$ G LAS I LO
LETO IX	TOREK, 15. MAJ 1979	ŠTEVILKA 5
Kako smo praznovali letošnji prvi maj v Bohinjski Bistrici
Tovarišica Vlasta Vidic ob pozdravnem nagovoru zbranim na slavnostni seji CK ZKJ
Starejši bohinjski delavci pravijo, da so bila praznovanja 1. maja v »senci žandarskih bajonetov« sicer skromna, cesto burna, vendar nepozabna. »Tako slovesno, kot letos pa našega delavskega praznika še nismo praznovali! Dež ni skalil prijetnega doživetja svobode in zadoščenja, ki mu pravimo sreča. Saj je bil med nami najdražji gost, ki je v najtežjih dneh uresničevat naše daljnje sanje — svobodo. Le kdo bi ne bil ob Titovem obisku srečen! Kdor je doživel kdajkoli krivično izkoriščanje brezsrčnih gospodarjev in nasilja okupatorjev, kdor se je boril v partizanih, ali sodeloval v osvobodilni borbi, se je nehote spominjal sreče ob osvoboditvi. Kako neomajno smo zaupali Titu v borbi in pri obnovi opustošene domovine, koliko ponosa in hvaležnosti smo čutili ob vseh srečanjih z njim! Ko smo pred slabim letom izvedeli, da se je pred 40. leti, med 15. in
18.	marcem 1939. konstituiral v Godčevi hiši CKKPJ s tov. Titom na čelu in kako dalekovid-ni, zgodovinsko pomembni so bili takratni sklepi, smo se šele zavedli prave veličine Tomaža Godca, Joža Ažmana, Janeza Zupana in vseh ostalih bohinjskih revolucionanrjev, prvoborcev. Skrivnost njihovih srečanj s tovariši Titom, Kardeljem, Leskovškom in Marinkom ter ostalimi vodilnimi jugoslovanskimi komunisti v času najhujšega preganjanja, so vzeli s seboj v smrt. Niso je izdali niti svojim družinam. Kdo bi ne spoštoval take zavesti! In potem pobuda, da naj bi postala Godčeva hiša muzej, prvega maja pa naj bi bilo jubilejno zasedanje CKZKJ pod predsedstvom maršala Tita v novem družbenem centru v Boh. Bistrici, je spremenila tok našega vsakdanjega zanimanja. Z uspelim referendumom so se spremenile naše želje v vero, da bodo uresničene. Večina domačinov nas je budno spremljala pravo tekmo Gradisovih delavcev s pičlo odmerjenim zimskim časom, tekmo z mrazom in vremenom, podnevi in ponoči, samo, da je napredovala gradnja. Rahel dvom, da bo do 1. maja vse nared, je po vidnih uspehih naglo preminil, saj so s prav tako vnemo kot gradisovci družbeni center, obnavljali zidarji domačega Gradbenega podjetja Godčevo domačijo. Krajevni skupnosti ni bilo treba dosti prepričevati krajanov, zlasti Godče-vih sosedov, da so pričeli dograjevati in obnavljati svoja poslopja ter urejevati dvorišča in vrtove. Njihove delovne organizacije so jim pomagale z ugodnimi krediti. Vse priznanje zasluži pri tem, kakor pri znatni pomoči za uspešno izvedbo celotnih prireditvenih priprav za prvomajsko slavje LIP Bled. Tako je vseh 8 pičlih mesecev minevalo v nenehnih pripravljalnih delih s skupno željo vseh krajanov, da bi 1. maja osrečili dragega Tita. Da bi pocenili urejevanje okolice omenjenih gradbišč in celotnega naselja, so postorili bistriški delavci marsikaj
udarniško. Tako je bila urejena nova cestna razsvetljava na Triglavski cesti po zaslugi prostovoljcev iz TOZD Elektro-Zirov-nica, Filbo, Gradbeno podjetje, mladinske organizacije in še nekaterih le za plačilo električnega materiala. Prostovoljci kolektiva GG Boh. Bistrica so vložili precej naporov v urejevanje zelenic pred družbenim domom in okolice starih šolskih poslopij. Komunalci so pospešili polaganje telefonskih kablov in odstranitev drogov. Po položitvi električnih kablov, so bili odstranjeni tudi drogovi starega električnega omrežja. Vse to je sprostilo pogled na razgibano poslopje kulturnega doma v naročju bohinjskih gora. Po pripravah ko-munalcev so tudi asfalt er ji naglo obnovili glavne ceste ter načrtovani prostor pred domom. Delavci iz TO lesne predelave »Tomaž Godec« in Gradbenega podjetja so v rekordnem času uredili prireditveni prostor za prvomajski delavski tabor, ki naj bi omogočil okrepčilo in razvedrilo nad 15.000 že prijavljenim gostom. Omogočili so tudi kulturno sodelovanje številnim pevskim zborom Gorenjske ter pihalnim godbam. Za domom so zgradili lipovci lično tribuno za maršala in njegovo spremstvo, da bi se čimbolje počutil na delavskem taboru. V z lesom obloženi dvorani, ki vzbuja toplo, domače počutje, so opremili prostor za delovno predsedstvo in govornike na zasedanju CKZKJ. Posebna skupina mizarjev pa je ustvarjala v mizarski delavnici
Lesne predelave »Tomaž Godec« po načrtih in navodilih kiparja tov. Tihca spomenik bohinjskim revolucionarjem iz hrast ovine v grobem rastru. Sprva je bilo zahtevno delo nehvaležno, saj so se pokazali portreti revolucionarja Tomaža Godca ob maršalu Titu in Joža Ažmana ob heroju Stanetu Žagarju pred množico ljudi, posebej pa Tomaž Godec
Z zvezanimi rokami in smelim pogledom zmagovalca med nemškimi policisti, šele po montaži. Soustvarjalci so bili upravičeno več kot zadovoljni. Postavili so ga pred dom, ki je medtem že dobil naziv po idejnem vodji prvih bohinjskih komunistov tov. Jožu Ažmanu. Taka, doma ustvarjena umetnina ima še prav posebno vrednost, saj bo nenehno spominjala ter bodrila vse kulturne delavce in udeležence življenja in dela v domu, še posebej pa sodelavce ustvarjalcev in njihove znance na življenjski pomen pridobitev osvobodilne borbe in socialistične revolucije, na naše skupne pravice in dolžnosti pri poglabljanju zavestnega samoupravljanja, socialističnega osveščanja in obrabmbne-ga usposabljanja. Lepšega darila, kot je ta spomenik, kolektiv Lesne predelave »Tomaž Godec« Bohinjcem ne bi mogel dati. 26. aprila so že zaplapolale ob bistriških cestah prve zastave. Teh je bilo tudi po hišah vsak dan več, še nikdar toliko v Boh. Bistrici. Pred vasmi med Bledom in Boh. Bistrico so postavili krajani slavnostne mlaje. Ti so ob številnih zastavah krasili tudi prireditveni prostor. Snopi zastav so bili postavljeni tudi na cestnih križiščih in pred domom Joža Ažmana ter Godčevim muzejem. Na prepadno pečino visoko na Krasu pa so pogumni bistriški alpinisti napisali z belo barvo z velikimi črkami TITO in obesili veliko partijsko zastavo, prijeten spomin na drzno mladino med okupacijo, ki je z rdečimi zastavami, s slikami srpa in kladiva ali črkami OF na težko dostopnih višinah razburjala ohole Nemce, ki jih običajno niso mogli odstraniti drugače kot Z besnim obstreljevanjem. 26.
IV.	ob devetih zjutraj so se s Kurirčkovo pošto in slovesno otvoritvijo razstave »Zveze
NOB« v šolski avli začele v Boh, Bistrici prvomajske kulturne prireditve. Prisrčno, kot le pionirji znajo — so izzvenela iskrena voščila pionirjev s Koprivnika, iz Srednje vasi in Boh. Bistrice ljubemu Titu za 87. rojstni dan. Zaupali so jih torbici Kurirčkove pošte, s katero so odhiteli dalje v Boh. Belo. Med petjem šolskega zbora, recitacijami in igranjem tamburašev je nekdanji kurir iz Dražgoš ob navzočnosti številnih kurirjev navzočih pionirjev in gostov z doživetim opisovanjem cesto nevarnih, drznih pa tudi prijetnih kurirskih doživljajev med NOB, ki so bili edina zanesljiva zveza med partizanskimi enotami in družbeno političnimi organi. Razstava z bogato slikovno vsebino je bila vspodbuden prispevek k obrambni vzgoji mladine. 27. IV. na praznik OF je bila Boh. Bistrica že navsezgodaj slavnostno razpoložena.
Ko je posijalo sonce, so se pričeli zbirati že ob devetih na Vodnikovi cesti številni domači in tuji udeleženci osrednje proslave pred Sturmovo hišo. Prihod bohinjskih pionirjev z leško pihalno godbo pa je napolnil sicer prostorno cesto do zadnjega kotička. Na prireditvenem prostoru so bili že zbrani številni praporščaki s prapori OZBNOV, gasilskih, prosvetnih, planinskega in ostalih društev. Med igranjem leške pihalne godbe, petjem šolskega pevskega zbora in moškega zbora DPD Svoboda »Tomaž Godec« ter doživetimi recitacijami njenih članic in mladine je bil slavnostni govor tov. Miloša Ravhekarja in odkritje spominskih plošč na Sturmovi hiši in bistriški sirarni. Govornik je opisal obsežne priprave na oboroženo bohinjsko vstajo v decembru 1941 in zadnja sestanka z organizatorjem vstaje Tomažem Nadaljevanje na 2. strani
Tovariš Tito čestita udeležencem in vsemu ljudstvu Jugoslavije ob prazniku dela
Kako smo praznovali 1. maj
(Nadaljevanje s 1. str.)
Godcem 13. 12. 1941 zvečer v kleti sirarne, ki se ga je udeležilo 14 zaupnih aktivistov KP, OF in mladine iz Boh. Bistrice, med katerimi je bil govomk sam ter v kleti Sturmove gostilne, na katerem so poročali zaupniki iz bohinjskih vasi o poteku priprav in oborožitvi prostovoljcev. Na obeh sestankih je bil navzoč tudi Stane Žagar mlajši. Vstaja zaradi izdaje, ki jo je odkril dr. Tone Ferenc iz nemških dokumentov šele po osvoboditvi, sicer ni uspela, vendar je o njej poročal orožniški polkovnik Rudolf Handl 22. 12. 1941: »V zadnjem tednu se je na tukajšnjem ozemlju začelo dobro organizirano, bliskovito uporniško gibanje.« Sledil je umik 18 orožniških postaj z ogroženega področja, česar doslej Nemci niso bili vajeni. Svojci orožnikov in zadnje čase priseljeni Nemci so se morali takoj odseliti, orožniki pa prenočevati v svojih ojačanih postajah v večjih krajih. V dušenje upora na Gorenjskem, ki so jo smatrali Nemci že za svojo, je posegel sam Himmler. X nasilnimi ukre-
ni koncert pihalne godbe iz Gori/, ki jo je snemala tudi ekipa RTV. V ponedeljek pa je bil prav tam bogat kulturni program ob slovesnem odkritju spomenika bohinjskim revolucionarjem. O pomenu njihovega revolucionarnega dela je govoril sekretar medobčinskega Sveta ZKS za Gorenjsko tov. Zdravko Krvina. Spomenik pa je odkril predsednik delavskega sveta DO LIP Bled tov. Kovačič Janez, ki je tudi vodil mizarska dela v TO »Tomaž Godec« pri ustvarjanju. Številni navzoči so ga sprejeli navdušeni in hvaležni požrtvovalnim darovalcem. Sam prvi maj pa smo pričakovali z veliko skupno željo po lepem vremenu. S posebnih vlakov in številnih avtobusov so že zgodaj prihajali kljub dežju številni go-sti, ki so z domačini naglo napolnili Boh. Bistrico. Tu še ni bilo zbranih toliko borčevskih in društvenih praporov kolikor jih je počastilo slovesno otvoritev muzeja Tomaža Godca in kasneje v dolgem špalirju pred domom Joža Ažmana pričakalo dragega maršala Tita in člane CKZKSJ ter ostale visoke goste.
Zdravko Krvina, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko ob otvoritvi spominskega obeležja
pi in pomnožitvijo oboroženih sil pa se je stopnjeval tudi obseg in uspešnost osvobodilnega boja. Govornik je poudaril tudi pomemben delež OF pri organiziranju širokega ljudskega odpora in krepitvi udarne moči Titovih borcev. Mučeniški smrti Tomaža Godca in Janeza Zupana, ustrelitev Joža Ažmana in številne bohinjske žrtve so obrodile bogate sadove, ki pogojujejo uspešno in srečno bodočnost mladih rodov v Bohinju. Za tem je pri osrednjem spomeniku bohinjskim žrtvam NOV položen spominski venec ob zvokih žalo-stink in borbenih pesmi. Ob enajstih pa je bila slovesna otvoritev nove Alpetourove restavracije »Bistrica«.
V	soboto so se ponovno pojavile, kakor že vrsto dni pred praznikom, v domu Joža Ažmana in Godčevem muzeju snažilke, prostovoljke iz vseh delovnih kolektivov v Boh. Bistrici in čistile ter urejevale prostore za drage goste. Številni domačini so nadaljevali urejevanje domačij in okolice, v trgovinah pa so nakupovale gospodinje vse potrebno za pogostitev številnih znancev, ki jih bodo obiskali prvega maja. V ponedeljek je bila otvorjena v avli osnovne šole razstava likovnih del na temo NOB. Sodelavci so: Boni Čeh, Miha Dalla Valle, Irena Lelja, Anton Plemelj, Albin Polajnar in Janez Ravnik. Številni obiskovalci so zadovoljni odhajali pod vtisom razstavljenih mojstrovin.
V	nedeljo popoldne je bil pred domom Joža Ažmana promenad-
Ob pol desetih se je začela slovesnost pri muzeju. Znana revolucionarka in politična delavka med NOB tov. Lidija Šentjurče-va je v zgoščenem govoru predstavila bogato vsebino muzeja od zgodnjega delavskega gibanja v Bohinju, udeležbo, zasluge in Žrtve Bohinjcev med NOV do osvoboditve. Poudarila je tudi vzgojni pomen muzeja za bohinjsko mladino in bodoče rodove. Po otvoritvi ga je izročila v varstvo predsedniku Krajevne skupnosti tov. Cerkovniku. Ta je pri prevzemu izrazil želje Bohinjcev, da bi postal muzej Tomaža Godca z vso prepričljivo zgodovinsko vsebino živ vrelec globokega zaupanja marksistični ideologiji, na prirodnih zakonih temelječemu kažipotu v revolucionarnem vsestranskem razvoju Bohinja. Vsem obiskovalcem, zlasti pa mladim rodovom naj bo neusahljiv vir socialističnega osveščanja in pravega vrednotenja z ogromnimi žrtvami priborjene svobode, v krvi skovanega bratstva in enotnosti enakopravnih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Naj vzbuja muzej v mladini globoko hvaležnost ZKJ in herojskemu vojskovodji in državniškemu geniju maršalu Titu, izraženo v ustvarjalnem usposabljanju in požrtvovalnem vključevanju v vsestranski razvoj socialistične, samoupravne Titove Jugoslavije. Muzej pa naj bo tudi neizčrpen učbenik in pobudnik za nenehno usposabljanje in utrjevanje obrambne sposobnosti mladih sil za splošen ljudski odpor v slučaju sovraž-
Sekretarka občinskega komiteja ZKS Radovljica je pozdravila ob prihodu nadvse dragega gosta
nega napada ter za solidarno pomoč v elementarnih nezgodah. Končno se je zahvalil tov. Šent-jurčevi, CKZKS in vsem, ki so sodelovali pri ureditvi muzeja. Mala pionirka je izrekla zahvalo tov. Šentjurčevi v imenu bohinjskih pionirjev in njihovo obljubo v uresničevanju njenih želja ter ji izroči šopek rož.
Ob zvokih godb se je zganila reka udeležencev in se usmerila proti domu Joža Ažmana. Mnogi so se ustavili ob cesti in čakali na dežju samo, da bi videli dragega Tita. Precej pa jih je ostalo v muzeju in z zanimanjem ogledovalo eksponate iz Tomaževega športnega, kulturnega in revolucionarnega udejstvovanja v Bohinju. Ogledovali so dokumente o dolgoletnem socialističnem osveščanju Bohinjcev. ki je pripomoglo k nagli odločitvi za oboroženo vstajo. Zanimala jih je tudi ostala revolucionarna zgodovina ter velike žrtve v Bohinju med NOV. Molče so ogledovali gradivo v prostoru, kjer je bila konstitu-anta CKKPJ s tov. Titom na čelu pred 41. leti. Končno so si ogledali tudi usnjarski muzej, ki je urejen z vso strokovno in estetsko prizadevnostjo. Medtem je že napolnjena dvorana v domu pričakovala prihod predsednika Tita. Ogromna množica pred domom in ob Triglavski ter Savski cesti je vzvalovila v prisrčnih pozdravih, ko so zagledali najljubšega gosta. Tudi člani CKZKJ so ga pozdravili stoje in z močnim ploskanjem. Množica okrog doma je prisluhnila topli dobrodošlici, ki jo je izrekla predsedniku Titu in dragim gostom sekretarka občinskega komiteja ZKS tov. Vidic Vlasta. Pozorno so spremljali tudi prenos slavnostne seje KZKJ in govora sekretarja tov. Dolanca. Znova je vzvalovilo vse okrog doma, ko se je pojavil Tito s spremstvom po končani seji na slavnostni tribuni. V iskren pozdrav ljubljenemu Titu in visokim gostom so zapeli pevci šolskega pevskega zbora, oble-
čeni v majice v barvah slovenske zastave, pod vodstvom tov. Cilke Novoselčeve. Tito je bil vidno ganjen ob njihovih ognjevitih toplih glasovih, ki so izražali neizmerno ljubezen in srečo svojih src. Udeležence prvomajskega tabora je pozdravil predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner. Poudaril je daljnosežen pomen sklepov seje CKKPJ pred 40. leti v Godčevi hiši za krepitev revolucionarne usmerjenosti in borbene pripravljenosti jugoslovanskih komunistov, ki sta se prepričljivo izkazali v narodnoosvobodilni borbi in ljudski revoluciji. Ti sklepi so pomembni še danes, ko lahko ugotavljamo ogromen napredek v družbenem in gmotnem položaju delovnega človeka v celotni Jugoslaviji. S krepitvijo samoupravljanja se uveljavlja delavec kot resničen gospodar nad pogoji in rezultati svojega dela. Prav to pa v največji meri zagotavlja tudi delavčevo osebno svobodo in sprošča njegove ustvarjalne sposobnosti za lastni in družbeni napredek. Tako dejansko uresničujemo revolucionarno geslo: »Delu čast in oblast«. Vse kar smo dosegli je plod trdega in ustvarjalnega dela našega delovnega človeka, obenem pa tudi plod revolucionarne smeri družbenega razvoja v cilju popolne osvoboditve dela in delavca, je plod organiziranega delovanja napred prednih družbenih sil pod idejnim vodstvom zveze komunistov. Velik delež pri tem pa ima tudi dolgoletna revolucionarna aktivnost tovariša Tita, njegova zvestoba ciljem osvoboditve delavskega razreda, njegova daljnovidnost in doslednost pri usmerjanju našega revolucionarnega boja, njegova državniška modrost in ugled pri krepitvi mednarodnega položaja Jugoslavije ter politike neuvrščenosti v svetu. Zato danes v njegovi navzočnosti še bolj srečni in ponosni proslavljamo 60 letnico ustanovitve KPJ, SKOJ, revolucionarnih sindikatov in naprednega ženskega gibanja ter 40 letnico
konstituante CKKPJ pod njegovim vodstvom, obenem pa prvi maj, praznik dela.« Za njim je spregovoril dobro razpoložen Tito. »Nič nas ne bo oviralo pri izvajanju vsega tistega, kar smo si zadali, da bib bil jutrišnji dan še boljši za vse naše delovne ljudi. Vedno se spominjam tistega, kar je bilo in kako je bilo pred 40. leti ter kaj in kako je danes. To nas opozarja, da moramo še več delati, da moramo varovati enotnost naših narodov in razvoj v miru naše socialistične skupnosti. Z eno besedo, delati tako, da bo bolje novim generacijam, ki bodo lahko rekle: hvala našim prednikom, ki so nam to ustvarili. »Navzoči so sprejeli njegove besede z velikim navdušenjem. Tov. Tito je vstal in od-zdravljajoč množici počasi odšel med igranjem šolskih tamburašev pod vodstvom tov. Miheliča Egona. Odpeljal se je s spremstvom na kosilo v hotel Zlatorog, kjer so bili vsi visoki gostje med pesmimi in šaljivkami ansambla Avsenikov izredno dobro razpoloženi. Ob tej priložnosti je izročil predsednik skupščini občine Radovljica Polde Pernuš predsedniku Titu spominsko darilo — gorjuške čedre. Vlasta Vidic, sekretarka občinskega komiteja ZK Radovljica je izročila Titu v spomin sliko rojstne hiše Tomaža Godca, delo Jaka Torkarja. Bojan Križaj, naš najboljši alpski smučar pa mu je v imenu smučarske zveze Jugoslavije dal kipec bloškega smučarja, delo kiparja Janeza Boljka. Predsednik Tito je dobil tudi monografijo Edvard Kardelj, prispevek časopisno — založniških in grafičnih temeljnih organizacij ČGP Delo spominu veli-revolucionarja in letošnjim partijskim jubilejem. Po kosilu si je predsednik Tito ogledal še muzej Tomaža Godca v Boh. Bistrici, kjer mu je tov. Cilka Mazijeva kot upravnica izročila spominsko darilo. Za tem je z lepimi vtisi in dobro razpoložen s svojim ožjim spremstvom zapustil Bohinj. Zaradi dežja se prvomajski tabor ni mogel razživeti v želj enem obsegu. Številni pevski zbori Gorenjske in tudi godbe niso mogli sodelovati kakor so pričakovali. Domačini pa smo prepričani, da so odhajali gosti po številnih prijetnih doživetjih dobre volje. Veseli smo laskavih priznanj, ki so jih izrekli visoki gosti o ponosnem domu Joža Ažmana, o umetniškem spomeniku bohinjskim revolucionarjem, o bogatem muzeju Tomaža Godca in o prizadevnem sodelovanju delovnih kolektivov in večine krajanov pri uspelih pripravah nepozabnega prvomajskega slavja v Boh. Bistrici. Še posebno pa je razveseljivo, da so se obeti izpred 8 mesecev, da bo v pestra kulturna dejavnost, uresničili.
Prepričan sem, da čutijo številni domačini v sebi hvaležnost
Ciati predsedstva CK ZKJ tov. Dolanc na slavnostni seji v Bohinju
požrtvovalnemu gradbenemu odboru pri skupščini občine Radovljica, ki je odločilno omogočal naglo gradnjo obeh objektov v težkih plačilnih pogojih in uspešno usmerjal organizacijske priprave za uspelo slavje. Hvaležni smo tudi domači Krajevni skupnosti, ki je zavzeto reševala številne pereče probleme in odstranjevala ovire pri naglem uresničevanju obsežnih priprav. Hvaležni pa so tudi številnim novinarjem, ki so seznanjali široko javnost s čudovitim Bohinjem in njegovo zgodovinsko ceno. Nič manj niso bili veseli domačini ekipe RTV in v Bohinju že priljubljenega reporterja tov. Terčka, saj so ponosni spremljali njihove neposredne prenose bohinjskega prvomajskega slavja v živi sliki in topli besedi v širni svet. Hvaležni so tudi delavcem Gradisa in domačega Gradbenega podjetja ter njihovim sodelavcem za naglo in uspešno gradnjo v težkih zimskih pogojih. Ob množičnem sodelovanju domačinov pri pripravah je ta hvaležnost gotovo iskrena.
F. F.
Pozdravni nagovor k prazniku dela 1. maju Vinka H afnerja, predsednika republiškega odbora sindikata
Sklepi
samoupravnih organov
Delavski svet DO (3.4.1979)
1.	Sprejel je sklep o razpisu referenduma za sprejem samoupravnih sporazumov
—	o združitvi TO v DO LIP Bled
—	o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitvi sredstev za OD v DO LIP Bled.
2.	Imenoval je komisije za izvedbo referenduma.
3.	Sprejel je sklep o razpisu volitev za delavski svet in odbor SDK SOZD GLG Bled ter imenoval volilno komisijo.
4.	Potrdil in sprejel je
—	ocenitev DM v projektivnem razvojnem biroju s spremembo, da se ocena DM kalkulanta konstruktorja za plošče, iso-span in objekta zniža za 3 točke, ocena DM oblikovalca pa zviša za 3 točke;
—	oceno DM analitika — kontrolorja v TO trgovina
—	oceni novosistemiziranih DM v TO Tomaž Godec v obratu pohištvo
5.	V 15-dnevno javno obravnavo je predlagal ocenitve novosistemiziranih DM v TO Podnart.
6.	Za razpis prostih del in nalog direktorja DO je imenoval razpisno komisijo v sestavi: Jelke Kunej, Antona Železnikarja, Iva Mašiča, Marka Dežmana, Rajka Kalana (DPS) in Helene Kralj (DPS).
6.	Ker 15.7.1979 poteče imenovanje vodij sektorjev, je DS sprejel sklep, da razpišemo dela in naloge za naslednje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
vodje projektivnega razvojnega biroja, vodje prodajnega sektorja, vodje splošnega sektorja, vodje sektorja za organizacijo poslovanja, plan in analize, vodje nabavnega sektorja in vodje finančnega sektorja.
7.	Na osnovi 85. člena samoupravnega sporazuma o združitvi TO v DO je sprejel sklep, da se od 1. marca 1979 spremeni način prodaje.
8.	Obravnaval je prednostni listi prosilcev za stanovanja in dolgoročno posojilo in ju dal v 15-dnevno javno obravnavo.
9.	Sprejel je sklep o delitvi regresa in sklep o povišanju regresa za prehrano.
10.	Seznanjen je bil s poročilom komisije za izbiro spominskega obeležja pred Domom Joža Ažmana v Boh. Bistrici in le-tega potrdil; spreje Ije še sklep o sklenitvi pogodbe o izdelavi in financiranju spominskega obeležja.
11.	Dolgoročno posojilo Nade Dijak je spremenil v kratkoročno, z odplačilom 10.000 din letno in 4 % obrestno mero.
12.	Sprejel je sklep o vključitvi naše DO v vzgojnoizobra-ževalni sistem pri enoti posebne izobraževalne skupnosti ob Poklicni lesni šoli v Škofji Loki. Za delegata je bil določen Jordan Blaževič, za podpisnika pristopne izjave pa Ivan Robič.
13.	Sprejel je sklep o odobritvi sanacijskega kredita za pokritje izgube Salonit Anhovo v višini 1,434.696,80 din za dobo 10 let s 6 % obrestno mero.
Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (3.4.1979)
1.	Sprejel je sklep o razpisu učnih mest in štipendij za redni in izredni študij za šolsko leto 1979/1980.
2.	Sprejel je sklep o organiziranju seminarja za člane odborov samoupravne delavske kontrole.
3.	Na osnovi pisma Splošnega združenja lesarstva Slovenije je odbor soglašal, da se izdela Skupni program posebnega dela strokovnega dela strokovnega izpita za poklice: lesar — tehnik, lesar — nir, lesar — diplomirani inženir.
V listo strokovnjakov, članov izpitnih komisij je odbor predlagal: Mira Kelbla, Edvarda Prevca in Pavla Zupana.
DS TO LESNA PREDELAVA TOMAŽ GODEC BOH. BISTRICA
1.	Realiziran ni bil slklep o ponovnem normiranju del pri nakladanju opažnih plošč in ISO-SPAN zidakov in sicer ločeno za nakladanje na vagon in nakladanje na kamion.
Sklep ostane v veljavi.
2.	Potrdi se obratni poslovnik lakirnice TO »Tomaž Godec« Boh. Bistrica z naslednjimi dopolnitvami:
—	pod točko 5 — seznam zadolženih se črta imena, ostane samo vodja obrata, vodja kontrole itd.
—	tov. Marijo Urankar in Janeza Stare se zadolži, da poslovnik ponovno pregledata, preverita navedene količine in ga dopolnita z morebitnimi spremembami.
3.	Potrdi se predlog nabave sledečih osnovnih sredstev:
1 kom elektromotor Gorenj e-Sever 7,5 KW, 2800o/min. (za obrat opanžih plošč)
1	kom elektromotor 30 KW, 2900o/min. (za obrat opažnih plošč)
2	ikom fleks za krpanje (za obrat pohištvo)
1 kom ognjevarna omara (za oddelek za spložne zadeve)
4.	Razpiše se referendum za sprejem:
—	popravka pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitvi sredstev za OD v TO lesna predelava »Tomaž Godec« Boh. Bistrica
— usklajenega besedila Statuta GLG s asmoupravnim sporazumom o združitvi v GLG Bled
Referendum se razpiše za 8. maj 1979.
Imenuje se komisijo za izvedbo referenduma:
Bijol Franc — predsednik
Malej Metod — namestnik predsednika
Vidmar Marija — član
Rozman Marija — namestnik člana
Kožar Franc — član
Šorli, Peter — namestnik člana
5.	Sklene se, da se pristopi k pripravi in sprejetju srednjeročnega plana TO za obdobje 1981—1985.
6.	Sprejme se samoupravni sporazum o sofinanciranju rekonstrukcije obrata opažnih plošč.
Za podpisnika SS se imenuje direktorja DO — Bajt ing. Franca.
7.	Sprejme se samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju na družbeno ekonomski osnovi skupnega prihodka s Tovarno celuloze Medvode.
Za podpisnika SS se imenuje predsednika DS TO — Murovec Antona.
8.	V 15-dnevino javno obravnavo se da predlog sprememb Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v TO lesna predelava »Tomaž Godec« Boh. Bistrica.
9.	V slučaju isuma, da je katerikoli delavec pod vplivom alkohola ima njegov nadrejeni pravioo zahtevati preizkus alkotesta. Alkotest opravi varnostni inženir, v njegovi odsotnosti pa nadrejeni osumljenega delavca. Odklonitev alkotesta se razume kot priznanje uživanja alkohola.
Varnostni inženir je zadolžen za nabavo alkotestov (balončkov) in strokovno obrazložitev vodilnemu in vodstvenemu kadru za strokovno opravljanje alkotestov v njegovi odsotnosti.
10.	Potrdi se nove začasne delovne norme za obrat pohištvo, sprejme pa se še dodatni sklep:
v torek, dne 24. 4. 1979 med 10. in 18. uro bosta v pisarni obratovodja pohištva tov. Repinc Jože in Medja Janez tolmačila nove sprejete delovne norme.
Vse zaposlene obrata pohištvo se pozove, da v določenem času posamezno ali v manjših skupinah pridejo na tolmačenje in dajo svoje pripombe.
Za red pri tolmačenju je odgovoren obratovodja.
11.	Tov. Hodnik Mariji se na prošnjo občinske konference SZDL Radovljica za gostovanje v Essnu odobri:
4 dni izredno plačanega dopusta in 4 dni neplačanega dopusta
Nadaljevanje na 4. strani
Ocena javne rabe slovenščine v delegatskih odnosih
V	začetku aprila so v Radovljici na sestanku sekcije za javno rabo slovenščine pri občinski konferenci SZDL razpravljali o gradivu SZDL Slovenije Slovenščina v javni rabi. To je bilo pred tem v razpravi v delegacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih.
Udeležba delegatov na sekciji je bila razmeroma dobra. Še bolj pohvalno oceno pa zaslužijo delegati iz združenega dela, ki so zelo zavzeto in sproščeno povedali svoja mnenja in stališča do negovanja materinščine v vsakdanjem življenju, zlasti pa v delegatskih odnosih na področju gospodarstva, turizma, upravnih služb, vzgoje in izobraževanja, kulture in javnega obveščanja.
Razprava je pokazala, da so v radovljiški občini v zadnjih letih že marsikaj storili, da se je slovenščina v javni rabi precej izboljšala. Zaisluga gre zlasti šolam in vsem oblikam nadajnega in dodatnega izobraževanja, ki je jezikovno znanje že močno okrepilo. Pri utrjevanju jezikovne zavesti, so imele velik delež knjižice, ki so v občini dokaj razvite An dostopne domala slehernemu občanu. Posebno koristno vlogo pri oblikovanju lepega jezika pa imajo tudi številne gledališke, literarne in druge kulturne skupine.
Kakovost tovarniških glasil se je po mnenju delegatov v zadnjih letih močno dvignila, ker so uredništva posvečala veliko več pozornosti pravilnim, jedrnatim dn enostavnim besedilom. Na področju turistične dejavnosti so bile mnoge neustrezne ali pomanjkljive označbe in napisi ponudb zamenjane z boljšimi. Socialistična zveza, predvsem pa komisija za zamejske Slovence OK SZDL je opozarjala občane na dosledno rabo slovenščine, kadar odhajajo med zamejske Slovence in na pravilen odnos do tujcev. Prav tako pa se je zavzemala za slovensko poimenovanje hotelskih, trgovskih in drugih objektov v občini, kar so v zadnjem obdobju prisotni organi že dosti bolj upoštevali.
V	razpravi pa je hilo nanizanih tudi veliko kritičnih pripomb. Delegati so ugotovili, da je še vedno v posameznih obvestilih, pravilnikih, odlokih in drugem delegatskem gradivu in aktih, pa tudi v referatih še vse preveč tujk, nepotrebnih kratic, preohlapnih in dolgoveznih stavkov, kar onemogoča širšemu krogu delovnih ljudi in občanov razumevanje smotra besedila. Lepaki, razni obrazci in vabila so Cesto pravopisno napačna. Marsikatera informacija v časopisih je površna, široka in enostranska, ki ne zadene bistva sporočila.
Vsako gradivo posredovano javnosti mora hiti takšno, so poudarili na razpravi, da bo resnično lahko podlaga vsemu samoupravnemu dogovarjanju v samoupravnih delegatskih odnosih, zato naj bi pred objavo šlo skozi jezikovno sito.
Sklepe, ki so jih sprejeli na sestanku sekcije bodo posredovali na republiškem posvetovanju o javni rabi slovenščine, ki ga še ta mesec sklicuje republiška konferenca SZDL Slovenije. Povzetek vseh ugotovitev in zaključkov javnih razprav pa bodo dobile tudii vse delegacije dn skupnosti v občini.
Skrb za pravilno rabo slovenščine bo stalna naloga vseh družbenopolitičnih	organizacij,
upravnih, pravosodnih organov in samoupravnih interesnih skupnosti ter vseh drugih dejavnikov, ki so vključeni v samoupravni delegatski sistem.
B. L.
Sklepi samoupravnih organov
(Nadaljevanje s 3. strani)
12.	Za pomoč prizadetim ob potresu v Črni gori se nameni enodnevni zaslužek zaposlenih v TO.
V ta namen se dela druga sobota v mesecu maju — 12. 5. 1979.
Razen tega se prizadetemu področju podari še 170 kom postelj »ANA« in nočnih omaric.
Ta sklep se realizira samo v primeru, če se z MEBLO doseže dogovor, da kot pomoč prizadetemu področju v Črni gori izdela 170 kom jogijev, širine 80 cm.
13.	V 15-dnevno javno obravnavo se posreduje predlog spremembe sistemizacije del in nalog v brusilnici:
število del in nalog »brusač II« se spremeni iz treh na dva število del in nalog »brusač I« pa iz štiri na pet.
14.	Tov. Čudna se zadolži, da do prihodnjega zasedanja DS TO pripravi odgovor, zakaj je hila nabavljena obrezoval-ka — z dodatno opremo za krojUnico in zakaj se ne uporablja.
15.	Pri nabavi strojne opreme iz uvoza naj se že ob naročilu skuša pridobiti navodila za montažo in uporabo stroja, da se v času dobavnega roka lahko le-ta prevedejo in ob dobavi stroja lahko takoj uporabljajo.
16. Za 8. maj 1979 se razpiše nadomestne volitve za enega člana delavskega sveta TO — za obrat pohištvo.
Spomenik revoluciji pred kulturnim domom Joža Ažmana — delo umetnika Slavka Tihca in delavcev TO Tomaž Godec
DS TO REČICA
1. Potrdijo se normativi komisijskega snemanja in sicer:
h/fcom
1.	Narez in zarez prečnikov	Ó.3039
2.	Narez ojačanj	0.0096
3.	Vrtanje za ključavnico in nasadila nav.	1.6418
4.	Montaža (ključavnic in nasadil 2	1.1526
5.	Montaža ključavnic in nasadil 3	1.4386
6.	Montaža ključavnic in nasadil 2	1.1526
7.	Kompletiranje navadna krila	9.2214
8.	Kompletiranje lakirana krila	10.9733
9.	Emfoaliranje lakirana krila	2.0600
10. Vrtanje za okovje na podboju B4	1.6460
Normativi veljajo od 1. 1. 1979 dalje. Poračun se izplača pri izplačilu OD 15. aprila. Negativne razlike za nazaj se ne poračunajo.
2. Glede pritožbe delavcev na normative iz žagalnice je DS sprejel sklep, naj se najpreje realizira sklep DS TO z dne
20. 9. 1978 dn sicer, da obratovodja žage skupaj z garteristi reši način, kako menjati napon žagnih listov v času 30 min. odmora. Poleg navedenega pa naj hlodarji les obdelajo tako, da garterist ne bo imel dodatnega dela. Uvede naj se evidenca zastojev in obračunavanja normativov, kot jo je pripravila tehnološka priprava dela. Zadolžen obratovodja žage.
Z ozirom, da doseganje normativov v žagalnici v prvih treh mesecih letošnjega leta ni bistveno pod 100 (94,58 %, 98,51 %, 99,20%) DS smatra, da v kolikor bodo realizirani gornji ukrepi, bodo tudi rezultati zadovoljivi.
3.	V 15-dnevno javno obravnavo se posreduje predlog za sistemizacijo novih delovnih mest v obratu vrata in sicer:
1.	lepdec robne vezane plošče na oblogo
2.	lužilec robov na krilih
3.	upravljalec dvojne prirezovalke (Gabiani)
4.	lepUec robnega furnirja na obloge
5.	lepUec oblog in tesnila na prečnik
6.	upravljalec stroja za vrtanje utorov za prijemnik
7.	odlagalec oblog pri robnem furniran ju
8.	brusilec podbojev
4.	Sprejme se samoupravni sporazum na družbenoekonomski osnovi skupnega prihodka med DO Jelovico in DO LIP Bled ter se za podpisnika pooblašča direktorja TO Jožeta Kastelica, dipl. ing. V .skupni poslovni odbor, v katerega vsaka podpisnica delegira po enega delegata, DS TO imenuje Jožeta Kastelica.
5.	Sprejme se Bilateralni sporazum o višini, načinu, rokih Obračuna medsebojnih obvez dz naslova enotne kompenzacije izpadlega dohodka v letu 1979 ter SS o enotni kompenzaciji izpadlega dohodka za leto 1979 ter se za podpisnika pooblašča Jožeta Lavriča.
6.	Na podlagi statuta TO Rečica DS imenuje razpisno komisijo za razpis direktorja TO. V komisijo imenuje Franca Lapa in Leopolda Grosa.
7.	Potrdijo se nove cene za pijačo, jogurt in kosila in sicer:
Jupi — Cockta —	radenska	3,00	din
Jogurt	3,00	din
Kosila — zaposleni v TO	20,00	din
Otroci zaposlenih	do 15 let	14,00	din
Svojci zaposlenih	— tuji	72,00	din
Nove cene veljajo od 1. 4. dalje
8.	Komisija v sestavi Knaflič Zdravko, Marolt Jože in Velnar Lojzka naj pripravijo predlog, kaj napraviti z avtomatom.
9.	Na podlagi 38. člena statuta TO Rečica DS razpisuje referendum za sprejem:
—	spremembe 17. in 19. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter o delitvi sredstev za OD v TO Rečica ter
—	vsikladitev besedila Statuta GLG s SS o združitvi v GLG Referendum se izvede 8. maja 1979 od 5.30 do 17.30 ure v
sejni dvorani TO Rečica.
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico. Pravico voliti ima vsalk delavec, ki je sklenil delovno razmerje v TO, učenci in vajenai.
Za izvedbo referenduma ise imenuje komisijo v sestavi:
1.	Janez Sodja — predsednik
2.	Tončka Šorli — član
3.	Štefan Rožič — član
ilO. odkupi se zemljišče, ki je na območju zazidalnega načrta industrijske cone 1-2 za potrebe razvoja TO Rečica v skupni izmeri 8166 fcv. m.
11.	DS daje soglasje, da ise izvede položitev kablovoda za rezervno napajanje, vendar vztraja, da kot soinvestitor nastopi tudi DES TOZD Elektro Žirovnica.
12.	Sprejme se Sklep o pripravi in sprejetju srednjeročnega programa razvoja TO Rečica za obdobje od leta 1981 —1985.
13.	Tov. Železnikar Antonu ise odobri plačilo prispevka za priključek telefona v višini 15.000 din.
LIP, lesna industrija BLED	za TO PODNART
Učna mesta
RAZPISUJE	— 2 strojna mizarja
— 1 ostrilec orodja in rezil
v šolskem letu 1979/80 naslednje štipendije in učna mesta
učencev v gospodarstvu:	za DSSS
za TO TOMAŽ GODEC BOH. BISTRICA Učna mesta
—	2 stavbna mizarja
—	2 strojna ključavničarja
—	2 specializirana lesna delavca
Štipendije
—	1 štipendijo na Tehniški lesarski šoli
za TO Rečica
Učna mesta
—	2 strojna mizarja
—	2 stavbna mizarja
—	1 strojni ključavničar
—	1 specializiran lesni delavec
Štipendije
—	1 štipendijo na Tehniški strojni šoli
—	2 štipendiji na Ekonomski srednji šoli
—	2 štipendiji na Tehniški lesni šoli
— 1 štipendijo na Biotehniški fakulteti — lesarski oddelek Pogoji za vpis v poklicne šole je končana osnovna šola, razen pri specializiranih lesnih delavcih, kjer se zahteva končanih najmanj 6 razredov osnovne šole.
Prijave s kratkim življenjepisom in zaključnim spričevalom sprejema splošni sektor do 30. junija 1979.
Osnutek o usmerjenem
Temeljno načelo sistema usmerjenega izobraževanja je po osnutku permanentno izobraževanje. Občanom, delavcem in drugim delovnim ljudem omogoča po končani osnovni šoli oziroma izpolnjeni osnovnošolski obveznosti izobraževanje za začetek dela ter vračanje v izobraževanje ob delu in iz dela za-
zakonu
izobraževanju
radi usklajevanja izobraževanja za zahtevnejša 'dela in naloge ter stalnega izpopolnjevanja pridobljene strokovne izobrazbe v skladu ,s potrebami 'dela in razvoja organizacij združenega dela in družbe kot celote.
V vseh smereh in na vseh stopnjah se izobraževanje povezuje z delom ter omogoča hkrati pri-
pravo za vključitev v delo in za nadaljevanje izobraževanja. S tem odpravlja dosedanjo ločenost posameznih šolskih stopenj. S skupno vzgoj noizobraževalno osnovo, ki zagotavlja vsem delavcem višjo raven splošnega in strokovno-teoretičnega znanja ter z drugimi sestavinami izobraževanja omogoča preraščanje dosedanjih vrst srednjih šol ter odpravlja sedanjo dvojnost v izobraževanju za intelektualno in fizično delo. Glede na osnovna izhodišča osnutek enakovredno obravnava vse poti in oblike izobraževanja in usposabljanja tako mladine kot odraslih, pri tem pa se zlasti spodbuja vključevanje delavcev v izobraževanje ob delu in iz dela. Osnutek uvaja kot trajno skrb uporabnikov in izvajalcev usmerjanje, ki obsega tako usmerjenje mladine v izobraževanje in delo kot tudi usmerjanje delavcev in delovnih ljudi v izobraževanje.
Osnutek vsebuje tudi določbe o samoupravnem sporazumevanju in dogovarjanju uporabnikov in izvajalcev v zvezi z ugotavljanjem potreb po izobraževanju, načrtovanjem vzgojnoizo-braževalne dejavnosti in skup-, nem izvajanju izobraževanja.
Vzgojnoizobraževalni programi so zasnovani ikot vzgojno izobraževalni programi za pridobitev strokovne izobrazbe ter izpopolnjevanje strokovne izobrazbe.
Osnutek zakona opredeljuje tudi strokovno usposabljanje za enostavna in za manj zahtevna dela kot enakovreden del sistema.
Večjo vlogo ima samoizobra-ževanje občanov in delavcev ter obveznost organizacij, ki izvajajo vzgojnoizobraževalne programe, da verificirajo s samoizobra-ževanjem pridobljeno strokovno izobrazbo. Preverjanje znanja je za občana brezplačno.
Obseg vpisa v organizirano vzgojnoiizobraževalno delo temelji na načelu stalnega in načrtnega poklicnega usmerjanja in usmerjanje vpisa ter na načelu, da delavci v združenem delu določajo Obseg usmerjenega izobraževanja.
Uporabniki in izvajalci so obvezni, da s samoupravnimi 'sporazumi o temeljih plana določajo kadrovske in 'izobraževalne potrebe in interese in na tej podlagi načrtujejo zmogljivosti' izobraževalnih organizacij ter z letnimi plani opredeljujejo predvideni obseg vpisa za posamezne usmeritve in smeri izobraževanja.
Zadovoljevanje kadrovsko-izo-braževalnih potreb združenega dela v skladu ss predlaganim zakonom pa bo pomenilo za samoupravne organizacije in skupnosti nekatere nove naloge, zlasti v zvezi z načrtovanjem izobraževalnih potreb in potreb po kadrih, oblikovanjem in sprejemanjem izobraževalnih programov, pedagoških in drugih normativov, mrežo usmerjenega izobra-nja.
Prednost novega izobraževanja je predvsem v tem, 'da vsaka zaključena stopnja da določen poklic. Usmerjanje bo potekalo tudi v delovni organizaciji. Vzgojno izobraževalni programi ■bodo nastajali sproti v posebni izobraževalni skupnosti v skladu s potrebami združenega dela. Pogoj za vključitev v vsako izobraževanje je srednja strokovna izobrazba in potrebna določena praksa.
Večji poudarek je dan izobraževanju ob delu in iz dela. Skratka 'izobraževanje bo potekalo v skladu is potrebami združenega dela. Pričetek usmerjenega izobraževanja je predviden v šolskem letu 1980/1981.
Blaževič
Dopisujte v glasilo
Poslovanje v 1. tromesečju 1979
V celotni delovni organizaciji smo dosegli sledeči poslovni rezultat:
doseženo real. 1979 6L III I I—III/79	plan 1979 I—III 78
v din	v % v %
1. Celotni prihodek	172.338	95	142
Od tega:			
a) eksterna realizacija	99.658	78	112
b) realizacija med TO	44.036	183	292
c) realizacija trgovskega blaga			
in materiala	27.438	101	162
d) 'izredni dohodki	1.206	74	678
2. Porabljena sredstva	117.071	99	146
Od tega:			
a) neposredni proizvodni			
stroški (Dl S)	71.332	97	142
b) fiksni stroški (FIS)	19.834	97	133
c) nabavna vrednost trg.			
blaga in materiala	25.886	108	175
d) izredni izdatki	19	3	34
3. Dohodek	55267	89	135
4. Obveznosti iz dohodka	15.526	86	140
5. Cisti dohodek	39.741	90	133
6. Razporeditev čistega dohodka			
a) za osebne dohodke	26.976	89	129
'b) za skupno porabo — stanov.	2.330	91	136
c) za ostalo skupno porabo	2.641	96	210
d) za poslovni sklad	6.508	91	129
e) za rezervni sklad	1.286	89	134
Prodaja izven delovne organizacije (eksterna realizacija) je v primerjavi s preteklim letom realizacija trgovskega 'blaga večja za 12 %, plan za leto 1979 pa je dosežen samo 78 %. Vzrokov za nedoseganje plana je več, prvi izmed njih je ta, da je prodaja v prvih mesecih leta še vedno izpod letnega povprečja, drugi pa je v tem, da proizvodnja ni stekla v celoti ikot bi morala.
Prodaja med temeljnimi organizacijami izikazuje izredno močan porast, saj je v primerjavi s preteklim letom prodamo za 192 % več, plan pa je izpolnjen 183 %. Osnovni razlog za tako povečanje ni toliko v v dejansko povečani prodaji, temveč v spremembi načina prodaje. TO trgovina je namreč pridobila registracijo tudi za prodajo na debelo in tako odpade 8,200.000 din realizacije na podvojeno proda-
jo na debelo in 9,200.000 din na fakturiranje zalog iz ukinjenih dislociranih ksladišč proizvodnje.
in materiala je v primerjavi s preteklim letom večja za 62%, plan pa je izpolnjen 101'%. Vzrok za večjo prodajo kot v preteklem letu je tudi v prodaji v TO trgovina, ker take prodaje v preteklem letu še ni bilo. Plan prodaje trgovskega blaga praviloma ni izpolnjen, ker podatek zajema tudi prodajo raznih materialov iz proizvodnih TO, kar pa v planu ni predvideno.
Iz primerjave porabljenih sredstev je razvidno, da so neposredni proizvodni sitroški narasli bolj kot pa fiksni stroški in da so proizvodni stroški narasli tudi bolj kot pa prodaja proizvodov in storitev. Primerjava primerjalnih indeksov je sledeča:
prodaja
neposredni
stroški
fiksni
I—III 1979	138	142	133
I—III 1978			
I—III 1979			
plan 1979		 94	97	97
Podatki kažejo, da so proizvodni stroški v letu 1979 v razmerju do leta 1978 naraščali hitreje kot pa prodajne cene naših proizvodov in da so le fiksni stroški, :ki so naraščali počasneje, vplivali, da rezultat še ni manj ugoden. Tudi primerjava s planom bi bila boljša, saj so stroški proizvodnje in fiksni stroški za 3% porastld bolj kot pa prodaja. Na povečanje stroškov proizvodnje je najbolj vplivala podražitev hlodovine za 15 odstotkov, iverke za 20 %, pa tudi uvozni materiali so dražji za
povprečno 20'% zaradi povečanih cen v inozemstvu im povečanih deviznih tečajev. Vpliv povečanja cen materialov na proizvode je različen, najslabši pa je položaj pri opažnih ploščah za domači trg.
Zaradi neugodnega vpliva stroškov proizvodnje na doseženo ceno proizvodov je dohodek v razmerju do leta 1978 in do plana za leto 1979 slalbši. Posledica stroškov proizvodnje na dohodek je razvidna iz prikaza strukture celoletnega prihodka:
	1979	plan 1979	1978
— celotni prihodek	100	100	100
— porabljena sredstva	67,9	65,6	66,1
— dohodek	324	344	33,9
Iz prikazane strukture je razvidno, ida so v 100 din dosežene	veda manjši doseženi dohodek za delitev v TO.		
prodaje biE stroški proizvodnje ■v letu 1979 večji kot v letu 1978 za 1,80 din in večji kot je predvideno s planom za leto 1979 za 2,30 din. Za enalk znesek je se-	Obveznosti iz dohodka so v letu 1979 v raizmarju do leta 1978 naraščale 'hitreje, do plana za 1979 pa nekaj počasneje. Tudi ta primerjava je najbolj razvidna iz strukture dohodka:		
	1979	plan 1979	1978
— dohodek	100	100	100
— obveznosti iz dohodka	28,1	29,0	73,0
— čisti dohodek	71,9	71,0	73,0
Cisti dohodek je razporejen (med letom seveda začasno) na osebne dohodke in sklade v skladu s samoupravnim sporazumom o razporeditvi čistega dohodka in v skladu z določili plana za leto 1979. Ker čisti dohodek ni dosežen v planirani višini, seveda tudi za osebne dohodke in sklade ne more biti razporejeno toliko kot je planirano in je zato pri doseženem čistem dohodku 90% od plana, razporejeno za osebne dohodke 89 % planiranih, za skupno porabo pa 94 %, za poslovni sklad 91 % in za rezervni sklad 89 % planiranih. Za skupno porabo je razporejeno več kot je dosežen čisti dohodek po planu, saj je potrebno pokriti predvidene iz-
datke za regres za letovanje, družbeno prehrano, jubilejne nagrade, stanovanjsko gradnjo in za ostale namene.
Razporejeni osebni dohodki iz čistega dohodka v lertu 1979 so za 29% večji kot v prvem tromesečju 1978, izplačani pa so večji za 19%. Manjši porast izplačanih osebnih dohodkov od razporejenih je dosežen zaradi ■tega, ker je v letu 1978 v marcu bil izplačan del osebnih dohodkov, razporejenih po zaključnem računu za leto 1977. Izplačani čisti povprečni osebni dohodki na delavca so znašali:
—	v obdobju I.—III. 1978
4.837,— din
—	v obdobju I.—III. 1979
5.754,— din
Tudi za razporeditev čistega dohodka je primemo, da si ogledamo, kako izgleda struktura čistega dohodka:
	1979	plan 1979	1978
—	čisti dohodek —	osebni dohodki —	skupna poraba —	poslovni sklad —	reezrvni sklad	10O 67,9 12,5 16,4 3,2	100 683 12,1 164 3 2	100 69,0 9.9 17.9 34
Podatki o celotnem prihodku, temeljnih organizacijah dohodku, čistem dohodku in sledeči (v tisoč din): razporeditvi čistega dohodka po			pa so
	doseženo I—III 79 v din	real. 1979 I-plan 1979 I- V %	-III 79 -III 78 v %
TO Tomaž Godec			
1. Celotni prihodek	52.499	84	114
2. porabljena sredstva	31.582	85	111
3. Dohodek	20.917	83	119
4. Obveznosti iz dohodka	6.341	83	131
5. Cisti dohodek	14.576	83	114
a) za osebne dohodke	11.758	93	128
ib) za Skupno porabo	2.295	104	162
c) za poslovni sklad	—	—	—
d) za rezervni sklad	523	83	119
TO Rečica			
1. Celotni prihodek	65.310	112	158
2. Porabljena sredstva	44.392	118	164
3. Dohodek	20.918	102	146
4. Obveznosti iz dohodka	5.789	94	134
5. Cisti dohodek	15.129	105	152
a) za osebne dohodke	8.021	87	130
b) za skupno porabo	1.458	98	162
c) za poslovni sklad	5.127	166	203
d) za rezervni sklad	523	102	146
TO Mojstrana			
1. Celotni prihodek	12.438	107	170
2. Porabljena sredstva	8.456	113	165
3. Dohodek	3.982	96	181
4. Obveznosti iz dohodka	788	76	146
5. Cisti dohodek	3.194	103	192
a) za osebne dohodke	1.360	75	120
to) za skupno porabo	254	92	151
c) za poslovni sklad	1.480	166	485
d) za rezervni sklad	100	%	182
TO Podnart			
1. Celotni prihodek	12.804	93	145
2. Porabljen sredstva	8.839	101	163
3. Dohodek	3.965	80	117
4. Obveznosti iz dohodka	1.498	83	174
5. Cisti dohodek	2.467	78	97
a) za osebne dohodke	1.805	85	120
to) za skupno porabo	342	97	161
c) za poslovni sklad	221	43	30
d) za rezervni sklad	99	80	116
TO Trgovina			
1. Celotni prihodek	22.838	83	183
2. Porabljena sredstva	21.183	86	185
3. Dohodek	1.655	57	168
4. Obveznosti iz dohodka	710	62	250
5. Čisti dohodek	945	54	135
a) za osebne dohodke	722	82	149
b) za skupno porabo	122	100	169
c) za poslovni sklad	60	9	50
d) za rezervni sklad	41	41	164
Jože Lipnik
Šifre v svetu znanosti
V	zadnjih desetletjih se je elektronika z računalništvom izredno razvila, nakopičile so se v vseh vejah gospodarstva informacije in mnogi podatki.
Pri tem pa narašča nevarnost, da bi le-te več ali manj izrabljali. Znano je, da so v ZR Nemčiji sprejeli zakon o zaščiti podatkov. Podatke iz raziskovalnih področij še posebeje skušajo obvarovati. Vojne podatke pa poizkušajo obvarovati s kriptografskimi napravami.
Zanimivo je, da podatke kljub vsemu prenašajo tako, kot kakšne surovine, kot kakšno blago. Mogoče je zelo zanimiv primer iz Kanade, kjer neka organizacija pošilja svoje podatke na Tajvan, kjer jih pa ceneje kot v Kanadi prenesejo na luknjane kartice.
Kriptografija se ukvarja z mnogimi možnostmi na podlagi dobrega raziskovanja. Ta znanstvena veda sega po dveh metodah: KODIRANJE (omogoča posredovanje sporočil na podlagi vnaprej določenega pomena in vsebine), ŠIFRIRANJE (daje prenos sporočil, številk na osnovi šifriranega ključa).
Ključ izdelajo s pomočjo matematične sheme ali algoritma. Sodobne šifrirne naprave vsebujejo konfuzijo in difuzijo, izdelane pa so s pomočjo več ali manj računalniki.
Izumili pa so napravo DES — Data Encryption Standard. Toda ita naprava ni toliko v rabi, ker ostaja vprašanje podatkov še naprej odprto, namreč zajamčeno tajnost vseh podatkov.
V	kriptologiji se odpirajo nove poti za shranjevanje in tajnost podatkov.
Vesna
Spomin na uglednega
moža
Eden velikih slovenskih mož je Matevž Hacé, o katerem bom napisal nekaj besed. Bil je predsednik gasilcev v Sloveniji v letu 1949. Svoje dolžnosti je s skrbjo opravljaj. Razumel je razmere in življenje delavca v lesni industriji. Sam je tudi delal še pred zadnjo vojno pri nekaterih privatnih delodajalcih, kateri so imeli tedaj še močne temelji v Notranjslki deželi. Spoznaval je svet okoli sebe in delavčeve težke razmere, zato se je tudi vključil v boj za njegove pravice. V narodnoosvobodilni boj se je vključil že leta 1941.
V	borbi je opravljal politične in vojaške dolžnosti in bil zvesti borec za domovino. Gotovo vsi vemo, da je bil poznan pisatelj partizanskih spominov.
V	času, ko je Matevž Hace predsedoval gasilskim društvom v Sloveniji, so povsod gradili gasilske domove.
Mislim, da je potrebno opisovati njegov lik oziroma njegovo delo tudi v tovarniških glasilih. Veliko je vložil za graditev naše lepše prihodnosti. Umrl je v starosti, v 69. letu, vendar ga bomo ohranili v spominu. Pred nami bo zaživela njegova podoba, ko bomo prebirali v knjigah njegove besede.
Rajko Primožič
(priredila Vesna)
Proizvodnja, prodaja in osebni dohodki v prvem četrtletju 1979
Za nami je tri mesece letošnjega leta, zato je prav, da si ogledamo kaj smo v teh mesecih proizvedli oz. prodali. Zaradi
lažjega predstavljanja, posredujemo proizvodnjo in prodajo za nekatere glavne izdelke po TO:
Izdelek
Proizvedeno I-III 79
Prodano I-III 79
indeksi
proiz. 79 proiz. 79 plan 79 proiz. 78
TO Boh. Bistrica					
— opažne plošče	m2	166.016	163.685	101,82	110,15
— ISO-SPAN	kom	152.852	117.791	93,82	119,05
— garažna vrata	kom'	153	167	60,00	119,22
— postelje	kam	755	714	35,28	45,37
— pogradi	kom	853	606	167,25	151,24
— obloge	m2	26.704	26.616	58,23	58,63
— podnožja	kom	2.410	1.773	105,10	88,51
— DOTA	kom	586	257	30,07	—
TO Rečica					
— krila površ. neobid.	kom	13.176	15.458	86,20	67,51
— krila površ. obdel.	kom	35.408	31.476	99,28	125,04
— podboj B4	kom	12.396	13.741	107,88	110,80
— podboj SM	kom	13.185	10.832	86,25	152,68
— obloge	m2	34.675	35.504	52, (35	64,43
TO Mojstrana					
— vhodna vrata	'kom	3,123	3.067	102,16	112,66
— garažna vrata	kom	430	478	67,50	70,49
— dodatki	kom	1.215	1.158	106,02	169,69
TO Podnart					
— obloge	m2	66.570	63.289	76,86	110,73
— zaboji	m3	618	725	75,74	96,26
— žagan les	m3	2.171	605	108,99	99,45
ilz navedenega sledi, da smo skoraj vse izdelke, katere smo proizvedli, tudi prodali oz. je bila realizacija le nekoliko nižja kot proizvodnja, torej so zaloge malenkostno porastle. Nekoliko izstopa le prodaja ISO-SPAN zidakov, katera je nižja od proizvodnje, vendar ne zaradi majhnega povpraševanja, temveč smo bili primorani napraviti nekoliko večjo zalogo, zaradi sušenja zidakov.
Proizvodnja oz. prodaja v odnosu na plan, je bila naslednja:
TO Boh. Bistrica
V	tej TO je bila dosežena proizvodnja v primerjavi na plan z indeksom 88,74%, realizacija 82,49'%, kritje pa le 72,77 %. Že iz predhodne tabele se vidi, da je bila proizvodnja in prodaja opažnih plošč in ISO-SPAN zidakov dobra, tako v primerjavi s planom, kot na enako obdobje pretdklega leta. Enako bi veljalo tudi. za proizvodnjo žaganega lesa in kovinskih izdelkov. Le pri proizvodnji pohištva ni bilo narejenega toliko kot smo pričakovali. Moramo pa poudariti, da je pohištvo za nas še vedno v fazi razvoja in imamo cel kup objektivnih in subjektivnih težav. Torej je naša glavna naloga vložiti vse znanje in izkustva v proizvodnjo in prodajo pohištva.
TO Rečica
V	tej TO je bila dosežena proizvodnja v primerjavi na plan z indeksom 96,99'% realizacija 101,34 % in kritje 96,27 %. Vidimo, da je ibdla tako proizvodnja kot prodaja v tej TO dobro dosežena, zaostaja le proizvodnja suhomontažnih podbojev in oblog. Prav tako je zelo v redu tudi primerjava na enako obdobje preteklega leta. V naslednjem obdobju je potrebno povečati predvsem proizvodnjo oblog in suhomontažnih podbojev. Pri oblogah nastopajo Objektivne težave in sicer v tem, da imamo premalo suhega žag. lesa zaradi
nenehnega slabega vremena oz. premajhnih sušilnic.
TO Mojstrana
Proizvodnja je bila dosežena v primerjavi na plan z indeksom 88,38 %, realizacija 94,70 % in kritje 97,76'%. Iz analiz sledi, da zaostaja proizvodnja in s tem seveda tudi prodaja garažnih vrat, kar je .razvidno tudi iz primerjave na enako obdobje preteklega lata. Vzrok za to je v pomanjkanju letvic oz. pomanjkanju žag. lesa za letvice, le-ta pa je iz uvoza.
TO Podnart
Proizvodnja je dosežena v primerjavi na plan z indeksom 90,99 % realizacija 91,87 % in kritje 88,40 %. Nedoseganje plana je predvsem pri oblogah in pa tudi pri zabojih, dočim je plan proizvodnje in prodaje žaganega lesa presežen. Vzrok za nedoseganje proizvodnje in prodaje oblog ter zabojev je v tem, da je omenjena TO v fazi. dokončanja večji investiciji in je ■bila zaradi tega motena proizvodnja.
Produktivnost pa je bila v proizvodnih TO dosežena takole:
TO Boh. Bistrica	96,18%
TO Rečica	99,89 %
TO Mojstrana	99,96 %
TO Podnart	97,71 '%
Torej najslabša produktivnost v TO Boh. Bistrica, vendar v obratih: opažne plošče, ISO-SPAN, žaga, in kovinski obrat dobra, le v obratu pohištvo premajhna. V TO Podnart pa se pozna, da je ovirama proizvodnja, vendar pa so delavci na delu in opravljajo razna dodatna neproizvodna dela.
Izvoz
V prvih mesecih letošnjega leta smo izvozili za 1 874 901 dolarjev in dosegli plan 98,99 % oz. izvozili za 139,04 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Izvažale pa so naslednje TO:
TO Boh. Bistrica	1 581 304 $	95,60 % dosežen plan
TO Rečica	223 804$	112,56 % dosežen plan
TO Podnart	69 793$	—
TO Trgovina
V tej TO so prodali za 19 627 tisoč din proizvodov in dosegli operativni plan 117,79 %, kar pa je na 3/12 plana le 72,24 %. To-
rej je bistveno odstopanje v doseganju, ikar pa je zaradi sezonskega nihanja prodaje. Kako je bila dosežena realizacija v odnosu na plan po poslovalnicah, vidimo iz naslednjega pregleda:
Poslovalnica	Realizacija	doseženi oper. plan	dos. 3/12 plana
Rečica	10054 tisoč din	102,48 %	71,83 %
Zagreb	3 575 tisoč din	130,92 %	56,73%
Murska Sobota	5 998 tisoč din	145,51 %	8731 %
V poletnih mesecih se bodo morali posebno v poslovalnici Zagreb krepko potruditi, da bodo dosegli planirano prodajo za leto 1979. Ker pa v omenjeni TO prodaja poleg naših izdelkov tudi tuje (okna iz KLI Logatec) si oglejmo še v kakšnem sorazmerju so naši izdelki napram tujim:
Osebni dohodki
Izplačani poprečni osebni dohodki po TO so naslednji:
Poslovalnica	Lastni izdelki	tuji izdelki
Rečica	86%	14%
Zagreb	62%	38%
Murska Sobota	65%	35%
TO	76%	24%
Torej se naših izdelkov proda 3/4 od vse prodaje.
poprečni	indeks na indeks na
TO	neto	I-III 1978 leto 1978
OD/mes.	%	%
5,716,—	116,82	110,27
6,061,—	119,78	106,30
5,877.—	119,45	107,64
5,750.—	118,48	111,73
7,469,—	132,01	116,42
8,353,—	117,81	10332
6,080.—	118,71	108,37
Boh. Bistrica
Rečica
Mojstrana
Podnart
Trgovina
DSSS
DO LIP
Najvišji porast osebnih dohodkov je v TO Trgovina in sicer zaradi operativnih planov, kar pomeni, da bodo morali v poletnih mesecih prodati več ob ena-
kih oz. nebistveno večjih osebnih dohodkih.
V splošnem pa je dvig osebnih dohodkov kakor itudi njihova višina v skladu s porastom produktivnosti.
— Odmevi in kritike —
Delo discipliaske komisije
V prejšnji številki našega glasila sem pod naslovom Naša aktivnost in odnos zasledila tudi nekaj nekritičnih in še manj preverjenih pripomb na račun disciplinske komisije, njenega dela in izrečenih ukrepov.
Kot äan in predsednik disciplinske komisije menim, da moram tovarišici Jelki nekatere stvari pojasniti in jo seznaniti z določili naših samoupravnih splošnih aktov o delovnih razmerjih, -ki so veljali do sedaj, pa tudi s tistimi, ki smo jih šele dobro sprejeli in jih uporabljamo od februarja dalje.
Tako sama kot tudi vsi člani disciplinske komisije bi bili veseli vsakršne pripombe, ki bi bila preverjena, kritična in konkretizirana. Ker pa v danem članku ne gre za take pripombe, pač pa le za nekakšna namigovanja, lahko le ugibamo, tako člani disciplinske komisije kot tudi vsi drugi, ki so članek prebrali, kaj je avtorica želela s tem povedati.
Kar se tiče izrečenih ukrepov, bi rada poudarila, da je disciplinska komisija v letu 1978 v TO lesna predelava Tomaž Godec
Boh. Bistrica obravnavala 27 prijav, izrečenih pa je bilo 12 opominov, 7 javnih opominov, 5 prenehanj delovnih razmerij, katerih izvršitev je bila pogojno odložena za dobo od dveh do dvanajstih mesecev, dve prijavi sta prijavitelja umaknila, v enem primeru pa ulkrep zaradi pomanjkanja dokazov ni bil izrečen.
Iz navedenega res izhaja, da je bilo izrečenih največ opominov in javnih opominov, za katere vem tudi sama, da jih ljudje ne jemljejo resno in da zato niso preveč učinkoviti.
K taki odločitvi pa nas je člane komisije vodil predvsem zakon, bodisi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu kot tudi zakon o delovnih razmerjih.
Disciplinska komisija je doslej imela možnost izbire med petimi ukrepi: opominom, javnim opominom, prerazporeditvijo na druga dela in naloge, odstranitvijo delavca z vodilnega delovnega mesta ter prenehanjem delovnega razmerja, ki. se je lahko izrekalo tudi pogojno.
V temeljni orgaaizaciji trgoviaa aov direktor
Miro Kelbl, rojen 13. 7. 1948 je bil imenovan za direktorja TO trgovina lesnih proizvodov, doslej direktorja TO Mojstrana.
V naši DO se je kot dipl. ing. lesarstva zaposlil 4. 4. 1972. Kot pripravnik je delal v TO Tomaž Godec, TO Rečica in v prodajnem sektorju, kjer je opravil skoraj polovico pripravniške prakse.
Dela in naloge vodje TO Mojstrana je zasedel 21. 3. 1974.
Po novih predpisih o delovnih razmerjih pa komisija lahko izbira med naslednjimi ukrepi:
—	opomin
—	javni opomin
—	razporeditev na druga dela in naloge
—	denarna kazen, ki se lahko pogojno odloži za dobo do enega leta
—	prenehanje delovnega razmerja, ki se sprav tako lahko pogojno odloži za dobo do enega leta.
Do uveljavitve novih predpisov sta se za lažje kršitve lahko izrekala izključno le dva ukrepa, to sta opomin in javni opomin, sedaj pa se lahko izreka tudi prerazporeditev k drugim delom oz. nalogam. Žal pa smo s .tem ukrepom v TO Tomaž Godec naleteli na velike težave, saj enostavno ni na razpolago del in nalog, kamor bi. delavca lahko razporedili. Tako se nam je celo zgodilo, da ukrep ni bil izvršen, čeprav je bil izrečen, zato smo ta ukrep enostavno prenehali uporabljati.
Prenehanje delovnega razmerja je bilo po prejšnjih predpisih mogoče izreči le takrat, če je delavec storil hujšo kršitev delovne obveznosti, s katero je huje kršil ne le interese posameznika, PAČ PA SKUPNE INTERESE VSEH DELAVCEV.
Po sedaj veljavnih predpisih se denarna kazein lahko izreka le v primerih, Iki jih zakon taksativno našteva in so v naših pravilnikih navedeni v 156. členu, v 157. členu pravilnika pa so navedeni primeri, ko je moč izreči- prenehanje delovnega razmerja.
Pri odmeri ukrepa je treba upoštevati vse olajševalne in obremenilne okoliščine, ki lahko bistveno vplivajo na izrečeni ukrep. Torej izbira ukrepa ni odvisna zgolj od volje in želje članov disciplinske komisije, ampak v veliki meri od zakonskih in 'drugih določil, ki določijo, kdaj in kakšen ukrep se lahko izreče in kaj vse je pri tem itreba upoštevati.
Mislim, da 'sem tovarišici Jelki in vsem ostalim dovolj obširno odgovorila in jo seznanila z vsemi pomembnimi dejstvi, ki lahko vplivajo na odločitev disciplinske komisije oz. na izrek in vrsto ukrepa. Poudarila bi rada le še to, da sem trdno prepričana, da člani komisije delajo po svoji najboljši vesti in jim zato ni mogoče očitati pristranosti, nerealnosti in gledanja na sorodstvo.
Tovarišica Jelka pa bi morala biti seznanjena z zakonskim in ustavnim načelom, da članov samoupravnih organov (kamor prav gotovo sodi tudi disciplinska komisija) za njihove sklepe ni mogoče klicati na odgovornost.
V imenu članov disciplinske
komisije
Jelka Kunej
Komisija za razpis direktorja TO trgovina je proučila več prijav za ta dela, izmed katerih je predlagala zboru delavcev za opravljanje del in nalog direktorja Mira Kelbla.
Zbor delavcev je Mira Kelbla kot kandidata, ki je v vsem izpolnjeval pogoje zasedbe, sprejel 22. 4. 1979.
Na novih delih dn nalogah želimo direktorju ing. Kel-blu in zaposlenim v TO trgovina veliko delovnih uspehov .
Uredništvo
*
V lakirnici TO
Tomaž Godec
Najprej polužijo v željeni barvi polizdelke tako kot zahteva površinska obdelava. Polizdelek je potrebno premazati z lužilom in nato takoj zbrisati. Sledi nadaljnja operacija — lakiranje. Po prvem
Lužen j e
Lakiranje
Brušenje
lakiranju se polizdelki ohrusijo, potem je na vrsti drugo lakiranje. Po zaključnem lakiranju posamezne dele izdelka postavijo in zložijo v posebej pripravljeno embalažo. Pred pakiranjem je možnost montaže okovja, če itako zahteva izdelek ali kupec.
Po vsaki operaciji je treba izdelke tudi 'kontrolirati, pregled pa zahteva tudi pakiranje. Na paketu je označeno: kateri je izdelek in etiketa, kot zahtevajo kupci. Paket se dostavi v skladišče izdelkov, le-iti so pripravljeni za odpremo na vagon, kamion ali kontejner.
Moramo reči, da so pogoji v novi lakirnici veliko boljši kot v starih prostorih. Več je svetlobe, skratka izboljšali so se delovni pogoji.
članov: imajo gasilski dom, ki je sicer star, in v njem skoraj novo motorno črpalko.
Vas Kupljenik je zelo veliko prispevala za borce v NOV že od vsega začetka in delala brez vsakršne izdaje vsa leta okupacije. Več mož in fantov iz te vasi se je priključilo borcem za svobodo in trije od njih se niso nikoli več vrnili živi domov, padM so za svobodo. Imena so vklesana v osrednjem spomeniku na Boh. Beli, ki stoji ob šoli. Nasproti gasilskega doma na Kupljeniku stoji spominsko obeležje padlemu partizanu Janku To-nejcu iz Boh. Bele.
Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Boh. Bele so pripravile za to praznovanje sledeči program: v sredo, 18. aprila je bila sektorska vaja sektorja Bleda, ki so črpali vodo iz Save Bohinjke na Kupljeniku, v petek, 20. aprila je bila slovesnost v domu kulture na Boh. Beli, v nedeljo, 22. 4. pa je bila svečanost na Kupljeniku. Po tej slovesnosti je bilo tovariško srečanje, za dobro razpoloženje pa je poskrbel ansambel Nika Kraigherja iz Zasipa.
Jože Ambrožič
Embaliranje
Vos Kupljenik
20.	aprila 1941 so se zbrali prvi uporniki — komunisti pri Matevžu Volfu-Blažu nad Bohinjsko Belo, in sicer z Jesenic, Gorij, Bled in Bohinja ter se dogovorili za splošen upor proti sovražniku.
Ta zgodovinski dan si je krajevna skupnost Boh. Bela, v katero spadata zaselek Slamniki in vas Kupljenik, izbrala za svoj krajevni praznik. Prvo praznovanje svojega krajevnega praznika je RS praznovala v aprilu 1977 na Slamnikih, letos pa je bilo to praznovanje 22. aprila na Kupljeniku nad Bohinjsko Belo.
Sama vas Kupljenik leži pod obronki gozdov razsežne Jelovice, na nadmorski višini 600 m. V tej vasi je štirinajst hiš, od katerih sta dve popolnoma prazni. Vas šteje 49 prebivalcev. Vse do druge svetovne vojne so se
Tekmovanje v veleslalomu in smučarskih tekih
je praznovalo
prebivalci preživljali z obdelovanjem zemlje, živinorejo in z gozdnimi deli, pozimi pa so z volovsko ali is konjsko vrepo vozili les lin drva iz gozdov Jelovice na Selo pri Bledu. Kot povsod po visokogorskih vaseh je tudi v tej vasi struktura prebivalstva bistveno drugačna. Mladi odhajajo, kar pa mladih tod še je, hodijo v službo v dolino in se vračajo po islužhi domov ter pomagajo pri delih na polju in travnikih, tako da je vsa obdelovalna zemlja vedno skrbno obdelana.
Na Boh. Beli pni novem kulturnem domu se od glavne ceste odcepi na levo stran dobra makadamska cesta, ki pripelje v vas Kupljenik po desetih minutah vožnje, peš hoje je po bližnjici dobre pol ure. Vas ima svojo gasilsko enoto, ki šteje 17
To tekmovanje naj bi bilo 31. marca, vendar je bilo zaradi slabega vremena prestavljeno na
22.	april 1979. Ta preložitev (v manjši meri) kot tudi vaje civilne zaščite (na Rečici) ter subjektivni vzroki so imeli za posledico, da se je število prijavljenih tekmovalk in tekmovalcev naše DO zmanjšalo od 56 na 25, kljub temu, da smo za vsakega prijavljenega plačali startnino v višini 130 din.
Pohvaliti pa velja sorazmerno velik odziv tekmovalcev iz starejših kategorij ter žensk, brez katerih se v naši DO skorajda ne bi dalo govoriti o športni dejavnosti. Enako podobo nam dajejo tudi rezultati tega tekmovanja:
VELESLALOM
Ženske nad 30 let:
1.	Kaiser Jasna
2.	Veber Anica
7.	Urankar Marija
9.	Cerkovnik Polona
10.	Ristič Albina
11.	Stare Marija
Ženske do 30 let:
1.	Stanonik Janja — Gradis
2.	Šifrer Ana — LIP
Moški nad 45 let:
1.	Ogris Kristl — GG Bled
2.	Zupan Pavel — LIP
7.	Perše Stanko — LIP
Moški od 36—45 let:
1.	Klinar Andrej — GG Bled
6.	Troj ar Srečo — LIP
13.	Repinc Ciril — LIP 20. Šalamun Mitja — LIP
Moški od 26—35 let:
1.	Šolar Zvone — GG Bled
8.	Oblak Alojz — LIP
14.	Kobilica Stanko — LIP
22.	Ulčar Stojan — LIP
Moški do 25 let 1. Rozman Milan — GG Kranj 7. Zalokar Zdravko — LIP
TEKI
Ženske:
1. Šolar Stanka, Alples 3. Ristič Albina, LIP 5. Praprotnik Ana, LIP 7. Kunstelj Tončka, LIP
Moški nad 35 let:
1.	Kobilica Pavel, GG Bled
2.	Repinc Viktor, LIP 9. Vojvoda Lovro, LIP
10. Perše Stanko, LIP
Moški do 35 let:
1.	Nastran Tone, Alples
5.	Kravanja Alojz, LIP
8.	Jarkovič Tomaž, LIP
9.	Svetina Franc, LIP
Del vasi Kupljenika
(Nadaljevanje na 8. str.)
v zgodovino uspešno izvedenih kolesarskih prireditev- na Bledu upravičeno lahko zabeležimo tudi kolesarsko dirko 1979.
Najuspešnejši med hrabrimi pa so tokrat bili: PIONIRJI B (1 krog = 6km):	
1. Jeršin (KK Grosuplje)	11.25
2. Gergek (KK Astra)	11.25
3. Bučar (KK Grosuplje)	1125
MLAJŠI MLADINCI (4 krogi = 24 km)	
L Mam (KK Sava-	39.49
2. Kralj (TVD Dol)	40.40
3. Podobnik (KK Astra)	40.40
15. Ankers (KK Bled) STAREJŠI MLADINCI (5 krogov = 30.km)	
L Čerin (KK Astra)	4125
2. KASTELIC (KK Astra)	42.15
3. Planin (KK Astra)	42.15
ČLANI C (1 ikrog = 6 km)	
1. Ivančič (KK Pomurje)	9.50
2. Holer (KK Pomurje)	9.50
3. Poklukar (KK Bled)	950
9. Djuričdč Tone (KK Bled	10.50
12. Perše Tomaž (KK Bled)	11.15
VETERANI A <1 krog = 6 km)	
1. Hafner (KK Kokrica)	10.55
2. Dežman (KK Kokrica)	11.15
3. Holy (KK Kokrica)	1125
VETERANI B (1 krog = 6 km)	
1. Plestenjak (KK Kokrica)	11.10
2. Naglič (KK Kokrica)	11.25
3. Mam (KK Kokrica)	11.50
VETERANI C (1 krog = 6 km)	
L Hrovat (Rog —Franek)	12.10
2. Fornezzi (Rog — Franek)	12.10
3. Cerjak (KD Grosuplje)	13.50
VETERANI D (1*'krog = 6 km)	
1. Kocbek (KK Branik)	12.10
2. Neubauer (Rog — Franek)	13.30
3. Mugerle (Rog —Franek)	14.25
VETERANA E (1 krog = 6 km)	
1. Fajdiga (KK Branik)	12.10
2. Žirovnik (Rog — Franek)	12.50 Bojan Rauh
Gorjanski planinci so zborovali
Tekmovanje v veleslalomu in smuč. tekih
(Nadaljevanje s 7. str.)
EKIPNA RAZVRSTITEV Veleslalom:
točk
1.	GG Bled	86
2.	Alples Železniki	83
3.	UP Bled	75
4.	Jelovica Škofja Loka	61
5.	GG Kranj	52
6.	Gradis Škofja Loka	36
7.	Aero, Celuloza Medvode	29
8.	ZLIT Tržič	24
9.	DSSS SOZD GLG	14
Teki:
točk
1.	Alples Železniki	29
2.	LIP Bled	25
3.	GG Bled	24
4.	Jelovica Škofja Loka	17
5.	Gradis Škofja Loka	10
Strelsko
tekmovanje
Prvenstvo SOZD GLG Bled v streljanju z zračno puško je bilo 14. 4. 1979 na strelišču LIP Bled, v TO Rečica. Udeležilo se ga je sedem ekip, pet moških in
dve ženski ekipi.	
Rezultati:	
Ekipno moški:	krogov
1. Gradis Škofja Loka	790
2. Jelovica Škofja Loka	757
3. Lip Bled (Maček, Ažman, Justin, Kraigher, Gros)	695
4. GG Bled	638
5. ZLIT Tržič	595
Ekipno ženske:	krogov
1. LIP Bled	
(Šifrer, Urankar, Dežman) 310	
2. GG Bled	252
Primožič
Konec letošnjega februarja so se sestali na rednem občnem zboru marljivi gorjanski planinci. Poleg številnih članov in predstavnikov vseh planinskih društev iz Radovljice in Jesenic, se je zbobra udeležil tudi tajnik PZS Janez Kmet. Na območju krajevne skupnosti Gori j je namreč planinska organizacija najbolj množična, saj šteje preko 800 članov.
Gorjansko PD ima v svoji oskrbi dom Planiko in Dolič tik pod vrhom Triglava. Ta dva domova sta v poletni sezoni vedno prenapolnjena, posebno za konec tedna. Že v lanskem letu je planincem uspelo, da so vsaj večje skupine na Triglav sprejemali med tednom, ko planinski domovi niso tako zasedeni. Že pred leti so preuredili in povečali dom na Doliču z večjo restavracijo in 80 ležišči. Uredili so 'tudi sanitarije na vodno izplakovanje in napeljali elektriko tako na Doliču kot v domu Planike.
Mladinski odsek uspešno vodi že več let Jože Kosmač. Le-ta se udeležuje poleg 'izletov tudi vseh planinskih zborov in planinskih pohodov. Močna udeležba je bila tudi lansko leto v Bohinju, ob odkritju spomenika ob 200-
letniei prvim pristopnilkom na Triglav.
Alpinistični odsek dobro vodi Edi Torkar, ki je bil v lanskem letu v gorenjskem alpinistični odpravi na 6.200 m visoki vrh Salcatay v Andih v državi Peru.
V	letošnjem latu čaka planince iz Gorij še precej dela. Poleg rednega dela in skrbi, ki jih imajo z dvema visokogorskima domovoma, letos praznujejo tudi 50-letnico svojega obstoja. PD Gorje je bilo ustanovljeno 29. maja 1929. leta s 70 člani. Prvi predsednik novoustanovljenega planinskega društva je bil Jakob Jan — Rpečnekov iz Spodnjih Gorij. Proslava tega jubileja bo v Gorjah letošnjo pomlad, in sicer 27. maja. Ob tej priliki bodo v začetku maja izdali bilten v nakladi 2.000 izvodov na 40 straneh z opisom razvoja planinstva in barvnimi slikami.
V	mesecu avgustu pa bo v okviru praznika občine Radovljica v Gorjah zbor vseh planinskih društev iz občine.
Ob koncu zbora je tajnik PZS Janez Kmet v imenu zveze podelil 15 zlatih, srebrnih in bronastih značk in diplom najzaslužnejšim dolgoletnim članom planinskega društva Gorje.
Jože Ambrožič
Prosti spis o pomladi
»Rada imam pomlad, teloh in zvončke bele, vetrič in svetlo sonce in pesmi ptic — vesele.
Zame je najlepši čas pomlad.
Sonce v
Življenje prebudi vse stvari,
vsaka cvetka
se prebuja sredi zelenečih
pomladnih tratit
Tako nekoč sem — šolarka —
pisala
v zvezek z modrimi platnicami. Kite dolge sem nosila in rdeče pentlje med lasmi! Vse, kar sem tedaj želela: bile so igre,
učenost.
Skrivala sem otroška
hrepenenja,
verjela sem samo v srečo s
s polno radosti. Zdaj šele vem, da bile so
čudovite vse
tiste pomladi. Prezgodaj so se v njih
mladostne ure izgubile, po njih
se
mi toži, srce pa še hrepeni!
Vesna
Humor
»Natakar! PomisEte, kaj sem dobil v juhi! Krpice.«
»Ja, ali ste za tistega jurja pričakovali celo rjuho,«
»Ata, ponovi, prosim vse kletvice, ki si jih povedal včeraj ob potoku. Veš, moram napisati spis »Nedeljski izlet.«
Jaka naroči osmrtnico v časopisu, potem vpraša, koEko stane.
»Vsak milimeter je dinar,« odgovori prodajalec.
»O, to pa ne bo poceni! Ranj-ki j e imel 1 m in 90 cm...«
Stanje zaposlenih za mesec april 1979
Učencev delav- v poki. cev lesnih šolah
TO »Tomaž Godec«		
Bohinjska Bistr.	479	11
TO Rečica	302	11
TO Mojstrana	56	6
TO Podnart	71	1
TO Trgovina	22	
DSSS	78	
	1008	29
Poročili so se:
ŽEMVA Marjetka, TO Trgovina URH Branko, TO Rečica GABINOVEC Štefka, TO Rečica SKUMAVEC Matjaž, TO Rečica
Rodili so se:
Mencinger Alojzu in Darinki, TO Tomaž Godec — hči Koren Francai, TO Rečica — hči Švajgovič Franju, TO Trgovina — hči
Plemelj Francu, DSSS — sin
Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Branko Sodja, Jožica Arh, Andrej Trojar, Branko Urh, Miro Kelbl, Rafko Šolar, Branko Marčič, Ciril Kraigher in Marija Urankar.
Kolesarska dirka
Na Bledu je bila 5. maja tradicionalna kolesarska dirka v organizaciji Kolesarskega kluba Bled in pod pokroviteljstvom LIP Bled v okviru počastitve 'dneva zmage in 40-letnice konstituiranja CK KPJ.
Dirka je tokrat izjemoma potekala na cesti Bled—Koritno—Rib-no—Bled in ne na običajni progi okrog jezera, saj tu cesto popravljajo.
Kljub slabim vremenskim razmeram, saj je ves čas tekmovanja snežilo ali deževalo, se je organizator vseeno odločil izpeljati tekmovanje. Na startu so se zbrali tekmovalci iz večine slovenskih in nekaterih hrvaških klubov. Dirka je potekala v vseh kategorijah, razen za člane A in B.
Okoliščine kot sneg, mraz, dež in veter vseeno niso ustrahovale več kot stotih tekmovalcev in njihovega 'športnega duha. Da ima športna vnema zares široke meje, se je izkazalo tudi tokrat, saj je bilo najmlajšemu tekmovalcu 12 let, najstarejši med veterani pa je lahko preštel že 63 let.
Vsi so imeli poleg tekmovalcev na progi velikega nasprotnika tudi v vremenu. Prav v slednjem je zmagalo kar 83 tekmovalcev, kolikor jih je hrabro vztrajalo do cilja. Med njimi smo lahko za-slediH tudi mlade blejske kolesarske naraščajnike, ki so se vsi po vrsti po svojih močeh trudili za čimboljšo uvrstitev. Poklukar Jurij, kolesar KK Bled, ki je zamudil na start svoje kategorije starejših mladincev, se je kasneje, da ne bi tega dne ostal brez nastopa, bolj iz obupa kot zares spoprijel kar s člani C. Tu pa je prijetno presenetil, saj si je kot itretjeuvrščeni prikolesaril bronasto odličje, kar je bila 'tudi najboljša uvrstitev kakega blejskega kolesarja letos.
Organizacija tekmovanja, ki je slonela na plečih maloštevilnih blejskih kolesarskih delavcev, je bila povsem zadovoljiva, tako da
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči smrti drage žene in mame JULIJANE MENCINGER
se iskreno zahvaljujemo vsem članom kolektiva LIP Bled TO »Tomaž Godec« Boh. Bistrica ter sosedam za pomoč, izražena sožalja, podarjeno cvetje in spremstva na zadnji poti
mož Alojz
sinovi: Ludvik, Janez, Tone, Viki z družinami
ZAHVALA
Sodelavcem v TO Rečica se iskreno zahvaljujem za besede sožalja, poklonjen venec in spremstvo na zadnji poti moje drage mame IVANE JAN
Sin Jože Jan
Start starejših mladincev — foto B. Grče