LETO IV. * 1963 * ŠT. 4 glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto 1963 Letnik IV. Št. 4 (31) April Izdaja: delavski svet Ureja: uredniški odbor Odgovorni urednik: Samo Medic Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 21-030 Zunanja oprema: Bojan Brovet Tisk naslovne strani In vezava Valvasorjeva tiskarna Vldem-Krško « Naklada: 810 izvodov VSEBINA: Ob prazniku dela Volitve so pred nami Iz zasedanj samoupravnih organov Iz občnega zbora sindikalne podružnice v Novem mestu 4 Novoizvoljeni sindikalni odbori Letni občni zbor sindikalne podružnice obrata I* v Metliki Bolezenski izostanki v mesec marec 1962 in Nasreče pri delu in na poti na delo koncem in aprila 1963 Zadah iz ust Napad na vlak pri Trebnjem Naša kronika Prvomajska nagradna križanka i a vtaimk dela rn čestita. v*em članom Lolekti iva in mu zeli veliko delovnik r užveltov 7 L Delavski svet OB PRAZNIKU DELA . Vsak človek nosi v sebi svoj Prvi maj. Od otro škili ie_u, ko je ta prvomajski dan pomenil prešerno igro na son-cnih. cestah m razcvetelih travnikih, pa pozneje, ko je ra-stel^m ko se je v njem razvijala zavest in spoznanje^o uruzoenih odnosih, vrednosti dela in njegovi ceni, preko sorbe in narodne revolucije do svobode in ustvarjalnega razmaha v njej. ° , . Praznovanje l.maja v naši državi pomeni nekaj več sim^Oj.. 10 ni samo praznovanje, s,.katerim se po vsem naprednem svetu daje priznanje delu in spoštovanje delavcu, io je praznovanje rojstva našega novega življenja, ki se je rodilo iz lastne krvi in ki nam je omogočilo pogoje za ustvaritev taksne družbe, kakršno si je delavec vedno želel. Zabrneli so stroji, zapenile so se reke, vklenjene v nove jezove. Naš nar d, ki se j. nekoč boril s puško v roki, je danes svoboden, vesel in ponosen. Čuti svojo rast, ustvarja in gradi. On je istočasno graditelj naše nove države in tuai njen gospodar. Odloča o proizvodnji m dexu podjetja, v katerem dela. Odloča o politiki komune j_n razvoju svojega kraja. Ima svoje delavske svete, ljudske odbore in sole, katere vzgajajo njegove otroke v naprednem duhu. Velike spremembe, ki so nastale v manj kot dveh desetletjih, so spremenile državo in ljudi. Delavsko samoupravljanje^ j e dalo temelje za novo vsebino dela, za razvijanje naših človeških kvalitet in ustvarjanje novih medsebojnih odnosov. Ko smo ob letošnjem 1. maju pregledali rezultate našega ustvarjalnega dela, smo bili zadovoljni in srečni. Dri tem pa nikakor ne smemo prezreti tistih narodov, ki ®° praznovali s streli in prelivanjem svoje krvi, r-rpljznje in borbe skozi vso našo zgodovino so nas naučile sočustvovati z vsemi delovnimi ljudmi, ki se šc danes borijo za svoje pravice. S.B. VOLITVE SO PRED RAMI Minilo je 20 let od zgodovinskega zasedanja v Jajcu, kjer so bili postavljeni temelja nove Jugoslavije. Narodnoosvobodilna borba je ustvarila pogoje za sedanji razvoj naše socialistične skupnosti. Težave povojnega obdobja in ustvarjanja materialne osnove jugoslovanskega gospodarstva so za nami, Rova Jugoslavija se' je močno uveljavila s svojo miroljubno politiko in izrednim ekonomskim napredkom povsod v svetu. Posebno v zadnjem času smo dosegi, velike uspehe in spremembe na vseh področjih gospodarskega in druid enega življenja. Uvajanje novega gospodarskega rastema je spodbudilo delovne kolektive k samostojnejšemu gospodarjenju. Vrsta pozitivnih ukrepov se odraža tudi v panogah negospodarskih dejavnosti. interesi podjetij, zavodov itd. se -redno bolj povezujejo z interesi komune in obratno. Za razvoj komunalne iskupnosti sp danes zanima že sleherni < V vedno večji meri se razvija zavest. Is od .■• z služb v komuni v znatni- mer .L zavisi živi. j en je občana, Pred nami so prve volitve, Ki. bodo izvedeno p~ sprejetju nove zvezne in republiške ustave. Z izvedbe reh volitev bodo zaživela nova predstavni.ška te'1 esa v občinah in okrajih ter v republiki in fecžera ~ i j i n volitve bolo prvi korak pri izvajanju usrave social:’stične federativno republike Jugoslavije. Na volitvah bomo hkrati volili esn predstavniška telesa družbeno-političnih skupnosti, Ker so nastale v sestavi vseh predstavniških teles velike spremembe, bomo volili na način, ki so bistveno razlikuje od dosedanjega. Spremenjena struktura predstavniških teles omogoča neprimerno večjemu številu delavnih ljudi iz proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti, da sodeluje v predstavniških telesih. Spremembe v volilnem sistemu izvirajo tudi iz p.-mena občine ali kor me v novi ustavni ureditvi, ilovo vsebino daje volitvam uvedba načela rotacije- v vseh predstavniških telesih ter prepoved ponovne izvolitve članov predet•,vniških teles. Temelj za razumevanje novih volilnih zavon:v je poznavanje strukture predstavniških teles V novi s e::n oziroma republiški skupščini imamo še vedno zvezni oziroma republiški zbor kot zbor delegat - v obča.nov. Na ost o dosedanjega zbora pr o izv a jalcev so v zvezni xn v rep' vili skupščini štirje zbori delovnih skupnosti, in sicer" 'espo-darski zbor, kulturno-pr osvetni zbor, s oo 5. alno-zdr aval v ni zbor in organizacijsko-politični zbor. Z uvedbo ten z zorov se dosedanje predstavništvo proizvajalčev v zboru proizvg jalcev razširja tako rekoč na vse delovne ljudi v na->i družbeni skupnosti. Občinsko skupščino sestavljata si c. er se ve^c clva zbora, vendar poleg občinskega zbora nimamo več dosedanjega zbora proizvajalcev, ampak širši zbor, ki z .jem-, vse družbene dejavnosti s področij, ki jih v zvezni- :■ n publiski skupščini zajemajo zbori ovnih •' ga imenujemo zbor delovnih skupnosti občinske sk i j ne. Čeprav je zbor delovnih skupnosti občinske skupšči enotno telo, se volijo vanj odborniki po š irih skupina , ki se oblikuj« j za k c ‘i delovni] nosti zvezne in republiške skupščine in se imenujejo: sku--pinc gospodarstva, skupina prosvete in kulture, skupina zdravstva in socialnega varstva ter skupina državnih organov, družbeno političnih organizacij in društev. Vsaka skupina šteje toliko odbornikov zbora delovnih skuunosti, kot ustreza razmerju med skupnim številom delovnih"ljudi’ v občini in številom delovnih ljudi v posamezni skupini, pri čemer mora vsaka skupina dobiti najmanj en mandat, Za danje prve volitve je s prehodno določbo določeno, no—-lena skupina v zboru delovnih skupnosti občinske skuršč:le ne more dobiti več kot 75 >• odborniških mer. o, preostala )c borniška mesta pa se porazdeli med druge skupine oc razmerju delovnih ljudi v posamezni ..kupini, V s kuni n i gospodarstva se dodeli pri teh prv ni kmetijccv toliko odborniških mest, kot ustreza ti merj je kmetijstvo udeleženo pri družbenem produktu v občini, V naši občin.« sestavlja občinsko kup šč in o 00 n -•ina zdravst\ in socia / ■ O Skupina delovnih ljudi v dr . ih org 1 družbenih organizacija1', in !?uŠivih ’ 3 odbonii "d" orr ■' k o1' odborniki odbornik r.r od ncrnii i Okra_jna skupppči.na nosane po n--j enodci skupščina. V v - žl or 2 p p sl u či oii L2< slancev, V zvezni zbor volj •' ii r ; >u jli r v republiške skupščine po 10 poslancev in rol v. 'irski "bor vsake avtonomne pokrajino po 5 poslano . kako voli-no 10 poslancev v j ni zbor i nj soc lisb >e r ' • ko: Bosna in Hercegovina, Črna g ra, I r i >• , •- ija, Slovenija in Srbija, po 5 posl ncev avto i >< *ajini Vojvodina ter Kosovo in Metohija* Ti poslanci sesbavljajo v Zvezni skupščini Zbor narodov. Zboru narodov't c z - c -o pcverjene določene pravice in dolžnosti glede varstva enakopravnosti narodov Jugoslavije in varstva ustavnih pravic republik. Zvezno skupščino sestavlja 670 poslancev, in sicer : 1) Zvezni zbor in 120 poslancev zbor narodov 70 _.; _ 2) Gospodarski zbor 120 3) Prosvetno-k.ulturni zbor 120 4) Socialno-zdravstveni zbor 120 5) Organizacijsko-politični zbor 120 Ker se v vsak zbor zvezne, skupščine voli' 120 'poslan cev, je na območju Jugoslavije 120 volilnih enot. Za vsako izmed njih je določeno, katere občine so vključene v njo. Število poslancev, ki se volijo v posameznih republikah,je določeno tako, da se 1 poslanec voli na 158.132 .prebivalcev, V republiški zbor skupščine Sil Slovenije se voli 120 poslancev, v vsak zbor delovnih skupnosti skupščine SR Slovenije pa se voli po 70 članov, kri republiškem zboru, kjer se voli 120 poslancev, je določeno, da se 1 poslanec voli na 13-262 prebivalcev. Po en poslanec vsakega zbora delovnih skupnosti bo izvoljen na 22.736 prebivalcev, to pa zato, ker imajo gospodarski, prosvetno-kulturni, socialno-zdravstveni in organizacijsko-politični zbor skupščine SR Slovenije po 70 poslancev. Kexn volijo poslance Zvezne skupščine in skupščine SRS najprej občinske skupščine n_; območju svojih volilnih enot, je treba najprej opraviti volitve v občinske skupščine. Volitve v občinske skupščine bodo še v mesecu maju. Volitve v zbore delovnih skupnosti bodo v petek, 24. maja 1963., volitve v občinske zbore m v skupino kmetijstva zbora delovnih skupnosti pa bodo v ned . 1 jo, dne 26. maja 1963. Izvoljene občinske skupščine se bodo nato sestale na svoje prvo zasedanje in izvolile v ponedeljek, dne 3. junija, poslance vseh zborov zvezne skupščine, poslance vseh zborov republiške skupščine ter odbornike okrajne skupščine. Z temi volitvami v občinski skupščini bodo dokončno izvoljeni^ poslanci vseh zborov delovnih skupnosti zvezne in republiške skupščine in odborniki okrajno skupščine. . V občinskih skupščino,h izvoljene poslance /veznega zbora in republiškega zbora pa bodo nato volili še volivci na neposrednih volitvah v nedeljo,dne 16. junija 1963«, in sicer izmed tistih poslancev, ki jih"bodo izvolile' občinske skupščine. Republiške skupščine in pokrajinski zbori bodo morali nato izvoliti Še poslance Zveznega zbora, ki sestavljajo v tem zboru Zbor narodov . Kot je že omenjeno, se bo z uvedbo rotacije vsaki dve leti zamenjala polovica članov vsakega predstavniškega telesa. Pri sedanjih volitvah po novi ustavi ho zaradi tega potrebno izvoliti polovico poslancev samo za 2 leti. V skladu s to zahtevo 30 'bile z-zakonom o določitvi volilnih enot določene tiste volilne enote, v katerih se volijo člani skupščine za 2 leti. V volilni enoti voli poslan a zvezne in republiške skupščine občin.ka skupščina na območju volilne enote ali več občinskih skupščin, če zajema območje voliln. enote več občin. Proizvajalci bomo odločali na zborih‘delovnih ljudi, delovnih organizacij oziroma skupnosti o petih kandidatih. To so kandidature za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine, za zbor njegove skupine in organizacijsko-poli-tični zbor republiške skupščine in za iste zbote zvezne skupščine. Na bližnjih volitvah bo torej občan, ki ima splošno volilno pravico, glasoval: 24. maja v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine, 26. maja v občinski zbor, 16. junija v republiški zbor republiške skupščine in v zvezni zbor zvezne skupščine. Velika pot napredka je bila prehojena od zadnjih volitev do danes. Ta napredek je bil ustvarjen s skupnimi napori in prizadevanjem nas vseh. Dokažimo z udeležbo na volitvah svojo pripadnost naši socialistični skupnosti in izberimo za svojo predstavnike v ljudskem odboru tiste, ki so z dosedanjim delom pridobili vaše zaupanje in za katere veste, da bodo c svojim znanjem, izkušnjami, prizadevnostjo in političnim prepričanjem največ pripomogli k nadaljnjemu razvoju naše komune, republike in zveze. Danilo Kovačič IZ ZASEDANJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV Ker je mandat članov upravnega odbora potekel, je delavski svet posvetil svojo 10. sejo izvolitvi novega.upravnega odbora. Kakor preteklo leto se je delavski svet odločil, da naj bi bile ekonomske enote zastopane v upravnem odboru glede na številčno stanje enote. Na sestankih kolektivov enot, ki jih je sklicala sindikalna organizacija, so bili Predlagani kandidati, katere naj bi delavski svet volil v novi upravni odbor podjetja. , , -T -o izvolitvi volilne komisije, ki je vodila volitve, je tov, Novak, predsednik starega upravnega odbora,poročal o delu upravnega odbora v času njegove mandatne dobe. razpravi ki je sledila poročilu, so bili sprejeti sklepi, da* se za leto 1963 nameni za reprezentančne stroške 75o,ooo’din, Za sfc**°Ške, scr ske sejmov in za osvajanje zunanje- ga tržišča pa.9,000.000 din. tor je naš parni kotel 1 • z c zastarel, je delavski svet sklenil, da nabavimo novega, f°yi Parm kocel se bo kuril na mazut in ne več na premog kot stari Ze v preteklem letu je kolektiv sklenil, da- oc— darimo oškodovancem po potresu v Makarski 200 volnenih ode , ia sklep je delavski svet potrdil. 'Na vprašanje, kako je s pripojitvijo ;,Bače- k naše-uu podjetju, sta • direktor in tehnični vodja pojasnila, da je bira na zadnjem sestanku predstavnikov Bače-, Združenja tekstilcev in našega podjetja ust n vljei Kl naj pr-uri ekonomsko upravičenost te pripojitve. Uač predlog je, da ostane v Bači samo tkalnica, ki bi izdelovala laz je tkanine, kot samostojna ekonomska enota. Vse stroje iz apreture v Bači pa naj bi preselili v Ilovo rnesso, kjer bi se uredila apretura z vi j zmogljiv bi se kapacitete tkalnice povečale. O ugotovitvah komisije Do nas delavski svet še razpravljal. Nato se je predsednik delavskega sveta zahvalil staremu upravnemu odboru za njeg vo udejstvovanje uri vodenju podjetja ter predlagal razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. h tem ko so bili dani predlogi za nove člane upravnega odbora in njihove namestnike, so bile izvedeno volitve, ?o ugotovitvi volilne komisije so bili izvoljeni v novi upravni odb r naslednji člani kolektiva: Člani: Namestniki: 1) 2) 3) 4) 5) 6) 7) 3) Hudoklin Anton, ZO l' ■ n .uk Andr c j, pr c d i 1 .• č e s .pr e j e 2.) Gregorčič Anton, predil.5es.pr. 3 J Grubiša Jovo, tkalnica 4I Vičič Ivanka, tkalnica 5) Berus Avgust, tkalnica 6) bate Ivan, apretura 7j Gajevic Milena ,pred. mik.preje 3) Jakše Ivan, ZO bočen Jože, pred, češ.pr, Vlasi č Marija, Jakše Ivan, tkalnica Kapus Milka, tkalnica Rajk Anica, tkalnica Ponikvar Mara, apretura Kos Anton, česalnica Birektor jc po svojem položaju deveti član upravnega odbora. Prva seja novoizvoljenega upravnega odbora podjetja Jc bila 30. aprila 1963. Ha..njej so člani upravnega odbora izvolili svojega pr dsednlka in nj- govega namestnika tor uo- slušali poročilo starega predsednika o gospodarieniu s podjetjem. _Za novega predsednika upravnega odbora je bil ooglasna izvoljen tov. Anton Hudoklin« za njerove^a na— mestnika pa Andrej Smuk. 1' ' -OV. Janez Novak, ki je bil predsednik upravnega odbora dve mandatni dobi, je podal novim članom upravnera odbora iscrpno poročilo o stanju podjetja in načrtih za perspektivni razvoj podjetja. razpravi, ki je sledila poročilu, . tov. Smuk povedal, da se stanje proizvodnje v predilnici česane preje postopno.izbolj suje. Tov. direktor je pojasnil, da ie proizvodni plan praktično težko dosegljiv, ker temelji na eilnem izkor troj /, kar pa je zelo težko do— • ■C;eci glede na zelo visoke številke preje, ki se izdelujejo. ■r zvezi z izvozom je tov. direktor poročal, da smo v prvem tromesečju realizirali 7? # piana, v drugi polovici pa se predvideva večji izvoz. Naše izdelke izvažamo v sodelovanju s trikotažno industrijo in konfekcijskimi podjetji. x Delavski svet podjetja je že. prej sklenil, da se yr?t a}naT 9d°e?i in Pripoji k trgovskemu podjetju mE?EKSHL i, Ljubljane, to pSajSjTai »K polniti pogoja, da sezida novo stavbo" 1 1 je v sklopu podjetja. -Z- ostane trgovina se . . , . Dričatek gradnje novih proizvodnih prostorov se i „lz objektivnih razlogov malo zavlekel, takoj ko bo kon-egn prvi stolpic - predvideno je, da bo končar 15. ju-niJa - se bo pričelo z zemeljskimi deli. ■u. v, montiranje klima naprav v Metliki bo predvidoma K°noan° v mesecu juniju, v teku letošnjega leta pa bodo v kotlarm montirali nov kotel, ki se bo kuril z mazutom, paradi povečanja proizvodnje pa bo potrebno prihodnje 1. ~ J° montirati se en kotel. r,, začetku meseca indija se bo pričela sel tev ^i— - aarn v P^vn nadstropje upravne zgradbe. Ac..i b &ar )v -1 n-frr*i smo založeni do meseca septeml ra« v^ftk ?°Jave surovin pa. si bomo morali zagotoviti z iz-ih proizvodov. zalog surovin ima- 1110 zelo angažirana obratna sredstva. . Prodaja naših proizvodov se odvija normalno. Zalog k- nekat erimi*stalnimt°dolIniki. Vrece^' težave ~ Pri razgovoru o delu samoupravnih organov se je ugotovilo, da bo moral novi upravni odbor, posvečati več" pozornosti delu svetov ekonomskih enot. Sveti naj bi se v b >doče sestajali pogosteje kot do sedaj. Sprejet je bil taci sklep, naj bi vodje ekonomskih enot vsake 3 mesece poro o ali upravnemu odboru o delu sveta. Tudi delo komisi i i.: treba poživeti. Ker je s potekom mandatne dobe upravnega odbora potekla tudi mandatna doba njegovih komisij, je novi urrav-ni odbor imenoval nove člane komisij, in sicer” 1. Komisija za rekiarnacij e: •l) Franjo Kelner - predsednik 2) Božo Hofbauer - član 3) Vodja EE, ki je odgovoren za reklamacije - član 2. Komisija za spremljanje osebnih dohodkov 1) Franjo Svent - predsednik 2) Miran Simič - član 3 J Franjo Kelner - član 4) Janez Novak - član 3. Komis ija za pr ošn je__ in pritož b e 1) Anton Hudoklin - predsednik 2) Slavka Bogovič - član 3) Janez Novak - član 4. Komisije za norme in cenik del 1) Jovo Grubiša - predsednik 2; Jerneja Čampa - član 3) Milena Sajevic - član 4) Marija Ponikvar - član 5) Anton Gregorčič - član Komisija za stanovanjska vprašanja še ni bila imenovana. Ker se ravno sedaj izdeluje pravilnik o razdeljevanju stanovanj, je upravni odbor sklenil, da' bo imenoval to komisijo takrat, ko bo sprejemal pravilnik. Na 5. seji sveta enote uprava-zunanji obratj so najprej razpravljali o letošnjih investicijah. Nato je pvet enote odobril dodatne dopuste, ki so predvideni po pravilih podjetja. Pazpravl jali so tudi o volitvah vinovi upravni odbor ter o prošnjah članov enote. Vse prošnje so bile ugodno rešene. Delavskemu svetu so predlagali nabavo nove centrifugalne črpalke. Jv e t ekonom kc enote predilnica česane preje je na svoji 3. seji razpravljal o investicijah v letu 1963 in izpolnjevanju plana v prvih mesecih letošnjega leta, ^0v: Zugljeva je poročala o izvrševanju plana ^ prvih mesecih letošnjega leta. Iz poročila je razvidno, da ekonomska enota.v prvih dveh mesecih plana ni dosegla v marcu pa se je situacija precej popravila. Pri razgovoru .0 vzrokia izpada in o ukrepiigki so potrebni, da se stanje popravi, je bil sprejet sklep, da vodje izmen in vodsivo enote po potrebi organizira delo na prstenčevih strojih, tako da bodo ti delali tudi v času odmora, čiščenje vreten, in izmenjava olj- pa naj se izvr i oh nedeljah. Nato je svet enote odobril dodatne dopuste po pravilih podjetja, x x, s nsyf.t enote je razpravljal tudi o raznih prošnjah elanov kolektiva in jih dal v reševanje ustreznim komisijam, ^prejet je bil tudi sklep, da lahko udeleženci šoferskega tečaja v času teorije sporazumno z vodjem izmene zamenjajo oelo. Sodelavca, ki ga bo pri delu zamenjal, mora vsak sam poiskati. Jože Udovič IZ OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE V NOVEM MESLU Letos se je upravni odbor sindikalne podružnice odločil, da b<5 organiziral svoj občni zbor po delegatskem sistemu. Na vsakih 8 članov kolektiva so izvolili enega delegata, tako je bilo skupaj 71 delegatov. Dne 31. marca 1963 so so delegati zbrali na občnem zboru,^kjer so poleg ostalih poročil poslušali tudi referat o bodočih nalogah sindikalne organizacije, ki ga je podal predsednik tov. Prane Božič. Poudaril je, da ni dovolj, da se nekateri zadovoljujejo že s tem, da imajo dober zaslužek, skrb za podjetje m nj