St. 43. V Gorici, 21. oktobra 1887. „So5a" izhaja vsnk potok i« vdja po ijoSti prejemana »H v florict na slow poSHjana: Vse toto ..• • • f. 4.4(r Pol lota.....,, *i.i'!' Cotvit Ictn . . . . „ I l<1 Pri nznauilih in tako tutli pri „po- $ianu:ah" »« placnjfi z» na'vudiiu tristisp. no vrsto: 8 !u\ <5e se tisk:i 1 !;;h? Te6aj XVII. Posameztie Steviike ae dobivajo po 8 kr. v tobakarmcali v gosposki ulici blizu „troli kron", na starem tvgu in v livmski ulici tor v Trshi, via Ca-sorraa, 3. !)»•»¦ usi naj so blagovoijno poSiljajo iiredniSfvu „SoLe" v G.trici Via Mcrcato 12, !., imroonin.'i pa oursvnistvu „So3e" Via delta Croce si. 4. II. Rokopisi so "lie" vraeajf>; dopisi uaj so blagovoljno frankujcjo. — Dclalccm in drngim noiirf.-nozisim se uarocnina zni/.a, alcnsc* og!;tsp pri opravnistvu. Zidovstvo. Ako hoSo dizava obsfcati in pvfcnerno napredo-vati, mora svoje zadcve in razmere tomeljito preu-darjati in z ozirom na to potrcbno upeljovati iu pri-memo poatopati. Iz toga ozira ho ovuipojske vlado vpeljale drzavne zbcre, v ktero poSiljajo drzavljani svoje zastopnike, da so skupno posvetujejo, na/.na-njnjo neugodo de2el, nasvetujejo pripomoeko proti ti-stim, preudatjajo kako bi so blagor ljudslva in ih-zavu zboljsal in z ozirom na to dolo6ujejo nacela, t, j. naredijo postavo, po kateri vlada postopa. Sicer pa tadi taki zbori ne ukrcnejo zmirej najboljse poli, koi* v njih odloe'irjo vecnia, ktera pa damlanea Jahko ob-sfcoji S»? s takih mo2, ki «o jili spraviii na to meato bolj pristranski uagibi, nego nazori za primorno po-stavodajo. To pa bode s easom vao drugaee, ker ljudstvo 8G bode Codaljo bolj vspenjalo do zavednosti in bode samo spoznalo, kaj je v njegovo korist, kaj pa v Skodo, da so ne bo vee pmtilo na pristranaka pota spraviti. Dnndanes jo So dcnar svota vladar, a prido fij.s, kp bode zavednnfit odlocovala in vladala, &idjo bo znali spraviti pod so akoro vea dcnar, zato pa tudi hocejo vladati in so zaceli z> prav pro-drzno prstopatr. V politiki *m davno vao proveo on? odlocujejo, a ztlaj ze v zasebtiih zadovah povsod oni zrnagnjejo. Izrafcajo so ze, da bodo v 50. letih oni go-spodaijt Evrope. &d Nathaniel Rotschild jo /.ft tako prodrzen zarad Bvojega denava in unljiva, da j« uda druzine naaega c<»«arja tako shfii, da bi biJ v.ak d.tigi poston uozidovski dizavljan prisel za t;tk prostopck najmauj pot let v joco. Zidu pa so jc aanio ukazalo, da mora za nekoliko tednov iti iz drzave. Tako poroea noki nemSki list in za njim wSlov. Narod". Freden zidom t;sko zrastejo pernte, kot oni nsi-alijo in zelijo, bode zo moral drzavni zbor na to do-lovati, da jim jih s pnstavo pristri^e. V dnnajskcm drzavnem zboru so bili && kiepki govori proti zidom. So resnojse nego dunajski drzavui zbor so jo bavi! z iidi ogerski drzavoi zbor. Fred par leti je neUi po-slauec prcdlagal, da bi so vse ovropsko d.zave zjcdi-ni!e in zidom kje v jutrovih krajih kako dezelo od-lodila, v ktero Vi jih zapodile, da bi ondo sami med sabo zivcli in so skubli, kakor bi hoteli. A ta naavet LISTEK. 1. AH si M slisal kaj o amerikanskem dvoboji ? Sem, zakaj pra§a§? Jaz bodem Slovoncem to ba^e dvoboj priporoeil. Kogar zadeno, pa n;vj sc vpise v „Gorisko cccilijansko draltvo" I Pa bo vemlar le 8a iiv I Takrat Se, ko ee bode vpisal, pa kmalu ga bodo koneo; saj jo „cecilijanstvott „strup* za narodnjako ! 2. Tone, jaz no bora veC Cecilijanec! Zakaj pa ne, alt si so opla§il ? Prav zares sem so. Zakaj pa? Air nisi slisal, da bodemo vsi „ferdamania zarad cecilijanstva, ali n^ ali§iS, kako nas preklinjajo ! Bozi, bo2i, con5a, ali no vei, zakaj se nas je z i v i h Ilogao lotil — zato, ker ve, da nas m r t v i h zarad cecilsjanstva no bo mogel v svojo kremplje do-biti. 3. To je pa vendar hudo, da nas imajo za tako nasprotniko narodnosti! Tudi moni je hndo. Ali pa ti verjames, da so Cccilijaoco? nasprotniki toliko navduseni za narodnost? Ali jo mogoce dvomiti o tern? Jaz jim do morcm ve^jeti, dokler so n e bodo potrudili odpraviti iz cerkve italijansko in nemsko teatralno glasbo, in iz vasi zveScrno italijansko tu-lenje I 4 Pa viim ocitajo, da vsilujete latiaSdino v coi'kcv I se ni sprojel. Mnogo drugili ogrskih poslancev pa je delalo za postavo, po kateri bi bo mogli judje b kii-stjanj ?,eniti, da bi na ta naCin prisel donar zopot nazaj mcd kristjane. Ta nasvet jo imol toliko privr-zcncev, da so jo bilo zo re^to' bati, da bodo taka jiostava sklenjcna. Kor se v drzavnih zboiih 2o na tako postavo misli, je got.ovo, da prido s cammi do toga, da bodo postavodttlei poiskali primornih postavnili pripomocko v, a katorimi bodo odprli pot promozonjn od zidov imaj mod kriatjane, ker druga^e bi so zacol Sirili nevarui .socijalizem. ____^ Bopisi. Iz goriSkcg^a oki'aja, ig. okt. — Uradna o k r a j n a u & i t o 1 j s k a k o n f o r e n c a je bila v Soikanu dno 12. t. m. NavzoC je bil tudi eden 6. g. duhovnik. Zanimivo in lopo je bilo petjo Holsko mladine Bolkunskc prod konfrronco. K* nferenco jo prifel in vodil bl. g. Fr. Vodo-pivec, e. kr. okr. Sol. nadzornik. VaXno jo njegovo porofllo o stanji Sol, rekoS, kako niz malega rasto veliko." Vsako Icto vccje Stevilo otrok obiskujo Sole; skrbi so tudi na ziinanjo lico Solo. Daljo spodbuja uc^iieljc*, naj z lopim zglcdom bude narod povsod v Soli in znnaj Sole. Mladino moramo piipraviti, da lx>do iz njo dobri drzavljani in kori.st.ni udje Clovesko druzbo in dobii katolioani. Oosp. nadzornik poscbuo povdarja. naj so pa/,i, da mladina tudi zunaj Solo iz-polnujc nauko, katci ih se v hoH uei; pazi naj ae na . lepo, dos'ojno obnasanje. Ucitolj naj to tirja in do- : sofa, naj velja. kar koce; ako ne gre z lopa, mora iti a huda I ! Daljo poroea g. predsednik o uspehik v posa- meznib prodmotili, kjer je zapazil precejSen naprwlek. ; Opomnili volja, da so potja povsod goji prav dobro; znautonjo, da Slovcncc sad poj«'. Drnga tocka dnevnega reda: riCat'.3ro moraine dobifko prinaia dlovoku delavnost? Kako naj sola , napeljujo mladino k delavnosti ?" j Nalogo to reSili so vsi uCitelji pisineao. Gosp. Vem, pa se ne zmenim za to. Fa bi se moral zmoniti! Fa se ne morem I Kako to, da ne, saj jo Bonedikt XIV dovolil vsem Ilirorn posluzevati se narodne liturglj« v cerkvi! Ali so po tern takem naSi mtBprotniki zjdosti narodni? Kako ti je mogooo prasati kaj tacega? Zato, krr se nihce, tudi njih kolovodjo pri nas toga no po.-duzujejo. In vondar pravi Fodkraskogorski, da se s m e, da celo gn Si v narodnem in cerkvetietn obziru, ako kedo ne spostuje in ae ne poslu^nje tega dovoljenja! Jaz sem radovedon, kedo bo prvi toliko naro-den in se bo toga dovoljenja (?) posluzeval, in kaj pore6o k teinu cork vena obiast. Jaz bom pa zacol tcdaj o petkih klobase jesti, saj vendar tudi to ni bilo vedno propovedano, ta po-stava prisla je na dan So lo po Kdstusovem trpljerji enkrat. 5. lies, pa Podkraskogoraki ? Kako navduSono piSe! Fa stra§no slabo vidi. Kako to? Ali nisi slisal o ljudoli, ki na dalce" prav dobro vid«j»v blizo pa no. Ta tudi vidi, kaj je bilo pred vc5, ko sto leti, kako je pa zdaj, pa ne vidi. Kako bi mu bilo pomagat.i? Nao5nike naj si kupr, pa precoj ostre, ali pa naj gre v Solo vaaj toliko fiasa, da bode zvedel, ka-tere postavo naa ve/.ejo dAndanes. Iz Solo zo no bo nic. Na gimnaziji so nemSke — v bogoslovji latinske. Oetanejo torcj naoemki, nekaj pa mu je neob- nadzornik je izdolko progledal ter se povoljno izra-zil o njih. Lopo Stevilo izdelkov je prav dobrib; imena toll izdelovalcev je g. nadzoruik naznanil. lamed njih jo izbral potorico, katora je spiso svoje pre-citala. Ysi akupaj so povedali mnogo. Obravnavalo so je to vprasanjo vscstransko iz jako razliCnih sta-\\&6, Nukoji spisi so bili uprav kloaiCni t 6o tudi je eitanje bito dolgotrajno, vondar je zbor z veliko pa-zljivostjo sledil vsem Sitateljem. Tako se je kazalcc na uri preraaknil do 12. no da bili zapazili. Zvon nas povabi k 2upanu na obed. Prva „nhta* jo bila u2e na mizi. Poslal jo jo brczplaeno „Coppag et Skert iz Gorico". Vsa miza je bila propreLona z rude6imi plakati, v katorih omenjena trgovea ponujata svojo robo. AH mislita, da no vemo, kam naj hodimo kupovat iu kaj nam veli narodna dolznosfc! Pri obedu nabralo so jo okoli 11 gl. za Soleki vrfc Podgoro, a no za ouoga „Pro patrio", ampak za slovonski. Tretja tocka: uCenje, ni bo posebno obncdlo, ker jo bilo novo vpeljano, da naj so ufii, no otroko, ampak ucifceljo, kot otroko. Med posanioznimi prodlogi ni bilo kaj poseb-nega. Nckdo jo hotel, da naj bi davkarijo potirje-valo Solsko globe, mesto zupanstev, pri katerih vefi-krat lcze lota na lota. Drugi jo 2elel, naj bi vaaka Sola imola vse Solsko postave. Prvi predlog jo Sol po vodi, kor konf. ni kom-pot'Mitna o njcm ; drugi bo morda imol kaj uspelia. Nazadnjo so Wh volitve. Prod njimi opomni g. nadzornik, da on se v volitvo no mesa, a nekaj mora vondar pojusniti. Podrocjo e. k. okr. Sol. svetu. je vse drugace, kakor nekoji mislijo, koji bi hoteli, da bi okr. S. svet morda odlocoval plaSo. Okr. §*svet jo lo izvrSujoCa oblasfc, on se ravna po obstojecih po-stavah. Kaj spremeniti — postavo namiec — ima deXelni in drzavni zbor; na ta dva so jetroba ozreti. Oosp. nadzoruik opomhja, da dosedanji zastop-niki uciteljstva v okr. Sol. svetu v.sestranb«co izpol-njujejo dolzuosfc svojo. Ako ne morejc vsemu kaj, uzrok jo to, da so v manjSini. Z ozirom na to — ostalo jo pri volitvah vao pri starora. Izvoljena sta z vedino glasov gg. A. Po-ni2 in A. Bajc. hodno potrebno, sicer bo spravil So nemSko omiko — v kredit! Oho! Pac res! Ako bo tako logiSno dokazoval, da so moramo drzati fcega, kor jo bilo za drugo stoletje dovoljeno, ako ho6emo biti pravi spoStovalci ocrkveuih postav — (in ob enim NB. — dana&nje prezirati!) — no kaj praviS fc temn ? Da bode moral res nialo bolj prcvidno pisati... Sicer nam koj Nemci doka^ojo, da no moremo brez nemSko omiko niti — logifino pisati. 6. Zakaj se je podkraSkogoreki pesnik lotil tak6 suhe prozo in jcl svojo zgodovinsko Studijo priob-covali ? Najbrz si ho6e na torn polji novih lavorik pri-dobiti, ker pesniSko so so mu vie posuSilo. — Jo-li na zgodovinskom polji bolj srefien? Se kako! Le posluSaj! PodkraSkogorski jo prvi izmed vseh zgodovinarjcv iztubtal, da imamo goriski Slovenci staro pravico poslu2evati so siovansko litur-gijoj kor je papez" Benedikt XIV to pravico IHrom potrdil 1. 1754 in iter jo goriSki nadSkof metropolit IHrov, akoravno je postal So le 1. 1830 metropolit n o v e Ilirije. No «laj pa vidim, da jo njegova omika res iz-virna in da je ni od Nemcev prejel. 7. Sumnicenje ja po „SlovaHOvia logiki v2e dokaz ! Ni mogoce ! Da, 6itaj tu Crno na belem. Slovanski list pravi, da ho5ojo v bodoCo Cecilijanci tudi pri tihih masali latinsko petjo vpeljati, ko hitro nauL6 svoje povce latiiisko papigovati. Cemu pa so izdali siovenBko ^Cecilijo", uSTo<5 jo uzo bila, ko je g. nadzornik v daljSem govoru zakljufiil konferenco ter nadzdravil presv. oe-sarju Franju Josipu, kot zaSfiitniku Sole. Gromoviti trikratni azmoK razlegel se je iz navdufeaih grl, a za tim mogoSna cesarska himna. Zahvalivsi se g. nadzomiku za trud njegov s trikratnem azivio", razSli smo se po Solkani, oziroma Gorici iskat si prenofiiSfia. Iz Cerkna, 19. okt. Vefikrat piaalo se je na tern mestu o oaaih razmerah, posebno 0 cesti, okte- 1rejhofiem ta nekoliko vrsticpodati.--------------------- Fred nekimi leti zafiela se je firta ^elin-Idrija, in ko je bila konfiana le-ta, podaljgala se je ceatna firta od Planine do kranjske meje dalje akozi Kopafi-nisko dolino. Letosnje leto zafielo pa se je delo na cesti od Zelina naprej do Reke. Stara cesta je ozka in ima veS nepotrebnih klancev. Nafirt, kako bi se dala cesta dobro popra-viti, napravil je g. raereo B. Delo pa se ni vrSilo po njegovem nafirtu, arapak po nacrtu (po pameti) na-§ih zvedencev. Vodil je g. predsednik cestnega odbora vse delo 8am. Preteceni teden podrla je visoko r.arastla voda velik kos zidu, ki je dal najvefi opraviti, ter dala g. vodji nezaupnico. AU Bog je dal, Bog bo vzel, niisli si ta s potrpezljivhn Jobom. Star pregovor pravi, da cena ne laze. Ceneje je, koj v zafietku za dobro delo nekaj vefi potrositi, kot slabo vsako leto popmvljati in prenarejati. ___________B...ski. S Tolmiiiskega, 12. dneoktobra. Vefikratsem vzel pero v roke, pa sem je zopet vrgel nazaj, ker vem da bom zalezovan in ustrahovan, fie kaj piSem; a nasadnje me je vendar ojafiila misel: „blagor tistim, ki zavolj pravice preganjanje trpe8 — da odgovorim izjavi g. Dominka v 41. listu „Sofie" io podufiim ti-ste, ki nas krivo sodijo. C. k, okr. Solsko svetovalstvo v Tolrninu usta-novilo se je bilo okoli leta 1869. Ufiiteljskim zastop-nikom v to sta bila izvoljena gg. Kogoj in Dominko. Pri volitvi za nasledojo dobo okr. §. svetovalstva ufii-telji niso vefi zaupali gosp. Dominka in so si mesto njega izvolili druzega zastopnika. Gospodu Dominku se je hudo zdelo, ker ni bil vefi ad okr. §. svetovalstva. Upal je, da ma uloga na dczelno §. svetovalstvo, kot ravnateljn kobaridske pripravljavnice, pomaga ex officio v okr. §. svetovalstvo j a dezelno §. svetovalstvo ni hotelo prizuati g.. .vuateljtt Dominku pravice, da bi ex officio s-m el v okr. §. svetovolstvu. V tej dobi okr. §. svetovalstva sklenil je dezel-nl zbor goriski solski postavi leta 1875 in 1879. Pr-va imela je namen gmotno staoje ufiiteljcv primerno zboljsati. Ko je bila razglaseoa, so se okr. §. svetovalstva hudo apirala njenemu izvrsenju; vendar uci-telji druzih okrajev so z rekurzi dosegli plafio po tej postavi, tolminski pa ne, ker se njik .zastopnika v okr. §. svetovalstva nista za to brigala. Potem pride postava leta 1879 v izpeljevanje. Okr. g. svetovalstvo pristrize i njomnogim ufiiteljem plago II. vrsts za 100 gl. na leto. USiteljska zastop-nika se zopet nista krenila. Zaradi tega je v ckrajni konferenci leta 1879 ufiitelj Likar postopanje okraj-nega golskega svetovalstva in ueitdjskih zastopnikov hado grajal. slovenake BCe?kvene pe8miB, slovenske mase in pesni vslovenakem „Cerkv. Glasbcniku?" — Ti tega ne umejei. Vidis, to je nezmesani B8lovanski razum". 8. Ali ves, katero dado je najvece? Eaj mislis ? jaz ne uganem. Da se poganja dosisnik WS1. Uar." za kaj taeega, kaif bi imelo biti sv. cerkvi in sv. ?ari na korist, da se je fcoliko spreobrnil, to je najvefie dudo. 9. Kaj ti je danes, da si tako zadovoljen videti ? I^ekaj lepega I PosluSaj : One apise, kateri so ae nakop'ciii v nekaj letih proti nam, zbrali bodemo in duplo. En iztis poSljemo nemSkemu Schulverein-n, a drag la§M „Pro patrii". Nasi nasprotniki dokazali so zadosti temeljito, da smo izdajalci domovine, da pripravljamo pot tujcem. Prosili bodemo za podporo — in gotovo dobimo obilno evenka I Da bi se spreo-brnili —no, tega se jim ne bo bati, Bsaj ne moremo pretrpeti niti najpohlevnejSega ugovora ali pomisleka", itd. Ear dobimo (gotovo bo mnogo, ker nam naSo goreSnost javno pripoznavajo), porabili bodemo za iz-dajo 3. 4. 5. itd. zvezka narodnib pesni in vsi bodejo veseli. Dop. r/Sl. N,% ker^bodemo svojo najvefio zaslago se zvegali; mi, ker bodemo za korak bli2e svojema smotru; Schulverein in wPro patria", ker bodo vsled onih spisov trdno in neomahljivo preprigani, da so svoj denar prav obrqili,— Pa poreeeS, da ni mogo5e VBem ustre6i!! Bog daj srefio 1 Pa le kmalul Z Bogoml Pri naslednji volitvi v okr. §. svetovalstvo bo se ucitelji dogovorili dva taka zastopnika izvoliti, ki bosta delala zo izvr§enje postav leta 1875 in 1879. Gg. ufiitelja Dominko in Likar sta izjavila, da hofe-ta na to delovati; zato sta bila tudi izvoljena. Ko je bilo cas uSitelje zastopati, se g. Likar z g. Domia-kom posvetaje, a ta odkluda, se umi6e in nazadnje ugovarja, da ni povoda, da okcajno §.. svetovalstvo vselpostavno izvrSnje, zacue g. Likarja prenapetoe2em proglaSati, ga smeSiti itd. G. Likar so je moral potem sam truditi za rekurze do minisfcerstva, da se je uCiteljero, kot v druzih okrajib, povrnilo pred odvze-_ti.Ii JLOO gl. Jetne plafie, A g. Dominko je potem po-^l krival svoje postopanje s tern, da je g. Likar le „z drugirai tekel", da bi sam ne bil nifi dosegel, fie bi ne bili tudi ucitelji druzih okrajev ob enem rekurirali. K temu moram priporuniti, do so ufiitelji druzih okrajev tudi za izvrgenje postave leta 1875 rekurirali in tudi plaeo po nji dosegli, a v tolraioskein §. svetovalstvu takrat ni biio g. Likarj.% da bi bii 2 nji-mi tekel, zato se ona postava na Tohninskem ni spol-nila in bi se tudi posledaja ne bila, ce bi bil g. Likar tako postopal, kakor g. Dominko, in tako bi moral! ufiitelji zdaj trpeti vsako k'to b!izo 2 tisofi gld. skode, za kar bi se imcli zahvaliti g. Doininku in njegovim nm 0 z e m". Kako g. Dominko zustopa ufiitelje, nam povcdo ndjc okr. L svetovalstva. Ve^Sino udov sem 2o sli§al tefii: nVse eno je, fie iniajo ufiitelji takega zaslopui-ka ali ne v okr. §, svetovalstva, kot je Dominko". Zarad g. Dominka smo morali v treh letih trikrat voliti druzega zastopnika v okr. Solsko svetovalstvo, ker g. Dominko tudi o najbolj pravifini zadevi ne po-tegne s svojira dtngom, ako ue vidi, da bode vefiina na isti strani; zato ne obstane nobeden ^njirn. Ni je zinil besede za. g. L. ne za g. U., ko sta bila pri-tiskana. Dozdaj se je g. Dominko §e samo za enega ufiitelja potegnil in sicer celo proti sklepu okr. §. svetovalstva z ugovorom na dezelno Solsko svetovalstvo. In kaj mislite, kedo je ta srecni in tolikanj zaslu^ni moz, da je gel g. Dominko zanj v ogenj? — Ta ufiitelj ni nifi manj, kot g. Domiukov sin. Okr. §. svetovalstvo je bilo razpisalo sluzba enega ufiitelja v Kobaridu, katero je za Cc.sno opravljal g. Domin-kov Bin in ker je sploh delalo slab utis, da ofie (Dominko) sin in bci Bkupaj sla^bnjejo, jo bila ta sluz-ba podeljejia stariSemu in zasiuznej§emu ptosilcu, ne-go je g. Domiukov sin. Za tega se je uzdignila g. Dominkova avtoriteta proti okr. §. svetovalstvo na de2elno §. svetovalstvo. Tukaj naj g. Dominko le polozi roko na sice za krivico, ki jo je iz sebifinosti za svojega sina dru-gemn ufiitelju nnredil. Koliko pa se je g? druzuga zgodilo, ki bi bil g. Dominko kot zastoptiik uciteljev lahko odvrnil, pa je rajgi modro molfialj! In, g. Dominko, ali ni to dosti velika krivica vsem uciteljem, da ostanete na mestu ufiiteljskega zastopnika, pa ufii-teijev fako nifi ne zastopate, da vas nbaoja vefiina udov §. svet kakor sem zgoraj orneuil. 6e ste pravic-ni ia znaeajni, morate ufiitelje vestuo zastopati ali pa odstopiti. Poglejmo dalje, kaki mo2 med ufiitelji je g. Dominko. Ko smo pred 3. leti ustanovili ufiiteljsko dru-§fcvo, smo ga juko prosili, da oi sprejel predsedni§tvoT a niti v odbor ni hotel ustopiti, izgovarjaje se, da ima dosti svojih opravil. V istem prvcm zborovanji na§ega druStva pa je g. Dominko nekaj razpravijal, kar je bilo zolo ne- Deset boziih zapovedi v pravrjicak. Spisal dr. Franc Oblak. in. V nekem vefiem kraju na§e domovine je 2ivel priden kovafi z imenom Andrej. Njegova zena Po-lonija mu je rodila eno deklico, kateri sta dala ime Minica. Cez nekoliko let dobita zaporedoma dva sina: Antcna in France ta. Ta otroka tnu, hua, posebno veselje in skrb ata-riSev. Lepo sta ju.ravnala in skrbno sta stariSa pa-zila na vedenje sinov. Ker je bila dobra sola v ti-stem kraju, sta ju poSiljala tudi v Solo, kjer sta se oba prav pridno vedla, tako, da sta bila vselej. prva. Enkrat je bil prvi Aoton, dragikrat pa France. Da-mafii duhovnik ni mogel nikoli prehvaliti obna§anja teh deckov in celo na prizniei ju je enkrat pohvalno imenovBl. Kadar je Tone dosegel 14. ie?o, je ob enem s svojim 12 letnim brafom Francetom konfial doma«5o Solo. Ofie Aodrej, ki je poznal, do. premozonje prid-nega in razumnega filoveka le2i v njegovem umu in dlanu in da je cas denar. ai je mislil: zdaj irna rnoj Tone 14 let, naufiil se je U-po pisati ia rafiuniti, mati pa in Sola sta ga naufiila Boga spoznavati in moliti; prav je, da ga dam na pfcujo, kjor naj se zdaj izufii kupgije. Blizo Trsta tsmo. Tam imam prijatulja iz mladib let, ki je s kupfiijo postal bogat mo/,, pa 0-stal je Se vedno poSsen, kakor je bil vsel«j v svojem 1 zivljcnji. Obljubil mi je, moj Mika, da vzame Toneta | ? byojo Stacuoo. France p& naj oataae dom.i naj previdno; nekateri so celo mislili, da je hudobna zvi-jafia. Rekel je nekako tako-le: wSam skuSum, da u-uim humorjera prouzroCil obilo smeha. Njiroa iu tudi diugiuv gospn- | dom igraleem in gospicam igralkatn fetitamo iz srea! Razveselite nas skoraj vrli pevci in igralci zopet y kratkem z veselico, kakorsna je bila zadtija. Da se vidimo! Na zdar! Iz Baske cloline, 9. oktobra. — Vsi davko-plaLevalci imamo uavado, da ve6 ali manj tozmio o velikih davkih, ko se kje snidemo, Mnogokrat so na&e tozbo tudi opraviSene; ker uokatore vrsto zem-Jji§6 so res previsoko cenjene, torej tudi preobdacene, n. pr. gozdi. Bred nekoliko leti smo na Tolminskem prav lahko prodajaU drva in tudi pd kupu. Okoli Koba-rida jib Se dandanes lahko prodajajo, ker jih muogo izvozijo na La&ko. Drugace pa je to v ba§ki in i-drijeki doliai, odknr sta jih nehaia plaviti v Gorico pokojni g. M. Kacafura iu g. Ig. Kovac"ic\ Zdaj jih Gorici tegae trnovaki erarski gozd. Na Laako no gredo od nas drva, ker bi prevce stala voznja. Nekateri posestniki baSko in idrijske doliue i-majo precej ob§irne gozde; za domaco potrebo pro-obsirne. Ker jo nalozen prevehk davok nsi gozde, slilal sem ze marsikaterega kineta, ki je rekel, da bi rud dal koa gozda zastonj, da bi mu no bilo treba placevati tako velikih davkov. Prav zarad gozdov so nam prepovedali tudi kozo rediti. Koze so res skodljive mladerau gozda; odra-slemu gozdu pa ne §kodujejo, ali vsaj je Skoda ne-znatna, DobiSek od koz pa jo vsokakor znaton. Koza preakrbi po leti z miekom marsikaterega revoza. Kravo ne more rediti vsak kocar; par koza pa lahko pre-redi vsak, ker koza se zadovoljujo s posusonim listjom (fodljem), cfo iraa le eukrat na dan malo sena; krava pa §e enkrat na dan ne mara za Hstje; troba jej je dati dobrega sena in tudi Sesa druzega. — Oemu ato tako gorki kozam ? Sicer pa tudi gozdnih uvadnikov no bi bilo troba toliko, ker li stanojo denar. Bodo naj le tarn, kjer je poinanjkanjo gozdov. Ylada iu poslanci, storite kaj za nas v tern oziru! ^^^^^^^ DavkopJaeevalec. Vojnovic' pa zarad gimnazija v Kotoru; dr. Gregcr pa je celo predlagal, da naj sc naredbc nau6-nega ministra gle.de sredujih Sol kar preklifiejo; ali ta predlog ni bil zadostno podpiran, zato ne pride niti v obravnavo. Izmed drugik interpe-lacij naj omenimo le se ono, hatero je stavil v imenu vseh slovenskih poslancev dr. Poklukar do naucnega ministra glede ljudskega Solstva za Slovence namenjenega, vprasaje ga: 1) hofie li I odpraviti sedanjeivepostavnejrredbe ljudskihJol?J Slovencem nameojenib, izrekoma na Stajerskem, I Koro§kem in Primorskem, ter jih tako urediti, \ da bode ufini jezik izkljucno slovenski in se nem§6ina, oziroma la§6ina pou5eva brez vsake sile in nikakor pred dokontfauira tretjim solskim letom; 2) ho6e li potrebno nkreniti, da se skrbi za priraei'no izobra^enje onih ufinih mofii, katere sc imajo rabiti na teh ljudskih §olah. V tretji se]i je finanfini minister dr. vitez Dunajevski predlozil prorafiun za leto 1888 ter ga razlagal. Po tem prorafiunu bodo zna§ale po-trebS6in« 555,715.753 gl.jdohod.pa 514.471.836 gl.; ka-^a tedaj primanjkljaja 21,243.317 gl. Minister pravi, da mu ne bo treba napra- viti novega dolga, ampak da mu bo mogoCe, vsaj veCinoma, primanjkijaj pokriti iz blagajnid- nih zalog, ako ne nastanejo neprevidni dogodki. Sicer pa je iez'Me vse notranje politike v" obravnavali, ki se od interpelacije 6e§kega kluba j sem vrSe med vlado in eksekutivnim odborom | desnice. 0 Poljakih §e ni gotovo, kako se bodo vedli o pravdi zoper nandnega ministra; od ene strani se poro&i, da ostanejo Oehora zvesti, od druge strani pa, da se vr§e med njimi tajni po-gOYori za slueaj, ko bi prilli Uberalci zopet na driavno krmilo. NcmSki eesar je sporodil ruskemu carju, da bi ga he enkrat rad videl pred svojo smrtjo, I ki gotovo ni veL dale6, ker vidno pe§a. Tudi i govorc, da bode pri prvi priloznosti imenovan I regentom princ Viljem. Domafie in razne vesti, zato, kakor pravijo, ker so ga 2o vajeni in 30 I njim zadovoljni, bi gotovo zalovali, ce bi ne mogli ve5 po navadi k g. P. zahajati. Pa potolazijo naj se, saj v Gorki je se dosti takih — prodajalcev, kot je g. P.; stage sosebno gg. Miha Bras, vinotrzec in Yenutti v Kastelji Slovencem ravno tako prijazno, kot g. P. Pravi rojaki se s takimi gospodi zo lahko hitro sez-nanijo in tudi sprijaznijo — ni treba druzega, nego k njim kupovafc hoditi. Kozic (rujin) §e zdaj nismo odpravili iz Trsta. na dbniov in je poklieala dve priel, da je napravila poslednje sporoCilo. Kmaiu ste zboleli obe prifii in za kozicatni umrii. Delo na dc^avnej eesti pri Platarji, s kateiim je klauec na Ovinku odpravljen,' je povzetnik gosp. Mohor&fi dokon5al. Voznja po teai novena koau ceste se slovesno odpre 29. dne t. m. . Batujskim gupnikom predlagal je ondaSnji patron prefi, gospoda Fr. Goljev^eka, dozdanjega ka-plan na Plaeuti. Uciteljsko dragtvo za Sezanski Soleki okraj jo v svojem zborovanji v Dutovljah dne 13. oktobra imenovalo avojim prvim ^astnim (51anom prezaslu^e-nega gospoda Jan Lego-ta v Pragi, Za pogorelce v Lazcu daroval je prelS. gospod Uigon 1 gl. Vabilo. NaLe!ni§fcvo Bpodru2nice sv. Cirila in Metoda za Bcdjak in okolico" vabi najuljudnejSo vse I ceatite clauo in druge slovenske rodoljube, da blago-volijo v prav velikem §tevilu priti na podruznicSni I letni vzbor, ki bode v nedeljo dne 6. novembra 1887. I 1. v Sont-Lenartu pri sedmih studencih v Majerdevi I gostilni ob treh popoludno. Einspieler — zlatomainik. Spomiuska knji-I zica, izdal je A, Kalan, koji je v Sloveocu opisoval I Einapielerjevo slavnost. Debiva se v „KatolSki tiskar-I ni v Ljubljani pe 20 kr. Striterjevih zbranih spisov sta izSla 15 in I 16 snopii. I Parlamentaerjev dop. ki se na vse kriplje po-I ganja za sloveimko liturgijo po grSkein obredu, I ni dobro razuir.el naSega Llanka o cccilijanski glasbi. I Na§ dopisnik ni coital zastopnikom slovauske liturgi-I je, da so sovraZniki lepega cerkvenega petja iu da J ho5cjo cerkev z nedostajnim petjem onecastiti; saj je I ge nasprotno pisal, da ima tudi vzhodna cerkev ko-I ral in da njeno veSglasno perje sloni na koralu. Na I dalje tudi iii nikjer trdil, da jebila latin§5ina od po-I tietka edini bogoSlu^ni jezik v cerkve. 0 latinSCini I je rekel samo, da pospeSuje edinost med narodi, kj e r jje v2e v pel j ana. „Sicer ta edinost (gled6 enega bo-I goslu2nega jezika) ni bis t von a, jo pa vendar ka-I toiiSki cerkvi zelo povSeSna in d a n d a n e s, ko je I narodni razpor takd velik, potrebna". To so njegove I besede. nParlanienta dop. naj torej doka^o, ali bi bilo j res bolje za crkveno edinost in mir med narodi, ko I bi se dandanasnji vpeljala v Gorici, Trstu, v Pragi I itd. slovanska lituvgija. Sicer bi bilo najbolje, fie bi j Sli zastopniki slov. liturgije v Rim izprosifc si jo, saj j Ceciljanci so bodo potera vsi radovoljuo podvrgli. Kaj 1 pa, ko bi v tem obziru ne bili usliiani? Na to daje I odgovor sam Parlament dopisnik v zadnji gfeevilki, 1 kjer poroCa, da je Galtmborti, vatikanski zastopnik I na Dunaji, poslal neko pisrno ordinarijatu v Lito-I me^icah, ki je potein bilo priobcono v LitomeriSkem j Skofijsksm Iistu, in kate.io naznanja, da je treba I protiviii setcznjam Slovanovzavpe-lljavo grSko-slovanske cerkve. Tej novici J piistavlja omenjeni list: „Zapadni Slovani so se od-I loeili svojo narodnost zopet si pridobiti in svoj jezik I obvarovati si s tem, da zopet ustanove" gr§ko-slovan-j sko cerkev, dodi si da je ta z Rimoin zdru^ena, bo-I bi si da je samostalua." To je dovolj jasno refieno 1 I Gosp. uditelj Qabridek na Livku nam je I poslal obSircn popis, kako ga neKfceri zarad dopiaa v I 40. listt SoCe po krivici zani6ujejo in nas prosi, da I bi istega resnici na ljubu objavili; a ne moremo ga, I ker ni va^en za na§e Citateljc. Tudi neradi potrjuje-I mo, kdo da kakega dopisa ni pisal, ker, 6e v takih I iazmerah odvrnemo krivico od enega, jo pa k druge-I mu obrnemo — ma§fie.valci ne mirujejo, dokler se ne I raznesejo in ne dosezejo svojega namena — vendar I re6emo s Sastno besedo, da dopisa ovolitvi v tolmin-I ski okr. §. svet nismo dobili od g. GabrSfidka in da I kdor mu zarad istega kaj oLita, dela mu krivico. I Za poduk. ^inkovec je mislal, da bo jazbeca, I pa je jazbec Sinkovca. V Gorenji Tribusi je k ne-J kemu kmetifiu hodil jazbec sirk jest. Sinkovec se po-I da na pot v Gorico, da se pritoft za skodo divja6ine. I Pride k nekomu zakotnemu pisacu, da mu spi§e to^bo I in jo aese k glavarstvu. Glavaretvo jfcoibo pregled&} I poilje koraisijo Skodo pregledat. Skode ni Btorila J divjadina, ki je pod po3tavo lova. Binkoveo je moral I komisiji aam placati 30 gl. Za majhno skodo pa ni I dobil nic\ Komur hodi jazbec sirk jest, ga emo ubiti I ker ue epada pod loveko postovo. Politidni razgled. Dr^avni zbor je imel do vieraj stiri seje, v katerili je razpravljal in v fietrtek tudi ic v tretjem branji sprejel postavo o postnih hranil-nicab, kakor jo je bil predlozil doticVi odsek. Pridno tudi poslanci iuterpeiujcjo vlado, in v edniseji sami ni bilo -stavljcnih interpelacij manj ko sest. Naj red interpelacij zadene ministra Gautseha zarad odprave sredujih sol; tako ga je interpelival posl. Bertolini zarad razpusta vi-§ih razredov na gtmnaziji v Roveredu; poslanec ti prijatelji neko saboto zve6er, Ro jo koncal svoje delo, v svojo dru2bo in zafieli bo ga k igri naganjati. Dolgo se je Tone b":anil, a nazadnje je vendar za6al s kvartami igrafci. Veliko denarja je ta dan dobil. 0 polunoci je igro zapustil in sel spat, Drugi prijatelji so Se igrali, ko je Tone odSel. Ko se Tone ob navadni uri zjutraj zbadi, zaune dobljeni denar le v poatelji preltevati. Yeael jo bil velicega dobicka. Le2al je potem Se ceznavadno dolgo. Ko zizvoni k zadnji ma§i, ustane, se vmije in oble5e, vzame dobljeni denar seboj in se napoti proti cerkvi, da Li Set k zadnji ma§i, kakor je bilo to njegova navada. Le je hotel stopiti v cerkev, kar pridejo iz za vogla ceikvo njegovi sno6ni prijatelji. Eden izmed njih ga obgovori ia rc5e: „Tone, mi gremo na dom va§ega prvega prijatelja, kjer jih vr-zeruo. Dobili ste saoSt, va§a dohiaoat je, da greafce tudi vi z namia. Tone je ugovarjal, da gre k maSi, pa prlstopivsl prija*elji so mu rekli, da tudi dobra volja velja. Rekel jo, da je ajegova navada nedeljo posveSevati; a pravijo mu, da igia ni delo. Koue5uo ae jim Tone uda in gre igrat. Dobi tudi danes. 0 polupoSi pravi Tone, da mora v ponedeljek 2e zgodaj v itacuni biti, ker ima mesecm sklep racunov in od-nese seboj apet lep zuesek. Zdehovaje pride Tone drugo jutro zgodaj v pro-dajalnico. Pri sklepanji racunov, katore je on 2o nekoliko mesecov sem v zadovoljnosfc svojoga gospodatja vodil, se je Toni v Skodo svoje Stacune za muogo preragunil. To je znasalo prav toliko, kolikor je oil on obakrat v igri dobil, Dalje eiedj, I Nj. Velidanstvo cesarica je dospela v ne- | deljo ob 8. uri 32 min. zjutraj z navadnim vlakom, j kojemu je bilo dodaao nekoliko salonskih vozov, v Mi-j ramar. Vpondeljek zjutraj uze so jeukrcala na parnik I „Greiftf, koji jo vodi ob daltaatiuskej obali do Krfa. Uciteljsko dru§tvc za Goriski ckraj zboro-J valo je 12, t. m. v Solkani ob dveh pop., ko je bila ! prenehala kouf. Dolo^ilo se je, naj novi odbor sam | praula predoia ter jih poa'je v potrdilo. Pri volitvi j odborovej ostalo je zopet skoro vse pri starera, a u- pamo, da bode naSe drustvo vendar ozivelo, ko dobi prenovljena pravila, po katerili bo mogo6e zborovati, I ha tudi ne bo vecj'ua druStveuikov navzoea. Pricaku-{ jemo, da novi odbor v kratkem predrugaci pravila 1 ter da koj potem sklicSe ob^ai zbor, pri katerem se bode nase druatvo ozivelo ter prieelc svoje delovanje. Da bi b* ne morali cakati do zdaj leto! Bazstava v Attemsovi pal&fii odprla se je pre-teklo soboto ob li. uri. Pred palaeo svirala je mestna godba; na palafii vise mestne in deielske zastave; ob vhodu nastavljene so razlie'ne rastline; nad vhodom visita mestni in de^elski grb; v Seatik sobah so pa 1-azBtavljene starejSe in novej§e podobe in razliSni iz-delki, ki so lastnine me§5anov. Vredno je, si ogledau, kaj zanimivega imajo me§5ani j dober jo tudi namen, iz kterega se je raz-stava priredila, — ali vendar je slabo obiskovana. Uzroki temu so razni, kterih pa ne moremo vedno pogrevati; a no moremo si kaj, da ne bi najva^ne-sega uavedli. Slab litis jo naredila razstava vsaj na mestne Slovence zaradi tega, ker se je razstavni odbor §e le tretji dan, t.j. v ponedeljek domislil, daje med druge zastave tudi euo majhno avstrijsko razobesil. Vec" no moremo refii o tem. Leto§nja su§a uniclla je posebno po Furla-niji skoraj ves pddelek, in bodo najvecji posestniki komaj toliko vina pridelali, kar ga za dom potrebu-jejoj; za prodaj ga ne bo nig. Peleg tega jih pa uad-leguje §e grozna bolezen apelagratt. Ubogi_ijudje so nsmiljenja vredni. Najhuje je neki okoli Cervinjana in Gtadi^ke. Pro patria pa hodi med nje veselice na~ pravljati, da nabere denara za svoje namenc. Miha Purlani, trgovec na Kotnu, bo ^aUral" — tako se ze 14 doi govori po Gorici. Oni ua:i rojaki, ktori le zmeraj hodijo k njemu kuporat bhigof Druzina. Oae pridejo v hiSo, kjer je vec" otrok in neznansk Sunder. „Kaj pa imate vendar tak diren-daj denes ?a „0 nic, ni5,K odreze se zgovorna Mlnka, „druziuo se igramo, jaz in Janczek se pa kot oue in mati kregava.* Listniea uredniStva: Dopisov brez pod-pisa ne sprejemamo v na§ list. Kdor ne zaupa nam, temu tudi mi ne zaupamo. Poslano. Mnogo krivice se zgodi na svetu zarad hudob-nik ljndi. Velika krivica se je zgodila tudi mens. Preteklo nedeljo pridejo zendarrai v raojo hiao, ma sprasujejo, c"e sem bil a kom v drnibi pri kaki tat-vini, mi v atanovanji vse preobrnejo in proi§eej;>, po-tem me pa zenejo v Gorico, kjer sem bil 24 ur za-prt, preslisan in izpuScen. Reklo se mi je, da so imeli nekega tatu iskati v Rencak in da so le po pomoti poslali po mene v Rocin. Iz tpga vidijo tisti, ki vedo, da so mo Sonaarnit guali, da me je po krivici zadola taka aramota. Y Rocinu. 19. dne okt. 1887. ANT. BRIZIGAR. w NAPRODAJ 1 IHI je SO fcektolitrov naravnega jSj starega crmega vina s posodo fy [jj| vred po dogovorjeni cent ^5H5HffESe!5BSEKS25iaSiaEEHE5E5a.,IESHSH5a3HSBSiESH5av V GOHICI, ub'co Rabatisee st. 13, II. nastropje. Crnilo od Rick Gaertnerja, ki iiartdi ficvijc svetle. ne da !>i jih Mlo treba s seetjo v-glajati in ost&nejo sveUi tudi v mokrem. Uiadno je px'tskusano in pntrjcno, dausnju ni Skodljivo in da je nujboljse mcd sedanjimi m:i-zili. Vpt-ljaiio je pri vojakih. Gleilati je na varstveno znamenje. Napravljt, g;». iovanm Rich. (Jacrtuei' na Dunnji, Giaolatfcr. 4, Part. Steklenica velja r.o kr.; s poSto naroeeni vefjata 2stekle-nici 1 gl. SOkr., 0 steklenicSgl .12 kr., 12 sfceklotuc 4 gl. SO kr. V Gorici se dobi pri E. tientili'ju v gospo.skih ulicub st. 10. V* pojasnilo one malovrcdne agitecije ptosim vljudao za nekaj vrstic prostora v Vasem cenjoncm listu. Ko sem dne 15. sept, pri cec. shodu v Dorn-bergu priporocal nase drustvo, sem med dtugim sku-sal ov.veci trditev nasih oporekaleev, ces, eeeilijanci razsirjajo nemsko roc. Rekel sem, da se nam ni treba bati pdNemcev sprejeti ceo. idejo, ker so je sprejeli vze 6chi in Poljaci — nvs»j je tudi vecina tukaj prieujocih razamnikov prejelo od Nemcev svojo oliko". ~ In te besede, ktere sem pred letom dni v „Slov. Narodu" se bolj prcgnantno izraiene ci-tal — se mi pristevajo v greh. — Naj si bodes! — Razsodoi citatelj si bode vze vedel pravo tclmaciti, Boljsa je se nem§ka omika, kakor nobena. V Sebreljeh, dne 17. okt. 1887. J A. II. | Posredovalnica, | f| doYoljena od vis. e. kr. namestnistva v Trstu, f» X Pompco DeIla-Zotta9 X Y¦ za kupavanje in prodajanje premi6nih in ne- 3L Opremicnih reci, za oddajanje sluzeb. uajema- |\ ^ nje his in stanovanj, IN ZA POSOJILA. V V GOBICI, ulice prvostoiae cerkve st. 13. JOMF CULO T, trgovec na debelo in na drobno v raSteljt, naznanja slavnemu obSinstvn, da ima v svoji I §tacuni veliko zalogo vsakovrstnih igra6, no- ! vostij in razlienih punfiik z obleko in brez | nje, razne vrste volnenega blaga, rokavice, 6rne ovratne rute za dubovnike, zapesfcke raz-nih vrst, skornje, volnene devSje za zimo s podplati in brez njih, vsake velikosli, in prav mnogo drugih reSij: najfinfje podobice iz Pa-riza, svetinje, razpela vsake viste, tudi z uikia in bele kosti s stojalom, kipe, ro/.ne vence i najrazlienej§ih vrst in tudi z bisemih matic, [ najfiueje na verizici se srcbra itd. ' Trte «ia iptii?li8i. MARTIN~POYEEAJ," civilski in vojaski krojac. i 1 JEDINA IN MA.IVE&JA j krojafinica iu zalo#a vsjikovrstncgo sukna |J Hee^|€a« %hMk®* Zimska obleka . . . . od gld. 9.— naprej. j Zimski sakot .... „ v b.— 3 Zimske hlace .... „ n 2.50 „ 1 Zimaka suknja .... „ „ 9.— n jj Salonska obloka ... „ n 25.— „ I Obleka za decke ... „ „ 1.75 „ 1 I V Ixoi'k-i, na Travniku, || nasproti vojasnici. ,. Karocbo so Intro in li6no izvrSujejo po najnovojSem kroji m SI za vsak stan in po .astern ccri. 1 Uzorci so posiFjajo na zahtevanje na ogled. Cast mi je naziutuiti, da sem nastopil Gorici iu da imam pisanto ta mesec v g. j Marcinijevi hiSi via Mercato h. §t. 12, v II. i nadstropji, sobna §fc. 11; prve dni pribodnje- i meseca pa se preselim v gospo?ke ulice, | nasproti kavarui „Nationale" v biso §tev, 9, I. nadstropje. Priporocam. se p. n. castitt'nut obCin-stvu za napravljanje nradnih piseio, ki spa-dajo v podrofije notarjav. Z odlicnim spo§tovanjom V Gorici, 5. due oktob. 1837. HSJ •Tosip BlavciCj, c.k. notar. if] Ceue tako nizke, da se ni bati tekmov Ta eacncfl, ki se nuivja po nckom rcccpta gospoila I Dr. E. viteza Stockla, e. ki*. vladinega svctuv..lca| in de/elno-sanitetnepa poraeevalca za Kranjsko, ]rZ takozvana „Tinctura Illtei composita", katera ozdruvl"j« P vso zelodceve in trebuSne bolczni, odpravlja telesiio I zaprtje» 2lato zilo itd. (glej navod, Id jo vsakoj stekle-g mci pridojan). — Izdolovntelj jo po§ilja v zabojokili po 12 B Bteklenic za 1 gld. 36 kr., poatue atroSke trpo p. t. na- h rocniki. — Te stcklcnico prodaja po 15 kr. <>ru>, lekarfe Rizzioli v KudolfoveiU in vecina Icicarn na Stirskem, g KoroSkeni, v Trstu, na PHmoiskem, v Istri, Dal- % niaciji in v Tirolifi, in siitju- na GoriSkem v (Jorici: I Cristofolctti, Kuruei- in Pontoni; v AjdovSCini:' Guglialmo : v Cerrignanu: Lovisoni; v Gradisf'i: \\ toassini; v tiradii: Pasqualis j v Ti-zitu: €;«?uta; vI Tolminu; Palisca. f aass srobrar v GORICI, ulieo Morolli gt. 17J se priporoca voIecastUi du- g hovSCini za izdelovanje cer- g kvcttih potrebScm nfitnreC: Hi MonStrauc, kustodij, gj kelihov, ciborijev, svetil- $ nie, svednikov za altarje, K tiibmmkt'jjiii" in prod §(a- ffi cijoiu1, kriisev za aUaije in [p za bttinl'.'ia, relikvijarijev, ^ Hionstrancio ali kri^ev za j^ svetinje, kanonskih tabel, S kadilnic s kadilnixn. 6ol- K nidem, raznih steklenic za 3 :, rocnikov in krozuikov s ko- ra krstnih skied in zlic, kotlicev za bla- Sj r] goslovljeno vodo, kropilnikov, posodic za m te sv. olje in sv. popotuico, dr^al za svece, Jg gj sklepov pri pluvijalih itd. itd. po unjmzji ceni. g K Tudi se pri njom stara cerkvena priprava |g I, v ognji pozlati, posrebri, izti.cti in popravi. Na fS fr! blagou)ljna vpraSanja bodf radovoljno odgovarjal 13 § in po81je vsako blago dobro shraiijeno inpoSt- @ |r> nine prosto. ™. }5 Stare nerabljive rcci, medeniuo (messing) S ;] in kotloviiio joniljtm v raCun. ffi Kelodcise bolcxui hitro in gotovo ozdravi jernzalemski balzaia edino ia ncpresegljivo scolodcno zdravilo. Izbrati v rasnih Solodciiib bolcznih zdravilo, kafcro bi v rosnici odgovavjalo namenu, ni ' '6kov itd itd., ki so oznaiijiijo in priporofiajo obSinslvu z visoko lotefiimi besedami, ni dnizega ko prcvarc, pogoslo So Skodljiva. Samo jeruzalemski balzam, uzo duvno znnn po svoji priprosti Hestavi in po oiivljajooi svoji inoCi na zolodcuc zivco, si jo pridobil prcdno^t prod vsomi dru-gimi do zdaj znanimi pomocki, kar potrjujo njegova razprodaja. ki vedno rasto. Ta balzam, bo gat kropfajoSe moci kinoskega ra-barbitra, kcrcniko, ki jo flplob znana po svojo in pro-bavnoin mpehu, dajo gotovo sredstvo pvoii zolodCnim Blubostim, izvirajoCim iz ncrednega probavljanja. Zato so priporofjs ko josti no disi, proti ncprijotni sapi, gnJHsn, liicanj!!, zabasanju, hcraorojilalnim tczavam; | pomaga Unit proti zlatcnici, glistam in boleznira v drobu. Bteklcnica s podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. Itovis, v KOUMISU pri A. Franzoni, v TOLMINU pri C Palisca. 0 0 | Mi prodaj ffl po dobrih pogojih je v AjdovScini lii§a Jf §t. 16, katera je posebno prilezna za go-^| stilnico, ker je v sredi trga na derzavni l|l eesti in ima vehke prostore, lileve in Ok tekoco vodo. y Kdor ho6e kaj vec izvedcti, naj po- j^ pra§a Jo^efa dokt. Jakopic-a, odvetnika lp v Gorici. Cudovite ka;p3jice sv. Antona Fadovitiislvcga To prij.vo-.to in naravno zdravilo jo pravfi dolrod;>jna poniof- i.i ni troba rano- qib lioj*edi, da ,s? dokaSo njihova Sndovit-i ir.oij. Ce so le r.'.bijo nokoiiico dni, obijsajo sn pro/.or.ojo pruv kmalu najrrdovratniSc ze- lodflne boiesfci. Prav izvivilno vstrozajo zo- por bomorojdo, proti boleznira na jetrih in na vranici, pivi.i"cri!'.v-nim boleznim in proti glislani, pri z.-mkiii Tnusocnih nadi^znosttb. ol, bo/jast, zopcr biro sivatur ci.it'j'i pok'arjeno i" tn'cL'ii'i jj'-' faiao o*»- ^:;!