Zbornik predavanj, 5. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2014 77 Uvod Predrakave spremembe materničnega vratu (MV) lahko vodijo v razvoj invazivnega raka materničnega vratu (RMV). Zdravljenje invazivnega RMV je zahtev- no in obsežno, pušča pa trajne in neugodne telesne ter psihične posledice. Odkrivanje in zdravljenje pre- drakavih sprememb MV s presejanjem je pripomoglo k zmanjšani pojavnosti invazivnega RMV in zmanj- šani umrljivosti zaradi te bolezni. Popolna diagnoza predrakavih sprememb MV temelji na citopatoloških, kolposkopskih in histopatoloških preiskavah. Kot dodatna metoda se uporablja testiranje na visokori- zične tipe humanih papilomavirusov (HPV), s čemer lahko zmanjšamo število nepotrebnih posegov. Zdravljenje predrakavih sprememb MV temelji na dejstvu, da z njim preprečimo razvoj obolelega tki- va v transformacijski coni v invazivno obliko RMV. Spremembe nizke stopnje (PIL nizke stopnje, CIN 1) obravnavamo konservativno, saj lahko spontano iz- ginejo. V dveh letih spontano izgine več kot 60 % teh sprememb. Zdravljenje priporočamo, kadar je nepra- vilnost prisotna več kot dve leti ali kadar sprememba napreduje v stopnji in velikosti. V primeru sprememb visoke stopnje (PIL visoke stopnje, CIN 2 in 3) obstaja Zdravljenje predrakavih sprememb materničnega vratu: pregled stanja in potreba po poenotenju Dušan Deisinger 1 , Iztok Takač 2 , Jakob Koren 3 , Urška Ivanuš 4 , Špela Smrkolj 5 1 Oddelek za ginekologijo in porodništvo, Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, Izola 2 Klinika za ginekologijo in perinatologijo, Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska 5, Maribor 3 Ginekološko-porodniški oddelek, Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, Celje 4 Presejalni program in register ZORA, Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, Ljubljana 5 Ginekološka klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška 7, Ljubljana Povzetek Zdravljenje predrakavih sprememb materničnega vratu temelji na dejstvu, da z njim preprečimo razvoj obolelega tkiva v transformacijski coni v invazivno obliko raka materničnega vratu. Trenutno v Sloveniji uporabljamo različne tehnike zdravljenja, odvisno od razpoložljive opreme v ustanovi, znanja in izkušenj. Lezije materničnega vratu, ki jih odkrivamo danes, so praviloma manjše od lezij, ki smo jih odkrivali v preteklosti. Ker so za različne lezije ustrezni različni načini zdravljenja, hkrati pa so z razvojem znanosti in tehnologije na voljo novi načini zdravljenja, bo v letu 2015 nosilec programa ZORA v sodelovanju s SZD-ZGO ustanovil delovno skupino za pripravo Smernic za zdravljenje pre- drakavih sprememb materničnega vratu v Sloveniji. K sodelovanju vabljeni vsi, ki v svoji vsakodnev- ni praksi zdravite tudi predrakave spremembe materničnega vratu. Te smernice bodo skupaj s Smer- nicami za celostno obravnavo žensk s predrakavimi spremembami materničnega vratu (iz leta 2011) in Smernicami za celostno obravnavo žensk z rakom materničnega vratu v Sloveniji (iz leta 2012) zaključile serijo sodobnih strokovnih priporočil za ginekološko obravnavo žensk v programu ZORA. Ključne besede: predrakave spremembe materničnega vratu, zdravljenje večja možnost razvoja invazivnega RMV, zato jih je potrebno zdraviti. Pri obravnavi bolnic s spremem- bami visoke stopnje imamo na razpolago različne načine in tehnike zdravljenja. Strokovnjaki so izdelali tudi natančne smernice, ki omogočajo pravilno izbi- ro ustreznega zdravljenja za posamezno bolnico. Za zdravljenje predrakavih sprememb MV lahko uporabljamo konservativne tehnike zdravljenja ter ablativne ali ekscizijske tehnike. Osnovni principi zdravljenja so na kratko opisani v Navodilih gine- kologom za delo v programu ZORA iz leta 2011, vsako leto pa so novosti prikazane tudi na Kolpo- skopskem tečaju. Konservativne tehnike zdravljenja predrakavih sprememb MV 1. Imunomodulacija: predstavlja zdravljenje z nekaterimi zdravili - oblikovalci (modulatorji) imunskega odziva. Sem sodijo predvsem zdra- vila, kot so imikvimod (Aldara) in interferoni (IFN gama). 2. Fotodinamično zdravljenje: Predstavlja uporabo svetlobne energije na MV po predhodni ekspo- ziciji z heksilaminolevulinatom (HAL). Tovrstno Zbornik predavanj, 5. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2014 78 zdravljenje je učinkovito v do 70 %, je pa tudi nekoliko cenejše od konizacije in ima manjšo perinatalno obolevnost kot konizacija. Fotodi- namično zdravljenje lahko kombiniramo tudi z elektrodiatermijsko ekscizijo, pri čemer dose- žemo popolno ozdravitev v 98,1 %. Ablativne tehnike zdravljenja predrakavih sprememb MV Z ablativnimi (destruktivnimi) tehnikami uničimo tkivo MV. Glavna pomanjkljivost teh posegov je, da ne omogočajo histopatološke preiskave. Ablativne tehnike so primerne za uporabo le pri ektocervikal- nih spremembah s povsem vidno transformacijsko cono. Majhne lokalizirane spremembe CIN 1 in 2 lahko zdravimo s krioterapijo ali elektrokoagula- cijsko diatermijo. Sprememb, ki segajo v cervikalni kanal, s temi tehnikami ne moremo zanesljivo uni- čiti. Med ablativne posege sodijo: 1. Krioterapija: Krioterapija omogoča zamrzovanje epitelija MV z uporabo kriokirurških tipal. Z njimi dosežemo temperaturo okoli –20°C, kar omogo- ča uničenje tkiva. Nizke temperature povzročijo kristalizacijo znotrajcelične tekočine, kar privede do propada celic. Najpomembnejša prednost krioterapije je njena enostavna uporaba, zato se pogosto izvaja tudi na primarnem nivoju. 2. Hladna koagulacija: Priporočene temperature pri tehniki hladne koagulacije se gibljejo med 100 in 120°C. Pogoj za uporabo te tehnike je, da transformacijska cona pred tem ni bila zdra- vljena z nobenim posegom. 3. Elektrokoagulacijska diatermija: Elektrokoagu- lacijska diatermija uporablja visokofrekventni izmenični tok v posebnih oblikah elektroma- gnetnega valovanja. Električni tok uporablja- mo kontinuirano ali periodično v trajanju 2–3 sekund, kar povzroči koagulacijo tkiva. Poleg visoke učinkovitosti, enostavnosti in nizkih stroškov so njene prednosti predvsem še mo- žnost uničenja obsežnih in globokih spre- memb ter možnost uničenja sprememb, ki se- gajo v cervikalni kanal. 4. Laserska evaporizacija: Za zdravljenje CIN se najpogosteje uporablja laser s CO 2 , ki proizvaja žarke valovne dolžine 10,6 μm, ki so sestavni del infrardečega spektra. Laserski žarki uniču- jejo tkivo z evaporizacijo in koagulacijo. Poseb- no koristni so pri zdravljenju sprememb, ki se z MV širijo na oboke nožnice. Ekscizijske tehnike zdravljenja predrakavih sprememb MV Ekscizijske (izrezovalne) tehnike omogočajo izrez tkiva MV, ki ga lahko histopatološko pregledamo. Med ekscizijske posege sodijo: 1. Ekscizija z diatermijsko zanko: Ekscizija z diater- mijsko zanko (angl. large loop excision of the transformation zone - LLETZ) je trenutno naj- pogosteje uporabljana tehnika za zdravljenje predrakavih sprememb MV. Z njo imamo dol- goletne pozitivne izkušnje tudi v Sloveniji. Po- seg pričnemo z infi ltracijo lokalnega anesteti- ka, ki mu lahko dodamo sredstva za lokalno kr- čenje žil. Sledi izrez tkiva z diatermijsko zanko. Poseg omogoča izrezanje celotne transforma- cijske cone z ohranitvijo tkiva za histopatolo- ško preiskavo. Lahko se izvaja tudi v primerih, ko je možno lokalno uničenje tkiva, kakor tudi tedaj, ko bi bila potrebna konizacija. Poseg se izvaja ambulantno in združuje vse prednosti, ki jih imajo ablativne tehnike pred klasično koni- zacijo (majhna obolevnost in uporaba lokalne anestezije). 2. Konizacija s skalpelom: Konizacija s skalpelom se izvaja pri sumu na mikroinvazivni RMV, v primeru okultnega invazivnega RMV, suma na žlezne spremembe, nepopolno vidne transfor- macijske cone pri ženskah z visoko stopnjo PIL, neujemanju citopatoloških in kolposkopskih izvidov ter v primeru prisotnosti CIN po pred- hodnem zdravljenju transformacijske cone MV. Konizacija s skalpelom je indicirana tudi pri bolnicah po 45. letu starosti. Konizacija je tudi metoda izbora pri zdravljenju večine mikroin- vazivnih rakov MV. 3. Konizacija s harmoničnim skalpelom: Pri tej teh- niki konizacije se namesto skalpela uporablja harmonični skalpel, ki na tkivo prenaša viso- kofrekventno ultrazvočno valovanje. Prednost uporabe harmoničnega skalpela je minimalna poškodba tkiva, manjša krvavitev in odsotnost dima, ki se sicer sprošča pri elektrokoagulaciji. Zaradi majhne poškodbe tkiva je histopatolo- ška ocena robov konusa zanesljivejša. 4. Laserska konizacija: Laserska konizacija je re- lativno draga in zamudna. Konus izrežemo s pomočjo laserskega žarka. Navadno se izvaja v lokalni anesteziji z uporabo lokalnih vazopre- sorjev. 5. Histerektomija: V poštev pride pri bolnicah s CIN, pri katerih so prisotne tudi motnje men- struacije, zdrs (prolaps) maternice ali miomi, kakor tudi v primerih adenokarcinoma in situ po zaključeni reprodukciji. Maternico najpogo- steje odstranimo z vaginalno histerektomijo, lahko pa tudi z laparoskopsko asistirano vagi- nalno histerktomijo (LAVH) ali abdominalno histerektomijo. Po odstranitvi maternice zaradi CIN so potrebne redne citopatološke kontrole krna nožnice, saj se pri teh bolnicah lahko v njem pogosteje razvije vaginalna intraepitelij- ska neoplazija (VAIN), še posebej, če je pri njih prisotna okužba s HPV. Zbornik predavanj, 5. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2014 79 Histopatološki pregled tkiva MV je končna diagno- za, na podlagi katere je mogoče načrtovati nadalj- nje ukrepanje in zdravljenje. Zato je zelo pomemb- no, da so standardi za zagotavljanje kakovosti na področju histopatologije dogovorjeni in se prena- šajo v vsakodnevno prakso. Prav tako je pomemb- no, da se histopatološki podatki beležijo v Registru ZORA, saj je histopatološka diagnoza zlati standard za spremljanje kakovosti na področju citopatologi- je in kolposkopije, primerjava histopatološke dia- gnoze in končnega izida bolezni pri ženski pa kaže tudi na kakovost na področju histopatologije, ki je ključnega pomena za doseganje želenih učinkov presejalnega programa. Anketno zbiranje agregiranih podatkov v letih 2001–2008: Register cervikalne patologije Zaradi večanja incidence RMV po letu 1992 se je Republiški strokovni kolegij za ginekologijo in po- rodništvo leta 2003 na pobudo Združenja za gine- kološko onkologijo, kolposkopijo in cervikalno pa- tologijo (ZGO-SZD) odločil, da sprejme standarde in kazalce kakovosti pri odkrivanju in zdravljenju RMV. Med standarde je bilo uvrščeno tudi zbiranje, spremljanje in posredovanje podatkov na podlagi vprašalnika, ki je bil poslan na vse ginekološko-po- rodniške oddelke po Sloveniji. Podatki so se zbirali za leta 2001–2007. Podatke so posredovali vsi gine- kološko-porodniški oddelki v Sloveniji. Pri naboru podatkov so sodelovali vsi ginekološko-porodniški oddelki v državi, predvsem njihovi predstojniki, vodje kolposkopskih dejavnosti po bolnišnicah, ter sodelavci iz citopatoloških laboratorijev. Vprašalnik ima 12 sklopov vprašanj (Priloga 1), s pomočjo ka- terih se je ocenjevalo: • koliko operativnih posegov MV opravimo le- tno v Sloveniji; • katere stadije neoplastičnih sprememb najpo- gosteje zdravimo; • katere metode zdravljenja neoplastičnih spre- memb uporabljamo. Rezultati analize odgovorov z vprašalnika kažejo, da smo v obdobju 2004–2007 v Sloveniji zdravili od okoli 2.000 do 2.500 predrakavih sprememb in začetnega stadija RMV letno (Slika 1), pričakovano smo najpogosteje zdravili CIN visoke stopnje (Slika 1). Število zdravljenj je med letoma 2006 in 2007 nekoliko zmanjšalo, predvsem na račun CIN 3 in CIN 1. Najpogosteje uporabljena tehnika zdravlje- nja je bil LLETZ, uporaba katerega se je v opazova- nem obdobju večala (Slika 2). Druga najpogosteje uporabljena tehnika zdravljenja je bila konizacija s skalpelom, katere uporaba se je z leti manjšala. Prav tako se je z leti manjšala uporaba laserske eva- porizacije, ki se uporablja samo na Ginekološki kli- niki v Ljubljani in je bila tretja najbolj pogosta me- toda zdravljenja. Rezultati ankete so pokazali, da v Sloveniji uporabljamo različne operativne tehnike zdravljenja predrakavih sprememb MV, odvisno od razpoložljive opreme v ustanovi, znanja in izkušenj. Vsi oddelki v raziskavi uspešno obvladajo histerek- tomijo, bodisi vaginalno ali z laparotomijo. Izpolnjene ankete so se vnašale v bazo podatkov imenovano Register cervikalne patologije, ki ga je upravljal dr. Dušan Deisinger iz Splošne bolnišnice Izola. Register je v preteklosti pomembno dopri- nesel k zagotavljanju in nadzoru nad zdravljenjem predrakavih sprememb in postavil prve usmeritve na tem področju. Izkazalo pa se je, da je največja Slika 1. Število zdravljenj CIN (1–3) in RMV (stadija 1A in 1B) po koledarskih letih. Vir podatkov: vprašalnik Registra cervikalne patologije. Zbornik predavanj, 5. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2014 80 težava prav zbiranje podatkov. Do težav je priha- jalo, ker nekateri oddelki nimajo evidence, iz ka- tere bi lahko črpali podatke, zato so bili primorani podatke oceniti. Iz tako zbranih podatkov je tudi težko oceniti, kolikšen odstotek vseh lezij se zdra- vi – na primer, ali je zmanjšanje zdravljenja CIN 1 povezano z manjšim bremenom CIN 1 v populaciji ali s spremembo zdravljenja CIN 1 v praksi. Sprotno zbiranje personaliziranih podatkov ter poenotenje informacijske tehnologije bi bilo bolj informativ- no, temu je namenjen centralni presejalni register ZORA. Podatki o bremenu CIN 3 in RMV se zbirajo v Registru raka RS in so na voljo na interaktivnem spletnem portalu SLORA. Registracija personaliziranih podatkov o histo- patoloških izvidih od leta 2004 dalje: centralni presejalni register ZORA Ob uvedbi organiziranega, populacijskega pre- sejalnega programa ZORA je bil na Onkološkem inštitutu Ljubljana poleg Registra raka Republike Slovenije vzpostavljen še centralni presejalni re- gister ZORA, ki v skladu z Zakonom o zbirkah po- datkov s področja zdravstvenega varstva (Ur. l. RS, št. 65/2000) od leta 1998 (za ljubljansko in koprsko regijo) oz. od leta 2003 (za področje cele Sloveni- je) beleži vse citološke in tiste kolposkopske izvide, ki so opravljeni ob odvzemu BMV. Od leta 2004 se v Registru ZORA zbirajo tudi histopatološki izvidi s podatki o posegih na MV, od leta 2010 pa tudi izvidi triažnih testov HPV. V skladu z zakonom po- datke v Register ZORA pošiljajo vsi citopatološki in histopatološki laboratoriji. Del podatkov v labora- torijih pridobijo iz napotnice ginekologa, podatke za izvid pa generirajo sami. Zaradi sprotnega in personaliziranega zbiranja podatkov vemo, koliko posameznih dejavnosti diagnostike in zdravljenja opravimo v Sloveniji ter poznamo breme posame- znih bolezni MV v Sloveniji. V skladu s priporočilom Evropskega sveta o presejanju za raka in priporo- čili Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti v presejalnih programih za RMV pa je omogočeno tudi spremljanje in nadzor kakovosti obravnave žensk v programu od presejalnega pregleda vse do zdravljenja. Glavni izziv za celostno in kakovostno spremljanje kakovosti delovanja programa ZORA je pomanjklji- va registracija kolposkopskih izvidov pri kolposko- pijah, ki jim ni pridružen odvzem BMV, in pomanj- kljiva registracija tistih posegov na MV, pri katerih ni odvzet vzorec za histopatološko preiskavo (ablativ- ni posegi in imunomodulacija). Dodatno beleženje kolposkopskih preiskav in zdravljenja predrakavih sprememb z drugimi metodami (kot ekscizijskimi) bo omogočilo realen in celovit vpogled v kakovost postopkov diagnostike in zdravljenja predrakavih sprememb MV, kar bo omogočilo nadgrajevanje in izboljševanje procesa. Beleženje kolposkopske preiskave v kolposkopski karton je potrebno tako v okviru dobre klinične prakse in iz raziskovalnega, kot tudi iz pravnega vidika. Zaključek Predrakave spremembe MV predstavljajo nevar- nost za zdravje žensk, saj lahko napredujejo v RMV. Zato moramo, predvsem višje stopnje CIN, ustre- zno zdraviti. Pri tem lahko uporabimo različne me- tode in tehnike, katerih vsaka ima določene pred- nosti in tudi slabosti. Ne tako redki so tudi zapleti po posegih, predvsem krvavitev. Najpogosteje uporabljamo ekscizijske tehnike, ki omogočajo hi- 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 2004 2005 2006 2007 Vrsta zdravljenja CIN in RMV (stadij I) LLETZ Konizacija Rekonizacija TELA, VTE LV Krioterapija Slika 2. Tehnike zdravljenja CIN in stadija I RMV v odstotkih. Vir podatkov: vprašalnik Registra cervikalne patologije. Zbornik predavanj, 5. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2014 81 stopatološko analizo vzorca, odstranjenega z ope- racijo. Po posegu je potrebno nadaljnje spremlja- nje bolnic, saj so možne tudi ponovitve bolezni. V tem primeru je potrebno ponovno zdravljenje. Trenutno v Sloveniji uporabljamo različne tehnike zdravljenja predrakavih sprememb MV, odvisno od razpoložljive opreme v ustanovi, znanja in izkušenj. Dodatno beleženje podatkov v registru ZORA o iz- vidih kolposkopskih preiskav in zdravljenju predra- kavih sprememb z drugimi metodami (kot eksci- zijskimi), bo omogočilo realen in celovit vpogled v kakovost postopkov diagnostike in zdravljenja pre- drakavih sprememb MV. To bo omogočilo spremlja- nje kakovosti obravnave žensk, kar je nujen pogoj za z dokazi podprto nadgradnjo strokovnih smernic. Lezije MV, ki jih odkrivamo danes, se razlikujejo od lezij, ki smo jih odkrivali v preteklosti. Po uvedbi organiziranega presejalnega programa in doseže- ni 70 % pregledanosti ciljne populacije pričakuje- mo, da danes odkrivamo manjše lezije, ki pa so z diagnostičnega vidika bolj zahtevne. To je še bolj prišlo do izraza ob uvedbi triažnega testa HPV, s pomočjo katerega odkrijemo več lezij pri ženskah s patološkimi spremembami nizke stopnje, ki so praviloma majhne. Ker so za različne lezije ustrezni različni načini zdravljenja, hkrati pa so z razvojem znanosti in tehnologije na voljo novi načini zdra- vljenja, bo v letu 2015 nosilec programa ZORA v so- delovanju s SZD-ZGO ustanovil delovno skupino za pripravo Smernic za zdravljenje predrakavih spre- memb materničnega vratu v Sloveniji. Te smernice bodo skupaj s Smernicami za celostno obravnavo žensk s predrakavimi spremembami materničnega vratu iz leta 2011 in Smernicami za celostno obrav- navo žensk z rakom materničnega vratu v Sloveniji iz leta 2012 zaključile serijo sodobnih strokovnih priporočil za ginekološko obravnavo žensk v pro- gramu ZORA. Literatura American College of Obstetricians and Gynecologists. ACOG Committee Opinion No. 463: Cervical cancer in adolescents: screening, evaluation, and manage- ment. Obstet Gynecol 2010 16 (2 Pt 1): 469–72. Arbyn M, Anttila A, Jordan J, Ronco G, Schenck U, Segnan N, et al., edit ors. European guideliness for quality assurance in cervical cancer screening. 2 ed. Lux- embourg: Offi ce of Offi cial Publications of the Euro- pean Union, European Communities; 2008. Deisinger D. Kazalci kakovosti pri zdravljenju prekanceroz materničnega vratu v Sloveniji. V: Možina A, ur. Zbornik predavanj 2. Slovenskega kongresa o cer- vikalni patologiji z mednarodno udeležbo in kol- poskopskim tečajem, Portorož, 7. 3. – 10. 3. 2007. Ljubljana: Združenje za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in cervikalno patologijo, 2007: 150–4. Grizzle WE, Srivastava S, Manne U. The biology of incipi- ent, pre-invasive or intraepithelial neoplasia. Cancer Biomark 2011; 9: 21–39. Primic Žakelj M, Uršič-Vrščaj M, Pogačnik A, Ivanuš U. Navodila ginekologom za delo v programu ZORA- posodobitev 2011, Ljubljana: Onkološki inštitut, 2011. Priporočila Sveta z dne 2. Decembra 2003 o presejalnih pregledih za odkrivanje raka (2003/878/EC), 327 (2003). Smrkolj Š. Citološke in biopsijske tehnike ter kolposkopi- ja v ginekologiji. Med Razgl 2011; 50: 45–54. Takač I, Uršič-Vrščaj M, Repše-Fokter A, Kodrič T, Rakar S, Možina A, Smrkolj Š, Primic-Žakelj M, Stržinar V, Vak- selj A, Arko D. Clinicopathological characteristics of cervical cancer between 2003 and 2005, after the in- troduction of a national cancer screening program in Slovenia. Eur J Obstet Gynecol Reprod Biol 2008; 140: 82–9. Takač I. Sodobno zdravljenje predrakavih sprememb materničnega vratu. V: Smrkolj Š, ur. Zbornik, Lju- bljana: Združenje za ginekološko onkologijo, kol- poskopijo in cervikalno patologijo SZD: Onkološki inštitut, 2014. Uršič-Vrščaj M, Rakar S, Možina A, Takač I, Bebar S, Šubic Z, Kodrič T, Smrkolj Š. Clinical audit of patients with cervical cancer in Slovenia. Data analysis from 2003- 2006. Eur J Gynaecol Oncol 2008; 29: 628–32. Uršič-Vrščaj M, Rakar S, Možina A, Kobal B, Takač I, De- isinger D, Zore A. Smernice za celostno obravnavo žensk s predrakavimi spremembami materničnega vratu. Združenje za ginekološko onkologijo, kol- poskopijo in cervikalno patologijo. Slovensko zdravniško društvo, Ljubljana 2010. Vrtačnik-Bokal E, Rakar S, Jančar N, Možina A, Poljak M. Role of human papillomavirus testing in reducing the number of surgical treatments for precancer- ous cervical lesions. Eur J Gynaecol Oncol 2005; 26: 427–30. Wright TC Jr, Massad LS, Dunton CJ, Spitzer M, Wilkinson EJ, Solomon D; 2006 American Society for Colpos- copy and Cervical Pathology-sponsored Consen- sus Conference. 2006 consensus guidelines for the management of women with cervical intraepithelial neoplasia or adenocarcinoma in situ. Am J Obstet Gynecol 2007; 197: 340–5. Zbornik predavanj, 5. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2014 82 Priloga 1. Vprašalnik Registra cervikalne patologije, s katerim so se zbirali agregirani podatki o zdravljenju predrakavih sprememb in začetnega stadija raka materničnega vratu v letih 2001–2007. Vprašalnik – Register cervikalne patologije Bolnišnica (izpolni): __________________________________________ Nosilec kolposkopske dejavnosti: __________________________________________ Tel.: __________________________________________ E-mail: __________________________________________ 1. Število zdravljenih CIN in zgodnjih oblik RMV v letu 2013 CIN I. CIN II. CIN III. I A I B Skupaj I A1 I A2 I B1 I B2 LLETZ LV Krioterapija Konizacije Rekonizacije TELA, VTE Skupaj 2. Število I A, I B v konusih! I A1 (pod 1mm) _________ N = _____________ I A1 _______________ N = _____________ I A2 _______________ N = _____________ I B1 _______________ N = _____________ I B2 _______________ N = _____________ Skupaj N = _____________ , _____________ (%) 3. Delež konusov (LLETZ + konizacij) z negativno histologijo? _____________ 4. Delež konizacij v nezdravem? _____________ % 5. Delež LLETZ konusov v nezdravem? _____________ % 6. Delež (LLETZ + konizacij) v nezdravem? _____________ % 7. V kolikšnem % je v rekonizatu (zaradi CIN III ni v zdravo) še ohranjen CIN N = ___________ % 8. Število diagnostičnih (konizacij + LLETZ) pri neg. biopsiji N = ___________ 9. Invazivni karcinom po TELA, VTE? N = ___________ 10. Število biopsij in abrazij CK? N = ___________ 11. Število negativnih biopsij in abrazij CK? N = ___________ Število VIN: -VIN I: __________ Število VAIN: -VAIN I: _________ -VIN II: __________ -VAIN II: _________ -VIN III: __________ -VAIN III: _________ -CA Vulve:__________ -CA Vagine:_________ *Obkroži metode, ki jih je mogoče izvajati v vaši bolnišnici! *Vmesne stopnje zaokroži navzgor! *Če podatki niso dosegljivi, ocenite in ustrezno zaznamujte. VIN (Vulvarna Intraepitelna Neoplazija) VAIN (Vaginalna Intraepitelna Neoplazija) *Diagnostični LLETZ ali konizacija opravljena zaradi druge patologije (vnetja, krvavitve...) in ne zaradi CIN Lezije. *Pri TELA, VTE izločite histerektomije, kjer je ugotovljen CIN. Operacija pa je bila opravljena primarno zaradi druge patologije.