V. 1 JANUAR 1941 LETO XV pridne Snažen «Čakaj — to bom pa povedal — da si sna/.iš kolo s svojo zobno ščetko. «Ne blebetaj — veš — in brigaj se zase. To je očetova!» * Sveži kruh «Zakaj prosimo Boga dan za dnem za vsakdanji kruh?® je vprašala učiteljica malo Danico. «Saj bi ga lahko prosili za to enkrat na teden. Zakaj torej vsak dan?» »Da — da bi bil kruh svež, gospodična.)) * Oddal jeno sorodstvo »Janko, kaj je to — oddaljeno sorodstvo?« «No, to je, prosim, na primer naš ded — ta stanuje v Mariboru.« * Za eno več »Peter, koliko kosti imaš v telesu?® »Dve sto osem!® »Ni res. Človeško telo jih ima samo dve sto sedem!® »Da, prosim, toda jaz sem danes pri obedu eno pogoltnil!« * Brezuspešno vprašanje »Kaj je tvoj oče, mali?« «Prehlajen?» «No, seveda, ampak kaj dela?« «Kašlja.» * Nesreča Karelček: «Mama, zbudi očko!® Mama: «lvaj se je zgodilo?® Karelček: »Zaspal je, a ni vzel uspavalnega praška!® rt Ima prav «Kaj ne, Perko, naloge ,Moje počitnice’ jiisi delal sam!® aSeveda ne, gospod učitelj, delal jo je ves razred.® rt V šoli »Kdo zna povedali, kaj je basen?® »Prosim, basen je, če govorita osel in krava med seboj tako, kakor vi in jaz! rt Pes in pregovor Mati: «Ne boj se, Mirko, tega psička. Saj si vendar nedavno bral v čitanki pregovor: pes, ki laja, ne grize —.» Mirko: «No, je že res, mama, to sem bral, ampak — ali pozna ta pregovor tudi tale psiček?® •«'c No seveda! «Ali te v roke zebe, Klinar?® »Ne, gospod učitelj!® «Pa jih daj iz žepa!« «Potem bi me zeblo!« Vsaka očala po mero zato dobrosedefa m iasenpogled pri ^^^^Dipt-opKk LJUBLJANA <&ajec pasaža Pred počitnicami Sin: «Oče, vesel boš, prihraniš si! Oče: «Na čem?« Sin: »Na knjigah!® Oče: »Kako je to?» Sin: «Veš, oče, tale razred bom ponavljal, pa ne bom potreboval novih knjig!® Pri prehlnjenju pomaga čaj. Ni pa vseeno, kakšen čaj pijete, posebno če ta še kvarno deluje na živce. Zaradi tega pijte samo čaj znamke »Emona*, ki je pravi cvetlični čaj izredno aromatičnega okusa in velike hranilne vrednosti, pri vsem tem pa ne razburja živcev kakor dragi inozemski čaji. «Emona» čaj vsebuje krepilne vitamine in je torej dobra in zdrava narodno pijača. Z dodatkom limone, ruma, žganja ali mleka Vam nudi užitek prav posebne vrste. Toda samo pravi «Emo-na» cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne Mr. Bahovec, v Ljubljani. Dobi se povsod. Pogovor. Jožko; »Ali si videl včeraj na lovu, kako je naš stric vselej zaprl eno oko, kudar je ustrelil? Bog ve zakaj?« Tonček: «Eh, to bi pa vendar lahko vedel. Kaj misliš, da bi kaj videl, če bi zaprl obe oči?« ZAHTEVAJTE,ŽIMO/SAMO Z^ZAŠClTNO PLOMBO } \ c _ i ) ZADRUŽNA TOVARNA ŽIME D.D NAŠA ŽIMA JE HIGIJENSKO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI. KNJIGOVEZNICA LJUBLJANA DALMATINOVA 10 Najmoderneje urejena delavnica za vsa knjigoveška dela. Hitra in točna postrežba pri nizkih cenah. Izdelovanje posebnih akci-denčnih vezav po individualnih osnutkih. Trgovske knjige po naročilu, lastni črtalni stroj za vse vrste rastriranih tiskovin. Izvirne platnice za »ŽENO IN DOM« TELEFON 24-87 m Našim ugankarjem Za drugo polletje 1940 so prejeli nagrade v obliki knjige (upoštevale so 'se želje nagrajencev) isledeči gg. reševalci in reševalke: Cilenšek Vitomir. Gregorc Mirko. Kristan Anton. Kušar Vali. . Perko Mira. Rajer Anica. Štukl Jakob. Vivod Rado. Zoric Minka. Žagar Tone. Tudi za letošnje prvo polletje razpisujemo za nagrade knjige. Pri tem bomo vsakomur upoštevali njegove želje, v kolikor so knjige, ki bi jih želel, še v zalogi. Nagrade boi deležen vsak, kdor pošlje rešitve ugank vsaj štirikrat. Naše uganke niso tako težke, da bi jih mogli reševati samo više izobraženi. Namenjene so širokim slojem, vendar pa tako sestavljene, da je treba pri njih nekoliko misliti, kajti le takrat ima človek užitek, ako se je moral za dosego uspeha več ali manj truditi. Na željo nekaterih reševalcev smol obseg ugank razširili, tako da bo v njih več pestrosti. Tiste, ki radi rešujete uganke in se pri tem zabavate, prosimo: priporočite »Prijatelja« prijateljem in znancem, da postanejo nar ročniki, saj bodo imeli vse leto veliko zabavnega, poučnega in koristnega čtiva, povrh pa si z reševanjem ugank lahko pridobe lepo knjigo zn nagrado. Uganke štev. 1 KRIŽANKA štev. 1. Vodoravno: i. materina pesem; usmiljen človek. 2. sogl.; krog; sogl. (znak za žveplo); Azijatka; sogl. 3. pivo; tona; domačija; dejanje; izražanje žalosti; samogl.; prvi zlog moškega imena. 4. veznik; sukanec; športna igra; «a» med dvema enakima sogl.; ruska reka. 5. del voza; predmeti za umetni ogenj; predlog; mož, ki mu je žena umrla; oblika pomož. glagola. 6. zlom (bankrot); več ko popoln; zapreka. 7. deško ime; zločinec; števnik; glasbeno Tr a d i c ij a ja m č i za kakovost' delo. 8. kričač; denarni polomi; trije «t» med dvema «a». 9. predlog; eden izmed obedov (brez končnega samogl.); tona; do te ure; veznik. H), padavina; obžalovanje; žensko ime; kakovostni pridevnik; žensko ime. 11. začetnici slovenskega dramatika; tona; ne z vozom; pesnitve; obl. pomož. glagola; predi.; ilovica. 12. predi.; porodna bolečina; samogl.; s ponosom se zavedajoč; samogl. 13. nepriroden; nemirnež. Navpično: 1. poplava; stališče. 2. samogl.; upodabljajoč umetnik; sogl. 3. kratica za športni klub; sogl.; del kroga; sogl.; kakor zadnja beseda pri 3. vodoravno. 4. steza; del obleke; glas. 5. skrajšana vpraš. členica; privržek; veznik. 6. kemična prvina; sogl.; izde-lovatelj čepov. 7. neumen; del govora. 8. os. zaimek; pripadnik nomadskega naroda; druga oblika za šiv. 9. kratica za «kraljevi»; takratni; kakor 2. beseda pri 10. vodoravno brez «s». 10. a; pogoj, veznik; petek brez samoglasni- kov; os. zaimek; sogl. 11. sinček; postaja in oskrbovališče vojakov. 12. predi.; zanikan pom. glagol; zelenjava; zanikan pom. glagol; sogl. 13. medmet; prostost; predi. 14. mesec; mizarsko orodje; nadnaravno bitje. 15. grški bog; = resnico. 16. del obleke; predi.; ime ruskega briljanta. 17. veznik; zver; pomožni glagol. 18. dela tkanino; razvija cvetje; odposlanec. 19. dva samoglasnika; sogl.; števnik (obratno); samogl.; nikalnica. 20. sogl.; bratovski prijatelji; zadnja črka abc. 21. hrv. pisatelj; letopisi. Magični križ. 12 3 4 S 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011 12 13 14 1516 17 18 192021 n i n mr ■M II Milin ■llllll ■1 ■ 1 1 m m in i ■ m i i m II »II 1 HI 1311 M ■ II ■ m im II H II i ni i m i ■1 HI 1 1 1 II HM m m mi II II 1 HM II 1 ■m m i m ■m i m m i mb m m ■ i II II 1 HM II 1 IBM 1 II ■1 ■! | II 1 HM m mi i ■ 1 II HI TTHi 1 1 1 H' IGU l 1 H II HM i hi m i HM II II ■1 HI 1 1 1 i II 31 ■II HM 1 ■II II Mili aaaaaaaabbeeeeeeeiii j j k k 1 1 n n n n n n o o o r r s s s ttttvvžž Vstavi te črke, da dobiš iste besede vodoravno in navpično. Besede so: 1. neokusnež, priskutnež; 2. naselbina; 3. obramba; 4. zdravstvo. Sestavljenka. (En del besede je en zlog, drugi pa trije zlogi.) Prvi del je prostor vseh stvari, drugi važno gospodinjsko delo; če vzameš pa besedo celo, pojav je, ki ponoči se blišči. o2,B022^2.3 MANUFAKTURA F. KS. r LJUBLJANA - MESTNI TRG 24. ŠTEV. 1 JANUAR 1941 LETO XV rf v Lansko ,e,°NhTe°ni vedel, *\ ^ b0d0£n°5,Nekateri so bil' *. »'iste, * P'1"656, svojim to"ianiemsve, Veliko Uh £ I'1 50 nledali v svet obla* SO P09»"°°J znalne d,a- ki » >' p«no»» gin|°- To |lobe Zasih, ■ dan Se bo1' V .. 0 potrebno- »- k"" -S’»i* ■*, imejmo vse P driav vihre. —. rrx,-i. •*“°i r««»- bod°' vse, 0° ohr°n"v ožjem k^ Štor"110 di doma zunaj, temveč p0magal ,.oi. p« r-i ,...- «>C«- ^ S- >-b'a"° z nasveti, prinaSal in VorT1 ,0;;;k in razvedrilo. bomo yW° Z° te ki ste nam Ih vsak Nasvete, da yam bo opoStevah ta prijatelj- ke# se le £as zares d ,nae «Za P«dn* kar dokazi p,t 9 znatno P°''eC'3 '||0ga vsaki krog naro^ic ^ ^ taka P' zuje, da le bomo družni potteb-pQ ^ ^ ^ za Obseg« h se naroZn irT1o, zmaniSoii. *£ ^ za ^ rfo 5,0; vS°k° ^’e je |e mogoče. n° ,e,0l to le da narn'l941 narožnino za nuoria '9 1udi kroj« 68.—* din- ^ ,, narobe priporočam0' din pribra* poio, ki ^ne naka*i jtevilko Ker ° pJela, dobile z ** dela ni’e e10090 reprodukcij° urT,e’ ti 46 krat leP° S' u°La Oaspedie v vri ^ c0 in P-h^Tebetile pd'^"0 29 cm- r' , ,, —rz» - v::- SreZno »n ve uredniStvo I" Damjan' Kalfov: ki so bili že izpuščeni za novoletne praznike, so zleteli iz šole, kakor čebele iz panja. Zunaj so ponoreli vsi do zadnjega. Metali so čepice in kučme v zrak, se bojevali v snegu in se obmetavali s kepami. Kmalu so se razšli tudi učitelji. Šola je osamela. Naslednji dan so vse učiteljice in vsi učitelji zapustili vas. lako naglo, tako noro — kakor prejšnji dan otroci šolo. Tri učiteljice so se podvizale k svojim domačim, a dva mlada učitelja sta se odpeljala v Sofijo, da se nekoliko razvedrita. Samo Nevena Brusova je ostala v vasi. Ta je imela svoje domače s seboj — staro mater, ki se je s hčerjo- potikala od vasi do vasi. Nevena Brusova je že celih štirinajst let dihala zatohli zrak šolskih sob in gazila blato vaških ulic. Vse to je precej škodilo njeni svežosti in lepoti. In vendar bi se bile tiste gubice, ki jih je imela zdaj na obrazu, mordc pozneje prikazale, ko bi ne bilo znane dogodivščine z inženirjem ... ...Ta še ni bil inženir, ko sta se zaročila. Bil je za učitelja v neki vasi. Zaljubila sta se drug v drugega. Ona prej vanj. Bil je mlad, ubog fante, pet ali šest let mlajši od nje .. . ... Z njenim denarjem se je odpeljal v tujino. V petih letih sta se vsega le trikrat videla. A šlo je vse v redu, četudi je bil materin denar že davno pošel... . .. Ostalo mu je le še eno leto. Nevena Brusova se je že pripravljala na poroko. Toda ob koncu šolskega leta je fant hudo zbolel in se ni mogel vrniti. Kmalu nato je vse prišlo na dan. Oženil se je bil, pričakoval je že otroka ... Taka je bila dogodivščina z inženirjem. Prve dni se je Nevena Brusova hotela zastrupiti, usmrtiti. Potem se je odločila, da bo odpotovala k njemu in se prepričala, ali je to resnica. In nazadnje, kakor se zgodi v večini takih primerov, ni storila niti tega niti onega... „ Soba, v kateri je Nevena Brusova stanovala s svojo materjo v tisti vasi, je bila prav taka, kakor v prejšnji in še v prejšnji vasi. V enem kotu je stala njena postelja, pokrita z belim, pletenim pregrinjalom, in z dvema velikima, pernatima vzglavnikoma. V drugem kotu je bila postelja njene matere, čista, a nekoliko skromnejša, za starega, doživelega človeka. Ob vznožju Nevenine postelje je nespremenjeno počival isti veliki kovčeg, pokrit z vedno istim pregrinjalom, sešitim iz raznobarvnih volnenih krpic. Na mizi, ki je bila zmeraj pogrnjena z belim, čistim prtom, so stale vedno iste drobnarije: dva že odr-sana albuma, natrpana z razglednicami in fotografijami, tintnik iz pisanega, umetnega marmora, dve fotografiji V stoječih okvirih — ena je kazala Nevenko, ko je bila še dijakinja v zadnjem letniku, a druga — ko je bila že drugo leto za učiteljico. Potem fotografiji njenega očeta in njene matere, obešeni na steni ob oknu, slednjič — pozlačena podkev, ovita z rdečkastim trakom, v kotu svetilka in majhen ikonostas, na pečici je vedno stal moder, nekoliko obtolčen čajnik, poleg njega likalnik, bele, že izlizane zavese, nekaj kuten, ki so bile za mladike obe- šene na strop. Zdelo se je, da Nevena Brusova ni prenašala le te drobnjavi, ampak celo sobo z drobnarijo vred, kadar se je selila iz vasi v vas ... Da, sredi te neizmerne, večne enoličnosti, je prišlo za Neveno Brusovo tudi to novo leto naglo in nepričakovano. Nevena Brusova je potegnila svetlko na rob mize in legla na posteljo s knjigo v roki. Hotela je odpoditi druge misli in se raztresti, toda ali je zdaj mogla brati? — Knjiga ji je kmalu pala iz rok, in Nevena je to komaj opazila. Zapestna ura, obrnjena proti postelji, je utripala naglo, naglo — kakor srčece ulovljenega vrabca. Še osem in dvajset minut in — novo leto. Zakaj «novo»? Kako trnovo*? Nekaterim morda res prinese radosti, drugim — še več skrbi, toda nji? ... Modri čajnik je neumorno šumel na pečici, podkev je nepremična visela na steni, a njena stara mati, ki je komaj slišno dihala pod težko, debelo odejo, je bila že zadremala, da kakor ponavadi vstane zarana, ob prvem Petelinjem petju ... Nevena Brusova je legla vznak, podvila roke pod glavo in se strmo zazrla v strop. In se ni niti spomnila, da bi znova pogledala na uro, ki je, kakor je bila majhna, že zdavnaj oznanila novo leto. Razmišljala je o ničevosti ljudi in o svoji ničevosti za te praznike. Jutri bodo začele prihajati vsemogoče razglednice od njenih bivših tovarišic in od starih prijateljic. «Srečno novo leto!» — «Želim ti sreče...* Toda edino res srčno voščilo bo prejela od svoje matere, ki bo, kakor vsako leto, stopila rano k njeni postelji in jo poljubila na čelo z besedami: «Da bi bilo to leto za naju boljše od prejšnjega ...» Nevena Brusova je iznenada skočila s postelje, odprla veliki kovčeg in s tresočimi se rokami nekaj iskala v njem. izvlekla je škatlo od cigar, križem povezano z nitjo-, in jo položila na mizo. Ko je odvezala nit, je hkrati s pokrovcem poskočilo iz škatle brez števila razglednic in pisem. Nevena Brusova je odpirala pisma drugo za drugim in, kakor da je to prvič, pregledovala pisane razglednice. «Berlin.» — «Fotsdamm». In druge in druge. Kmalu ji je na te razglednice in pisma kanila vroča solza. Nevena Brusova je ves čas stala, ne da bi se zavedala, zdaj je sedla. Vzela je bel list papirja, ga zganila na dvoje in začela pisati z lepo, drobno pisavo: «Dragi... Vidim te v tem trenutku obdanega od svoje tihe družine, nasmejanega, sijočega in srečnega. Tudi jaz bi bila srečna, če bi vedela, da se me v tem hipu tudi ti spominjaš s prav tako blago mislijo. Zakaj kljub vsemu te ljubim, in še prav tako, kakor sem te ljubila pred leti. Ali boš kdaj to izvedel? Ne, nikoli. Tega ne pišem zate, ampak zase. O da bi se ti mogel, četudi samo za trenutek, zdaj pojaviti pred menoj, da bi videl, kako neizmerno trpim, kako strašna je ta moja samota!*... Nevena Brusova je napisala pismo in se celo podpisala. Pospravila je vse razglednice in pisma in jih zaprla v škatlo, ki jo je znova skrila na dno kovčega. Slekla se je, da bi legla. Toda preden je legla, je še nekajkrat prebrala pismo, nato ga je vrgla v pečico . .. + Zjutraj se je stara mati tiho približala hčeri, jo poljubila na čelo in ji voščila kakor že več let: «Da bi bilo to leto za naju boljše od prejšnjega.. .» Iz bolgarščine: France Bevk. j. S. Machar: Cesto ne moremo razumeti, kaj tega ali onega človeka še veže na življenje. Kakor tega reveža, o katerem vam bom pripovedoval. Bolezen mu je zapirala ves svet, ni imel prijateljev ne sorodnikov. Življenje mu je bilo tako enolično in žalostno, da bi ga bil vsak drug na njegovem mestu že davno vrgel od sebe. Ta človek pa je živel rad in je bil zadovoljen. Takšno življenje je uganka — pa tudi ta je razrešljiva. Če namreč opazujemo takega človeka natančneje, vidimo, da so se usmerile vse njegove želje, vse njegovo hrepenenje k rečem, ki se nam zde malenkostne, da, smešne. Vzemite mu te malenkostne, smešne predmete — pa ste mu vzeli življenje . .. Tistemu človeku je bilo Urban ime. Neozdravljivi revmatizem mu je sključil noge tako, da se ni mogel nanje postaviti. Bilo mu je že petdeset let,-o njegovem prejšnjem življenju ni vedel nihče nič. Pravili so sicer, da je bil baje kapetan pri topništvu. Po drugi govorici je bil gozdar, nekateri so spet trdili, da je bil kapitan na trgovski ladji. Zdelo se je, kakor da prejšnjega življenja sploh ni imel — takšnih ljudi je v velikih mestih mnogo. Gotovo je, da se je že davno priselil v svoje stanovanje v ozki ulici starega mesta. Bil je precej bogat, sa| je imel dve sobi v drugem nadstropju. Razen tega se ljudje spominjajo lepega pohištva, krasnih slik, velikih ogledal, ur in drugih dragih predmetov, ki so jih nosili postreščki v njegovo stanovanje. Urbana so takrat nesli v velikem, z zelenim žametom prevlečenem naslanjaču v stanovanje. Naslanjač je imel na nogah bela kolesca. Ljudje tudi pomnijo, da se je dajal ob lepih, sončnih dneh voziti po mestnih ulicah, potem pa ne več. Kakor da je svetu umrl; kdor je o njem govoril, ga je pomiloval. Urban pa bi morda ne bil menjal svojega življenja z življenjem katerega koli izmed teh, ki se jim je smilil. Bil je zadovoljen, celo srečen. Zjutraj je prišla postrežnica s svojim možem. Prenesla sta ga s postelje, oblekla in posadila v zeleni naslanjač. Dala sta mu v roke eno izmed bergel, na katere se je opiral prej, ko mu noge še niso bile popolnoma hrome. Sedeč v naslanjaču, se je opiral z berglo ob tla, se tako odrival in vozil po sobi. Zajtrkoval je; postrežnica je pospravila in odšla, In zdaj se je zapeljal k oknu. Modrikast dim cigare se mu je vil okrog glave, in hromeč je gledal skozi okno in leno mežikal. Skrit za cvetlicami na oknu, je videl na celo vrsto oken nasprotne hiše, na rjavo streho, nad katero je molel vitki vrh visokega topola, ka je rastel na nekem vrtu. Kadar je bil jasen dan, je sijalo sonce na nasprotno stran. In predmeti iz življenja, ki ga je videl skozi okno, so mu postali cel svet. Nikoli ni mislil na svojo preteklost, na svoje izgubljeno zdravje, na mučno sedanjost, ni mislil na obupno bodočnost, samo opazoval je in se zabaval. Za nasprotnimi okni sta stanovali dve rodbini. Na desni strani dva novoporočenca, ki sta se priselila že pred daljšim časom. Tako je sodil po njunem nežnem občevanju. Gledala sta skozi okno, se stiskala k sebi, on jo je držal okrog pasu, šepetala sta in se smejala. On je imel lase črne kakor vran, temne, otožne oči, zagorel obraz, ona je bila rdečelaska, vitka, čarobnih oči in venomer se je smejala. On je odhajal okrog devete ure, prišel je opoldne, odšel ob treh ter se vrnil ob petih. Potem so se okna zaprla,- najbrže sta šla na sprehod. Urban je opazoval mlado ženo, kadar je bila sama, kadar je čitala, stala pred ogledalom, si naravnavala rdeče lase, hitela v kuhinjo. Proti poldnevu je nestrpno gledala na uro. Poznal je že vse njene toalete; posebno mu je ugajala v rdečem životcu in črnem krilu... Na levi strani je stanovala rodbina nekakšnega uradnika. To je bil starejši mož, ki mu je vsak dan o pol osmih oblačila stara debela gospa ali pa služkinja zimsko suknjo ali površnik. Potem si je posadil star klobuk na plešasto glavo in odšel. Urban dolga leta ni videl drugega klobuka pri njem. Imela sta hčerko, dolgo, suho blondinko, ki so ji najbolj ugajale obleke kričečih, neskladnih barv in ki je igrala na piano — same otožno-sladke skladbe. Leto za letom sta bila pri njih na stanovanju po dva študenta, vsako leto druga. Stanovala sta v najlepši sobi na levi strani. Odhajala sta ob tri četrt na osem s knjigami. Včasih so prihajali k obema rodbinama obiski. Urban jih je opazoval in premišljal, v kakšnem razmerju so si neki med seboj. K mladi gospe je prihajalo visoko dekle, rjavih las in velike, lepe postave — bržkone prijateljica. Skupaj sta sedevali pri oknu, se razgovarjali, smejali... K uradnikovim so prihajali očetje in matere obeh študentov, zmerom s kakšnimi darili,- tu pa tam starejša gospa, gospenja prijateljica, včasih kak oboževatelj gospodične, ki pa ga je kmalu zamenjal drug. Urban jih je pomnil več... Dan na dan je vzletela jata golobov in krožila po zraku. Kadar je sonce sijalo, so se jim peroti in prsi srebrno svetile. Urban jih je imel preštete; bilo jih je dvajset. Poznal je že vsakega poedinega,- takoj je opazil, če je bilo enega manj in katerega ni. Proti deseti uri so leteli vselej že niže, dokler niso slednjič sedli... Na strehi nasproti hiše so vsako jutro ščebetali vrabci. Spomladi in poleti so bili dosti čisti in so se veselo podili po slemenu, v zimskih mesecih pa so mirno sedeli na dimnikih, umazani, očrneli, in njihovo enolično čivkanje je zvenelo kakor obupna melodija bede in revščine. Enkrat na dan je streho prekoračil črn maček. Med hojo se je oziral z zelenimi očmi okrog sebe ter resno dvigal in polagal svoje tačice na streho. Kadar je videl vrabce, se je ustavil in strmel vanje, vrabci pa so z vri-ščem odleteli, in maček je počasi izginil skozi strešno lino ... Hromeč je vsak dan opazoval vrh topola, ki je molel nad streho. Robovi njegovih listov so blesteli v soncu kakor srebro. Jeseni so listi polagoma rumeneli in padali na streho. Po vsaki vetrovni noči jih je veliko odpadlo, dokler ni Urban nekega jutra uzrl golih vej. Prišla je zima, na topolu je bil sneg. Zdaj pa zdaj je sedlo nanj nekaj krakajočih vran, sneg je v debelih kosih padal z vej. Potem je nastdla pomlad; v aprilu se je vrh topola majal v vetru, poln je bil rjavih popkov, ki so rasli in zeleneli — topol je bil spet zelen. In tako je bilo leto za letom Pod prizidkom nasprotne hiše je bilo lastovičje gnezdo. Vsako pomlad sta prileteli dve lastovki, popravili gnezdo, imeli mladiče. Najprej so gledale gole glavice z odprtimi rumenimi kljunčki iz gnezda. Lačne so bile, stara dva sta jih neprestano pitala. Glavice so črnele, rasle, ljubko ščebetale. Prišel je čas, ko sta stara dva izpeljala mladiče na prvi polet. Ti poleti so se ponavljali, vsa rod- bina pa je stanovala skupaj. Slednjič je izletela — in vrnila sta se samo še stara dva. Sedla sta v gnezdo, pomolila glavici ven in žalostno ščebetala. V septembru sta dolgo, dolgo krožila okrog gnezda — potem pa odletela ... In spomladi sta spet prišla, in bilo je zopet kakor lani... Vsako soboto popoldne je slišal Urban lajno na ulici. Vse njene pesmice je že poznal, požvižgoval je zraven in si dajal takt z berglo po tleh. In kadar je zaslišal kako novo, se je zelo razveselil. Tako je sedeval, opazujoč in zabavajoč se ves dopoldan. Opoldne je prinesla postrežnica kosilo. Najedel se je in spregovoril z njo nekaj besed o vsakdanjih potrebah. Ko je odšla, se je v naslanjaču spet odpeljal k oknu in opazoval naprej... Časopisov ni bral, poročil o zunanjem svetu ni sprejemal, ni čutil za to potrebe. To, kar je videl, mu je zadostovalo ... In spet je sedel in kadil pri oknu do večera. Gledal je na nasprotno hišo, na streho, na topol, na oblačke, ki so pluli po nebu, in kadil. Vse je vedel že naprej, vedel je, kaj se bo zgodilo v tem in tem času, kaj se mu bo izgubilo z obzorja njegovega sveta in kaj bo spet pridobil, in to ga je zabavalo. Če mu je pozimi zamrznilo okno, je opazoval ledene rože na steklu. Kadar je bila zima prehuda, se 'je vozil okrog peči in gledal slike, ali pa je odprl vratca peči in zrl v ogenj... Če je kje zagledal muho, ki je ostala v sobi od poletja, jo je opazoval večkrat ves dan. Natresel ji je stolčenega sladkorja na mizo in gledal, kako se onemogla muha približuje. Zrl je za njo po sobi, kako leta, kam seda ... In za zimo je prišla spet pomlad ... Nobena izprememba ni ušla^ njegovi pozornosti. Videl je, kako se mlada rdečelasa gospa v nasprotni hiši izpreminja, kako je mož k njej še bolj nežen ko prej, kako so nekega dne zastrli okna z neprozornimi zastori ... Slišal je drugega dne od tam jok novorojenčka ... Zagledal je čez nekaj dni mlado, modrooko pestunjo z dojenčkom v roki... dete je bilo podobno mlademu očetu ... Opazil je tudi v uradnikovem stanovanju nekakšnega starejšega gospoda češče in češče .. . Spoznal je, da je to častilec suhe gospodične... Bil je zvest... obhajali so poroko. Stari uradnik, nevestin oče, si je tisti dan nasadil nov klobuk na svojo plešasto glavo ... In tako je življenje plulo dalje in dalje ... Bilo je nekega deževnega jutra. Nasprotna streha je bila kakor objokana, potočki vode so tekli med opeko v žleb. Vrabci so se stiskali k dimniku. Mlada rdečelasa gospa se je z otrokom igrala pri oknu. Tudi gospa uradnikova je v beli čepici sedela pri oknu in pletla nogavico. Oba študenta sta bila doma, hodila po sobi in se učila iz knjig, ki sta jih držala v rokah. V sobo je stopila postrežnica. Hromeč se je ozrl in jo začudeno pogledal. Zdelo se mu je, da je to nekaj nenavadnega. »Hišni gospodar me je poslal sem, gospod,* je rekla ženska. »Pravi, da se moramo seliti, hišo bodo baje podrli in sezidali novo.* Urban se je stresel, prebledel in ni spregovoril besede. Buljil je v postrežnico. »Gospod,* je boječe vprašala ženska, «kaj bomo počeli? Ali naj iščem stanovanje?* »Stanovanje? Kakšno stanovanje?* se je čez nekaj časa razbesnel. »Čemu stanovanje? Jaz se ne bom selili* «Ampak, gospod, hišo bodo podrli!...* «Naj — ne selim se,» je kričal in tolkel z berglo ob tla. «Povejte to gospodarju!* «Toda, gospod ...» je ugovarjala žena. «Dovolj, sem že rekel,- pojdite!* in pokazal je z berglo na vrata. Ko so se vrata za njo zaprla, je vzkipela njegova jeza nanovo: «Jaz — da bi se selil? Zakaj? Zakaj naj zapustim to stanovanje? Mar sem kakšen lopov? Ali ne plačujem redno najemnine? Kdo me more izgnati?* Spet se je zagledal v vse tisto nasproti, kar mu je bilo tako drago. «To naj zapustim? Ne, nikoli. Zakaj bi to opustil? Mar me smejo vreči na cesto? Ne smejo! Rajši doplačam na najemnino... Oh, hišo bodo podrli? Čemu podirati?... Saj se bo gospodar še premislil...» Pri nasprotnem oknu je mlada gospa dvignila dete k sebi in ga poljubljala. Žalosten občutek se je vkradel hromcu v srce. «Zakaj mi hočejo vzeti to edino, kar me veseli?* je govoril tiho in bolestno. «Kaj pa hočem od tega sveta? Nič. Kam naj grem? Kaj bi kje počel?... — In kaj, če me vržejo od tod?* To vprašanje ga je zaprepastilo. Zrl je nasproti v okna, na streho, topol, lastovke v gnezdu, in strašna bol mu je stiskala grlo. Predstavljal si je drugo stanovanje, kjer bi ne videl več nobenega teh predmetov — in oči so mu zalile solze. Ni mogel misliti do kraja ..., «rajši pojdem,* je žalostno zašepetal... In spet je gledal ven ... »Morebiti se da to še kako popraviti? Morda bo vendarle še kako šlo...,» se je tolažil. Prišla je postrežnica ... ni pomoči, treba se bo seliti. Poslal jo je znova k gospodarju, ponudil mu je višjo najemnino .. . zaman — hišo bodo podrli... «Ne bom se selil,* je besnel, «ne in ne! Živega me od tod ne spravijo!* . . . Hromeč je preživel nekoliko strašnih tednov. Obup, žalost, jeza, otožnost so se preganjale v njegovi duši in pustile vidne sledove tudi na njegovi zunanjosti. V kratkem času se je postaral za mnogo let. Postrežnica in njen mož nista smela več izpregovoriti niti besede. Nenehoma je bil ves razdražen. V nočeh brez spanja je bila njegova bolest brezmejna. Zdaj je jokal kakor otrok, zdaj je preklinjal ves svet. In kadar je v nočni tišini zaslišal otroški jok iz nasprotnih oken, je mislil, da mu bo počilo srce. Zaril je glavo v blazine in se zagrizel vanje... Postrežnica in njen mož sta opazila njegovo žalostno stanje in sta mislila, da začenja blazneti... Približal se je dan, ko bi se moral izseliti... Noč pred tem je bila najstrašnejša od vseh, kar jih je preživel.. . Njegov naslanjač in njegova bergla sta stala pri postelji. Zgodaj zjutraj je z velikim trudom zlezel s postelje v naslanjač. Potem se je peljal k vratom in jih zaklenil ... Nato se je odpeljal k oknu. Qdprl ga je z berglo na stežaj in gledal ven... Odrinil je cvetlične lonce na eno stran... Bilo je megleno jesensko jutro. Povsod še vse tiho. Slišal je samo žalostno šumenje topolovega listja in trenuten jok otroka iz nasprotne hiše. Na bližnjem zvoniku je bila ura šest. Tesno mu je bilo, pa vendar nekako lahko. Ponoči je napravil načrt... čez nekaj časa je slišal, da se odpirajo vrata. Potem se je oglasilo trkanje. «Gospod,» je slišal glas postrežnice, «tukaj je hišni gospodar in postreščki; hočejo vas izseliti!* Zadirčno se je nasmehnil. Ni odgovoril; z vso silo se je z eno roko oprl na berglo, z drugo pa se je prijel za okenski okvir in vstal. «Gospod Urban,* je rekel od zunaj moški glas, menda gospodarjev, «od'prite, ljudem se mudil* Opiraje se na berglo, se je vzdigoval na okno. «Jezus, Marija!* se je zunaj križala postrežnica. «Morda je mrtev! Saj ima navadno tako rahlo spanje. In vrata so danes zaklenjena!...* Razbijali so po vratih. «Takoj, počakajte,* s® j® oglasil, d« bi jih zadržal. Sedel je že na oknu. Nasproti so ravno odpirali okna. Videl je mlado rdečelaso gospo. Poljubljala je svojega otroka ... Na streho je priletel parček vrabcev in cvr-likal ... — Pri uradnikovih je videl v kuhinjo, kjer je služkinja pripravljala ogenj v štedilniku. Udarci na vrata so se iznova oglasili. «Gospod Urban,* je jezno zavpil gospodar, «n® bost® me imeli za norca! Odprite vrata!* In spet so začeli razbijati po vratih... Hromeč se je še enkrat ozrl na to, kar je imenoval svoj svet, in se vrgel skozi okno ... Mlada gospa nasproti je videla njegov padec in zakričala od groze. Otrok se je prestrašil in začel jokati... v . -XI i> \ Foto: Zeiss-lkon Zima na Pokluki. nss A, ! Koren Meta: Skice la šo^e Sedim za katedrom in izprašujem zato, ker je pač treba izpraševati, če hočeš ugotoviti znanje otrok, ki zdaj v pričakovanju sede pred teboj, in zato, da jim vpišeš rede, ki jim bodo morda nekoč odprli vrata v malce boljše življenje. Morda . .. Štirideset še čisto otroških obrazov je obrnjenih proti meni. Nihče izmed njih ne govori niti ne šepeče. Le ta ali oni vleče skrivaj in počasi izpod klopi knjigo in jo odpira. Natanko vem, kaj se dogaja v njihovih drobnih dušah, na obrazu jim bereš, kdo je v svojem znanju trden in kdo ne. Nekako žal mi jih je... In začnem. Pri največjem v zadnji klopi. Obut v stare gojzerice, pricaplja k tabli. Njegove hlače so mokre do kolen in iz veliko prekratkih rokavov gledajo drobne deške roke. V obraz je bled in starikav. Za silo zna. V zadnji snovi ni prav trden. Pa ga povprašam, zakaj se ni bolje pripravil. V zadregi se smehlja in se opravičuje. Nerodno, kakor je ves neroden: da je bilo včeraj v avtobusu preveč ljudi, da ga šofer ni hotel vzeti s seboj in je moral peš do doma. Tri ure hoda. Ko je prišel domov, se je že delala noč. «Kako da si moker?* «Sneg sem gazil do kolen.* In še vedno se v zadregi smehlja: odlično. Fant, vem, ima dobro voljo in bi se učil, če bi bile razmere, v katerih živi, vsaj malo drugačne. Vem, da si je sam oskrbel vse potrebne listine in se sam vpisal v meščansko šolo zato, da bi si pridobil drobec več znanja, kakor bi mu ga nudila osnovna šola, v katero bi sicer še moral hoditi. Povedali so mi, da žive doma v veliki bedi. Tega bi ne bilo niti treba povedati. Le poglej samo fantu v obraz, takoj veš, kako je z njim. Fantov obraz ... Od jutra pa neštetokrat do noči ne zaužije nič drugega kakor kos črnega kruha. In vendar hodi v šolo. Tri ure daleč... Ko ga gledam vsega bornega in bednega, se vprašujem, od kod v človeku tiste neznane sile, ki zbujajo v njem žejo po znanju. Bo tale fant kdaj dosegel to, kar si želi? So stvari na svetu, ki jih nikoli ne dosežeš, in so stvari, ki ti same od sebe padejo v naročje. Ena izmed teh je smrt. Tuberkuloza je tu precej pogostna. In na fantovem obrazu so vidni njeni sledovi... Sprašujem dalje. Pri tabli stoji zdaj drobno dekletce z okroglim, neverjetno otroškim obrazom. Tudi ona zna le za silo. Pa še njo povprašam, od kod je doma. — S hriba, eno uro in pol hoda. — In pozimi, kadar je sneg? Nekaj fantov v razredu se zasmeje. Eden izmed njih se ne *nore vzdržati, da bi ne rekel: «Saj bo obtičala v snegu, ko je tako majhna!» «0, jaz že ne,» se brani. «Nabavila si bom smučke!* Fantje v klopeh se še vedno smehljajo, kakor da ji ne verjamejo, ampak da bo že ob prvem večjem snegu obtičala v njem. Tudi jaz se smejem. Res, težko si je misliti to drobceno, nežno bitje, kako se na smučkah bori s snegom, ki v teh krajih precej visoko zapade... Tretji pride k tabli v coklah, četrti v copatah, peti si je pravkar sezul velike, po bog ve kom podedovane čevlje, in pride k tabli kar v nogavicah . .. Sprašujem. K tabli prihajajo otroci v pretesnih, zakrpanih oblekah. Med izpraševanjem nenadoma zapazim, da v prvi klopi, tik pred menoj eden izmed fantov pod klopjo čita knjigo. Nizko se sklanja nad njo. Toliko da se je z nosom ne dotika. «Kaj pa čitaš?» Preplašen dvigne svoj nos in' pokaže knjigo pravljic, ki jo je med odmorom dobil iz šolske knjižnice. «Kar spravi jo! Boš že doma čital.» Fant se nasmehne. Zelo redko se smehlja. «Doma ne bo mogel čitati,» se oglasi fant poleg njega. «Doma je s kmetov in mora delati.» Opazila sem, kako je nasmeh na fantovem obrazu ugasnil. Njegove oči so zamežikafe vame. «Kaj si kratkoviden?* Fant prikima. Na vprašanje, zakaj si ne nabavi naočnikov, mi odgovarja: da doma ne zmorejo, da jih je veliko, da mati dela in je oče v Franciji. Prav za prav povedo več njegovi tovariši, kakor on sam. Tudi on je droban, toda izredno snažno oblečen. Njegov obraz je nežen, inteligenten. Je eden izmed najboljših v razredu. Znova izprašujem. Kratkovidni fant zdaj posluša. Zdaj pa zdaj zamežikajo vame njegove kratkovidne oči. Moral bi dobiti naočnike. Toda kako? Denarja ni. In na svetu je toliko naočnikov! Za tega dobrega, bistrega fanta jih ni... Sprašujem, zaradi znanja in zaradi redov. In vmes še povprašam: Kaj je tvoj oče? Rudar. Kaj je tvoj oče? Bajtar, tik ob meji... Koliko vas je doma? Štirje ... šest... osem . .. stisnjenih v eno sobo in kuhinjo. Kako daleč imaš do šole? Uro ... dve uri... tri ure ... Izprašujem in ne vem, kakšne rede naj jim vpišem. Kajti razen rubrik za rede ni rubrik, kamor bi človek vpisal vse tiste dolge poti, ki jih morajo slabo hranjeni, v cokljah in obnošenih čevljih, v zakrpanih in pretankih suknjičih, v dežju, snegu in mrazu prehoditi sleherni dan. Uro ... dve uri... tri ure... Pa ne po cestah. Po ne-izhojenih poteh in strmih hribovskih grapah prihajajo v šolo. In ni rubrike, kamor bi človek vse to vpisal, kakor tudi ni rubrike, kjer bi človek lahko ocenil tisto njihovo veliko žejo po znanju in po boljšem življenju, ki jih vodi v šolo. Kaj ni že samo to tako veliko, da bi zaslužilo prvo mesto izmed vseh rubrik? * Dan po miklavževanju je. Že teden dni prej sem jim obljubila, da se bomo na ta dan «pogovarjali» o Miklavžu — seveda če bodo pridni. In bili so pridni, kakor pač znajo biti pridni otroci. Tako, kaj vam je prinesel Miklavž? Petero izmed štiridesetih učencev dvigne roke. In pripovedujejo. Drugi molče poslušajo. Nekateri se smehljajo. Ta petorica izmenoma cele četrt ure pripoveduje o vsem, kar so oni, njihovi bratje ali sestrice doživeli na Miklavžev večer. Drugi vztrajno molče. Vem, da je tega ali onega Miklavž obdaroval, toda tako skromno, da o tem rajši molči. Večine pa se Miklavž sploh ni spomnil Otroški smeh. ali bolje, se ni mogel spomniti, čeprav so ga tako težko pričakovali. In čeprav vedo, kdo je «Miklavž», so vendar bili prikrajšani za majhno, toda lepo doživetje. Potem smo se «igrali» Miklavža, tako pač, da je bil eden Miklavž, drugi parkeljni, ostali deca, ki jo sveti mož izprašuje. Prve minute z igro nekako ni šlo. Je bilo njihovo razočaranje preveliko? Toda kmalu so se razgibali. Sveti mož je s škofovsko palico — ravnilom v roki izpraševal, otroci so odgovarjali in deklamirali, parkeljni so godrnjali in tega ali onega, ki ni znal ali hotel znati, zvlekli v pekel — za mizo na katedru. Proti koncu ure mi je postajalo vse bolj vroče, kajti parkeljni, ki jih je bilo zmerom več, niso več godrnjali, marveč rjoveli. Z njimi so potegnili še angeli,-in celo sv. Miklavž je pozabil na svojo vzvišeno vlogo. Otroci v klopeh so cepetali z nogami od smeha. Tisti Miklavž, ki jih ni obdaril, je bil pozabljen, današnji Miklavž pa jim je prinesel zvrhan koš smeha. Nekaj čudovitega je, kako se znajo ti otroci od srca smejati! ■ * Pa se zgodi, da srečaš ljudi, ki odkimavajo z glavo nad današnjo mladino, češ da ni bog ve kaj prida. Toda za mladino, ki je pripravljena žrtvovati in tudi žrtvuje za svojo izobrazbo toliko, kakor ti otroci tu, za mladino, ki se zna kljub izredno težkim okoliščinam, v katerih živi, tako od srca smejati, za tako mladino se pač ni treba bati. Ona hodi svoja pota, hodi za svojimi cilji, katerih starejša generacija, ki obupuje nad to mladino, več ne vidi. In to je tisto, kar je človeku v teh hudih časih v tolažbo in radost. S počasnimi koraki je stopala Darinka po ulicah. Snežinke, ki so se v gostih kosmih usipale z neba, so ji sedale na obraz, se ji lepile na lase, se tam stopile ter ji v majhnih kapljicah curljale za vrat. Skozi tanki suknjič je prediral vlažni mraz in jo rezal prav do srca. Ona pa kakor da vsega tega ne čuti. Hodila je po ulicah, postajala pred izložbami, se ozirala v mimoidoče in se včasih ustavila pred vrati kavarne, od koder je kdaj pa kdaj komaj slišno zazvenela topla godba ven v mrzli, oblačni dan. In iz njenih oči, ki so gledale in doživljale vse to, je vstajalo vprašanje: Zakaj hodijo ljudje zaviti v tople kožuhe, medtem ko mora ona zmrzovati v svojem tankem letnem suknjiču? Zakaj so izložbe 'polne blestečih dragocenosti, ona pa nima niti toliko denarja, da bi si kupila toplo ogrinjalo? Zakaj sede ljudje v kavarni lepo na toplem in ob zvokih nežne muzike pijejo vročo kavo, ko si ona niti s suhim kruhom ne more potolažiti lakote? Zakaj stanujejo nekateri v razkošnih stanovanjih z neštetimi sobami, ona pa ne ve, kam bo nocoj položila svoje premrlo telo? Zakaj, zakaj, zakaj...? Njena duša je polna takih vprašanj, težko ji je srce ob mislih na vso to grenkobo, ki je je polno njeno mlado življenje. In kako tudi ne? 2e dva meseca je brez službe. Z denarjem, ki si ga je s težavo prihranila v času, ko ji še ni bilo treba trpeti pomanjkanja, se je z muko prerivala skozi težke dneve, ki so nastopili zanjo. Vsak dan je hodila od vrat do vrat, od urada do urada, prosila, trkala, toda zaman. Povsod so jo odpravili z izgovorom, da so časi slabi, da imajo komaj toliko dela, da zaposlujejo ljudi, ki jih že imajo, kaj šele da bi najemali nove! Vsak dan se je končal z istim uspehom. Vse njene prošnje so bile od- klonjene. Toda upanja ni izgubila. Dokler je imela še nekaj denarja v žepu in streho nad seboj, ji še ni bilo treba obupovati. Kadar je po brezuspešnem dnevu legla zvečer vsa utrujena v posteljo, se je z užitkom raztegnila pod toplo odejo in s tolažbo v srcu zaspala, češ: «bo pa jutri bolje!» Toda zdaj? Dež, ki je že nekaj časa nepretrgoma curljal iz sivih oblakov, je ohladil ozračje in se spremenil v mrzle bele snežinke. V času pomanjkanja je Darinka razen neogibno potrebnega oblačila odnesla vse obleke v zastavljalnico, in mraz, ki je nastal, ji je prinesel samo bridko skrb, kako in s čim naj se ga ubrani. Z včerajšnjim dnem ji je pošel kljub vsemu varčevanju tudi njen poslednji denar, in z današnjim dnem so ji odpovedali sobo. S tem je umrlo njeno zadnje upanje, s tem se je zrušila vsa njena volja, njene misli na boljše čase so izginile v daljo. Darinka je bila le še kakor ubog, razočaran otrok, ki so mu prizadejali nepopravljivo krivico in ki si zdaj želi samo še smrti, da bi se s tem maščeval nad onimi, ki so mu ranili srce. Ampak Darinka niti maščevanja ni imela, saj se ni vedela nad kom maščevati! Prepričana je bila, da se nihče, prav nihče ne bo zganil, če bo prenehalo biti njeno srce. Le drobna notica v časopisih in morda kak kratek vzdih: «že spet ena», in prav nič več. Joj, kako krivično je življenje! Mračiti se je pričelo, in na ulicah in v oknih so se pričele vžigati luči. Čas večerje in čas počitka se je bližal. «Čas počitka .. .> je odmevalo v Darinkini duši. Nezavedno je usmerila svoje korake proti reki, ki se je vsa lepa in mračna valila ob robu mesta. Tam, kjer so stale zadnje hiše, je gorela samotna plinska svetilka. Ob njen steber se je postavila Darinka in gledala za valovi, ki so izginjali v daljo. Sneg, ki je še vedno v gostih kosmih padal na zemljo, je čez vodo stkal tenko mreno, ki se je z valovi vred pomikala v temo. «Kako mrzla mora biti voda!» je spreletelo Darinko. «Saj se niti sneg ne stopi v njej!» Tesneje se je zavila v svoj že skoraj premočeni suknjič in se stisnila bliže k svetilki, kakor da se hoče pogreti ob njej. Tu, v tej mrzli, umazani vodi se bo torej končalo njeno mlado življenje! Tu bo utonilo njenih dva in dvajset let! Moj Bog, kaj res? V dno duše zgrožena, je dvignila obraz proti nebu. Snežinke so ji mehko padale na čelo in lica in nos in se ob njeni toploti počasi topile v majhne kapljice. Glej, koliko toplote ima še v sebi! Čeprav vsa drgeta od mraza, ji v žilah še zmeraj polje topla, rdeča kri, v njej se še vedno pretaka življenje! Življenje, to edino, samo enkrat prejeto življenje! Tiha radost ji je prešinila srce. Glej, še vedno je v njej toliko moči, še zmerom toliko sile, da presnavlja te ledene snežinke v toplo življenje. In ta njena moč naj bi izginila v ono mračno, grozečo vodo, naj bi se spojila v eno z ono brezmejno silo, ki ugonablja življenje, ki prinaša smrt?... Počasnih korakov se je vrnila Darinka v mesto. Pred njo so žarele ulice v pisani, svetli luči, pred njo je bilo življenje, je bila njena mladost, njena moč, njena volja. Daleč zadaj nekje pa se je valila umazana mrzla reka. c n, ■ K_yLtOCL llllllllllllll!ll!lllllllllllllllllllll!llllllllll!llllllll • • NAJMLAJSI: mojhni smo le in nebogljeni. Niti govoriti le ne mamo. Ce bi to že znali, bi Vas prosili: Ne mislite, da jokamo zato, da bi Vas dražili. Jokamo, ker smo laini, ker smo mokri, ali zato, ker nas nekaj boli. Kadar nas položite spat, odprite okno: v svežem zraku se vse sloje spi. Očka, ne puhaj nam dima cigare ali cigarete v obraz, kajti vse to je nam man ji/ užitek, kakor Tebi. Ne poljubljajte in ne božajte nas venomer — to nam ni prav nič vleč. Skratka: pustite nas v mirul Jana: 3 LETNI: Kadar greste z nami na sprehod, ne pozabljajte, da nas izložbe z oblekami in čevlji nič ne zanimajo. Vse zanimiveje je gledati skozi ograje na tuje vrtove ali opazovati psa ali katero koli drugo žival. Pa tudi voda je zanimiva in travnik in rožice na njem. Kadar nam kaj razlagate, ne govorite v tisti svoji neumni in grdi spakedravlčini. Tudi če po svoje govorite, Vas razumemo. In tega ne pozabljajte, da so nale noge krajše od Vaših, ter uravnajte temu primerno sv oj korak. 6 LETNI: «Seslletni otroci morajo biti že pametni,» nam venomer ponav- Ijate. Zakaj nam potem na naša vprašanja ne odgovarjale pametno in pravilno? Ne ponavljajte nam iz dneva v dan, kaj se pridnemu dečku spodobi in česa bi ubogljivo dekletce ne smelo storiti. Rajši nam oblecite poštene hlače in poštene jopiče, taksne, ki niso samo lepi, ampak ki tudi nekaj izdrže in prenesejo. In če nas hočete posebno razveseliti, ne pozabite na velike, prostorne žepel 10 LETNI: Mar res mislite, da storite prav, če vsakemu posebej poveste, da smo ravno sedaj najbolj neumni in neugnani? Ne mučite nas zmerom s tistim svojim večnim «mo-goče». Recite kratko in odločno «nel» ali pa «da»; najbolje je, da rečete vedno «da». In ne zahtevajte neprestano dokazov naše ljubezni in našega spoštovanja. Pri tem vedite, da nas Vaš objem, Val poljub le vedno osrečuje — ni pa treba, da to kdo ve in vidi. 14 LETNI: Vsak izmed nas ima že svoje male, toda zanj važne skrivnosti. In sv o/e zaklade, za katere res ni treba, da bi prav vsak vedel, le manj pa, da bi jih videl. Dajte nam torej majhno skrinjico, omarico ali pa vsaj lasten predal, kjer bomo te svoje zaklade lahko zaklenjene hranili. Ne pozabite, da nismo mi krivi, če smo morda najmlajši pri hiši, nabavite tudi nam vsaj časih kaj «zares novega. Kajti 14le/ni lani in očetove obrnjene hlače — to pač res več ne grel Kadar se s kom o čem prepiramo, bi se o tej svoji zadevi tudi radi sami prav do konca pomenili. Sami, brez vmešavanja in posredovanja staršev. Prav nič nam tudi ni všeč, če so starši slabo razpoloženi in se med seboj prepirajo in prerekajo. Čeprav smo že veliki in pametni, imamo vendar še radi, če nas zlasti mama še kdaj poljubi. Vedeti ali celo videti pa tega seveda nihče ne smel Janko in Mihec sta bila soseda. To se pravi, Janko je stanoval v veliki vili na kraju mesta, za njo pa je na prostranem travniku stala nizka lesena baraka, kjer je Mihec z očetom preživljal svojo žalostno mladost. Janko in Mihec sta bila istih let, toda razlika stanu njunih stariev ju je zelo ločila. Janko, sin bogatega tovarnarja, je preživljal svoje popoldneve v družbi številnih tovarišev, ki jih je povabil iz mesta, in se z njimi igral na prostranem vrtu zadaj za hišo, Mihčev oče pa je bil ubog delavec v tovarni Jankovih staršev, kjer je zaslužil komaj toliko, da je prehranjeval svojega sinka, kateremu je moral biti oče in mati obenem. Kajti žena je bila kmalu po Mihčevem rojstvu odšla v širni svet z nekim muzikantom in ju pustila sama. To ga je močno potrlo, in včasih je svojo žalost po cele noči utapljal v vinu, Mihca pa je prepustil samotnemu življenju tam v nizki baraki zadaj za mestom. Zato ni čuda, da je bila bedna in žalostna Mihčeva mladost. Včasih po cele dneve ni dobil toplega obeda in je živel od trdega kruha in ostankov jedi, ki so mu jih dajale usmiljene tovarnarjeve dekle. Tako je počasi spoznal drobce življenja, ki je potekalo v veliki svetli vili. Po vsem, kar se je tam dogajalo, je začel sklepati, da so to čista nebesa. Včasih je po cele ure stal pred vrtno ograjo in strmel v početje svojih bogatih vrstnikov. Kmalu so ga opazili. In kadar so potrebovali tovariša v igri ali pa koga, ki bi jim pomagal pri njihovih podvigih, so ga poklicali. Splezal je čez ograjo in se jim pridružil. Spočetka je šlo vse lepo in v redu, polagoma pa so ga pričeli zapostavljati in so ga imeli nazadnje le še za majhnega hlapčka, ki je moral ustrezati vsem njihovim muham. Nositi je moral za njimi njihove igrače, pobirati žogo, tekati zdaj sem, zdaj tja, da je ubogi Mihec kmalu spoznal, da v tem raju na zemlji prebivajo bitja, ki niti zdaleka niso podobni nebeškim krilatcem. In to je bilo zanj težko spoznanje. Bilo je pozimi, prav pred božičnim večerom. Sneg, ki je pred nekaj dnevi na debelo pokril počivajočo zemljo, je zvabil Janka in njegove tovariše na klanec za hišo, kamor so zavlekli sani in se veselo vriskaje spuščali v dolino. Kmalu pa so se naveličali vlačiti težke sani v breg, in ko so premišljevali, kako bi si pomagali iz zadrege, se je domislil Janko: «Pokličimo Mihca, da nam jih bo vlačili In v zahvalo se bo smel vsako peto vožnjo peljati v dolinoU M Vsi so bil s predlogom zadovoljni, in ni minilo pet minut, ko je Mihec že vlekel troje sani za seboj in kljub tanki suknjiči sopihal od vročine, ki je puhtela iz njega. Vendar je bil srečen, saj je bilo zanj doživetje, če se je smel voziti na saneh. Spočetka je bilo vse v redu. Toda počasi so se razvajeni Jankovi tovariši naveličali čakati vsako peto vožnjo na hribu in gledati Mihca, kako se je vriskajo sankal po bregu navzdol. Zato so premaknili razdobje njegove vožnje na šest, potem na osem in slednjič na deset. In ko tudi to ni obveljalo, se je Mihec uprl. Bolelo ga je to izrabljanje. Izjavil je, da jim bo vlačil sani samo pod pogojem, če bo držal prvotni domenek. Ampak da ste videli, kako so planili vsi ti dobro vzgojeni sinčki bogatih meščanov po ubogem Mihcul «Ti revež, ti,» je kričal Janko. «Ti nam boš ukazoval? Ti, ki imaš pijanca za očeta in se ti mati že pet let potepa po svetu! Ti razcapani, grdilo Pri teh besedah je Mihcu zavrela kri. Njegov oče da je pijanec in njegova mati po-tepenkal Jezno se je zaletel v Janka, ga prevrnil in ga potlačil z glavo naprej v sneg. «Na za pijanca, na za potepenko, na, na, nalo je jezno vzklikal in mu tlačil kepe snega za vrat. Medtem pa so se drugi otroci zavedeli in priskočili Janku na pomoč. Ker so bili v premoči, se je moral Mihec umakniti. Z obrazom proti nasprotnikom se je umikal proti domu in, preden je izginil za vrati, jim je še enkrat zažugal in zaklical: «Le čakaj, Jankol Nocoj je božični večeri In ker si tak, ti Božiček niti šibe ne bo prinesel. Zato bom pa jaz dobil polno sobo daril!« In že je smuknil za vrata ter se izognil veliki kepi, ki se je razletela nad podbojem. Užaljen v dno srca, je sedel Mihec ob mrzlem ognjišču. Mrak se je že plazil skozi edino okno, in veter, ki je brlizgal okrog vogalov, je prinašal strupen mraz v barako. Toda Mihec ga nocoj ni čutil. Grela ga je misel na Jezuščka, ki se bo nocoj prav gotovo ustavil pri njih in mu kaj lepega prinesel. Za trenutek je pomislil na očeta, kje neki hodi zdaj v tem mrazu, potem pa se je spomnil, da gotovo sedi v gostilni. In prav mu je bilo tako, saj bi se ga božje Dete še ustrašilo, če bi, smrdeč po žganju, prikolovratil domov. Kajti čeprav je Janka premlatil, je v srcu vendarle moral priznati, da je njegov oče pijanec. In Božičku bi ne bilo prav, če bi ga videl takšnega. Temna noč je že bila, ko je Mihec še zmeraj sedel pri štedilniku. Enkrat je bil že zadremal, in sanjalo se mu je, da se je pripeljal Božiček na zlatih saneh, polnih najlepših igrač, naravnost v barako in jih vse iztresel pred strmečega Mihca. Ko se je zbudil, je ves žalosten pogledal okrog sebe v temo, ki ga je vsega zavila v svoje črno ogrinjalo. Po zvezdah, ki so1 sijale skozi okno, je spoznal, da se ura bliža polnoči. «Jezušček si gotovo ne upa v barako, ker sedim tu in ga čakaml« je pomislil Mihec, »Stopil bom k sosedovim in pogle- Jankov božični večer. dal, če se je tam že oglasil. Medtem bo pa gotovo prišel tudi k nami« In že je stekel ven v mrzlo zimsko noč. Splezal je na vrtno ograjo in se zagledal v razsvetljeno okno vile. Na mizi je stalo z bleščečimi kroglami in sladkimi bonbončki okrašeno božično drevo, pod njim pa gugalni konj in vlak in . . . oh, bog ve kaj še vse! Janko je stal ravno pri vratih in k£arel od veselja. Zamaknjen je gledal Mihec vso to krasoto. Potem pa je poskočil na tla in tekel nazaj proti domu. Zdaj je Jezušček gotovo prišel že tudi k njim! Počasi je odprl vrata in previdno poškilil v sobo. Vse temnol Ne, saj ni mogočel Da bi Jezušček tudi letos pozabil nanj, ko je bil vendar tako priden? Pogledal je na mizo, na stol, na posteljo, po kotih, na štedilnik — nič, nikjer nič! 2alost, črna kakor noč, je zdaj legla na Mihčevo dušo, in njegovo razočarano srčece je trdovratno ponavljalo v temo: «Zakaj je poredni Janko dobil toliko daril, jaz pa niti majhne smrečice ne, niti svetle svečke ne, ki bi mi vsaj malo razsvetlila ta žalostni božični večeri« Rene Chambrillac: 2L0CJN V DOLGI ULJCJ. J ladi Pierre Mason je preskakoval kar po tri stopnice iz uredništva «Pariških novin». Zakaj predstojnik dnevne redakcije mu je bil pravkar dal tole naročilo: «Slišite, novinec! Tecite na številko 206. v Dolgi ulici... Umorili so tam staro žensko ... .Nikogar, razen vas, nimam trenutno pri roki. Torej, odlikujte se! Napravite kar le mogoče zanimivo! Ste razumeli?* Umor stare ženske, kakšno nepričakovano naključje za mladega Pierrea Masona! Odkar se je bil iz neodoljivega nagnjenja in seveda tudi iz stremljenja po zaslužku posvetil novinarstvu, mu še niso dali priložnosti, da bi se res izkazal. Poročal je doslej o neki vrtnarski razstavi, o tekmi ribičev ob Seinei in o rojstvu žirafe v živalskem vrtu. Vsakokrat samo dvajset, trideset nepodpisanih vrstic... Nestrpno je že čakal, kdaj bo prišel do sijajne reportaže, S' katero bo lahko pokazal vse svoje novinarske sposobnosti. No, zdaj je nervozno tekel proti Dolgi ulici in si s komolci delal pot med množico. Od Ribjega bulvarja je imel le še pet minut hoda. Ko se je že bližal hiši zločina, se je v svoji razumljivi naglici zaletel v starejšega človeka. «lle, pazite vendar, kam pa tako divjate?* je dejal ta in pobiral svoj klobuk. «Oprostite, prosim, gospod Ansclme, strašno se mi mudi.* Pierre Mason je v častitljivem starčku, v katerega se je bil zaletel, spoznal gospoda Prosperja Anselma, ki je v «Pariških novinah* vodil rubriko za zunanjo politiko. «Oho, vi ste to, mladenič! Kam pa hitite vendar tako neučakano?* «Do številke 206., gospod Anselme... Zločin.... ki bo moja prva resna reportaža...* «Ah! Kje je že moja prva reportaža, mladenič! Začel sem pred tridesetimi leti. V tisti dobi je bilo novinarstvo še čisto nekaj drugega kakor dandanes ...» Gospod Anselme je pogledal i^a uro in pripomnil: «No, saj še utegnem. Spremim vas tja. To me bo spomnilo moje mladosti...» V šestem nadstropju tesne starinske hiše je stražnik zadrževal stanovalce in sosede, ki so molili vratove proti neki sobi na hodniku. Gospod višji policijski komisar je kadil cigareto in se pogovarjal z nadzornikom in z nekimi gospodi s prefekture. »Kar vstopita,* je dejal komisar novinarjema, »samo ne dotaknita se ničesar!* Da bi se česa dotikala, jima niti na misel ni prišlo! Kakšno mesarjenje! Vse je bilo v krvi. Soba vsa v neredu. Medla svetloba, ki se je skozi ozko podstrešno okno vsipala na ponečejena tla, je delala prizor še strahotnejši. Pred posteljo je ležala žrtev. Pierre Mason, ki je — kakor je pač vedel in znal — krotil svoje razburjenje, je vzel nalivno pero v roko. »Mnogo podrobnosti*, mu je bil naročil predstojnik dnevne redakcije. Uboga ženska je bila vsa preluknjana od vbodov z nožem, toda ohranila je tudi po tej strašni smrti neko nerazložljivo, čudno dostojanstvo. Medtem ko se je bil gospod Anselme odstranil iz sobe, je Pierre Mason, ki se je zavedal svojega vzvišenega poklica in tudi ugodne priložnosti, izpraševal stražnike. Ko se je potem na hodniku spet sestal z gospodom An-selmom, mu je ves prevzet zašepetal: «Ostuden zločin. Umorjenka je po cestah in lokalih prodajala cvetice. Pisala se je Ginette Laflamme.* «Kaj? Ginette Laflamme? ...» Nenadoma se je priletni zunanjepolitični urednik »Pariških novin* silno razburil. Stopil je nazaj v sobo, se ves tresoč nagnil nad togi obraz umorjene starke in ga dolgo, dolgo opazoval. V mali kavarni, kamor je bil potem povedel mladega Pierra Masona, je gospod Prosper Anselme nekaj časa molčal. «Slučaj, je končno spregovoril, se včasih na kaj čuden način poigra s človekom. Ne da bi bil vedel zakaj, sem vas pravkar spremil, mladi mož, in niti slutil nisem, da bo zelo daljna preteklost tragično vstala pred menoj.* Popil je požirek konjaka in nadaljeval, kakor da govori sam s seboj: «Ginette Laflamme... Bila je moje prvo dekle, moju prva ljubezen. Kot uslužbenka neke znane modistke je tedaj lahka in sloka stopicala po pariških ulicah, vedno s škatlo iz lepenke v rokah. «Podjetni gospodje* so se radi obračali za to srčkano paglavko, ki je imela zapeljive črne oči in uporne kodre. Jaz sem bil takrat vstopil v uredništvo «Odmeva»: plačevali so mi po dva solda vrstico in petdeset frankov stalne mesečne plače. Posebno je bila ta dražestna punčka navdušena za vse vrste prevoznih sredstev. Kadar mi je v mošnjičku kaj cvenketalo, sva si namesto omnibusa, s katerim smo se vozili konec meseca, privoščila izvoščka. Elegantno je stegnila svoje lepe noge na klopco, se prešerno smejala in se rogala mimoidočim. Nekega dne je v Kraljevski ulici pokazala jezik nekemu gospodu z zalisci: bil je moj direktor. Na srečo je bil kratkoviden. Kaj bi se bilo sicer lahko zgodilo! Včasih je kar na lepem dala ustaviti kočijo pred fino slaščičarno, smuknila vanjo in brž pojedla dve sladici, češ: «Pozabila sem obedovati.* Drugič je prišla k meni v mojo skromno sobico v Latinskem okraju in mi je krpala perilo ... Bila je čudovita ... Pierre Mason je poslušal in si ni upal prekiniti pripovedovalca. — Tudi častihlepna je bila. Poskusila se je z menoj v novinarstvu. Potem se je s pomočjo nekega oficirja zelo zanimala za armado, nato zaradi nekega mešetarja za borzo. Končno... sem jo izgubil z vida. Nekoč sem jo potem še srečal — zelo elegantno —• pri konjskih dirkah v Long-champu. Nato poslednjič v Bulonjskem gozdu. Vozila se je v krasni starinski kočiji in je bila vsa v draguljih. «Kako?» so mi rekli. »Vi je ne poznate? To je Genevieve de la Flamme: vzdržujejo jo neki minister, neki industrialec in neki knez od kdo ve kod...» «Uboga Ginette! Bila je kakor čriček v znani basni. Lahko si mislim njeno zgodovino: lepota je ovenela, prišli so samotni časi, oglasila se je siromašna starost, ko je začel pihati zimski sever ...» Pierre Mason je pokašljeval, ker ni vedel, kako bi se brž poslovil in odhitel na delo. Mehanično je potegnil iz žepa svoj notes in preletel opazke, ki si jih je bil zabeležil v sobi nesrečne umorjenke in med pogovorom s stražniki. Gospod Anselme je opazil nervoznost mladega novinarja, položil mu je roko na ramo in ljubeznivo dejal: »Poslušajte, dragi prijatelj, storite mi uslugo. Rad bi izkazal tej ubogi ženski poslednjo čast. Napisal bom, prisrčno bom napisal o njej članek, ki bi ga morali napisati vi. Ko se bom spominjal njenih mladih let, se bom v duhu sklanjal nad svojo lastno mladostjo. To nadomeščanje, ta zamenjava pa ostane seveda med nama, mladi prijatelj ... Ali hočete?* * Naslednje jutro je dejal ravnatelj «Pariških novin* predstojniku dnevne redakcije: «Izvrsten članek, ta .Zločin v Dolgi ulici’ na prvi strani. To je prava reportaža! Čestitajte avtorju tudi v mojem imenu. Ta pa svoj posel res razume.* Prevedel P. K. Ž4 fluidne l*oke Ttti Slika 237 ?*'"'•---- Pleten pulover s svetlim ovratnikom. Slika 237 a i8 S/ika H 7] 15 Slika H 7120 a Slika H 7119 a H 7120 Slika H 7117 Slika VUAV? Z A m RZLE Slika W 2029 Slika W 2028 VOLNENO __ 2* ptSue toke opisi ročnih del štev. 1 PLETEN PULOVER S SVETLIM OVRATNIKOM. (Slika 237.) Zanj potrebujemo 400 g modre in 30 g bele volne, pletenke št. 3 in kvačko št. 2Yt. Pulover pletemo do rokavnih izrez v krogu, dalje pa v vrstah sem in tja. Nasnujemo 260 petelj in pletemo najprej 16 krogov izmenoma po dve desni in dve levi petlji, dalje pa v temle osnovnem vzorcu: 1. in 2. krog: Same desne petlje. 3. krog: Izmenoma po dve levi in po dve desni petlji. 4. krog: Izmenoma po dve levi petlji, po en ovoj, po dve desni petlji in potegnemo vselej ovoj čez obe desni petlji. Te štiri kroge potem neprestano ponavljamo (glej vzorec na sliki 237 a). Ko naredimo nekako 60 vrst, pričnemo na obeh straneh dovzemati. V ta namen pod-pletemo prečno nit po 2., po 132., po 134. in po zadnji petlji desnozasukano. Tako dovzamemo na istih mestih potem še trikrat, in sicer v vsaki dvanajsti naslednji vrsti, vselej pred dvema petljama in za njima. Ko zadnjikrat dovzamemo (v 98. krogu), imamo v krogu 276 petelj. Zdaj naredimo še 66 krogov. V naslednjem (165.) krogu zazankamo za prednji razporek petlje od 67.—76., za desno rokavno izrezo petlje od 131.—152., za levo rokavno izrezo pa zadnjih 10 in prvih 12 petelj naslednjega kroga. Od tu dalje pletemo v vrstah sem in tja in podpletamo na narobni strani petlje, ki morajo biti na licu desne, levo, tiste, ki naj bodo na licu leve, pa desno. Leva polovica prednika. Ob rokavni izrezi snamemo še sedemkrat, in sicer v vsaki drugi naslednji vrsti, po eno petljo. Za vratno izrezo zazankamo v 56. vrsti najprej osem petelj, potem pa snamemo ob njej še štirikrat, in sicer v vsaki naslednji vi-ti, po eno petljo. Preden ramo končamo, dovzamemo na robu rokavne izreze eno petljo. Poševno ramo oblikujemo tako, da ne pletemo v 72. vrsti in potem še trikrat, in sicer v vsaki drugi naslednji vrsti, čez nadaljnje štiri petlje, nakar pa naredimo še eno vrsto čez vse petlje rame. Desno polovico prednika končamo na odmerjenih 54 petljah prav tako kakor levo. Zadnik nadaljujemo na 114 petljah, ki smo jih zanj odmerili. Ob rokavni izrezi snamemo na začetku druge in naslednjih devetih vrst po eno petljo, potem pa dovzamemo na začetku in na koncu 61. vrste ob istem robu spet po eno petljo. Za poševno ramo ne pletemo na koncu 71. in naslednjih sedmih vrst čez vsake nadaljnje štiri petlje. Potem pletemo čez ostalih 74 petelj in dalje čez petlje rame. Nato zazankamo 36 petelj hkrati s petljami prednje leve rame in 34 petelj za vratno izrezo, zadnjih 36 petelj pa spet s petljami prednje desne rame. Zdaj obkvačkamo vsak rob razporka zase s šestimi vrstami, v katerih menjavamo po eno gosto petljo in po eno zračno petljo. V prvi vrsti te obrobe vbadamo goste petlje okoli robnih petelj, v naslednjih vrstah pa okoli zračnih petelj prejšnje vrste. Pri tem prikvačkamo na dnu razporka vsako vrsto sproti na zazankane petlje. Potem prišijemo na levi rob razporka tri prav majhne gumbe, na katere se zapenjajo zanke na desnem robu razporka. Rokav pričnemo zgoraj na okroglini. Zanj nasnujemo 24 petelj in ga pletemo najprej v vrstah sem in tja v osnovnem vzorcu. V prvi vrsti (na licu) delamo same leve petlje. Na koncu druge in naslednjih 19 vrst dovzamemo po štiri petlje. Ko imamo potem 104 petlje, jih sklenemo v krog in delamo dalje rokav v krogu. Medtem snamemo na koncu 17. in na začetku naslednjega četrtega kroga po eno petljo. Tako izmenično snamemo potem še štirikrat, in sicer pričnemo vselej v osmem naslednjem krogu. Nato snamemo še tridesetkrat, in sicer v vsakem četrtem naslednjem krogu, po eno petljo, izmenoma enkrat na začetku, enkrat na koncu kroga. Na ostalih 64 petljah naredimo potem še 55 krogov v osnovnem in 18 krogov v rebrastem vzorcu (izmenoma po dve desni in po dve levi petlji). Nazadnje petlje zazankamo in všijemo rokave. Ovratnik. Za nasnutek naredimo z belo volno verižico iz 115 zračnih petelj in kvačkamo takole: 1. vrsta: V tretjo in vsako naslednjo zračno petljo po ena gosta petlja; za obrat dve zračni petlji. 2. vrsta: Po ena gosta petlja v drugo in tretjo gosto petljo prejšnje vrste, A petkrat izmenoma po ena zračna petlja in po ena gosta petlja v drugo naslednjo gosto petljo, ena gosta petlja v naslednjo gosto petljo. Od A dalje še devetkrat ponovimo, nazadnje a ena gosta petlja v drugo izmed petelj, i smo ju naredili za obrat, nato dve zračni petlji, obrnemo. 3. in 4. vrsta: Ena gosta petlja med obe prvi gosti petlji, potem izmenoma po ena zračna petlja in po ena gosta petlja okoli zračne petlje prejšnje vrste ali pa med obe gosti petlji, ki stoje zaporedoma; zadnja gosta petlja v drugo izmed obeh petelj, ki smo ju napravili pri obratu, nato dve zračni petlji in obrnemo. 5. vrsta: Ena gosta petlja med obe prvi gosti petlji prejšnje vrste, trikrat izmenoma po ena zračna petlja in po ena gosta petlja okoli naslednje zračne petlje, A 1 gosta petlja okoli zračne petlje, okoli katere smo naredili zadnjo gosto petljo, nato petkrat izmenoma po ena zračna petlja in po ena gosta petlja okoli naslednje zračne petlje; potem od ▲ dalje neprestano ponavljamo. 6. —10. vrsta: Kakor tretja vrsta. 11, vrsta: Kakor peta vrsta, samo da kvačkamo namesto trikrat štirikrat in namesto petkrat vselej šestkrat izmenoma po eno zračno petljo in po eno gosto petljo. 12. —18. vrsta: Kakor tretja vrsta. 19. vrsta: Kakor enajsta vrsta, samo da naredimo namesto štirikrat petkrat in namesto šestkrat vselej sedemkrat izmenoma po eno zračno petljo in po eno gosto petljo. 20. in 21. vrsta: Kakor tretja vrsta. Nato prikvačkamo konec 21. vrste na začetek te vrste in sklenemo tako ovratnik v krog. Zdaj pritrdimo nit pred osmo gosto petljo na koncu 21. vrste in kvačkamo dalje v vzorcu do osme goste petlje druge polovice ovratnika. Nato naredimo za obrat dve zračni petlji in kvačkamo samo v tej širini še 12 vrst, in sicer izmenoma po eno gosto in po eno zračno petljo. Ko je ovratnik z naprsnikom narejen, ga prišijemo na vratno izrezo in napeljemo čez razporek navzkriž 80 cm dolgo vrvco, ki jo naredimo iz modre volne. S to vrvco se za-drguje razporek. PLETEN TELOVNIK Z VEZENIMI CVETI. (Slika V 3457.) Zanj potrebujemo nekako 100 g srednje-debele temnomodre volne, po 25 g rumene, zelene, svetlomodre, rožnate in bele tanke volne, dve dolgi pletenki in pet kratkih pletenk, obojne enako debele, in šest gumbov. Zadnik in oba prednika pričnemo plesti spodaj, kjer naredimo najprej 8% cm visok pas v rebrastem vzorcu (izmenoma po dve nesni in po dve levi petlji), dalje pa pletemo na licu desne, na narobni strani pa leve pet- lje. Vse tri dele oblikujemo po kroju. Na desnem predniku naredimo sproti šest vodoravnih gumbnic. Na vseh ramah skrajšujemo postopoma vrste, da dobe poševno obliko. Ko so posamezni deli sešiti, naberemo robne petlje ob vratu na pletenke in spletemo v vrstah sem in tja 2 cm široko obrobo iz samih desnih petelj. Prav takšno obrobo naredimo tudi okoli rokavnih izrez, kjer pa pletemo v krogu izmenoma po eno vrsto desnih in po eno vrsto levih petelj. Potem obkvačkamo še oba prednja robova telovnika z gostimi petljami in prišijemo na levi prednik gumbe. Nazadnje uvezemo na telovnik cvetne like, in sicer odprte cvete z rumeno volno in z razprtim vbodom, pokončne cvete s svetlomodro volno in s ploščatim vbodom, roglji-časte cvete z rožnato volno in z ovitim vbodom, liste z zeleno volno in z razprtim vbodom, peclje pa z zeleno volno in z občrtnim vbodom. Kroj «IJltra» se dobi v velikostih 17, I in II pod V 3457 in stane z napotki za vezenje vred 7 dinarjev. PLETENA KMEČKA JOPICA. (Slika V 3435.) Zanjo potrebujemo približno 350 g bele domače volne, 20 g svetlejše zelene in 20 g temnejše zelene srednjedebcle volne, za vezenje pa po nekaj niti rumene, modrozelene in dveh različnih modrih barv, dve dolgi pletenki, primerno kvačko in devet gumbov. Jopico pletemo v plasastem osnovnem vzorcu z bobki, in sicer po vzorcu na sliki V 3435 a. Vzorec predočuje lice ročnega dela, zato moramo plesti posamezne petlje na narobni strani obratno. Bobke, ki se ponavljajo v vsaki osmi naslednji vrsti, pletemo takole: V spodnjo desno petljo naredimo eno desno petljo, eno desnozasukano petljo, i desno petljo, 1 desnozasukano petljo in eno desno petljo, nato delo obrnemo in spletemo vseh pet petelj hkrati levo. Zdaj delo spet obrnemo in pod-pletemo petljo, s katero smo prejšnje petlje združili, desno. Nato napravimo devet levih petelj, za njimi pa spet naslednji bobek. Najprej naredimo po kroju, ki ga lahko posnamemo po vsaki jopici, zadnik. Ko spletemo 7 cm visoko spodnjo obrobo v rebrastem vzorcu (izmenoma po dve desni in po dve levi petlji), pričnemo plesti plasasti osnovni vzorec in pazimo pri tem, da gre črta z bobki po sredi hrbta. Levi prednik pletemo tudi najprej 7 cm visoko v rebrastem vzorcu, dalje pa v plasastem vzorcu z bobki. Ko pričnemo osnovni vzorec, pletemo na prednjem robu vselej nekaj petelj (približno v širini 3 cm) v zrnatem vbodu (izmenoma po eno desno in po eno levo petljo, v vsaki naslednji vrsti pa na desno petljo levo in obratno). Plasasti osnovni vzorec pričnemo tako, da naredimo poleg robnih petelj v zrnatem vbodu najprej tri leve petlje, nato bobek, potem pa izmenoma po devet levih petelj in po en bobek. Desni prednik delamo kakor levega, samo da na prednjem robu ne pletemo zrnatega vzorca, ampak takoj devet levih petelj in napravimo pri tem sproti v enakomernih presledkih devet vodoravnih gumbnic. Zdaj napnemo narejene dele na kroj, jih poškropimo in počakamo, da se posuše. Nato vezemo na pletenino tri različne cvetne like. Na obeh prednikih in na zgornji strani obeh rokavov razporedimo te cvetne like med tri polja levih petelj, in sicer po 6—7 cm vsaksebi. Te cvete narišemo najprej na prosojni papir, ki ga pripnemo na pletenino, in vezemo skozenj vzorec. Obrise cvetnih listov ve- zemo z verižnim vbodom, sredino teh listov z razprtim vbodom, čaše s ploščatim vbodom, peclje z občrtnim vbodom, čašne liste z razprtim vbodom, sredino cveta pa izpolnimo z ovitim vozlom. Ko so cveti vezeni, papir potrgamo. Potem sešijemo posamezne dele jopice in obrobimo vratno izrezo najprej z belo vrsto gostih petelj, nato kvačkamo eno vrsto s svetlejšo zeleno volno, v kateri menjavamo po dva navadna stebrička in po dve zračni petlji, s katerima preskočimo po dve gosti petlji prejšnje vrste. Zdaj naredimo z isto zeleno volno še dve vrsti gostih petelj, pri čemer kvačkamo okoli zračnih petelj po dve gosti petlji. Nazadnje napeljemo skozi luknjičavo vrsto ob vratni izrezi 130 cm dolgo vrvco iz temnejše zelene volne, obzankamo gumbnice in prišijemo na levi prednik devet gumbov. Če prednji rob jopice ni enakomeren, ga obkvačkamo z vrsto gostih petelj. Kroj za to jopico se dobi v velikostih 17, I in II in stane 14 dinarjev. Na kroju je tudi narisek za vezene like. PLETENA ŠPORTNA OBLEKA. (Slika K 8492.) Zanjo potrebujemo 750 g modre srednje-debele volne, 50 g bele in nekoliko rdeče tanke volne, dve dolgi debelejši in dve dolgi tanjši pletenki, 17 cm dolgo zadrgo in šest gumbov. Jopico pletemo v karirastem vzorcu z bobki. Vsak vzorčni oddelek obsega po 7 petelj v širino in po 14 vrst v višino. 1. vrsta: ♦ šest desnih petelj, napravimo iz naslednje petlje štiri petlje (in sicer izmenoma po 1 levo in po 1 desno petljo), nato šest levih petelj, naredimo iz naslednje petlje spet štiri petlje kakor prej, potem pa vzorec od * dalje neprestano ponavljamo. 2. vrsta: Na desne petlje desne, na leve petlje pa leve petlje, tiste petlje pa, ki so nastale iz ene same, spletemo vse štiri hkrati levo. Te dve vrsti ponovimo še petkrat. V 13. vrsti naredimo iz vsake petlje po ' štiri petlje, ki jih v naslednji (14.) vrsti spet po štiri hkrati levo spletemo. Ta vzorčni oddelek, ki obsega 14 vrst, zdaj neprenehoma ponavljamo in gledamo pri tem na to, da se kvadrati desnih in levih petelj po vsakem vzorčnem oddelku premaknejo tako, da pridejo nad kvadrate z desnimi petljami kvadrati z levimi petljami in obratno. Luknjičavi vzorec za naprsnik pletemo po narisku na sliki 8492 a, ki predočuje en vzorčni oddelek na licu ročnega dela. Na narobni strani podpletamo torej petlje obratno, kakor so označene na narisku. Vsak vzorčni oddelek obsega deset petelj. Ko je naprsnik, ki ga pričnemo plesti na spodnjem robu, narejen, vzamemo dvojno nit tanke rdeče volne in prešijemo na njem s tremi vbodi skupine treh hkrati spletenih petelj. Krilo je sestavljeno iz dveh pol, ki sta ob straneh sešiti. Obe poli pričnemo na spodnjem robu, kjer nasnujemo z debelejšima pletenkama primerno število petelj. Ko naredimo 16 vrst samih desnih petelj, pletemo sedem vrst na licu desno, na narobni strani levo, nato spletemo spet pet vrst samih desnih petelj, potem sedem vrst na licu desno, na narobni strani levo, nazadnje pa spet tri vrste samih desnih petelj. Dalje pletemo krilo tako, da so na licu same desne petlje, in snemamo pri vsaki poli po kroju enakomerno po vsej širini. Vse tri dele jopice pričnemo na spodnjem robu z debelejšima pletenkama. Najprej pletemo 7 34 cm visoko kvadratasti osnovni vzorec z bobki, nato v pasu s tanjšima pletenkama 43$ cim visoko rebrasti vzorec (izmenoma po dve desni in po dve levi petlji), dalje pa spet z debelejšima pletenkama osnovni vzorec. Na prednjem robu desnega prednika napravimo sproti šest vodoravnih gumbnic. Rokav, ki je lahko dolg ali pa kratek, pričnemo na spodnjem robu in pletemo naj- prej 5 cm visoko rebrasti vzorec (izmenoma po dve desni in po dve levi petlji) s tanjšima pletenkama, dalje pa z debelejšima pletenkama kvadratasti osnovni vzorec z bobki. Ko so posamezni deli narejeni, jih napne-mo na kroj, poškropimo in počakamo, da se pletenina posuši. Nato jih sešijemo na narobni strani kakor blago. Pri tem pustimo na levi strani krila 17 cm dolg razporek, pod katerega prišijemo zadrgo. Oba prednika bluze ob stranskem robu nekoliko naberemo, prav tako naberemo tudi rokave na rami. Pod zgornji rob krila prišijemo pas. Potem obkvačkamo vratno izrezo jopice z vrsto gostih petelj, prišijemo naprsnik pod rob jopice in obrobimo oba prednja robova naprsnika z gostimi petljami. Zdaj prišijemo na vratno izrezo jopice bel okrogel zvitek, ki ga spletemo iz samih desnih petelj in obrnemo potem tako, da so na licu leve petlje. Na oba konca tega zvitka a prišijemo po 25 cm dolgo sukano vrvco, i jo zavezujemo v petljo. Kroj za obleko se dobi pod aUltra« V 8492 v velikostih I in II in stane 22 dinarjev. Za hrbtno stran rokavice nasnujemo toliko petelj, kakor smo jih nasnuli za dlan, in jo pletemo prav tako kakor dlan, samo v drugačnem vzorcu. Nazadnje obe polovici rokavice sešijemo. Desno rokavico delamo obratno. Vzorec za hrbtno stran rokavice (glej sliko H 7119 a). 1.—4. vrsta: Izmenoma po dve desni in po dve levi petlji, in sicer desne petlje na desne, leve pa na leve petlje. 5. vrsta; Vsaki dve desni petlji prekrižamo tako, da najprej drugo petljo desno pod-pletemo (pa je še ne spustimo s pletenke), potem šele prvo, nakar snamemo obe petlji s pletenke; leve petlje podpletamo seveda levo. 6. —18. vrsta: Kakor 1.—4. vrsta. 9.—12. vrsta: Izmenoma po dve levi in po dve desni petlji; desne petlje pridejo na leve, leve pa na desne petlje. 13. vrsta: V tej vrsti desne petlje spet prekrižamo. H.—16. vrsta: Kakor 9.—12. vrsta. Ta vzorec od 1.—16. vrste potem neprestano ponavljamo. • • • • • • — - — — — • • • • - - — • • • • - - — • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • - - - • • • • • • - - - • • • • • — — -J — — • • • • — - — - - — — — - — • • • • • — - - - — • • • • • • — — - • • • • • • • — - - t • • • a • • • * • • • • • • • - — — • • • • • • — — - • • • • • « • • • • « - - — - - Načrt za preslegast naprsnik. Slika K 8492 a. []] = 1 desna petlja 0 = 1 leva petlja [•j = 1 ovoj 5j = 3 petlje hkrati levo spletemo PLETENE ŽENSKE ROKAVICE. (Slika H 7119.) Zanje potrebujemo 40 g svetlejše in 40 g temnejše srednjedebele volne in dve primerni kvački. Vsaka rokavica je sestavljena iz dveh polovic. Naš popis velja za primer, če merijo tri petlje 1 cm. Dlan (notranjo stran) leve rokavice pričnemo pri zapestju z nasnutkom iz 32 petelj. Najprej naredimo eno vrsto levih in eno vrsto desnih petelj, dalje pa pletemo na licu desno, na narobni strani levo, in pričnemo, ko imamo 3 V> cm, dovzemati za palec. V ta namen podpletemo prečno nit med predzadnjo in zadnjo petljo na licu desnozasukano, nakar dovzamemo še trinajstkrat, in sicer v vsaki drugi naslednji vrsti, tako da podpletemo vselej prečno nit pred petljo, ki smo jo nazadnje dovzeli. Ko smo dovzeli 14 petelj, pletemo na teh petljah dalje palec, ostale petlje naj pa počakajo. Na začetku druge vrste in še trikrat, in sicer na začetku vsake druge naslednje vrste desnih petelj, snamemo po eno petljo, potem p« delamo dalje palec. Na koncu palcu snemamo hitro, zadnje tri petlje pa zazankamo. Zaaj naredimo na ostalih petljah še približno 3 cm, nakar razdelimo petlje, ki še ostanejo, enakomerno na štiri dele in spletemo vsak prst zase. Mezinec naj bo dolg približno 5 cm, prstanec in sredinec po 7 cm, kazalec pa 6 cm. Vsak prst končamo tako kakor palec. PLETENA OGLAVNICA S ŠALOM. (Slika H 7117.) Zanjo potrebujemo 125 g srednjedebele volne in dve primerni pletenki. Ta oglavnica je sestavljena iz petih delov, leme oglavnice, ki ima obliko kvadrata (7X7 cm), pletemo na licu desno, na narobni strani levo, vse ostale dele pa v temle poševno progastem vzorcu: 1. vrsta: Izmenoma pa štiri desne in po štiri leve petlje. Prav tako pletemo vse naslednje vrste, samo da premaknemo skupine desnih in levih petelj v vsaki naslednji vrsti za eno petljo proti levi oziroma proti desni. Prednji in zadnji del pričnemo spodaj in ju pletemo v opisanem osnovnem vzorcu tako, da gredo plase od desne proti levi (če gledamo lice), oba stranska dela pa pričnemo na okroglini šala in ju pletemo tako, da gredo plase od leve proti desni. Ko so vsi deli narejeni, jih sešijemo z robovi na lice in obkvačkamo te sešite robove z gostimi petljami, proste robove pa z verižnimi petljami. Kroj za to oglavnico se dobi pod «Ultra» H 7117 za 7 dinarjev. KVAČKANE ROKAVICE. (Slika H 7120.) Zanje potrebujemo okoli 40 g modre in 30 g bele srednjedebele vole ter primerno kvačko. Rokavico pričnemo kvačkati pri zapestju, in sicer na tisti strani, kjer je mezinec, ter delamo hrbtno stran rokavice v podolžnih vrstah sem in tja na primerno dolgi verižici iz zračnih petelj takole: 1. vrsta: En moder stebriček, od katerega snamemo zadnja dva člena z belo volno, en bel stebriček v naslednjo zračno petljo, od katerega snamemo zadnji dve zanki z modro nitjo, in potem neprestano menjavamo po en bel in po en moder stebriček, ki ga vselej snamemo z drugo barvo. 2. vrsta: Z obema nitima same verižne petlje, pri četner vbadamo zmerom skozi oba člena spodnjih petelj. 3. vrsta: Na modre stebričke modri, na bele pa beli stebrički, pri tem vbadamo vedno samo v zadnji člen spodnjih petelj. Zdaj neprestano ponavljamo drugo in tretjo vrsto ter oblikujemo pri tem rokavico tako, da petlje dovzemamo in snemamo, na koncu prstov pa čez petlje ne kvačkamo ali jih pa dosnujemo. Modro dlan leve rokavice kvačkamo v prečnih vrstah sem in tja takole: Pričnemo na zgornjem robu in nasnujemo 23 zračnih petelj. 1. vrsta: Po ena gosta petlja v drugo (če štejemo od odzadaj) in v naslednje petlje, na koncu vsake vrste z eno zračno petljo obrnemo. 2. in vse naslednje vrste: Goste petlje na goste petlje, pri čemer vbadamo zmeraj skozi oba člena spodnjih petelj. Na ta način naredimo 6 cm in začnemo noto dovzemati za palčno kozico. Iz zadnje , petlje vrste napravimo dve petlji in ponovimo to še osemkrat, in sicer v drugem naslednjem krogu nad isto petljo. Te dovzete petlje so kasneje petlje palca. Ko petlje tako dovzamemo, dosnujemo pred dovzetimi petljami še šest zračnih petelj med palcem in kazalcem in naredimo na teh in na do-vzetih petljah najprej palec. V naslednjih treh vrstah snamemo ocf dosnutili petelj po eno petljo in kvačkamo potlej čez 12 petelj palec, za katerega na koncu spet primerno število petelj snamemo. Zdaj kvačkamo dalje dlan in razen tega še čez šest dosnutili zračnih petelj. Po štirinajstih vrstah pričnemo delati ostale prste, ki jih pri vrhu končamo tako, da primerno število petelj snamemo. Potem napravimo na enak način, samo nasprotno, še desno rokavico. Nazadnje združimo obe polovici rokavice (hrbtno stran In dlan) z modrimi verižnimi petljami in pustimo pri tem na tisti strani, kjer je mezinec, 3 cm dolg razporek. Ta razporek in zgornji rob rokavice obkvačkamo z verižnimi petljami. Kroj lahko naročite pod «Ultra» II 7120 zu 7 dinarjev. PISANE COPATE. (Slika H 7115) 1 vzorčni oddelek □on* □osa ncoffl sagssis oa*s □□a* □□* orišijemo na zgornji rob kombineže. Zdaj vezemo po obrisih petelj rožnato-zelene like, za katere prinašamo narisek. (Slika W 2029 a.) Nazadnje naberemo pletenino spredaj pod sredino vratne izreze 9 cm globoko na nit, ki jo zategnemo na 3 cm, potem pa pretaknemo skozi pletenino navzkriž 60 cm dolg svilen trak, ki ga zavežemo v petljo. Na isti način okrasimo tudi obe hlačnici ob strani s po 80 cm dolgima trakovoma. Kroj za to hlačno kombinežo dobite v velikostih 17 in I pod «Ultra» W 2029 in stane 14 dinarjev. Slika W 2029 a. 0 rožnata ® zelena KVAČKANA OBROBA ZA ZASTOR. (Slika II 7096.) Zanjo potrebujemo kordonetni kvačkanec štev. 10 take barve, kakor je zastor, in primerno debelo kovinsko kvačko. Kvačkamo jo v podolžnih vrstah sem in tja. Pričnemo jo s 127 zračnimi petljami, nakar obrnemo in naredimo en dvojni stebriček v 33. zračno petljo, 20 zračnih petelj, po en dvojni stebriček v 21. in 22. zračno petljo osnutka, 12 zračnih petelj, po 1 dvojni stebriček v trinajsto in v obe naslednji zračni petlji, sedem zračnih petelj, po en dvojni stebriček v 8. in v naslednje 4 zračne petlje, v osmo in v naslednje štiri zračne petlje, štiri zračne petlje, po en dvojni stebriček v peto in v naslednjih sedem zračnih petelj, dve zračni petlji, po en dvojni stebriček v tretjo in v naslednjih 11 zračnih petelj, eno zračno petljo, po en dvojni stebriček v drugo in v naslednjih 17 zračnih petelj. Zdaj so porabljene vse zračne petlje na-sruitka. ♦ Nato 28 zračnih petelj, obrnemo, 1 šesterni stebriček v posamezno zračno petljo med spodnjimi dvojnimi stebrički, in sicer napravimo šesterni stebriček — kakor vse naslednje stebričke — samo okoli prednjega vodoravnega člena zračne petlje, potem 12 zračnih petelj, po en šesterni stebriček v obe naslednji zračni petlji, osem zračnih petelj, po en šesterni stebriček v naslednje štiri zračne petlje, pet zračnih petelj, po en šesterni stebriček v naslednjih sedem zračnih petelj, 3 zračne petlje, po en šesterni stebriček v nasledlnjih 12 zračnih petelj, dve zračni petlji, po en šesterni stebriček v naslednjih 20 zračnih petelj, 33 zračnih petelj, obrnemo, en dvojni stebriček v zračno petljo ^ pred prvim šesternim stebričkom, 20 zračnih petelj, po en dvojni stebriček v obe naslednji zračni petlji, 12 zračnih petelj, po en dvojni stebriček v naslednje tri zračne petlje, sedem zračnih petelj, po en dvojni stebriček v naslednjih pet zračnih petelj, štiri zračne petlje, po en dvojni stebriček v naslednjih osem zračnih petelj, dva zračni petlji, jpo en dvojni stebriček v naslednjih 12 zračnih petelj, eno zračno petljo, po en dvojni stebriček v naslednjih 18 zračnih petelj. Zdaj od ♦ dalje neprestano ponavlja- mo, dokler ni ročno delo tako široko kakor zastor. Nato zmočimo ročno delo z zelo razredčeno sladkorno vodo in ga napnemo. Ko se posuši, ga prišijemo na zastor. V ta namen pripnemo zgornji rob nekako 3 cm nad spodnjim robom zastora po niti in ga prišijemo. Potem te 3 cm zapognemo na narobno stran in obzankamo prišiti rob na gosto s svilenim tvistom primerne barve. Da je vse skupaj trdnejše, podložimo nit. Ko to naredimo, zapognjeno blago tik šivov odrežemo. /a zastor sam vzamemo etamin, markizet ali pa podobne prozorne tkanine. Za to obrobo lahko naročite narisek vzorca pod «Ultra» H 7096 za 7 dinarjev. ZOBČASTA OBROBA ZA ZASTOR. (Slika H 7096.) Zanjo potrebujemo kordonetni kvačkanec štev. 20 v barvi zastora in primerno debelo kovinsko kvačko. Obrobo kvačkamo v vodoravnih vrstah, vedno samo tja grede. Vzorčni oddelekje 16 cm širok, in sicer rogelj 5 cm, zaokroženi del pa tl cm, kar moramo upoštevati, ko razdeljujemo vzorčne like. Kvačkati pričnemo na spodnjem robu. Najprej naredimo 81 zračnih petelj, ♦ obrnemo, po ena gosta petlja v tretjo in v naslednjih 35 zračnih petelj, da imamo 36 gostih petelj, nato 42 zračnih petelj, obrnemo, po ena gosta petlja v tretjo in v naslednjih 30 zračnih petelj, da imamo tu 31 gostih petelj, potem 36 zračnih petelj, obrnemo, po ena gosta petlja v tretjo in v naslednjih 24 gostih petelj (torej 25 gostih petelj), 31 zračnih petelj, obrnemo, po ena gosta petlja v tretjo in v naslednjih 19 zračnih petelj (torej 20 gostih petelj), nato spet 36 zračnih petelj, obrnemo, po ena gosta petlja v tretjo in v naslednjih 24 zračnih petelj, 42 zračnih petelj, obrnemo, po ena gosta petlja v tretjo in v naslednjih 30 zračnih petelj, 47 zračnih petelj, obrnemo, p(» ena gosta petlja v tretjo in v naslednjih 35 zračnih petelj, 90 zračnih petelj in od * dalje neprestano ponavljamo. Če se konča obroba z rogljem, naredimo po zadnji skupini iz 36 gostih petelj še 43 zračnih petelj in nit odrežemo. 1. vzorčno vrsto delamo nato v nasprotni smeri takole: 16 zračnih petelj, po en četverni stebriček v sedemnajsto in osemnajsto zračno petljo izmed 43 zračnih petelj, ki smo jih nazadnje naredili, • 20 zračnih petelj, en listek v 21. naslednjo zračno petljo. (Ta listek delamo: en četverni stebriček v omenjeno zračno petljo, pri tem in pri naslednjih štirih stebričkih zadnjega člena ne zazankamo in pustimo ostale zanke na kvački. Nato en dvojni stebriček v podnožje četvernega stebrička,® dva navadna in en dvojni stebriček hkrati v podnožje prvega dvojnega stebrička in šele zdaj snamemo z enim ovojem tiste štiri člene petelj, ki smo jih bili pustili na kvački. Potem en trojni stebriček v podnožje četvernega stebrička in ko zadnjič snamemo, poberemo tudi vse ostale člene petelj.) Nato izmenoma po devet zračnih petelj in po en listek v srednjo izmed devetih zračnih petelj, devet zračnih petelj in en listek v peto zračno petljo za spodnjo skupino gostih petelj, 20 zračnih petelj, po en četverni stebriček v 21. in v 22. zračno petljo, nato od • dalje neprestano ponavljamo, na koncu pa nit utrgamo. 2. vrsta: Po ena gosta petlja v prvih 16 zračnih petelj, * 10 zračnih petelj, po ena gosta petlja v osmo izmed teh desetih zračnih petelj in v naslednjih sedem zračnih petelj, po ena gosta petlja v 16 zračnih petelj za spodnjimi četvernimi stebrički, + devet zračnih petelj, en polovični stebriček v četrto zračno petljo za prvim spodnjim listkom, ena zračna petlja, en polovični stebriček v drugo naslednjo zračno petljo, od + še šestkrat ponovimo, nato devet zračnih petelj, po ena gosta petlja v peto zračno petljo za zadnjim listkom tega vzorčnega dela in v naslednjih 15 zračnih petelj, od * dalje neprestano ponavljamo; nazadnje nit utrgamo . 3 vrsta: 16 zračnih petelj, O dve gosti petlji okoli dveh zračnih petelj, ki smo ju porabili za obrat pri prvi navpični skupini gostih petelj druge vrste, 20 zračnih petelj, naito sedemkrat izmenoma po en listek v srednjo izmed naslednjih devetih zračnih petelj in po devet zračnih petelj, eš en listek v srednjo izmed naslednjih devetih zračnih petelj, 20 zračnih petelj in od O dalje neprestano ponavljamo. Obe zadnji vrsti ponovimo še petkrat, da imamo potem sedem vrst z listki in pridemo s tem do višine zaokroženega dela obrobe. Zdaj kvačkamo najprej spodnje vrste obrobe na nasnutek, in sicer v nasprotni smeri, in gledamo pri tem, da je lice zgoraj. 1. sklepna vrsta: Po ena gosta petlja na prvih 16 zračnih petelj, v dve zračni petlji, v kateri segajo četverni stebrički, in v naslednjih 16 zračnih petelj, X nato 43 zračnih petelj, po dve gosti petlji v konec sedmih prostih pramenov in gostih petelj, nato spet 43 zračnih petelj, po ena gosta petlja v peto zračno petljo za zadnjim spodnjim listkom tega vzorčnega dela in v naslednjih 33 petelj, od X dalje neprestano ponavljamo. Tudi tu nit na koncu odrežemo in zadelamo. 2. sklepna vrsta (v smeri prve vrste): Po ena gosta petlja na prvih 34 gostih petelj, pa ena gosta petlja na 43 zračnih petelj, nato za pikasti sklop pramenov: 19 zračnih petelj, en deseterni stebriček v prvo izmed 19 zračnih petelj, pri tem in pri vseh naslednjih stebričkih zadnjih členov petelj ne zazankamo in pustimo ostale zanke na kvački. Za deseternim stebričkom pride en osmerni stebriček v podnožje deseternega stebrička, nato en šesterni stebriček v podnožje osmernega stebrička, zdaj že opisani listek v podnožje šesternega stebrička, ta lik kvačkamo do tja, kjer hkrati zazankamo tiste tri posamezne člene petelj, ki so ostali od obeh zunanjih stebričkov in že hkrati zazankanih srednjih stebričkov. Nato en šesterni stebriček tja, kamor smo vbodli za prvi šesterni stebriček, toda ko zazankamo zadnji člen tega šesternega stebrička, zagrabimo s kvačko hkrati tudi člen nad listkom in člen prvega šesternega stebrička, potem en osmerni stebriček tja, kamor smo naredili prvi osmerni stebriček, in spet hkrati zazankamo zadnji člen petelj z obema členoma, ki sta na isti višini, nazadnje še en deseterni stebriček tja, kamor smo naredili prvi deseterni stebriček, in zazankamo na koncu najprej tri, nato pa dva člena petelj hkrati. Ko je ta lik narejen, naredimo po eno gosto petljo na 43 zračnih petelj in na naslednjih 34 gostiih petelj, potem spet nai naslednjih 43 zračnih petij, nato pride pikasti lik itd. Na koncu te vrste niti ne odrežemo, ampak gremo z njo spet do zgornjega roba ročnega dela, in sicer kvačkamo ob kratkem prečnem robu izmenoma po osem zračnih petelj in po dve gosti petlji, ki segajo od strani v pramene gostih petelj na začetku vrst. Ko pridemo do zgornjega roba obrobe, napravimo po eno gosto petljo v prvih 16 zračnih petelj in delamo pokončni rogelj takole: A 24 zračnih petelj, po ena gosta petlja nazaj v tretjo in v naslednjih 13 zračnih petelj, 22 zračnih petelj, po ena gosta petlja nazaj v tretjo in v naslednjih il zračnih petelj, 20 zračnih petelj, po ena gosta petlja nazaj v tretjo in v naslednjih devet zračnih petelj, 18 zračnih petelj, po 1 gosta petlja nazaj v tretjo in v naslednjih sedem zračnih petelj, 16 zračnih petelj, po ena gosta petlja nazaj v tretjo in v naslednjih pet zračnih petelj, zdaj za navpično konico 18 zračnih petelj (po ena gosta petlja nazaj v tretjo in v naslednjih 15 zračnih petelj. Tako smo naredili desno polovico roglja. Za drugo polovico pa delamo: osem zračnih petelj, po ena gosta petlja nazaj v tretjo in v naslednjih pet zračnih petelj, po ena gosta petlja v osem zračnih petelj zveze, deset zračnih petelj, po ena gosta petlja nazaj v tretjo in v naslednjih sedem zračnih petelj, po ena gosta petlja v naslednjih osem zveznih zrač: uih petelj, 12 zračnih petelj, po ena gosta petlja nazaj v tretjo in v naslednjih devet zračnih petelj in v osem zveznih zračnih petelj, 14 zračnih petelj, po ena gosta petlja nazaj v tretjo in v naslednjih 11 zračnih petelj in v osem zveznih zračnih petelj, 16 zračnih petelj, po ena gosta petlja nazaj v tretjo in v naslednjih 13 zračnih petelj in v osem zveznih zračnih petelj. Nato po ena gosta petlja na prvih 16 zračnih petelj, ki vodijo do prvega listka. |H sedem zračnih petelj, po 1 gosta petlja v četrto in v obe naslednji zračni petlji za prvim spodnjim listkom, od [“] dalje še šestkrat ponovimo, potem sedem zračnih petelj, po ena gosta petlja v peto zračno petljo za listkom in v naslednjih 15 zračnih petelj. Zdaj od A dalje neprestano ponavljamo. Ko končamo vrsto, nit odrežemo ter to nit in vse druge zadelamo. Nato zvežemo vse proste konce rogljev in kvačkamo: 1 gosta petlja v zračno petljo red 16 gostimi petljami na desnem nastav-u navzgor obrnjenega dela, osem zračnih petelj, dve gosti petlji v konec prvega pramena gostih petelj, to vselej ponovimo po osmih zračnih petljah tudi pri naslednjih koncih pred konico in za njo pa moramo napraviti 20 zračnih petelj. Ko pridemo do levega nastavka roglja, nit odrežemo in zadelamo. Na ta način obkvač-kamo vse ostale pokončne roglje. Pri zadnjem roglju vodimo nit ob levem krajšem stranskem robu dalje in kvačkamo v ta namen izmenoma po osem zračnih petelj in po dve gosti petlji ter šele nato nit utrgamo in zadelamo. Zdaj napnemo ročno delo na trdno podlago, zobe rahlo zmočimo z zelo razredčeno sladkorno vodo in počakamo, da se posuše. Nato pripnemo obrobo na spodnji rob zastora in jo prišijemo dvakrat s prednjimi vbodi, in sicer s trojno nitjo svilenega tvi-sta in prizankamo čeznjo obrobo na zastor. Nazadnje obrobo z narobne strani polika-mo in porežemo blago tik šivov. Za to obrobo lahko naročite narisek vzorca pod «Ultra» H 7096 za 7 dinarjev. NAMIZNI PRT ZA VERANDO. (Slika H 7016.) Zanj potrebujemo 125 X 105 cm velik kos domače kotenine, 110X20 cm velik kos svetlomodrega ripsa, 9 m svetlomodrega platnenega traku, širokega 1.6 cm, 7/4 m temnomodrega bombažnega prama, širokega 1 cm, temnomodro biserno prejico štev. 3, modro vezilno prejico štev. 16 in temnomodro ve-zilno prejico štev. 16. Najprej urežemo iz domače kotenine za prt 105 X 105 cm velik kos in za obrobo štiri po 5 cm široke in po 105 cm dolge plase. Na prtu natanko zaznamenujemo z velikimi vbodi v obeh smereh srednjo črto. Nato prerišemo četrtino vzorca štirikrat na blago. Potem urežemo iz ripsa osem po 19 cm dolgih in po 13 cm širokih kosov, ki jih Vi cm široko zapognemo in prišijemo po vzorcu na prt. Edino odrezanega roba, ki je obrnjen k robu prta, ne zapognemo. Nato prišijemo na 1 cm široke plase temnomodri bombažni pram. Konci tega prama morajo moleti malo čez črto, da jih potem pokrijemo z robom oziroma s platnenim trakom. Nazadnje pripnemo platneni trak na prt in ga obrobimo z velikimi, vidnimi vbodi do bombažnega prama, in sicer rips z modro vezilno prejico, platneni trak pa s temnomodro vezilno prejico. Bombažni pram prišijemo s siksakastim vbodom, ki ga napravimo tja- in nazajgrede z modro vezilno prejico. Vse križce prevežemo potem s temnomodro biserno prejico, pri čemer moramo paziti, da so spodnji vbodi, ki gredo od leve spodaj proti desni navzgor, v isti smeri z vrhnjimi vbodi, ki gredo od desne spodaj roti levi navzgor. Črte, ki so še proste, po-rijemo z velikimi občrtnimi vbodi. Ko je to narejeno, izpulimo obe niti, ki smo ju bili naredili po sredini navzkriž, in obranimo robove z že pripravljenimi kote- ninastimi plasami. Te plase prišijemo z narobne strani na vnanji rob, jih zaoognemo na narobno stran, da dobimo 2 cm širok rob, in jih prišijemo. Ko je prt narejen, ga z narobne strani na mehki podlagi polikamo, poprej ga pa malo zmočimo. Vzorec za ta prt se lahko naroči pod «U1-tra» H 7016 za 7 dinarjev. PETENA DEŠKA SPALNA OBLEKA (Slika 37.) Za devetletnega dečka potrebujemo nekako 300 g tanke angorske volne, dve dolgi pletenki, primerno debelo kvačko, osem gumbov in nekoliko bele volne za začetnici imena. Spalno obleko pletemo po kroju, ki je v pomanjšanem merilu na sliki 37 b. v plasa-stem, preslegastem vzorcu (glej sliko 37 a), za katerega moramo nasnuti število petelj, ki je deljivo z devet. 1. vrsta: Same desne petlje. 2. vrsta: Izmenoma po sedem desnih in po dve levi petlji. 3. —8. vrsta: Izmenoma prva in druga vrsta. 9. vrsta: Same desne petlje. 10. vrsta: sedem desnih petelj, ena leva petlja, en ovoj, 1 leva petlja, od začetka dalje ponavljamo. 11. vrsta; Same desne petlje, edino iz ovojev naredimo po eno desno in po eno levo petljo. 12. vrsta: Sedem desnih petelj, dvakrat po dve petlji hkrati levo spletemo, od začetka dalje ponavljamo. Nato od prve do dvanajste vrste neprestano ponavljamo. Obleko pričnemo plesti pri levi hlačnici spodaj na primerno dolgem nasnutku in naredimo najprej za rob 3/4 cm visoko sem in tja same desne petlje, nato tri vrste petelj, ki so videti na licu leve, potem pa pletemo plasasti vzorec, ki smo ga zgoraj popisali, ter ob straneh po kroju.dovzemamo, in sicer tako, da napravimo iz robne petlje dve petlji, eno desno in eno desnozasukano. Ko pridemo do stranskega razporka, pletemo dalje v dveh delih, in sicer najprej zadnjo polovico, pri kateri vrste po kroju skrajšujemo, potem pa še prednjo polovico. Za plaso ob prednjem razporku, ki je 19 cm dolg, do-snujemo primerno število petelj (4 cm) in jo pletemo sem in tja desno; hkrati naredimo tudi tri gumbnice. Na enak način spletemo potem še desno hlačnico in naredimo zgoraj ob razporku plaso za gumbe, za katero dosnujemo za 2 cm petelj. Zadnik pričnemo spodaj in nasnujemo na vsej širini zadnika primerno število petelj in ga pletemo po kroju. Kozico za hlače začnemo na eni izmed ravnih strani in jo pletemo v plasastem vzorcu. Žepe pletemo od konice navzgor in dovze-mnmo na obeh koncih, nazadnje napravimo nekaj vrst sem in tja desno, nakar petlje zazankamo. Ovratnik in pas pletemo v kratkih vrstah sem in tja desno, pri pasu naredimo hkrati po kroju gumbnice. Rokav začnemo na spodnjem robu in ga pletemo najprej v rebrastem vzorcu (izmenoma po dve desni in po dve levi petlji), nato pa v plasastem vzorcu. Nazadnje obkvačkamo robove pasu in razporka z gostimi petljami, okrasimo žep z belimi začetnimi črkami in ga zgoraj malo zavihamo, gumbnice obzankamo in prišijemo gumbe. Za črke se dobi odlikanjca «Ultra» pod II 6882 za 7 dinarjev. PLETENA DEŠKA HLAČNA KOMBINEŽA. (Slika 38.) Zanjo potrebujemo 200 g tanke angorske volne, dve dolgi pletenki, kvačko ter šest srednjevelikih in en manjši gumb iz biserne matice. , Kombinežo pletemo po kroju, ki je v pomanjšanem merilu na sliki 38 a, v kvadratastem vzorcu. V ta namen nasnujemo število petelj, ki je deljivo z 22, in pletemo potem v vrstah sem in tja takole: 1. vrsta: Same desne petlje. 2. vrsta: Za prvi kvadrat petkrat izmenoma po ena desna in po ena lepa petlja, še ena desna petlja, za drugi kvadrat 11 desnih petelj, od začetka dalje neprestano ponavljamo. 3. vrsta: Za prvi kvadrat 11 desnih petelj, za drugi kvadrat pa petkrat izmenoma po ena leva in po ena desna petlja, še ena leva petlja, nakar od začetka dalje ponavljamo. 4. —16. vrsta: Kakor druga in tretja vrsta. Kvadrati desnih petelj imajo po osem levih reber. 17. vrsta: Same desne petlje. 18. vrsta: Za prvi kvadrat 11 desnih petelj, za drugi kvadrat pa petkrat izmenoma po ena desna in po ena leva petlja, še ena desna petlja, oa začetka dalje ponavljamo. 19. vrsta: Za prvi kvadrat petkrat izmenoma po ena leva in po ena desna petlja, še ena leva petlja, za drugi kvadrat pa 11 desnih petelj, od začetka dalje ponavljamo. 20. —32. vrsta: Kakor 18. in 19. vrsta. Levi prednik pričnemo na spodnjem robu, kjer pletemo najprej 3K cm visoko v rebrastem vzorcu (izmenoma po ena desna in po ena leva petlja), potem pa pravkar opisani kvadratasti vzorec. Ko pridemo do koraka, dosnujemo za gumbnično plaso nekaj petelj. To plaso pletemo sem in tja desno. Sicer pa petlje po kroju snemamo in dovzemamo. Na poševni rami, kjer skrajšujemo vrste, ne zazankamo petelj gumbnične plase, ampak jo pletemo kar dalje do tilnika. Desni prednik pletemo tako kakor levega, samo obratno in brez gumbnic. Zadnik pričnemo spodaj in ga pletemo najprej v dveh delih, in sicer kutor pri oben prednikih najprej v rebrastem, potem pa v kvadratastem vzorcu. V pasu oba dela združimo tako, da položimo desno polovico zadnika nekoliko čez levo (po kroju) in pod-pletaino v naslednji vrsti na sredini petlje levega in desnega zadniku hkrati, kolikor segajo druga čez drugo. Dalje pletemo Zadnik natanko po kroju. Nazadnje vse dele sešijemo z ometico, prišijemo vratno obrobo, obzankamo gumbnice in prišijemo gumbe. Zadnji razporek obrobimo z gostimi petljami in prišijemo na sredino razporka gumb in temu ustrezno zanko. Kroj «Ultra» lahko dobite v velikostih 6, 8, 10 in 12 pod štev. KK 1578 po 7 dinarjev. DEŠKA HLAČNA KOMBINEŽA. (Slika 39.) , Za to kvačkano kombinežo potrebujemo (za osemletnega dečka) 270 g prav tanke volne, pet primernih kratkih pletenk, kvačko in pet gumbov iz biserne matice. Na nasnutku iz zračnih petelj kvačkamo vzorec v vrstah sem in tja takole: 1. vrsta: V tretjo zračno petljo (če štejemo od kvačke) ena gosta petlja, nato izmenoma po ena zračna petlja in po ena gosta petlja v vsako drugo naslednjo petljo. 2. vrsta: Za obrat dve zračni petlji, nato ena gosta petlja okoli zračne petlje za naslednjo gosto petljo, izmenomu po ena zračna petlja in po ena gosta petlja okoli naslednje zračne petlje. To drugo vrsto zdaj neprestano ponavljamo. Obrobe pri rokavih in hlačnicah ter ovratnik spletemo nazadnje v rebrastem vzorcu (izmenoma po dve desni in po dve levi petlji). Kvačkati pričnemo levi prednik, in sicer nad hlačno obrobo, potem pa naredimo desnega obratno. Zadnik delamo do pasu v dveh delih, ker imajo hlače zadaj odprt razporek. V pasu združimo oba dela tako, da ju položimo na kroj in podpletamo v naslednji vrsti tam, kjer sega desna polovica zadnika čez levo po eno petljo desne in po eno petljo leve polovice hkrati. Na robovih posameznih delov dovzemamo tako, da dokvačkamo primerno število zračnih petelj, snemamo pa tako, da ne kvačkamo čez zadnje petlje na robu. Gumbnice delamo tako, da preskočimo z zračnimi petljami isto število spodnjih petelj, in jih nazadnje obzankamo. OVRATNIK j* ioU Okrogli ovratnik je lahko sestavljen iz dveh vrst blaga v dveh barvah ali pa v dveh odtenkih iste barve. Tako vzamemo na primer lahko žamet in lame, čipke in svilo ali pa dve vrsti svile. Posamezne dele ovratnika sešijemo, sešive pa pokrijemo z okrasnimi šivi (z zančnim, s križastiin itd.). Ovratnik, ki ima spredaj dve konici, je narejen iz prulne tkanine in okrašen s ku-pilnimi zobci ali ga pa obkvačkamo z zobci drugačne barve. Tretji ovratnik je iz lanenega batista ali pa iz tankega lanenega platna in je ozulj-šan s šopkom cvetlic, ki je narisan zraven v naravni velikosti. OTROŠKO SOBO^ Ta vzorec je primeren za prt in za pre-grinjalce. Najprej prerišemo psička, ki je na sliki, na prt ali na pregrinjalce in ga vezemo z obrčrtnim vbodom. Lahko pa izrežemo psička iz drugačnega blaga Kakor je osnova in ga prišijemo nanjo. Cvetlico, srček in petljo vezemo z dolgimi vbodi, oči pa s ploščatim vbodom. Prt nazadbje zarobimo tako, da, ga za pol centimetra izpodvihamo in obkvačkamo, pri čemer delamo med posamezne goste petlje po 3—4 zračne petlje. lepo ročno torbico Ker še vedno nosijo ročne torbice iz takega blaga, kakršen je plašč ali obleka, vam prinašamo skice, po katerih si lahko same napravite lično torbico. Na sliki ob strani so pomanjšani kroji za posamezne sestavne dele torbice z naznačenimi velikostmi. Spodaj pa vidite, kani in kako se ti posamezni deli prišijejo in kako se torbica obrobi. Na levi strani naše slike vidite torbico odprto, da boste znali prišiti posamezne predale in žepke, na spodnjem delu slike je pa torbica zaprta z okrasnim gumbom za zapenjanje. Toka torbica se lahko nosi v roki kakor knjiga, skoraj bolje pa je, če ji naredite zadaj zanko za rokd, kakršno vidite na zgornji sliki. 1 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i tt&tsilc tuituc imamo za Vas! Pokažite «Ženo in dom», knjige in «Prijntelja» svojim znankam in jih pridobite za naše naročnice. Za vsako naročnico, ki jo Vi pridobite, dobite lepo nagrado. Takoj Vam pošljemo album za slike, kakor hitro bo od Vas pridobljena naročnica plačala naročnino 196.— din. (5a Q)aso Prinašamo popolnoma preprost motiv, ki ni prav za prav nič drugega ko štiri enakomerne vijugaste črte druga poleg druge v enakomernih razdaljah. Te črte lahko iz-šijete v občrtnem ali pa v verižnem vbodu. najmanjšo Najhitreje in tudi zelo lično pa bo izlita ta boidura, če jo prav skrbno prelijete na stroj, in sicer z debelejšo nitjo. Za izlivanje vzemite nežno barvasto nit, na primer rožasto, svetlomodro ali pa rumeno. g % ■ Afl V^v1- Slika H 6816 Slika H 6843 ličnimi liki se dobi za 7 dinarjev. H 6809. Cvetni lik s prešivi, ki ca lahko uporabimo za marsikaj. Prešivi so delani na roko ali pa na stroj. Odlikanica «Ultra» z devetimi različnimi liki se dobi za 7 din. H 6816. Obroba s prešivi, ki jo lahko uporabimo pri jutrnji halji, prtih, čajnem grelcu itd. Široka je 8 cm. Odlikanica «Ultra» z vzorcem za 4 m obrobe se dobi za 12 din. H 6812. Večji vzorec s prešivi, primeren za iutrnjo jopico in za prešite odeje. Na odlikanici, ki stane 7 dinarjev, je devet različnih likov. H 6843. Štirioglata blazina (55 X 55 cm), okrašena s podloženimi prešivi. Na rob blazine je prišit zvitek iz vatelina. Odlikanica «Ultra» z vzorcem se dobi za 12 dinarjev. Silka H 6809 Slika H 7096 H 6880. Lep namizni prt, ki bo prav posebno všeč Vašim otrokom. Okrašen je z živalskimi liki in z obrobo iz barvastega karirastega blaga. Like najprej izrežemo ter jili nato v poljubnih razdaljah porazdelimo po prtu. Nato jih prišijemo s strojem ali pa jih na roko prizankamo. Odlikanico in navodilo «Ultra» lahko naročite pod II 6880 za 12 dinarjev. Slika H 6880 Slika H 7016 37 ZA ©TRČKE Slika 37 a 'V ta f I C2 n J m k> ti .,A Slika 37 b Slika 38 a Slika 38 b Naročnina za prilogo «Za pridne roke« je lefno din 30'—. Rokopisi se ne vračajo. Za upravo in uredništvo odgovarja Jana Podkrajšek v Ljubljani. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8/1, Tel. 21-32. — Tiskala Delniška tiskarna d. d. (predstavnik Emil Podkrajšek) v Ljubljani. POT DO USPEHA Dale Carnegie: Ljudi je treba prepričati (Nadaljevanje.) Ne govorite preveč, če hočete koga pridobiti za svoje mnenje! Zlasti greši v tem pogledu prodajalec, ko vendar kupec sam najbolje ve, kaj hoče. Zakaj bi torej ne pustili, da o n govori? Poslušajmo ga potrpežljivo in pazljivo, naj sam pove, kaj želi. Ne govorimo preveč in ne vsiljujmo ljudem tega, česar si ne želijo. O sebi pripovedujmo kolikor mogoče malo. Delajmo tako, kakor je to storil neki mlad mož, ki je iskal službo. V časopisu je bil namreč oglas, da išče ugledno podjetje sposobnega in izkušenega strokovnjaka. Na ta oglas se je ponudil mlad mož, in nekaj dni pozneje so ga pismeno povabili, naj se predstavi. Preden je to storil, se je potrudil, da bi izvedel čim več o in-serentu in njegovem podjetju. In potem je pri razgovoru pripomnil: «Jaz bi bil zelo ponosen, če bi lahko sodeloval pri tako brezprimerno uspešni organizaciji, kakor je vaša. Dobro vem, da ste pred osem in dvajsetimi leti pričeli samo z eno sobo in eno tipkarico.« Vsak človek, ki je dosegel v življenju uspeh, vidi rad, če ga spomnimo na njegov začetek, in ta tudi ni bil izjema. Dolgo je pripovedoval, kako je začel z 20 tisočaki v blagajni in z eno zamislijo v glavi, kako je brez izjeme vsako nedeljo in vsak praznik delal dvanajst do šestnajst ur in kako je naposled premagal vse težkoče. Bil Je ponosen na svoje uspehe in je rad o njih govoril. Slednjič je še čisto na kratko vprašal mladega moža o njegovem dosedanjem delovanju in ga sprejel v službo, v prepričanju, da je to pravi mož zanj. Mladi mož se je najprej potrudil, da se je bliže poučil o svojem bodočem delodajalcu in s tem pokazal, da se zanj in za njegovo podjetje zanima. In potem je njega pripravil do tega, da je pripovedoval o sebi, in to je napravilo najboljši vtis. Naši prijatelji pač veliko rajši govorijo o svojih uspehih, kakor poslušajo o naših. Neki filozof pravi: «Poveličujte svoje zasluge, če si hoteče nakopati sovražnike. Ce pa hočete imeti prijatelje, pustite, naj drugi pripovedujejo o sebi in svojih zaslugah.« Ne silite lastne osebe v ospredje in pustite, naj drugi govoril Ako želimo uspeha, je dobro, če se sklicujemo na pošteno mišljenje in voljo ljudi. Poslušajte, kaj mi je pripovedoval eden izmed mojih prejšnjih učencev, gospod L. T.l «Sest odjemalcev neke avtomobilske družbe,« je pravil, «se je branilo plačati račune. Nobeden izmed njih ni izpodbijal celotnega računa, pač pa vsak kako postavko v računu. Knjigovodstvo je storilo sledeče korake, da bi izterjalo plačilo teh zapadlih računov: 1. Telefoniralo je vsakemu ter mu sporočilo, da je treba plačati neki že davno plačljiv račun. 2. Dalo je razumeti, da je družba nedvomno v pravu, odjemalec pa nedvomno ne. 3. Dalo je razumeti, da družba več razume o avtomobilih, kakor on. O tem ni dvoma. 4. Posledica: različno mnenje na obeh straneh. Pri tem stanju cele zadeve se je knjigovodstvo ravno pripravljalo, da bo otvorilo ogenj na vsej črti, ko je na srečo izvedela za zadevo višja inštanca. Ta si je dala predložiti račune zamudnih plačnikov in dognala, da so ti odjemalci doslej vedno točno plačevali svoje račune. Torej nekaj tu ni bilo v redu. Ta višja inštanca si je dala poklicati gospoda L. T. ter ga pooblastila, da izterja te «neizterljive račune«. Gospod L. T. je storil zdaj te-le korake, kakor sam pripoveduje: 1. Obiskal sem vsakega izmed petih odjemalcev. Namen teh obiskov je bil povsod isti, namreč da bi izterjal plačilo že dolgo zapadlega računa, in sicer računa, ki je bil, kakor smo vsi natančno vedeli, popolnoma pravično izstavljen. Toda o tem nisem izgovoril niti besede, temveč sem utemeljeval svoj obisk s tem, da je družbi do tega, da bi ugotovila stvarni stan, čeprav bi se morebiti pri tem izkazalo, da so računi že davno plačani. 2. 2e vnaprej sem namignil, da hočemo to čisto nepristransko ugotoviti, da torej družba morda ne predpostavlja vnaprej, da ima ona prav. 3. Rekel sem, da je družbi edinole na tem, da so posamezni vozovi v dobrem stanju, in da odjemalec svoj voz bolje po- zna in zna z njim bolje ravnati, kakor mi. 4. Pustil sem odjemalca, naj govori, in sem ga poslušal z vsem zanimanjem in z vso dobrohotnostjo, ki jo je zahteval in jo je bil upravičen zahtevati. 5. In ko sem si slednjič pridobil zaupanje odjemalca, sem se začel sklicevati na njegovo plemenito in pošteno mišljenje. .Najprej,' sem dejal, ,bi rad izrečno poudaril, da vse zadeve nismo pravilno obravnavali. Nadlegovali smo Vas, dolgočasili in po nepotrebnem razburjali, kar ni bilo prav. Obžalujem to in Vas kot zastopnik svoje družbe prosim, da oprostite. Zdaj, ko sem slišal Vaše mnenje, moram samo reči, da hvaležno priznavam Vašo korektnost in Vašo potrpežljivost. In zato Vas prosim za uslugo, in sicer za nekaj, kar Vi lahko bolje storite, kakor kdor koli drug, ker poznate razmere bolj ko kdor koli. Tu je Vaš račun. Prepuščam Vam, da sami morebiti na računu kaj popravite, kakor da ste glavni ravnatelj naše družbe. Kar koli boste rekli Vi, to naj velja. Kaj se je zgodilo? Ali so odjemalci priznali račune? Da, in sicer celo prav radi. Računi so se glasili na 8000 do 20.000 dinarjev, pa so vsi plačali razen enega, ki sploh ni hotel ničesar plačati. Vseh drugih pet pa je račune priznalo. In zdaj pride pri vsej tej zgodbi najboljše: vsem šestim odjemalcem smo dobaviti v naslednjih dveh letih nove vozove! «Moja izkustva so me poučila,« je končal gospod L. T., «da je, če nimamo o odjemalcu zanesljivih informacij, edino pametno, da ga smatramo za enkrat za odkritega, poštenega in plačati pripravljenega. Ali pa recimo drugače: da je vsak voljan, plačati svoje obveznosti. Izjem je prav lerija Obersnel« pa prireja svoje enako malo.« (Nadaljevanje prihodnjič.) .OaJLehija. 0G&iSiw£v JLiuMjajni «Galerija Obersnel« ima eno leto svojega obstoja za seboj. Toda že v tem enem letu je izpričala živo upravičenost in nujnost do tega obstoja, popularizirati duhovne vred- note slovenske likovne umetnosti med najširšo množico. Našemu malemu človeku je dostop v oficijelni umetniški paviljon že zaradi vstopnine dostikrat onemogočen. »Galerija Obersnel« pa prireja svoje enako kvalitetne razstave brez tega obolusa, občinstvu in strokovni kritiki na ogled. Ze v prvem letu so priredili svoje samostojne razstave France Godec. Elda Piščan-čeva, Hinko Smrekar, Prešernova knjižna razstava, Ljubo Ravnikar in za Božič Ivan in Bruno Vavpotič. Za božično razstavo je priredil Bruno Vavpotič serijo akvarelov kot nekak retrospektivni pregled svojega dela od Pariza do danes. Ivan Vavpotič razstavlja svoja olja, predvsem portret in rože, kjer je spet dokazal izkušenega mojstra v podajanju predmeta in barv. Ljubo Ravnikar pa raz-s'avlja svoj najnovejši mladinski ciklus »Zima in Božič«, pravljične motive zimskega in božičnega časa. Cilj «Galerije Obersnel« je s tem v kratkih potezah podan. Ni vseeno, če občinstvo kupuje slike na slepo srečo, dostikrat dela dvomljive umetniške vrednosti, ki krožijo kot krošnjarsko blago po uradih in stanovanjih. Občinstvo naj kupuje javno razstavljena dela, ki jih najširša publika in kritika oceni za vredna svoje cene. Ravno v tem je zapopadena vsa solidnost. In solidnost je še vedno zmagala! H. Ulbrich-Hannibal: Ob najbolj severnem gozdu na zemlji (pri Hammerleslu). Nekaj mesecev je kazalo sonce poto-valcem po severni deželi čar svojega rdeče žarečega polnočnega svita, potem pa je spet vsak večer zašlo za gore in se potopilo v morje ter ostalo za nekaj časa popolnoma nevidno. Za polarnim dnevom je prišla polarno noč, za svetlimi poletnimi nočmi, v katerih bi tujci najrajši ne bili hodili spat, je nastopila temna doba. Več mesecev dolgi dan se je umaknil mesece trajajoči noči, pojnočno sonce severnemu siju. A V/ Veliki parniki, ki so pluli od fjorda do fjodra med čermi v smeri proti severnemu rtu, so izginili. Samo norveški obalni parniki vozijo vestno od mesta do mesta, od vasi do vasi, da vzdržujejo potrebni in edini promet. Najdaljši postanek ima parnik v Tromso, glavnem mestu severne Norveške, ki mu pravijo zaradi njegove živahnosti «Pariz severa®. Tudi pozimi se vidi na vsak korak, da je ena izmed glavnih pridobitnih panog tega mesta trgovina s produkti Ledenega morja. Toda nagačeni beli medvedi, ki so stali med poletjem na raznih cestnih oglih, so se umaknili spet v krznarske prodajalne, ker ni več tujcev. Če kdo ne more pojiniti čuda severnega sija, ki se v zimskih mesecih lahko opazuje skoraj vsak dan, naj se ne čudi. Zakaj uganka teh ognjenih kač na nebu še ni docela rešena vzlic dolgoletnemu natančnemu opazo- Prislanišče v Hammerleslu. Gorska cesta v fjord. vanju. Iz šara severnega sija se da sklepati, da gre za sveteč plin, ki ga tvori dušik zraka. Ta plin začne električno svetiti. Ker kaže odklonska ali deklinacijska igla pri severnem siju močno, nepravino kolebanje, je Aleksander v. Humboldt označil severni sij za magnetično nevihto. Severni Norvežani, ki so dobri opazovalci narave, so že zdavnaj ugotovili, da so posledica posebno močnega severnega sija toplotne izpremembe. Prijatelj polarne zgodovine lahko obišče, preden se odpelje naprej, v Tromso tudi hišo, v kateri je Roald Amundsen pri svojem prijatelju poslednjič obedoval, potem pa 17. junija 1928 odletel s svojim letalom «Latham»-om proti severu iskat udeležence ita- -lijanske ekspedicije. Ladja plove nekaj časa po isti poti, kakor je letel on, ki je končal v molčeči Arktidi. Kakor povsod ob norveški obali, gre pot po fjordih in zalivih med čermi in klečmi. Šele v Hammerfestu, najsevernejšem mestu na zemlji, je spet priložnost za daljše izkrcanje. V poletnih mesecih si moremo to mesto komaj drugače je verjeti, da bi našel človek tukaj še človeške naselbine. In vendar zagledaš zdaj samotno hišico ribiča, zdaj hišico svetilnikovega čuvaja. Okrog in okrog pa je brezmejna samota in zdaj med polarno nočjo tema. Življenje zahteva od teh ljudi strašno veliko. Le redkokdaj govorijo s kom, nič drugega ne vidijo kakor skalovje in morje, zdaj pa zdaj parnik v daljavi. V mesece trajajoči polarni noči pa so zaradi teme še bolj odrezani od sveta. So pa tudi lepše pokrajine na dolgi norveški obali. Tako je, kakor bi hotelo to polarno ozemlje s svojimi revnimi pokrajinami in težkim človeškim življenjem reči: tukaj se končuje svet. Toda malone v vsaki zimski noči se sveti vedno iznova severni sij, ki ga vidi le prav, prav malo ljudi na svetu. In za vsako dolgo polarno nočjo pride misliti, kakor da leži v njegovem pristanišču velik turistovski parnik. Zdaj je tudi to mesto kakor izumrlo. Njegove številne znamenitosti spijo zimsko spanje kakor najsevernejši gozd na zemlji. To je majhen brezov gaj, čigar drevje je skrivljeno in pokve-čeno in se tako rekoč plazi po tleh. Nekoliko bolj ponosno je najsevernejše drevo, breza, ki ima drobno deblo in pet vej, kakor da hoče mrzli Arktidi oznanjati, da se tam, kjer stoji, začenja čudo drevesne rasti. Gori, ki leži najsevernejšemu gozdu nasproti, pravijo Hammerfeščani ata-tica», ker jemlje gaju sonce. Toda dva meseca v letu, od 21. novembra do Balholm ob severni obali fjorda Sogne. Severni si j na polarnem nebu. nov dolg polarni dan. 23. januarja, nosi ta priimek po krivici, ker se v tern času sonce sploh ne pokaže na obzorju. Ta letni čas ni noč, ampak, kakor pravilneje pravijo Norvežani, temna doba. Nikoli ni čiste dnevne svetlobe, temveč samo somrak, ki je celo ob najkrajših dnevih, če je jasno vreme, še tako svetel, da lahko na oknu či-tamo. Pri fotografiranju pa je treba na papir za dnevno svetlobo kopirati več ko osem dni. Razume se, da prebivalci komaj čakajo, kdaj se bo sonce vrnilo. Vedo čisto natanko, kdaj bo spet prvič obsijalo najvišji gorski vrh in kdaj bodo zopet videli celo sonce, četudi samo nekaj minut. Vsak ve, kje se bo v njegovi hiši in zunaj v okolici pokazalo sonce prvič po polarni noči. Da, vsak izmed njih je oboževalec sonca. Severni rtič je dostopen samo v obeh glavnih poletnih mesecih. Zdaj bi lahko potovalec po severni deželi čakal na njegovem 30? metrov visokem skalovju cele tedne in zrl na ledeno morje, ne da bi mu sonce poslalo le edin žarek. Zato se parnik usidra rajši nekje v severnih fjordih, kjer obroblja obalo samo gola skala. Kar težko Lofoli. •/čacLvi SE DEHLE fHOŽI Slot z naslonjalom,- ki ga lahko poljubno postanimo pokonci ali poševno. Če predenj postavimo stolec brez naslonjala, nam oba skupaj nadomestita udoben moderen ležalnik, ki ga lahko uporabimo namesto otomane ali postelje. Takšen naslanjač in stol sta za majhno stanovanje vsestransko uporaben in lep del pohištva. stanovanjci Kaj pomaga potem opravičevanje, tla je ta omara in ona miza iz najžlahtnejšega lesa v pristnem slogu te in te dobe, dragocena umetnina kisalna miza, ki zavzema zelo malo prostora. Prav primerna je za žensko delovno sobo ali pa za delovni kot v majhnem modernem stanovanju. Narejena je iz cenejšega ali dražjega lesa, lahko pa tudi iz stare pisalne mize. goče praktično izrabljen. Če takšno moderno stanovanje primerjamo s stanovanjskimi prostori pol pretekle dobe, skoraj dobimo vtis, tla smo postali skromnejši, ker se zadovoljujemo z manjšim številom manjših stanovanjskih prostorov. Toda to je le na videz. Dandanes je vedno več družin (tudi med srednjimi in nižjimi sloji), ki si žele in imajo svojo hišico. I11 te majhne, preproste, v notranjosti pa vseskozi praktično izrabljene in urejene hišice, so uvedle sodobno modo majhnih stanovanj. Posledica tega razvoja je, da so stanovanjski prostori vedno manjši. Zato smo ob selitvi dostikrat razočarane, ker svojega starega, lepega, in morda (dragocenega pohištva, ki smo ga podedovale po starših, ne moremo spraviti v majhne sobe modernega stanovanja. In če se nam posreči, tla ga skozi ozka stopnišča in predsobo vendarle zrinemo v sobo, je tako opremljena soba ne le grda, ampak celo smešna. Samo pomislite: majhna moderna soba, opremljena z velikim starinskim pohištvom, ki jo dela še manjšo in na videz še bolj prenatrpano, kakor je v resnici. Takšno veliko pohištvo nas potem tudi ovira pri čiščenju stanovanja.' In kako hudo je, ko vsakemu obiskovalcu bereš v očeh, česar se ti ne upa naravnost povedati: Draga moja, kdo bi si mislil, da imaš tako slab okus, da si tako opremiš V majhne sobe — majhno pohištvo Največja razlika med stanovanjem v novi in v stari hiši so sobe po velikosti. Sobe modernega stanovanja so majhne, vsak kotiček je kolikor mo- llrasto o pisalni predalnik o naravni barvi, ki po svoji obliki precej spominja na staromodno pisalno mizo. Notranji predali so iz svetle javorovine. Vdolbine okrog glavičev za odpiranje predalov so praktične in učinkujejo hkrati kot preprost okrasek. Klavir za majhno stanovanje. Dosti jili je, ki se morajo klavirju prav zaradi njegove obsežnosti v svojem stanovanju odreči. Klavir, kakršnega vidite na naši sliki, pa bo tudi v najmanjšem stanovanju imel dovolj prostora. tako rekoč. Naj bo še tako dragocena, si misli obiskovalec, sem ne spada, in amen. Da, saj to same vemo, toda tako težko se je odločiti in žrtvovati to ali ono: stanovanje ali staro veliko pohištvo, ki nam je od najmlajših let tako ljubo in domače. 7’oda mora biti! Ali naj se zaradi onih dveh visokih omar in velikega bifeja preselimo iz Manj prostora, kakor ta pisalnik, res ne more zavzemati nobena pisalna miza. In vendar ima ta pisalnik razen dveh predalov še pravo pisalno ploščo in prostoren, deloma odprt notranji predal. Pisalnik je izdelan iz bele trde jaoorovine. To pohištvo je kakor nalašč za majhno stanovanje. Miza z nastavkom v obliki omarice nadomestuje vitrino (posodni-co). Lahko jo pa tudi uporabljamo za knjižno omarico ali za delovno mizico. Levo od te mize je drug praktičen kos pohištva, na pol miza, na pol predalčnik, ki ga prav tako kakor mizo lahko vsestransko uporabljamo. Preprost pisalni predalnik, izdelan iz cenejšega lesa. Lična ozka mizica z dvema predalčkoma in stekleno namizno ploščo je trpežna, vsestransko uporabna in vedno moderna. sončnega, svetlega stanovanja v stari del mesta, kjer je še nekaj starih patricijskih hiš z velikimi stanovanjskimi prostori, ki vklenjeni v debele in vlažne zidove, že na daleč zaudarjajo po mrakotni minulosti in plesnobii’ Ne! Rajši bomo žrtvovale pohištvo. Spreten mizar nam ga bo prenaredil. moderniziral in prilagodil modernim stanovanjskim prostorom, tako da nam ne bo v napoto in morda celo v sramoto, ampak v veselje in našemu modernemu stanovanju v okras. (Odprti pisalnik je na desni strani.) Opis je pri zaprtem pisalniku na levi strani.) Illll!lllllllllllll|[|||lllllllllllllllllllllll!lllllllllllll!lllllllll!lll!ll!lll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllll (Danska povest. — Napisala Tliea Rose.) Stanovali smo na vodi. Reka je bila zamrznjena, čolni so se zaupljivo tiščali brega, spali svoje zimsko spanje in čakali na pomlad, ko bodo spet naložili premoga ali čebule, opeke ali peska uli sena. Mornarji so sedeli v svojih malih kabinah in bili veseli, če so šli lahko zvečer v malo krčmo v pristanišču, kjer so si pripovedovali vsakršne dogodivščine. Mornar Paulsen pa je bil izjema. Ril je vedno doma na ladji, in vsi so mu rekli «pesnik», ker je znal čisto pesniško razložiti vsako še tako navadno reč. Imel je mlado ženo in štiriletno hčerko velikih modrih oči. Za Uto je ležal ves svet na ladji, in kur se je dogajalo v mestu, je bilo tako daleč, da se človeku ni bilo treba za to meniti. Uta je sedela očetu na kolenih. Sedel je z njo tudi v tem mrazu na krovu, zakaj imel je zimski zrak zelo rad. «Vse belo,» je rekla Uta. «Da,» je odgovoril Paulsen, «leto se nagiblje h koncu, kmalu bo Novo leto.» ■ «Kaj pa misliš,* je rekel Micky jezno, «ali ne vidiš, da imam potnika?» «0!* je zaklicalo dekle in strmo zrlo na zadnji sedež v avtu. — «Ne morem si pomagati. Tu gre za službo. > Obrnila se je na Dodda. «Ce ne bom v dvajsetih minutah v ateljeju, bo začela Thelma Cheri vreščati kakor jastreb in bo pokvarila vso igro.» «Ce vam lahko pomagam —,» je rekel plašno Atter-bury. Hitro je odprla vrata in se vrgla na sedež zraven njega. «Bodite kdor koli,* se je oddahnila, «vi ste najmilejši fant na tem bebastem svetu. — Uh!!» Udobno se je usedla, zaprla oči in globoko vzdihnila. Imela je rdeče lase, ki so kakor divji plamen obkrožali malo glavico. Obraz ji je bil ozek, drzen, toda utrujen. Oči. ki so se zdaj odprle, so čudno vijoličasto žarele. Atterbury se je odkašljal in se je pripravljal na pogovor. Vselej se je odkašljal. preden je kaj pripomnil ali vprašal. «Ali ste ena izmed zvezdnic?* je vprašal. «Kdo? Jaz?» Na kratko se je zasmejala. «Če sem zvezdnica ali zvezda, potem sem se izgubila na rimski cesti. Jaz sem dvojnica Thelme Cheri.* «Kdo je Thelma Cheri?* je vprašal Atterbury. «ln kaj je dvojnica?* Obrnila se je k njemu in začudeno strmela vanj. «Teden dni bi se jaz rada postila,* je dejala, «če bi mogla ona slišati, kaj ste vprašali. Ampak ona ne verjame. Saj me menda nimate za norca?* «Za norca?* Atterbury te besede ni našel v svojem besedišču. «0,» je reklo dekle, «govoriva o čem drugem. «Ampak jaz bi res rad vedel. To je zame važno. Domnevam, da je Thelma Cheri filmska zvezda; ampak kaj je dvojnica?* Umolknil je. «Hm — jaz sem Dodd; to pripominjam kar tako mimogrede.* «Vi ne veste, kaj je dvojnik ali dvojnica?* «Ne.» «Ali veste, kaj je zvezdnica?* «Da, tako približno.* «Vas bi morali deti v izložbo!* je vzkliknila. «Torej! Zvezdnica je peklensko občutljiva stvarca. Treba jo je varovati pred vsem, samo ne pred propagandisti in zbiralci avtogramov. Nikoli se ne sme utruditi, predvsem pa ne sme biti zvezdnica tako prostaška, da bi se potila.* «Ah!» «Zato je dvojnica na svetu,* je rekla Miss Plumm. Dvojnica se mora za zvezdnico potiti. Filmski atelje je vroč prostorček. Človek se v njem kuha. Preden se prične snemanje, je polno priprav. Treba je namestiti luči, in osvetljevalni mojstri morajo opraviti svoj posel.*, c Oh, res!» Spet ga je naglo pogledala in nato nadaljevala: «Od zvezdnice ne morete zahtevati, da bi postajala v vročini lamp, ko se vse to godi. ali da bi sploh stala, če ni neogibno potrebno. Zato nekoga najdejo, ki ima približno enake mere kakor zvezdnica in količkaj njene barve ter ji je tako površno podoben. Ta potem stoji, dokler ni končano vse surovo delo in dokler ne začno navijati. Takšni dvojnici curlja pošteno pot s čela. Ko je vse pripravljeno, pride zvezdnica, hladna in nedotaknjena, postavi malo nogo na mesto, zarisano s kredo, dvojnica je odrešena, in posel se nadaljuje.* «Čuden posel,* si je upal pripomniti Atterbury. «Nekaj komičnega je na tem.* je rekla Miss Plumm. «lu to je?» «Du se človek lahko trikrat na dan do sitega naje.* Še enkrat se je zazrla vanj, in njene modre oči so bilo začudeno osuple. Ni se mn mogla načuditi. «Povejto vendar, kdo ste,» ga je kar naravnost vprašala. «Kako ste prišli v naš najlepši voz? Od kod tako dobro poznate naš filmski posel ?» «Jaz? No, prav za prav je stvar taka,» je odgovoril, «prišel sem iz New Yorka, da bi prevzel filmsko družbo Colossal.* «In kaj boste storili?!» «No, tako rekoč, prevzel bom nadzorstvo in vodstvo.» Pokimala je. «To ste si izbrali za svojo življenjsko nalogo,» je rekla suho. «No! — to je vredno življenja.» Livriran vratar je stopil iz svoje lože, spoznal šoferja in pokimal. «Kam me peljete?* je vprašal Atterbury. «V bungalov Mr. Quintaina,» je odgovoril šofer. «Bungalov!» «Pri filmu,» je rekla Miss Plumin, «se uraduje v bungalovih, ne v pisarnah. No, jaz tu izstopim in se vam zahvaljujem, da ste me vzeli s seboj. To je bil eden izmed redkih primerov, da mi ni bilo treba zbežati. Toda nikar preveč ne hitite!* , Po teh besedah je izginila v stranski drevored, Atterbury pa se je odpeljal naprej, skozi pokrajino, kakršne bi si ne mogel nikoli, niti v hudih sanjah misliti. Peljal se je mimo kmečke vasi, skozi katero je tekla reka, mimo vasi, v kateri so se vsem hišam videla samo pročelja. Iz te kmečke Nove Anglije je zagledal nenadno trg alžirskega mesta. Skozi njegove oboke je lahko pogledal na newyorško višinsko železnico, pod katero je drvel voz cestne železnice. Potem se je peljal skozi pariško mestno četrt, ki se je kajpak končevala v mestece starega Divjega Vzhoda, kjer je. očitno zasidran ob zadnjih verandah, plul oceanski parnik naravne velikosti. Nato se je voz ustavil pred mično hišico sredi bujnih nasadov. «Bungalov Mr. Quintaina,» je rekel šofer in šel odpirat vrata pri vozu. Atterbury je prišel med cvetlicami in grmi do vrat in vstopil. To je bila najbolj popolna in najbolj ljubka majhna stanovanjska hišica, ki si jo je mogel človek misliti: spalnica, jedilnica, kuhinja, vse lepo snažno in opremljeno v modernem slogu, polno nežne in svečane tišine. «Sem Mr. Dodd,» je rekel Atterbury. «Mr. Quintain vas pričakuje,* je rekla mlada dama in peljala Dodda dalje. Dodd je prišel pred približno štiridesetletnega moža, ki je bil videti tako čeden in zdrav kakor filmska zvezda. Nosil je rjavo, odpeto športno srajco in malo svetlejše, široke hlače in kopalne sandale. Mr. Quin-lain je vstal od pisalne mize in nekako milostno ponudil roko v pozdrav. Atterbury jo je prijel nekoliko ohlapno. Torej tako, v tej obleki in ne obdanega od omar s spisi in od tajnic, je našel najvažnejšega moža vsega filmskega sveta. Razen telefona ni nič spominjalo na poslovništvo. «Dobrodx)šli v Kaliforniji!* je rekel Mr. Quintain ljubeznivo, samo nekoliko od zgoraj navzdol. To je bil torej, je mislil Atterbury, mož, čigar veleum je v tej družbi v zadnjih dveh letih dosegel, da je bilo mnogo milijonov izgube. «Kako se vam godi?* je kratko vprašal Atterbury, kakor je bila njegova navada. ;Kakor vidite, sem takoj prišel sem.* «Niste mogli dovolj zgodaj priti,* je dejal Mr. Quin-tain. «Ste dobro potovali?* (Se bo nadaljevalo.) Čim boljši izbor, tem večje veselje Kako lepo je, če si tudi odrasli s svojimi darili izkazujejo ljubezen in duševno povezanosti Čim skrbneje izberemo darilo, tem bolj bo razveselilo ob-darovanca. Skrbna izbira pa zahteva veliko premišljevanja in dosti časa. Darilo je tem mičnejše, čim bolj se z njim zaposlujemo. Toda na žalost ne more vsakdo sam splesti pulovra ali lastnoročno na-rediti blazine za darilo. Sicer pa je glavno dobra volja in to, da vsakdo stori, kar more in zna. Nedvomno pa tisti, ki 24. decembra, ob štirih popoldne, v zadnjih minutah, še kupuje božična darila, ne ravna posebno božično. Ker ni zmerom lahko izbrati kaj primernega, hočemo dati nekaj nasvetov. Navajamo tudi praktična darila. Zakaj bi ne darovali včasih nečesu praktičnega? Par nogavic, če so z ljubeznijo izbrane, so lahko prijaznejše darilo, kakor umetna, draga beneška steklena vaza. Toda prav glede praktičnih daril so ljudje pogosto brezmiselni. Če podari žena v dobrih gmotnih razmerah svojemu možu dve, tri srajce, srajce, ki bi si jih itak moral v bližnjem času sam kupiti, je to sicer porabno darilo, gotovo pa ga ne razveseli. Za praktična darila veljajo tale pravila: biti morajo v kakem pogledu mikavna, bodisi da so posebno spretno izbrana, bodisi da je njihova kakovost ne čisto običajna. Tudi tam, kjer bi navadna srajca prav nič ne razveselila, je lahko srajca iz čistega platna ali iz težke svile prav razveseljivo darilo. Zn moža. Zanj je izbira bolj omejena kakor za ženo. Zakaj večinoma spada k tisti vrsti ljudi, pri katerih sc nazadnje izkaže, da ima «že vse*. Šele po daljšem premišljevanju odkrijemo morda kuko vrzel in s tem tudi želje, ki se dajo izpolniti. Platneni žepni robci z ročno izdelanim inonogrumom. Steklenica dobrega konjaka ali odlične slivovke ali brinjevca. Za kadilce lep pepelnik, cigaretnica. Aktovka, če vidimo, da je stara že odrgnjena ali je sploh nima. Naročba kake revije, če poznamo njegov literarni okus. Posebno dobra ščetka za lase. Moderna svetilka za pisalno mizo. Knjiga. Zn ženo. Tu je izbira večja — toda lažja? Ne. Prvič se mučimo z izbiranjem, drugič pa so ženske želje zelo specializirane. Ali smemo ženi podariti parfum? Pri tem vedno riskiramo. Ali rokavice? Če se ne ujemajo z barvo in stilom plašča ali jope, so nerabne. In za izbiro primernega darila ženi je potreben takt, fantazija in dušesloven talent. Kolonjska voda, samo najboljša znamka. Toaletno milo, ki se pa mora odlikovati po kakovosti in posebnem vonju. Cvetlica v lončku, toda ne običajna. Lep krožnik za sadje in pecivo. Vrč za vodo, ročno poslikan. Novejši gospodinjski stroj. Lep namizni prt ali ročno tkani servieti. Pristna kitajska čajna ročka. Žepni robčki, ki se morajo odlikovati po lepem ročnem delu ali posebno finem materialu. Majhna antična šatula za nakit, pisma itd. Glavnik iz slonovine. Stroj za kavo iz stekla. Ali mora dojenček ______________________________kričati ? Dojenček mora včasih kričati, zakaj drugače ne more izraziti svojega nezadovoljstva ali neugodnega počutka. Dojenčka muči zdaj pa zdaj tole: vetrovi (napenjanje), lakota, mokre plenice, kisanje v želodcu, če kdaj ne dobi čisto primerne hrane. Vse te vzroke lahko doženemo in deloma tudi odpravimo. Pri vetrovih opazimo, da odhajajo večkrat sami od sebe in da opravi dete svojo potrebo temeljito, pri čemer je blato tekoče. Potem mu damo kamilč-ncga čaja in tople obkladke na trebušček. Ali je otrok kričal od lakote, spoznamo po tem, da se takoj pomiri, če dobi piti, in nato zaspi, ko je nasičen. Oti časa do časa ga moramo pred pitjem in po pitju stehtati, da bomo vedeli, koliko popije. Marsikateri zelo občutljivi otroci ne prenesejo tega, da ležijo v mokrem, medtem ko je drugim to vseeno. Zato moramo prve večkrat previti. Motnje v prebavi spoznamo navadno po tem, da otrok bljuva. Če bljuva takoj po pitju, ne pomeni to prav ničesar. Je pač preveč pil, Če pa izbljuva zasirjeno mleko, potem ni nekaj v želodcu v redu, in mu moramo dati namesto mleka kamilčni čaj. Vobče pa je treba omeniti, da tudi še tako zdrav otrok in tdk, ki pazimo pri njem, da je zmeraj snažen in čist, zdaj pa zdaj podnevi kriči. To je za njegova pljuča prav zdravo, čeprav je njegovi okolici neprijetno. Če pa kriči otrok po cele ure in pri tem noge priteguje, potem mora biti za to neki vzrok; treba je vprašati zdravnika. S sesuljo ga nikar ne skušajmo pomiriti. Tudi nositi, gugati ali zibati ga ne smemo. Na to se otrok lahko tako navadi, da si bo to skušal izsiliti s kričanjem, tako da ne bo nikoli miru. Ali otroku res nekaj manjka, kar bi bil razlog za kričanje, to pozorna mati hitro spozna in sc bo po tem ravnala. Zdrav, negovan, pravilno hranjen otrok spi vobče od 'pitja do pitja in potem vso noč. Dr. H. Wolter: Kako se prehladimo? IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM Prav za prav obstoji prchlajenje v tem, da se odpornost organizma proli bolezen povzročujočim vplivom zmanjša. Zlasti vplivom bakterij odpira prehlajen je vrata na stežaj. Vnetje pljuč, difterija, influenca, legar itd. so pogosto posledica prehlajenja, zakaj samo prisotnost teh najmanjših povzročiteljev bolezni v telesu še daleko ni vzrok bolezni, temveč nastati morajo še druge, za bakterije ugodne okolnosti, in ena najvažnejša izmed teh je prehla-jenje. Da pa ta bakterijam ugodna okolnosl nastane, je vzrok to, da mraz povzroči motnjo v obtoku in razdeljevanju krvi: kri sc v velikih količinah odriva s površine proti notranjim organom, in če so notranji organi trajno prekrvljeni, bakterije bohotijo. Tako je naziranje enih. Drugi pa pripisujejo posledice prehlajenja neposredno ohlajenju krvi. katera se ne more več braniti proti bakterijam in njihovim strupom. Kakor vemo iz preiskovanj, lahko tudi prav neznaten, skoraj neobčuten mraz, če dolgo traja, povzroči škodljive učinke v organizmu. Male izgube toplote, ki se jih niti ne zavedamo, se počasi kopičijo, tako da nastane slednjič notranje ohlajen je. To, da nastaja večina bolezni zaradi prehlajenja ne v hudi zimi, temveč v pozni jeseni in zgodnji pomladi in prvi zimi, dokazuje, da hudi mraz sam po sebi ne povzroča bolezni. Zato ni utemeljena bojazen, da se bo zdrav človek prehladil, če se mudi na prostem v najini jši zimi. Zato nosimo tudi v mrzlem letnem času ne preveč debelo obleko in tako, ki propušča zrak k telesu. Nasprotno pa ni pametno, če spimo pozimi v mrzlih, nezakurjenih sobah ali pri odprtih oknih! Vzlic razširjenemu mnenju, da je to zdravo, moram reči, da mraz spanja ne podpira, temveč ga ovira. Prav tako se moramo izogibati prepihu. Okna, ki se slabo zapirajo, povzročajo prepih, in ta je škodljiv. .. > • Jaz sem tudi zraven! K zimskemu športu spada NIVEA1 Brž ko pade temperatura pod ničlo, si morate dobro zavarovati kožo. Zakaj tedaj je nevarnost, da pordeči in postane hrapava. Kaj pa je boljšega kakor NIVEA? Zakaj samo NIVEA vsebuje EUCERIT, izvrstno okrepčevalno sredstvo za kožo. NIVEA krepi kožno tkivo in Vam ohranja kožo zdravo, nežno in belo. Zato si vselej dobro namažite obraz in roke z NlVEO, preden greste v naravo! Sp® 'P.o Čem spo.wa.rn.o- q dobro gospodinjo V Najbolj zanesljivo poznajo dobro gospodinjo mož in rodbinski člani. Dobra gospodinja ve natanko, kje kaj leži ali stoji, in ji ni treba šele* dolgo iskati. Miznice in predali so lepo obloženi s čistim papirjem, omare smotrno urejene. Potrebščine kupuje po letnem času. Sadje in zelenjavo za konserviranje poleti, drva, premog in krompir jeseni; sladko pecivo pripravi pozimi, spomladi skrbi za pokončevanje moljev. V kuhinji je varčna, ne kupuje več, kakor je treba, ostanke koristno uporablja. Pri kuhanju ne stoji nikjer nepotrebna posoda, po delu vse lepo pospravi in počedi. Dobra gospodinja ne meče starega papirja in motvoza proč. Papir lepo poravna in zgladi ter ga zloži v za to določeni predal. Motvoz lepo navije in spravi v posebno škatlo. Vse to se še lahko kdaj uporabi, in ji ni treba obupno iskati: «Kje je ovojni papir? Kam je prišel motvoz? Kje je predvčerajšnji časopis?* Pri zanikrni gospodinji se navadno take reči izgubijo; pri preudarni je vsaka reč na svojem mestu. Dobra gospodinja ima vedno kaj blagovnih ostankov za punčko svoje hčerke, žico in zamaške za drobna dela svojega sina. Ona natanko ve, koliko ko- zarcev vkuhanega sadja ima v shrambi itd. Žena je lahko slaba gospodinja, tudi če ima še toliko služinčadi, in dobra, čeprav mora delati vse sama. Zakaj lastnosti dobre gospodinje niso samo v rokah, temveč predvsem v glavi. V glavi je sedež preudarnosti in reda, od tod se vodi gospodinjstvo bodisi s tujo ali pa z lastno močjo. Te zmožnosti moramo obvladati, se v njih uriti in izpopolnjevati, če hočemo biti dobre gospodinje. —b— <0utim, ki m&o vitke _ Naslednje vrstice veljajo ženskam, ki tehtajo več ko 70 kg. Vitke žene in še bolj vitka dekleta imajo dosti manj skrbi z oblačenjem. Kaj se močni ženski ne poda? Kroj in material, ki zbuja pozornost. Preveč svetlo ali pestro blago. Kratki životci in široka krila. Kockaste (kariranc) in take tkanine, ki imajo široke, poprečne proge. Prozorne čipke. Preveč tesna obleka in tesni pulovri. Veliko okraskov, nakita in kožuhovine. Površnost v oblačenju. In kaj naj močne ženske nosijo? Preprosto ukrojene obleke in plašče, rajši iz temnejšega, a ne samo iz črnega in modrega blaga. Zložena krila z obšivki, kateri pa smejo biti vodoravni samo takrat, ako hočemo navidezno rtszširiti ramena, da se ne vidi preveč širina v bokih. Žene, ki so močne v bokih, imajo pogosto ozka in povešena ramena. Zato je boljše, da osredotočijo razširjenje v zgornjem delu obleke. Prav lepo se podajo svetli ovratniki in telovniki kakor tudi primerno nameščene vezenine in aplikacije, ki so vprav zdaj zelo moderne. Plašč se bolj poda kakor kostum. Zdaj so moderne obleke brez pasa — kakor nalašč za vas. Ohlapni životci in ožja krila. Žena z močnim oprsjem se mora varovati vseh pozornost budečih okraskov na životcu nad pasom. Nosi naj rajši ozke, koničaste telovničke in ne stoječega ovratnika. Žene, ki se jim preveč pozna želodec, naj ne nosijo širokih pasov in šerp, temveč obleko z životcem, podaljšanim v paske, ki se zapenjajo ali vežejo zadaj. Ako ste močni v bokih, nosite obleko, ki je šivana v celem in ima nekoliko zalikanih gub. Največ pa je odvisno od pravilnega podprsnika in bočnega steznika ali kor-zeta. Nobena obleka se vam ne bo podala, dokler si ne omislite teh spodnjih oblačil. In zapomnite si: namen dobrega podprsnika in korzeta je, da oblikuje in utrjuje oblike, ne pa, da steza in tlači. Sicer pa vam to potrdi vsak zdravnik. fpj»» /Kalilcl&ca. % Od zdravnikov priporočena zobna krema ^5 vsebuje 0'0075c/o organskega joda. 0 000035 g tega joda se pri čiščenju zob resorbira od dlesne in s tem porazdeli na notranje organe telesa. ^odrJCsdlklccsz je prijetno se peneča zobna krema najboljše kakovosti (brez kali-jevega klorata!), zelo slastnega in osvežujočega vonja. Minimalna količina organskega joda zadostuje za dolgotrajno desinfekcijo ustne votline (znanstveno dokazanol) in zaščitenje zob in dlesne pred obolenji, zlasti tudi pred paradentozo, ki je razširjena po vsem svetu. ^3 Dalje je 3oJ.\KaUldcca zdravniško priznana kot profilaktikum zoper prehlad, starostne pojave (arteriosklerozo) in kot izpodbudilo za vse _IT W\ telesne funkcije. Queisser&Co.,Hamburg 19. Zaloga za Jugoslavijo: Drogerija GREGORIČ Ljubljana, Prešernova 5 zdravstvena zobna krema! v ~~/ O P1 Q m y /ti /točeja 6 iii /epe Vsaka žena stori skoraj sleherni dan celo vrsto majhnih zločinov nad samo seboj. S krepko voljo in vztrajnostjo vse te napake lahko premagamo, in uspehi nas bodo presenetili. .1. Nikar ne delajte sami podbradka! Ne, kadar spite, in ne, ko bedite! Nikoli ne tiščite glave, oziroma brade k vratu, zakaj globoka brazda, ki vam nastane v koži, se čez nekaj časa ne bo dala več izglaldiiti. Privzdigujte brado, in linija vašega vratu bo ostala lepa. 2. Ne pačite se, ne spakujte se! Niti takrat, ko naporno delate. Vedno se premagujte in ohranite gladek, miren obraz. Ne krivite ustnic! Ne gubančite čela! Ampak to so vendar — boste rekli — nehotne kretnje! Toda s krepko voljo in vztrajnostjo se lahko tudi take nehotne. obrazne kretnje izključijo in ohranimo gladek, veder obraz. 3. Držite se vedno ravno. Nikoli ne povešajte ramen. S tem se vam hrbet nelepo skrivi, in vsa vaša postava zaradi tega trpi. Če se vedno držite po- konci in ravno, boste ostali prožni in mladostni. 4. Ne dajajte rok v bok! Če stojite pokonci, naj bo vaš hrbet vedno raven, če hočete imeti lepo «figuro». 5. Nikar ne stezajte vratnih mišic, niti jih ne napenjajte in natezajte! 6. Držite noge če le mogoče vedno vzporedno! Nikoli ne stojte s prsti navzven. Ženske noge so zelo nagnjene k temu, da dobe obliko črke X. To preprečite najbolje s tem, da držite noge zmeraj vzporedno. 7. Prstov na nogah ne krivite po ne potrebnem! Če jih krivite, bo vaša hoja negraciozna, neljubka. 8. Nikoli ne iztezajte svojih rok popolnoma! Zakaj s tem se dela v komolcu nelep kot, ki ne sme biti. 9. Hrbtna linija se vam pokvari, če imate navado, da sedite bolj spredaj na stolu, namesto da bi sedeli na celem sedežu. 10. Dihajte pravilno! Vdih in izdih naj bo zmerom popoln. To ne samo krepi pljuča, ampak vpliva tudi na oprsje in ustvarja telesu neprisiljeno in pravilno držo. Vse to vam ne bo tako težko, če se navadite. To so prav za prav malenkosti. za uspehe pa boste hvaležni. fTlRLEnHOSTI # O VELIKIH LJUDEH «•' Dickens. Nekoč je slavni pisatelj Dickens potoval po Ameriki. In se mu je pripetilo, da mu je prinesla perica oprano perilo, toda štiri srajce So manjkale. Na njegovo vprašanje, kje so ostale štiri srajce, je odgovorila, da je vse oprala, potem pa ne ve, kam so se izgubile. Najbržc jih je kdo ukradel. Dickens se ni jezil, samo rekel ji je, naj na perilo bolj pazi, češ, morda jih bo našla in prinesla nazaj prihodnjič. CREME .PRBU12G" Polmastna krema - najboljša zaščita proti vetru in prahu. ..vivimr Suha krema zoper iveteČo se in mastno polt. Idealna podlaga za puder. Polnomastna in redilna krema 7a noč. Osvežuje Vašo polt, zajamčeno odstranjuje Vaše gube in Vam daje nadvse mladostni videz. Perica je prinesla čez osem dni spet oprano perilo, pu tudi račun za pranje tistih štirih izgubljenih srajc. Dickens se je začudil: «To pa ni prav. Izgubili ste mi moje štiri najboljše srajce, zdaj pa naj vam zanje še plačam!* »Prav imate,» je rekla. »Ampak pomislite, da so mi bile ukradene šele potem, ko sem jih oprala. Menda vendar ne boste hoteli revne ženske okrasti za pošteno zasluženi denar.* Dickens ni ugovarjal, in je plačal. Napoleon. Znano je, da je bil Napoleon majhne postave. Pa se je primerilo, da je hotel vzeti knjigo z visoke police, a ni mogel, ker je bil premajhen. Brž je pristopil general Augereau, rekoč: »Veličanstvo, ali vam smem podati knjigo? Jaz sem večji.* »Kaj? Vi niste večji, samo bolj dolgi ste,* je dejal Napoleon. Maršal Snint-Arnnud. Tale francoski maršal je imel hčerko, ki je bila zelo bojazljiva. »Ali se nič ne bojiš vola?* je nekoč vprašala hčerka očeta. »Prav nič.* »Kaj pa psa?* »Še manj.* »In čebele ali pa ose?* »Tudi ne.» »Kadar pa grmi in treska, takrat se pa le bojiš!* »Še malo ne.» »No, očka, potlej se pa ti bojiš zares edinole mame?!* Voltaire. Voltaire je bil nekoč ▼ družbi, kjer se je govorilo o vljudnosti in lepem vedenju. Neka prevzetna vojvodinja je trdila, da je najbolj nevljuden tisti, ki GALERIJA OBERSNEL iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin LJUB L J A N A GOSPOSVETSKA 3 * STALNE RAZSTAVE UME1 N IN SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV POSEBNA BOŽIČNA RAZSTAVA PROF. IVANA IN BRUNO VAVPOTIČA TER LJUBO RAVNIKARJA koga med govorom prekine. In o tem ji je tekel jezik kakor nezadržljiv slap. Zdajci zanese veter od nekod iskro na njeno obleko. Ta se vname, in komaj so ogenj pogasili. Nato so se vsi čudili, da ni nihče opazil nevarnosti. Voltaire, ki mu blebetavost vojvodinje že davno ni bila všeč, se oglasi: »Jaz sem sicer takoj videl, da se je obleka vnela, a nisem smel biti tako nevljuden, da bi vojvodinjo prekinil, ko je govorila.* Schiller. Nemški pesnik-prvak Schiller se je učil igrati na harfo. Nekoč se mu je dobrikal znanec: »Vi igrate kakor David!* Schiller, mu je kratko odgovoril: »Vi govorite kakor Salomon, samo ne tako modro.* Sladni sladkor v vsakdanji prehrani. Ta fina hrana je postala v toku časa sestavni del vsakdanje prehrane najširših ljudskih slojev. Z,akaj jedro Kneippove sladne kave, s katero pripravljajo danes milijoni gospodinj belo kavo, sestoji iz karameliziranega sladnega sladkorja; tri četrtine teže te kvalitetne sladne kave so dragoceni sladni sladkor, ki daje kavi re-dilnost in izredno fin okus. Modri cvet in vsakdanji zajtrk. Na poletnih izprehodih ste gotovo že. opazili ob poljskih potih rastlino z lepim modrim cvetom. To je potrošnik, najbližji sorodnik požlahtnje-ne cikorije, iz katere se izdeluje Pravi Franck. Naše gospodinje uporabljajo že desetletja ta pridatek za vsako kavo, ker daje fin, poln okus in lepo barvo, vrh tega pa prija tudi zdravju. «PRIJATELJ» izhaja vsakega 15. v mesecu. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina je: letno 12 številk revije «PRIJATELJ» in priloga «Za pridne roke* din 68.—. Ce se plačuje v obrokih, je četrtletna naročnina din 18.—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinovo ulica 8/1. Telefon 21-32. — Tisk Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani. — Za založbo in tiskarno odgovoren Emil Podkrajšek v Ljubljani. Vesel božič in srečno novo leto 1941! Naročite po pošti božični okras najkasneje 10 dni pred božičem! A-167. Škatla, 12 belih sortiranih kroglic, velikih (lin 43.—, srednjih din 34.— in majhnih di" 30.— A-168. škatla, 12 komadov belih ali raznobarvnih sortiranih kroglic, velikih din 75.—, srednjih din 57.— A-169. škatla, 12 komadov pestrih, sortiranih kroglic, velikih din 37.—, srednjih din 30.—, majhnih din 23.— in najmanjših din 12.— A-170. škatla, 12 komadov belih kroglic, velikih din 20.—, srednjih din 18.—, majhnih din 15.— in najmanjših din 10___ A-171. Škatla, 12 komadov pestrih, sortiranih ali belih kroglic, večjih din 22.—, manjših .... din 12.— A-172. Lamela (okrasne vrvce iz staniola), kuverta 10 g din 1.50, 15 g din 2.50 A-181. Vršiček za drevesce, raznih barv, kom. din 4__ A-182. Vršiček za drevesce, raznih barv, večji din 6.—, srednji din 4.— in manjši din 3.— A-179. Angelčki, voščeni, večji din 10.—, srednji din 6.— in majhni din 4.50 A-180. Gobice, rdeče z belimi pikicami, večje din 2.—, manjše din 1.50 A-183. Trobentice, bele ali barvaste, komad..............................Din 2.— A-184. Zvonček, bel ali barvast, velik din 5.—, srednji din 3.-— in majhen din 1.50 A-185. Okrasek za drevesce, bel ali barvast, komad...............................din 1.50 A-177. Vilini laski, škatla din 1.25 4-178. Veriga iz srebrnih niti, 135 cm dolga, komad težji din 3.50, lažji din 2.— A-174. škatla, 12 komadov pestrih ali belih kroglic in vršiček za drevesce, velikih din 30.—, srednjih din 23.— in majhnih...............Din 17.— A-175. Okras za drevesce^ bel ali v raznih barvah, večji komad din 1.50, manjši din 1.— A-176. škatla, 12 komadov ne-strih ali belih sortiranih kroglic ....................din 17.— A-173. Prasketalke, škatla z 10 komadi . . . din 2.50 Naročajte blago po pošti! Ne pozabite pri naročilu navesti številke, ki stoji pri sliki, količine naročenega blaga in opombe o vseh Svojih posebnih željah. J ZA MRZLE H262 68002 Visoki deški čeveljčki iz močnega boksa, z močnimi neraztegljivimi gumijevimi podplati. Od številke 27 do 30 din 89,— Od številke 30.5 do 34 din 99.— Od številke 3o.5 dp 30 . din 119. 4065—6611 Udobni in (opli ženski čevlji iz usnja, kombinirani s suknom in okrašeni z umetno kožuhovino. Imajo usnjene podplate in nizke pete. Zapenjajo se na zu-ponko. rt****1 6662—44722 Trpežni , čeveljčki /.a dečke iz telečjega boksa z usnjenimi podplati iu petami. Od številke 27 do 30 din 149. Od številke 30.5 do 34 din 169.— Od številke 34.5 do 39 din 199.— 2265—66135 Topli ženski čevlji iz usnja, kombinirani s suknom in okrašeni z umetno kožuhovino. Znotraj so vseskoz podloženi s klobučevino. Zapenjajo se na patentne zn-klopnike. Imajo usnjene podplate in pol v igikf pete. 7225—44 Tople ženske domače copate i/. mehke ka-rirane klobučevine, z usnjenimi podplati in s klohučevinastiuii vmesnimi podplati. 7117— 42 Udobne domače copate i/. karirunega dubla. Gospodom po napornem delu /a počitek doma zelo potrebne. 2026—96146 Ženski čevlji na stogle iz semiša, kombinirani s krokom. Imajo usnjene podplati in pol visoke pete. 9629—64730 Elegantni moški nizki čevlji iz finega telečjega boksa, r. usnjenimi šivanimi pod plati in petami.