PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 50 lir
PO DOLGIH POSVETOVANJIH V KAIRU IN TELAVIVU
Opazovalci OZN od včeraj ob prekopu Pred zaključkom zasedanja OZN
Vlada ZAR je opozorila, da ne bo dopustila izraelskim ladjam, da bi se spustile v Sueški prekop - Izrael se je hotel polastiti polovice prekopa - Cinične pripombe Izraelcev k resoluciji OZN
Leto XXIII. St. 168 (6752)
TRST, torek, 18. julija 1967
KAIRO, 17. — Danes je bil dosežen sporazum med predstavniki ZAR in OZN o dejavnosti opazovalcev OZN ob Sueškem prekopu. Kakor javljajo, je egiptovska vlada obljubila generalu Bullu, da bo dala vse olajšave predstavnikom OZN pri izpolnjevanju njihove naloge. Predstavnik OZN je sporočil, da so štirje opazovalci že zaceli prvo nadzorovanje na zahodnem bregu prekopa. Opazovalci so Švedi in Francozi.
Danes je predstavnik Združe-------------
nih narodov v Jeruzalemu spo-
ročil, da je general Buli določil 18. uro danes za začetek rednih operacij opazovalcev OZN ob Sueškem prekopu. Operacije so se začele z 18-urno zamudo, ker je bilo treba pojasniti še nekatere pogoje. Predstavnik je dodal, da je general Buli mnenja, da bo na podlagi pogojev, ki sta jih sprejeli obe strani, mogoče predstavnikom OZN o-pazovati in poročati.
Glavni tajnik OZN U Tant je bil obveščen o vsem tem. Opozavalci OZN so prišli v Jeruzalem in jih bodo takoj poslali k drugim skupinam, ki so že v Ismailiji na zahodnem bregu prekopa in v Kantari na vzhodnem bregu. Jutri pričakujejo prihod finskih in švedskih častnikov, ki jih bodo takoj poslali
na področje Sueškega prekopa.
Predstavnik . OZN v Jeruzalemu je potrdil, da so na obeh bregovih Sueškega prekopa namestili naprave za nadzorstvo o ustavitvi sovražnosti. Združeni narodi zdaj lahko ugotovijo vsako kršitev določb o ustavitvi sovražnosti ob prekopu. Jutri zjutraj pričakujejo prihod drugih 5 opazovalcev, od katerih se bosta dva namestila na egiptovski strani, druga dva pa na strani, ki so jo zasedli Izraelci.
Danes je ob vsem prekopu mirno. V zvezi z izraelskimi čolni, ki so jih Izraelci spustili v Sueški prekop, poroča agencija France Presse iz Tel Aviva, da so Izraelci hoteli s tem ((poudariti načelo« svoje pravice do plovbe v prekopu, še preden prispejo opazovalci OZN. S tem so hoteli prikazati, da teče
črta ustavitve sovražnosti po sredini prekopa. Prav močna reakcija egiptovskih sil jim je to namero preprečila. Izraelci postavljajo sedaj novo tezo. Ker so se izraelske čete namestile na desnem bregu prekopa, egiptovske pa na levem bregu, teče po njihovih trditvah demarkacijska črto pa sredini prekopa in zaradi tega je vzhodna polovica prekopa pod izralesko juris-dikcijo. Z drugimi besedami, bi se hotel Izrael polastiti polovice Sueškega prekopa in s tem vnesti nove motnje ter potrditi svoje ekspan-zionistične načrte.
To ekspanzionistično tezo je u-radno podprl minister za obrambo Dajan, ki je izjavil, da bo izraelska vlada ((dovolila Egipčanom« uporabljati prekop, če bo šlo za recipročnost glede obeh polovic prekopa.
Egiptovska vlada Je danes objavila izjavo, v kateri poudarja, da bo vsak izraelski poskus, da postavi v vode Sueškega prekopa kakršne koli plovne objekte, veljal kot poizkus prekoračenja prekopa in
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiliiiiiiiiiiiiN
NA NEDELJSKEM ZBOROVANJU
Odločen odgovor Marzabotta vojnemu zločincu Rederju
Od 288 glasov jih je 282 proti odpuščanju - Občinski svet je osvojil sklep prizadetih in posebna delegacija ga bo sporočila predsedniku republike
MARZABOTTO, 17. — Na včerajšnjem izrednem zborovanju občinskega sveta v Marzabottu so neposredno prizadeti glasovali o prošnji esesovskega vojnega zločinca Rederja za odpuščanje. Od 288 volivcev so samo štirje glasovali za odpuščanje. Ena glasovnica je bila bela, ena pa neveljavna. 282 neposredno prizadetih je torej reklo Rederju ne.
Takoj zatem je občinski svet soglasno osvojil voljo družinskih članov žrtev nacističnega nasilja. Proti koncu meseca bo posebna komisija odšla k predsedniku Saragatu, da hiu slovesno sporoči uradni rezultat referenduma. Do 20. julija motajo dobiti še odgovore prizadetih, ki živijo v drugih krajih, in jih bodo poslali po pošti.
Občinski svet je objavil izjavo, ki poudarja, da je napravil svojo dolžnost, s tem dš je vprašal za mnenje prizadete osebe. Pri tem dodaja, da je bilo njegovo mnenje °d vsega začetka jasno in soglasno Proti odpuščanju. Reder mora prestati svojo kazen, kjer je. V izjavi ie med drugim tudi rečeno: «Ni treba, da čakajo Rederja na Južnem Tirolskem. Reder ne bo pri-Sel. da bi izvršil nove pokole. Ne Čakajte ga v nacističnih pivnicah v Muenchnu, kjer še dvigajo kljukaste križe: Reder ne bo prišel.
Ostal bo, kjer je.» Izjava pravi na koncu, da ni šlo samo za glasovanje Italijanov, temveč vseh narodov, ki hočejo mir, ki se borijo sanj.
Zveza študentov SFRJ o izraelskem napadu
. Beograd, 17. — Zveza študentov Jugoslavije v pismu vsem nacionalnim študentskim združenjem Pa svetu ostro obsoja napad Izrae-na arabske države in zahteva brezpogojni umik izraelskih čet z zavzetega ozemlja. V pismu se ugotavlja, da so dogodki po izrael-*Ppni napadu pokazali, da je Izrael “slenil rešiti vse spore z arabskimi državami s silo in da vara svetovno javno mnenje ter skuša !?be predstaviti kot žrtev. Zveza študentov Jugoslavije sodi, da je snovni vzrok krize na Srednjem ‘hodu ekspanzionistična politika «raela, in da se mir na tem pod-°cJu ne more vzpostaviti, dokler ® Palestinskemu ljudstvu ne za-isotovi pravica na samoopredelitev fll. .svobodno življenje. Zveza štu-liwuOV Jugoslavije poziva miro-gbbne sile sveta, naj vztrajajo \ din J za mirno likvidacijo posle-vnv, • *zraelskega napada. V ocenje-..“PJU posledic morajo sodelovati napredna študentska gibanja.
2vb^° socJimo, zaključuje pismo šWe študentov Jugoslavije, da bi sod 'sntske organizacije poleg ob štin n.aPada morale z dajanjem nJ^ndij in materialno pomočjo ispevati k ustvarjanju ugodnih drža 0stl. za študiranje študentov av, ki so žrtev napada.«
hisi?^GRAD> 17- — Na zbor alpi-oh]„,* V. socialističnih držav ob 50 sin. .mci oktobrske revolucije je z0 * odpotovala v Sovjetsko zve-Pod 0venska alpinska ekspedicija sodi«*VOIisl'vom. sodnika ustavnega ven«Va Slovenije in znanega slo-hikft alPinista dr. Mihe Potoč-7p>,i cilj ekspedicije je vrh Lenin dsvnio v Pamiru- ki je bil prvič Jen 25. septembra 1928.
torej kršitev določb o ustavitvi ognja. Vlada je o tem obvestila generala Bulia.
V sirskem kraju Kuneitra, ki so ga zasedli Izraelci, so si danes izmenjali ujetnike. Izmenjali so 591 Sircev (častnikov, vojakov in civilistov) proti enemu izraelskemu pilotu. Sirci so izročili tudi trupla dveh izraelskih pilotov in enega cf. vilista. Zamenjavo so izvršili s posredovanjem mednarodnega Rdečega križa.
Oh današnjem nadaljevanju zasedanja glavne skupščine OZN je predsednik Pazvak sporočil, da se nadaljujejo posvetovanja med raznimi skupinami, da bi se soprazu-meli o zaključku izrednega zasedanja. Pazvak je določil zadnji rok za zaključek teh posvetovanj četrtek, 20. julija ob 16.30 po italijanskem času. Dodal je, da se bo izredno zasedanje zaključilo, tudi če se ne bodo o ničemer sporazumeli.
Resolucija skupščine OZN, ki razglaša izraelsko priključitev Jeruzalema za neveljavno, je naletela v izraelskih uradnih krogih na izrazito cinične komentarje. Neki izraelski funkcionar je izjavil: «za. radi tega nismo srečni, vendar lahko kljub temu živimo«. Kakor poroča agencija UPI, je v tej izjavi zajeto bistvo uradnega reagiranja v Jeruzalemu.
Uradni izraelski krogi opozarjajo na nepopustljivo stališče ZDA in | naglašajo, da ni niti določen rok niti niso pozvali tajnika OZN, da poskrbi za uresničenje te resolucije. Mnenja so, da je moč izkoristiti to resolucijo samo za pritisk pri obravnavanju drugih vprašanj v skupščini, n, pr. o umiku izraelskih čet.
Kongoški državni minister Diaka je na tiskovni konferenci v Alžiru izjavil ,da se je kongoška vlada opravičila afriškim državam, ker se je Kongo vzdržal pri glasovanju o pakistanski resoluciji glede Jeruzalema. Dodal je, da je predsednik Mobutu takoj poklical v Kinšaso stalnega delegata v OZN, da ((pojasni svoje izdajalsko dejanje«.
Britanski zunanji minister Brown je v spodnji zbornici izjavil, da Velika Britanija nasprotuje vsakemu povečanju ozemlja katere koli države na Srednjem vzhodu kot posledici vojne. Velika Britanija pa nasprotluje tudi zapori Sueškega prekopa. Zatem je dejal, da tako Arabci kakor Izraelci imajo argumente, «ki jih je vredno proučiti«.
Bivši esesovski major VValter Reder pred vojaškim sodiščem v Bologni leta 1951, ki ga je obsodilo na dosmrtno ječo zaradi pokola
v Marzabottu
0 samostojnosti makedonske pravoslavne cerkve
OHRID, 17. — V Ohridu, sedežu ohridske pravoslavne nadškofije se je pričel danes tridnevni metro-politski cerkveni zbor, na katerem bodo sprejeli sklep o samostojnosti makedonske pravoslavne cerkve. Na cerkvenem zboru oktobra 1958 je bila obnovljena ohridska nadškofija, ki jo je po 800-letnem delovanju 1767, ukinil turški sultan Mustafa III. Čeprav je bil na tem zboru (1958) sprejet sklep o samostojnosti pravoslavne makedonske cerkve je ona ostala kanonsko povezana s srbsko pravoslavno cerkvijo, patrijarh srbski je bil istočasno vrhovni poglavar tudi makedonske pravoslavne cerkve.
Maurer in Manesco na obisku v Haagu
HAAG, 17. — Predsednik romunske vlade Maurer in zunanji minister Manesco sta prišla danes v Haag na petdnevni uraden obisk. Ob prihodu na letališče je Maurer izjavil časnikarjem, da bi bilo želeti, da bi uvedli nova moralna načela v odnosih med vzhodom in zahodom, ki bi omogočila spoštovanje narodnih interesov in avtonomijo vsake države.
Maurer je zanikal nekatere govorice, ki so jih razširili na Dunaju, češ da bo Romunija v kratkem prekinila s Sovjetsko zvezo in se umaknila iz vzhodnega bloka. Izjavil je, da gre za navadno izmišljotino.
Na vprašanje, kaj misli Romunija o morebitni reviziji ali modernizaciji vzhodnih in zahodnih o-brambnih sistemov, je Maurer odgovoril: «Mislim, da bi se ti sistemi lahko izboljšali, če bi izginili. To bi bilo najkoristnejše izboljšanje.« Po njegovem mnenju bi oba sistema lahko nadomestili z načeli varnosti, ki izhajajo iz listine OZN.
Nizozemski tisk posveča obisku romunskih državnikov veliko pozornost.
Jutri odločitev o izročitvi Čombeja
KAlRO, 17. — Danes so javili, da se bo alžirsko vrhovno sodišče sestalo v sredo, da odloča o kongoški zahtevi za izročitev Combeja. Se nič niso sklenili glede drugih oseb, ki so bile s Combejem.
Jutri bo prišel v Alžir pariški advokat Floriot, kjer bo po svojem namestniku, alžirskem advokatu Benabdellahu, predložil argumente proti izročitvi.
Kongoški državni minister Diaka, ki je v Alžiru, je izjavil, da je prepričan, da bo sodišče dovolilo izro. čitev Combeja.
Alojz Gradnik počiva v Medani «na tisti njivi, ki le smrt jo orje»
Prof. Andrej Budal govori ob grobu pokojnega pesnika A. Gradnika
V Medani so v nedeljo popoldne položili k zadnjemu počitku pesnika dr. Alojza Gradnika. Od njega se je poslovila ogromna množica rojakov iz Brd ter predstavnikov oblasti In kulturno prosvetnih organizacij iz Slovenije in zamejstva. Skupščino republike Slovenije je zastopal predsednik dr. Jože Vilfan, Izvršni svet SRS odvetnik Jožko štrukelj, občino Nova Gorica predsednik Milan Vižintin. Pogreba sta se nadalje udeležili številni delegaciji Slovenske kulturne gospo-
darske zveze in Slovenske prosvetne zveze, ki sta poklonili tudi lepa venca, nadalje številni profesorji in učitelj iz Trsta in Gorice, predstavniki kulturnih ustanov, zamejski pesniki in pisatelji in drugi.
žalni sprevod je nekaj po 18. uri krenil izpred Gradnikove domačije, kamor so krsto s posmrtnimi o-stanki pripeljali prejšnji dan iz Ljubljane, potem ko so se od Gradnika poslovili najvišji predstavniki slovenskih in jugoslovanskih organizacij umetnikov ter številno
občinstvo. Na začetku so nosili slovensko zastavo z žalnim trakom, več desetin vencev oblastvenih organov, kulturno prosvetnih organizacij ter svojcev. Pred hišo žalosti sta se od pokojnika poslovili Franc Gorkič, zastopnik kluba nekdanjih študentov, in pa učitelj na Dobrovem Danilo Sirk. Goriški oktet je zapel Vigred, godba na pihala iz Anhovega pa je igrala žalne koračnice.
(Nadaljevanje na 5. strani)
			
DANES V POSLANSKI ZBORNICI
Zapora stanovanjskih najemnin v ospredju zanimanja parlamenta
Predložen zakonski predlog in poročili poročevalcev vladne večine Zapora ribiškega ladjevja zaradi neustreznega socialnega zavarovanja
RIM, 17. — V poslanski zbornici bodo jutri pričeli obravnavati zakonski odlok o najemninah, ki ga je sprejela vlada, da se premosti razdobje, ko bi morali zakoni o zapori najemnin že zapasti. Danes so predložili zbornici besedilo zakonskega predloga, kot ga je izdelala
PARIZ, 17. — Francosko predsedstvo republike javlja, da bo general de Gaulle govoril v četrtek, 10. avgusta ob 21. uri po radiu. Kakor je znano, je de Gaulle sedaj na potovanju, med katerim bo obiskal tudi Kanado.
.................................m..............im.........
POSLEDICE RASNE DISKRIMINACIJE V ZDA
V Newarku 24 mrtvih, 1100 ranjenih med spopadi črncev s policaji
Včeraj je bilo v mestu mirno - Neredi so bili tudi v mestecu Plainfield
NEWARK, 17. — Tudi včeraj so se v Newarku nadaljevali neredi med črnci in policijo. Danes pa je relativno mimo. Včeraj je bil med neredi ubit 12-letni črnski deček. S tem je število mrtvih narastlo na 24.
Hujši neredi so bili v soboto in včeraj v Plainfieldu, 30 kilometrov od Nevvarka. Včeraj je množica umorila policaja, potem ko je ta ustrelil v sedemletnega črnskega d<čka in gr. hudo ranil. Deček je pozneje umrl v bolnišnici. Razjarjena množica je policaja pretepla do smrti.
Župan mesta je zaprosil državno policijo, naj pošlje ojačenja. Skupno z guvernerjem države New Yer-sej se je posvetoval o možnosti, da se zahteva prihod narodne straže.
Preteklo noč so r .upine črncev razbile številne trgovine. Ostri strelci so s streh streljali na policaje. Mesto šteje 40.000 prebivalce .
V Nevvarku krožijo po mestnih ulicah oklepna vozila policije in narodne straže. Opazovalci so mnenja, da v zadnjih dveh letih ni bilo v ZDA še tako hudih rasnih neredov.
Ustanovile so se tako imenovane skupine ((križarjev miru«, v katerih so črnci in belci ki pozivajo na mir. Toda tudi njihovo pozivanje ni zaleglo. Med ((križarji« je tudi znani borec za državljanske pravice James Meredith, ki je izjavil, da bo po njegovem mnenju vzpostavljen mir, šele ko bo guverner Hughes odpoklical enote narodne straže iz Nevvarka.
Guverner države New Jersey Hughes je zvečer sporočil, da je v Newarku danes praktično mirno. Zaradi tega je odredil postopen umik narodne straže in državne pclicije iz mesta. Dodal je, da se bo umik zaključil danes, toda na razpolago bo ostala majhna ((nadomestna sila«.
Ukinili so tudi vse omejitvene ukrepe, prepovedano je samo točenje alkoholnih pijač. Hughes je sporočil, da je bilo med neredi v Nevvarku 24 mrtvih, 1100 ranjenih, 1300 demonstrantov pa so aretirali. škoda znaša približno pet milijonov dolarjev.
V Plainfieldu pa so določili policijsko uro od 20. do 6. zjutraj. Med neredi v tem mestecu v pretekli noči je zgubila življenje ena oseba, 12 pa jih je bilo ranjenih.
posebna parlamentarna komisija, in poročili poročevalcev večine demokristjana Bonaitija in socialista Cucchija.
V	svojem poročilu pravi Bonaiti, da je bilo treba postopno ukiniti zaporo najemnin, češ da je postalo nevzdržno stanje, ko obstajajo trije različni režimi. Istočasno poročevalec tudi obžaluje, da ni bilo mogoče sprejeti zakonskega predloga, ki ga je izdelala komisija. Vladni poročevalec je mnenja, da je komisija med dvema težnjama, ki sta po njegovem preveč omejeni ali preveč liberalistični, izbrala ustrezni kompromis, da se deblokirajo vse najemnine do 30. junija 1969._ Zapleteno pa je še vedno vprašanje nekaterih izjem, pri čemer je njih obseg komisija bistveno omejila. Končno je poročevalec omenil še u-stanovitev posredovalnih komisij, ki jih zakonski odlok ni predvidel. Drugi poročevalec Cucchi pa se omejuje na člene, ki se nanašajo na hotele.
V	poslanski zbzornici so danes razpravljali samo o nekaterih vprašanjih in med njimi o novem poštnem kodeksu, ki predvideva navajanje poštnih številk. Na vprašanja komunističnih poslancev je podtajnik Mazza zagotovil, da gre za tehnično pomembno operacijo, ki bo bistveno pospešila odpravo pisemskih pošiljk.
V	senatu so pričeli obravnavati posamezne člene petletnega gospodarskega načrta in so do sedaj o-dobrili tretje in četrto poglavje. O-pozicija je do sedaj predložila o-krog tristo popravkov, za katere pa se predvideva, da bodo zavrnjeni, da se omogoči pravočasen sprejem zakona o petletnem načrtu.
Predsednik združene socialistične stranke Nenni je posredoval pri bolivijski vladi za novinarja Regisa Debraya, ki so ga zaprli z obtožbo, da se je družil z gverilci. V svojem pismu pravi Nenni, da izraža ogorčenje javnega mnenja in še zlasti številnih novinarjev.
Minister Tolloy je danes sprejel namestnika sovjetskega ministra za zunanjo trgovino Komarova, s katerim je obravnaval koristnost nadaljnje krepitve trgovinske izmenjave.
Na južnem delu Italije se je začela zapora ribiškega ladjevja. Zaporo so proglasili lastniki v zvezi z zakonom o socialnem zavarovanju, ki nezadostno ščiti ribiče, poleg tega pa je za lastnike ladij nesprejemljiv.
Stavka strojnikov ameriških železnic
WASHINGTON, 17. — Strojniki vseh ameriških železniških družb od atlantske obale do pacifiške obale so začeli danes stavkati.
Strojničarji so razglasili stavko za nedoločen čas, da podprejo svoje mezdne zahteve. Zadevna pogajanja so se začela pred približno e-nim letom, toda bila so brezuspešna.
Predsednik Johnson je sklical na posvetovanje v Beli hiši demokratične in republikanske voditelje kongresa in zahteval nujne zakonodajne ukrepe za konec stavke. Pozneje je senat odobril načrt zakona, ki pooblašča predsednika, da takoj odredi prekinitev stavke za 90 dni. V tem času bi se zvezni posredovalci pogajali s sindikati in delodajalci, da se sporazumejo o delovni pogodbi. Ce bi bila pogajanja brezuspešna, bi železničarjem ukazali, naj ostanejo na delu in sprejmejo arbitražo do 1. januarja 1969. Pozneje je zakon odobrila tudi predstavniška zbornica in takoj so ga poslali predsedniku Johnsonu v podpis.
Nemški liberalci
BONN, 17.	— Podpredsednik
Bundestaga in član predsedstva li-
beralne stranke Thomas Dehler je mnenja, da bi morali na prihodnjem kongresu liberalne stranke, ki bo januarja prihodnjega leta, zamenjati sedanjega predsednika stranke Mendeja z nekom drugim. Dehler pravi, da je prvih sedem mesecev, ko je liberalna stranka v opoziciji, jasno pokazalo kako stranka potrebuje novega predsednika. Predlagal je, naj bo novi predsednik Walter Scheel. Izjavil je tudi, da bi morali biti predsedstvo stranke in predsedstvo parlamentarne skupine v rokah iste osebe.
Glede načrta o volilni reformi, ki naj bi uvedla v Zahodni Nemčiji dvostrankarski sistem, je Dehler Izjavil, da bi ta reforma imela smisel, samo če «bi stranke, ki so na vladi, bile prave stranke«. Pripomnil je: «Toda krščanstvo na e-ni strani in socializem na drugi strani sta zelo oporečna kot podlaga za stranko. Zanimivo je ugotoviti, da teh dveh kriterijev ni v ZDA, kjer je volilni zakon upravičen z dejstvom, da sta obe stranki liberalno navdihnjeni, kakor nemška liberalna stranka. V naši državi bi enak volilni zakon imel -za rezultat, da bi v enem primeru vodili bolj ali manj klerikalno politiko, v drugem pa bolj ali manj socialistično«
iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKKiiKiiiiiiiiiiiiuDiinaiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimii
PO POSVETOVANJIH V KAIRU
Bumedien in Are f sta prispela v Moskvo
Načelen sporazum o organiziranju arabskega vrha
Izrael poslal v ZDA štiri letala «Mig 21» in sporočil druge podatke
NEW YORK, 17. — New York Times« piše, da so Izraelci poslali v ZDA štiri letala sovjetske izdelave ((Mig 21», ki so jih zajeli med vojno z ArabcL Z dvema letaloma preizkušajo polete v letalskem oporišču Edvvards v Kaliforniji. Drugi dve pa so izvedenci razstavili in jih skrbno pregledujejo v nekem drugem oporišču. V ZDA upajo, da bodo s tem pregledom dobili dragocene informacije, ki bodo o-mogočile ameriškim letalom v Vietnamu učinkoviteje nastopati proti letalom «Mig», ki jih uporabljajo v Severnem Vietnamu.
Revija piše dalje, da Je Izrael poslal ZDA nekaj informacij o sovjetskih izstrelkih zemlja-zrak, ki so jih zaplenili na Sinajskem polotoku, in dodaja, da Pentagon lipa, da bo dobi’ še druge informacije. Skrbna proučitev teh izstrelkov, nadaljuje revija, bo omogočila, da dobijo mnogo informacij ne samo o sovjetski oborožitvi, temveč tudi o točnem stanju sovjetskega elektronskega Inženirstva in o tehniki izdelovanja, kar je tesno povezano z razvojem sovjetskega vesoljskega programa.
MOSKVA, 17. — Alžirski predsednik Bumedien in Iraški predsednik Aref sta prišla danes popoldne iz Kaira v Moskvo. Na letališču Vnukovo so ju čakali Leonid Brež-njev, Kosigin in tajnik CK KP An-dropov.
V Moskvo sta odpotovala po zaključenih posvetovanjih med petimi predsedniki v Kairu. Uradno sporočilo pravi, da so se predsedniki ZAR, Sirije, Iraka, Alžirije in Sudana sporazumeli o ukrepih, ki so potrebni, da odstranijo posledice Izraelskega napada proti arabskim državam, pri katerem so sodelovale sile ameriškega in britanskega imperializma. Odobrili so tudi predlog, da se skliče v Kartumu konferenca zunanjih ministrov arabskih držav.
«A1 Ahram« piše, da so predsedniki pooblastili Sudan, da začne neposredne stike z vsemi arabskimi prestolnicami o vseh vprašanjih, ki se tičejo razvoja na Srednjem vzhodu. Namen tega sklepa je zogotoviti uspeh katere koli skupne akcije. List pravi, da bo Sudan poslal delegacije v vse arabske prestolnice.
Danes so javili, da je Iraški pred-
sednik Aref sprejel včeraj pomočnika sovjetskega zunanjega ministra Malika, ki je na obisku v Kairu.
Sirski predsednik Atasi in predsednik vlade Zuajem, ki sta se u-deletlla posvetovanja v Kairu, sta se vrnila danes z ostalimi člani delegacije v Damask.
V Siriji so začeli kampanjo za zbiranje prispevkov za financiranje borbe proti Izraelu.
Gospodarski odnosi Bonn-Praga
PRAGA, 17. — V Pragi se bodo 20. julija začeli uradni pogovori za ureditev gospodarskih odnosov med Zahodno Nemčijo in CSR. Govorili bodo o obnovitvi trgovinskega sporazuma med obema državama, ki je potekel leta 1965 in ni bil obnovljen. Govorili bodo tudi o imenovanju trgovinskih predstavništev v obeh prestolnicah. Po mnenju opazovalcev gre za prve konkretne korake za normalizacijo odnosov med obema državama, med katerima ni diplomatskih odnosov.
Mobutu kritizira pisanje zahodnega tiska
KINSASA, 17. — Kongoški predsednik Mobutu je očital danes zahodnemu tisku, da ni bil objektiven v zvezi s Kongom, ko so tuji plačanci vdrli v Klsangarrl. Bukavu ln Kln-du. Očital je zahodnemu tisku, da je poudarjal samo novice, ki so se nanašale na evropske žrtve, ne da bi omenjal kongoške žrtve. S tem v zvezi je izjavil, da se Je kongoška vlada trudila, da reši ževljenje Evropejcem in da je bilo med Incidenti ubitih 27 Kongožanov, 64 pa ranjenih.
Mobutu Je izjavil, da se plačanci verjetno skrivajo na področju Unia približno 200 km jugovzhodno od Kisanganija in skušajo zbežati ali se pomešati med tujce, ki živijo na tem področju.
Mobutu je potem sporočil, da so prispela etiopska letala, ki se bodo pridružila kongoškim silam pri iskanju tujih plačancev. Izjavil Je, da so našli dokaze o dejstvu, da so Se plačanci uprli, zato da branijo interese Belgijcev in da zagotovilo povratek Combeja na oblast. Načrti plačancev so bili skrbno pripravljeni, toda aretacija Combeja v Alžiriji je negativno vplivala na izvedbo njih načrta.
Anglija-Kitajska
LONDON, 17. — Med debato spodnji zbornici je voditelj op< cije Douglas Home pozval vla naj misli na možnost umika briti skih diplomatskin predstavnikov Pekinga, če se bodo protibrltan: demonstracije dolgo časa nadaJ vale brez prestanka.
Podtajnik v zunanjem mink stvu je odgovoril, da vlada upoš va razne činitelje in možnosti med temi je tudi omenjena m nost. Poudaril je, da je potrebno i ločno protestirati, toda postavi ti se po robu v težavnem potoža če spada to v okvir dolgoročnih i risti Velike Britanije.
Dežela, ki se lahko ponaša z naglim napredkom kmetijstva
Obsodba obeh Rolling Stonov očitno ni bila zelo huda. Keith Richard, kitarist te beatlovske skupine, bi lahko po angleških zakonih dobil do deset let zapora, a je bil obsojen samo na eno leto; Mick Jagger, vodja skupine in pevec, bi moral računati z najvišjo kaznijo dveh let zapora, pa je odnesel samo tri mesece.
A kljub temu pomeni obsodba senzacijo, kajti zadela je idola in ni se ozirala na občutke milijonov mladostnih oboževalcev. Tudi domneva, da sodišče ne bo diskreditiralo skupine, ki letno prinaša v deželo na tisoče deviznih funtov, se ni uresničila.
Oba beatlovska mladeniča sta se zoper obsodbo pritožila. Toda naj bo pritožba rešena kakorkoli, storjen je bil še en korak za preprečevanje zmerom močnejšega vala mamil v Angliji. In ravno zategadelj, ker so Rolling Stoni tako popularni, bo obsodba še bolj vplivala na tiste, ki svoje idole ne samo obtožujejo, marveč jih skušajo tudi posnemati.
Leta 1966 je bilo v Veliki Britaniji 1139 registriranih uživalcev mamil ali 212 več kot leto poprej. V zadnjih treh letih se je samo število uživalcev heroina zvišalo od 342 na 749 — od tega jih je okrog 200 mlajših kot 20 let. Heroin je v Angliji glavna nevarnost, povzročili pa so jo priseljenci iz držav Common-■vvealtiia. Ameriški zdravnik je izračunal, da se bo število uživalcev heroina zvišalo v Veliki Britaniji v letu 1972 na 11.000, ce se bo sedanje stopnjevanje nada-1. valo.
Za Rolling Stone pomeni obsodba obeh članov — če bosta Jagger in Richard morala odsedeti kazen — verjetno propad. Tretji član skupine kitarist Brian Jones je tudi pred podobnim procesom in mora računati z obsodbo. Ker pa je vsak izmed petih članov skupine za mnoge mladoletnike in potrošnike beata idol, bo zelo težko znova organizirati skupino, preden se ne bodo vsi obsojenci vrnili iz zaporov. Računati pa je treba tudi, da bodo številne države prepovedale skupini gostovanja in ji s tem onemogočile inozemske turneje.
In še nekaj: niso vsi člani Rolling Stonov enaki. Bill Wyman, ki se je šele pred kratkim poročil, ne sodeluje pri takih izpadih. Zraven tudi ni nikoli Charle-Ja Wattsa, ki je tudi poročen, sanje o hišici na deželi in je najbolj razumen od vseh Stonov. Predvsem Watts prav verjetno ne bo hotel čakati na tovariše v zaporu.
Rolling Stoni so se združili leta 1962 in od vsega začetka imeli en cilj: da premagajo Bear le. To so poskusaM s svojo lastno metodo, o kateri Je Keith Richard povedai naslednje: »Ce so Beatli umazani in barabski, potem smo mi še bolj barabski in št bolj umazani. Svet nam je prilepil sloves dolgolasih umaza-n‘h upornikov Toda tu v Angliji smo taki, kot je naša publika.«
Brian Jones je dodal: «Več navdušenja povzročamo kot Beatli, kajti sproščeni smo in se oblačimo kot rafta publika. Beatli so idol in najstniki se ne morejo več enačiti z njimi. Toda mi se enačimo z najstniki.«
V zadnjih dveh letih so se Beatli, ki so bili včasih zloglasni kot »barabski in umazani«, spremenili v štiri čedne mlade fante. Zdaj pojejo prijazne in vesele pesmi. Ustvarjajo dobro glasbo, ki jo priznavajo strokovnjaki vseh glasbenih smeri, prinašajo še dalje devize s ploščami in filmi in kljub svojemu liverpoolskemu naglasu govorijo v očarljivem tonu.
Rolling Stoni pa govorijo hudobno, se obnašajo napadalno in njihova zvijača Je, da osupljajo ljudi. Ko so bili prvič na Duna-
ju in so jih peljali v lokal v značilnem dunajskem slogu, so se obmetavali z žemljami. V majhnem angleškem mestu so jih obsodili na denarno kazen, ker so povzročili javno zgražanje, ko se jim je zdela uporaba WC nepotrebna. In tako bi lahko nadaljevali to naštevanje.
Napadalna Je tudi njihova glasba. Najprej so posnemali Nashville Sound Chucka Berryja In zamolkle bluese Muddyja Watersa, čigar rolling stones blues je dal Ime tej skupini. Stoni so ohranili ostrino starih bluesov, toda njihove tožbe so postale slabotni klici in njihov slog deklamacija kritike časa. Politični zahtevi podobnih slogovnih skupin pri Stonih ne boste našli. «Kaj me briga Vietnam?« je vprašal Keith Richard. «Ce se bojujejo ali ne — to mi je vseeno.«
Kar pa zadeva identificiranje petih beatlovskih mladeničev s svojo publiko, Brian Jones nima prav. Ne identificirajo se Stoni z mladostno publiko, marveč se skuša ta publika istovetiti z njimi na odru. Cim bolj divjajo Stoni na odru, tem bolj divja tudi njihova publika. Na Švedskem so morali prekiniti tako prireditev, v Nemčiji pa je lahko samo veliko policistov preprečilo množične izgrede mladostnikov. Na Dunaju so najstniki po koncertu Rolling Stonov v pravem rušilnem zanosu krenili skozi mesto. Stoni pa dobro vedo, kaj in čemu tako delajo.
Mick Jagger je odkrito priznal: «Ce stojim na odru, občutim nenadoma v sebi neko neznano moč. Takrat poskušam karkoli razbiti. Ta moč je nabita v publiki. Vem, da pričakujejo tisoči najstnikov v publiki nekaj od življenja in da skušajo to dobiti od nas.«
O svoji glasbi je rekel Mick Jagger tole:
«Edino, kar počenjamo, je trušč. Lahko pa ste tudi tako prijazni in imenujete to glasba.«
Ne želijo vsi, ki radi poslušajo Rolling Stone, priti v isto vrečo z njimi. Toda mladostniku, ki šele dozoreva, se je težko upreti množični histeriji. In tisti, ki kot mladostniki nimajo nobenih idealov, tudi ne morejo razlikovati med navdušenim oboževanjem in slepim posnemanjem.
Pariška prefektura je pred nekaj tedni sporočila ugotovitve raziskave o fenomenu beatnik, torej o tistih mladostnikih, ki so našli življenjsko poslanstvo v klateštvu (gammlerji) in si prisvojili filozofijo, ki Jo prnoagirajo ljudje tipa Rolling Stones.
Od tisoč anketiranih mladostnikov jih je 38 odstotkov navedlo za vzrok svojega načina življenja beg iz razrvanega družinskega življenja; 25 odstotkov je priznalo, da jih »veseli« potepanje, a niso navedli vzroka za to; za 12 odstotkov pomeni to »nebrzdano svobodoljubje«, za 10 odstotkov «psevdopolitično ideologijo« in petnajst odstotkov počenja to, «ker je pač moderno«.
Iz te statistike je tudi videti, da je 60 odstotkov gammlerjev obiskovalo samo osnovno šolo, dvanajst odstotkov pa je začelo obiskovati srednje šole. Nobeden izmed tisoč anketiranih ni imel mature ali kakega podobnega izpita. Njihova starost je 15 do 20 let, velika večina, 81 odstotkov, jih ie fantov.
V teh l-rogih Je nevarnost za vso mladino. Za prvi korak zoper naraščajoče mladinsko prestopništvo je več držav odklonilo vstop mladoletnikom, ki so po videzu podobni gammlerjem in niso mogli dati zadostnih pojasnil o tem, kako se preživljajo. Ravno Anglija ima s svojimi gammlerji zadosti preglavic.
Ce storijo idoli, kot so na primer glasbeniki beata, kazniva de-
janja, so razumljivi strogi ukrepi oblasti. Pred nekaj tedni je Manfred Mann, vodja prav tako zelo znane angleške skupine beata, razlagal, da je marihuana manj nevarna kot alkohol in da bi jo bilo treba uradno dovoliti.
Ta izjava je povzročila vihar pri zdravnikih, psihologih in pedagogih in dokazali so nasprotno. Toda celo če menimo, da «vse, kar je prepovedano, vabi«, in da je konec koncev alkoholizem doslej napravil na svetu več škode kot mamila, ne smemo prezreti zelo množične labilnosti pri mladini.
Alkohol je postal «pregreha starejše generacije«, ki se ne more sprijazniti z določenimi trdotami v življenju in išče pozabe v alkoholu. Tisti mladi ljudje, ki so brez vsakega življenjskega cilja, pa ne iščejo pozabe, marveč življenjski cilj. Ta pa
ne se da pričarati z alkoholom, temveč ga na videz najdejo v prividih, ki jih povzroča mamilo.
Pomembno je policijsko poročilo o raciji, ki so Jo napravili 12. februarja v stanovanju člana skupine Rolling Stones Keitha Richarda. Kot je zapisano v poročilu, je bilo edino dekle na party golo in si je ogrnilo samo krzneno štolo, ko je vstopila policija. Toda celo očitki policistov niso mogli pripraviti dekleta, ki je bila očitno v transu podobnem stanju, da bi si poiskala o-bleko, raztreseno kdove kod po hiši.
Značilen pa je bil odgovor Keitha Richarda na sodnikovo vprašanje, ali se mu zdi tako dekletovo obnašanje normalno: «Mi nismo nobeni starci, mi se ne brigamo za drobnjakarsko moraliziranje.«
SPISKI ZA OBMEJNO BLAGOVNO ZAMENJAVO
Razširitev blagovne menjave med našimi obmejnimi področji
Med beograjskimi razgovori o novem trgovinskem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, ki so se pričeli 26. junija ter uspešno zaključili 1. julija letos, sta delegaciji pristali na primemo razširitev bla govne menjave tudi med oomejn -ml področji Trsta, Gorice in Vidma na eni ter Buj, Kopra. Sežane, Nove Gorice in Tolmina z druge strani. S tem namenom sto sklenili nodomestiti spiske «A» in «B» priložene Dodatnemu protokolu z dne 25. aprila 1964 italijansko jugoslovanske trgovinske pogodbe z dne 31. marca 1955 za obmejno blagovno menjavo z naslednjimi spiski:
Tržaško področje
Spisek «A» — Uvoz jugoslovanskega blaga na tržaško področje (letni kontingenti v milijonih lir): goveja živina za zakol 6.000 glav(*);
sveže in zmrznjeno goveje meso 150 milijonov (*); sveža in zmrznjena svinina 550 (*); perutnina 250 (*); sveže naravno mleko 240; mlečni derivati' 40 (*); maslo 40 (*); sveže grozdje 30; melasa 60; sadni sokovi (razen agrumov) 25; peneča vina v botiljkah 1 milijon; navadno konzumno vino 250; crknjeno vino 110; tipična ustekleničena vina 30; druge vrste blaga, za katere velja uvoz «čez carinarnico« 2000 milijonov (*).
Spisek «B» — Uvoz Italijanskega blaga na področje Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice: riž 50 milijonov, agrumi in drugo sadje, testenine in druga živila 15 milijonov, rastlinske ln živalske masti in olja 20, eterična olja 15; kemični pro-
(*) Navedene vsote Se lahko prekoračijo.
..............................mm..........m....................................................................»m....................",«..............m..
ALI JI BIL OGENJ NAMERNO PODTAKNJEN?
37 jetnikov je zgorelo pripožaru svoje barake
Nekaj jih je dobilo močne opekline, samo osem pa je nepoškodovanih
JAY (Florida), 17. — Požar, ki se je v hipu razširil med pretepom med jetniki, je uničil kaznilniško poljedelsko taborišče. Pri tem je bilo najmanj 37 mrtvih, 6 mož pa so pripeljali v bolnišnico z zelo hudimi opeklinami.
Na področju Jaya in Berrydaia se je z glasom o požaru zelo hitro razširilo tudi razburjenje med prebivalstvom. Trdilo se je namreč, da je kakih 35 jetnikov na prisilnem delu izkoristilo položaj za beg. Pozneje pa je šerif iz Berry-dala pomiril prebivalstvo: vest o pobegu ni bila resnična. Tistih o-sem, ki so pobegnili iz požara brez opeklin in ran, se ima za to zahvaliti nekemu pazniku, ki jim je odprl vrata. Zbežali so na prosto, toda potem so se ustavili in vsi prepadeni gledali požar, v katerem so našli smrt njih tovariši.
Zvečer so bili vsi jetniki zbrani v dvonadstropni leseni baraki, ki jim je bila za stanovanje. Kolonija v Jayu je bila pred kratkim »integrirana«, to se pravi, da so bili skupaj zaprti belci in črnci. Jetnike so uporabljali tudi za dela pri gradnji cest.
Včeraj zvečer je nastal med belimi in črnimi zaporniki prepir, ki se je potem spremenil v divji pre tep. Med pretepom je nekdo padel na plinski štedilnik, tako da so se pretrgale cevi in je plin začel uha jati v sobo. Pretep se je nadaljeval in pri tem je nekdo utrgal fluorescentno žarnico, ki je visela sredi sobe. Nastal je kratek stik, šinila je iskra, zaslišal se je močan pok | in nato so že plameni zajeli jetni ke. Iz bližnjega letalskega oporišča v Whiting Fieldu so prišle čete protipožarnih specialistov, toda požar je bil tedaj že preveč razširjen. Namestnik ravnatelja taborišča si ne more razložiti velikega števila žr tev. Razumem, je dejal, da so se plameni hitro razširili, toda okna so bila velika in brez rešetk, tako da gotovo ne bi bilo težko se rešiti. Najbrž si je treba zadevo razlagati s tem, da je jetnike zajela močna panika.
Eden izmed preživelih je dejal, da je nekdo zaklical: »Ogenj* prav tedaj, ko se je on spravljal spat. Plameni so takoj zajeli ves zgornji prostor, je povedal jetnik, ki se je
rešil, ter dostavil, da je zlezel pod I le«la vseh po programu predvi-
. i	ji* "i.	•	_____M. /laniU «ncfnr\r\Tr ln cnroiomov 'ilf>
posteljami do vrat, ki jih je paznik odprl.
Ravnatelj državnega zapora na Floridi je pozneje izrekel mnenje, da so kaznjenci zapora v Jayu sami zanetili ogenj, upajoč, da bo škoda le majhna in da bodo tako dosegli, da jih premestijo drugam. Nenadno močno razširjenje požara pa jih je najbrž tako preplašilo, da se v zmedi in paniki niso znali rešiti.
Prazna grožnja na račun Grace
OTTAWA, 17. — Kanadska policiji je po telefonu prejela neko grožnjo na račun kneginje Grace iz Monaca in to malo pred njenim prihodom v Ottawo. Slovesnost sprejema zanjo in za njenega moža se je tako izvršila v okviru pravega policijskega alarma: Ljudje sicer tega niso opazili, ker so bili policaji večinoma v civilu. Po prihodu sta se zakonca, ki ju je sprejela precejšnja množica, ude-
denih nastopov in sprejemov, ne da bi bile kjerkoli opazne kake posledice omenjene grožnje.
Izgubljene « mini-mine »
FORT WALTON BEACH, 17. — Čete ameriškega letalstva preizku-jejo del plaže v Fort Walton Bea-chu v Floridi. Iščejo namreč 6.000 tako imenovanih «mini-min», nevarnih priprav, velikih kakor majhen bankovec, ki pod pritiskom eksplodirajo z močnim pokom ter tako opozorijo na bližajočega se sovražnika. Prva žrtev «mlni-min» je bil 24-letni Donald Spinelli Iz Fort Walton Beacha, ki je ranjen po roki in očesu, ker je hotel eno teh min odpreti.
Neki predstavnik letalstva je označil te «mini-mine» za nevarne. Sedaj de-lajo-z njimi poskuse, da jih bodo potem uporabili v Vietnamu. Ni ‘učno znano, zakaj so zaboj teh mir raztresli v zalivu I rt WaltOu Beacha.
Po prekinitvi stika neznana usoda «Surveyora IV»
KAPE KENNEDY, 17. — Radijski stik z Lunino sondo «Surveyor 4» in Zemljo se je prekinil, ko se je sonda bližala Luni. Sonda je bila tedaj oddaljena že manj kot 80 km od Lune. V Pasadeni izjavljajo, da je «Surveyor» brez dvoma dosegel Luno, vendar pa je sedaj nemogoče reči, če se je razbila ali je samo utrpela škodo pri pristanku. Dve minuti po času, ko bi morala sonda pristati na Luni, je postaja v Goldstonu prejela šibak znak, vendar ni mogla ugotoviti, če ta znak prihaja iz «Surve-yora».
Ravnatelj načrta «Surveyor» Ho-ward Haglund je izjavil, da je sonda lahko tudi eksplodirala v oddaljenosti 12 km od Lune. Lahko tudi, da je normalno pristala pa ima samo radio pokvarjen.
Viden satelit
FAENZA, 17.	— Observatorij
Bendandi sporoča, da je te večere dobro viden neki umetni satelit, k ga je mogoče opazovati s prostim očesom, in sicer 18. julija ob 21.15, 19. ob 22.15 in 20. ob 21.20.
TURIN, 17. — Z avtomobilom je odpotovala neka turinska alpinistična ekspedicija, namenjena na Lo-fotske otoke. V načrtu ima ple-I zanje na kakih 15 vrhov med 68. | in 69. vzporednikom.
izvodi 80; farmacevtski izdelki 50; barve in laki 15; žveplo 20; pisarniške potrebščine in papir, razen časopisnega papirja 150; predivo in izdelki 800; izdelki iz konoplje in jute 50; vlečeno železo in pločevina; 35 pisarniški stroji in nadomestni deli 210; razni stroji, pritikline, nadomestni deli in orodje 300; prevozna sredstva, pritikline in nadomestni deli 200; precizne naprave, optični Izdelki in podoben material 80; glasbila, deli glasbil In gramofonske plošče 30; električni in telefonski material 150; radijski ln televizijski material 50; naprave za ribolov 20; pnevmatike in zračnice 400; izdelki in obutev iz gume 100; razno konfekcijsko blago 100; ure in budilke 5 milijonov; naprave za gospodinjstvo 200; keramični in steklarski izdelki 15; pluta in izdelki iz plute 250; razne storitve in popravila 100; umetna gnojila 100; drugo blago 800 milijonov Ur.
Goriško področje
Spisek «A» — Uvoz jugoslovanskega blaga na goriško področje: goveja živina za zakol, ter sveže in zmrznjeno goveje meso, teletina 450 milijonov (*); sveža In zmrznjena svinina 300 (»); perutnina 150 (•); sveže naravno mleko 70; maslo 20 (*); sadni sokovi (razen agrumov) 5 milijonov; tipična vina v botiljkah 5 milijonov; druge vrste blaga, za katere je dovoljen uvoz «čez carino« 1500 (*) milijonov lir.
Spisek «B» — Uvoz italijanskega blaga na področje Sežane, Nove Gorice in Tolmina; agrumi, drugo sadje ln povrtnina 200 milijonov; sadne pulpe, sokovi In suho sadje 10; riž 30; razna semena in trtne sadike 10; olivno in semensko olje, sir maščobe in testenine 60; razni drogerijski proizvodi 20; žveplo 20; umetna gnojila 100; sredstva za boj proti mrčesu 15; farmacevtski proizvodi 50; umetno, naravno ln mešano predivo 200; oblačila in izdelki za vsakdanjo rabo 100; klobučevina za tehnične uporabe 50; pnevmatike in zračnice 100; izdelki in obutve iz gumija 30; električni material, elektrotehnični izdelki, električni stroji in nadomestni deli 120; hidravličen, sanitaren in higienski material 30; motorna kolesa in nadomestni deli 15; nadomestni deli za vozila i-n stroje 150; kmetijski stroji, naprave ln nadomestni deli 10; orodni stroji, mehanično orodje ln nadomestni deli 70; storitve na vozilih ln strojih 10 drugo blago 950 milijonov lir.
(*) Navedeni zneski se lahko prekoračijo.
Dva alpinista sta se ubila
LECCO, 17. — Davide Frigerlo, 29-letni alpinist iz Lecca, se je smrtno ponesrečil v hribih na i '>■ ti od Grignette na Grigone.
Na Pizzo Badile pa je 26-letni Luigi Giovanelli padel z Molteni jeve poti kakih 400 m globoko. Njegovo truplo so pobrali reševalci iz San Martino.
Vročina
RIM, 17. — Znatna vročina je zajela vso Italijo. Po poročilu, ki ga dalje meteorološka služba letalstva, so bile danes ob 13. uri v mnogih mestih temperature čez 30 stopinj: Bočen 31, Verona 30, Trst 30, Milan 30, Bologna 32, Firence 31, Perugia 31, Rim 33, Mes-sina 30, Catanla 30.
S 1 IM ■! i I ....■—...........
V soboto zvečer je bila nagraditev kriških vinogradnikov, ki so razstavili bela in črna vina na I. razstavi v tržaški občini. Vinogradniki so prejeli razne nagrade. Na gornji sliki podžupan prof. Lucio Lonza med nagovorom kriškim vinogradnikom in gostom

................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................n..,,...,.........
Kot kriminalci naj doživijo to, kar zaslužijo!
Mister Robb je «Land’s offioer«. | povsod obnavljajo aU ne obnav-
Odgovoren je za kmečka posestva, ki jih država daje v najem družinam. Njegov urad je v Aberdeenu, toda mož potuje po dolgem in počez po škotski in obiskuje svoje »najemnike«. Najprej mi je ponudil čaj, kakor ga ponudijo vsakemu obiskovalcu na britanskih otokih, In potem je začel pripovedovati.
Na škotskem poznajo v glavnem dve vrsti zemljiške posesti — sistem veleposestnikov in najemnikov in sistem zemljiških lastnikov. V prvem sistemu prispeva veleposestnik zemljo in vse nepremičnine na kmetiji:	stano-
vanjsko hišo in gospodarska poslopja, cestišče, vodovodne napeljave in kanalizacijo in podobno. Za to prejema najemnino od najemnika, ki mora prispevati živino, stroje, orodje in obratni kapital. V drugo skupino sodijo lastniki zemlje, vseh stavb in opreme.
Ce izvzamemo skupne pašnike, «gmaJno», ki Jo lahko skupno izkoriščajo kmetje v vasi, je danes skoraj 60 odstotkov obdelovalne zemlje na škotskem v rokah zemljiških posestnikov. Najemniški sistem pa se Je z leti spremenil. Včasih je najemnik sklepal z veleposestnikom pogodbo, ki je veljala dolga leta, zdaj pa skoraj
ljajo najemnine vsako leto. In še nekaj se Je spremenilo: že pred drugo svetovno vojno, posebno v letih svetovne krize, Je začela nastopati kot »veleposestnik« država. Začela je odkupovati zapuščeno ali zanemarjeno zemljo na veleposestvih in jo začela urejati v kmetije z deset do petdeset in še več hektari. Zidala Je stanovanjske hiše in gospodarska poslopja ali Jih obnavljala In dajala potem v najem kmetije posameznim družinam — še vedno za letno na jemnino, toda ob ugodnejših po gojih kakor zasebni veleposestni ki. V določenih primerih je kme tom tudi priskočila na pomoč s posojili. Ta pomoč malim kmetovalcem se je posebno razmahnila po drugi svetovni vojni ln z njo se je okoristilo mnogo pridnih rok.
Vse to ureja zakon, toda ko sem z mistrom Robbom obiskoval «njegove» kmetije, sem kmalu ugotovil, da Je uspešno delovanje tega sistema v marsičem odvisno tudi od odnosov med «land’s officerjem«, zemljiškim poverjenikom in njegovimi najemniki. Poverjenik mora biti iober psiholog In dober gospodar. Dobro mora oceniti človeka, ki naj prej zaprosi za zemljo in potern morda za kredite. Od njegove o
cene Je dostikrat odvisno, ali bo kmetija prišla v dobre ali slabe roke, ali bo kmet dobil kredit ali ne.
Poslušal sem razgovor med starim kmetom in Robbom. Stari i-ma v najemu 40 hektarov, na katerih delata poleg njega dva sinova z družinama, štirideset let je bil hlapec na veleposestvu, pred desetimi leti pa je dobil kmetijo v najem. Letos bi rad Izpregel In je prosil poverjenika, naj čim bolj pospeši postopek, du bo najemnina brez težav prešla na oba sinova.
Seveda niso vse kmetije tako velike. Nekatere imajo samo po nekaj hektarov. Nekateri ljudje trdijo, da niso rentabilne. Toda Robb me je peljal na tri take kmetije, ki so se usmerile v tri različne dejavnosti in omogočajo kmetom dostojno življenje. Prva kmetija je bila najbolj zanimiva. Gospodar umetno goji gobe za trg v Aberdeenu. Povsod v Britaniji lahko človek kupi samo eno vrsto gob. Do ene vrste gob so prišli strokovnjaki po dolgi selekciji. Okrog Londona in drugih velemest jih gojijo v pravih «nasadib». Toda na severu, na škotskem, je mato «gobarjev». Kmet, ki sva ga obiskala, je uganil pravo, ko se je lotil gob. Zdaj
ima že štiri velike lope s kompostom, na katerem goji gobe. Pomagata mu dva hlapca In zdaj bo najel še tretjega. Ves pridelek proda v Aberdeen.
Na drugi mali kmetiji se ukvarjajo predvsem z mlekarstvom. Vsak dan pride na kmetijo cisterna, ki odpelje mleko na trg. Molža krav je avtomatična. Vse mleko se steka v veliko aluminijasto posodo z mešalnikom in priključkom za potujočo cisterno. Vse je čisto in sodobno. Na tretji farmi živijo v glavnem od perutnine.
Toda na vseh teh farmah in tudi drugod na velikih kmetijah v Kentu, Sussexu in severovzhodu sem opazil nekaj: mehanizacija Je nekaj samo ob sebi umevnega. «Gobar», ki ima samo pet hektarov zemlje, ima osebni avto, dva traktorja, tovornjak ln mehanični stresalnik za kompost. In tako Je tudi drugod. Na kmetijah sem videl prave delavnice za popravilo traktorjev, kosilnic, bran In drugih strojev. Kakor v trgovini z železnico visijo na steni razni vijaki, obročki, francozi, pile ln pomožni deli. Kmetu ni treba hoditi v mesto. Natanko kot ura se v presledkih oglaša pri njem zastopnik tovarne ali veletrgovine in si zapisuje serijske številke nadomestnih delov, ki jih kmet potrebuje. In natanko kot ura pridejo
ti nadomestni deli po pošti ali s posebnim tovornjakom na kmetijo.
Najino križarjenje s poverjenikom Robbom po deželskih cestah je bilo zelo poučno. Vozila sva mimo pašnikov, na katerih so se pasle črne krave aberdeen-angus. Njihova odlika je, da naglo odrastejo in da je njihovo meso zelo kakovostno. Videla sva lisaste krave pasme shorthorn s kratkimi rogovi, ki so zelo odporne In znane po tem, da zboljšajo pasmo drugih vrst s križanjem. Videla sva krave pasme galloway, ki sicer počasi raste, a je zelo odporna ln zdrava. Posebno slikovite so krave rjave pasme highland. Z vsega sveta prihajajo kupci na semnje plemenske živine v Aberdeen In Angus. Lani so prodali bika pasme aberdeen-angus nekemu ameriškemu kupcu za neverjetno visoko ceno — 40.000 funtov.
Tako kakor v Angliji Je tudi na škotskem kmetijstvo v letih po vojni izredno napredovalo. Poleg reje živine, ovac in prašičev ter proizvodnje mleka in jajc gojijo na škotskem le-te glavne kulture: krompir, pšenico, ječmen In oves. Medtem ko Je bil na primer povprečni pridelek ječmena po akru (0,40 hektara) leta 1945 še 10 stotov, je leta 1964 dosegel že skoraj 16 stotov, Ječmen čedalje bolj
uporabljajo za živinsko krmo in so z njim dosegli izredne uspehe pri reji živine za zakol.
Tudi poslovanje In kmečko »računovodstvo« se je Izredno razvilo. Kmetje natanko spremljajo tržne cene in strokovnjaki Iz številnih kmetijskih in živinorejskih Inštitutov jim ne svetujejo samo, kako naj bolje obdelujejo zemljo In gojijo živino in ovce, ampak jih dajejo tudi finančne nasvete.
Ves ta napredek Je seveda povezan z naglim razvojem mehanizacije. Čeprav se število popolnoma zaposlenih kmetovalcev na škotskih posestvih In farmah vsako leto manjša za dva odstotka, se kmetijska proizvodnja nenehno veča predvsem po zaslugi mehanizacije. V treh letih — od leta 1961 do 1963 — se je na primer število kombajnov povečalo za 37 odstotkov na 5500, število strojev za pospravljanje sena In stiskanja slame v bale za 47 odstotkov na 10.400, število traktorjev za 2 odstotkov In aako dalje, škotjev za izkopavanje krompirja se je povečalo za 299 odstotkov in tako dalje, škotska je šla vštric s splošnim razvojem kmetijstva v Angliji, britansko kmetijstvo na splošno pa je eno najbolj naprednih — če že ne najbol/ napredno — v Evropi.
Nesreče z letali in avtomobili
TREVISO, 17. — Na cesti iz Plan del Consiglio v Puos DiAlpago (Belluno) je neki «volkswagen -1300» na nekem ovinku zletel s ste. Vse štiri ranjence so takoj odpeljali v bolnišnico v Vittorio Veneto, toda neko 25-letno dekle je umrlo že med prevozom v bolnišnico, medtem ko je neki 28-letni poročnik umrl kmalu po prihodu v bolnišnico. Ostala dva ranjenca nimata hudih poškodb in bosta ozdravela v nekaj dneh.
NAIROBI, 17. — Enomotorno letalo je včeraj strmoglavilo v bližini Keekeroka, približno 126 km od Nairobia. Vse štiri osebe na letalu so se ubile.
Posrečene
turistične
pobude
V Tolminu otvoritev prenovljenega hotela
Hotel «Krm> v Tolminu so gotovo mnogi Tržačani poznali. Če ga pa sedaj obiščejo, se bodo nemalo začudili. Sicer na zunaj ni na sami stavbi nobene spremembe, zato pa je toliko bolj spremenjena notranjost. V prihodnjih dneh bomo navedli nekaj več podatkov o renoviranem hotelu, vendar pa že sedaj lahko povemo, da je hotel — tako glede restavracijskih prostorov kakor glede hotelskih sob — zares mojstrsko preurejen. Sedaj so vse sobe opremljene s kompletno toaleto, bodisi da imajo kopalnice s kadjo ali vsaj prho. Med lepimi restavracijskimi prostori bo verjetno posebno privlačna «graj-ska klet» s polkrožnim oTcnom, kjer je nekaj muzejskih eksponatov od arheološke dobe do novejših časov.
V soboto zvečer je na otvoritvi zbrane goste najprej nagovoril predsednik upravnega odbora tov. Karlo Preši, potem pa je imel krajši govor predsednik občinske skupščine tov. Franc Skok, ki je poudaril potrebo po razvijanju turizma, ki ima na Tolminskem dovolj ugodne pogoje, da postane e-na izmed prvenstvenih gospodarskih dejavnosti področja. Ko se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da ima Tolmin lep, sodobno urejen in opremljen hotel, je objavil formalno odprtje hotela, ki so si ga gostje takoj natančno in z velikim zanimanjem ogledali. Po zakuski pa je nastopila še povsem nova folklorna skupina, ki je zaplesala nekaj plesov, drugi člani skupine pa so zapeli nekaj narodnih pesmi. Vse to je ustvarilo zelo prisrčno vzdušje.
Prenovljeni hotel lahko vsem, ki se peljejo skozi Tolmin, toplo priporočamo. (Pa tudi tistim, ki bi se hoteli peljati kar mimo, svetujemo. naj zavijejo še v Tolmin in v «Km».)
V
V	Čedadu nastop
ansambla «Lado»
V	Čedadu, kjer vsako leto prirejajo svoj tradicionalni festival, ki traja tri zaporedne večere, so za sobotni večer povabili zagrebški ansambel narodnih plesov in pesmi «Lado». V parku nad Nadižo so bila vsa drevesa prepletena z girlan-dami raznobarvnih žarnic, pa tudi samo sotesko Nadiže in Hudičev most so od časa do časa razsvetljevali snopi svetlobe iz reflektorjev.
Plesalci in plesalke «Lada» so nastopili s programom, ki ga imajo naštudiranega tudi za svojo turnejo v Kanadi, kjer bodo v Montrealu ngstopili v okviru svetovne razstave; iz Kanade pa pojdejo še v New York in Los Angeles in morda še v katero drugo mesto. (Sklenjeno pa je že tudi, da bodo 1. dec. nastopili v Miinchnu za nemško barvno televizijo in to za celo uro programa; tudi v Ameriki bodo nastopali še za televizijo.)
Nastop tega ansambla, ki ga je dovolj spretno in posrečeno predstavljal pred vsako točko televizijski napovedovalec Enzo Tortora, je bil za Čedad zares velik dogodek. Gledalce je presenetila in navdušila originalnost plesov, prekrasni kostimi raznih barv in virtuozno izvajanje. Gostje, ki so sicer pokazali posamezne plese ti raznih dežel Jugoslavije, so vendar svoj program oslanjali v znatni m,eri na plese iz hrvatskih pokrajin.
Gledalci so često ploskali že med samim izvajanjem. Med gledalci so bili predstavniki deželnih, pokrajinskih in lokalnih oblasti.
No, in sedaj samo čakamo, kdaj se bodo prireditelji poletnih predstav m tržaškem gradu «opogumi-Ih, da povabijo enega izmed znanih jugoslovanskih ansamblov.
Četverčki v Genovi
GENOVA, 17. — V Genovi je 27’ letna Maria Rita Colombu rodil® četverčke. Otroci so se rodili P° sedmih mesecih nosečnosti. Naj’ mlajši med njimi — deklica — J6 umrl, medtem ko je za ostale tri zdravnik dejal, da je njih stanj® dobro, kolikor je pač lahko dobr® stanje, ko gre za ohranitev člov«" ka pri življenju.
Prvi otrok, deček, tehta 1060 drugi, deklica, 910 g in tretji, d®' ček, 900 g. Četrta je tehtala 860 i pa je, kot omenjeno, že umrla.
Mati je zdrava.
1
iiiii::i p:
tiiii
■ ■i	* *• --* v ‘ " A<
iti

•%%:. , |
*WR5 Pl m iti p
t i v H1
. V ! f ' :| I *
■	i
m
L*' Ji
g* * Jfc f 4 ^ V f ' ®
■ Jr;
J \
'4 *
« I ' : ii w %
s F:l
jj	* j r f
klmk* ~ . /	li
Med nedeljskim kopanjem na plaži v Alassiu. Prav tako pa je v S®^’ remu, Viareggiu, Riminiju, Jesolu. Poleg tujih turistov se ob nedelj®" nagnete na tisoče tistih, ki še nimajo dopusta in se zadovolji.!0 * «week-endom» ob morju, da se izognejo vsaj mestni soparici
NflDflLINJI RAZVOJ SITUACIJE NA SREDNJEM VZHODU
Ni mogoče ubežati pred nečem kar se ne da obiti
Ali bo ponovno treba seči po orožju, je predvsem odvisno od Izraela • Nadaljnja izzivanja Tel Aviva - Potreba po utrditvi arabske enotnosti ter sodelovanja - Vloga in pomen vojske
KAIRO, julija. — «Ni mogoče ubrati pred tem, kar je neogibno*. V a je bil naslov enega od nedav-niii člankov v uglednem kairskem časopisu «A1 Musavar*, v katerem se v polni meri izražajo trenutni unrepi in akcije arabskih dežel, žrtev napada. To pa pomeni: v nadaljnjem razvoju situacije na Srednjem vzhodu je neizogibna borba in njej se disciplinirano morajo podrediti vsi ukrepi in programi.
Določeno razočaranje po glasovanju v generalni skupščini ni povzročilo potrtosti oziroma demobilizacije v arabskih deželah. Učinek je bil prav nasproten. Tudi razvoj dogodkov v Združenih narodih je potrdil — smatrajo v Kairu — tezo, da borba z Izraelom in samo vojaško vprašanje in bi se ne bila končala tudi v primeru, ko bi arabske armade na bojnem polju zmagale. Vse bolj se prebija v ospredje — in ne samo v Kairu, temveč tudi v Damasku, Bagdadu in Alžiru — mnenje, da borba z Izraelom pravzaprav pomeni borbo z razvitim Zahodom. Brez ustreznih solidnih priprav — poudarjajo — brez utrditve notranje fronte ter enotnosti arabskih dežel, zlasti pa brez dobro organizirane in oborožene armade, ni mogoče pričakovati naglih usDehov.
Ko se zatrjuje, da ni mogoče u-bežati pred tem, kar je neogibno, pretežni del arabskega sveta misli na nadaljevanje oboroženega boja na frontah. Nihče se v arabskih deželah ne more pomiriti z dejstvom, da napadalec narekuje pogoje premirja in celo miru v daljših perspektivah, in to celo v Združenih narodih. A kolikor napadalec niti za en sam centimeter noče odstopiti od svojih okupatorskih teženj, je pojmovanje o nadaljevanju borbe tem bolj razumljivo.
Odpor in ogorčenje, ki sta malone dosegla stopnjo eksplozivnosti, je zlasti povzročila izjava predstavnika izraelske vlade o priključitvi področja Gaze, kar se pripravlja na podoben način kot je bil primer z Jeruzalemom. To bo, pravijo v Kairu, vrhunec novega izzivanja arabskih dežel, ki so bile pristale na prekinitev ognja ne zaradi tega, ker bi bile premagane, marveč ker so želele spoštovati poziv varnostnega sveta. Orne; njeni novi korak napadalca pa bi morda utegnil privesti do eksplozije, v kateri bi svet moral računati na katastrofo.
Misel o vojaškem obračunu z Izraelom je zelo živa v arabskem svetu, čeprav se trenutno predvsem dela na diplomatskem in po: btičnem področju. Ali bo vojaški spopad postal neogiben, to — smatrajo tu — je odvisno predvsem od druge strani. Zato se tudi vse Vesti, lu prihajajo iz Tel Aviva in Njihovi nameni spremljajo in ^ tolmačijo z veliko pozornostjo. Spri-co tega diplomatska dejavnost ?AR, Sirije in ostalih arabskih dežel tudi vprašanja nadaljevanja vojaškega spopada ni potisnila popolnoma ob stran. In če je napad A junija po silovitosti svojega u-Oarca za napadene dežele pred stavljal do neke mere presenečenje, pa je v poslednjem mesecu oni bno storjenega mnogo, da bi Oo podobnega presenečenja nikdar voč ne pnsio.
, ‘'euuvno je «A1 Musavar* pisal, k ..vo ua v nadaljnjem razvoju porov proti lzraeiu in preao njega P* ati kolonializmu ter njegovim j"atešknh načrtom nikakor ni sne
0	zanemariti možnosti vojaškega ^aOjjada. Časopis je poleg uiugega Pouoaru: vi . lega vojaškega Spo-P-ma sovražniku ne vsimno mi, ku Po pa on spel nam. Aalo mo-
1	D vojaka! elementi še vedno o akti v n.,ši l ocaiuei. izgi auiti “orulilo mocnO vojsko, pa naj bo-
Pogoji kakršni kod. z,ukaj raz-'•n m močili Zahod se vse.ej, ka-O-r koli mu ne uspe v araoskem petu kaj dosccei s pritiskom in k“dai'Kou nanj ne more vplivati :a znotraj, zateče k zadnjemu *°jemu orožju — k Izraelu.
. Veuuurle svetovna javnost upu, J;8 še niso bila izčrpana vsa sredin na političnem in diplumat-1'L'ni področju in da se spopuu na ‘‘ediijem vzliodu lahko reši brez l^iiorape orožja in bjez prelivanja
kakšno pa je stanje na notranji1. tronti v ZAK? Kot v ostalih stelah, ki so si izbrale sociaiistič-; . Pot razvoja, tudi v ZAR obstali0 stvari, ki se je nanje pozabi-
krsln ki so prav v situacijah, ka-sna je sedanja, razvoju v do-.,.,isn.i<) napoto. Gre za primere in
na je sedanja, razvoju v
Zna
mrn!Tlenje v nezadotni meri poj-1( ‘ Vane vloge vsakega posamezni za ,v. borbi za napredek, pa tudi tuj.ez.ie primere «nemarnosti»,
■ sebičnosti, individualizma, o-
v borbi za napredek,
.■ez.ie primere »nemarnosti*, kot spl? seoičnosti, individualizma, o-hiav6 občutljivosti, družbene dregati. površnega pojmovanja od-2n ^dosti, zapostavljanja pomena in «• Vene mis*' v razvoju družbe rr,a^st;®rna nasploh, pa tudi v ar-kin.a-' 1° so resne napake prete-ja ki jih danes odkrivajo in
2ri° • ži.R°sai«'
šjr,:!a-l je na primer v teku zelo bP,,„a Pobuda za očiščenje druž-prn5Ba življenja od kakršnekoli »staji ne ideologije, zlasti še od m« "kov tako imenovanega Tru-sku»?ega socializma, ki so ga hien^1 sv°.i čas uveljaviti, z našlo ?rn’. c*a hi se bil pridobil arab-Sllui vet. Zadnje dni je kairski ča
naj*o4?-!5 hezeia opira in ki v n ivrln-1 ■ irvmitkih kažejo dovolj d****- za pot, ki ji njihova boji H'na sledi, prihajajo čedalje fabpj „ lzraza- Ti mladi ljudje, A-rVlrr»>noVt)''e-,ck’,?e 'n časa, nimajo je nt>,mii,Urmkat' se pred tem, kar v' ksUSo1«n0’rS1e ,? ne na nsno-113 svpt6gn fatalističnega gledanja
JU irealno0 SltUaCiji razrr*
Zdaj je nekaj povsem jasno: če je v tem predelu sveta zares kaj neogibnega, potem je to nadaljnja borba za dosego bolj razvite demokratične družbe in sodobne države. Ta borba pa istočasno pomeni trdnost in neomahljivost v obrambi nacionalne, ozemeljske človeške svobode. Sile, ki se tem težnjam arabskega ljudstva postavljajo po robu in jih ogražajo, pa so se že davno izkristalizirale. Edino, kar je zdaj storiti, je nedvomno to, da se tem silam postavijo po robu sile miru in napredka — v isti meri in z večjo smelostjo. Ali bo v tej borbi nujno potrebno zateči se k orožju? Odgovor nato vprašanje bo pa prinesel čas.
A. BUDIMLIC
Y~ ~......~~~~
PRED VELIKIM ZBOROVANJEM BORCEV NOV V BAZOVICI
O tretji prekomorski rojeni sredi vojne vihre
Njeni pripadniki so bili različnih narodnosti in so tako potrjevali načelo bratstva in enotnosti protifašističnega boja - Odkod so vse prihajali - Njeno jedro so bili primorski fantje 17 in 18 let - Pot v domovino in njene prve akcije
Prekomorske brigade so bile ustanovljene v Italiji. Tako tudi 3. prekomorska. Izhodiščna luka teli bri. gad za pot na bojišča v domovini je bilo mesto Bari. Na sliki prizor vkrcavanja 3. prekomorske preden jo je ladja iz Barija prepeljala na otok Vis.
Pred 24 leti je sredi vojne vihre bila rojena 3. prekomorska brigada. Od ostalih enot NOV se ni razlikovala toliko zaradi svoje borbene poti, pač pa bolj v pogledu specifičnih pogojev svojega nastanka, prihoda na bojišče ter vključitve v sam boj.
Njeni borci so pripadali različnim narodnostim. V ognju številnih spopadov so le-ti potrjevali vezi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, boreč se proti istemu sovražniku — fašizmu ter izkoriščanju.
V tretji prekomorski brigadi je bilo čutiti utrip srca slehernega borca, vsi pa so svoje osebne interese podredili spfošnemu idealu in potrebi osvoboditve, a navzlic temu ohranili svojo lastno oseb-
člaV,t. <5rtl Missa* objavil vrsto Tuo? °, lej temi.
Se n ’ ■ rotadi državljani ZAR, ki
NA DVA KORAKA ALI TRI OD RAZKOŠNIH TURISTIČNIH KRAJEV
Na Sardiniji vse preveč otrok umira
od nedohranjenosti
Zagonetna bolezen, morilka številnih otrok, katere zagonetnosti ni bilo težko razvozlati - Skušati v naši državi odkriti, kdo je pravzaprav odgovoren na razne družbene in naravne nesreče, je pr av tako, kot pomikati se v začaranem krogu - Nekaj podatkov o umrljivosti otrok, v Italiji
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiviiiiiimimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiii
Vojaška zmaga in dobičkarstvo
Devetintrideset otrok neke sardinske vasi, Cabrasa pri Orista-nu, je zbolelo za boleznijo, ki so jo označili za zagonetno, od teh jih je le-ta umorila devet. Vendar je njena zagonetnost relativna, zakaj ena od njenih posebnih značilnosti je že znana, in sicer, da napada s smrtnimi posledicami otroke, ki zaradi nedohranjenosti nimajo v sebi dovolj življenjske moči, da bi se ji postavili po robu. In ker je pomanjkanje hrane, torej lakoto in nedohranjenost, stanje oziroma zlo, ki so mu prebivalci Cabrasa izloženi od davnine, so tudi ustrezne posledice a priori na dlani, pa je spričo tega nasploh odveč govoriti o kaki zagonetnosti.
Gre za eno tistih odkritij, ki si v Italiji zapovrstjo sledijo, pojavljajoč se nenadoma in nepričakovano, da presenečajo javnost, kot na primer požar, ki ga nihče ne pričakuje in katerega izbruha ni nihče pričakoval, ali poplava, potres oziroma katera si bodi druga naravna nesreča. Katastrofa, ki jo je lani bila povzročila reka Arno, je nedvomno bila posledica neustrezne zakonodaje glede nadzorstva voda. Če ne v celoti, pa je to dejstvo k temu vsekakor v veliki meri prispevalo. Znani so nadalje tudi vzroki katastrofe v Agrigentu, vtem ko je nedolgo tega v nekem ministrskem poročilu ono jasno povedano, da je za nesrečo v zvezi z znanim mostom v Ariccia pri Rimu, ki se je lani pozimi zrušil, izključna krivda v tem, da je pred dvajsetimi leti bil zgrajen od ljudi s pomanjkljivim strokovnim znanjem ali vsaj s skrajco malomarnostjo.
Res sta pri tem bila samo dva mrtva, ker je do nesreče prišlo sredi zimske noči in ob uri, ko je promet le neznaten, lahko pa bi v kakem drugačnem trenutku bilo na stotine žrtev. Tako je usoda le po naključju preprečila večje število žrtev tudi ob priložnosti izbruha požara v podzemlju postaje Termini, kar pa ne more biti povod posebnega zadovoljstva, škoda gre namreč v milijarde, ki bi lahko bile prihranjene, če bi omenjena največja italijanska železniška postaja bila opremljena s potrebnimi modernimi, čeprav ne dragimi protipožarnimi napravami,
Določiti v Italiji stopnjo in nosilce odgovornosti je v večini primerov tako, kot če bi se človek pomikal v začaranem krogu, ko
....................................................im...milili.."»mi...Hilli
se vedno znova znajdeš na isti izhodiščni točki. In prav to se dogaja v primeru Cabrasa, oziroma v primeru umrlih otrok, in sicer ne zaradi nekakšne misteriozno-sti bolezni marveč zaradi okoliščin, v katerih so bili slabo ali premalo hranjeni, torej okoliščinah, v katerih — podobno kakor v Cabrasu — živi večina otrok v Italiji. Izraz «umreti od lakote* bi morda zvenel preveč dramatično, umira pa se vsekakor od prve bolezni, ki napade od lakote oslabeli organizem, a lakoto v Italiji vsekakor še vedno trpi preveč šolskih in predšolskih otrok ter celo onih, ki jih matere še nosijo v sebi.
Služba za 7'ii^ehranjevanje pri ministrstvu za zdravje je zadnja leta organizirala zeio široke anketne akcije glede stanja v otroški prehrani v posameznih italijanskih pokrajinah. Do pokrajine Cagliari še niso prišli, vendar pa so že podatki. govoreči o tem vprašanju v pokrajinah Potenza, Cosenza, Messina, Agrigento in Caltaniset ta, takšni, da zbujajo največjo zaskrbljenost in preplah. V Agrigentu dosega stopnja otroške smrtnosti 49,8 promila, nasproti 18,2 promila v pokrajini Savona, medtem ko predstavlja italijansko povprečje 40,8 promila, pri čemer se mora človek dobesedno zgroziti .Po mnenju strokovnjakov ministrstva za zdravje, predstavlja glavni razlog za to izredno nizka prehrambena razpoložljivost, poleg tega pa še nenormalno higiensko stanje, ki nekako spodbujajoče vpiiva na razširjanje raznih oblik nalezljivih in parazitskih bolezni.
Otroci so zaradi pomanjkanja kalorij drobni in mršavi, v splošnem slabotnejši na podeželju kot v mestih, pri čemer skoraj vsi trpe za raznimi vrstami žleznih bolezni, za avitaminozo itd. Spričo tako poraznega stanja, so predstavniki omenjenega ministrstva že v več primerih svetovali, da bi se anketna akcija ne omejila samo na vprašanje prehrambenih pogojev otrok, temveč tudi nosečnic.
Če bi podobno anketno akcijo bili izvedli v Cabrasu, bi zagonetka bolezni, ki spravlja na drugi svet otroke te vasi, kmalu bila rešena, in to še preden bi se izvedelo za rezultate preiskav ter laboratorijskih raziskav za ugotovitev prisotnosti morebitnega virusa. Pa tudi sredstva in ostale možnosti za izboljšanje takega sta-
nja bi ne smeli biti nedosegljivi v državi, kakršna je Italija, oziroma deželi, kot je Sardinija. Na Sardiniji so na privatno, državno in deželno pobudo bile vložene milijarde v resnično koristne pobude, kot so na primer turizem, izboljšanje cestnega omrežja, izgradnja vrste hotelov in obalnih letoviščarskih naprav na visoki ravni, s čimer se je bil otok dvignil na raven privilegiranih dežel.
Kar pa zadeva izboljšanja, ki se tičejo ljudi oziroma njihovega zdravja, so ta bila na neprimerno nižji stopnji, če je o tem sploh moč govoriti, kot dokazuje prisotnost življenjskih pogojev, kakršni obstajajo v Cabrasu, torej na področju, ki ga nekakšna posplošena in zelo površna propaganda prišteva med ona, ki se nahajajo v polnem zaletu razvoja. V resnici je prav nasprotno, zakaj neravnovesja, do katerih nenadoma prihaja med še nedotaknjenim zaledjem ter obalnimi kraji, ki jih je že zajel val blagostanja, so prav tista. ki povzročajo pojav silnega obubožanja množic, kolikor se ne znajo in se ne morejo postaviti po robu povečanim življenjskim stroškom.
In tudi, ko bi se ne hoteli dotakniti raznih socialnih problemov, ki tarejo otok, začenši s povečanim izseljevanjem v tujino in vse do razširitve pojava banditizma, pa vsekakor zadostuje že samo omenjeni in povsem po naključju odkriti pojav epidemije, ki mori otroke Cabrasa, za ugotovitev, da obstaja v Italiji, na Sardiniji in drugje, še dober del prebivalstva, ki nima dovolj hrane, in to v letu 1967, ki ga na področju nacionalne produktivnosti vendarle lahko označimo za dobro in uspešno leto.
Predstavniki tvrdke Wissotzky e Co. iz Tel Aviva menijo, da je njihovo blago bilo eno od glavnih orožij v vojni proti Arabcem. Do takega zaključka je vsaj moč priti -na osnovi reklame, ki jo to podjetje za prodajo čaja objavlja v izraelskih časopisih. »Hrabri borci tankovskega korpusa,* pojasnjuje reklama, «cenijo dobro skodelico čaja kot napitek, ki poživlja bolj od katere koli druge stvari. Zato so tudi projektanti naših sijajnih 'centurionov’ predvideli, da si lahko posadka pripravi oziroma skuha čaj v samem tanku. Dober vojak bo zdržal vse napore, toda nikoli ne bo pozabil na skodelico čaja. Razumljivo — čaja Wissotzky.»
Družba Wissotzky ni bila edina, ki je razumela komercialni pomen vojne in zmage. Časopisi so preplavljeni od podobnih reklam. Največja blagovnica Tel Aviva se v začetku sicer ni takoj znašla. Ob izbruhu vojne je v svojih oglasih ponujala samo »nujno potrebne* predmete, blago za zaščito šip pred pokanjem, potrebščine za prvo pomoč ipd. Tistim, ki jim je vojska rekviriraia avtomobile, je podjetje Hertz svetovalo: «Samo nas pokličite!*
Zmaga je potem prinesla oziroma omogočila bolj vesele reklame. «Skušajte ujeti najbolj vznemirljive trenutke naše zmage samo na Kodak color filmu,* je pisalo nekje. Nekje drugje spet: «Tiranska ožina je spet odprta... s tem pa je obnovljen tudi izvoz C. D. jedilnega olja.* Neka pivovarna je objavila sliko igralca Muka Bursteina v uniformi, pod njo pa napis: »Pivo — pijača zmage!*
Ko so borbe prenehale, so strokovnjake za reklamo čakale nove
naloge. Vojna je Izraelce, po približnih računih finančnega ministrstva, stala nekaj sto milijonov dolarjev, in sicer za stroške mobilizacije, uničeno opremo ter imetje, kot tudi za tritedenski padec proizvodnje. Da bi se nadoknadilo izgubljeno in povečale monetarne rezerve, je nadvse po-treono povečati Dromet turistov. Minister za turizem Meir de Sha-lit je izjavil: «Po zavrnitvi arabske invazije, pričakujemo zdaj prijateljsko invazijo obiskovalcev z vsega sveta.* Grška letalska družba Olvmpic Airways se je tudi vključila v to kampanjo, in sicer z reklamo, izpolnjeno med drugim celo s citati staropisem-skega preroka Izaije.
(Iz časopisa «Time», Nem York)
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V splošnem ste se že odločili za izvedbo svojega programa. Potrebni ste miru in samote.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Prišlo bo do manjšega prepira med vami in vašimi sodelavci. Tudi družinsko vzdušje ne bo najboljše.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Prežeti boste z najboljšim ustvarjalnim razpoloženjem. Ne sprejemajte nasvetov od nekoga, ki jih je še bolj potreben od vas.
RAK (od 22 6. do 22.7.) Skušajte zmanjšati obseg svojih poslovnih obveznosti, ker jim sicer ne boste kos. Deležni boste izjemnega moralnega zadoščenja.
LEV (od 23./. do 22.8.) Uspešen dan za nrevajalce, tolmače in vse, ki delujejo ua področju jezikovnih ved. Najmlajši potrebujejo vašo pomoč.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nale teli boste na odpor pri svojih kolegih in nerazumevanje pri predstojnikih Skušajte biti bolj človekoljubni.
TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) Odnosi med vami in nekaterimi po-
slovnimi partnerji se bodo poslabšali. Uveljavite v družini svoj ugled.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Spričo nemarnosti nekega vašega sodelavca bi malodane bil ogrožen neki zares odličen načrt. Bodite bolj previdni v svojih odnosih do ženskega sveta.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Boljši uspeh vsekakor zagotavlja pobuda, ki ste jo že nameravali opustiti. Deležni boste velikega razumevanja vseh sorodnikov.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne glejte preveč zviška na svoje kolege, ker bi se vam utegnili maščevati. Otresite se svoje pretirane sramežljivosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Najprej skušajte pri svojem nasprotniku ugotoviti, kje je najbolj občutljiv, zater najmočneje udarite po tem mestu Polni boste življenjske sile in optimizma.
RIBI (od 20.2 do 20.3.) Po treznem premisleku boste za gotovo spet našli pravo pot. Presenečeni boste spričo pustolovščine, ki jo boste povsem naključno doživeli.
Radio Trst A
7.30	Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih pesmi - 11.50 Motivi preteklih dni - 12.00 Iz slovenske folklore - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah -
17.00	Igra orkester Alberta Casa-massime - 17.50 Radijska poljudna enciklopedija - 18.00 Zborovske skladbe Lojzeta Bratuža - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Koncertisti naše dežele - 19.00 «Otok zakladov*, radijska igra - 19.30 Najnovejši uspehi -
20.00	Šport - 20.35 «Hoffmannove pripovedke*, fantastična opera v štirih dejanjih.
13.15	Mali ansambli - 14.00 Sestanek z opero - 14.45 Ločene strani.
Koper
7.30,	8.30, 12.30, 14.00, 14.30,
15.30,	16.30, 20.15 - Poročila -
8.15	Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.30 Glasba na ploščah - 10.00 Pod senčnikom - 10.45 Klan Celen-tano - 10.15 Plošče Ariston - 11-30 Današnji pevci - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 12.45 Lahka glasba 14.10 Glasbeni vložek -
14.40	Operna panorama 15.40 Zabavna glasba - 16.00 Za oddih in razvedrilo - 16.45 Na trobento igra Vid Bradaševec. 17.00 Počitniški vrtiljak - 17.15 Glasbeno popoldne
17.30	Tretja stran - 17.45 Popoldanski koncert - 18.40 Pevski program 19.00 Prenos RL - 20.00 Ansambel Art Van Damm - 20.30 Prenos RL - 23.15 Kvintet Joe Harvey 23.35 Glasba za lahko noč - 24.00 Prenos RL.
TOREK, 18. JULIJA 1967 Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.10 «Colonna musicale* - 10.05 in
11.05	Ure glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Radijske kronike -
14.40	Plošče - 16.00 Glasba za mladino 17.30 Pomenimo se o glasbi
-	18.05 Glasba za mladino - 19.30 Pesem dneva 20.00 »La Giocon-da», lirična drama v 4 dejanjih.
II. program
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.00 — Poročila - 8.45 Orkestralna glasba
-	9.35 Glasbeni album - 10.15 Program na ploščah - 10.35 Kvartet Cetra 11.45 Pesmi šestdesetih let
-	13.50 Motiv dneva 14.04 Juke box - 14.45 Glasbeni cocktail -
15.15	Dirigent Pierre Monteux -
16.00	Solisti lahke glasbe - 16.38 S transistorjem na peščini - 18.50 Glasbeni aperitiv - 19.50 Tour de France - 20.10 Vaš prijatelj Ra-scel - 21.10 Mala ljudska enciklopedija - 21.20 Plesna glasba - 22.00 Jazzovski ansambli in solisti.
///. program
10.00	Glasba za klavičembalo -10.20 Antonio Vivaldi - 11.00 Simfonije Jeana Sibeliusa - 12.55 Violinist Henryk Szerying - 14.30 Strani iz oper - 15.30 Najnovejše plošče - 16.10 Sodobni ital. skladatelji
-	17.10 Glasba Dimitrija Šostakoviča - 18.15 Gospodarska oddaja -
18.30	Lahka glasba - 18.45 Arheologija v Italiji - 19.15 Vsakovečer-ni koncert 20.30 Filozofska misel med dvema stoletjema - 21.00 Oddaja o Lisztu - 22.40 Revija revij.
Slovenija
7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja -
9.05	Glasbena matineja - 10.00 Počitniško popotovanje - 10.15 Počitniški pozdravi - 10.30 Iz oper slovenskih skladateljev - 11.15 Ansambli in orkestri zabavne glasbe
12.00	Turistični napotki - 12.20 Narodne in umetne o morju - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Pisana paleta melodij - 13.30 Kmetijski nasveti 13.40 Pihalni orkestri -14.10 Zabavna glasba - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Od melodije do melodije - 16.20 Glasbeni intermezzo - 16.45 V torek na svidenje! - 17.00 Vsak dan za vas -
18.05	Orkester RTV Ljubljana -
19.15	Z domačimi ansambli po Sloveniji - 19.50 Na mednarodnih križ-potjih - 20.05 Glasbene razglednice
21.00	Lahko noč, otroci! - 21.10 Nastopa trio Boruta Lesjaka -
21.30	Radijska igra: Robert Ar-drey: «Svetilnik» - 22.35 Iz fonoteke radia Koper 23.10 Glasbena medigra - 23.15 Skupni program JRT - 24.05 Jazz v noči.
Ital. televizijo
16.00	Tour de France - 18.15 Oddaja za najmlajše - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Televizijska igra - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik - 21.15 Tedenski pogovor s publiko - 22.15 Oddaja za avtomobiliste.
Jug. televizija
19.40	Drejček in trije marsovč-ki - 20.00 Popotovanje po Aziji — film - 20.40 Obzornik - 21.00 Ber-trand Levjesrčni — franc, film •
22.30	Ivo Andric: Na kamenju v Počitelju - 22.40 Poročila.
nost. In morda bi prav zaradi tega bilo napak pisati njeno zgodovino samo na osnovi bolj ali manj suhoparnih stvarnih dejstev, vojaških zapisov, poročil, ukazov, povelj ipd. Skušajmo torej k tej stvari pristopiti na drugačen, bolj sprejemljiv in zanimiv način.
Pot v brigado. Ob septembrski kapitulaciji 1. 1943 je Italijo zajel silen vrvež. Armada je bila v razsulu, odpirale so se številne ječe, kaznilnice, taborišča. V južni Italiji, zasedeni po zavezniških vojskah, so predstavniki jugoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja organizirano vključevali v NOV in POJ vse, ki so se želeli boriti proti fašizmu, ne glede na nacionalnost. V vrste prekomorcev se, potemtakem, niso vključevali le Jugoslovani, temveč tudi pripadniki drugih nacionalnasti, predvsem Italijani. Prihajali so ne samo s področij, zasedenih od zavezniških čet, marveč tudi iz krajev, kjer so še gospodarili Nemci. Največ prostovoljcev v tretjo prekomorsko so bila dala razna taborišča, zapori, kazenske delovne enote, prihajali so nadalje iz razbite italijanske vojske, iz zavezniškega ujetništva in kot dezerterji iz sovražnih armad. Vanjo so bili vključeni tudi partizanski borci, ki so kot ranjenci bili prepeljani v južno Italijo na zdravljenje, pa so se tu pozdravili in okrevali.
Toda jedro brigadnega moštva so sestavljali mladi primorski fantje, stari od 17 do 18 let, ki so jih jeseni 1. 1942 in na pomlad 1943 fašisti nasilno pobrali in jih uvrstili v posebne kazenske delovne enote. S tem so hoteli preprečiti odhod slovenskih mladincev med partizane ter zavreti proces razvoja osvobodilnega boja na Primorskem.
Menda ni treba poudarjati, v kako težkih pogojih so ti mladi slovenski fantje živeli v omenjenih kazenskih enotah. Hoteli so jih skratka uničiti, saj so bili primorani živeti v skrajno nezdravih, malaričnih predelih, povsem nenaseljenih celo v preobljudeni Italiji. Težke razmere glede prehrane, najrazličnejše oblike mučenja, ki so jim bili izpostavljeni, so neštete mlade fante v doraščajoči dobi tako prizadeli, da nosijo tisti, ki so dočakali svobodo, še danes težke posledice.
Tretja prekomorska brigada se je začela ustanavljati novembra 1. 1943. Vanjo so v glavnem bili vključeni borci, ki so prišli s Sicilije, iz Kalabrije, iz pokrajine Apulije ter iz krajev, ki so še bili pod nemško zasedbo. Samo iz Ca-tanzara je prišlo nad 700 prosto-
voljcev. Tu je namreč še pred kapitulacijo Italije deloval odbor OF, ki sta ga vodila Viktor Vrabec in Stanko Bratuž.
Po ustanovitvi je brigada ostala v Italiji še skoraj tri mesece. Večina borcev še ni imela orožja, pač pa so vsakodnevno intenzivno o-pravljali razne vojaške vežbe, in sicer 1. in 2. bataljon v Carbonari, vtem ko so v Gravini ustanavljali četrtega in petega ter italijanske protifašistične enote. V Italiji je vanjo stopilo 1860 borcev, od teh 1700 Jugoslovanov in 150 Italijanov. Vsaka četa je imela tri vode, ti pa po tri desetine. Čete so štele od 100 do 110 borcev, dobro oboroženih z nemškim in italijanskim orožjem.
V	začetku marca 1. 1944 je brigada bila postrojena v Carbonari, kjer jo je pregledal komandant baze v Bariju Miloje Milojevič, nakar je bila prepeljana v Monopoli, od tu pa z ladjama »Ljubljana* in »Sitnica* na Vis.
V	domovini. Po prihodu na Vis smo tu naleteli na dokaj razširjeno bolezen, ki so ji pravili «popu-na ljudstva*. Iz brigade nam je pobrala številne borce, zlasti razne specialiste — mehanike, šoferje, radiotelegrafiste in druge. Odhajali so v letalske, mornariške, motorizirane in oklepne enote ter drugam. Največ jih je odšlo v artilerijsko skupino Vfri. korpusa. Navzlic temu se brigada številčno ni zmanjšala, ker so iz Italije nenehoma prihajali novi prostovoljci.
Na Visu je med drugim skupina skojevcev 2. bataljona 3. prekomorske stražila pred bivališčem tovariša Tita, vse dokler ni na Vis prišel zaščitni bataljon vrhovnega štaba. Komandant tretje prekomorske je postal Bogdan Viskič, skupina političnih voditeljev na čelu z dr. Francem Hočevarjem pa se je vrnila v Italijo po nove borce.
Prvih ancij se je brigada udeležila poleti 1. 1944. Njeni trije bataljoni so sodelovali v akciji na Braču skupaj z enotami 26. dalmatinske divizije in zavezniškim bataljonom. šlo je za razbremenitev nemškega napada na Drvar. Akcija je popolnoma uspela. Julija 1. 1944 je 3. bataljon dosegel prvo samostojno zmago. Iz zasede je napadel nemško kolono 83 vojakov in jo uničil. Še posebej bo v naših srcih ostala zapisana akcija 2. čete 2. bataljona 3. prekomorske brigade. šlo je takrat za primer izrednega tovarištva in pomoči med slo-yenskimi in hrvaškimi borci. Prišlo pa je, žal, tudi do hude nesreče, ko je cela desetina našla smrt na minskem polju, misleč, da je zašla v topniški ogenj.
(Nadaljevanje sledi)
S POGREBA PESNIKA ALOJZA GRADNIKA
Vreme vteraj: naj višja temperatura 29.8, najnižja 24.5. ob 19. uri 28 stopinj; zračni tlak 1013.2 pada, vlaga 65 odst., veter severozahodnik 4 km na uro, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23.5 stopinje.
Tržašk
dnevni
Danes, TOHEK, 18, julija
Miroslav
Sonce vzide ob 5.32 ln zatone ob 20.50. Dolžina dneva 15.18. Luna vzide ob 18.32 ln zatone ob 1.57.
Jutri, SREDA, 19. julija
Vincenc
DREVI SEJA OBČINSKEGA SVETA
V petek zaključek poletnega zasedanja Predložitev proračuna šele v jeseni?
Odbor bo baje na jesenskem zasedanju predložil poleg letošnjega tudi proračun za prihodnje leto
Drevi se sestane tržaški občinski •vet. Na dnevnem redu so poleg odobritve upravnih sklepov tudi odgovori odbornikov na vprašanja svetovalcev. Teh vprašanj je toliko, da bodo morali mnogi svetovalci čakati na odgovor jesensko zasedanje občinskega sveta, ker se bo sedanje zaključilo že v petek.
Med upravnimi sklepi, k! jih je več kot 100, prevladujejo sklepi navadnega upravnega značaja; zato Je pričakovati, da jih bodo v kratkem odpravili z dnevnega reda. Toda sedanjemu dnevnemu redu je predloženih tudi 200 sklepov, ki jih je občinski odbor odobril na osno-»1 člena 140 pokrajinskega in občinskega zakona, ki pa jih mora občinski svet potrditi. Sicer pa je na dnevnem redu tudi 15 resolucij in interpelacij, o katerih bodo težko razpravljali na sedanjem zasedanju.
Doslej pa še ni bil vključen v dnevni red letošnji proračun. Tudi ni pričakovati, da ga bo odbor dal v razpravo, saj se bo zasedanje končalo ta teden nakar si bodo ocitorni ki in svetovalci privoščili poletne počitnice, že iz gornjega je razvidno, da občinski svet, kljub temu, da že dlje časa zaseda dvakrat tedensko. ni zmogel opraviti vsega dela, zlasti ne razpravljati o mnogih važnih resolucijah. Priznati pa je treba, da je moral sedanji občinski svet zapraviti veliko število sej s potrditvijo sklepov, ki jih je sprejel prejšnji občinski odbor od avgusta lanskega leta do januarja letos, ko ni zasedal občinski svet zaradi novembrskih volitev in zaradi zavlačevanja sestave novega odbora in začetka zasedanja novega občinskega sveta po volitvah.
Zvedelo se je, da bo občinski odbor predložil letošnji proračun v razpravo in odobritev šele v začetku Jesenskega zasedanja občinskega sveta, se pravi po poletnih počitnicah. Hkrati pa bo odbor pripravil baje tudi petletni finančni In upravni načrt občine, ki naj bi bil predložen občinskemu svetu •kupno s proračunom. Govori se tudi, da bo odbor do prihodnjega oktobra pripravil proračun za leto 1966, tako da bo občinski svet lahko razpravljal in glasoval o proračunu za prihodnje leto v roku, ki ga določa zakon, če bo občinskemu odboru uspelo predložiti v razpravo in odobritev proračun za prihodnje leto že Jeseni, bo prvič v povojni zgodovini občinskega sveta, da to proračun sprejet v predpisanem roku.
V zadnjih letih se je predložitev in odobritev proračunov vedno zavlekla v drugo polovico leta. Ker pa je nadzorna oblast proračune o-dobrlla šele v začetku jeseni, Je občina dejansko delovala na osnovi odobrenih izdatkov iz prejšnjega leta za najmanj tri tromesečja To dejstvo je seveda v glavni meri odvzelo proračunom dejansko vlogo preuradnega in načrtnega določanja dohodkov in izdatkov.
Berzanti na sestanku odbora ministrov za zaostala področja
Na vabilo ministra Pastoreja se bo predsednik deželnega odbora Berzanti v petek v Rimu udeležil sestanka odbora ministrov, ki pripravljajo načrte za posege v prid zaostalim področjem v severni in srednji Italiji. Namen sestanka Je pripraviti klasifikacijo zaostalih področij skupine A v skladu z državnim zakonom štev. 614 iz julija
1966 in na podlagi napotil vsedržavnega gospodarskega načrta.
Naša dežela je še posebno zainteresirana na rešitvah, ki jih bo predlagal odbor ministrov, saj je pri nas precej gospodarsko nerazvitih področij zlasti v gorskih predelih. Zato obstaja možnost, da se dobijo od države prispevki ali pa da zagotovi določene olajšave.
Odbornik Vicario na zasedanju AICCE
V preteklih dneh je deželni odbornik za krajevne ustanove prof. Vicario v imenu dežele prisostvoval sejam vodstva AICCE (Vsedržavnega združenja sveta evropskih občin). Vicario je namreč član združenja. Na zasedanju so predvsem razpravljali o dosedanji dejavnosti AICCE za razvoj evrop-
ske misli ter o političnih perspektivah, ki so nastale po nedavnem zasedanju glavne skupščine sveta evropskih občin. Na zasedanju so soglasno pohvalili odbornika Vica-ria za poročilo, ki ga je imel na zasedanju glavne skupščine. Poverili so mu tudi nalogo, da pripravi poročilo o odnosih krajevni h ustanov v Furlaniji-Julijski krajini s sorodnimi ustanovami v mejnih deželah v Avstriji in Jugoslaviji. Prof. Vicaria so nadalje povabili. da bi predaval v Vicenzi o krajevnih avtonomijah s posebnim poudarkom na deželnem ustroju in funkcijah v okviru združene Evrope. V septembru bo namreč v tem mestu tečaj za voditelje AICCE. Končno se bo prof. Vicario udeležil na vabilo italijanskega združenja evropskih občin v je-seri v Bruslju sestanka odborni-k / italijanskih dežel s posebnimi statutom in predstavnikov Evrop-I ske skupnosti.
Seja upravnega sveta finančne družbe
Upravni svet deželne finančne družbe se bo sestal prihodnji torek 25. Julija in sprejel razne sklepe; med njimi tudi sklep o zvišanju glavnice družbe na 7 milijard in pol Ur. Občni zbor članov je pooblastil upravni svet, da lahko zviša glavnico z Izdajanjem delnic. Ob ustanovitvi družbe so namreč vpisali ustanovitelji samo pol milijarde kapitala. Na seji bodo obravnavali tudi važna organizacijska vprašanja. V nekaj dneh bo novi sedež družbe v palači ACI v Ulici Cumano, in sicer v drugem nadstropju.
Izredna seja občinskega odbora
Sinoči je bila izredna seja občinskega odbora, na kateri so proučili nekatera vprašanja v zvezi z u-pravnim programom občine. Poleg tega so odborniki razpravljali tudi o vprašanjih občinskega osebja.
Seja deželnega odbora
Danes bo na sedežu deželne u-prave na Trgu Oberdan običajna seja deželnega odbora, ki ji bo predsedoval predsednik dr. Berzanti. Na seji bodo razpravljali o upravnih zadevah.
PO ZAKLJUČKU FESTIVALA NA GRADU
Anglija in Češkoslovaška prednjačita v znanstveno-fantastični filmski zvrsti
Občinstvo je zelo ugodno sprejelo tudi jugoslovanska filma «Sedmi kontinent» in «Muha»
Peti mednarodni festival znan-stveno-fantastičnega filma je za nami. Kot znano je na njem sodelovalo 10 držav z 8 celovečernimi filmi ter 11 kratko ali srednjemetraž-nimt v okviru tekmovanja, razen tega pa so v informativni sekciji prikazali še vrsto filmov iz klasične in fantastično-znanstvene kinematografske zgodovine. Sporedno je bilo tudi več umetniških prireditev, ki so nudile razlago težnje po obnavljanju in po prodiranju človeka v bodočnosti, ki je antici-piranje jutrišnjega dne. Razstave in razprave o znanstveno-fantastični tematiki so nakazale podobo našega sveta, kakršna naj bi bila v bodočnosti in to ne brez zaskrbljenosti, a obenem polno novega vrenja, novih idej in novih upanj. «Znanstvena-fantastičnost prispeva — kot je dejal ameriški pisatelj Frederik Pohl — s svojimi metodami in s svojimi sistemi k predvidevanju in analiziranju situacij, ki jih bodo ustvarjali ljudje vesoljske dobe s svojimi stroji«. Pohl je tudi dejal, da znanstvene fantastično, sti v filmu in umetnosti ne gre razumeti kot specializirano proizvod-

S SOBOTNE PODELITVE NAGRAD RAZSTAVLJAVCEM
Razstava domačih vin v Križu je dokazala da ljubezen do vinogradništva še ni zamrla
Vinska razstava naj bi bila vsako leto v drugem kraju tržaške občine - Podžupan prof. Lonza zagotovil zanimanje občinske uprave v korist kmetijstva • Pohvale predstavnikov KZ in ZMP
,f
J ^
Podžupan prof. Lonza in občinski odbornik Hreščak med nagrajenimi kriškimi vinogradniki
Kakor smo na kratko že poročali, 1 mu odborniku Rudolfu, še posebej je bila v soboto v Križu svečana pa Kmečki zvezi, ki je od vsega za-podelitev nagrad kriškim vinograd-1 četka podpria uresničitev te pobu-
nlkom, ki so s svojim vinskim pridelkom sodelovali na prvi razstavi domačih vin v Križu. Pred razdeljevanjem nagrad je predstavnike oblasti, povabljene goste in vinogradnike pozdravil predsednik Konzorcija pridelovalcev Drago Sedmak, ki se je najprej zahvalil za veliko razumevanje to podporo predsedniku de-želneča sveta dr. de Rinaldiniju, ki Je prvi podpri to pobudo, podžupanu prof. Lonzi, ki Je obljubil vsestransko sl, scensko mimiko in s fantazisti pomoč občinske uprave, pokrajinske-
POSLEDICE KRIZE NA BLIŽNJEM VZHODU
Z zaporo Sueškega prekopa hud udarec tržaškemu prometu
Samo v enem mesecu za 100.000 ton manj
blagovnega prometa v tržaškem pristanišču
Sueški prekop je od 5. junija le- Uajo namreč precejšen delež trža-tos zaprt za promet m pokanje pušk ob njegovih bregovih daje misliti, da bo tako ostalo še vsaj za nekaj mesecev. Prekinitev prometa po tej važni bližnjici med celinami se negativno odraža na razvoj mednarodne pomorske trgovine in jo občutno zavira zaradi zamud in višjih stroškov, ki jih plovba okrog afriške celine povzroča na potniški in blagovni promet med srednjo in mediteransko Evropo ter azijskimi in afriškimi deželami ter Avstralijo. Z gospodarskega vidika predstavlja zapora Sueškega prekopa veliko izgubo za mednarodno gospodarstvo, in zato je želeti, da bi se položaj na tem delu sveta čimprej normaliziral, da bi svet lahko koristneje porabil sredstva, ki se zdaj po nepotrebnem trošijo za plovbo okoli Afrike, kar je začasno poneslo ladijski promet na relacijah prek Sueza skoraj za 100 let nazaj v zgodovino (prekop so namreč izročili prometu leta 1869).
Lansko leto je plulo skozi prekop 21.250 ladij, .u so prenesle skupno 242 milijonov ton blaga, to je 15 do 16 odst. vsega svetovnega blagovnega prometa po morju, in to kljub temu, da potuje vsako leto čez Suez približno četrtina ladij brez vsakega tovora, ker gre za petrolejske ladje, ki plujejo po surovino v smt.i Sredozemlje-Rdeče morje.
Za tržaško pristanišče je zapora Sueškega prekopa velike važnosti in če bo vodna žila delj časa zaprta, se bo to nedvomno krepko poznalo na obsegu blagovnega prometa na naših pomolih. že odslej je v enem s&meme mesecu promet upadel za okoli 100.000 ton, še večji padec pa utegnejo zabeležiti v juliju in v naslednjih mesecih. Prometni tokovi, ki gredo čez Suez, predstav-
škega pristaniškega prometa. Lan sko leto je od 6.164.000 ton, kolikor je znašal celokupen promet, odpadlo na prometni tok skozi Suez
2.631.000	ton, to je 42,6 odst. vsega prometa. Občutno škodo bodo Imela od zaprtja vodne žile tudi druga pristanišča na Jadranu, tako Benetke, Koper, Reka, itd., ki že beležijo padec prometa, medtem ko bo to imelo manjši vpliv na promet na Tlrenskem morju, tako na primer v Genovi, kjer odpade na prometne tokove, ki vodijo skozi Suez, le okoli 26 odst. vsakoletne trgovine.
V letu 1966 je iz tržaškega pristanišča odplulo na pot skozi Suez 279 ladij: od tega jih je 136 potovalo v razna pristanišča ob Rdečem morju, 53 v Perzijski zaliv ter 90 v Indijski ocean In Daljni Vzhod. Letošnji promet bo seveda zaradi cirkumnavlgacije Afrike po obsegu znatno manjši, poleg tega pa tudi mnogo počasnejši, tako da utegne to odločilno vplivati na obseg potniškega, predvsem pa blagovnega prometa do konca leta.
Vprašanje o dovoljenjih za avto izvoščke
Komunistični svetovalec Muslin je poslal odborniku za mestno policijo in prehrano prof. Romanu vprašanje, v katerem želi vedeti, kdaj bo odbor predložil občinskemu svetu v razpravo in odobritev nov pravilnik o avto izvoščkih. Svetovalec pravi, da bi moral biti ta pravilnik že odobren in obsoja dosedanje zavlačevanje ter želi vedeti od odbornika, kaj je z novim pravilnikom tudi spričo dejstva, da bodo v kratkem zapadla dovoljenja avto izvoščkom.
de. Prečital je nato pozdravno brzojavko deželnega odbornika za kmetijstvo odv. Comellija ln pripomnil da se s to svečanostjo zaključuje prireditev, ki je imela lep uspeh, kljub mnogim težavam, saj Je šlo za prvo prireditev. Dejal je, da je upoštevanja vredno dejstvo, da so sami vinogradniki dali pobudo za to razstavo, kar dokazuje, da ni še zamrla ljubezen do vinogradništva. Za nadaljnji razvoj te kmetijske panoge, je pripomnil, pa ne zadostujejo le pridne roke in ljubezen, ampak je potrebno tudi zanimanje ter konkretna pomoč oblasti ter pristojnih ustanov. Zato vinogradniki pričakujejo, da bo občina v doglednem času rešila vprašanje poljskih poti in vodnih napeljav. Glede konzorcija in njegovega nadaljnega delovanja pa Je povabil vinogradnike iz ostalih vasi tržaške občine, naj pristopijo, ker se bodo tako laže rešila vprašanja, ki zanimajo vse naše vinogradnike. Prireditvi v Križu so dali naslov ((Praznik vina in ribo, ker želijo, da bi postal vsakoletni tradicionalni praznik te vasi, medtem ko bi Se za vsakoletno vinsko razstavo sporazumeli in Jo organizirali zdaj v enem zdaj v drugem kraju tržaške občine. Dejal je tudi, da so z vinsko razstavo in drugimi prireditvami poskrbeli za turistično valorizacijo Križa. Ob koncu se je zahvalil vsem ustanovam in prijateljem za prispevke.
Nato je spregovoril podžupan prof. Lonza, ki je predvsem izrazil svoje zadovoljstvo, da Je spet med kriškimi vinogradniki, ter je povedal, da župan zaradi drugih obveznosti ni mogel priti. Prof. Lonza je poudaril važnost prve razstave vin v Križu, ki je med drugim tudi o-pozorila javnost in oblasti na probleme vinogradništva in kmetijstva v tržaški občini. Pripomnil Je, da je vinogradništvo poleg vrtnarstva in cvetličarstva važna veja proizvodnje v okviru tržaške občine, ne toliko zaradi količine, pač pa zaradi svoje kakovosti. Priznal je, da občinska uprava ni bila pripravljena na to pobudo, ki je nastala med samimi kmeti, da pa je takoj razumela njeno važnost. Ponovno Je obljubil, da bo občinska uprava podpirala vsako pobudo v korist kmetijstva. V imenu občinskega odbora je izrazil vse priznanje prirediteljem in vinogradnikom ter ponovno priznal, da so prireditelji in vinogradniki s to prvo vinsko razstavo opozorili občinsko upravo na probleme, ki so bili žal do sedaj zanemarjeni, zlasti na vprašanje poti, vodnih napeljav in pomožnih naprav. Glede tega je dejal, da ima odbornik Hreščak nalogo poskrbeti za proučitev vse zadeve ln predložitev načrta Rekel je, da občinska uprava gleda z razumevanjem na probleme podeželja in slovenskega prebivalstva in da se bodo s skupnimi napori lahko dosegli lepi uspehi. Odbornik Hreščak je čestital prirediteljem in vinogradnikom ter dejal, da sedanja občinska uprava gleda drugače na vprašanje podeželja in sploh na vprašanja sloven-
ske manjšine. Pohvalil je prireditelje in dejal, da so hvalevredne vse pobude, ki prihajajo od spodaj, ker imajo možnost razvoja. Izrazil Je upanje, da ta prva tovrstna pobuda v Križu ne bo ostala v vaškem okviru, da bo konzorcij razširil svojo dejavnost, da se bedo vinogradniki povezali med seboj' in tako prispevali k rešitvi vprašanj, ki se jih tičejo.
Ravnatelj kmetijskega nadzorni-štva dr. Perco je predvsem izrazil svoje zadovoljstvo, da je prišlo tudi v tržaški občini do prireditve vinske razstave. Nato je pripomnil, da je vino eden izmed redkih pridelkov, ki ne bo utrpel veliko škode v okviru skupnega evropskega tržišča. Zaradi tega in zaradi kakovosti tukajšnjega vina je potrebno, da se poveča proizvodnja in da se uredijo novi vinogradi. Poudaril je, da je za področje med Barkovljami in Sesljanom nujno potrebno urediti po ti in poskrbeti za vodovodne naprave. Tako se bo razvilo ne samo vinogradništvo, ampak tudi cvetličarstvo in vrtnarstvo. Dr. Perco je še priporočil kmetom, naj sadijo trte v vrste bolj narazen kot do sedaj in naj uredijo visoke latnike, ker bodo tako dosegli znatno večji pridelek z manjšimi stroški in manjšim trudom. Priporočil je tudi postavljanje mrež proti toči, za kar je določen državni prispevek.
Tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk je dejal: «V imenu Kmečke zveze čestitam nagrajencem, vsem
V imenu Zveze malih posestnikov je čestital prirediteljem in vinogradnikom tajnik Marij Grbec, ki je izrazil zadovoljstvo, da se je občinska uprava končno začela zanimati tudi za probleme kmetijstva v tržaški občini.
Pokale, kolajne, denar in razna druga darila za vinogradnike so prispevale naslednje uprave, ustanove in podjetja: predsedstvo deželnega sveta, Pokrajinska turistična u-stanova, Tržaška kreditna banka, Tržaška hranilnica in posojilnica, Slovenska kulturno gospodarska zveza, trgovina Edi Furlan, zlatarna Sossi (Opčine), urarna Cavallar, u-rarna Mikolj, pokrajinska uprava, Kmetijska zadruga v Trstu, Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova v Trstu, podjetje Silvano Močilnik (Trst), trgovinska zbornica, urarna i.i zlatarna Hollesch, u-rarna Sedmak (Nabrežina), podjetje Tecnovideo, podjetje Universal-tecnica, podjetje Mika (Nabrežina), Ustanova za preporod kmetijstva, podjetje La Clessidra, Tržaška knjigarna, trgovina Morassutti, urarna Gruden, trgovina Zorn (Prosek), u-prava «Primorskega dnevnika«, u-prava «Gospodarstva«, podjetje Mer-cantile Import-export, podjet Baz-zanella, trgovina Lux moda, trgovina Fototecnica-Carducci, trgovina Kerže, trgovina Righi.
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine se zahvaljuje vsem osebam, tvrdkam in u-stanovam, ki so s svojim sodelovanjem, denarnimi prispevki in nagradami pripomogle k uspešnemu zaključku prve razstave domačih vin v Križu.
Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova GRAD SV. JUSTA Danes in jutri ob 21.30
inženir avtor-pevec in njegov ansambel
In še: MIMMA LEY, PEPPINO PRINCIPE, THE FREDIAN, THE ROMEROS AND COMPANY, ORKESTER BANG BANG _ RIC IN GIAN. — NAPOVEDUJE SANDRO MASSIMINI
Prodaja vstopnic pri glavni prodajalni in pri blagajnah na gradu
Antoine
njo na futuristični osnovi, temveč kot tolmača zaskrbljenosti in želja našega časa, ki ga označuje tehnologija, ki pa je vendarle povezan s človeškim elementom tako na zemlji kot v vesolju, h kateremu teži.
Predsednik festivala Di Giacomo je izjavil italijanskim in tujim časnikarjem ob zaključku festivala, da je letošnji festival nudil najbolj popolno sliko futurizma v umetnosti, v kinematografiji, v slikarstvu in kiparstvu, v vizivni poeziji in v literaturi. Izrazil je tudi upanje, da se bodo prihodnjega italijanskega festivala lahko udeležili nekateri najbolj pomembnih filmov, ki so sedaj še v delu, kot na primer zlasti sovjetski film «Mi marsovci«, zelo pričakovani Vadimov film dBarbarella«, Kubrickov film ((Odiseja v vesolju« in drugi.
Izbor filmov ni lahek, ker se veliki producenti mnogokrat obotavljajo prevzeti te vrste filme in so bolj naklonjeni komercialnim, po drugi strani dokazujejo zaupanje v znanstveno-fantastično filmsko zvrst režiserji slavnih imen, kot so Godard, Watkins', Losey, Kast, Mar-ker, Petri in drugi.
Letos je prišla v Trstu v ospredje še enkrat angleška in češkoslovaška fantastično-znanstvena zvrst, ki sta predstavili najboljši deli Zahoda in Vzhoda. Treba je pa reči, da je občinstvo, ki je v velikem številu spremljalo filme, zelo pozitivno sprejelo tudi jugoslovanski celovečerni film Dušana Vukotiča «Sedmi kontinent«, romunski film «Faust XX« Popeska-Popa, ter jugoslovanski kratkometražni film «Muha» režiserja Marxa in kanadski film «Kaj se dogaja na Zemlji« katerima je žirija podelila ex-aequo ((Srebrn pečat«.
Obisk pri dc Rinaldiniju
Predsednik deželnega sveta de Rinaldini je včeraj popoldne sprejel Darla Samerija in Alberta Albertija, predsednika in podpredsednika tržaške sekcije italijanske gospodarske zbornice, ki sta mu orisala namene in dejavnost zbornice in spored njenega bodočega dela. Predsedniku de Rinaldiniju sta podarila tudi posebne publikacije zbornice. Zatem pa je tudi de Rinaldini daroval Šameriju in Albertiju nekatere publikacije deželnega sveta.	—
Partizanski tabor v Bazovici
V našem nedeljskem članku o pripravah za veliki partizanski tabor v Bazovici, je bil napačno naveden vrstni red nastopov posameznih sodelujočih pevsko-glasbenih skupin.
29.	t.m. bodo namreč nastopile godbe iz Trebč, s Proseka in iz Nabrežine, moški zbor «Lipa» iz Bazovice in partizanski pevski zbor iz Reggio Emilie.
30.	t.m. pa bo na programu nastop pevskega zbora «Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela, Invalidski pevski zbor iz Ljubljane ter godba na pihala iz Ljubljane.
DANES IN JUTRI
Antoine na gradu
Danes zvečer ob 21.30 se z ((Velikim mednarodnim varietejem« o-tvarja na gradu Sv. Justa program poletnih prireditev, ki ga je skrbno pripravila Letoviščarska ni turistična ustanova in ki obsega o-krog 10 pomembnih umetniških nastopov. Jutri zvečer ob isti uri ponovitev.
Današnji spored je razčlenjen na vrsto točk, vrhunec pa to nastop slovitega in popularnega Antoina, inženirja, filozofa, avtorja In pevca. Antoine, ki bo razen v Trstu nastopil samo še v osmih drugih velikih italijanskih mestih, se bo predstavil s svojim ansamblom beat, med drugim pa bo pel znane popevke «Pietre», «Le divagazioni di Antoine«, «Senti cocca mia», «L’ali-nazionale«, Un'altra strada«, «La redčita«, ((Canella«, «Un caso di fol-lia» in v francoščini «Juste quelques flocons qui trombent«.
Iz svetovno znanega gledališča «01ympia» iz Pariza je imprezarij vključil dve najuspešnejši točki: «The Fredlan« in «The Romeros and Compagni«, ki sestavljajo izredno ubrano skupino, ki nastopa s plesi, scensko mimiko in s fantazisti. Zelo močno to zastopan tudi komični del predstave v katerem jamčita za zabavo Ric in Gian, katerima se bo pridružil z vmesnimi skeči Sandro Massimini, znani televizijski napovedovalec in mojster kritične satire. Veliko zanimanje vlada končno za debut mlade Mimme Ley iz Ronk za virtuozizme Pep-pina Principeja na električni harmoniki.
Predprodaja vstopnic za obe predstavi pri glavni prodajalni v galeriji Protti od 8.30 do 12.30 ter od
15.30	do 19.30. Danes ln jutri od 20. ure pri blagajni na gradu Sv. Justa.
Ko je včeraj okrog poldne pred svojim domom 68-letna gospodinja Antonia Babich por. Rigatti iz Ul. del Veltro 11 prečkala cesto, jo je z avtom NSU prinz TS 94627 podrl 26-letni Diego Gozzi iz Ul. Biasolet-to 6, ki je vozil proti Senenemu trgu. Pri nesreči se je Babicheva pobila po glavi, tilniku, hrbtu in levem komolcu. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico in sprejeli na nevrokirurški oddelek. Ce ne bodo nastopile komplikacije, se bo morala zdraviti 10 dni.
Šolske vesti
Simfonični koncerti v miramarskem parku
Kot smo že poročali, se bo v soboto, 22. t.m. ob 21.30 začel v sugestivnem okolju pristana v miramarskem parku ciklus simfoničnih koncertov, za katere sta dala pobudo Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova v Trstu in gledališče Verdi.
Koncerti, skupno štirje, v izvedbi orkestra gledališča Verdi, ki se je pravkar vrnil z nadvse uspešnega gostovanja na «Festivalu dveh svetov» v Spoletu, se bodo nato nadaljevali v dneh 26. in 29. julija ter se zaključili 2. avgusta.
Za dirigentskim pultom se bodo zvrstili Armando La Rosa Parodi, Robert Wagner, Elio Boncompagni in Pietro Argento, s katerimi bodo od časa do časa sodelovali ugledni solisti, med katerimi violinist Franco Gulli, violist Bruno Giu-ranna, kitarist Alirio Diaz, sopranistka Siw Ericsdetter ter čelist Libero Lana.
Prvi koncert bo dirigiral Armando La Rosa Parodi, kot solista pa bosta sodelovala tržaški violinist Franco Gulli in violist Bruno Giu-ranna, Program bo obsegal:
Taendel — Water mušic, suita za orkester (v obdelavi Hamiltona Kartgja); Mozart — Kc icertantna simfonija za violino, violo in orkester KV 364; Prokofleff — Poletni dan, Op. 65 (novo za Trst); De Falla — El amor bru.o, suita iz baleta.
Jutri sr bo pri blagajni gledališča Verdi, odprti od 9,30 do 13. in od 16. do 19. ure (tel. 23988) za čela prodaja vstopnic za vse štiri koncerte.

DANES SEJA DEŽELNEGA SVETA
Zaključna razprava o zakonskem osnutku o postopkih pri izvajanju javnih del
Deželni svet čaka pred počitnicami še razprava o treh zakonskih osnutkih
Deželni svet bi moral ta teden končati razpravo o treh zakonskih osnutkih, ki so na dnevnem redu pred začetkom poletnih počitnic. Danes so najprej na dnevnem redu vprašanja in interpelacije. Pri-..	čakujejo, da bo svet danes končal
razstavljavcem in organizatorjem, razprav0 0 važnem zakonskem o-
«Tinnlr/\ nnnnrnifA v* /iln tl*in ♦'HffH	. -	..	....	- .
prve vinske razstave v okviru tržaške občine, vašemu konzorciju pridelovalcev vina.
že ta prva vaša razstava je dosegla tak uspeh, ki je presegel vsa pričakovanja, odkrito povedano tudi moja osebna, tako glede kakovosti vina, kot glede obiska in prireditev v okviru razstave, kar je in bo prav gotovo ugodno vplivalo tudi na valorizacijo vaše lepe vasi v smislu turizma, ki lahko v naših krajih postane velik prijatelj in odjemalec pristnih pridelkov kmetijstva.
Tej in takim pobudam gre vsa pohvala in podpora Kmečke zveze, ker dokazuje, da skupno delo omogoča uspeh in perspektive tudi kmetu. S svoje strani mislimo skromno prispevati k tej vaši prireditvi s tem, da poklonimo vsem razstavljavcem Kmetijski priročnik. Vam želimo vedno večjih uspehov in na svidenje prihodnje leto.«
snutku o novih postopkih glede javnih del, katerem so posvetili 'že osem sej. Na dnevnem redu so tudi dodatne spremembe k proračunu za leto 1237 ter dva zakonska osnutka o turizmu, to je spremembe deželnega zakona št. 16 iz leta 1965 ter ukrepi za izboljšanje opreme v zasebnih sobah in za izboljšanje gostinskih obratov. Proučitev teh zakonskih osnutkov bi se morala končati še ta teden.
Poročilo o spremembah proračuna je sestavil svetovalec Mizzau (KD). V njem pravi, da je to prva sprememba, ki so jo predložili letos. Nekatere spremembe izvirajo iz zahteve, da se zagotovijo sredstva za razne potrebe, ki so se pokazale med letom. Najti so morali namreč nova finančna sredstva iz razpoložljivih skladov.
O zakonskem osnutku, ki vsebuje spremer.be deželnega zakona štev. 16 iz leta 1965, poroča svetovalec Chieu (KD). V poročilu pravi, da je treba razširiti področje
PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
POŠLJEMO VAM GA V KATERI KOLI KRAJ, TUDI V INOZEMSTVO!
15-DNEVNA NAROČNINA L 500
Telefonirajte na štev. 37-338
tega zakona ter po. krbetl za nekatere hude primere, ki so nastali zaradi zgrešenega tolmačenja zakona. Chieu pravi, da je zakon štev. 16 vsekakor usrešen, in sicer glede razvoja turizma, povečanja števila hotelov, turističnih in športnih naprav itd. samo za uveljavljanje členov 2 in 3 tega zakona je prispevala dežela v treh letih 2 milijardi in 976 milijonov lir. Zatem navaja Chieu spremembe, ki jih določa sedanji zakonski osnutek, in izraža željo, da bi ga odobrili.
Deželni svet tj pred poletnimi počitnicami razpravljal tudi o zakonskem osnutku za izboljšanje o-preme v zasebnih sobah, ki jih oddajajo v i njem turistom, ter za izboljšanje gostinskih obratov. S tem dopolnjuje dežela razne ukrepe v korist turizmu. Poročilo o tem zakonskem osnutku je pripravil socir.list Volpe. V njem pravi, da s. zasebne sobe važno dopolnilo k hotelom in gostiščem, kar potrjujejo tudi statistični po-dttki o njihovi uporabi. 31. decembra lani je bilo v deželi 6.580 oddajalcev sob, ki so razpolagali z 19.691 sobami, 44.353 posteljami in 9.528 kopalnicami. V istem času je bilo v hotelih ln gostiščih 17.996 sob, 32.347 postelj in 8.706 kopa-nic, kar pomeni da število zasebnih sob, postelj in kopalnic presega njih število v hotelih in gostiščih.
Upoštevati pa je treba, da ne ustrezajo sobe vedno higiensl.l.n in zdravstvenim predpisom. Poleg tega je treba upoštevati tudi socialno plat zakonskega osnutka, saj bj pospeševal neposredne naložbe malih varčevalcev ter kupil njihovo podjetnost. To' ne velja samo za oddajalce sob, marveč tudi za male gostinske obrate, ki
so zelo v ..Lil za razvoj množičnega turizma in privabljajo ljudi v tiste manjše kraje, kjer delujejo, Za uresničenje tega zakonskega o-snu' a bo dežela potrošila v 4 letih 400 milijonov lir, kar bo omogočilo nad 1 milijardo in pol lir investicij.
Šolsko skrbništvo sporoča, da so
od 15. trn. dalje, od 10. do 12. ure na vpogled na sedežu drž. srednje Sole v Trstu, Ul. Frausin 14, dokončne prednostne lestvice za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine, za šolsko leto 1967-1968.	• * *
Državna srednja šola Fran Levstik na Proseku obvešča, da je rok za vpisovanje v prvi razred do 25. tjn.
• • •
Vpisovanje v I. razred državne srednje šole "Simon Gregorčiči v Dolini je vsak dan do 25. julija od 9. do 12. ure.
« * •
Ravnateljstvo državne srednje šole v Trstu, Rojan, Ul. Montorsino 8 obvešča, da je vpisovanje dnevno od 10. do 12. ure.
* • *
Vpisovanje v I. razred državne
srednje šole (»Srečko Kosovel« na Opčinah je vsak dan od .10. do 12. ure do vključno 25. julija.
Grad Sv. Justa. Danes ob 21.30. O-tvoritev predstav Le tov iščarske in turistične ustanove z «Gra-n varie-tš internazionale« (Veliki mednarodni variete). Nastopili bodo sloviti francoski pevec Antoine z beat ansamblom, Peppimo Principe, Ric ln Gian, Sandro Massimini, Mimma Ley, The Fredlan, orkester Bang Bang ln The Romeros and Compa-ny
Miramarskj park. Danes tedenski počitek.
Cirkus iz Madrida. Nogometno Igrišče San Giovannl. Telefon 762705. Vsak dan po ena predstava ob 21.15. V sobotah in nedeljah po dve predstavi, ob 16.30 in ob 21.15.
Nazionale 16.30 «Una raffica di plombo« Technicolor. Robert Hoffman, Peter Calvo, Mairilu Tolo.
Excelsior Počitek.
Fenlce 16.00 «Desiderl prolbiti« Cr-nobeli film. Michelin Fresley.
Eden 16.00 Danes in jutri »Letti aba-gliati« Crnobeli zabavni film. E. Busanca, R. Vianedlo, Franchi, In-grassia. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «G!i spletati <11 pri-giomero della mini era)« Technicolor. Gary Cooper, Richard Wid-mark.
Ritz (Ulica San Francesco št. 10) Počitek.
Alabarda 16.00 «Se set vivo špara« Technicolor. Thomas Mllian, Mari-lu Tolo Prepovedano mladini pod 18. letom. Zadnji dan.
Filodrammatico 16.30 «Le dolcl not-ti» Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno Počitek.
Cristallo 17.00 «38. parallelo« Crnobeli ameriški film. Gregory Pečk, George Peppard.
Aurora Počitek.
Garibaldi Počitek.
Capitol Počitek.
Impero Počitek.
Vittorio Veneto 17.00 «1 crimlnali della galassla« Technicolor. Tony Lus-sell, Massimo Serato.
Ideale 16.30 «Tre notti da toro« Technicolor. Catherine Spaak, Enrico Maria Salerno. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra Počitek.
Abbazia 16.30 «La spla dai due vol ti«.
LETNI KINO
Satellite (Borgo S. Serglo, avt. 21. fil 19, 20) Blagajna ob 20.15, začetek ob 21.00 ((Mezzogiorno di fifa« Vistavision. Technicolor. Jerry L «-vvis, Dean Martin.
SPDT priredi 30. 7. 1967 Izlet v Bovec in na Mangart. Vpisovanje od 22. do 27. t.m. v Tržaški knjigarni vsak dan od 18.30 do 1.30.
Udeležence izleta Platak opozarjamo, da bo odhod točno ob 6. url zjutraj z začetka Ul. F. Severo. P° možnosti na povratku kopanje.
Odhod z Opčin ob 6.20 izpred Prosvetnega doma.
* * •
Slovenska kulturno gospodarska zveza organizira v nedeljo. 23. t.m. c" nodnevni izlet v Zgornje Gorje Pri Bledu, kjer letujejo tržaški in gob' škl otroci. Vpisovanje v Ul. GepPa 9-II.
Zborovanje KPI
Danes ob 20. uri bo na Trgu Pe-stalozzi zborovanje KPI o_ novem zakonu javne varnosti, kakršnega je hotel levi center, ter o vprašanju demokracije v Italiji. Govoril bo tajnik federacije prof. Paolo Šema. Pobudo za zborovanje so dale sekcije KPI s Pončane, od Sv. Jakoba in od Magdalene.
Jutri ob 21. uri bo zborovanje pri Briščikih. Govoril bo deželni svetovalec dr. Karel Šiškovič-Mitko o vprašanju vojaških služnosti in o miru.
Darovi in prispevki
Ob obletnici smrti! nepozabnega to. variša Maksa Pečarja, bivšega partizana, pevca ln prosvetnega delavca darujeta Dušan Furlan 1000 in Romana Juriševlč 1000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. Namesto cvetja na grob pok. Maver j a Mihaela darujeta Žerjal Mirko in sin Oton 2000 lir za Dijaško matico, V drag spomin pok. Mihaela Maverja darujejo pekarna Ota 5000 in Slava Slavec 1000 lilr za prosvetno društvo Prešeren,
Namesto cvetja na grob pok. gosp. Evgena Ferfalja daruje Matka Kos-mlna 2000 lir za Dijaško matico.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
Dne 7. Julija 1967 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 19 oseO’
UMRLI SO: 75-letni Giuseppe Z*-golin, 34-1 etn a Maria Berni por. doli, 80-letna Elfride Mondinl pOf-Berger, 69-letna Maria Scatton P°{’ Saba, 77-letna Letizia Fabris p°r' Russian, 76jletna Gisella Vetri, poletni Glovanni Perco, 86-letna Ro^ Uschitz vd. Gllebe, 80-letn! Michel« Mauri, 74-letna Eugenla Vizzi vd. TO" sti, 82-letna Emma Codora vd. Sirca rdi, 59-letni Valerio Felluga, 7°’ letna Giusepplna Ltpon por. Rum«7' 77-Jetna Maria Maraspim por. Glrald1, 79-letna Maria Ozbic, 67-letnl Marj® Kertu, 76-letna Regina Bertolin v<!: Zanini, 83-letni Raimondo Zullan, ' dral stari Dario Pelin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi *.[ Croce Azzurra, Ul. Commerciale ‘l6’ Vielmetti, Trg della Borsa 12; G. P8” po, Ud. Felluga 46 (Sv. Alojz).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
Al/TAtabarda. Ul. deUTstrta 7: *! Gale no, Ul. San Cilino 36 (Sv. Ivan’; De Leitenburg, Trg San Giovannl J’ Mizzan, Trg Venezia 2.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDE*'’ NIKA. Za poklic v prazničnih dP1’ r primeru, če ni mogoče najti r*1 gega zdravnika. Je treba telef‘M’ rati na štev. 90-235.
V NEDELJO NAJBOLJ VROČ DAN: 32,4 STOPINJE
Vsa obala od Lazareta do Devina zasedena Nešteto avtomobilov na mejnih prehodih
r.:	*	* '	:	- /	-1
% . ■ r
Mesto je bilo v popoldanskih urah kot izumrlo prometne nesreče - Za pol ure ustavljen promet
V nedeljo se je mesto izpraznilo. Že navsezgodaj so se po cestah, ki peljejo iz mesta, vile dolge kolone avtomobilov. Vsi so zapuščali svoje domove in hiteli k morju, da Poiščejo nekaj svežine ob obali, ki je bila vsa natrpana od Tankega rtiča do Devina. Sonce je pripekalo. Meteorološki zavod je med 14. in 15. uro registriral 32,4 stopinje v senci. Bila je najbolj vroča nedelja lega poletja. Ponekod je bila temperatura v senci še višja, posebno v središčnih ulicah, ki so bile že ob 10. uri dopoldne vse prazne.
Vse, «kar leze ino gre* je hitelo k morju. Vsi, tudi najmanjši kotički °b obali so bili zasedeni. Od Lazareta do Milj je kar mrgolelo ljudi, °d Barkovelj tja do Miramara je bilo tudi vse polno in zgodilo se je ce!o, da se je pred blagajnami kopališč v Grljanu naredila vrsta ljudi, ki so čakali, da bi lahko stopili v kopališča.
Mnogo je bilo tudi takih, ki so si 'zbrali pot v zgornjo okolico in iskali svežine na travnikih in v senci borovih gozdičev. Takih izletnikov pa je bilo bolj malo v primerjavi s kopalci, ki so zasedli vse Razpoložljive obale v Tržaškem zalivu. Dosti jih je bilo takih, ki so sli bolj daleč, do Gradeža in Ligna-na, veliko pa je bilo kopalcev, ki So se napotili v Istro in preplavili “dale od Ankarana do Savudrije in 5® dlje. Še posebno na bloku pri škofijah se je že navsezgodaj ustva rila dolga kolona avtomobilov, ki so čakali na prehod čez mejo. Šlo je zelo počasi in avtomobilisti so se •horali sprijazniti in čakati po celo To, preden so lahko pognali svoj avtomobil onstran bloka.
Nič biljše ni bilo v Miramarskem drevoredu. Že zgodaj zjutraj se je Proti Barkovljam vila dolga železna k'iča. Avtomobili so vozili zelo po °asi in prepričani smo, da so pešci prišli prej do morja kot avtomobili. Vzdolž Miramarskega drevoreda od kopališča «Ferroviario» do Miramara so bili ob straneh ustavljeni avtomobili drug poleg drugega, krsti, ki je hotel najti parkirni pro-je obupoval. Če je hotel par-K|rati vozilo, je moral daleč proč °d mesta, kjer se je nameraval Plaviti.
,N tej gneči je prišlo tudi_ do laž-J‘n nesreč. Prišlo je do številnih Verižnih trčenj, ki jih policijski orkani nis niti registrirali. Šoferji kami so se med seboj pobotali in nadaljevali pot. Okrog 10. ure pa je ?. Miramarskem drevoredu blizu ob-cnjskega parkirišča vozil prišlo do Ijčenja avtomobila s tramvajem, fn bilo človeških žrtev, trčenje pa J® bilo krivo, da se je promet usta-jd',. za dobre pol ure in da so ža-*ri >	avtomobilisti hupati in
...Ob tisti uri je Conchita Mioni tz I \ Alfieri 8, znana osebnost iz te-cvizijske oddaje «Lascia o raddop-P',8*. ko je odgovarjala na vprašaja o boksu, vozila svoj avto «bian-81 stellina* proti Barkovljam. Pri m i itevanju avtomobila se je premaknila proti sredini cestišča v tre-vr*u, ko je nasproti privozil tram-Proge štev. 6, ki ga je upravljal izletni Agostino Rožnik iz Ul. dei 'gneti 40. Voznik tramvaja je hi-a zavrl in tudi Mionijeva je sto-‘a isto, toda kljub vsemu sta se oK«li dregnili po levih stranicah in Hia^i' ^ bilo nič hudega, samo
- Na srečo nobene večje v Miramarskem drevoredu
Včeraj temperatura sicer ni presegla 30 stopinj, toda vlaga v zraku je bila tolikšna, da je nad mestom ležala mučna in ubijajoča sopara. Seveda so bila vsa možna kopališča v Trstu in vzdolž vse obale do Lazareta na eni ter Sesljana na drugi strani, natrpana kopalcev, ki so v morski vodi iskali osvežitve. Gornja slika je bila posneta v včerajšnjih dopoldanskih urah v Barkovljah
(j. VT •	ono inc uuuega, miuu
,‘ajhna škoda na avtu in tramvaju,
Sa f	-
((^Avtomobilisti,
JJadne nevarnosti
iremet se je nenadoma usta-
________ ki so vozili v
Kolonah, se niso zavedli ne-in se zaletavali
U^g .v drugega. 'Da se je promet Vp?V1*' pa je bila kriva tudi rado-da?.n°st. še vsakdo je hotel pogle-*'od’ *ai se je zgodilo. Šele ob pri-karabinjerjev se je vozel raz-pj3*. in avti so začeli ponovno asi vozit; proti Barkovljam. oj,, Popoldanskih urah se je promet l)ili> 0 zmanjšal. Cesto v mestu so i10lj.|Prazne, le kakšen tuj turist je tC P°. ulicah, vročini navkljub, tip 1 večeru pa so se ceste ponov-o^azživele. Vsa ob kopališčih in č6| a' ustavljena vozila so se za-a0 '* vračati v mesto in ustvarile bil se nove kolone. Hitrost pa ni 5rp., vebka. Računajo, da je bila L nJa hitrost le 10 km tiu® srečo
Deti^U*? ni~-
Vnv, z,vp.em od počasne vožnje in
na uro.
se v nedeljo niso pripe-Petj "u<39 nesreče. Kljub vročini, na-
Z1V PPm /vrl nn nočno ii/vžnifl tn
se je vse v redu izteklo. Tudi iz Istre so se nedeljski izletniki vračali še pozno v noč. Na vseh blokih je bilo celo morje avtov, ki so se le počasi premikali do mejnih drogov.
Tržačani so predvčerajšnjim preživeli najbolj vročo nedeljo tega poletja ob morju in v senci na Krasu ter jo zaključili v splošnem veselju. Kljub obilnemu prometu ni bilo nobene hude nesreče, česar smo se najbolj bali.
Vprašanj« dr. Pincherla v zvezi z Dolcijem
Proletarski socialistični občinski svetovalec Bruno Pincherle je naslovil na župana vprašanje, v katerem pravi, ali ne meni, da bi bila naša občina dolžna pristopiti k italijanskemu odboru v podporo kandidaturi Danila Dolcija za Nobelovo nagrado za mir za leto 1967», ki ima svoj sedež v Rimu.
Že od leta 1952 bije tržaški sociolog v Partinicu na Siciliji vztrajno in težko bitko, da bi osvobodil sicilijansko prebivalstvo njegovih stoletnih sovražnikov: nevednosti, lakote in nasilja mafije. S svojimi miroljubnimi metodami, ki jih uporablja v svoji dejavnosti, s popolno neodvisnostjo od strank, s pogumom, s katerim prenaša vse grožnje in preganjanje, z zanimanjem in sodelovanjem, ki ga je njegova dejavnost zbudila v naši državi in še bolj v tujini, je Dolci stvarno močno prispeval h krepitvi demokratične zavesti. Zato ga je pred kratkim 86 švedskih parlamentarcev predlagalo za kandidata za Nobelovo nagrado in nad 100 italijanskih parlamentarcev in univerzitetnih profesorjev se je pridružilo temu pozivu.
Če bi se Trst pridružil tej pobudi, bi končno dal zasluženo priznanje temu svojemu sinu, ki ga je vedno uradno ignoriral in ki kljub številnim zaslugam za našo državo in demokracijo ostaja še vedno «tujec v domovini*.
Raziskave o onesnaženju morskih in rečnih voda
Na pobudo odbornika za higieno in zdravstvo dr. Nardinija je deželni odbor poveril prof. Majoriju, ravnatelju Inštituta za higieno na tržaški univerzi, nalogo, da ugotovi o-nesnaženje morskih in sladkih voda v naši deželi. Zaradi onesnaženja voda je med drugim v nevarnosti tudi ribji zarod v morju in rekah. V zvezi s tem vprašanjem sta že bila dva sestanka strokovnjakov pod pokroviteljstvom odbor-ništva za prevoze in turizem, ki se ju je udeležil tudi prof. Majori. Takrat je odbornik za turizem Giaco-metti izjavil, da bo treba sprejeti nekatere praktične ukrepe.
Pojav onesnaženja voda se vedno bolj širi zaradi nesmotrnega odlaganja škodljivih snovi in odpadkov v mestih in industrijskih središčih, in sicer v morje in sladke vode.
I(i mavosti po celodnevnem kopanju
^ogoč/Lo občinske uprave
Dvigalo v svetilniku bo obnovljeno v mesecu oktobru
Nove dvigalne naprave bo zgradilo brezplačno podjetje Sabien iz Bologne
točjfkcvni urad tržaške občine spo-bo rivitfaln v svpt.ilniku
aa bo dvigalo v svetilniku 4el0®®. Uuoovljeno in da bo začelo “atv,.,11 oktobra meseca. Kljub vsem l?'0Bnsrn’ Pravi sporočilo, ni bilo čelo d e. Urediti, da bi dvigalo zalo (jJeltavati že med turistično sezoni i5ro, dvigalo je prenehalo delo-“čraF. ega decembra). Občinska
z®, sta "I zlasti podžupan prof. Lon-abtio-T ^krenila vse potrebno, da se da dvigalo, takoj ko sta zvedela, Svat i ar° odpovedalo, aiiaivo Predstavlja za Trst za-radi t tUristično točko. In prav za-pTina p1 .-K bila obnova dvigala ■Ihike področno poveljstvo za svetlo, j„Za severni Jadran je sporo-!■ i<laW m v stanju obnoviti novo ‘Jone fupravo, ki stane nad 4 mi-!'a, i{0tr: ^atp se je občinska upra-,alcpmJe i, 0 sporočeno tudi sve-F.htevn so. postavili zadevno

Se nda b0 brezplačno " namestilo
k°i nat0P^Ve’v.-kot,dariln Trstu- Taje občinska uprava začela
postopek pri pristojnih vojaških oblasteh, da bi sprejele to pobudo, hkrati pa je bilo sporočeno podjetju v Bologni, da bi bilo primerno obnoviti dvigalo do turistične sezone. Podjetje Sabien je odgovorilo, da ima dvigalo svetilnika posebne tehnične značilnosti, ki se delno razlikujejo od običajnih dvigalnih naprav. Kljub temu pa je zagotovilo, da bo s temi napravami razpolagalo šele septembra in da jih bodo namestili meseca oktobra. Po namestitvi novega dvigala si bodo lahko obiskovalci v večjem številu ogledali mesto in zaliv iz te zanimive razgledne točke.
Zlasti so škodljivi razni pralni praški in tekočine. Prof. Majori je že ugotovil, da je v našem zalivu med Miljami in Tržičem do 15 km od obale v morju precejšnja količina neuničljivih detergentov. Ponekod so ugotovili kar 1 g detergenta na liter vode, kar bi pravzaprav že zadostovalo za pranje. Vse to torej zastruplja morsko favno in floro. K temu je treba dodati, da je mnogo industrijskih podjetij ob morju in da je razširjeno mnenje, da se lahko odpadki odlagajo v morje, češ da jih nekako razkuži, kar pa ni res. K temu je treba dodati se odpadke, ki jih prinašajo morski tokovi, kot je primer nafte.
Zato bo treba odločno načeti vprašanje «čiščenja» morja in sladkih voda, če hočemo ohraniti morsko floro in favno, pa tudi zdravje prebivalstva. Pri tem je treba pomisliti tudi na škodo, ki jo trpijo obmorska letovišča. Za sedaj bodo na vsak način poglobili proučevanja in prof. Majori je že sestavil načrt v tem pogledu. Sploh pa šo industrijski odpadki že onesnažili in okužili mnogo rek in med njimi tudi Til-ment in spodnji tek Soče. Po opravljenih proučevanjih se bodo lotili konkretnih posegov.
Doma se je ponesrečila
V nedeljo zjutraj se je v svojem stanovanju v Ul. Ponticello 58-2 ponesrečila 91-letna gospodinja Maria Frausin vd. Kolarich. Ko je vstala postelje je spodrsnila in tako nerodno padla, da -si je zlomila levi laket. Ponesrečenka je komaj včeraj zaprosila zdi;ždravniško pomoč.
zasebnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 30 dneh.
VELIČASTNO SLOVO OD VELIKEGA SLOVENSKEGA PESNIKA
Alojz Gradnik počiva v Medani «na tisti njivi, ki le smrt jo orje»
■V
Ogromna množica prebivalstva iz Brd in Primorske - Številno zastopstvo zamejskih Slovencev iz Trsta in Gorice - Spominski govori
(Nadaljevanje s 1. strani)
Dolg žalni sprevod, ki se je razvil med hišo žalosti in središčem vasi, se je ustavil pred cerkvijo, v kateri je duhovščina opravila pogrebne svečanosti, nakar je krenil na vaško pokopališče, ki so ga pogrebci napolnili skorajda do zadnjega kotička, toliko je bilo ljudi, ki so se hoteli oddolžiti velikemu duhu za njegov doprinos k slovenski literaturi.
Pri odprtem grobu je po opravljenem verskem obredu spregovoril nekaj toplih besed najprej pokojnikov prijatelj pater Roman iz Ljubljane, za njim pa dr. Anton Slodnjak, ki je v svojem govoru poudaril povezanost in podobnost usode primorskega in štajerskega ljudstva pred pol stoletja. Govoril je o vlogi, ki Jo je prva Gradnikova pesniška zbirka «Padajoče zvezde« odigrala med srednješolsko mladino v Mariboru in na štajerskem, ki je bila izpostavljena močnemu germanskemu pritisku. Ob zaključku svojega spominskega nagovora je poudaril, da ceni Gradnika - pesnika tudi današnja mladina in da je tudi v tem dokaz, da sodi Gradnik v sam vrh slovenske poezije, ki ima svojega najvišjega predstavnika v Prešernu.
Jožko Humar je dejal, da se je Gradnik s svojo lastno življenjsko in duhovno močjo dvignil visoko v vrhove slovenske, jugoslovanske in svetovne kulture. Naj Je bil kot poklicni pravnik še tako ujet v trde okove meščanske družbe, v kateri je živel, ni njegovo pesniško srce bilo neobčutljivo za bolečine ljudstva, iz katerega je izšel. Ko ga je takoj po izbruhu prve svetovne vojne avstrijska policija osumila veleizdaje in zaprla na gorlškl grad, je pesniku Gradniku dajal uporno moč spomin na njegovega prednika in vodjo tolminskega punta Ivana Gradnika. Takrat je Gradniku iz srca vzklila misel:
«S1, Ivan Gradnik, mojih dedov ded?
Je tvoja kri, ki v mojih žilah pluje?
če srce moje čuti tvoje boli,
naj tudi tilnik čuti rajši —---*
meč.»
Pisatelj France Bevk Je plastično orisal lik dragega pokojnika, ki je poznal Cankarja in Župančiča, pa Gregorčiča ter se sprva navduševal
iiiiiiHiiiiiiiiminiiiuiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiinmitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii)
HITRA IN USPEŠNA AKCIJA POLICIJSKIH AGENTOV
Tri ure po izvršeni tatvini mlada tatiča v rokah pravice
Ustavila ju je patrulja in ker nista imela dokumentov so ju priprli, medtem pa so okradenci že prijavili tatvine
Dva tatova, stara znanca policije, sta včeraj zjutraj tri ure po izvršeni tatvini padla v roke policijskih agentov. Gre za 19-letnega mehanika Sergla Smllovicha iz Ul. Lorenzetti 28 in 25-letnega mehanika Silvana Tinto iz Ul. G. Gozzi 5. Prvi je po nekaj urah zasliševanja vse priznal, medtem ko je drugi še popopoldne vztrajno zanikal vsako krivdo. Agenti so ju pridržali in bodo z zasliševanjem nadaljevali danes.
Smilovich Je že v nedeljo popoldne vlomil v uradne prostore družbe «Gamma» v prvem nadstropju stavbe v Ul. Roma 18 in nemoteno začel s silo odpirati predale in o-mare. Plen pa ni bil velik, le nekaj tisočakov. Nezadovoljen je stopil v višje nadstropje, kjer so u-radi neke druge družbe in tudi tam sistematično odprl predale in prebrskal po vseh kotih. Uspeh ni bil nič boljši. Med Iskanjem pa je ugledal blagajno, toda ni imel priprav, da bi jo odprl. Zapustil je prizorišče tatvine in odšel na ulico. Kolovratil je nekaj časa dokler ni srečal Tinte. Skupaj sta se zmenila, da bi do kraja izpeljala tatvino, zato je Tinta prinesel s seboj potrebno orodje in odšla sta v Ul. Roma, da poskusita srečo.
Ni šlo. Ko sta tatiča uvidela, da ne bosta ničesar dosegla, sta stopila v bar «Si» s priključeno igral nico za konjske stave z vhodom v Ul. Macchiavelll 11. Ker nista našla nič boljšega, sta razbila gramofonski aparat in flipper ter po. brala ves denar, ki sta ga našla ter še predalčke omenjenih aparatov.
Smilovich in Tinta sta nato zapustila bar po isti poti po kateri sta prišla, to je skozi vrata, ki se odpirajo na notranje stopnišče. Smilovich je nato odšel v Ul. Ro-magna, ker je vedel, da stoji tam odprt avto, ki ga je s ključi v armaturni plošči puščal lastnik neke garaže. Pripeljal se je v Ul. Roma, pobral pajdaša in ukradene reči ter se skupaj odpeljala do kamnoloma «Faccanonl», kjer sta v grmovje skrila ukradene predalčke in druge reči, denar pa sta sl pridržala. Smilovich je imel pri sebi
približno 35.000 Tinta pa 30.000 lir drobiža. Zatem je Smilovich pospremil Tinto v Ul. Gozzi, kjer je slednji spravil vlomilsko orodje in sta se nato oba odpeljala proti Ul. Romagna, da bi tam pustila ukradeni avto. Ko sta prispela na Trg Dalmazia, ju ie ustavila policijska patrulja. Tatica nista imela dokumentov, zato so ju odvlekli na kvesturo. To se je pripetilo ob 6. url zjutraj, tri ure po opravljeni tatvini.
Kasneje so lastniki prišli prijavit tatvine. Agenti so zasumili, da imajo vlomilce že v rokah in kmalu nato je prišla resnica na dan. Preiskava se še nadaljuje.
KINO «1K1$» PROSEK
predvaja danes, matičen film:
18. t. m. ob 19.30 Cinemascope Technicolor dra-
/Z MASSACR0 DEI StOUX
(POKOL SIOUXOV)
Igrajo:
JOSEPH COTTEN — DARREN Mc GAVIN
PHILIP CAREY
nad nemškimi klasiki, pozneje pa, ko ga je prenehalo odbijati sovraštvo italijanskih sošolcev do Slovencev, se Je obrnil tudi k Italijanski literaturi. Po šesti šoli je izstopil iz «malega semlnišča« v Gorici, zakaj že v nižji gimnaziji se je odločil, da ne pojde za duhovnika. Maturo je opravil z odliko ter se vpisal na pravno fakulteto na Dunaj. Sodno prakso je začel 1906. leta v Gorici. 1907 je bil promoviran za doktorja prava na dunajski univerzi. Svojo umetniško pot je začel kot vi-sokošolec s sodelovanjem pri Ljubljanskem zvonu in Slovanu. Vojna vihra mu je prizanesla, ohranil se nam je pesnik, in to velik čistokrven pesnik, ki je po svoje nadaljeval tradicije naše modeme.
«Tu ob grobu Ti izjavljamo — je zaključil France Bevk — da smo ti od srca hvaležni za vse, kar si nam dal, za nesmrtno cvetje tvoje poezije, za toplo ljubezen, ki si jo gojil do svojega rodu in domačije.«
Dr. Andrej Budal, ki je govoril v imenu Slovencev v zamejstvu je nato prikazal pokojnikova prizadeva-naj, da bi se po prvi vojni razvila u-metnost tudi med primorskimi Slovenci. Govornik se je spomnil pokojnika, kako je 1918. leta prišel k njemu v Trst ter mu razpredel nekaj novih predlogov, kako naj primorski Slovenci zastavijo vse svoje sile za nove napore in nove dosežke na kulturnem področju. Bil je že priznan slovenski pesnik in je imel za seboj že prvo pesniško zbirko Padajoče zvezde (1916) z motivi iz domače pokrajine in narave, iz nenavadnih doživetij ljubezni in smrti, z zametkom tega, kar je še tičalo v njem in čakalo, da se izoblikuje v nove pesnitve. «če presojamo Gradnika filozofsko — je dejal dr. Budal — se morda spomnimo Schopenhauerja in njegovega pesimizma, obenem pa moramo poudariti, da poganja Gradnikovo pesimistično življenjsko naziranje iz najglobljih temeljev njegovega lastnega bistva, lz njegovih življenjskih izkušenj in nenazadnje tudi iz njegovega značaja. Najznačilnejše je zanj na»Ejj<$tje in protislovje živ-■IJenjs-i^gairt, ki z njim izraža lastno dognanje in prepričanje, da
poša^ffiiplfc člen v neskončni verigi žMjOTjaTkl se s smrtjo ne pretrga; s smrtjo ni vsega konec, iz nje poganja na drugi ravni novo življenje.«
Kot zadnji je pristopil k odprtem grobu briški rojak in pesnik Ludvik Zorzut, ki je v kratke in klene besede ujel čustva prisotnih ob zadnjem slovesu od velikega pesnika briških holmov, čustva, ki so se zlila s presunljivimi akordi Gallusove «Ecce quomodo moritur iustus«, ki je zapel Goriški oktet.
Sonce se je nagnilo globoko proti Furlanski nižini, ko se je pogrebna svečanost zaključila, še v zadnji hvaležni spomin za njim in malo vaško pokopališče se je izpraznilo ter postalo tiho domovanje velikega briškega sina, ki se je vrnil na svoj dom. Uresničila se mu je njegova želja, Izražena v verzih:
«Rad bom počival tam kraj
naše hiše,
na tisti njivi, ki le smrt jo
orje...»
vedani url pričeli zbirati na prostrani jasi, kjer je igrala vesele poskočnice in vojaške marše godba iz Nabrežine. Koncertu je sledila tombola, v kateri je izšla kot zmagovalka gospodična Ivanka Cotič iz Sovodenj, medtem ko sta činkvini dobili dve gospodični, ena iz Gorice, druga pa iz Ljubljane.
Sovodenjski orkester Je nato povabil številno mladino na ples na brjarju. Izvolili so tudi zvezdico pless.
Umrla je Lieia Kodermac
V goriški civilni bolnišnici je včeraj umrla v starosti 44 let Licia Pellegrini, poročena Kodermac, žena znanega goriškega avto prevoznika Lojzeta Kodermaca. Poleg moža je zapustila šUri otroke. Pogreb bo danes ob 15.30 iz mrtvašnice civilne bolnišnice na glavno pokopališče. Prizadeti družini, zlasti še soprogu, izrekamo naše iskreno sožalje.
Družinski davek v Gorici
Nadaljujemo s seznamom plače-valcev družinskega davka, ki ima jo določeno davčno osnovo od 2 do 5 milijonov lir.
Luigi Adani 4 milijone; Lonello Amrimo 2.3 milijona; Gaetano Az-zano 2.5 milijona; Luigi Bader 2 milijona; Rodolfo Ballarini 2.5; Luigi Bardusco 2.5; Silvano Baresi 2.5; F.gone Bartolomei 4; Vladimir Baša 2.5; Franco Bassaglia 2.4; Lu-ciano Battistel 2; Alberto Baum 2.2; Giovanni Belli 3; Oliviero Bellini 2; Fabio Beltrame 3; Mario Bernar-delli 2.1; Andrea Bergnach 2; An-nibale Beviglia 4.7; Adriani Bevi-lacqua 3.4; Verter Binachetti 2.5; Mario Bisiach 2.05; Arturo Borghe-saleo 2.2; Giuseppe Bradaschia 2.2; Giuseppe Bramo 2.5; Giuseppe Bratina 2; Luigi Bregant 2.2; Livio Brelli 4; Bruno Bressani 2; Michelangelo Brizzi 2; Carlo Brunschwei-ler 3; Kurt Brunschvveiler 4; Ser-gio Brusin 2.5; Francesco Caccese 3; Ezio Campestrini 2.4; Edmondo Candela '.; Aldo Capparoni 2; Bruno Capparoni 2.4; Carlo Cappelli 3; Romano Caprara 3.8; Pacifico Ca-puti 2.5; Vincenzo Caravaglio 2; Giorgio Carella 3.3; Maria Cavaz-zutti 2.3; Mariano Cernigoi 2; An-tonino Chiozza 3; Ada Cipolla vd. Marini 2; Giovanni Cipriani 2.2; Antonio Cociancig 2.3; Bruno Cocian-ni 2.1; Francesco Codellia 3.8; Francesco Colacci 2.2; Luigi Colautti 2.1; Venceslao Comelli 2; Giambattista Cossa 3; Mario Cossi 3.5: Sante Costa 2.5; Giovanni Cristianini 2.8; Bruno Crovetti 3.2; Lidia Culot vd. Visintin 2.3; Giovanni Danelon 2;
Antonio De Colle 3; Antonio Dela 2.4; Giuseppe Del Franco 2.2; Ono-rato Del Piero 2.5; Bruno Demari-ni 2.2; Pasquale De Simone 2; Et-tore Dilena 2.7; Corrado Dinelli 2.5; Livio Di Zorzi 2: Eugenio Dogani 2.3; Umberto Donati 4.6.
Fabbro Luigi, 2,7 milijona; Fab-bro Mario 3 milijoni; Fanio Gio-vanna por. Carra 3,5 milijona; Fi-lipucci Ercole 2 milijona; Fogar Luigi 2,1 milijona; Fontanin Vir-gilio 2,3 miljona; Formentini Mi-chele 2 milijona; Franco dr. Igor 2 milijona; Franco Libero 2,6 milijona; Frandolic Giuseppe 4,1 milijone; Franzot Giuseppe 2,7 milijona; Franzotti Giuliano 3,3 milijone; Fuchs Giuseppe 2,4 milijona.
Gaier Virgilio 2,1 milijona; Gaier Vittorio 2,3 milijona; Galliani Antonio 3,2 milijona; Garlatti Aure-lio 2 milijona; Geat Mario 2,5 milijona; Genovese Rodolfo 3 milijoni; Gianesini Erminio 2,3 milijona; Gnot Giovanni Battista 2,8 milijona; Gobbo Antonio 2 milijona; Gregorič Bruno 3 milijoni; de Gres-si Emilio 2,5 milijona; Grusovin Ermanno 3,5 milijona; Grusovin Giuseppe 2,7 milijona. Homik Lidija 3 milijoni; Hvala Edoardo 2,2 milijona; Hvalič Albino 2,3 mili-jcna. Iucchi Giuseppe 2 milijona. Kuerner Lucia vd. Del Torre 3 milijoni; Kusterle Giustino 4 milijoni. Lalli Carmine 2 milijona; La-fania Augusto 2 milijona; Lapini Vincenzo 2,4 milijona; Leban Sa-verij 3,7 milijona; Leghissa Giuseppe 2,6 milijona; Leoni Ulo 3,5 mi. lijona; Lodatti Egone 4 milijoni; Lovati Elio 2 milijona.
•iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiumiMiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii
SKLEP UPRAVNEGA SVETA IACP
Nepoškodovana
v prevrnjenem avtu
Dva mladeniča sta predsinočnjim imela izredno srečo. Na pol poti med Borštom in Boljuncem sta z avtom zavozila s ceste, se prevrnila približno trideset metrov po pobočju in se nepoškodovana izkobacala iz popolnoma razbitega avta.
Nesreča se je pripetila okrog 20. ure, ko je 23-letni Guido Bertoldi iz Ul. delle Cave 6 proti Boljuncu vozil fiat 600 TS 26532. Poleg Bertoldija je v avtu sedel tudi 17-letni mehanik Bruno Franco iz Ul. Patrizio 21. Bertoldi je privozil mimo Boršta in Zabrežca ter s precejšnjo hitrostjo nadaljeval pot po navzdol se spuščajoči cesti proti Boljuncu. Pred njim je šofer vozil «giardinetto» in Bertoldi je avto prehitel, toda to je bilo zanj usodno. Hitrost je bila kriva, da je po prehitevanju izgubil oblast nad avtom, ki je zavozil nekajkrat v cikcaku in končno zdrvel s ceste in se začel kotaliti po pobočju.
Po tridesetih metrih kotaljenja se je avto ustavil ob grmovju. Kot rečeno, sta Bertoldi in Franco imela srečo. Vse se je zaključilo z obilico strahu, mladeniča nista zadobila niti praske. Potrebne formalnosti so opravili karabinjerji.
Deska ga je zadela
Ko je včeraj popoldne 47-letni uradnik Amerlo Rupli iz Ul. Capo-distria 36, uslužbenec podjetja «So-flanapulo« v Novem pristanišču na pomolu pred skladiščem štev. 64 nadzoroval natovarjanje desk, je postal žrtev nesreče. S tovora, ki ga Je dvigal žerjav, je zdrknila deska in zadela Ruplla v desno nogo ter mu prelomila stopalo in ranila koleno. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja od 15 do 30 dni.
Uspel piknik prosvetarjev na Vrhu
Prevelika vročina v popoldanskih urah in dež pozno zvečer sta nekoliko nagajala prirediteljem piknika prosvetarjev na Vrhu preteklo nedeljo. Zaradi prevelike vročine so se ljudje pozno po napo-
Na Goriškem bodo kmalu pričeli graditi 71 ljudskih stanovanj
Zapletljaji okoli pristojnosti ustanov zavlačujejo odobritev novih načrtov
Na nedavni seji upravnega sveta zavoda za ljudske hiše v Gorici je predsednik Celile obvestil upravitelje, da so z ugodnimi pogoji oddali na javni dražbi dela za gradnjo 71 ljudskih stanovanj v goriški pokrajini, od tega 11 v Gorici in 6 v Krminu. Imela bodo 386 legalnih prostorov; njihova vrednost bo znašala 372 milijonov lir.
To Je le prvi obrok letošnjega vadbenega pjcagIMna-IACP. Predsednik je tudi razložil, da se je pričetek drugih del, jfcl so .bila najavljena na nedavni tiskovni konferenci, o katerih je tudi naš list obširno poročal, nevarno zakasnil zaradi birokratskih zapletljajev.
Tako se sedaj skrbništvo za javna dela v Trstu in deželna uprava pogovarjata, čigava naj bo kompetenca glede odobritve načrta za gradnjo ljudskih hiš.
Zadeva je tem hujša če pomislimo, da zavod za ljudske hiše pripravlja gradnje v vrednosti ene milijarde lir in da je vrednost pripravljenih tovrstnih gradenj na celotnem deželnem ozemlju višja od štirih milijard.

Na seji upravnega odbora IACP v Gorici so dali predsedniku Cel-liu najširše pooblastilo, da v sodelovanju s tržaškim in videmskim predsednikom najde izhod iz te krize, tako da bi se čimprej pričela gradnje stotin stanovanj, katerih načrti so že pripravljeni in za katera je že zagotovljenjo finansiranje.
JUGOSLOVANSKI GOSTOVANJI V FURLANIJI
Ljubljanska filharmonija e Vidmu «Lado» iz Zagreba v Čedadu
Obe umetniški skupini sta dosegli izreden uspeh
Videmska cerkev sv. Frančiška je bila pretekli petek zvečer nabito natrpana z ljubitelji glasbe, ki so prihiteli, da bi poslušali orkester Ljubljanske filharmonije, ki ga je ob tej priliki vodil nemški dirigent Horst Foerster. Ljubljanski umetniki so izvajali Deveto Beethovnovo simfonijo, ki je bila — če-prav stara stopetdeset let in kljub temu, da ima Videm bogato glasbeno tradicijo — prvič izvajajta v Vidmu. Poleg tega so ljubljanski umetniki izvajali tudi Prvo Beethovnovo simfonijo.
Poročali smo ie, da so koncertu prisostvovali tudi najvišji predstavniki oblasti iz Ljubljane in iz Vidma. Naj omenimo še da so videmski časopisi prepolni hvale o koncertu in orkestru.
Podoben uspeh je imel v soboto
iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiitMiitiiiiiiiiitiniiiiniiiiiiiiiiiii
JUTRI NA OBČINI V TRŽIČU
Sestanek županov tržiškega območja
Pogovorili se bodo o deležu občinskih uprav za kritje gospodarske konference, ki bo veljala 4 milijone lir
Na povabilo tržiškega župana Ro-manija se jutri popoldne oh 18. uri sestanejo na sedežu občine zastopniki osmih občinskih uprav tržiškega območja, med katerimi tudi predstavniki občine Doberdob, da bi se pogovorili o razdelitvi stroškov za sklicanje področne gospodarske konference. Občinska uprava v Tržiču je nalogo za sklicanje konference poverila ravnatelju ustanove za gospodarstvo pri tržaškem vseučilišču prof. Ercolu Calcaterri; pri tem zajetnem in pomembnem delu mu bodo pomagali številni asistenti tržaškega zavoda. Predvideno je, da ho konferenca veljala okoli štiri milijone lir; za kritje te vsote so nekatere občine že dale svoj pristanek.
Na majski konferenci številnih predstavnikov prizadetega območja je bil prof. Calcaterra nakazal glavne smernice svojega dela ter pozval prisotne k najširši podpori, da bi
se kar najbolj poglobili v posamezna vprašanja gospodarskega značaja tega mesta In njegove okolice ter ugotovili kar najbolj stvarne možnosti razvoja posameznih proizvajalnih vej krajevnega gospo, darstva.
Krmili še vedno brez župana
V soboto zvečer na seji občinskega sveta v Krminu, niso izvolili niti župana niti občinskega odbora. Prisotnih je bilo vseh dvajset svetovalcev. Pri volitvah za župana se je proti vsem pričakovanjem, nekaj zataknilo; demokristjan Stecchina in socialist Zar sta prejela vsak po devet glasov; dva svetovalca sta se vzdržala. Ker ni bilo moč priti do nobenega 7.a-
orkester filharmonije tudi v Li-gnanu, kjer je nastopil pred številnim občinstvom turistov in gostov.
* * *
Prebivalstvo Čedada in okoliških vasi ter predstavniki oblasti so dobesedno napolnili v soboto zvečer park državnega konvikta ob Nadiži, kjer je v okviru tradicionalnega festimla nastopila zagrebška folklorna skupina «Lado». Gledalci so z velikim navdušenjem spremljali celovečerni program, v katerem so gostje prikazali bogastvo jugoslovanskih folklornih plesov in pesmi.
Pregled dohodkov občanov iz Ronk
Prejšnji večer Je bila prva seja posvetovalne komisije za ugotavljanje dohodkov občanov, na osnovi katerih bodo odmerili družinski davek. 20 članov so predlagale večinske skupine, ostalih deset pa manjšinska skupina KD. Na prvi seji so za predsednika izvolili Gia-coma Tardiva, za podpresednika pa Giorgia Stabila (KD). Komisijo je na svoji zadnji seji izvolil občinski svet.
Občinska uprava bo v celoti pregledala vse dohodke svojih občanov, ki jih bo po skupinah pozvala na občino.
Tovornjak podrl
mater in hčerko na kolesu
Šofer tovornjaka 38-Ietni Ernest Semolič iz Jamelj št. 34 Je včeraj od zadaj trčil v kolo, na katerem sta se peljali mati in hčerkica. Nesreča se je pripetila v Ul. Mateot-tl. Carmen Medeot, por. Pator, stara 27 let, bivajoča v Ul. Timavo 17 se je pobila po glavi In rokah ter so jo v bolnišnico pripeljali one-sveščeno; zdravila se bo 20 dni. Stefania, stara 4 leta, se je prav tako udarila v glavo ter bo okrevala v 10 dneh.
Neki delavec je Izgubil ravnotežje na zidarskem odru ter z višine treh metrov padel na delavca, ki je stal na tleh, 26-letnega Claudia Torchettija iz Ul. Cerso v Tržiču. Torchetti si je zvil hrbtenico ter se bo v bolnišnici zdravil vsaj 10 dni.
60-letni Oscar Semoll lz Ul. 1.
Trije Visintini v goriški bolnišnic!
Da bi se izognila majhnemu ka-mionetu sta včeraj v Forljanu padla L vespe vaščana iz Martinščine. Odpeljali so ju v goriško civilno bolnišnico ter jima nudili prvo pomoč, nakar so ju odpeljali domov. Arma-no Visintin, star 27 let, se je pobil po rokah ter bo okreval v 3 dneh, Romano Visintin, star 36 let, čuvaj v muzeju na Sv. Martinq, pa se je pobil po desni roki in čelu ter bo okreval v 6 dneh. Vozilo, ki je last Armanda, je med nesrečo vozil Romano.
Tretji Visintin, prav tako iz Martinščine, se je včeraj ponesrečil na gradbišču podjetja Protto v Ulici Čampi. Desiderio Visintin, star 32 let, se je z votlakom opraskal po dlani ter se bo zdravil tri dni.
Slovensko planinsko društvo priredi v soboto in nedeljo 22. in 23. julija visokogorski vzpon na Grin-tavec in Kočno v Kamniških Alpah. Odhod v soboto ob 14. uri izpred kavarne Bratuš. Prijave sprejema A. Košuta, Ul. Mamelli 8.
Gorica
VERDI. — Zaprto zaradi počitnic,
CORSO. 17.00: «Anatomia di un ra-pimento«, Toshiro Mifune. Japon. ski barvni film.
MODERNISSIMO. 17—22: «Ieri, og-gi, domani«, Sophia Loren in Marcello Mastroianni.
CENTRALE. Zaprt do vključno četrtka.
VITTORIA. 17.30: «Ore disperate«, Humphrey Bogart in Fredrich March, ameriški film v vistavi-sion.
Tržič
AZZLRRO. 18—22: «007 dalla Rus-sia con amore«, J. Konnery in D. Bianchi, v barvah.
EXCELSIOR. 17.30—22: «Le piace-voli notti«, V. Gassman, Lollobri-gida in Tognazzi, v barvah.
PRINCIPE. 18—22:	«Gli allegri
eroi«, Stan in Oliver, sledi krat-kometražni film v barvah.
Ran kr
EXCELSIOR. Zaprt.
RIO. 20—22: «Sette pištole per El Gringo«, Gerard Landry in F t-nando Rubio, v kinemaskopu in
barvah.
ključka, bo ponovna seja občin- j maja se bo zaradi opeklin 1. in 2.
skega sveta v petek zvečer.
| stopnje po nogi zdravil deset dni.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italija št. 10, tel. 25-76. RONKE
Ves dan in ponoči je dežurna lekarna «All’Angelo» dr. Olivetti, Ul. Roma 22, tel. 72393.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «S. Nicolo« dr. Olivetti, Ul. 1. Maggio 94, telefon 73-329.
16. ETAPA DIRKE PO FRANCIJI
Manzaneque z naskokom prvi Pingeon ubranil Jimenezov napad
Hud zaostanek Gimondija, ki je privozil na cilj s 14' zamude
LUCON, 17. — Spanec Manzane- nom, Janssenom, Van Cloosterjem in
que je zmagal v 16. etapi dirke po Franciji, 188 km dolgi Toulose-Lu-chon. Etapa je bila zelo razburljiva in je povzročila nekaj zanimivih sprememb na čelu lestvice. Najvažnejša je hud poraz Gimondija, k: je po današnji etapi praktično odrezan od borbe za prvo mesto. Gimondi je naletel na hudo krizo na vzponu na Col du Mente, kjer Je izgubil 4’ glede na ostale favorite. Kljub temu, da se je celotna ekipa ustavila in ga počakala, je Italijan v nadaljevanju še zaostal in privozil na cilj 14’ za zmagovalcem, to je 10’ za rumeno majico Pineonom. Slednji je danes z izredno močno voljo ubranil Jimenezov napad, ki je že kazal, da bo privedel Spanca na čelo lestvice. Francoz Poulidor, ki je bil tudi tokrat med najbolj aktivnimi, je bil znova žrtev smole in je v zadnjih kilometrih izgubil ves naskok nad ostalimi.
2e po prvih kilometrih je Pingeon moral poseči v boj. Najprej Je poizkusil srečo Polidori, nato skupinica manj znanih kolesarjev; po petdesetem kilometru pa se je spustil v napad Manzaneque, kateremu je nekaj kilometrov sledil bojeviti Anglež Hoban, ki pa ni dalj časa zdržal njegov ritem. Na prvem vzponu je imel Spanec že 15’ naskoka nad Jimenezom in Poull-dorjem, ki sta pobegnila iz glavnine. Ta dva sta počasi manjšala zaostanek do prvega in istočasno večala naskok na glavnino, v kateri sta Pingeon in Balmamion stalno vozila na prvih mestih. 2e tedaj je bil Gimondi v zadregi, čeprav se Je še držal ostalih. Na Col du Mente, je naskok prvega padel na 7’ pred Jimenezom in Poulidorjem in
Aimarom, medtem ko je bil Gimondi osamljen. V spustu s Col du Mente, je Jimenez še zmanjšal zaostanek, medtem ko je Poulidor, ki je medtem preluknjal, že bil skupaj z ostalimi Na zadnjem vzponu, na Col du Portillon, je Manzaneque zbral zadnje moči in vzdržal zadnji napad Jimeneza, medtem ko je Gimondi dokončno odpadel iz boja. Manzaneque je tako lahko prišel na cilj z 1’23” nad Jimenezom. Janssen, ki je privozil s 4’20”
Rajmond Poulidor, tudi včeraj žrtev smole
11*20’ nad Pingeonom, Balmamio-
H»iiiiiiminiMiiiiiii»i»iMii«iiiimiiimimui»immmniimmni»iuiiiiiiimMim»HiiiHiuniuiimiiiiiiiiiiiiiii»
KOLESARSKA DIRKA <TOUR DELL’AVENIR»
Pecchielan prvi v Luchonu Conti še vedno rumena majica
zaostanka, je prehitel na cilju Pin-geona, Letorta Aimara in Balma-miona, demoralizirani Poulidor pa je privozil z zamudo 4’45”.
Vprašanje o zmagovalcu tega Toura se je s to etapo precej razčistilo. Pingeon ima še vedno 2’ naskoka nad Jimenezom in skoraj 6’ nad Balmamionom. Vse torej kaže, da je boj že skrčen na prva dva, medtem ko bi moral Balmamion res presenetiti vse, da bi se lahko vmešal.
Vrstni red 16. etape:
1.	Manzaneque (Šp.) 5.38T9”
2.	Jimenez (Šp.) 5.39’42”
3.	Janssen (Niz.) 5.42’39”
4.	Aimar (Fr.)
5.	Balmamion (It.)
6.	Pingeon (Fr.)
7.	Letort (Fr.)
8.	Poulidor (Fr.) 5.43’04”
9.	Van Clooster (Belg.) 5.44’01” 10. Babaute 5.45’03”
Lestvica po tej etapi:
1.	Pingeon (Fr.) 94.29’06”
2.	Jimenez (Šp.) z zaost. 2’03”
3.	Letort (Fr.) 4’05”
4.	Balmamion (It.) 5’48”
5.	Aimar (Fr.) 7’02”
6.	Janssen (Niz.) 8’39”
7.	Van Clooster (Belg.) 14’42”
8.	Manzaneque (šp.) 15’45”
9.	Gimondi (It.) 15’50”
10.	Bodrero (It.) 19’03”
11.	Poulidor (Fr.) 19’04”
LAHKOATLETSKI TROBOJ V TRSTU
Italijani premagali Francoze
Tudi v drugem dnevu je Jugosluvija motno zaostala
Italijanska reprezentanca je osvo. jila prvo mesto na mednarodnem troboju v lahki atletiki za gluhoneme. Italijani so si zagotovili zmago le v drugem dnevu in to po ostri in zanimivi borbi s Francijo, ki jim je bila enakovreden nasprotnik, čeprav je nastopila z okrinjenim moštvom in je morala uporabljati nekaj atletov v več panogah (Gavmont je nastopil kar v šestih).
Nasprotno pa je zelo razočarala jugoslovanska ekipa, ki ni dosegla niti ene zmage in bila gladko poražena tako v skupni lestvici kakor v medsebojnih srečanjih.
Iz tehničnega vidika tudi v dru-grem dnevu ni bilo dobrih rezultatov. Torresani je v teku na 1500 m zmagal s časom 4’26”, ki je bil največji uspeh v nedeljskih tekmovanjih.
V celoti so si Italijani zagotovi.' osem zmag, Francozi pet, v štafeti 4 X 100 m pa so bila vsa tri moštva diskvalificirana.
Končna lestvica je bila torej Italija 111, Francija 103, Jugoslavija 61.
REZULTATI
V POSAMEZNIH PANOGAH:
100 m:
1. Drakides (Fr.) 1”9;	2. Ini
(It.); 3. Marani (It.).
400 m:
1. Caiani (It.) 53”; 2. Giannone (It.); 3. Benelhoucine (Fr.).
1500 m:
1. Torresani (It.) 4’26”; 2. La-nouizierre (Fr.);	3. Petkovič
(Jug.).
Krogla:
1. Costa (It.) 11,75 m; 2. Gloma-čič (Jug.); 3. Marini (It.). Kladivo:
1. Costa (It.) 33,56 m; 2. Bolle-ro (It.); 3. Zivanovič (Jug.).
Troskok:
1. Gaumont (Fr.)	13,61 m; 2.
Garroni (It.); 3. Stanič (Jug.).
Šest zlatili kolajn za Sovjetsko zvezo
MONTREAL, 17. — Sovjetska zveza je zmagala tudi v ekipni konkurenci v meču. Sovjetski atleti Ni-kančikov, Kriss, Mozdalevski in Vi-tebski so v finalnem dvoboju premagali Francijo s 7:5, medtem ko je Madžarska premagala Romunijo in s tem osvojila tretje mesto.
Sovjetska zveza je torej osvojila na tem svetovnem prvenstvu levji delež. Zmagala je v šestih disciplinah in osvojila tri srebrne kolajne. Ostali dve zlati kolajni sta si zagotovile Madžarska v ženskem ekipnem tekmovanju v floretu in Romunija v moškem ekipnem tekmovanju v isti disciplini. Slabo se je odrezala Italija, ki se je morala zadovoljiti z eno srebrno kolajno, po zaslugi Anto.nelle Ragno, ki je v floretu med posameznicami le v odločilni tekmi klonila Zabelinski.
POLFINALNI TEKMOVANJI ŽENSKEGA POKALA EVROPE
NDR, ZRN, Poljska in Madžarska v finala
Jugoslavija peta v Wuppertalu, Italija pa zadnja v Dresdenu
DRESDEN, 16. — V drugi polfinalni skupini sta Madžarska in NDR kot pričakovano osvojili prvi dve mesti. Borba pa je bila zelo ostra, posebno med Madžarsko in Ninozemsko, ki se je presenetljivo vrinila v boj za prva mesta in do konca ogrožala bolj kvotiranim nasprotnicam vstop v finale. Italija je v taki konkurenci doživela katastrofalen poraz in osvojila le tri predzadnja mesta. Najboljši rezul-ta . je dosegla Nemka Illgen v metu diska z značko 57,96, v metu krogle pa je r.jena rojakinja Gum-mel popravila državni rekord s 17,68. V splošnem so vzhodne Nemke zmagale v osmih disciplinah, v ostalih treh pa Nizozemska, Madžarska in Bolgarija, Belgija, ki je bila sicer prijavljena, ni nastopila.
•iiimiiiiiiiiiimiiiniiiiiitiHiiiiiiiiiiMiiiiHiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiujiiiiiiiiiiiiiii
ITALIJANSKO PRVENSTVO V HOKEJU NA KOTALKAH
Presenetljivi Bassano zmagal v Mo deni
Triestina s težavo odpravila Marzotto, Candy pa Follonico
REKA, 16. — Italijanski prvak Virtus iz Bologne je zmagal na mednarodnem odbojkarskem turnirju za pokal Kvarnera. V končni lestvici je Virtus prvi s 6 točkami pred domačim Kvarnerom (4 točke), Warzaviankom (2 točki) in Lokomotivo Nymburg (0 točk).
Bilič na cilju s hudo zamudo . Šest Ita-lijanov med prvimi dvanajstimi v lestvici
LUCHON, 17. — Italijan Fecchie-lan je zmagal v peti etapi «Dirke bodočnosti« 96 km dolgi Saint Gi-ros - Luchon, njegov rojak Costan-tino Conti pa je ohranil rumeno majico. V splošnem je tudi ta etapa potrdila veliko premoč italijanskih kolesarjev, ki so tudi tokrat zasedli prva mesta in povečali naskok nad nasprotniki. Na žalost je v tej etapi popustil tudi Jugoslovan Cvetko Bilič, ki je bil do sedaj v zelo dobrem položaju na lestvici. Bilič je moral do sedaj tekmovati brez pomoči svojih tovarišev, ki so se pokazali zelo nezrele za tako naporno dirko, in to je povzročilo, da se je že po peti etapi znašel brez moči. Drugi kolesar, ki je v tej etapi izgubil vsa upanja za boljšo uvrstitev je bil Nizozemec Vagtmans, ki je privozil na cilj z zelo veliko zamudo.
Prav ta kolesar je sprožil prvi napad in privozil na vznožje prvega vzpona s 40” naskoka nad glavnino. Tedaj so odgovorili na njegov napad Italijani in Belgijci, Van Impe je prvi privozil na vrh. Kmalu nato pa je ta kolesar padel in odstopil. Na španski meji je privozilo skupaj trinajst kolesarjev, kmalu nato pa je Španec Mascaro
pobegnil z Italijanoma Cattelan in Pecchielan. Mascaro je nato padel in Pecchielan je zapustil tovariša ter zmagal z 1’22” naskoka nad Cattelanom in istim Špancem. Za njimi je privozil Conti, ki je tako povečal naskok nad ostalimi, predvsem nad Francozom Guimardom, ki je pravzaprav edini, ki bi se še lahko upiral italijanski hegemoniji. Vrstni red na cilju:
1.	Pecchielan (It.) 3.05’11”
2.	Mascaro (Šp.) 3.06’33”
3.	Cattelan (It.)
4.	Conti 3.06’53”
5.	Havrison (VB) 3.06’57”
6.	Robini (Fr.)
7.	Weckx (Belg.) 3.07’22”
8.	Pintens (Belg.)
9.	Cavalcanti 3.07’51”
10 Guimard (Fr.) 3.08’05”
Lestvica:
1.	Conti (It.) 14.50’30”
2.	Pecchielan (It.) z zaost. 1’21”
3.	Guimard (Fr.) 2’19”
4.	Pintens' (Belg.) 3’18”
5.	Weckx (Belg.) 4’27”
6.	Cavalcanti (It.) 5’09”
7.	Den Hertog (Niz.) 5’19”
8.	Cattelan 5’50"
9.	Robini (Fr.) 7’08”
10.	Harrison (VB) 8’47”
Nobeno presenečenje v osmem kolu prvenstva: po tem, kar smo do sedaj videli, je bilo kar logično pričakovati, da bo leader lestvice na domačih tleh okusil poraz proti zadnjeplasiranemu. To se je tudi zgodilo. Bassano, katerega je že marsikdo omenil kot gotovega zadnjega v lestvici, je premagal v Mo-deni vodečega Amatorija in s tem znova spremenil položaj na vrhu lestvice, ki se že itak spreminja po vsakem kolu.
V ostalem je šlo vse po «logiki». Triestina je odpravila na domačih tleh Marzotta, ki je tako prvič izgubil z enim od favoritov. Domačini so se morali na vsak način močno potruditi in le izreden dan Martel lanija, ki je dosegel vse tri gole, jim je pripomogel k zmagi. Tudi Candy je zmagal le po razburljivi in naporni tekmi. Novinec iz Follo-niche je namreč napel vse svoje sile, da bi iztrgal vsaj točko, in je bil kljub porazu stalno enakovreden nasprotnik italijanskih prvakov.
Laverda nadaljuje svojo pot. Tokrat je postal njegova žrtev Aren-go iz Monze, ki je moral domov s sedmimi goli v mreži. Novara pa je brez težav odpravila Pirelli, ki je po nekaterih uspešnih nastopih spet popustil in se trenutno nahaja na dnu lestvice. Torej je sedaj on na vrsti, da pripravi presenečenje in to bi se lahko zgodilo že prihodnjo soboto, ko bo na njegovih tleh nastopil Candy. Tudi Triestino čaka težka naloga. Morala bo v Bassano, kjer bodo domačini po zmagi nad Amatorijem gotovo razigrani. Breganze bo nastopil v Fol-lonichi in bi skoraj dvomili, da mu bo uspelo zmagati, Amatori pa bo
sprejel v goste nevarno Novaro. Arengo-Marzotto bo zelo važna tekma za nižje predele lestvice. Rezultati:
Breganze —	- Arengo		7:1	
Triestina —	Marzotto		3:2	
Novara —	Pirelli		4:1	
Amatori —	Bassano		4:8	
Candy Monza — Follonica 6:4				
Lestvica:				
1. Breganze	8	5 1 2	34:15	11
2. Triestina	8	4 2 2	23:14	10
3. Novara	8	4 1 3	26:23	9
4. Candy	8	4 1 3	24:22	9
5. Amatori	8	4 1 3	24:33	9
6. Follonica	7	3 1 3	24:25	7
7. Arengo	7	3 0 4	17:23	6
8. Marzotto	8	3 0 5	28:27	6
9. Bassano	8	2 2 4	24:24	6
10. Pirelli	8	2 1 5	18:35	5
V B ligi je Ferroviario odpravil z visokim rezultatom tudi Hokeiste in s tem še povečal neskok nad Lodijem, ki je počival. Ignis pa je zopet premagal Trissino, ki je s tem izgubil zadnjo priložnost, da se odtrga od dna lestvice, in bo zato verjetno izpadel.
Ferroviario — Hokeisti 11:4 Trissino — Ignis 2:3 Lestvica:
1.
2.
3.
4.
5.
Ferroviario
Lodi
Hokeisti
Ignis
Trissino
6	6	0	0	43:21
5	3	0	2	20:13
5	2	0	3	17:20
6	2	0	4	22:33
6 10 5 15:27
V soboto bo Ferroviario počival, Hokeisti bodo sprejeli v boste Trissino, Ignis pa se bo pomeril z Lodijem. Če bi slednji izgubil, Tržačani pa zmagali, potem bi bilo veliko priložnosti, da bosta v finalu za vstop v A ligo igrali dve tržaški moštvi, ki bi se lahko obe plasirali na prvi dve mesti.
CAGLIARI, 16. — Amsicora iz Cagliarija je drugič zaporedoma o-svojila naslov italijanskega prvaka v hokeju na travi. V drugi finalni tekmi je na svojem igrišču premagala MDA iz Rima, medtem ko se je tekma, odigrana v Rimu, končala neodločeno.
REZULTATI:
80 m z zaprekami:
1. Šalowa (Bol.) 10”9; 2. Toth (Madž.); 3. Sterk (Niz.).
100 m:
1. Heldt (NDR) 11”6; 2. Neme-shazi (Madž); 3. Van den Berg (Niz.).
200 m:
1. Toth (Madž.) 23”9; 2. Hennip-man (Niz.); 3. Tiedke (NDR).
400 m:
1. Lonner - Hinter (Niz.) 54”4; 2. Munkacsi (Madž.); 3. Flach (NDR).
800 m:
1. Poehlitz (NDR) 2’05”1; 2. Sza-bo-Nagy	(Madž.);	3.	Pigni
(It.).
štafeta 4X100 m:
1. Madžarska 45”4; 2. NDR; 3. Nizozemska.
Višina:
1. Schmidt (NDR) 1,76 m; 2. Bla-goeva (Bol.);	3. Thomas
(Niz.).
Daljina:
1. Loehnert	(NDR)	6,30	m;	2.
Bakker (Niz.);	3. Jorgova
(Bol.).
Disk i
1. Illgen (NDR) 57,96 m; 2. Klei-ber (Madž.); 3. Malubseva (Bol.).
Krogla:
1. Gummel	(NDR)	17,68	m;	2.
Hristova (Bol.);	3. Bognar
(Madž.).
Kopje:
1. Schultze	(NDR)	50,96	m;	2.
Versterre (Niz.); 3. Svelasko-va (Bol.).
KONČNA EKIPNA LESTVICA:
1.	NDR
2.	Madžarska
3.	Nizozemska
4.	Bolgarija
5.	Italija
45 točk 39	»
36	»
29	»
15	»
stop v finalnem delu tekmovanja, ki bo v Kijevu 15. septembra. Jugoslavija se je v tako ostri konkurenci še kar uspešno branila, dosegla 5. mesto pred Avstrijo in osvojila dve prvi mesti med posameznicami z Nikoličevo in presenetljivo Hrepevnikovo. Vera Nikolič je v teku na 800 m pretekla precej počasi prvi krog, nato pa nevzdržno povečala tempo in se odtrgala od ostalih. Njen čas 2’05”9 pa je bil zanjo vsekakor slab Zmaga Hrepevnikove v višini pa je presenetila vse prisotne. Jugoslovanki je edini uspelo preskočiti 1,70 m nato pa z 1,73 izboljšati državni mladinski rekord. Na žalost se v drugih disciplinah Jugoslovanke niso mogle uveljaviti in so povsod zasedle peto ali šesto mesto, zaradi česar so se morale zadovoljiti s petim mestom v ekipni lestvici.
V ostalem je bilo malo dobrih rezultatov: Poljakinje so zmagale v štafeti 4X100 m s časom 44”8, Irena Kirszenstein pa je na 100 n> dosegla čas 11”4.
Poljska in
WUPPERTAL, 16.
ZRN sta se uvrstili na prvi dve mesti v tej polfinalni skupini ženskega evropskega pokala v lahki atletiki in si s tem zagotovili na-
					
JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO V KOŠARKI
Pomembna zmaga Zadra
Olimpija je brez velikega truda odpravila Split
Z zmago v Beogradu nad domačim Partizanom je Zadar napravil nov, odločujoč korak k osvojitvi naslova jugoslovanskega prvaka v košarki. Djerdja in tovariši so z upravičeno bojaznijo pričakovali ta dvoboj, ker so domačini še vedno zainteresirani za tretje mesto, ki bi jim z zmago nad leaderjem ne moglo uiti. Zaradi tolike važnosti je
IIIMIIIIIIIIIIIIHlIlllllllllllllllllHlllllllllllllllllllIllIlIlllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllll
TUINTAM
MESSINA, 16. — V poznih urah so odigrali tekme drugega kola mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja za «Pokal ožine«. Jugoslavija, ki je v prvem dnevu klonila Madžarkam, je tokrat počivala. Francija je premagala Romunijo z 52:49, Madžarska pa Italijo s 49:30. Obe tekmi sta bili precej napeti. Francija in Romunija sta si bile stalno enakovredni, kar priča tudi rezultat. Italija pa se je dalj časa upirala Madžarkam, ki so le v zadnjih petih minutah popolnoma pregazile nasprotnice in si zagotovile visoko zmago, katero si po prikazani igri niso zaslužile. Po drugem kolu vodita Francija in Ma. džarska s 4 točkami v dveh tekmah, pred Jugoslavijo in Romunijo z enim porazom in Italijo z dvema porazoma.
je bil Stommelein žrtev nesreče. Stommelein je zmagal s povprečno hitrostjo 123,850 km/h. Drugi je bil Mitter z 2”4 zamude, tretji Italijan «Nanni», četrti Schetty, peti pa Ca-soni. Stommelein je zmagal z vozilom «Porsche Carrera 911».
rim
BARCELONA, 16. Španska atleta Santana in Gisbert sta zmagala v dvobojih tretjega dne in tako dala svoji reprezentanci zmago nad Sovjetsko zvezo v finalni tekmi za evropsko cono Davisovega pokala. Manuel Santana je z izredno igro premagal Metrevelija s 6:0, 6:3, 6:3, Juan Gisbert pa je premagal demoraliziranega Lejusa s 2:6, 6:4, 6:3, 6:0. Španija se je tako uvrstila v nadaljnl del tekmovanja in se bo morala sedaj spoprijeti z Ekvadorjem, ki je zmagal v ameriški skupini.
A VTOMOBIUZEM
SESTRIERE, 17. — Avstrijec Rolf Stommelein je zmagal na avtomobilski dirki v vzponu Cesena - Se-striere, veljavni za evropsko prvenstvo v gorskem avtomobilizmu. S to zmago je Stommelein znova dohitel rojaka Gerarda Mit-terja, ki ga je bil prehitel v lestvici v dirki na Bondonu, kjer
BAASTAD, 16. — Avstralijanec Martin Mulligan, ki je letos dobil italijansko državljanstvo, ker že več let prebiva v Italiji, je zmagal v Baastadu na švedskem prvenstvu med posamezniki. V finalu je Mulligan premagal domačina Lundqui-sta s 6:3, 3:6, 4:6, 6:4, 6:1. Med posameznicami je zmagala Francozinja Durr, ki je presenetljivo odpravila Američanko Casals z rezultatom 7:5, 2:6, 6:2.
bila tekma precej nervozna in obe moštvi sta zaigrali pod svojimi smožnosti. Domačini so bili v prvem delu enakovreden nasprotnik in so malo pred koncem polčasa vodili z 31-25, toda Zadar je z odličnim finišem preobrnil rezultat na 33-32 v svojo korist. V drugem delu je Zadar še bolj pazil na nasprotnike in si zagotovil pomembno zmago z razliko treh točk: 75-72.
Olimpija pa ni imela težkega posla: v goste je sprejela moštvo iz Splita ki se ji nikakor ni mogel upirati. Kljub slabi igri so domačini zmagali z velikim naskokom.
Crvena zvezda si je temeljito privoščila zadnjega v lestvici, 2e-ljezničar pa je prav tako odpravil Rabotničkega.
OLIMPIJA : (SPLIT
84:60	(34:36)
ŽELJEZNIČAR : RABOTNIČKI 96:67	(34:32)
PARTIZAN : ZADAR
72:75	(32:33)
BSK : C. ZVEZDA
88:108 (40:55) RADNIČKI : LOKOMOTIVA
nočna tekma BORAC:BEOGRAD
nočna tekma
REZULTATI:
80 m z zaprekami:
1. Schell (ZRN) 10”8; 2. NowaK (Pol.); 3. Guenar (Fr.); 5. Lubej (Jug.) 1”3.
100 m:
1. Kirszenstein (Pol.) 1”4; Trabert (ZRN); 3. Lehot.sk« (CSSR); 6. Džanič (Jug.) 12”2
200 m:
1. Klobukowska (Pol.) 23”5; Lehočka (CSSR); 3. FriscH (ZRN); 5. Lubej (Jug.) 24”5.
400 m:
1. Henning (ZRN) 54’’3; 2. NoirO' (Fr.); 3. Nowak (Pol.); 5. M«' ričič (Jug.) 55”8.
800 m:
1. Nikolič (Jug.); 2’05”9; 2. S«-bieska (Pol.);	3. Dupuri«1
(Fr.).
4X100 m:
1. Poljska 44”8; 2. ZRN; 3. Frač’ cija; 5. Jugoslavija 47”7.
Višina:
1. Hrepevnikova (Jug.) 173 črni 2. Valentova (CSSR); 3. ZiJ«' linska (Pol.).
Daljina:
1. Kirszenstein (Pol.) 6,37 m; Becker (ZRN) 6,37; 3. Kucih«’ nova (CSSR); 6. Fočlč (Jug’ 5,25 m.
Krogla:
1. Fuchs (ZRN) 16,16 m; 2. velier (Fr.); 3. Srbova (CSSR” 6. Bosnič (Jug.) 12,79.
Disk:
1. Westermann (ZRN) 55,71 h1' 2. Nemcova (CSSR); 3. Moj«" (Pol.); 6. Nikolič (Jug.) 39,"1' Kopje:
1. Javorška (Pol.) 53,73 m; 2. K" loška (ZRN); 3. Janko (AV» 6. Lažič (Jug.) 40,39
KONČNA EKIPNA LESTVICA:
LESTVICA				
1. Zadar	14	12	2	1207: 952 24
2. Olimpija	14	11	3	1121:1010 22
3. C. zvezda	15	10	5	1262:1161 20
4. Partizan	15	9	6	1173:1100 18
5. Zeljezničar	15	9	6	1063:1038 18
6. Beograd	14	8	6	1152:1039 16
7. Lokomot.	14	7	7	1078:1047 14
8. Radnički	14	6	8	1081:1143 12
9. Split	14	6	8	1029:1053 12
10. Borac	14	4	10	923:1090 8
11. Rabotnički	15	4 11		990:1186 8
12. BSK	14	0	14	995:1245 0
Pari prihodnjega kola: Lokomotiva : BSK„ C. zvezda : Borac, Beograd : Olimpija, Split : Željezničar, Rabotnički: Partizan, Zadar : Rad-nički.
1.	Poljska
2.	ZRN
3.	CSSR
4.	Francija
5.	Jugoslavija
6.	Avstrija
55 točk 54	»
38
37
25
22
NO60MET
-a#
TIFLIS, 17. — V okviru kvi f kacijskega turnirja za evropski ** gometni pokal je Sovjetska zv, premagala Grčijo z visokim re*' tatom 4:0. Strelci za zmagovale« bili Baničevski (2), Sabo in Cis'“
ko. Po tej tekmi vodi v 3. skup^
(o*
Sovjetska zveza s 4 točkami igrala je 2 tekmi) pred Grčijo, / ima tri točke (3 tekme), Fi«s -2 točki (3 tekme) in Avstrijo točka (2 tekmi).
Š D BREG
Jutri, 19. t. m. bo v Dolini. .
20.30 kondicijski trening vseh bojkarjev in odbojkaric, ki f?fe v Rovinj.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiii<iiiiiii^iiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiii|i|i|,,i|i|||i iii>iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMi>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiliiiiiiiin
J
John LOBOlf
T PEČAT
Ko je stopil iz hiše, bi mu veter kmalu odnesel klobuk. Komaj ga je ujel, odprl vrata avstina in sedel za krmilo. Ker je njegov avto ostal v Hownslowu, bo uporabil pač tale avto. Margaret Paterson ga v tem trenutku ni potrebovala. V resnici še nikoli ni doživel kaj takega. Gez čas bo vse to povedal Betty. Pozneje, pozneje...
Nenadoma mu je klobuk padel na oči. Ozrl se je in tedaj dobil prvi udarec, da mu je zabrnelo v glavi. Toliko časa je še imel, da je videl obrise nekega moškega, ki je nenadoma vstal izza zadnjega sedeža.
Po drugm udrcu je padel v nezavest.
RDEČELASEC
Roger je opazoval Margaret. Pokril jo je z odejo, da se bi prehladila. Videl je samo njen obraz in del ramen, bilo mogoče ugotoviti, ali je šlo za naravni ali za hlinjeni l. Mogoče je bila drogirana.
Stopil je k postelji. Srce mu je jelo hitreje biti. Dekle je privlačilo od prvega trenutka, ko jo je zagledal. Posku-je analizirati svoje občutke. Ugotovil je, da ga ni niti a ženska, odkar je poročen, tako razburila.
V sobi je bilo zelo toplo.
Roger je nekolikanj odprl okno. Avtomobil je bil še vedno pred hišo. Sloan je moral biti že daleč.
V	istem hipu je pozabil na Margaret in njeno lepoto.
Ugasil je luč, odšel v predsobo, zaprl za seboj vrata
ln poslušal.
V	globoki tišini je zaslišal zelo tih, skoraj neslišen šum. če bi bili kaj pozabil, bi prihitel in preskakoval štiri stopnice.
Roger se je splazil v temačno kuhinjo in se postavil ob zid.
Na podestu, pred vrati, je bilo slišati tihe korake.
Iz svojega skrivališča je Roger lahko kontroliral vrata, ne da bi ga kdo opazil. Očital si je, zakaj je odšel iz Hown-slovva, ne da bi vzel revolver.
Vrata so se odprla. Roger je zagledal najprej roko, potlej pa glavo.
To je bil mladenič z rdečimi lasmi.
Neznanec je krenil v predsobo, pogledal proti odprtim kuhinjskim vratom, potlej pa še proti vratom dnevne sobe.
Zelo tiho je zaprl vhodna vrata, zadrhtel, ko je bilo slišati ključavnico, potlej pa se ozrl. Roger je videl v tem trenutku njegov obraz. To je bil mladenič, ki ga je videl v Morden Lodgu. Visok, suh, širokih ramen in bledega obraza.
V	rokah je imel težak francoski ključ.
Potihem, korak za korakom, se je bližal kuhinji.
Roger se je še bolj stisnil k steni; pozabil je dihati. Mladenič je za hip postal na kuhinjskem pragu, potlej pa se ozrl. Tla so zaškripala.
Roger je videl, kako skuša mladenič najti stikalo.
Luč je zasvetila. Neznanec je stekel v sobo. Njegova senca je zaplesala po zidu.
Roger sc ni premaknil iz skrivališča.
Rdečelasec je odšel iz dnevne sobe; v rokah je imel še vedno težak francoski ključ. Roger je bil prepričan, da ga bo v nevarnosti prav gotovo uporabil.
Očitno je rdečelasec onesvestil Billa in vzel tudi ključ.
Mladeničev obraz je bil zelo vznemirjen. Ko se je vrnil
v predsobo je za trenutek okleval, potlej pa naglo odprl vrata spalnice in prižgal luč. Roger je zaslišal vzklik.
— Margaret!
Rdečelasec je izginil v sobi.
Roger je tiho in neslišno zapustil svoje skrivališče, odšel iz kuhinje in se postavil pred vrata spalnice pripravljen, da bi v primeru potrebe posredoval.
Vendar neznarti mladenič rdečih las sploh ni imel sovražnih namenov.
— Margaret, je ponovil z glasom, polnim strahu. Orožje je odvrgel. Dekle je odkril, se vlegel zraven nje, jo krepko objel in ji šepetal strastne besede. Poljubil ji je vrat, ramena, ustnice in neprekinjeno ponavljal njeno ime.
Roger je stal mirno, kakor kip.
Mladenič je naposled vstal, ves čas gledal dekle, potlej se spet nagnil nadnjo; obraz je imel nemiren. Tako jo je opazoval nekaj časa. Zdelo se je, da se je malce umiril, še vedno je krčevito dihal. Z roko si je popravil nemiren čop rdečih las, ki jih je imel na čelu. Znova je začel:
— Margaret, Margaret. Maggy!... Zbudi se, Maggy. Govoriti moram s teboj. Jaz sem Alec.
Nalahko jo je potresel, potem močneje.
— Maggy, zbudi se, zbudi se, prosim!
Zajokal je. Vse telo mu je drgetalo, kot drgeta bolnik, če ga kuha vročina.
— Moja sladka mala Maggy. Ti dobro veš, da bi za tebe storil vse, prav vse. Zbudi se. Povej mi, da hočeš biti moja žena.
Mlada lepotica je še vedno spala. Njen prijatelj je stiskal pesti.
— Ah, ne morem več tako. Znorel bom, če mi ne poveš, Maggy. Reci samo eno besedo. Reci, da me še vedno ljubiš. Ničesar več ne zahtevam. Ali pa bom...
Hitro se je zravnal. Z izgubljenim pogledom je begal po sobi. Videti je bilo, da je nekaj sklenil. Pohitel je pro-
ti vratom.
Roger je na vso moč pohitel v kuhinjo.
Vendar rdečelasi Alec ni pobral francoskega ključa, bo prišlo do boja, bo to boj prsi ob prsi.	^
Z odločnim korakom je mladenič prehodil preds0^ Roger je zaslišal, kako je mladenič vhodna vrata znova
klenil, jih zavaroval z verižico, se vrnil v spalnico in putnil za seboj vrata. Ge se bo zaklenil...
Ključa pa ni bilo slišati v ključavnici.	^
Roger se je znova približal vratom spalnice in jih slišno odprl ter pogledal skozi špranjo.	,
Alec je stal poleg postelje, s hrbtom obrnjen proti nje”| Počasi si je odvezal kravato, jo nategnil, da je ugot° kako močna je, potlej pa zašepetal:
— Ge nočeš biti moja, ne boš od nikogar!	, /i
Roger je občutil, kako se je oznojil. Stiskal je pestil so se mu nohti zarili v meso.
Videl je mladeniča, kako je nežno dvignil glavo sO lepotice, potegnil kravato pod njen vrat, ji jo zavezal 0 j vratu in jo začel stiskati.
Roger je odrinil vrata in zavpil:
— Zdaj pa je tega dovolj!	A
Alec je spustil kravato in se ozrl. Ustnice so se j od jeze. S nnelednm ie iskal francoski kliufi. &0>j\
izkrivile od jeze. S pogledom je iskal francoski ključ. je skočil proti ključu, vendar ga je med tem prest" udarec rdečelasca.
Udarec je zadel Rogerja za uho. Klecnil je. Alec je

J
rT,ST2V£0TlfrSTpolletni	WiSf, SE	SSanaS	£ (?«rcUnarjevP)RVtn; lofL \2™Z£$Sgt
5sraJ?v«&i-. — trg ju-«-« rj?rs sr	as"arer* s^nssr
pobral ključ in napadel inšpektorja. Roger je v zadnje«1 j; nutku preprečil udarec. Ključ ga je zadel v rame, tak° je kriknil od bolečine.	J
Napadalec ga je hotel znova udariti, vendar ga je pL,i‘ na vso moč udaril z nogo v goleno, da je zarjul in se u«1®? f Rogerova desna pest ga je zadela še v želodec. Mlade«1 je skorajda prelomil na dvoje.	.
(Nadaljevan)e sled",
št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur -— Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 ' ( 250, osmrtnice 150 Ur — Mali uglasi 40 Ur beseda — Oglasi M’**
Založništvo tržaškega tiska. Trst