo nikoli razuipel čudovitih potov naSe uvozne trgovine! Kar se tega tiče. dra-Ri državljan, si nikar ne beli glave! Kot ne boš na nrinier nikoli razumel, za-RRj so naši vrli nvoznilci »voziu svoj čas toliko žarelo naenkrat, da jih ne ”°nio porabili v desetih mtih, tako so tudi tokrat »Vozili toliko pomaranč, kot bi jih lahko pojedli v Petih — in po takšnih ce-»sh, kakor so jih nastavili, v Petdesetih letih! Toda pustimo zaenkrat °b strani našo uvozno sf'ngo, poglejmo si raje Posledice! — Maloprodajna pndjctja so namreč planila kot tigri po teh vabljivih Rorah pomaranč — kdo bi se zmenil za ceno! Pred durmi so bili sveti Miklavž, Pa božični prazniki In za »iste. ki so razčistili z mi- N h,m^rn'..n°Voletna ’e,ks-Ni hudič, da ne bomo pro- dali, so si mislili naši vrli maloprodajalci — in tu se za nekaj kovačev pri ceni gor ali dol res ne bomo preklali — ter so šli s ceno — gor, seveda. Ljudje pa, kot ljudje — nalašč niso planili po tako zaželenih pomarančah. Niti tisti z misticizmom obteženi niti oni brez njega. — Skratka. pomaranče so ostale in ker so že takšne narave, so začele gniti. Gnijejo torej takole te pomaranče in se ne zmenijo niti za uvozne napore, niti za preskrbovalno vnemo, niti za svojo visoko ceno ter z njo povezane pozitivne razlike. Enostavno gnijejo. In je gniloba požrla že vse pozitivne razlike. leze pa že v negativne! Maloprodajna podjetja sl pulijo že tako redke lase! /nižajo cene. toda pomaranče gnijejo naprej, ljudje pa jih kljub temu nočejo kupovati — ali pa morda ravno zato! Kam sedaj s pomarančami? Vseh ne moreš sredi januarja podariti svojemu kolektivu za novoletno jelko! Skratka — tragedija v malem — za maloprodajna podjetja, kajpak! Kaj pa uvozna sfinga? Smehlja se, kot sc sfingi spodobi — razen tega so njene pozitivne razlike že kasirane in sedaj lahko čakamo edino 'še — na kakšno novo presenečenje... Lojzek s klobukom: KnrJinalsIto umivanj« role (LAVABO PS. 25) Umivam si v nedolžnosti roke, (prekleto Sizifovo opravilo!), če uporabljal bi lahko vsaj milo! Le z vodo svinjarija z rok ne gre. In perem in umivam si roke, poskušal sem že vsa mogoča mila, domača, inozemska in čistila, ki še štedilnik čistijo baje. A svinjarija, žal, mi z rok ne gre, nič ne pomaga vatikansko milo, prekleto Sizifovo opravilo! Umivam si v nedolžnosti rokč .., — Se malo cionizma, kozmopolitizma, buržujskega nacionalizma in vohunstva bom dodal, pa bo jed gotova! PO vstaliVI IZ AfEfU De Gasperi D’Annunziu v onostranstvu: »Situacij« napeta, pridi takoj! Potne stroSke obračunaj pri •▼etem očetu!« Pomota Jože, jugoslovanski dvolastnik, je dobil poziv italijanske davkarije, naj takoj vplača celoletni znesek davka za hišo in delavnico, ki ju ima na italijanski •trani. Ko ga je prebral, se je počehljal za ušesom: »Hudiča! Da ni kakšna pomota vmes? Saj so mi vendar že leta 1942 fašisti požgali oboje!« Pa je le stopil na davkarijo in povedal: »S temle davkom pa ni vse v redu...« Uradnik se je začudil, zahteval poziv, odšel z pozivom v sosednjo sobo in se kmalu nato vrnil. Vljudno •e je nasmehnil in pojasnil Jožetu: »Oprostite, majhna pomota je vmes! Država vas ne terja za davek, temveč zahteva samo povračilo stro-ikov za požig hiše in delavnice. Saj vendar razumete: bencin, strokovno osebje ...« Jože se je prijel za glavo Uradnik ga je tolažil: »Toda priznati morate, da ste prišli še poceoi skozi! V primeri s stroški za požig Narodnega doma v Trstu je to popolnoma zastonj! Razen tega pa vam je država vse zaračunala — po lastnih cenah!« NAČELNA POGODBA da »»»-ccino zmeniva glede Stepinca: zdaj je tvoj, potem bo pa moj!« Steve Bamboo: THE HEARTS SIGH Zakaj od mene svoj pogled odvračaš, ko te sprašujem, darling, every day, zakaj ljubezni strastne mi ne vračaš? »/ love you,« reci, pa bo vse O. K! My love, povej, mar nisem pizzicato? Oh, darling, čuj, nikar se mi ne smej! Poglej, maid, to fantastično kravato, cel ženski akt naslikan je na njej! Pač stvar okusa! Dobro, kaj pa hlače? ’ No, malo preširoke so, priznam, saj veš — sicer bi rabil pomagače, noge bi v hlačnico ne zrinil\ sam! Kaj praviš h čevljem? Trinadstropni! Bat'a? Kje neki, darling! Made in USA!!! Pa suknjič in ramena? Kakšna vata! Atletsko sem razvit, širok za dva! Zato, my darling. kiss me. da bom srečen news inspirations moji mitzi daj in žvižgal ti ljubezni sing bom večen! Če nočeš — pojdi k vragu! Darling! By! Nande Bula: CelovShl „p«ri»menl“ Izbira vlado Pred dnevi mi je pripovedoval celovški Dolfek, da bo treba skonstfuirati tudi vlado, če že imajo emigranti svoj parlament. Ce bi si bili edini glede stolčkov, bi vlada v buffetu pri Kosti že bila oklicana. Tako bi. Dolfek prišel v poStev 7a’ zunanji resor, ker bi to odgovarjalo vzhodu, be-ga kaplan Vinico Zaletel, reševalec slovenstva na Koroškem, pa se je afirmiral v Italiji, ko je nedavno te£.a na proslavi Katoliške akcije Italije strumno korakal za napisi »Trieste allltalia«, »L’Istria e italiana« itd. Za to njegovo dejanje so mu posebno hvaležni tržaški in goriški Slovenci. Prosvetni resor bo kljub temu verjetno izbojeval petelinček Vinko (vsaj enega Korošca le morajo vzeti), ki ima že bogate izkušnje z vzgojo mladoletnih deklet, čeprav bi to mesto pripadlo Zaletelu, ki obvlada bajortet-kulturo iz dni belogardistične krvave zgodovine. Za verski resor je tudi nekaj kandidatov. Največ izgle-dov ima dr. Kadras, ki ima lepo funkcijo v nemški škofiji in bi vsaj ne popustil v izvajanju germanizacije. Kozamurnik Muri pa bi rad bil nredsednik. ker ima kot član enodnevne bežeče vlade iz leta 1945 bogatie izkušnje z vladanjem, vendar bo nnibrž prevzel policijski resor, kajti na področju špijonaže in denunciantstva ima prav gotovo več prakse kot drugi. Tischlerju ?icer, pravijo: »Le čevlje sodi naj kopitar«. toda verjetno se bo orPočil za kmetovalstvo. Na vprašanje, kje pa irria ta vlada svoje podanike, pravi Dolfek, da so prejeli glede vsega tega duhovniki nalogo iz škofije. Takšni stvari se pa hočeš nočeš ne morejo upirati. Sicer pa je poleg emigrantov tu še pro-ruski Haderlap s svojim bratom, končno se pa ob fuziji z OVP tako in tako ne bo videlo, kolikšen odstotek odpade na »Krščan-sko-emigrantsko stranko«. »Glavno je. da razbijemo enotnost Slovencev« — pravi Dolfek — »naše enotnosti z OVP pa še ne bo tako kmalu konec « IZ KOROŠKE STRANKARSKE POLITIKE Foter Jozl in njegov nadebudni Hanzl sta se iz Celovca peljala na Dunaj. Na vratih neke pisarne je bil pritrjen listič: Kein Parteien verkehr. Hanzl pravi: »Oho, tukaj pa ni nič za stranke!« Foter Jozl pa pouči sina: »Beživa, sigurno so tu notri anarhisti ali kakšni še bolj hudičevi protiverci!« Ko sta bila spet na cesti, pa je pristavil: »Le glej, da ne boš pri spovedi pozabil povedati.« PRIZNANJE »Obtoženi Niccolo Senza-pane, zakaj ste pravzaprav ubili sosedo in njene otroke?« »Veste, ko je pa stara Marina, ki bere časopise, rekla, da je zadnjič nekdo dobil za takšno delo popolnoma nov klobuk in to celo od samega papeža!« VERJEL JE... V Moskvi so te dni komaj ujeli bolnika, ki jo je v sami srajci pobrisal iz bolnice na ulico. Ko so ga spravili na varno in ga vprašali, zakaj je pobegnil je dejal: — Bil sem že na operacijski mizi, ko sem zvedel, da je zdravnik, ki bi me moral operirati. Zid . Končno so le ugotovili, da jo mož pobegnil iz — umobolnice. Po h *Ufo»pn 53 — llik, ti, bruc major, mene pa ni treba izpraševati! Sem že stara bajta. OII, TF, MORAVE! Ob 5,50 zjutraj. Trije možic čakajo pred trafiko, tla se odpre. Mraz je, nekdo si prižge cigareto in pri tem zamrmra: — Ja, ja, pa so le sarajevske Morave najboljše! — Takoj nato sc oglasi drugi: — Oprostite, najboljše so Morave iz Niža. Takoj sta v ognju, ta za sarajevske, oni za niške. — Kaj pa vi pravite? — vprašata tretjega. Ta odgovori brez pomisleka: »Nc vem, kaj bi rekel!« »Serajlija« brž potegne cigareto iz žepa, jo ponudi tretjemu in mu jo prižge. Ta potegne dim vase in it kašlja, kakor da bi sc hotel zadušiti. — No, kaj sem rekel — pravi »Nišlija« — sedaj pa poizkusite mojo! Možakar mirno potegne dim tudi iz ponudene niške. Sedaj ie zakašljal že huje. — Kakšen 'kadilec pa ste vi? — vpraša zaničljivo »Nišlija«. — Saj sploh nisem! — odvrne mirno možak. — Rad bi kupil samo tri znamke za pisma! SLIKAR IN KRAVA Slikar reče kmečkemu fantku: — Vprašaj očeta, če smem naslikati vašo kravo. Deček se kmalu vrne: — Oče je rekel, da lahko, mati pa pravi, da je krava deset let rjava in naj kar taka ostane. Fičafajev Tunck: »CIRCULUS VITiOSUS« Vi vprašuleie - ti mi odg »varamo (ali »Začarani krog treh prizadetih, brez pravega konca«) . — Na, servas kšeit, majne libe frmu Kiiček! To homas ^ec. te kongurenc! Ste že žuli? — Obana! Kongurenc! Oba gens! Gi te? . — Zo holt, Včeraj, nem-Hh, hotma ksokt, ta her Kaus, hota ksokt, se, fran Muršec, hobc ka ongst net, bota ksokt, fon vegn da kongurenc. Noter v lublan-skem Pavlihati, hota ksokt, *J*kJo glih tak dve puzn-•rajndinen, hota ksokt, ta tamian, vira ir cvoa, hota ksokt und hota gloht, vira narlša! *— Obagcns, obagens, mit *ora pledn kšis! Tisto sem Jas tudi vidla, hotma jo ta Franci cagt! Azo z Marpu-ka san te cvoa net! Morebiti san te kineziš. oda bos — te bazi net! Oba z Mar-Puka san te net. majne H-be! Tisto, bos te redn, je lahko vse, kaj čete, oba kan marpuka kuhitajč is tes net, kcns ma glaubn! — Na zo bos, te pa to ja ni nobena kongurenc. tes is Prej ena čisto gmajn ernpe-lajdigunga! — Na kloar. Stimt, vi ksosn! Bon io ana vul. nam kongurenco delat, mora pač “»jprej ornk kuhitajč znat, to nah verma oba zegn. g51? — Pa kaj. net nur tes! Hota ja, cuglajh vse te dru-£e Marpurgare za kuhltaj-®*re kmoht, tes halodri, denksn ina nur, zo a ivaj-®araj! Zo losma zi net, gol? Jaslih obvol nas je malo, ®a smo zato ml bol cht, "“»JnarzSl! > Caj z limono Veste, koliko je to: en Premil limone? Nikar ne rečunajte! Pojdite v neko jnariborsko kavarno (ne b°mo povedali v katero, da ne napravimo preveč Prometa!) in naročite si čaj z limono. Tisto, kar vam Prinesejo poleg čaja, je en Promil limone... Čez ulico dinar CENEJE Ko sem bil fantiček star sedem let, me je očka. večkrat poslal v tisto gostilno po vino, kjer je na vratih pisalo: »Cez ulico en dinar ceneje!« Točno na drugi strani ceste je bila tudi gostilna in tako sem se vedno čudil norcu, ki dela za konkurenco reklamo. Danes sem sam očka. Imam punčko — sladkosnedo. Po kosilu hodi po torte v slaščičarno mariborske Kinokavarne. Tam Pa je »čez ulico dva dinarja dražje«. Zaračunajo namreč tudi ovojni papir "delajo s tem ostalim sla- - 'carjem tudi reklamo, saj drug°d teh izdatkov ne naprtijo kupcu. TRAGEDIJA V TREH DEJANJIH Nastopajo: Kupec (tragični junak), Trgovina (preganjana nedolžnost), Industrija (nerazumljiva veličina), Deus ex machina k. g. — ne nastopa, čeprav ga vsi čakajo. I. DEJANJE Kupec (pride v trgovino, hoče kupiti blago, pa ne najde nič primernega): »Ali je to vsa zaloga, ki jo imate? Nimate večje izbire? Kaj novega, modernega?« Trgovina (zavije oči proti nebu): »Dragi kupec — kar dobimo od Industrije, to pa prodajamo!« Kupec (razočaran): »Mi je žal! Potem pa ne bom ničesar kupil!« (Gre.) n. DEJANJE Industrija (pride k Trgovini — da, tako daleč smo že!): »Kupite blago pri meni! Imam mnogo novih artiklov, veliko izbiro, najnovejšo modo!« Trgovina (zavije oči proti nebu): »Draga Industrija, ne morem kupiti, skladišča imam še polna lanskoletnega blaga. Kupci nočejo kupovati!« IH. DEJANJE Kupec (pride v trgovino): »Ali imate že kaj novega blaga? Se vedno nič!? Potem pač ne bom kupil!« (Gre.) (Po želji zastor pade ali pa se stvar začne znova.) Na vsesplošno zahtevo naših cenjenih bralcev pričenjamo danes to novo rubriko. V njej bomo odgovarjali na aktualna vprašanja vsem, ki bodo kaj vprašali — ali pa tudi ne! Vprašanje: Kako to, da cene pomarančam in limonam tako padajo, cene pravi kavi pa tako rastejo? Odgovor: Ko bo tudi kava gnila, bo cena tudi pri njej padla! lav ima kratfle noge Zastopnik protiljudskega gočni, mi nismo krivi...« klera: Ljubljanske (Piše Pepe iz Vodmata) Ljubljanska je Na-Ma zgraditi hotela palačo, ki mnogo nadstropij bi imela. Da stvar bi ne segla preveč pod oblake, v podjetju skrbele kradljive so srake. Tako sta med drugimi Olga in Jože gulila iz dneva v dan Na-Mo do kože. Pa družbica je že prišla do palače — sodnijske, kjer čakajo zadnji del plače. Javna je ura zanič, če ne gre! Naše so stale in vendar .odšle. Noč jih je vzela in kar brez slovesa menda odšle so po nova kolesa. Ce jim ne zboljša zrahljano se zdravje, pa naj zapeljejo jih kar — na Navje. • • • Ura na Glavnem štacjonu v Ljubljani je brez kazalca, predragi zemljani! In tako nanjo ne moreš bit’ hud, ker ti nikoli ne kaže — zamud! JANEZEK JE RADOVEDEN — Mamica, zakaj so pomaranče rdeče, limone pa rumene? — Pomaranče so rdeče od sramu, da so tako drage, limone pa rumene od jeze, da jih nihče ne kupi... DVE RIBI 14 II N4H Naši motorni čolni so vnovič zalotili italijanske ribiče, ki so lovili v naših vodah. Scusatc, signori partigiani, ko pa na, je riba proti volji nase vlade sem potegnila ... ANEKDOTA Po polnoči. V lokalu je živahno. Odpro se vrata: nastopi miličnik. Miličnik (natakarju): »Policijska ura. Izpraznite lovsko sobo! (V njej so imeli zakusko planinci.) Kaj pa ti tukaj v glavni dvorani? Se še ne mislijo dvigniti?« Natakar: »Pustite jih, slavijo premiero! To so umetniki.« Miličnik: »Kakšni umetniki! Saj jih poznam: ti so iz gledališča!« V L TUBLJANŠKI KOLODVORSKI RESTAVRACIJI — Zakaj so pa vali dva deci tako majhni? — Da ne bi slučajno zamudili vlaka! PROFESORSKA — Pavlič, nc stojte neprestano pri oknu! Če bo potem kdo ven padel in bom vprašal kdo je to, se spet ne bo nihče oglas-il NOTRANJI GLAS V bolnišnico pripeljejo človeka, ki govori s trebuhom. Ko ga je zdravnik pregledoval in mu začel trkati na prsi, je bil zelo presenečen, ko se je v bolniku nekdo oglasil: — Naprej! Električna kuhinja. 2ena: »Daj, možiček, skoči, prosim, v elektrarno po elektroinženirja. Rada bi ti skuhala malo čaja...« Nasledit j« iietilk« „!oiega tista" izide v sredo 28. januaija 1953! sc naročite na »VEČER«, dobite ra 140 dinarjev mesečne naročnine vsak dan dnevnik, vsak petek kot prilogo družinski tednih »7 dni«, vsako sredo pa še »Toti list«! MKSDTniK Kot stisnjena in stara prga, brez soka že, plesniva, je glava častitljiva gospoda kritika, ki trga. Tako je hud kot pravi poperl Izraz njegov je strašen! (klobuk pa vedno prašen) Če vsi so: za, je on pač: zoper! Ugaja mu nasprotovati in to za vsako ceno! Gre raje z glavo p steno, ko da bi moral kaj priznati! O, stisnjena in suha prga, ti nimaš revmatizma, si le od kriticizma bolan, ki venomer te trga! MAHNISKA »Revizorja« avtor na srečo je mrtev, sicer bi predstave ljubljanske bil žrtev. Skovir: »GLEDALIŠKEMU KRITIKU« P. K. Bil športni reporter si za nogomet, dopisnik za plavanje in za košarko. Marljivo si pisal v tednik »Polet«, med poročevalci veljal si za »marko«. Zapustil si ljubljeno športno igrišče, zdaj poročevalec si za gledališče. Prestrašila Talija se je uboga. Razumem jo dobro: teater ni — žoga. Kljun: POSVETOVALNICA ZA POETE Če zapojem, da je tema, »luči!* bodo zakričali. Če potožim svojo žalost, »reži se/« me bodo prali. Če smejim se, bodo rekli: »Manjka mu predvsem resnobe. Ne smeji se konstruktivno, on smeji se le iz zlobe!« Če pa kdaj podvomim vase, bodo rekli: »omahuje!« Če sem drzen, je njih sodba: »Glej ga, fant si domišljate!« Kaj, le kaj mi je početi? Nič, po svoje dalje peti! Geč: •SAMARITANU« Dobrotni mož' Kariera moja te skrbi (Srce ti za človeka bije.) Socialni mož! Le praskaj tam, kjer te srbi. (Saj tebi huda ura bije.) Iskreni mož! Resnično me hudo skrbi, (ker tvoja muza bleda gnije) da človek, ki ti zanj srce gori. neskončno sit te tvoje pisarije, . ne naveliča se in ne razburi in s tvojo muzo v peči si zakuri! GLEDALIŠKA 2c pokojni skladatelj in dirigent opere je bil ob svoji petindvajsetletnici dela klican na oder. Publika je navdušeno aplavdirala, dokler se slavljenec ni odločil, da spregovori nekaj besed. l’o kratki, mučni tišini je skladatelj in dirigent dejal: — Presenetili ste me, ne morem in ne morem spregovoriti! Preveč sem navajen le zahrbtne publike ... EDINI PLEMIČ Neki angleški lord je nekoč pisal pisatelju Shasvu: »Pravi plemič je tisti, ki nič ne dela!« »Vraga!« — mu je odgovoril Shaw. »Na Angleškem delajo moški, delajo ženske, delajo konji, voli, delata ogenj in voda, samo prašič ne dela. Ali je torej ta edini plemič v Angliji?« SPOMIN Pisatelj Emil Zola večkrat ni zmogel najemnine za svoje stanovanje v latinski četrti v Parizu. Nekoč ga je gospodinja zopet opomnila: »Vaš dolg je že prevelik. Nimam ga več kam zapisovati!« Zol^ je suho odvrnil: »Gospa, ali ga ne bi mogli obdržati v glavi?« SLAB KLIENT Med neko pojedino sedi poleg znamenitega zdravnika mlada dama, ki vse neprestano nadleguje z raznimi vprašanji. — Oh, povejte mi, dragi doktor, so postrvi zdrave? — Mislim, da so, vendar vam tega za gotovo ne morem povedati, zakaj nobena se še ni prišla k meni zdravit! TEHNIKA NAD VSE 1 — In to je zadnja novost: nalivno pero, ki ga je treba polniti vsakih 25 let! — Prekrasen -izum! Tukaj vržete nemleto kavo vanj, tukaj pa pride že zmleta ven ... — Tako, vaša šoferska knjižica je v redu. Sedaj pa mi pokažite še vaše lovsko dovoljenje... Kritika-kot bi morala biti... (Piše Maksi Zdraha) Ni bolj krivičnih ljudi kot so kritiki, pa naj bo to v katerikoli branži že: literaturi, gledališču, likovni umetnosti ali kje drugje. Prvič že to: vtikajo svoj nos v stvari, ki se jih prav nič ne tičejo, presojajo nekaj, česar niso sami zmožni narediti, in končno, kar je v hjihovem značaju posebno grda in nesimpatična po-teza: iz tuje nesreče kujejo zaslužek in slavo — zase. Toda to so le bolj ali manj principialne pripombe. Se mnogo hujši je njihov način. Postavljajo se na nekakšno vzvišeno stališče, kot da bi sami vse znali( čeprav bi bilo prav zanimivo videti, kako bi takle debelušen, plešast kritik s ploskimi nogami izjavljal kot Romeo Juliji svojo gorečo ljubezen! Ho! Kar pa je najhujše, pa je njihovo nerazumevanje za umetnika. Zato bi bilo najbolje, če bi kritikov sploh ne bilo. Ce pa so že. bi naj vsaj ne pisali. Ce pa že Pišejo, bi naj pisali vsaj samo lepe stvari; če pa tudi j_®ga ne morejo, naj upoštevajo vsaj vse tiste momente, 1 bi jih moral dobro informirani kritik ob umetnikovi storitvi upoštevati! Da, vidite, to je beseda: dobro informiran kritik! Dobro informiran kritik bi moral napisati pač takšno kritiko, v kateri bi upošteval prav vse momente! Na primer takole: . "V tokratni uprizoritvi ,Kralja na Betajnovi' je igralec, ki je igral naslovno vlogo, bil vseskozi odličen. Trenutke negotovosti v prizorih, ko bi moral biti najbolj samozavesten kot gospodar Betajnove, mu pa moramo oprostiti spričo tega da sta ga prav ta dan terjala krojnč in gospodinja in da mu tudi natakar v kavarni ni dal več na kredo! Zato so tudi njegove be-s^de nesrečnemu Maksu .Ali veste, kdo sem jaz? Kantor. kralj na Betajnovi! In kdo ste vi? Izgubljen študent!* — premalo prepričevalne, saj je kolefu ki '*ua Maksa, že tri mesece dolžan tisočaka. Pravzaprav skrajno neuvidevno od avtorja, da zahteva od niega v takšnem položaju tak tekst’ Tudi igralka, ki bi morala v Hani prikazati ponižno, trpinčeno ženo. je bila prav izvrstna, čeprav se ji Je skozi to ponižnost poznalo razburjenje zaradi scene cioma z možem, ki se ji je upal očitati izdatke za dva nova klobuka in kožuhovinasto jopico, ki jo k dekol-teiu večerne toalete tako nujno potrebuje! Prav posebno dober ie bil Maks, ki se mu Je malo Poznalo, da je že ves teden na smrt skregan s Francko °7- z igralko ki igra Francko, ker je ta začela prav Nesramno koketirati z novo angažiranim tenorjem. Z;ito tudi stavek: .Odpusti mi Francka, če som te grdo **0Viufal!' — ni mogel zveneti dovolj prepričevalno' Francka je imela svoj veliki dan — v privatnem !v'ienju namreč! Oboževani tenor ji je vrgel po Prvem dejanju iz igralske lože skrivaj poljub na oder, pto se kljub vsem oolečinam zaradi premaihnih čev-hi:>v — strašno kakšne čevlie delajo dandanes: od zunaj velike, od znotraj pa tako majhne! — ni mogla *^av poglobiti v Franckino bolečino ko pravi Maksu: ■Kaj gi storil z mano? Zdaj. ko te imam od srca. od sroa rada mi je tako, da bi umrla .!' Tudi Nina je imela srečen dan — njena vloga ji je odlično ležala in je niti to. da ji je župnik v odmona Pripovedoval tisti sicer tako odličen, toda precej spol-£pk dovtip ni moglo popolnoma spraviti iz koncepta, se je nehote morala prav nanj spomniti takrat, 150 bi naj šla v samostan . . • Po vsem tem torej lahko rečemo, da bi predstava lahko uspela mnogo bolje, če bi mene, kot kritika, rtžiser zadnjič bolj spoštljivo pozdravil. Se od daleč Pu se ne more primerjati s tisto predstavo pred leti, ko je bila z menoj v gledališču'moja sladka Sonja — o kasneje je osrečila še mnogo drugih mož — in je vso predstavo stiskala svoje ljubko koleno k mojemu, z loznatimi prstki pa mi mašila vso predstavo v usta bonbone. Da — takrat je to bila izvrstna predstava, še odmori so bili polni vzvišenega razpoloženja ...« ORAOI PROOUAlCi .JOTrO«"' DOPISNICA, ki smo jo objavili v predzadnji Številki »Totega«, je bila namenjena Vam! Prosimo Vas, da nam na njej ali pa na ofrtčajni poštni dopisnici čimprej sporočite, ali smo Vam Poslali v prodajo preveč ali premalo izvodov. Poštne stroške nosimo mi. Tistim redkim med Vami, ki lanskoletnega dolga do 27. januarja 1.1. ne bodo poravnali, sporočamo, da jim naslednje Številke ne bomo več poslali v prodajo. Uprava »Totega lista« DAJ-DAM ali DAJ-DAJ? (Račun iz Daj-dama ali razvoj matematike) Istrsko belo liter 120.— zvišanje trošarine 15.— Skupno 150.— SMRTNA STISKA Tole se je zgodilo nekje na Dolenjskem. Kje — to pa kar sami uganite! Pritekel je železničar, uslužben na postaji, domov in že na vratih zarjul: — Hitro ključ od stranišča! Ko je nekoliko pozneje olajšan prišel v kuhinjo, ga povpraša žena: — Ali si vzel bolniški dopust? Mož osuplo zazija: — Zakaj? Zena sc začudi: — Pa nisi menda zaradi male potrebe prišel iz službe domov?' Kaj na postaji nimate stranišča'’ Mož se razburi:. — Kdo pravi, da ga nimamo! Ampak naše stranišče je samo za inozemce! Zena je nekaj časa brez besed, naposled pa le izusti: — To se pravi, da smo postali turistični kraj? Mož prikima: — Najbrž Sicer — čemu bi pa bili potrebni napisi: UOMINI, DONNE?! KRITIČNE LASTNOSTI — Stetan, ali veš, kakšne lastnosti ima toplota? — Seveda vem Toplota telesa krči in jih razteza. — Dobro. Ali mi znaš navesti kakšen primer? — Poleti, ko je vroče, so dnevi daljši, pozimi, ko je hladno, pa so krajši. — Dobro. Se kakšen primer? — Da. Poleti, ko je bilo vroče, je vajenec v krajevni čevljarski delavnici v Radencih redno prejemal plačo, sedaj, ko je mraz, je pa sploh ne prejema in ostaja ta najbrž kar na toplem v žepu — bl'žnjega Na hladnem bi se plača utepnila še prehladiti... PREMALO IN PREVEC — Ali si že slišal, da so zaprli knjigovodjo čevljarskega podjetja v Mokronogu? — Še ne. Zakaj so ga pa? — Zato, ker je bil nesposoben! — In zaradi tega so ga vtaknili v luknjo?! Saj pravim, teror, da, teror. . — Kakšen teror! Saj so zaprli tudi upravnika! — Hudiča! Kaj je bil tudi nesposoben? — Kje neki! Ta je pa bil preveč sposoben! — Kako misliš to: preveč sposoben? — I, kradel jel — Knjigovodja torej ni kradel? — Saj sem ti vendar rekel, da je bil nesposoben! — No, in? — In zato je raje pustil, da je to delo opravil strokovnjak! Pon'e ie koffa rasasii S 22*884» DiNjtr — Kaj pa čakaš tu že celo uro? — Saj vidiš, da pada cena pomarančam tako, da jih bom lahko kupila! — Potem pa še malo počakaj — Se niso vse gnile! Cei deset let KINO KOMUN/ — Lej ga no! Pa so mi rekli, da se je v Ljubljani marsikaj izpremcnilo! [lo'um^ov prihod v A c V a > 2 DOiElMJSK.l ^Ta IN/ 2P12 AVG 2026 POfcl^ 2 2 LATOKO6OVO ZOBNO PA^TO 4ecer4E bo^pa IMei 2 NOVO ICIOROFILNO PA4TO ao^Ke: plvtakicg, KALI FORK/IA Ati pCE^NGČeVtJE? - V^e TO 12D6LV J€ tovarna cevuev MARISOR -GRfGORČlČCVA 24 604TIw;ko P0P7.._ t Jtodife i KAJ ^1 GTKIL»A...? K/ASAV/LA nov,4e-D I KJ^AČ, KI $A PO&ITC V V4£M MA^IH LOKALIH, V*V Tl/Dl V OBNOVt J6NIH OBRATIH MA POBREŽJU IN NOVI VA4I .OPKAR POMNIM. pueivt vedno te R-OGA^KO PLATINO NAJfcOLje VA^ OBVG^OA O VOCfO D K. I VIDOMA IN PO WGTO OB3AVE*MAi.l^oa|LAa7^ POZIVAJO SE VSI kvalificirani, polkvalificirani m priučeni razpečevalci pasiva, da se morajo vse prošnje za podaljšanje obrtnega dovoljenja za leto 1953 vložiti najkasneje do 1. februarja t. 1. na pri- 1 stojna Združenja prijateljev pasiva. Obenem se | opozarjajo, da se bo po navedenem roku vsakega • posiljevalca slovenščine, pri katerem se ne bo našlo i obrtnega dovoljenja, najstrožje kaznovalo. Obveščajo se od Republiške obrtne zbornice prijateljev pasiva. ' OBIŠČITE RAZSTAVO čistokrvnih izložbenih mišk ' v prostorih »Mesarije« na mariborskem Glavnem | trgu. Nadvse zanimiva razstava je zvezana tudi s srečolovom. Mačkam ogled razstave tudi v spremstvu psov ni dovoljen. Pohitite! VSE OSEBNE UPOKOJENCE, ki čakajo na odločbo [ o prevedbi pokojnine, obveščamo, da bomo odločbe razdelili na dan podpisa premirja v Koreji. — Zavod za socialno zavarovanje, Ljubljana. STANOVANJA. — Opremljeno stanovanje oddam v dnevno uporabo med 11. uro dopoldan in kosilom (v času, ko iščem duševne tolažbe pri ex-Ortsbauern-fiihrerju) kakšni boljši osebi (zaželena izobrazba: vsaj Blockfuhrer). Zglasiti se vsak petek po 11. uri • (ko vstane) pri bivši Ortsfrau aus Velika Nedelja. SLUŽBE. — Uslužbenca (lahko je tudi upokojenec), ki j bi s svojo telesno težo zasigural zalepljenje kuvert, ’ išče večje mariborsko podjetje. Plača po telesni teži. j funkcijski dodatek. Ponudbe pošljite na upravo lista i pod šifro »Slabo gumirane«. ZGUBLJENO. — Na poti iz gostilne do doma sem Iz- I gub* ta dan izplačani presežek plače. Poštenega naj- i ditelja vljudno naprošam, da mi vrne plašč in klo- : buk, presežek plače pa lahko za nagrado obdrži in j uporabi na svojem vrtu namesto gnoja. N. N. — ; »Strojilka«, Majšperk. Izgubil se je hud6 domač pes. Poštenega najditelja naprošamo, naj ga proti visoki nagradi obdrži. — ] Nova uprava hotela in restavracije »Bellevue«, Ljubljana. Nekje v bližini Radio-centra Maribor sem izgubil dobro radijsko žarnico. Kdor jo najde, naj Jo da nazaj pod značko: »Genialna reparatura«. PRODAM. — Vzgojiteljske sposobnosti, malo rabljene, j z uspehom preizkušene v obliki obnašanja mladine . izven šole, prodam po ugodni ceni. Vprašati na : osnovni šoli v Slivnici. BAZNO. — ŽELITE OBOGATITI SVOJE LJUBEZENSKO IZRAZOSLOVJE? Ali se hočete otresti predsodkov, da je ljubezen sladka samo v dvoje? Vas zanimajo strokovni komentarji z vseh področij umetnosti, literature, filma, zunanje politike itd.? Ali želite utrditi svoje živce pri smrčanju, šumenju zavojčkov, hrustanju bonbonov, škripanju stolov? Hočete prodreti v skrivnosti jogijevskega odmiranja : čutil? HOČETE? POTEM OBISKUJTE KINOPRED-STAVE MESTNEGA KINA NA JESENICAH!!!! KINO. — KINO RUSE: »Kralj in Pepelka«. Pravljica o kralju kegljev, ki je imel dva in pol milijona vred- ; no streho nad seboj in o sirotici »Svobodi«, ki prosi ■ milodare. Za kegljače neprimerna. — KINO MA- ■ REZA, Maribor: »Kupite srečke!« Duhovita komedija • o prodaji srečk, ki dejansko nis£ bile srečke. Žre-banje dva dni pred napovedanim datumom po si- ’ stemu: Kdor izvleče številko, ta dobi! Film toplo priporočamo vsem, ki niso kupili srečk. — KINO ! MARIBOR: »Mercedesijada«. V glavni vlogi Peoe Odkjerkoliže. snematelj Felicijan Dreta, ton Pohojen Mačjirep. Film Je bil predvajan že v mnogih krajih j Slovenije in ga je kritika povsod navdušeno sprejela. Ker kraj dogajanja ni točno označen, je film aktualen • povsod! RAČUNOVODSKO OČETOVSTVO Tale razgovor sem slišal na neki elektrarni blizu Maribora: »Ti, Jože, meni se vse zdi, da ima naš koordinator : in ostalo administrativno osebje nezakonske otroke!« »Hudiča! Po čem pa to sodiš?« »Hm, po nagradah, ki so jih dobili. Vidiš, mi de- j lavci smo dobili samo po 1000 do 2000 dinarjev, oni pa vsi od 5000 dinarjev navzgor. Otroške doklade znašajo 3000 dinarjev, 2000 in 3000 pa znese 5000!« »Vidiš, jaz si pa nisem znal razložiti tega! Samo, s kom bi jih pa imeli?« »No, vse kaže, da je oče vseh — računovodstvo, ki je odredilo višino nagrad!« Mark Twain: Tragično »orodfstvo Neki philadelphijski meščan je naredil samomor in zapustil naslednjo beležko: »Oženil sem se z vdovo, ki je imela odraslo hčer. Moj oče se je zaljubil v mojo pastorko in se z njo tudi oženil. Tako je postal moj zet, moja pastorka pa je postala moja mati, ker je bila žena mojega očeta. Med tem je moja žena rodila sina, ki je postal svak mojega očeta, razen tega pa tudi moj stric kot brat žene mojega očeta. Tudi žena mojega očeta je dobila sina, ki je bil moj brat, pa tudi moj vnuk kot sin moje pastorke. Iz vsega tega sledi, da je postala moja žena moja stara mati kot mati žene mojega očeta, jaz pa sem bil mož svoje žene in istočasno njen vnuk. Ce ima kdo staro mater, je mož njegove stare matere njegov stari °če, to pomeni, da sem bil stari oče samega sebe.« Skroimnod Ko je p >tovala slavna francoska igluja sara Bem-nardt po Kaliforniji, jo je Povsod spremljal propagandni agent Sam Davis. ra imaš stare in raztrgane hlače?« »A!i mi lahko ti svetu,eš kakšno kavarno, kjer bi lahko človek zamenjal še hlače?« Na posredovalnico za delo pride upravnik menze. Besno meče pogled naokrog. /'Ali ste nam vi priporočili za menzo kuharico Ano? Da? Takoj z menoj! Jest!« PAPEŽ IN CIRKUS Papež je pred časom sprejel v posebno avdienco 300 članov nekega potujočega cirkusa, ki že dalj časa gostuje v Rimu. Lastniku cirkusa, nekemu Emilu Wak-kerju, pa je podelil celo odlikovanje Lateranskega križa I. stopnje v zlatu. Ali je to bilo iz posebnih simpatij do cirkusa ali kakšnih drugih razlogov, še ni jasno... OTROCI IN VOLITVE Pri zadnjih italijanskih volitvah so se zelo trudili, da bi spravili volivce na volišča. Po vseh mestin so razobesili velike plakate, na katerih je bilo razen naslikanih otrok tudi izridno duhovito besedilo. o. in če očka >a mitnica ne bosta šla volit, bomo mi lulali v nostelie1« NARAVNO »Oprostite, tovariš natakar, koliko časa pa ste že tukaj?« »Osem dni.« »Sele osem dni! Potem pa niste tisti, pri katerem sem naročil kosilo!« — Toda, Anton!’ PREDLOG Združenje klubašev predlaga naslednje spremembe in popravke v Slovenskem pravopisu: Prepove naj se uporaba naslednjih besed: izguba, poraz, kompromis, neodločen, pasti (n. pr. na dno lestvice), leteti (n. pr. iz lige), fuzija (n. pr. z drugim klubom), fair (n. pr. igra), nežno (n. pr. igrati) in dostojno (n. pr. kibici-rati). S črtanjem teh besed iz slovarja bi klubaško gibanje, ki deluje za procvit športa, zelo pridobilo. Komponist na potovanju. IZ URADA V opoldanskem odmoru piše strojepiska privatno pismo Ravnatelj je radoveden, kaj piše Zato se ji ; pofasi priplazi za hrbet :n gleda v pismo Tajnica pa piše mirno dalje • Rada hi ti o tem Sc marsikaj napisala, vendar ;t<>''] za mojim lirl>'om ravnatcli j in gleda v pismo« V tem pa se ravnatelj iaz- 1 buri: »Saj ni res, niti besedice J nisem prebral!« FILMSKA GLASKA V II ADI (J »237J« 1951: »Ples na vodi« 1052: »Fant s trobento« 1953: »Ples na vodi« in »Fant s trobento« 1954: »Fant s trobento« in »Ples na vodi« 1955: »Ples s trobento« in »Fant na vodi« 1956: »Fant na vodi« in »Ples s trobento« 19(i0: kot v prejšnjem desetletju, ne da bi se zvišala radijska naročnina. SAMO ZA NAJMT.AJŠE 0 »Pomagaj mi vendar, Paveiii IvUiucl j<_- dejai. da ml bo pokazal, kaj je to »Nelson«, pa sem mislila, da je to kaj v njegovi šolski zgodovinski knjigi!« »Dragi prijatelj doktor, ves dopoldan sem mu dopovedovala, da ste frizer. Ostalo pa, prosim vas, opravite sami...« — ■ - Izdaj« Novinarsko druitvo Slovenije, Poverjeništvo Maribor — Ureja uredniški odbor — Odijovorni urednik Ciril Kavčič — Letna naročnina 300 dinarjev, polletna 150, četrtletna 15 dinarjev Uredništvo in uprava: Maribor, KopaliSka 1 — Te!«f >n — Cok. raf. NH 040}-T*t«*> -- Pofttni predal 52 — Rokopisov in risb no vračatno — Tisk Mariborsko tiskarna j