List 28. go dar i rtu š ke ar Izhajajo vsabo sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pošiljane po poŠti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr.; pol leta 1 gld. 80 kr četrt leta 90 kr cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den > Ljubljani v sredo 13. julija 1870. Gospodarske stvari. Zival Glavna vodila zivmorejcem. zeló med seboj razločenib plemen in last- pa polep nosti ni vkup plemeniti. Ta k o j postavimo > konji lepim in dobrim arabljanom, bo žrebe lepše od matere. Ce se pa gura plemeni z revnim kljusetom, bo žrebe še revniše od svoje matere. Po tem takem se lahko zgodi, da naša domaća dobra in lepa živina se pokazí ali in po tej poti se da slaba žival čedalje liki težki mocni čvrstih, debelih nog in kostí ve- siro- iu. jju coj pun »e ua siaua ziva bolj požlahniti ali polepšati, žlahna pa poslabit čega križa, ki so dobri za težko vožnjo, naj se plemené spet s taki mi, pa izbranimi najlepšimi mladina Mladina moškeg spol je večidel materne natore skega spola pa očetove. Torej po juncu opet o i i ili i y pet i/jVJia uiULji uajic^oiLui j uu Z lab- sinu mlečne krave pride rada telica mlečna; mlečna kimi A rab lj ani, ker bi dali žrebeta, kterih bi kmeto- krava pa rodí malokdaj mlečno hčer, če junec ni bii lah- valec, ki hoče močne vožne konje imeti, ne mogel vesel biti, kajti za njegovo potrebo bi mu ne mogli sin mlečne matere Po hasniti. Če pa hoče lahkih kónj za jezo 9 za tek tu se zdeluje mladini bolj dnji život y po materi pa bolj zadnji, po očetu bolj zunanji naj plemení lahke z lahkimi, ne pa s težkimi, ker bi materi bolj znotranji, in duh po J laiiau u lauaiujt y uv w wuíxhiíí y ** tak rod ne bil za ježo itd. Povsod mora um biti ne pa vse po enem kopitu. Ni ne v sak a žival za pleme to je ni pametno Narobe je, majhno mater z velikim očetom plemeniti, ker tako mlado nima dosti prostora razprostiti se v ozkem maternem telesu in porod je težak, in tako Xi 1 LÍC V o a n a Zilvai J&a |J1C1_UC , tu J c , 1_11 pauutiuuj T v^uiu ujwvviuvui ivivou iu j^uiuu JC LCZiOJ*., 1 vsako kobilo ali kravo že zato, ker je kobila ali krava, mlado je morebiti veliko, pa kratko in nečedno. Na po plemenu peljati ali domá plemeniti z juncem ali sproti pa je prav, za veliko mater manjšega, pa krep žrebcem s kakoršnim bodi ampak tista ktera ima k eg j ne r Jv ) "" ' 4ÍXMH/VX JJU«UJOC^« , yjCk Û.1CU- čvrstega in lepega očeta izbrati. Angleži so svoje život po vsi primeri lep, ampak tudi duh in lahke in drage konje z majhnimi arabskimi žrebci ■ svoje težke konje pa z velikimi holandskimi kobilami neumnim ne- znotranje lastnosti po naših željah. premišljenim plemenjenjem nekazne živali ali slabih in svoje svinje zmajhnimi kitajskimi merjasci zlepšali in lastnosti, se utegne ne le pri hiši, ampak tudi po celih požlahnili. Po dobri reji se majhno pleme moškeg nkraiih in «e no vsi dežftli Hosti dobra in čedna živina spola z večim enake natore ženskfio-a snnla. n okrajih in še po vsi deželi dosti dobra in čedna živina počasi tako pokaziti, da je veliko manj vredna od po-prejšnje k t in veče naredi, ne pa narobe S kušnja y > uci da mladina sledi posebno lastnosti pot lepo in popolnoma pleme zarediti Žival za pleme mora biti zd kega spola po-3 je edina prava vsaj na drob o svojih starišev. Lastnosti duhá dobi mladina najbolj vini, ker mladina staršev bolne ali skažene drobovine po svoji materi. Tako, postavimo, če bi se hudobna dédi rada enake slabosti. Konj nadušljiv, garjev i. kobila plemenila z nehudobnim žebcem, bi žrebe ma- vplemeni enaka žrebeta in ni dosti da je tako žival gojil terne lastnosti in brž ko ne še v več rodovih zeló ohra- kakov mazač in da je videti zdrava, dosti je, da je prej nilo vidělo se iiiiw, HUO.U oo je, u«, au oo IV y * koliko zgubilo, je v poznejšem spet na dan prišlo ni to gotovo znamenje, da je v krvi bilo? Po hudob- kervomočna krava, ni da ko se je to v kakem rodu ne- > ali bolna bila ; on ali ona, ni za pleme. Ravno tako govedó__ jevčevo, ali kdaj na pljučah, jetrih^ ali vranci bolne, ali za pleme nih žrebcih pa malokdaj hudobne žrebeta pridejo. Nasproti pa se telesne lastnosti sledijo bolj po očetu. Tako Ce je svinja ali mer jasec ikrast, ali kdaj rdečico imel, ali če kašlj ali težko diha i. t f postavimo, telica mlečne krave in junca nemlečne m garjeve ovce ne. "J i WVWlW X iiivl , (tu l/C XV<*Q1J Cl , «11 ni za pleme, in tako garjevi ovni JL Ck Okk \J y |>vqbu v 1 u-l VJ y l vy 11 vjc4 uiluuuu i\1 m v 111 j uu vu) x1vu11vvuu matere, bo raji slabo natoro očeta, kakor dobro telesno Zelo t žival obojega spola zgubi ognjenost in lastnost matere imela. Od junca sina mlečne krave pa po tem ni več dobra za pleme; pa tudi premlad ne, bo hči brž ko ne tudi mlečna V ce tudi mati njena ni ker nima še prave křepkosti. Prestara je krava in ko \j \j UU ml là 1\ \j Liv luui uiig^ua ^ \j\j tuui Uiati LIJ Vild iji wíauw j^jl ti y v v^/i^vuvi mlečna bila. Nikar tedaj ne misli, da dobra molzna bila čez 14 ali 15 let; junec čez 7 ali 8 let, žebec čez krava bode gotovo spet dobro molzno hčer imela ako 15 let. Premlada je krava pod poldrugim letom, ko tudi mati junčeva ni bila mlečna. Zatoraj ni umno, bila pod tremi, junec in žebec pod dvema letoma. Pre telico dobre molzne krave za molžo zato kupiti, ker je stare so ovce, koze in svinje čez pet let; premlade pod ««"vu uuuio iiiuiůLic jviavc a« juliujtiv ziaiu ivuuiti, *v njena mati veliko mleka imela; bolj gotovo pa je ste obé materi J v c mattsri , to JC, lUUl juuuova iUUl&Lll Ulil. A* CJVICI i gAGUOJU lia until v ^vovywuu XWUJUJXU . [J« Zival vseh lepih lastnosti od o b é h straní dá enako to nima nobene posebne prednosti ; druge dobre last tudi junčeva molzni bili. ; če enim letom Nekteri gledajo na b posebno pri konjih pa mladino. Žival enega spola lepa, druzega pa še lepša nosti so bolj in boljvpopolnoma in žlahneja, dá bolj popolnoma mla- včasi res najdej dino. Zival pa enega spola slaba, druzega pa še sla- beja, dá navadno čisto revno mladino. Če se tedaj naša in stanovitni od pri jlepše barve. Nektere lastnosti se barvi, postavimo, od rojstva beli domača lepo stvarjena kobila lahke postave plemeni z konji so radi mehkužni ; črnosivci in koštanjevčevi srčni rjavci hudobni, rnurni trdni; pa to ni vselej 22 o* Če bolj se pleme po enem vodilu redi, bolj je tako že popred bolehno bilo. Ko se mehurčeki v gobcu, na pleme stanovitno, in torej so že požlahnjena plemena jeziku ali tudi nad parklj med parklji prederó se tolikanj veče veselje in dobiček kmetovalcu, kteri se zacelijo kmalu in bolezni je konec v kakih pri živinoreji vedno umnih vodil drži f 7Àrod gozdov s presajanjem mladih sadik. (Konec.) Kak Vsakdo aJ dik ti? 9 ki skrbel, da mu jih nihče gov trud zastonj Vsak prostor veliko dreves posadil, bode goto^ ne poškoduje, sicer je ves nj kami 9 ki nas aj z maj h n i mi sajen mora se skrbno varovati skrivne divjačine íVrtUJI , 1UUI a oc OiVIUUU U1 o«.lavuv/ U1IJMW1UV/ u domače živali. Najbolje je, da jarek okoli sadišča skop da se prostor s primernimi mejami ogradi Ijemo, ali Ce pa imamo več jenke, 6 do 10 čevljev dolge presaditi, moramo jim podporo dati, kajti brez podp ; jih veter sèm ter maja 9 ali sneg polomi To pa se naredi s količki, ki morajo primerno dolgi in debeli in iz trdnega lesa biti.*) Tudi morajo koli, ki naj pri večih sadikah zasadbo v mlj većemu > zabiti biti vlj ? če jih mije molé, pred se jemo 9 ko so že drevesca v da jim poškodujemo koreninice zemlji, lahko bi potem zabi zgodilo se 9 zemlii tudi trdno ne stali koli pa v blj Prvo je tedaj ; da bijmo kol v sredo jamice pri sajenji sajenk pa opazujmo, da kole zmirom tako postavljamo , da zaznamovana polnočna stran zopet na • , . • i iit , • li • , • i isto stran pride, da kol proti pold more sadiki v vročih dnevih opoldne nekoliko strani stoj da r —vo- dati. kteri se je raztopilo žgano apno dano Ko smo sajenke tako vsadili, kakor je bilo pove 9 je privežimo s trto ali pa slamo v podob ne- kolikokrat, pa ne trdo, na dobro mahu djati > Na pašnikih j da se ne riblj kol; med kol in sajenko je tako ne rani. treba s trnje m 9 j bolj jenke še visoko z brinovino, ovezati. Ce so pa s tem še premalo zavarovane, pa zabij mo več po zemlje molečih kolicev okoli sajenke u Da lj jenke po koncu rastó, pomaga to, da dva mlj stoječa kola zraven sajenke zabijemo in s slamnatimi vrvmi ali pa trtami na kole pri 10 ali 14 dnevih. Vendar trpi živina veliko, ker ne more žreti, jo noge bolijo, vročnica trpinči, včasih se tudi na vimenu naredijo mazulčeki. Včasih pa je tudi h uda ta bolezen, da živina pogine, parkije izzuje itd. Tudi nekterekrat nalezljiva. Navadno pa, kakor smo rekli, ni bolezen huda, in če manj se ozdravlja, tem bolj Lj u dj čid so večkrat prav neumni in ribajo jezik in gobec z ostrimi zdravili ali drgnejo kožo nad parklj Vsak pameten člověk lahko ž * « čina in vrocina, se mora, a ne ogenj še netiti njimi. razvidi, da, kjer je bole-s hladnimi rečmi tolažiti vodo Zato naj se bolni gobec spira rahl ; liko med jesihom zmešano, kteri se (strdi) Tako naj se gobec priden z mrzlo še neko-to rahlo) spira vsaki dan kake trikrat. Bolno živino imej v čed nem, ne soparnem žreti) m eh k hlevu in dajaj jej (ako more V se klaj 9 ne sená ali otave kaj Ako ima živinče bolezen na parkljih, tudi malo počenjaj ; v čednem hlevu jo drži, ne goni trikrat na dan jo postavi v tek na paso ki si do za pol ure, z j esihom ali pa parkije ovij zilovico, podělal; tako rahlo ovite parkije polij včasih z mrzlo vodo. Tako ^ravnaj pri nava dni bolezni v gobcu in na parkljih. Ce pa je koža v gobcu ali okoli parkelj gno-j i ti začela, treba je gnojna mesta pomočiti z vodo v Odvrniti te bolezni takrat ni mogoče, kedar je kuž-nina v zraku, kteremu ne moremo prestriči poti do živine. Kako mra vlj inče ođgnati od drevja. Gospodarja v Sodražici, ki nam je to vprašanje stavil napotujemo na 10. list letošnjih „Novic' < 9 pa tudi na to, kar je bilo v našem listu že mnogokrat re- čeno da prav gotove pomoči zoper ta mrčes ni. Mnogi vrtnarji pa hvalijo tudi petroleum, ono smrdljivo kamnito olje, kteremu se ogiblje vsaka žival. vežemo. Opazujmo potem sadišče. Ce trava raste, smemo jo kositi, živino pa še le po takem sadišcu pasti, ko so drevesa že toliko odrasla, da ne trpé škode, ako se živina ob nje drgne; majhnim in še ne odraslim dre-vescem se sicer koreninice polomijo in posušé. Franj o Padar. Odgovor na dvoje vprašanj. Kako pomagati bolezni v gobcu in na parkljih? Novice" so to bolezen že tolikokrat popisovale, da vsak gospodar 9 ki V nas list ima in si ga v bukve vezati dá, pomoč lahko najde v njih. Na Otlíci se je, kakor se nam piše, pred nekoliko tedni začela ta bolezen in zeló razŠirila gospodarji v strahu. 9 tako da so Ravno ta bolezen je lani in letos zeló razsajala po več deželah, tudi na Stajarskem, Kranjskem itd. varna ni bila, skor nobeno živinče ni poginilo, Ne- ako m Politične stvari Dvakrat tri. j Ustavneži so res smešni ljudje. Na jeziku jim * Fe-da fede- je zmirom Avstrija, delajo pa na njeno pogubo. deralizma se bojé kakor peklenščeka, ćeš ralizem razruši Avstrijo. Tako so kričali pod Schmerlingom, in brž potem so sprejeli d v ali zem, ki je Ogersko odcepil od Avstrije a nič druzega ni kakor federalizem iz dveh členov pa sklenili so že, da Nemci in isto tako kri- Ma- čijo tudi dandanes, gjari in Poljaki morajo „vodstvo" prevzeti v Av- striji 9 to je 9 licij i naj se dá gospodje biti vsem drugim narodom. Ga- samostojnost, vsem drugim 9 sedanji ustavi nasprotnim deželam in tudi Cehom pa nic. Ni še gotovo, da bo deželni zbor galicijski zadovoljen s tem, o čemur so se nekteri kolovodji poljski pogodili s Potockijem; al recimo, da bode zadovoljen in da se potem Poljakom posebna pogača peče * kaj pa zavoljo tega Povsod priporočano žganje takih kolov od spodaj ne trpí bodo vsi drugi narodi avstrijskoogerski k tej trojici rekli? Gotovo se vsi narodi takraj in unkraj Litave dalj ako se taki koli jijo Mnogo skuaenj je v ze g mol arejenih. Ako pa od spodej ) ne napo žgane kole pol čevlja nad, in pol čevlja pod zemljo z zažgano smolo nekoliko krat namažemo in pustimo, da se se pred zabijanjem v zemljo ____V r suse v , je to posebno dobro in taki koli veliko delj casa sebno pa, če smo jili od hrastov, ali akacij ali šilovine vzeíi. trpe po po vzdignejo zoper n emško- m agjarsko-p o lj sko gospodstvo. Rusini, Hrvati vrsti teh nasprotnih narodov bodo Čehi Srbi Slovaki, Slovenci in Tirolci. In Pis tem nenemškim narodom se bode pridružilo obilo avstrijskih Nemcev, ki so iz druzih vzrokov tako malo 223 zadovolj lingo ai z ustavo Potockega, kakor in Bachovo. Po takem bode so bili s Schmer- majer bode že še pedagogično štreno avstrijsko-ogerskih narodov zoper vsiljeno troj ka večina motovilo prazno ostalo. Já tem ukazom pa » • « w i 1 • 1 1 ' 1 y I • . - 1 tako vil, da čala ljudskih Tako bode domá, ako se nesrečna troj mai b 9 lj Kaj pa bode Tudi í? niči. rednim ljudskim šolam^glava odsekana. To ie že bode pr i- je lern- strij zunaj se osnuje potem troj P Av ------«j # vo * ' vuwvuíiuci* 1 u jc £á\z j y jli freiheit pri abcedi". Cemu bode dečko hlače trga 1 v Samostojnosti polj skega kralj est v Avstrij i ne trpite in ne moreteRusija inP šoli poti 9 9 da saj ga sv. Duh morebiti razsvetli po drugi 9 sija. trpetl , Kaju umu yuijoiw iMíujcotvu uliv ví oiikj l\j jox«oiv, iciftu-ic pise: ,,VJUClili s vedno žuganje ruskiv in pruski vladi, ki imate tudi se ukazu prejšnjega ministra Stremajerja (zdaj ga kajt tako poljsko kraljestvo bilo bi šilo to Stremajerj kedar bode htel iti v gimnazijo, dobro pre ™ " Danieo^ je vstra toj i izpraševanje sprejetnno maslo Tudi tako-le piše Čudili smo Poljake pod boj Ce Avstrij jim Poljakom dá spet imamo na ze liberalcev !), po kterem spričbe svobodo samostojnosti, hoteli jo bodo tudi Poljaki pod iz nižih šol nimajo nic več veljati pri spreiemani . . 1 11 • 1 - • • . i« 1 1 • 1 \ M ••! v . 1 • _ v v n •• • ^ ___ J rusko in prusko vlado, in ker jim dovolili, nemír in punt je gotov ti vladi ne bodete njih učencev v srednj ceš 9 pa Rusij profesorj iz rednjih šol Prusiju oiin , ua Ui uu avoujjonu »i«uv ûctu^vau , jl prekliče poljsko kraljestvo ali se pripravi na vojsko silil da bi od avstrijske vlade zahtevali naj gimnazijalnih in realnih naj v prihodnje izprašujej vince in potrjujejo likanj se v sedanj no- Je • m dôbi mogoče, smo si mislili To njima. Ko pa bi ruska in pruska vlada začeli ; z Avstrijo, pritegne brž k njima laška vlada zmiraj škili na laške Tirole, na Istro itd., in huda ki jsko govori, da se povzdigujejo v se spol telji v nižih šolah; ali s tem razglasom 9 Je ijihova velj skor ob tla ska je gotova voj , ce se res Kaj so potem učitelji druzega kot tepeni „inštruktorji", ako njih spri čala ni majo J • Jjiuouuaiui Dl Tako bi trojica (nemško-magjarsko-poljska) domá učence, ki jih spet pusti, kedar se mu zdi «U Inštruktor" si voli lahko hipoma sklicala na noge trój laško) 9 vnanjo (rusko-prusko- jih mora podučevati, ce in gorjé potem Avstriji! Ustavneži nemški re- lastnim očém skoraj nismo so še toliki pagl cite ali ni tako ? poznajo skozi in skozi sodba jel v*i, ouuua nima veijauj dostikrat popolnoma tuj šol profesorj pa 9 Kakošen bo prihodnji državni zbor dunajski? Ce bode, kakor se od več straní sliši, prihodnji urah presodijo, kteri ; a učitelj i! Svojim Učiteljev, ki dečke iz srednjih ťivMvuijv, "*~" S® naj potrdijv, atcu aavrz>t;ju. Neka mala preskušnja se godi tudi že zdaj, ki je bila kteri 9 naj v pa zvržejo potrebna, dokler se iih j državni zbor spet to 9 kar je bil rajnki „reichsrath", preveč oglašalo na srednj in bi prvi posel prihodnjim deželnim zborom i0 uu tu, --------? —# -- —----------- m^otuiu da bi v delegacije volil poslance, kakor ogersko mi- ali bolj imenitnih slabše obnesó, ker le-uni o šolskih • . 1 w • « • y 1 v 1 Ivi* U Irt /\ a(a hn a I « i! _ _ _ _ a _ _______ V bil to sole in se vsi sprejeti niso mogli. Skušnja pri tej pri liki kaže, da se vzlasti kmečk ucenci mimo mestnih nisterstvo hoče zbor m že komaj čaka, pač noben deželni počitnicah mnogo pozabijo, le ti pa se v ta namen vec 9 ki je nasprotnik sedaj vladajočemu centralizmu, krat posebej podučujejo; v nekaj tednih pa jih kmečki ne more poslancev poslati v tak „reichsrath". ki so ploh dobre gl marljivi, dohitijo in mnogo 9 99 Reform" piše o članku „die Oposition in Oester reich-Ungarn" zarad Slovencev to-le: „Noben Slo venec nima od tako imenovane najnovejše ère nič pri čakovati, marveč vsega hudega se bati. Ako bi Slo vredni bili 9 zares krat tuđi prekosijo. Ali se po tem takem ni bati se pri omenj In ali se deželnemu zboru itd da preskušnji zvržejo mnogi kmečki ? 9 ukazu ljudski učitelj po tem „novodobnem ne milijo?* venci zdaj opustili nasprotstvo onega zasramovanja, s kterim ustavneži oslinujejo narod slovenski. Slovenci s svojo opozicijo spolnujejo v resnici avstrij sko dolžnost, ker se tako poli-tiki nasproti stavijo, ki na pogubo meri naših južnih deželá, ktere so v največi nevarnosti." In v obče „Prav tišti vzroki, pravi „ Reform" v tem članku to-le : Napoleonovo sanje na St. Heleni. Lirična rapsodija. Zložil Fr. Zakrajšek. (Konec.) V hip pomili. Sénjoslav se: ki so Tirolce, Poljake, Slovence Goričane, Istrijane in Tržačane prisilili, da so zapustili državni zbor, zapirajo jim vrata, da ne stopijo v novi državni zbor." 9 9 9 9 Šolske stvari ? Saj ni treba ljudskih šol ! Tako smo si mislili, ko smo slišali, da prav tišti gospod Stremajer, ki je zdaj spet minister za nauk in bogočastje, je dal ukaz (14. marca 1. 1. št. 2370) da v prihodnje učenci, ki hočejo prestopiti v latinske šole (gimnazije) in realke, ne potřebuj ej o spri-čala ljudske šole, — dosti je, da dobro prestojé izpraševanje, kteremu se morejo podvreči pri vstopu Razgled s'jajin se odprè Razsumporen zrak blišči Hrup pošastni ponemi Veje v natori blaga sprava Zadovolj nost srcu dava. Jutra sapice tje pihljajo V tihih gajili poigrajo. Pomladanjsko tukaj cvetó doli Rožen vzduh se iz njih kadi Tamkaj pokojne odpró se šamote Ko v molitvi, proste zmote. Žadoní zdaj zgornjih korov pesen (Glas je rajski, ni telesen) Prečarobno posluh zadeva Blagodejno iz dalj odmeva: > 9 9 9 kako 9 da so V _ ze v gimnazijo ali realko. Za božjo voljo, Vam ljudske šole tako zeló na poti! Vzeli ste jim šolske premije konec leta iz vzrokov, ki ka-žejo, da bolje poznate naturo hroščev ali žab, kakor pa otrók. — Da hodijo vsaki dan v cerkev k sv. maši Vam že tudi preseda. Kršćanski nauk bo tudi iz-pahnjen iz šol, če obveljá norost dunajskega učitelj-skega zbora. Vsega tega zdaj sicer še ni, al dr. Stre- „Slava v višnjih Njemu, harmonije! Kori angeljev, slavite o N j e m ! On ocetovski v nižave lije Blagoslov i spravo vsem ljudem." 9 99 Blagor mu 9 ki srce čisto hrani 9 Ki pravičnih hodi trnjev tir 9 , vojak Njegov, se strastim brani V višnjih zaželeni najde mir!" 9 224 „Zvivši se verigam, ki kovale Doli sužnja prej nemile so Svoboden tu gleda ideale Ko iz rok božanstvenih teko." i i Iz Srbije 1. julij Dopisi. jako dobre letine ; vreme je tako Pri nas pričakujemo letos „V jutra večnega presvitljej zori Saraopašnosti topi se led Ino i emlj tam pregnanec bori šega si misliti ne moremo dobro uri, meseca junij Sploh bil ugodno, da ugodnej Srbski narod se v orožji je prvi razred v šotoru. že vsa vojska z iglenicami oborožena Kedaj Kot dostojin gost je tu sprej et ti ; Vec do njega se ne zdrzne laza Osramoten tu zavid molči, Kodér veličastva svitla straža Glorijo prijazno ž njim deli. Slava v višnjih N j e m u, harmonije ! se bodo začele ozke granice kneževine naše razširjati, vsak želi, da bi bilo to skoro i vsak Obhodil sem že to se ne ve; misli da dolgo do tega ne bode skoro vso kneževino. Letos sem bil poslan tudi na Turško. Ondi je namreč pozimi živina zeló crkala u moj posel je bil, da vidim kako in kaj ubog Pa crkala je živina samo od strašne zime i od lakote » kako ne bi? Hlevov nimajo, nikdo ne vé, kaj Kori angeljev, slavite o Njem, Ki očetovski v nižave lije Blagoslov i spravo vsem ljudém" Solnce vzhaja, Napoleon pije Sladkozamaknjen te harmonije; Zmirom dalje ti glasi done, Dokler počasi se ne zgiibé. * * * Zdaj zbudí ga birič Helenski, Rusobraden Angličan, osornež: „Prosim, Vaše Veličanstvo je Cetrtinko preveč počivalo!" Zima je bila grozno huda, za klaj uboga î m Ij ( hlev. je pa Turku malo mar; je solnce z brzo konec popisati ne morem val si mora sama živeža iskati Ko grelo, da je ozelenéla, bilo je bolezni Ljudstvu , j t_ij V-. lAJii 11 u 1 uuuiu J Jt3 BO £UčlJ v pravem peklu, muči se i životari v vecnem strahu Kako žalostno je po Turški, tega Vam jeli zdaj pa mi tudi skoro ne kakor jagnje mirno i dobro Je še za svoje življenje i LáCk O V ^J êJX V AJ JJ J A SVOJ*. 1UCIIV £FJL UUiV^^U J SJ y — JCUIiU 1 drugo more mu vsak Turčin i poturčenjak vzeti brez malo premozenj jed i mnoge odgovornosti i skoraj kake so po Turškem sela i mesta elej brez kazni Hiše videl tudi bajt ikj msem ne t nego samo neke kolibe ali prav brez za prav luknje iz plota i blata brez okna, brez vsega, da narod po Turškem živí v samih ko peci, Mnogovrstne novice. * Nikoli več tatov! — Gosp. Kajetan Mora je iz- sarnah. Tudi jaz sem v ijih na i jedel sem samo pečeni krompi Bil sem v Novem mestu (N goli mlj prenočeval kako je bil sladak pasar) ki samo najdel nekaj, s čemur se lahko tatje od naših stano- dve uri od srbské granice; od Novega mesta sem pa vališč odganjajo. Ce hoče kdo poskusiti, podajamo mu v se 10 ur naprej do Kosoveg to-le iznajdnikovo pismo: „Preblagorodni gospod! dolzih poskušnjah sem si umislil neko pripravo Po ktera šel lačnih Cerkezov. N Polj y ki je polno uuimu JJUÍ3ÍVUOU ja U octu Dl II LU 1011 i UCttU pi l jji «VUj aiV/lM »iv^ Ujv^» i/vuu ivuwili« če se dene k kaki hiši ali javni denarnici, obvaruje jo veliko ko bela Ljublj 0 m es to ima vrlo lep položaj krog njega teče reka Raška; najmanje je še enkrat tako blata Hiše so pa vse iz plota i > ako pletene i z blatom ometane stene smera „hiše" tatvine; kajti kakor hitro tatje kaka vrata ali kako okno odprejo ali kak zid prebijejo in v poslopje vde- imenovati sproži se močno zvonilo in se vname zdaj na skih družin, ki imajo še eno staro cerkev pred me Novem mestu je še kakih 200 kristij r?J°> zidu proti ulici rdeč ogenj, tako, da se brž poskušnja stom, drugo veliko pa zdaj daj Se vé, da kristij tatvine ne domaćim ljudém, temveč tudi sosedom in ske cerkve po Turški so brez zvonikov i brez zvonov asu zvona slišati memogredočim oznani. Več ljudi in prijatlov mojih je kajti Turčin kakor pes ne more vidělo poskušnje z novo mojo pripravo pri nalašč za Kristijani so me povsod vrlo ljubeznjivo sprejemali t to narejeni hiši; vsi so iznajdbo hvalili in me spodbu- jali, nimi pričami mi ^ VJ V JU « JUl IKJ«. - f U& U V m. cjê U V/% J kjt V7 JL A f l^f m> U w ^ w w» ^ w —— - — ~ naj jo razglasim, kar lahko dokažem s podpisa- nimaj stregli j da me je i v srce veselilo ; se vé, da postreči s čem drugim kakor s krompirjem i fižolom, a Kdor želi o tem kaj več izvedeti, naj se oglasi pri dovolj jaz sem bil s krompirjem i njihovo dobrovoljnostj gosp. Petroniju Mori, tiskarju pri Seitzu v Gorici. naznanja „Gosp. List". Mi ne dvomimo, da gosp. Novem mestu j > 200 družin Tako Mora je iznajdel tako kar Je tu popisano > ktera vse to naredi, uniformi svoji bajt drugo poturčeno, poturčenjaki pa škripljej rbskega. Po nesreči sem bil y napravo, al da ne bo „nikoli več tatov" y imel brzo mi svetuje moj gazda, ki me za-vse na vse, kar vojniški srbski v imé mu je Milan Sarič da Je naj to je * vsaj preveč rečeno. Letosnja letina se je po svetu vse drugače zasu- sukala, kakor se je mislilo izprva Dobra bode. Na ne hodim v tej opravi po mestu, ker se mi utegne velika nesreča, tudi smrt pripetiti od zagrizenih potur- čenjak Dr. Zarnik je enkrat v „Novicah" nem Francoskem se je pšenice več přidělalo kakor je škutarijo běsnilo ali steklino imenoval, ki se ne dá prva spomlad obetala; vsaj pičla srednja letina bode. lečiti (ozdraviti) y Tudi iz Angleškega in Nemčije so bolji glasi, ker lezen memo poturčenčarij obilni dež poslednjih tednov je veliko popravil; mškutarij še vrlo blaga bo v i ne more se pnmerjati čisto nie s strašno poturčenčarij o ! Dobil sem tedaj člověka zahodnjih nemških deželah je prav slabo. Iz Oger- da me je pred sultanovega namestnika spremil, skega, Galicije, Pemskega, Sleskega, M o- „kajmakam" zove. Ta me je vrlo prijazno sprejel ki se oj&.ega,, ura 11 u ij jreinsiiega, oieisucga, mu* ,, a e* j m « «v « m uu>o. x t* uu opicjei 1 me ravskega, zgornje in dolnje Avstrije se slišijo prav počastil s črno kavo i duhanom. Po Turčiji pa me je vesele novice, obilosti Banatu pa je letina, kar se tiče spremljal en Bulju-Baša "i A^oiij u-uaoa, SC Ve , via. Bil je z menoj tudi en srbsk in dobrote žita, tako posebno dobra, da prekosí jak da Srbin > še letino od 1867. leta; prav veliko žita bode Banat bili i potovali skupaj trije brača, atvi, jcuucg prodal po svetu. Tudi iz druzih krajev Ogerskega in jezika, jedne majke sinovi, a strašno različni po veri pisar; i jedn krvi a poturce-tako smo jednega Galicije se ga bode lahko precej drugam prodalo; druge Zastonj je vse poturcenjaku govoriti, u* je oru; Kaj dežele našega cesarstva pa ga večidel bodo imele za tacega mu še spominjati ne smeš. — Iz Novega mesta do da Srb kaj svoje potrebe. Po nemških trgih je poslednji teden že Crne gore je prav blizo cena padla, tako tudi na Francoskem. vega mesta vidijo jako dobro gorske pla se iz Lani sem bil v Užici i sem potoval po granici Bosne ob reki Drini; mnogo vedne in skrbeti za bolje stanje svojega naroda? To zanimivega sem videl. Za „Novice" imam dosti nabra- je zdai Vaša edina gloriia. da ste se prikupili pl. Ole-nega, a^daj nimamjasa pisati. Srôen pozdrav vsem sius-u! Slavno so se p!a naši Kast^vci pri volitvi prijatlom mojim po Slovenskem. Dr. K. obnesli. Oni se niso bali zamere Clesiusove. akoravno - J--r «w , vuw^v^. (------------ -------—------~v.Uslv.LW VIVOIUOVIVJ ---------- Iz Gorice 12. julija. (Volitve za deželni zbor.) Iz- jim zmirom žandarje ponuja; glasovali so, kakor po- voljeni so (Gorica): dr. Lavrič, Fagan el,^(Tomin) : stava veleva, brez strahú (Sezana): Abram, Crne, Winkler, Gorj up, Furlaniji) Can du s si in Dot tor i. — Dr. Lavric svoji vesti in svojem pre- Pokazali so tudi v celej Liburniji res hvale J© pricanji vredni redovniki svojo neodvisnóst pl. Cle sius-u y m dobil 72 glasov, Faganel 66 — (baron Pino je do- marljivo podučevali nevedno ljudstvo v volitvenih za-segel 46, prof. Marušic 42 glasov). devah. Kaplana g. Dubrovič iz Zvoneče in Rukovški Iz Trsta. (Rojanska Čitalnica) napravi v nedeljo 17. julija obletnico s slovesno „besedo* < njegova Kraljić pa sta v volitveni dvorani volilcem razjas-Predstavljala nila stvar, da noben hlapec dvema gospodarjema služiti ne more; zato naj nikakor ne volijo Činovnikov hći" y po se bode glediščina igra „Mlinar in njej bode tombola z godbo. Ker pa ima čitalnica mnogo (uradnikov), ampak narodnjake ljudstvu dobro znane* stroškov, je odbor sklenil, da plačajo udje 20 soldov Živeli tedaj Liburniški redovniki, živeli Kastavci, ži- vstopnine, neudje pa po 30 soldov. Nadjamo se, da ta vela pa tudi poslanca g. Rubeša in g. Marota! Na- tretja obletnica bode krasna v velikih in lepih prostorih djamo se od vaji krepkega delovanja za narod naš. in na licnem odru, kakoršnega nima nobena čitalnica, Vam pa pl. Clesius z Vašim agitatorjem Ondrace-in da nas počasti, ako ne več, vsaj deputacija Sokola kom nasvetujemo, da na hudo jezo popijeta kozarec ljubljanskega ter tako obljubo reši, ki smo jo na cerk- mrzle vode. niškem taboru dobili. Vzlasti gospodičine tržaške So- Od sv. Pavla blizo Celja. Narodnjak. dan t. m. ob kola radostno pričakujejo. Iz Istre. (Volitve za zbor.) Žalostna Je uri zvečer se je v naši novi veliki predilni fabriki pri kotlih ogenj vnel, in da bi ne bila se gospoda Anton V ' ----- V --------U.VTW.XX* , .1-1 V.MT "A UW » V> -----~ bila včerajšnja volitev v Kopru. Propadla je narodna Vasle in Filip Vedenik iz sv. Pavla s gasilnico tako dobro obnašala, všel bi bil ogenj v fabriko in škoda stranka. Ra vnik je dobil 28 in Jan 25 glasov. Iz- voljena sta bila od lahonske stranke Clarici (Klarić) bila bi grozna. Prav je tedaj bilo, da ju je lastnik fabrike za njuni trud obdaroval. Hvala pa tudi drugim s 45, in Ivan Grubissa, dekan v Krkavcih, s 42 gla- sovi. Tri županije y to je, Dolina, Boršt in Rozar s 30 volilci so se krepko obnašale. Lovili so naše Slovence pred mestnimi vrati, in kam so jih gonili? V koparsko „podestario" ; kjer so mnogo govorili proti narodnim ljudém y ki so marljivo pomagali. In tako ni posebno velike škode, vendar bo fabrika ene dni stala. kandidatom, jih slepili in tudi preslepili. Dr. Belli je v roke přišel Iz Idrîje, 11. julija. Blaž Winter. pri tej priložnosti slovenski (! !) govoril y da Tagblatt" iu ma ujiiu uauuv/i vv/i j v. v « poslanica, odgovorim pleno titulo c. kr. ekspektantu ali Ker mi je še danes m njim Banholcerjeva svoj namen dosegel. Sosebno nepošteno je ravnal dekan c. kr. praktikantu, ki je iz gornjega Estrajha pri Grubiša. Prof. Ra v nik (izvrstni naš poslanec v šel bivšem deželnem zboru) mu je pisal, naj pride pred mam nič preklicati iz svojega pisma, marveč bodem še nam kruhek jest, danes le samo to, da jaz ni volitvijo k narodnjakom, da se bratovsko med sabo kaj več povedati mogel ; njemu pa svetujem, naj on, ki od danes do jutri v Idriji, se ne vtikuje v naše , da pogovorijo in glasove tako združijo, da národna stranka propasti ne bi mogla. Al njega ni bilo blizo šel je v J« domače zadeve naj se uči poprej slovenščino nasprotni tabor! Najhuji lahóni so ga priporočali na bode razumel kar kdo piše, in da na tistega desno in levo, in on sam je govoril proti narodnim druge schuft" y ucouu i li ioy v , tu uu o»ux ju » vin j^i vii uctiuuutLu ui u^c ^ovuuii miuuujc, jja igiugi kandidatom, kakor se rojenemu Slovanu sosebno pa kaj? se vrne psovka sama nazaj imenuje, pa temeljito ne dokaže: za- duhovnu ne spodobi. Tužna Istra! tudi ti imaš svoje Kljune « ki te pikajo v bolno srce! Propadli smo ; je boj Iz Kranja, 7. julija. (Spomin na volitev.) Končan m vlegli so se nekoliko volitveni valovi. al nepoštenja nam nikdo oponašati ne more. Nasprotna drugič je stranka je premagala s sredstvi nepoštenimi, kterih se prvikrat. Nemčurska stranka je dobíjena bitva, in zmaga je mi Slovenci nikdar poslužiti nočemo. Po volitvi so spodrinila našega poslanca še slavnejša nego napela vse žile, da bi L. Jugovica. Brž po sklenili narodni možje, da se v Istri napravi tabor, razpustu deželnega zbora povabili so tukajšnji lažilibe- Ker nimamo zastopnikov v deželnem zboru moramo braniti sami. y tedaj se navdušenjem je bil predlog sprejet in v 3 minutah bilo je zloženo 53 gold, za priprave. taboru v žalostni Istri! ralni kolovodji več veljavnih volilce v v gostilnico „Jelenu", da bi naše meščane kolikor mogoče vlovili na svoje limanice. Oštre pšice so letele v tem „taboru" na Slovend, videli se bomo 7. avgusta na prvem večino deželnega odbora in razpušenega zbora ; z nepoštenim obrekovanjem skušali so volilce od narodnega dveh Iz Kastve 10. julija. (Volitve.) Danes okoli pol poslanca odvrniti zato, ker je, kakor národ od vsacega popoldne zagrmeli so moznarji ki so naznanjali domaćina tirja, stanovitno stal in glasoval z narodno sijajno zmago narodnjakov proti lahonstvu in birokra- večino. Za prihodnjega poslanca pa priporočevali so c. ciji pri volitvi poslancev na Voloskem za Porečki kr. deželnega svetovalca gosp. viteza Hofferna. Letali zbor. Izvoljena sta dva Slovenca, poštena boritelja za vero, dom, so potem po hišah ter prosili in tudi žugali beračili so cesarja. Skoraj enoglasno je bil izbran naš celó pri takih ljudeh, za ktere se sicer vse žive dni mnogospoštovani glavar g. Anton Rubeša. Dobil je brigali niso. Tudi v Loki se je ustanovil volilni odbor, tudi večino glasov naš po časopisih priporočani posest- kteri je za žive in mrtve délai proti narodnemu na nik France M ar o t. Agitacija renegata Ondračeka semu kadidatu, a še premajhna bila je Loka temu od za pl. Clessius-a v Cičeriji pa ni onega zaželenega boru za svoje agitacije, tudi čez Kranj razpenjal je cilja dosegla, kterega so se nadjali nekteri činovniki. goljufive svoje mreže, v ktere so po trije ali tudi štirje Navdušeno so za c. kr. okrajnega glavarja pl. Cle- loški agitatorji tri tedne skorej' vsak drug dan lovili sius-a zaslepljeni Jelšanci glasovali; riti ?! ni jim zame- kranjske volilce. Med drugimi bedarijami so loške vo- vsaj se po lepih izgledih in priporočilih lilce posebno slepili tudi s tem, da so rekli, ce bode trgovca, oštirja in ob enem tudi učitelja Pirea, kakor izvoljen gosp. Hoffern, dobila bode Loka okraj no tudi hvale vrednega redovništva ješelskega ravnajo. Go- glavarstvo nazaj itd. Se c. kr. glavarstvo kranj- apôda! Ali Vas ne veže sveta dolžnost, podučevati ne- sko bilo je pristransko, kajti dobili so volilno pravico 226 tudi taki, kteri je po postavi nimajo.*) Ni tedaj čuda, da po neizmerni taki agitaciji zibali so se naši lažilibe-ralci že v sladki nadi, da jim bode osoda naklonila věnec zmage. Al zeló zeló so se motili! ves njihov trud, vsa pota, vsi stroški bili so zastonj. Na dan volitve pokazali so Kranjci in vrli loški domorodci, da so možaki a ne petelini na strehi, ki se sucejo, kakor veter potegne. Stali so zvesto za svojega rojaka in do-sedanjega poslanca. Slava jim! Vsa čast pa tudi vrlim volilkam, ki se niso dale premotiti po krivih prerokih in so lep izgled bile marsikteremu našinců, ki je v tako važnem trenutku, bojé se kake zamere, zapustil zastavo domačo. — Volitev sama bila je tiha in mirna. Ko je pa prvosednik volilne komisije g. notar Tri lier volilcem naznanil rekoč: „absolutistično većino štim" dobil je gosp. L. Jugovic in je tedaj voljen za poslanca, takrat nehala je grobna tihota in veseli živio-klici iz domorodnih prs odmevali so po dvorani med tem, ko so drugi z zobmi škripaje in pobiti odhajali. Ti pa, moniteur lažnjivih liberalcev „Tagblatt", ki te zdaj tako skli in peče, da je zopet padel kandidat tvojih ljubljencev, in si svetu toliko povedati vedel o násp r o tni agitaciji, ki je bila pri nas, pometaj drugi pot najpred pred svojimi lastnimi durmi; zapomni si sledeče besede in zapiši si jih za kosmata svoja ušesa: „Kdor se povzdiguje, bode ponižan." — Iz Kranja. (Volitev deželnega poslanca; Triller komisiji prvák.) Iz vseh druzih mest kranjskih so „Novice" prinesle popis, kako se je vršila volitev, tedaj tudi iz starozgodovinskega Kranja ne sme se pogrešati sporočilo, in to tem manj, ker je 28. dan junija slavno razodel, da Kranj in Loka po veliki večini svoji sta zvesta ostala materi svoji Slavi in da meščani naši tudi to dobro vedó, da le neodvisen mož jih more po-gumno zastopati z glasom svojim pred vlado. — Tudi pri nas je bil hud boj. Že listnica volilcev prizadjala je borbo. Izbrisalo se je iz nje mnogo upravičenih volilcev brez temeljitega vzroka, češ, le-tf so na slovenski 3trani, proč ž njimi! dasiravno so pri volitvi mestnega zastopa brez ugovorov smeli voliti ali po svoji osebni pravici ali pa po davku, ki ga plačujejo. Nasproti so pa vpisali v volilno listnico volilcev, ki niso imeli po osebni lastnosti volilne pravice. Na pritožbo, mestnemu zastopu kranjskemu izročeno, vpisali so se nekteri iz-puščeni volilci v imenik volilcev in přejeli so tudi iz-kaznice, al neupravičeni nemčurski volilci niso se od-pravili, tedaj so tudi volili! Ako narodna stranka bine bila zmagala sijajno, protestiralo bi se proti nepostav-nemu ravnanju ; ker smo pazmagali vklj ub vsem vri-njenim krivičnim glasom, ni bilo potreba protesta izročevati volilni komisiji. — Volilcev se je zbralo okoli 200, ki so napolnili vse tri v ta namen odprte sobe c. k. okrajnega glavarstva. V volilni odbor izbrali so se zgolj sami nemčurji, ne enega narodnjaka niso vzeli med-se, in le-tá izbere si za^predsednika c. kr. bilježnika (notarja) Trillerja iz Skofjeloke, ki je po takem imel tudi nalogo, zbranim volilcem na srce položiti §§. 17. in 18. in 39. volilnega reda. Začel je svoje opra-vilstvo po nemški, pa kmalu se čuje mrmranje med volilci, ki zahtevajo naznanilo slovensko. Ko Triller nemške §§. prebere, začne prestavljati §§. 17. in 18. volilnega reda v slovenski; al to ni bilo pre s ta vijanje, ampak tako jecljanje nerazumljivih besedi, da nastane med volilci glasen smeh. Ko je ubogi notár tako s prestavo svojo slovensko krvavi pot potil, začne se opravičevati, da „ni bil pripravljen na to"! S tem, gospod bilježnik! ste jo pa le sopet zadeli! Ako Vam je potreba vselej se za prestavljanje nemškega v sloven- *) Več o tem donaSa drugi dopis današnji. Vred. sko in slovenskega v nemško pripravljati, morajo Vaša pisma pač jako draga biti, ako ljudém tudi zarajtate za to potrateni dolgi čas. Ali ne spričuje ta dogodba vnovic, kako sila potrebna je vpeljava slovenšcine v šole in uradnije, za kar se že mnogo let naši zastopniki v deželnem zboru borujejo? Jezika se je treba učiti, kdor ga hoče znati. Učen nihče ne pade izpod neba. — Od nagovora do volilcev , naj po §. 39. volilnega reda po svojem prepričanji, prostovoljno, brez lastne koristi, po svoji najbolji vesti in vednosti, in kakor je po njih misli za občno korist najboljše, volijo, ni bilo ne duha ne sluha. Ali si gospod Triller ni upal po domaće volilcem le-to priobčiti, ali se to z nem-čurskim programom ni skladalo, da se ne preplaši kak od Derbitsch-Skarjeve stranke obdelan volilec, tega ne vemo; milujemo pa slovensko ljudstvo loškega mesta in okraja, ki mora izvrševanje dostikrat prav imenitnih pišem izročevati takému možu, ki slovenščine celó nič ne zná, kar nam je 28. dne junija prav očitno po-kazal. Veliko bolje pa je opravljal le-ta gospod pri volitvi svoj posel. Ne oziraje se na §. 40. volilnega reda, kterega so tudi drugi odborniki volilne komisije prezrli, vtikal se je brez pravice med volitvijo večkrat v volilno pravico nekterih volilcev, ter jim jo kratil. Ovržen je bil glas sploh znanega oskrbnika Loške grajščine, ki od te svoje službe tudi davek plačuje, češ, naj izkaže pooblastilo za volitev. Ker mu le-to še ni bilo zadosti, izmisli si zvita glava, da mu je pred dvěma dnevoma soposestnik loške grajšcine povedal, da je on svoj del gosp. Trpincu prodal, ki je tedaj samolastnik one grajščine, le ta pa nima pravice voliti kot véliki posestnik druzih grajščin. Komisija je pri-trdila temu predlogu, in zgubil se je glas narodnemu kandidatu namenjeni. Neki ženici ovrgel je volilno pravico s tem, da še ni posestvo v zemljiščini knjigi na njeno imé prepisano! Vprašamo gospoda bilježnika in druge članove volilne komisije, ki so temu pritrdili : kteri §. volilnega reda le-to veleva? — Drugi ženici se je oviralo glasovanje s tem, ker je pri volilnem odboru sedeči davkar trdil, da ne plačuje na leto 10 gld. davka! Mi vprašamo: čemu je pa obrok za reklamacije postavljen, ako se pri volitvi sme volilni imenik prena-rejati? — in kje je bil dokaz v potrjenje tega ugovora? Ali je davkar ob enem tudi davkarska knjiga, ki kaže davke vseh volilcev, in ali je on nezmotljiv? — Naj-bolj so se pa sramotili le-ti možje s tem, da so zavrgli pooblastilo prednice nunskega samostana loškega, in niso dovolili, da bi bil volil duhoven , ki se je ž njim izkazal, ampak zahtevali so, naj ona sama voli, češ, da le prednica ima pravico zastopati samostan! To modrost, da nuna naj pride sama volit, ki še iz samostana (kloštra) ne sme, je nek gosp. Der-bitsch sam izlegel. Res, da zasluži patent za to iz-najdbo. — Tako se je godilo, da bi se odbacnili glasovi slovenskemu kandidatu namenjeni! — Vedeli so pa pri komisiji sedeči gospodje prav dobro, da sta dva c. k. častnika vpisana v listnico volilcev, dasiravno je znano, da sta naslov kot častnika (oficirja) pri izstopu iz službe odložila, in železničini uradnik, ki je še le 1. oktobra 1869. leta le-sem přišel, —- tedaj vsi trije nimajo pravice voliti; al za to nepravičnost jim ni bilo mar, dasiravno je bila zarad njih pri občinskem za-stopu v Kranji pritožba vložena; ker pa so na nemčurski strani stali in za njihovega kandidata glasovali, zatega del ni jim bilo opovire! — Pa vse to nape-njanje jim ni pomagalo čisto nič, in dasiravno je neki nemcur svojo bučo zastavil, da zmagajo pri volitvi, padli so, kakor se v njihovem jeziku glasi „mit Trom-peten und Pauken"; kajti meščani iz Kranja in Loke, glasovali so možato za narodnega kandidata in izvolili so z veliko večino, kakor so „Novice" že povedale, spoštovanega narodnjaka, vrlega gosp. L. Ju go vica, trgovca in posestnika velicega mlina v Kranji, ki ima tudi kupčijo v Egiptu, gotovo tudi na korist Kranju in naši gorenski strani. S tem smo pa tudi pokazali na-sprotnikom, da združene moči vse premorejo in da jih nobena komanda ne razruši, da pa je tudi res, da Kranj in Loka sta ostala, kar ste zmirom bili, domaći, ne pa poptujčeni mesti. Živeli tedaj vrli narodni volilci, vrle žené iz Kranja in Loke! Ne le slovenske dežele se z Vami ponašajo, tudi Cehi, Moravani, Ti-rolci in vsi pravični Nemci so se radovali nad Vašo volitvijo. Iz Brezovice poleg Ljubljane. M. R. (Pohlevno vprašanje.) Kam neki je zginila tista silna sekucija, ki je nas kmete tako zeló priganjala, ko je šio za to, da smo p 1 a č e v a 1 i za popravo „Cornovega grabna" ? Kako to, da zdaj, ko smo denar za to delo že vložili, ni duha ne sluha o njej, da bi priganjali k delu, ki je sila potrebno?*) Kje je zdaj ta komisija? Mi se le še tega bojimo, da ne bo dovolj, da smo žrtovali samo denar; podoba je, da bomo mogli še mnogo svojih pridelkov žrtovati, in — „grabna" vendar še ne bomo imeli! Na ta način pa pridemo v dvojno zgubo: v prvo, da smo ob denar, in v drugo, da bo nam voda pridelke splavila kakor do zdaj. Ali je čudo, da se potem sliši, da kmet gospodi ne zaupa. Kdo pa je kriv take nezaupnosti? — sodite. Iz Ljubljane. Po sklepu deželnega zbora ima ma-gistrat vsled nekega ukaza c. kr. deželne vlade za revne mestne ljudi, ki se ozdravljajo v ljubljanski bolnišnici, plačati stroške ozdravljanja. Temu se pa že več let ustavi ja magistrat, ki trdi, da to, kar veljá za druge občine na Kranjskem, ktere za revne svoje bolnike v javnih bolnišnicah ne plačajo nič, naj velja tudi za ob-čino ljubljansko. Ker po přejeti nalogi je deželni odbor z eksekucijo žugal mestu, mestni odbor pravice išče pri c. kr. državni sodniji. Ta je tožni dan razpisala na 23. dan t. m. na Dunaji, kamor se kot zastopnik deželnega odbora podá gosp. dr. Costa. — (Dr. Toman) je žalibog! res naprej čutil hudo dolgo bolezen svojo, zarad ktere se v poslednjih volitvah odločno odpovedal vsakoršnemu poslanstvu za zdaj. Da bralci naši resnico izvedó, kako da gré vele-zasluženemu našemu Ijubljencu, naj jim iz prijatelskega njegovega pisma prepišemo sledeče vrstice, ki nam jih je pisal iz Rodaun-a, kake 2 uri od Dunaja: „Jaz sem še zmirom večidel v postelji. V pondeljek (4. dan t. m. so me ležé iz Beča sem pripeljali, in zdaj me lepše dni na zrak nosijo; al moja moč, moje zdravje se neče prav vrniti nazaj. Ce bode šio redno, bodem ) S tem „grabnom" je prav nerodna naključba. Gosp. Voll-heim je po pogodbi, s c. k. deželno vlado storjeni, prevzel pred 4 leti troje za vsuaenje ljubljanskega močvirja potrebnih del, namreč 1) popravo struge, po kteri Ljubljanica skozi Ljubljano teče, 2) Grubarjevega kanala in 3) Cornovega grabna. Za vsa ta delà se je vlada na podlagi narejenih naČrto v in stroakinih pre-v dar kov žnjim pogodila tako, da se mu plača znesek za vsako teh trojnih del posebej odmerjeni. Strugo Ljubljanice in Grubarjev kanal je Vollheim že davno dodělal, „Cornovega grabna" pa se ni-kakor noče lotiti, marveč hoČeraji pravdo začeti zato, ker pravi, da mu kaže velika zguba (kakih 45.000 gld.), ako se delà loti. Ko je namreč preiskaval obrežje in zemljišče Cornovega grabna, je nasel, da je to vse drugače, kakor je popisano v náčrtu, ki ga je vlada naredila in ki je služil za podlago preracunjenih stroskov; náčrt računi le bolj trdno zemljišče, v resnici pa je vse bolj peseno, lahko premekljivo. O tem je tedaj zdaj pravda — in samo za to je žalibog! zaostalo res sila potrebno delo. Najbolj kriv te zamude je tisti uradnik, ki je náčrt dělal, pa „Cornovega grabna" ni na tanko preiskaval. Vlada, deželni odbor in mestna gosposka pa niso pustili te stvari v nemar, marveč iščejo poti, da bi se kmalu řešila. iRIIHlH u . , . • Vred. v iy2 ali 2 mesecih še le mogel „mirno" po „ravnem" hoditi. To je resnica o moji bolezni, ne pa druge cen-čarije dunajskih časnikov, ki me enkrat „zgubljenega", enkrat „zdravega" oznanjujejo". — (Odbor slovenske Matice) bode v pondeljek 1. avgusta t. 1. ob 4. uri popoldne v Matičinih sobah v hiši št. 192. na Bregu imel XVII. skupščino, v kteri bode ta-le vrsta razgovorov: 1. Prebere in potrdi se zapisnik 16. odborové skupščine. 2. Tajnik bode poročal o važnejših stvaréh. 3. Gospodarski odsek bode poročal o računu, ki ga je o Debeljakovi zapuščini položil pooblaščenec A. Lésar. 4. Gospodarski odsek polaga račun o gospodarstvu z Matičino hišo. 5. Blagajnik prebere račun za preteklo društveno leto od 1. julija 1869. 1. do 1. julija 1870. leta, ki ga odbor předloží 6. občnemu zboru. 6. O „Vodnikovem roko-pisu", ki ga g. Le v s tik, mnogokrat prošen, še ni iz- ročil odboru. 7. Gosp. Pájek v imenu mariborskih dijakov prosi za poljubno število „Schoedlerjeve fizike" in zemljovida „Evrope" ali tudi drugih Matičinih knjig. 8. Kteri dan bodi 6. občni zbor? 9. Posamesnih od-bornikov nasvetje. — (Novi mašniki), ki so v soboto přejeli zadnje posvečenje, so tile čč. gospodje: Fr. Andrejak (nova maša 17. jul. v Sentvidu nad Ljubljano); — Jan. Belec (nova maša 17. jul. v Sori); — Jan. DemŠar (n. m. 11. jul. vuršulinski cerkvi v Ljubljani) ; —Jak. Dolenec (n. maša 17. jul. v Višnji gori); — Karol Janč i g ar (n. maša 24. jul. v Zužemberku); — Fr. Jarec (n. m. 26. jul. v uršulinski cerkvi v Ljubljani; — Val. Klobus (n. maša 10. jul. v uršulinski cerkvi v Ljubljani); — Ant. Masteři (n. m. 17. jul. v Ceren-grobu, fara Stara loka); — Jan. Porenta (n. m. 24, jul. v Stari loki); — Fr. Rus (n. m. I7vjul. v Bošta-nji); — Jan. Sk vare a (n. m. 24. jul. v Sentjoštu nad Polh. gr.); — Ant. Stenovec (n. m. 17. jul. v Kranji); — Greg. SI i bar (n. m. 18. jul. pri Uršul. v Ljublj.); — Tom. Varl (n. maša 24. jul. v Kropi); — 1 gn. Vran či č (n. m. 10. jul. v Polhovem gradcu); — Sim. Župan (n. m. 10. jul. v Senklavžu v Ljublj.); — Ant. Žgur (n. m. 24. julija v Sentvidu pri Ipavi). — Iz tretjega letnika čč. gospodje: Ant. Do li nar (n. m. 31. jul. na Dobrovi) ; — Leop. LotriČ (n. m. 31. jul. v Zeleznikih); — Fr. Petrovčič (n. maša 24. jul. v Cernem verhu pri Idriji); — Mat. Pazlar (n. m. 17. jul. na otoku Blejskega jezera); — Jan. Tavčar (n. m. 24. jul. v Predosljih) ; — o. Placid Fabiani (n. m. 10. jul. pri Frančiškanih — ob sedmih zjutraj) ; o. A dal. Potokar^(n. m. 24. jul. Mokronovem.) — (Cudná in Žalostna, a ne nova prikazen.) Gosp. Lesjak jo je iz Ljubljane odrinil. „Kam?" — bode vprašal marsikak bralec. — „Na Dunaj". — „Po kaj neki?" — Poslušajte in strmité Slovenci: Poslušat je šel razvpitega Dittes-a in ogledovat dunajské priprav-ljalnice ljudskih učiteljev, kteri je vodja tisti Dit tes, zoper kterega vse dunajské kazine tako odločno pro-testujejo. Da se g. Lesjak želi učiti marsičesa, kdo bi mu hotel zameriti, ker je sploh znano, da mu je treba še marsikaj znati, predno dokaže svojo sposobnost za tako važno učilnico, kakoršna je učiteljska pripravljal-nica. Al da si je šel potrebnih naukov iskat k Dittes-u, to je čudno in žalostno. Vgovarjalo se nam^ se ve da bode in reklo: moral je iti tje, kamor ga je poslala deželna naša vlada in mu dala 200 gold, popotnice. Pač ne vemo, komu bi se bolj čudili, ali vladi, ki ga je poslala, ali g. Lesjaku, da je prevzel to poslanstvo. — (Precastitemu gosp. Bozmanu), večletnemu vodji mestne ljudske šole, je „liberalni gemeinderath" v skrivni seji unidan vzel vodstvo. Bilo je to po volitvah za deželni zbor. Pošteni rodoljub je volil ná- o rodna poslanca. Zastavica se tedaj lahko ugane. K/^rlíi toi Hrii7.ftfrft rplrp] K^ai nroTriirt rî»* S )) Tag- bode kaj druzega rekel. Kaj pravijo dr. Stocke! biatť dr. Keesbacher . dr. Fux k Rozmanovi afêri načelu, ako hodijo vsi isto in eno pot. Da dosežemo % m % A » * m 4i 1 9 Ul. 1Í.CVOVHVUV» , -- • -- v.« -- — ~ « *** w» u v » x za Svetcem že druga? Exempla trahunt! y ki SVOJ in konec, treba nam je Je f -—-----7 ------jv wl Ogc j cui-uvotii Minister za nauk in bogočastje je raizposlal c. d i n o s t {Kdor v službo c. k. Žandarjev stopiti Želi) kr. deželnim glavarjem ok se da ^UVIUAXX* Vili V£illl vuj y JitCU verske in šolske postave strogo izvršujej v kterii zahteva 'p lahko zato oglasi na deželi pri najbližji žandarmerijski je pa pri tej okrožnici to, da tudi „liberalcem* Čudno* < ne štaci] 1. » u\j. HOIlU jjiw Ï1U OLUU ^uvcuatl, Ud JV; J/1UVI« žandarmov od 1. dne t. m. zeló povikšana (na 500, 400, V 26. listu „Novic" smo povedali da je plača vstreza Iz Dalmacije. Pri volitvah sijajna zmaga slovan-300 gold, in še druzimi poboljški), zato se ne bode skih poslancev; Lapenin regiment na tléh! manjkalo prosilcev za dobro plaćano službo. Kdor pa prosi take službe, mora dokazati da naj manj 21 let y otrók vojašk zdravnik jezik, brati in star, 3) UACtAAti , jv ^ovnjuu, neoženjen ali pa vdovec brez je Avstrijan, imeli v deželnem zboru. Koroško. — Slovenci spet ne enega poslanca ne boda Cesko. — Pri volitvah, ki so obsegale le tista po močnega života, kar mora potrditi kak viši slanstva, kterim so se že predlanskem odpovedali ná znati mora nemški in pa deželni rodni možje, so po kmetih pa še skor bolj jpo mestih neomadeževanega življenja zlasti povsod zmagali spet národnjaki (deklaranti) in ta y pisati zavezati se mora v 41etno skor soglasno ko je pri vojacih služil službo žandarmerijsko. Jemljejo se pa v žandarmerijo narod na Českem je tedaj govoril. 50 na kmetih, 35 v mestih. Slovanski ne lastnosti. vojaki y temuč tudi drugi, ki imajo gori omenjene Novicar Iz Dunaja. domaćih in ptujib dežel. Po časnikih je počil glas y da mini- sterstvo namerava deželne zbcre, kedar bodo sklicani (menda v drugi polovici prihodnjega meseca avgusta) še predno se lotijo svojih administrativnih opravil, po- Iz Tirolskega. Veličanska zmaga konservativne stranke, liberalúhi so padli, da ne vstanejo več. Celó vorarlberški deželni zbor zgubil je gospodstvo libe-raluhov. Iz Galicije. Volitve so se čudno vršile. PoUjaki sami ne vedó, kaj da hočejo. Kamor jud pritisne, tam je zmaga. Dr. Sjnolka, iskreni federalist, ]e izvoljen je pa vezan na dunajski „reichsrath" vsakoršne baž.e tudi dr. Ziemialkovski, z dušo in telesompri- prašati za njihovo mnenje o prestroji Avstrije (Cislaj- k0 ne bode imel večino zborovo za seboj. in brž tanije) na podlagi decemberske ustave, in jim naročiti, naj to svoje mnenje razodenejo v adresah. Ali Franco sko. Napoleon žuga z vojsko! je na svet se je dolgo zibal v zibelki mirú kar Ve& nena- m tej novici kaj resnice ali nič, tega ne vemo; to pa je doma se prikaže krvava metlja na političnem nebu gotovo, da deželni zbori bodo morali na vsak način morebiti je že dan es v Parizu sklen j eno, ali to o de voj-govoriti, in to prav odločno govoriti. Deželni zbori pa, ska aii m ir. Znano je našim bralcem, da Španci ki so nasprotniki dozdanji sistemi, bodo pa morali tudi i|gej0 kralja; namestna vlada ga zdaj našla in princu složni biti v glavnih načelih. Le složném postopanji Leopoldu Hohenzollernskemu ponudila kraljevo bode moc. Po pravici visokocenjeni profesor prava krono na Španskem. Če jo on sprejme in držiavni zbor dr. Maassen v Gradcu je 4. julija v izvrstnem govoru tudi dokazal vzajemnega delovanja vse opozicije pritrdi bode princ Leopold kralj španski. To izvé boj nas, gospoda moja in med drugim rekel: „Hud|| II čaka, predno dospemo do konečne in takih. ki ne vedó. na ktero stran bi se ; se zmage. Polovičarjev vstopili, žalibog je še mnogo. Glavna stvar je zdaj, da smo a popolnoma složni, da smo le ena močna ne razcepljena stranka. Poslanci v deželnih zbo- Napoleon in neutegoma zakriči mogočni stoj! In za kaj? zato, ker je ta princ žlahtnik kraljeve siorodovine pruske, Francoz in Prus pa sta si huda sovražnika. Ako kralj pruski ne prekliče, da dovoli pirincuLeopoldu krono špansko, brž mu napove Napoleo n vojsko. Bati se je hudega potresa v Evropi, ako se vojska med Francozom in Prusom vname in seboj p«otegne še rih, izvoljeni od konservativne stranke, morajo se rav- druge. Kursi so povsod zeló padli, nati vsi po enem načelu in tudi djansko po tem postopati. Ako se združimo vsi, kar nas je, bodi-si, da v smo večina ali manjšina v zborih, nam je vže more- biti zdaj mogoče primorati vlado, da za naprej hodi drugo pot, kajti viděla bo, da se manjšina v nekterih zborih sklada z večino v druzih. To mislim , SO se- banaške 6 fl. Zitna cena v Ljubljani 9. julija 1870. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 50 y» n , v. í\ n /% r\ V« n /i m c\ fwwiiu oninuai a vuuuu v uiu&iui j. \j , uíioíilu , oy oc danje volitve že dosegle, da nismo v nevarnosti več turaice 3 fl. 60. soraiee 3 fl. 73. ržl da zopet Giskra bil minister ali pa Eechbauer. gospôda, jaz vidim drugo nevarnost; ne bi bila složna konservativna stranka y y bojim ako se ; Al ako naši 3 fl. 50. ovsa 2 fl. 60 ječmena 3 fl. prosa 2 fl. 90. ajde 3 fl. 40. Krompir 2 fl. 40. jjv KJL uiiu oiv/ůuo xvvsjLiot>i vauvua obiauaa , cki\\j XV uaot stranki spadajoči poslanci po vseh deželnih zborih ne ravnali po enacih načelih * liMAl VUWV1U liCOU^llU } UUJ1LU O V j X UbUUi y LIV V < skušnje, in ta bila bi birokratična samovlada bojim se y rečem nove Zitna cena v Kranji 11. julija 1870. y absolutize m. Ako se ne motim, letajo hudourniki pod 60. Vagán pSenice 5 fl. 85 rži 4 fl. ovsa 2 fl. 80. soraice 4 fl. 40. jeičmena 3 fl ajde 3 fl. 515. prosa goce nebom, ki , še da naznanjajo viharne čase. Ni 3 fl. 40. krompirj a 2 fl. 30. fîzola 3 fl. 84 ne nemo- enkrat poskusijo vladati z absolutizmom in da birokratizem povzdigne Medusino svojo glavo. Ako se pa to zgodi, nismo pridobili ničesar niti iz cerkvenega niti od političnega stališča. Mi hočemo svobodo; le prava svoboda nam more pomagati. Svobodě že v sedanji ustavni opravi nimamo, tem manj pa bi da Kursi na Dunaji 12. julija 5% metaliki 54 fl. 95 kr. Narodno posojilo 84 fl. kr. Ažijo srebra 122 JflL 25 kr Cekini 9 fl. 58 kir. y je imeli v podobi absolutizma. Zatoraj je treba bode zmaga naša, da se vsi konservativni poslanci VV WW JJL1 w^w y v4 cm (JV V Ol avuuvi y ch LI V -Li 1 kakor tudi cela konservativna stranka, ravnajo Loterijne srećke: y enem V Trstu 9. julij 1870 82. 73 Prihodnje sreckanje v Trstu bo 23. julij 14. 1870 io m Odgovorni vrednik: Janez Murnik Natiskar in založnik : Jožef Blazilik v Ljublj