Leto IV., štev. 32 V LJubljani, četrtek dne 8. februarja 1923 PoStnina parSaSrana. Posamezna Stev. stane 1 Din I»hm|» o a 3 zlutref. Sune mesečno IO— Dia n icozemgtvo 20"— m OgU« po tarifa Uredništvo: ItikJoéléeva ceila sL 16/1 Telefon «L 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upraynlátvo: L{ubl|ana. Preieroam. uL št M. Telet «č 86 Podružnice: Maribor. Barvarska s!iea •C L TeL it. 22. Celi«. AJekuodr. Kačo» pri poitn. čelcoi «»»odo Ü9w. U.84X Izredni zbor zaupnikov ljubljanske in mariborske oblastne organizacijo jugoslovanske demokratske stranke, sc vrši v nedeljo, dne 18. t. m. ob pol 11. uri v veliki dvorani Narodnega doma, I. nadstropje, v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: !..) Nagovor in poročilo predsedstva ljubljanske oblastne organizacije. 2.) Poročilo predsedstva mariborske oblastne organizacije. 3.) Naš boj za narodno mejo. 4.) Odobritev kandidatur za narodno skupščino. 5.) S!uča;nosii. Vsled sklepa predsedstev mariborske in ljubljanske oblastne organizacije vabimo na ta velevažni zbor zaupnikov cdokupno zaupni-štvo JDS. iz obeh oblasti in ga poživljamo, da se zborovanja polno-številno udeleži. Točno ob pol dveh popoldne je za cdcležence zaiipniškcga zbora skupen obed v dvorani Kazine v i. nadstropju. Ta zaupniški zbor bodi velika manifestacija naše Demokratske stranke z ozirom na bližajoče se volitve. Dostop imajo in so vabljeni na zbor kot poslušalci tudi drugi somišljeniki JDS., ki se pri vstopu v dvorano legitimirajo z izkaznico svoje kra-ievne organizacije. Z demokratskim pozdravom Za načolstvo Ijublfansfce oblastne organizacije JDS.: predsednik dr. Gregor Žerjav, narodni poslancc. Za načeistvr mariborske oblastna organizacije JDS.: predsednik Ivan R c b e k. V Llubljani in Mariboru, v februarja 1923- Nove uradniške doklade sprejete SEJA FINANČNEGA ODBORA. — POSL. REISNER O PRAVEM IZ-ENAČENJU. - FINANČNI MINISTER ODKLONIL VSE SPREMINJE-VALNE PREDLOGE. — ZVIŠANJE DOKLAD ŠE LE S t. MARCEAL Ministrske izjave INTERVENCIJA DR. KIJKOVCA PRI NOTRANJEM MINISTER JE NEDOLŽEN KOT JAGNJE IN NE MINISTRU. ~ VE NIČESAR šša&aliske konvencije Rim, 7. februarja, si. Italijanski parlament je na svoji včerajšnji seji ratificiral ^ashingtonsko pogodbo o razorožitvi na morju. Na današnji popoldanski seji jo bila ratificirana po kratki debati , trgovinska pogodba s Češkoslovaško. j Zunanji celsek zborni :e je pričel danes : t razpravo o santnmargheritsliili konvencijah z Jugoslavijo. tsrl&a 23 sprs-lem v Halo anfanto Beograd. 7. februarja, p. Grška vlača je poslala državam Male antante roie, v katerih predlaga, naj se tudi Grška sprejme v zvezo Male antante. Med vladami Male antante so se zato vršili včeraj in danss živahni razgovori glede tega predloga. Grška, kakor •e doznava iz irerodajnih teoTajskih političnih krogov, za enkrat nima dosti izgledov za formalni sprejem. Pot krnclerla delala v Beo«r7d DttnaJ, 7. februarja, s. Zvezni knnce-fcr dr. Sclpel odide dre 18. februarja za dva dni v Bcorrad, kjer se bo razgovora z zunanjim ministrom Nlnčlčem In ml-ristrskim predsednikom Pašlčem o vseh vprašanjih, ki se tičejo sklepanja trgovske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo. Z zveznim Uancelarjem potujejo žte-vilrl strokovni poročevalci. Program po gajonj je že točno Izdelan. Ministrski svet Beograd. 7. februarja, p. Danes dopoldne se je vršila seja vlade v stanovanju ministrskega predsednika Paši-da. ki je še vedno bolan. Na seji je poročal vojni minister o stanju armade, ki je ¡x>voIjno. Notranji minister je poročal o položaju v južni Srbiji ter o preiskavah glede zadnjega vpada bolgarskih komitašev, nakar so ministri razpravljali o volilnih pripravah Italijanskega goriških sodiš? Gorica. 7. februarja. 1. Tukajšnjemu fodišču je poslal pretekli četrtek dr. Tonkcj slovensko vlogo in je na opozorilo sodnika, naj jo prestavi na italijanski jezik, zahteval, naj se od Slovencev sprejemajo slovenske vloge. Sodišče je nato odločilo, da se dopuščajo vloge le v itab'ianžčinL Ccogrcd, 7. februarja, g. Danes popoldne ob 16, se je vršila seja finančnega odbora, katere se je udeležilo vse« 21 članov. Od slovenskh poslancev so bili navzoči dr. Kubovec, prof. Rclsner, Rajer, Deržič in Pušenjak. Kot prva točka je na dnevnem redu predlog finančnega odbora o spremembi zakona o draginjskih dokladah državnih namcščcnccv in upokojencev v že objavljenem besedilu. Po prečitanju poročila finančnega ministra je v načelni debati prvi dobi! besedo poslanec Relsner, ki je uvodoma izjavil, da smatra vprašanje državnih nameščencev za tako eminentno važno, da debate ne bo izrabil s političnastrankarskega stališča, i Ne bo torej izrekal nezaupnico vladi in bo glasoval za vsak predlog, s katerim Se x>maga državnim nameščcnccm in vpokojcnccm v bedi brez ozira na to, ¡» katere strani-je stavljen. Tudi noče gu-biti časa s splošnim razmotrivonjem c gmotnem položaju uradništva, o splošni draginji In drugih razmerah, v katerih trpe vsi uslužbenci in vpokojencl, temveč da hoče samo predlog vlade podvreči stvarni kritiki. Pred vsem vpraša finančnega ministra zakaj ni istočasno stavljen na dnevni red tudi predlog o spremembah glede draginjskih doklad železničarjem. 2e lansko leto je govornik dosegel, da je izplačevanje draginjskih doklad železničarjem prišlo na reševanje istočasno z zakonskim prcdiqgom o ostalih civilnih državnih nameščencih. Vlada je na to kategorijo očividno popolnoma pozabila. K predlogu samemu Izvaja govornik sledeče: Predlog kaže v detajlih, da je izenačenje več nego površno __ ln v gotovem oziru le navidezno. Ustvar jena so namreč nova nasproistva tako med pokrajinami, kakor tudi posebno med posameznimi kategorijami državnih namcščcnccv. Predbg sicer ukinja 4. in 5. razred draginjskih doklad, pa povsem šablonski uvršča v prvi razred Beograd, Zcmun in Sušak, kakor je to bilo prej, v drug razred postavlja vsa mesta, v tretji razred pa vse trge In vasi. Vladni predlog se ne ozira prav nič na potrebe izredne draginje, kakor n, pr. v Prek-murju, Dalmaciji in Primorju, ne ozira se n-a izredne razmere državnih uslužbencev v industrijskih krajih, v zdraviliščih in letoviščih, kakor so Bled, Boh. Bistrica, Jesenice, Radovljica, Rogaška Slatina, Dobrna, potem na obmejne kraje, kakor n. pr. Kastav, in kraje na Kranjskem ob Italijanski meji. Minister je v svojem predlogu tudi popolnoma pozabi! na kontinuiteto med osebnimi dokladsmi nradniških kategorij in onih nlžlih uslužbencev. Tako n. pr. je po prejšnjem zakonu podurad-nik v I. razredu imel Is 2 dinarja manj kakor uradnik v V. razredu, danes je ta razlika 6 Din, ker se za pednradnike ne predlaga istočasno noben povišek. Po prejšnjem zakonu je imel sluga v I. razredu iste doklade kakor roduradnik v V. razredu, danes ima celo za 1 dinar manj nego preje. Ako bi minister res hotel izvesti napovedano izenačenje, bi moral tako poduradnlkom kakoT slugam povišati osebne doklade najmanj za 4 odn. 5 dinarjev dnevno. Vladni predlog vsebuje povišanje maksima vkupnlh draginjskih doklad za nižje uslužbence od 100 na 200 dinarjev. Tudi v tem ozira se 5c «izenačenje» spremenilo v nove krivice. Poduradnik v I. razredu bo dobival do-klado za vse rodbinske člane, v H. razredu samo za 3.9 članov, v III. razredu za 3.7 članov družine, sluge pa dobivaji» v I. razredu za 4.8, v drugem razredu za 3.87, v III. razredu za 32 članov družinske draglnjske doklade. Govornik Izjav Ija, da bo v specijalnl debati prodlagai ukinjenjc maksimiranja. Glede vpokojencev je minister v svojem predlogu zenačil vpokojence na ta način, da dobijo vpokojenci s kronsko penzijo v I. razredu 3 dinarje dnevno več, v H. razredu I dinar dnevno več, v III. razredu pa celo 2 dinarja dnevno manj nego so prejemali do danes. PIus v !. razrodu je v ostalem prazna samohvala, kajti v največjem mestu L razreda, t }. v Beogradu nI niti enega vpokojenca s kronsko penzijo. Kot poseben primer, kako površen ic ministrski predlog, navaja govornik člen 28., v katerem se dovoljuje nradniku rodbinska doklada brez ozira na višino davka, ki ga plačuje od svojega posestva. med tem ko še vedno odreka pravico do rodbinskih doklad slugam, ako Imajo posestvo, od katerega plačujejo letno 5 dinarjev neposrednega davka. Končno opozarja govornik na člen 34. glede draginjskih doklad zakoncev, če sta oba v državni službi. Novi prejemki bi se morali računati od 1. januarja 1923. Govornik bo glasoval v načelni debati za vladni predlog, toda v trdnem pričakovanju, da bo finančni minister v spe-cijalni debati pristal na njegove predloge v svrho čim pravilnejšega izenačenja. V načelni debati so govorili še ostali zastopniki opozicije, ki so se vobče pridružili izvajanjem poslanca Reisnerja. posebno pa Se o draginjskih razmerah, o stanovanjski mize-riji in o nezadostni skrbi vlade za državne uslužbence. Osobito je posl. Divae očital vladi, da je njen današnji predlog volilni manever. Pri glasovanju je bil vladni predlog v načela sprejet s 17 glasovi prati 4 glasovom. V specOelnl debati je stavil posl. Reisner razen že gori omenjenih predlogov še nekatere druge popravke. Finančni minister je priznal poslancu Reisnerju, da so njegova izvajanja izšla iz stvarnih razlogov in natančnega proučevanja celega zakona, da pa za danes ne pristane na noben predlog, ki bi imel za posledico finančni povišek. Tako so pri specialnem glasovanju propadli vsi predlogi v korist nižjih uslužbencev, ker so prati njim glasovali vsi radikalci in muslimani Z njihovimi glasovi je bil sprejet vladni predlog. Sprejete so torej glodeče spremembe: NOVI DODATKI. ' Draginjskj razredi so trije: t.) Beograd, Zemun, Sušak; 2.) vsa draga mesta; 3.) vsi trgi in vse vasi. Draginjske doklade uradnikov, poduradnikov in slug so iste, kakor v prejšnjih prvih treh razredih. Stanarinsko doklado dobe s^jno uradniki, in sicer po členu 21. z*kona. Člen 17. glede vpokojencev določa brez ozira na to, ali je penzija v dinar, jih ali kronah, pri uradnikih do letnih 2999 dinarjev v I razredu 13, v II. 12 in v III. 11 dinarjev; od 3000 cinarjev da'je na v I. razredu 14, v II. 13 in v III. 12 dinarjev; vpokojenci iz kaltrro rije poduradnikov in sSug brez ozira na višino pokojnine v I. razrelu 11. v II. 10 in v IIL pa 9 dinaijev. Vs| vpokojenci dobe stanarino p- členu 22. ¡Maksimum dohodkov za vpokojence v členu 26. se dvigne a* 2000 Din. Za vpokojenke, ki prejemajo vdov-nin0 bi so stare nad 60 let. je odprav. Ijena določba člena 28„ točke 4. Novi zakon stopi v veljavo 8 1. marcem. Beograd, 7. februarja, p. Podante dr. Kukovec je danes pri ministru za notranje stvari Vujičiču protestiral, da bi se dajale narodnim manjšinam enostransko dalekosežne nacijoaalne koncesije brez zaslišanja nacijonalnih strank, ki stoje na stališču ustave. Na crrožnjo, da bodo narodne stranke v Sloveniji izvajale skrajne konsekven-ce. če $e bo zatiral slovenski živelj na korist Nemcem, je izjavil minister Vu-jičič. da se ni dosedaj ničesar drugega ukrenilo, kakor da se je dala tudi Nemcem volilna pravica ter dovolila v Celju nemška veselica. Na oj>ozorilo. da so bili favorizirani celo Nemci iz inozemstva ter da je bilo več avstrijskih nemških družin na zabavi, ki je bila nemška politična manifostacii?., je odgovoril minister, da on tega ni odobril in da razume, da je državotvorni element imel j>ovod biti nezadovoljen. Na vprašanje, ali more dati decidirano izjavo, da se ne bodo reševali administrativni sj>ori glede nemških razlaščenih društev brez predhodnega za slišanja predstavnikov državotvornih slovenskih strank v korist Nemcem, je odgovoril minister izogibajoče, češ. z njegovo vednost jo se to ne bo prakticiralo. Ministrove izjave niso zadovoljive; tem manj, ker se glede pakta z Nemci govori, da je izvršitev nemških zahtev določena za čas po volitvah. O paktu samem dr. Kukovcc kot opoti-cijonalni po-Iar.eo z ministrom seveda ni mogel razpravljati. Drugo vprašanje, ki ga je stavi! dr. Kukovec ministra, je bilo. zakaj pokrajinska upTava terorizira opozicijonalne kandidate in kako je mogel pokrajinski namestnik pretiti obrtnikom, zla- sti v Prekmurju kandidatu Štefanu Kuharju in njegovemu prijatelju Ben-ku ter predsedniku obrtnega društv:. v Mariboru, da imajo pričakovati škodo v svojih obrtih, oziroma pri financiranju obrtne ravtave, če ne feodn upoštevali pri volitvah zahtev radikaV ske stranke. Minister Vujičič je odgovoril, da on čuva pri volitvah popoi-no svobodo in da njegovi stranki nj na tem. da bi bili v Sloveniji izvoljeni ra dikalski |>osIanci! Minister le želi izvolitev državi zvestih poslancev, r.a.j »i bodo katerekoli stranke, od kateri! pričakuje, da bodo tudi v narodr.-. skupščini sodelovali da se ohrar ustava. Tudi ta odgovor ministra je le pr-zen izgovor. Dejstva, fei jih je navedi! poslanec Kukovec. stoji, in ministrova izjava, da o n čuva svobodo (l). ji!: ne spravi s sveta. V ostalem je postaranje pokrajinskega namestnika f*" členu 96. volilnega zakona kaznjivc z izgubo čina in bo po brezusticšni Ln tervenei.-i potrebna kazenska ovautj pri okrožnem sodišču, ki je za to ko^r. petentno. Končno je dr. Kukovec interp lir?' ministra glede notice, ki jo je objav:; [«krajinski namestnik v ljubljanskih listih glede velikih županov, češ; di ostane komnetenea pokrajinskih upra -neokrnjena." Dr. Kukovec je opozori!, da se ta komunik6 tolmači od gotov; strani tako, kakor da bi bila suspendirana izvedba zakona z dne 26. apri la 1922. Minister je odgovoril, da so it dane odredbe za pripravo likvidaciji pokrajinskih uprav in da bodo tako; [»o končanih volitvah na&tapili velik; žtit&ni v polni funkciji. Turki začenjalo zopet s sovražnostmi? IZGON ZAVEZNIŠKIH LADU IZ S MIRNE. — TURKI SMATRAJO PRELOM ZA DEFINITIVEN. * London, 7. februarja, sj. Renterjev urad poroča iz Carigrada, da je turški vojaški poveljnik v Smirnl pozval poveljnike v smlrenskem pristanišču vkrcanih zavezniških ladij, naj z vsemi ladjami še tekom današnjega dne zapuste pristanišče, ker jih mora sicer po nalogu turške vlade v Angorl Izgnati s 6iIo. Podrobnejših vesti o tem incidenta še ni; samoumevno pa je vzbudilo poročilo ogromno senzacijo, ker lahko pomenja obnovitev vojne na vzhodu. Angleška vlada bo razpravljala o zadevi še nocoj, čim prejme uradno poročilo admirala Mi cbolsona, ki poveljuje zavezniškemu brodovju v Dardanelah. Po poročilu «Timesov» se je odpeljal Micliolson danes popoldne s križarko iz Carigrada v Smirno, da posreduje pri turškem poveljniku in izposluje odgod tev, dokler ne pride do sporazuma med turško vlado in zavezniškimi. London, 7. februarja, j. «Morning Post» javlja iz Carigrada: Ko se je izvedela da je iausannska konferenca končana, j se je sestala angorska narodna skupščina k tajni seji. V turških krogih se bi trjuje, da ne pričakujejo od ponovnih pogajanj uspehov in so nazlranja, da i! razld konference končnoveljaven. Novi poskusi za razprave' ne bi ha* sprejeti niti v skupščini niti v javnosti Kemal paša je s svojo soprogo nadzira! danes čete v Canaku in izjavil, da t" vzroka jih odpokllcevau. Vlada Je izda la narecfbo, da ne sme nobena ladja na<5 tisoč ton pristati v smirenskem pristani šču in da morajo vse take v 24 urah lo ko zapustiti IZMETPA5A ZAPUSTIL LAUSANNS Lausanne, 7. februarja, s. «Havas» ja-Ija: Izmet-paša in njegovi glavni sede lavci so danes odpotovali. Turško dele gabijo zastopa v Lausanni njen tajnik. Skupno posredovanfe Ifalife in Češke v ruhrskem sporu? NEMČUA ODKLONILA FRANCOSKI PREDLOG. Dunaj, 7. februar^, s. V tukajšnjih dl-} London, 7. februarja, j. «Daily Chro-plomatičr.ih krogih Uraži vest, da sta | ničle» poroča, da je l>a;e francoska vla-Mussolirl In dr. Bcrcš sklenila napraviti j da stavila nemški sledeče pogoje za iz- pri francoski vladi s'.surne korake 'za re- ! praznitev ruhrskega ozemlja in dovoli- ... _____. ____ __. . jl^Alatn. iiV.lna llnhi»' NMlfilft RIO. šltev ruhrsUega konlliUta. Tudi poslani lm oheh držav sta baje napravila demar-šo pri berlinski vladL Te vesti so po In-formarljah v tukajšnjih dobro poučenih čeSkih krogih povsem verjetne. Podrobnosti te akcije se zaenkrat ne izroče javnosti, ker bi se s predčasno diskusijo škodovalo uspehu, tev dveletne čakalne dobe: Nemčija mora vzeti takoj 6 milijard zlatih mark posojila, od katerega dobi Francija takoj 2.1 milijarde v gotovini na račun reparacij. Nemška vlada je predlog kategorično odklonila. Ratfiriaite „JUTRO"! Mariborski proračun spre ei e. Maribor, 7. februarja. To komaj polurni zamudi je župan s precej dobrodušnim obrazom otvoril občinsko sejo. na katero so prišli obč. svet niki ekoro polnoštevilno. Manjkal je le pri klerikalcih dr. Verstovšek. 2upan je na.prej sporočil, da novo vpoklicani obč. svetnik Ferenc ne more sprejeti mandata, češ da je kot eksekutivni organ sodišča vedno zaposlen zunaj sodišča. Dr. Leskovar pa je proti razrešitvi, češ da je mora! g. Ferenc to preje vedeti, ko je kandidira!. Zupan temu odgovarja in da razrešen;« g. Ferenca na glasovanje, kar je bilo sprejeto. Proti so glasovali le klerikalci. Tako bo mesto g. Ferenca poklican za obč. svetnika višji preglednik g. Fran Arko (NSS). Ko je nato župan prešel k dnevnemu redu in pozval podžupana Druškoviča, da referira o proračunu, se je naenkrat dvignil zopet duhovnik dr. Jerovšek in začel v dolgoveznem obstrukcijskem govoru očitati županu razne stare lamen-tacije, čei da je doslej že ponovno kršil občinske statute, da si je nepravdno izplačal zvišano plačo, da je izplačaj Koi-beznu provizijo itd. in da je tudi danes kršil statute, češ da bi moral po § 52 sklicati sejo tri dni poprej. K današnji seji pa je bil baje dr. Jerovšek vabljen šele danes, njegov tovariš Žebot pa sploh ni dobil vabila. (Zebot pa je bil kljub temu navzoč na seji). Sklepanju na tej seji je torej po dr. Jerovškovem mnenju neveljavno in vlaga njegov klub že vnapiej protest proti vsakemu sklepanju ca današnji seji MeS govorom je padlo s socialističnih klopi par krepkih medklicev in ie dr. Jerovšek županu ponovno očital žaij!-vost. Prava burja pa se je dvignila ob županovem ugotovila, da je bil vabljea duhovnik dr. JerovSek na sejo pravočasno, da pa se mu vab lo ni moglo dostaviti, ker so dostavljaleo rekli v Ciri-lovi tiskarni, da je dr. Jerovšek odpotoval v Zagreb, kar pa nI bilo res, ampak se je !e namenoma ognil dostavlja!en. Dr. Jerovšek je to energično tajil in po dvorani so leteli nanj klici «lažnivec!» in podobno. Vsi obč. svetniki razen kie. rikalcev pa so prišli ix ravnotežja, ko je župan še dalje poročal, da je občinski svetnik Zebot na ulici odklenil vabile na sejo ter zahteval, da se mu dostavi na dom. kjer pa ga ni bilo: njegova žena pa je doma rekla, da vabila ne sme sprejeti. Tako dostavljalec Žebota ni gel dobiti. Dr. Jerovškov protest se je protokoliral in podžupan je po polurni zabavi končno pričel s proračunskim poročilom. Ze pri prvi točki je glasovalo za proračun 26 obč. svetnikov, vsi socialni demokrati, demokrati in fz NRS izstnplv. ši brivec g. Novak ter g. Segu, ki je š? član NSS. Ostali NSS obč. svetniki ps so se s klerikalci vred glasovanja p-.i posameznih točkah vzdrževali, četudi so nekatere davščine sami predlagali. Fc končanem generalnem glasovanju so kis--rikalci protestirali proti glasovanju « župan je ob po! 21. uri zaključil težak porod mariborskega prorsčuna. ki je »*-na. celi črti snreie» Boj proti komunistom v Italiji STuaeolInijeva vlada se je odločila, 3a zada komunističnemu gibanju v Italiji zadnji odločilen udarec. 2e včeraj smo poročali med brzojavnimi vestmi o [»rvih aretacijah in vzrokih energičnega nastopa vlade. Ukrep jo zelo dalekosežen in se aretacije nadaljuje jo v masah po vsej državi. Oblasti so dobile natančna navodila in jih izvršujejo z vso rigoroznostjo. Pričel se je po vseh delavskih centrih pravcati lov /na delavske voditelje in uglednejše Slane 60cijalistične ali komunistične stranke. Vsi aretirane! pridejo pred sodišče radi rovarjenja proti varnosti države. Za komunistično stranko v Italiji so nastopili nedvomno sedaj najtežji dnevi — politična persekueija par excellence. Odpora ni nikjer, kar priča o j>opolni razpadlostj pred leti tako mogočne stranke v Italiji. Sakor že rečeno, prihajajo Iz vseh strani države poročila o novih aretacijah komunistov in soeijalistov. V An-coni so oblasti izvršile številne hišne preiskave in aretirale okoli 40 oseb iadj hujskanja proti državi. V Genovi se je pričel pravj pogon na protidr-žavne elemente, posebno komuniste. Odvedenih je bilo dosedaj v zapore nad 50 agitatorjev. V Florenci je biln napovedana aretacija vsem voditeljem fn organizatorjem komunističnega pogreta. Med drugimi so bili aretirani Cesare Senatori, glavni tajnik socija-Ustične strokovne zveze, ravnatelj socialističnega lista cLa Difesa» in bivši korosf>ondenl rimskega «Avantija», Oberdan Saceenti. V splošnem pa je bilo aretiranih v Florenci žo nad 100 komunistov in soeijalistov. Tudi v Turinu in Livornu izvršujejo patrulje Tižšne preiskave pri vseh strokovnih delavskih organizatorjih. Mussolinijeva roka jo posegla tudi fe med slovenske komuniste v Trstu. Dosedaj sta bila aretirana Josip Perici. urednik slovenskega komunističnega tcdiuka «Delo» in pa Vladimir Kartelanc, dijak, ki so ga slučajno zasačili v uredništvu lista. Aretiran je bil tudi načelnik komunistične mladine Marij Beroe in vsi uredniki komunističnega tednika «Lavoratore». Pričakujejo pa se še nadaljne številne aretacije. .............-mi Potrdila in dementi O kupčijah med radikalci in Nemci ■pišejo sedaj vsi listi. «Slovenec» v glavnem potrjuje naše prvotno infor-Tnacijc. čeravno pravi, da so pogajanja •med nemško in radikalno stranko neuspešna. Tudi mj smo povedali, da so Nemci odklonili direktno [¡odpiranje radikalskih kandidatur v Vojvodini ter mo včeraj objavili imena nemških nosilcev kandidatnih list. Glede Slovenije pravi «Slovenec», da pogajanja še nivo končana, češ. Nemci v Sloveniji so proti temu, da bi volili kandidate radikalne stranke, radikalci pa se ne morejo zed i ni ti, ali naj bo nosilec liste v Mariboru Ninčič, ali Markovič, ali Zupanič. To je točno. Kar se tiče nemškega od|>ora proti radikalcem, pa stoji naša informacija, da Nemci reklamirajo za sebe pravico, odobriti, odnos-r.o san>i_ postaviti srezke kandidate. Da ti Nemci sni oh ne hoteli sjiorazu-®a z radikalci, je seveda nesmisel: zakaj se pa potem ž njimi pogajajo? Izgleda. da klerikalci še vedno niso opustili ui«nja, ki so ga nedavno pokazali v mariborskem občinskem svetu. Značilno je izmikanje režimskega «iicijoza. «Slov. Narod» bi hote! sramotno afero prikazati kot — demokratsko intrigo. Sklicuje se pri tem na ljubljansko oficijelno radikalsko glasilo «Jutranje Novosti», katerega izjave pa baš najjasnejšo potrjuje-j o, da je «Jutro» zadelo v črno. Radikalski list se je namreč obrnil na glavni odbor radikalsko stranke in prejel iyi niega «izjavo», ki jo priobčujo na želu lista. V izjavi ugotavlja: 1.) da je radikalcem dobrodošel vsak lojalni državljan SHS; 2.) da je torej tudi Nemcem v Sloveniji sloboden pristop y stranko «v soglasnosti z njenim programom»; S.) pri volitvah stranka na svojo listo ne sprejme nikogar, ki ni njen član in se no obveže, da bo pristopil k njenemu klubu; 4.) stranka odločno odklanja vsak sporazum, ki l.i se križal z njenim programom ali z nacijonalniini interesi. Tako torej izgleda odgovor na Konkretne navedbe o nemško-ra-dikalskem paktu! Glavni odbor radikalne stranke se teh navedb niti dementirati ne upa! S teni jih v polnem obsegu potrjuje. Zatrjevanje, da radikalska stranka odklanja vsak sporazum, ki bi se križal z njenim programom ali z nacijonalnimi interesi, je seveda pra::ia fraza. Glavni odbor stranke smatra pač, da se take kupčije «ne križajo» s programom in narodnimi interesi. V tem ožini so gospodje jako Sirokogrudni. Leta 1920. je radikalski minister Jankovič na orlovskem zletu v Mariboru poveličeval to klerikalno bojno organizacijo^ kot nositcljico nacijonalne ideje ter je vabil črnega orla na polet v deželo Ihj-lega Orla! Takrat se bratimija s kle-ri kal i zrnom «ni križala» z naprednimi načeli, tokrat se kupčija z Nemci ne križa t narodnimi. Tako torej izgleda dementi od «najmeroi'ajnejšega» me-tta kakor je «Slovenski Narod» zahteval. Na vse konkretne navedbe ima Glavni odbor radikalsko stranka Ifi fra- ze «a odgovor. S tem je povedano vse. Ko bodo gospodje videli, da so sejali vihar, bodo že prihiteli z močnejš^ni brizgalnicami. Toda njihova prva b»> seda ostane. In ta beseda je priznanje , , . Panama ... „Hacker in Kraus** Zagrebški «Pokret» objavlja sledeči detajlni Beznam upnikov proi>adle tržaške tvrdke «Hacker In Kraus»: Schrenger. manufakturist 18.000 lir; Fischl, manufakturist, 25.000 lir; Sclnvarz, borzni senzal, G30.000 lir; Skladišno i otpreniničko d. d. 148.000 lir; Fischl, manufakturist, 25.000 lir; A. Büchler ja naal. 212.000 lir; Makso Mautner, bankir, 105.000, L. Grivičič 217.000, Schlesinger 417.000. Eskompt-na banka G20.0Ö0, Gelb, manufakturist. 410.000, Maks Fischer 940.000, Eksportno in iinportno d. d. 217.000, Trgovačko prometno d. d. 140.000, Medjunarodna banka d. d. 60.000, A. I. Romano 85.000, Milan Bošnjak 550.000, Eskoinptna banka 500.000, Jakoba Brumera sinovi 2,000.000 lir; sknpno 7,416.000 lir. Nadalje: Makso Wohlmuth d. d. 5,000.000 kron; Schrenger, industrija katrana, 2,000.000; Eksj>ortiio in im-I>ortno d. d. 960.000 K; Ilahn, manufakturist, 4,000.000 kron; skupno II,900.000 kron. «Pokret» dodajo, da 60 navedeni «zagrebški bandili», večinoma Zidje, mesečno eksporiirali brez znanja Narodne banke, torej iztihotapljali okrog 50,000.000 dinarjev. Nadalje, da so nasedli zatrdilom «Ilacker»-jevih agentov. češ. da za tvrdko garantira italijanska vlada sama. Vrhu tega dozna-va «Pokret», da pasiva znaša 2 milijona 700.000 lir več, kakor jo bilo i>r-votno javljeno, medtem ko aktiv eploh ni; obeta še nadaljnja razkritja in f>o-drobnosti o transakcijah zagrebških bank. Volitve v Pokojninski zavod Našim volilcem! Cenjeni tovariši in tovariSlce! Volitve delegatov za Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani so končane. Z ozirum na razmere, ki so za časa volitev vladale, smemo t'a us[>cli zreti s {»nosom, saj je šla za nami do tretjine vseh volilcev. Poudarjamo, da se je vendar našlo skoro 2000 tovarišev in tovarišic, ki so s ponosom korakali za našo skupno strokovno in nastrankarsko klejo. ki so res svobodno |x) svoji vesti oddali svoj glas za one. ki jih no poznajo šele od včeraj, ampak do katerih imajo slbjkoprej svoje po|K>lno zaupanje. Tem našim zvestim tovarišem in tovarišicam vsa čast in iskrena jim hvala na njihovi možatosti. Vsem ostalim tovarišem in tovariši-cam žirom Slovenije in Dalmacije pa kličemo: Le v složni in trdni organizaciji je moč. Upamo, da se bomo skoro zo|>et našli pri skujmem delu za naše skupne interese! Mi smo pripravljeni in na Vas jo, da se odločite, ali nas bo ]>odjetnik 6e nadalje izigraval enega proti drugemu, ali hočemo složnosti in s tem moči, ali pa hočemo ostati še nadalje razkosani in brez vsake moči! Ljubljana, 6. februarja 1923. Klub privatnih nameščencev Delavske zbornice v Ljubljani. Zveza društev privatnili nameščencev Slovenije v Ljubljani. -f- Za nosilca demokratske liste v osiješki županiji je bil na okrožni kon ferenci v Osijeku postavljen dr. Ivan I Ribar. Konferenca je |>Ostavila tudi j srezke kandidature in odposlala brzo i javni pozdrav ministru n. r. Pribiče-vidu. -f- Polof-cijelno glasilo radikalcev. «Slovenski Narod» tudi še včeraj slepomiši radi ku|>čijc. ki jo delajo radikalci z nemškutarji na račun slovenskih interesov. Žalostno je to, da se list. ki vso svojo preteklost bazira na narodni ideji, na stara leta tako ostudno obnaša. Tako kot skuša sedaj «Slovenski Narod» braniti velesrbske ra-dikalce in njihove agente v Sloveniji, je svoj čas «Slovenec» branil klerikalce, ko so bili zvezani z Nemci. Mesto da «Slovenski Narod» slepomiši, naj raje kar odkrito pove, da je v službi radikalcev in da so mu velesrbs-ki radikalski interosi ljubši kot slovensko-narodni. + Klerikalni železničarji proti dr. Gosarju in SLS. Voditelj krščansko-socijalnih železničarjev Franc Beltram razpošilja članom «Prometne zveze» letak, v katerem je prav toplo podku-ril dr. Gosarju in klerikalni stranki sploh. Gosp. Beltram piše, da zavedno delavno Ijmlstvo noče več slepo služiti nobenim {»oUtičiiim pustolovcem. Okrožnica vprašuje dr. G os.a rja. kaj so on, g. Gostinčar in ves klerikalni klub storili za «Prometno zvezo», od-nosno za železničarje v pretekli parlamentarni dobi. Ce dr. Gosar na to ne more odgovoriti, naj vsaj pojasni one zadeve, za katere je obljubil, da bo sam kaj storil, pa dosedaj še odgovora ni dal. Beltram pravi končno: «G. dr. Gosarju in vsem gospodom SLS odkrito povem, da so vsi skupaj prene-umni, da bi mene (Beltrama) ustrahovali Pravim na. da se moramo x dno fdnSe sramovati, če n« bomo imeli ka-' toličani v Jugoslaviji bolj Iskrene in poštene politične stranke, kakor je sedanja SLS.» — Iz Beltramove okrožnice se vidi, koliko je bila vrodna nedeljska pridiga g. Korošca, ki je s tako predrznostjo zatrjeval, kako je SLS trdna ln složna ter se celo hvalil, da še ljudje drugih strank silijo vanjo. Se Beltrama je sram klerikalcev. -f Proč od krivega preroka dr. Su-steršlča! kliče dvorni svetnik Suklje v včerajšnjem «Slovencu» vsem onim, ki iz «poštenih nagibov 6e vzdrže pri dr. Susteršiču.» «Ljudski Dnevnik» se pa gosp. Sukljeju za ta klic revanžira s tem, da mu očita, da je strokovnjak na polju dispozicijskega fonda ter da jo svoj čas na stroške avstrijske vlade osnoval zloglasni «Ljubljanski List», v katero.n jo branil {»olitiko narodne prijenljivosti in jiopustljivosti na korist Nemcem. Izvajanja obeh klerikalnih voditeljev 6o v ostalem prav značilna in kažejo, kako vedno korupten in nepošten je klcrikalizcin. To potrjuje tudj članek v «Ljudskem Dnevniku», kjer se dokazuje, da se skriva pod katoliškim plaščem laž in častikraja. -f «Slovenec» kupljen od avstrijske vlade. V polemiki proti hofratu Suklje-tu poudarja dr. Susteržič, da je bil s takozvanim Reptilienfondom t. j. z avstrijskim dl«pozicijskim fondom «tudi «Slovenec» nekoliko v žlahti». Kakor znano, je imela avstrijska vlada na razpolago poseben fond, iz katerega je plačevala razne liste, da so (risali v avstrofikkem duhu. Zlasti je dunajska vlada mnogo žrtvovala za svoje «rep-tile» mod Slovani. Kakor sedaj razkriva dr. Susteršič, je sj>ada! med dunajske plačenikc tudi «Slovenec». Smatrati moramo, da jo marsikateri najiad na slovenske ali jugoslovanske interese bil za denar Reptilienfonda naravnost naročen. Bog v6 za kakšne račune pišejo klerikalni listi danes, ko ni več nemškega dunajskega fouda za reptile? -f Radikale! v Sloveniji. Beograjski radikalni listi, jioscbno «Balkan», nadaljujejo svoje farbanje lahkoverne publiko z raznimi poročili o tem, kako silno hitro se razvija radikalna stranka v Sloveniji in koliko mandatov bo dobila. Natančne številke dobljenih mandatov še ne navajajo, ker najbržo ne vedo, koliko mandatov Slovenija sploh ima, ampak: veliko bo teh radikalnih mandatov! Beograjska «Pravda» se norčuje iz «Jutranjih Novosti» radi vesti, da pride v Ljubljano g06p. Pašič in da bo govoril na radikatakem shodu. «Pravda» pravi, da hočejo s to vestjo potolažiti številne agitatorje med maloštevilnimi pristaš!. -h Našli so se! O ccljskcm «Jagn-ballu» poroča beogradski radikalski «Balkan» doslovno tako, kot «Cillier Zeitung». Kakor se vidi, so se radikalci že začeli informirati o razmerah na Slovenskem po naslednici nekdanje «Deutsche Wacht». -f Zlorabe s kraljevim Imenom. Med rndikalskimi kandidati, ki se na agitaciji poslužujejo metode zlorabljanja s kraljevim imenom, prednjači bosanski advokat, dr. Milan Pcčanac. Kakor doznavajo beograjske «Novosti», se dr. Pefanac meti ljudstvom I^av rad pohvali, da je kralju dober znanec in da bi kralj gotovo bil nevolien, ako on, Pečanac, ne bi zopet prišel v parlament. Na nekem zboru v okolici Travnika pa je svojemu konkurentu, isto radikalcu, kratkomalo zabrusil v obraz: «Čakaj, takoj telefoniram kralju in te osebno zatožim, da deluješ proti meni!» -f O prejšnjem ln sedanjem režimu prinaša zagrebška «Riječ» temperamenten članek gosp- Jurja Demetr-> viča, ki se v glavnem resumira v sledečih konstatacijah: Prejšnji režim je [X) zasluzi demokratov vodil državno politiko, jasno za vsakega: država, kraljevina SHS nad vse! Današnji radi kalsko-turški režim pa svobodno tole rira nebrzdano «republikansko» početje z bogom in vragovi; ta politika Velikosrbov, ki jim je današnja država vseeno prevelika, že smrdi r>o — amputaciji . . . Specijalno na Hrvatsken se ponavlja era bana Laginje in v drugič nastopa kriza države in državno tnisli. po krivdi vrhovnih faktorjev. Za demokrate je sedaj, kakor prej, jasna naloga: voditi borbo za državo, enako v opoziciji, kakor so jo volili na vladi. v svosti. da se more edino s poli tiko demokratske stranke obraniti in dograditi edinstvena in nedeljiva jtigo slovanska država, za katero so delali borili se in umirali najboljši sinovi srbski. hrvatski in slovenski. To je vodilna misel demokratske stranke, ki bo zmagala, kor zmasrati mora. Je centra tn T tajnflr ZapotocM ttjavO, da število strankinih pristaSev znatno nazaduje. Dočim je bilo še pred letom dni ot- Objave *Sokol /.» v Ljubljani opozarja brat- eanlzlranih 254 000 pristašev. Jih Jo da- sk(J članstv0 na dotnjlio prwlpullno nos samo še 132.000. bav0i k, se VrJI v soboto dne 10. lebr«. T VuI^a,n \ «f^™1 ItaIi?- Iz Be" arja ob 8. url zvečer na Taboru. Maske netk poročajo, da le pri vasi Francenlco , leBUl!nlranJU dobrodoSle. Vstopnin, nedavno lzbiuhnll vulkan. Po več podze-; nl z^^vj] meljskih detonacijah je Iz nastale ze- . .Jllbile,na nol% na p^tm torek v meljske razpoke buknil plamen ln se ulita lava. Krater Je postal širok v dveh vseh prostorih ljubljanskega Narodneea doma bo največja ln najlepša prireditev dneh že tri metre. Prebivalstvo se boj. letošn]cga prcdpusta. Dekoracije maške-večje katastrole. j rad |)ubijanske£a Soko|a ^ 2nane po - Indeks v Ncmčul. Po Ugotovitvah svo]1 enosta,nostl ,n okusnosti. tako da državnega statističnem urada znaša dr- ]e vsako opjsov anje postalo že nepotreb- žavna Indeksna številka za januar 1220 no. Poscbnih preJpisov mask nir napram dccembcrskl 685 : ker so vsakovrstne dos-ojne maske dl> ,,— p°vodenj plazovi v Avstriji, brodošle. Pripominjamo le. da se bodo Vsled velikih padavin Je Donava zadnje mora]e ma,ke> ker nlso lzUana p05ebf,a dni visoko narasla in pri Dunaju stopila vabila, pri vhodu legitimirati. Vsled te:a preko bregov, večje škode pa ni napra-, priporočamo vsakomur, da Ima s seboj vila Počasi poplava zopet Izginja. V g^ primerno logitimacijo. da sc ne ovira pa ratih pokrajinah so plazovi povzročili nepotrebnem rediteljev. Vstopnina Je na-več nesreč. Tako v Marija-Zellu, kjer jc lavlna podrla hišo ter ubila gospodaria, ženo In otroka. V Miihlauu so se prebivalci komaj rešili pred velikim plazom, ki Je zasul več poslopij. Na Solnogra-škem so plazovi v nekaterih krajih onemogočili železniški promet. pram drugim prireditvam nizka, ker je določena za člane sokolskih društev v predprodajl na 10 Din. za nečlane pa na 20 Din, zvečer pri blagajni pa brez izjeme na 20 Din. Da se prepreči naval prf večerni blagajni, prosimo, da si vsak pre skrbi vstopnico v predprodaii. kl se vrif v soboto od 5. do 7. pop, v nedeljo od 10. do 12. dop. v pondellek od 5. do 7 pop. in v torek od II. do 1. pop. * Sokolsko društvo Ljubljana II. priredi na pustni torek dne 13. februarja ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Tivol! plesni večer. Dostojne maske dobrodošle. Sodeluje godba Sokola I. Poleg god-benih točk ln plesa bodo na programe tudi druge velezabavne točke In so vse priprave že v najboljšem teku. tako da bo nudil ta večer vsakomur obilo zabave in razvedrila. Nihče naj torej ne za. mudi te prlroditve, za koje sijajen uspel! že v naprej jamčijo vse dosedanje družabne prireditve Sokola II. * Primorski visokoiolci v Llubijam priredijo s soJelovanjirin primorskih gospa v prid revnim tovarišem v sobota j dne 10. februarja 1923 v Narodnem do-mu I. primorski ples. Vstop proti vabila. Kogar se je pri razpošillanju vabil pomotoma prezrlo naj se blagovoli Javiti z dopisnico na stud. mod- Ante Dancu, univerza. * Lya Mara. Kino Tivoli v Llubljan! predvaja od danes 8. do nedelje 11. t. m. veliki monumentalnl zgodovinski film Prosveia Llubllanska drama. Četrtek, 8.: «Madame Sans Gene». D, Petek, 9.: «Ugrabljene Sabinke». E. Sobota, 10. ob pol 20.: «Idiot», lzv. Nedelja, II. popoldne: Zaprto. Ob 20.: «Ugrabljene Sabinke». Izv. Pondeljck, 12.: «Madame Sans Gene». C. Ljubljanska opera. Četrtek, 8.: «Gorenjski slavček». C Petek, 9.: Zaprto. Sobota, 10.: «Mefistolelcs». D. Ncdelia, II.: ob 3. pop.: «Rigolctto». Izv. Pondeljck, 12.: Zaprto. Mariborsko narodno cledallšče. Četrtek, 8.: «Travlata». B. Gostuje g. Knlttcl. Petek, 9.: «Ljubosumje». A. Premiera. Gostuje g. Sest iz Ljubljane. Sobota, 10.: «Ljubosumje». C. Nedelja, 11.: ob 15.: «Namišljen! bolnik». Izv, znižane cone. Ob 19.30: «fatist», Izv. Ljubljanska drama. Schflnthanova burka «Ugrabljen e Sabinke» ie j «Napoleonuva hčerka» v glavni vlogi prl-vzlie svoji starosti Je vedno učinkovita. ! ljubljena Lya Mara. Omenjeni film je ako jo dobro igrajo. Hurka ima same za- I eden najboljših Lya Mara filmov. — od hvalne vloge in dasi brez literarne cene. nl brez duhovitosti in iivih realističnih značajev. Brez prisiljenosti je zabavna ter vzbuja Se vedno cele salve zdravega smeha. Glavni vlogi sta pri sinnč-nji premieri igrala g. P u t j a t a (gledališki ravnatelj) in g. Rogoi izvrsino. A tudi ostale vloge so bile «rečno raz-del;ene ter so vsi igralci povsem ustrezali. Pohvalno naj torej omenjamo dame ?g. Rogozovo, Wintrovo-Sestovo in gdč. Rakarjevo ter gdč. M. Danilovo ter gg. Pcčka, Pluta in mladega Medvena. Ob pondeljka 12. do srede 14. t m. sloviti komik Maks Linder v filmu «Bodi moja ženica». Pozor na «Dr. Mabuse, lgralec> * C. M. podružnica v Spodnji Šiški Ima svoj redni občni zbor v petek, dne 9. t m. ob pol 20. uri pri «Raci». — Odbor. • Društvo stavbinskih polirjev in risarjev za Slovenijo vabi vse polirie in risarje na svoj ustanovni očnl zbor v soboto, dne 10. t. m. ob 6. url In pol, ki s t-vrši v restavraciji pri «Zlatorogu» v LJubljani, Gosposka ulica, s sledečim sporedom: 1.) Citanje pravil, 2.) vo- činstvo se je prav dobro zab.-.va!o. in litve predsednika in odbora, 3.) siulaj- je igra žela mnogo priznanja. Po raznih nostl. Ker Je v interesu vsakega pollrjs mučnih tragedijah je bila burka naSi pu- in risarja, da se udeleži tega občnegs bliki očividno zelo dobrodošla. zbora, se prosi gotove udeležbe. Priprav- Sprcmemba opernega repertoarja v ljalni odbor društva polirjev in risarjev. Ljubljani. Zaradi nenadne obolelosti go- i • Nameščenei premogokopa Laško se spe Pavle Lovšetove. ki po zdravniški tem potom zahvaljujejo vsem, ki so v izjavi danes dne 8. februarja in v nedeljo dno 11. februarja ne bo moda peti se spremeni operni repertoar tnko-le: danes dne 8. februar.ia se poje opera «Me-fistofeles» za red C, v nedeljo dne 11. februarja ob treh popoldne pa opera toliki meri pripomogli k uspehu prireditve, kl sc je vršila 20. t. m. v hotelu Hcnke pod pokroviteljstvom gospe ravnatcljeve VVidra. Cilj prireditve je bil, si z prebitkom nabaviti čtiva za našo knjižnico. Zahvaljujemo sc zlasti obitLl)! gospoda «Nižava» za izven. Vstopnice, naročene i ravnatelja Wldra, pri kateri smo naš!! z dežele za nedeljsko popoldansko predstavo. ostanejo v veljavi če jih naročniki do sobote dne 10. februarja pismeno ali ustno ne odpovedo. Mariborsko gledališče. Koncem tega mese«\ bo Narodno gledališče v Mariboru proslavilo na svečan način 601etnico ro>tva skladatelja Viktorja Parme in 10 letnico njegovega skladateljskega ustvarjanja. Ob tej priliki se bo uprizorila ntirati, ter ima danes, v četrtek ob pol 2. popoldne v Čitalnici prvo sejo. na kateri se bo šele definitivno sklepalo o prireditvi nameravane narodno - kulturne manifestacije. Gospodje, ki bi hoteli sodelovati, naj se blagovolijo priglasiti načelniku ali odbornikom. Mariborska jK)IIcija je smatrala za umestno. poslati k razgovoru svojega poročevalca. * Trasiranje jadranske železnice. V Bcosrradu se mudijo zasto[»niki Blecro-ve crrupe iz Amerike, da sodelujejo v prometnem ministrstvu pri delu za trasiranje novih prog. Dosedaj je določena le glavna proga Beograd Višegrad-Boka Kotorska. Odločitev glede posameznih točk, skozi katere bo šla ta »roga. je pripuščena narodni skujiščini. * Italijani vračajo naše ladje. Kakor poročajo iz Sibenika, je iz Žadra prispelo v tamkajšnje pristanišče šest parobrodov bivšega paroplovnega društva «Dalmatia». ki so doslej bili re-kvirirani od Italije ter na račun italijanske vlade opravljali službo v oko-1 lici Zadra. Ti parobrodi so: «Nibliio», i «Krka». «Zrmanja», «Vodica», «Libur-; nia» in «Adria». Na katerih linijah se ! bodo uporabljali ti parobrodi, doslej i se ni določeno. * Celjski cbčinsk! svet ima svojo i prihodnjo redno javno sejo v ponde-1 ijek, dne 12. februarja ob pol 6. zve-; čer z običajnim dnevnim redom. * Razgnana povorka akademikov v Žagrebu. Včeraj dopoldne se je vršilo na zagrebški univerzi zborovanje vseh akademikov, na katerem se ie razpravljalo o gospodarskem položaju Študentov in stališču vlade napram zahtevam študentov. Sprejeta je bila resolucija, ki poživlja vlado, naj izplača podporo za akademsko menzo. Po zborovanju se je vršil demonstracijski Bprevod |>roti namestništveni palači, ki pa ga je policija razpršila. * Nosilec nemške kandidatne liste v Vojvodini Wilhelm Neuner, okrajni Bodnik v Palanki, je bil po prevratu Praktikant na mariborskem okrajnem sodišču. Radi nezadostnega znanja državnega jezika je izstopil in bil potem nekaj časa odvetniški kandidat pri mariborskem odvetniku dr. Ilaasu ter se ie sedaj pojavil kot okraini sodnik v Palanki. Njegov oče jo bil nadučitelj v marcnberškem okraju. * Tvornica sIadkor]a na Čukarlci ni prodana. Dne 5. februarja se je vršila dražba za prodajo tvomice sladkorja na Čukarici pri Beogradu. Vsa javnost se je za dražbo intenzivno zanimala. ker se je t>iIo bati, da pride tvornica v roke tujih kapitalistov. Za licitacijo sta priseli dve ponudbi: od konzorcija zagrebških bank ter od tvomice sladkorja v Cupriji. Ker se dražba z ozirom na predpis, da se vrši licitacija le v slučaju, ako prisi>o vsaj tri ponudbe, ni izvršila, ostane tovarna na Čukarici šo nadalje v državnih rokah. * Fašisti . domačin! v RlcmnnJIh. ztiemanje so vsemu slovenskemu svetu znana slovenska vas v bližini Tr-Bta. ki je dosegla svojo sla»'o z znano zahtevo i>o slovanskem bogoslužju, niso več stare Ricmanje. Med domačini so se pojavili ljudje, ki jim je tuji narod več kot njih mati. Preteklo nedeljo se je |H) javila desetorica fašistov. '-m«vi piimi oodnačelnik železniške do- i staje Iz Boršta in trije ¿rug! tfomaH-; ni. Vdrli so v prostore tamkajšnjega pevskega društva «Slavec», raztrgali knjige in jih zažgali. Vsi pošteni Ric-manjci so nastop teh par prodanih duš ostro obsojali. • Nova lista. V Beogradu prične izhajati s 15. februarjem nov tednik pod imenom «Ideja», ki se bo boril za politično. ekonomsko In socijalno kulturo. Izdajatelji lista so Svetislav guma-revič, dr. Rank o Mladcnovič in Jaša Grgaševič. — V Kumanovu je začel izhajati list «Kumanovska Zastava». Urejuje ee v nacionalističnem in demokratskem duhu. • Koncesija za ustanovitev «Ki«dltne banke», ki so jo dobili gg. A. Pesek, dr. O. Rybaf In tov. jo zelo razburila «Slovenski Narod». Zaradi ogrožene gospodarske in kupčijske morale Izjavlja, da ji mora na glas ugovarjati. «Slov. Narod» zatrjuje, da imajo ustanovitelji prozoren namen se okoristiti z imenom že vpeljanega bančnega zavoda «Ljubljanske kreditne banke». Boji se tudi, da bi i so v takih malih bančnih zavodih (no-| va Kreditna banka ima le 6 milj. kron j glavnice) nastanile «povojne osebnosti, ki nimajo potrebne kupčijske In moralne j kvalifikacije». Trditve in bojazni, ki jih ; izraža «Slov. Narod», bi bile morda upra ■ vičene, ako bi se ne nahajal mod ustanovitelji novega zavoda g. dr. Rvbaf, ki mu morajo podobne špekulacije biti vendar povsem tuje. «Slov. Narod» je oči-vidno prezrl, da se med koncesionarji j nahaja tudi dr. Rybaf. • Premikajoča draglnjska doklada i bančnih nastavljencev. Tajništvo Zveze denarnih zavodov v Sloveniji nam poroča, da »e premikajoča draginjska doklada bančnih uradnikov ni ukinila, ampak dosedanja komplicirana plačilna tabela samo poenostavila. Prejemki uradništva pa se pri tem niso čisto nič zmanjšali. • Razpisano službeno mesto. Pri dr žavnem zdravilišču v Rogaški Slatini je razpisano mesto začasnega tajnika s plačo 9. činovnega razreda, prostim stanovanjem, kurjavo in razsvetljavo. Prosilec mora imeti potrebno izobrazbo ter mora biti sposoben, nadomeščati ravnatelja v različnih poslih. Biti mora popolnoma vešč slovenskemu in srbohrvatskemu jeziku. Prošnje je vložiti do 20. februarja pri ravnateljstvu zdravilišča. • Društvo učiteljstva meščanskih šol jo imelo dne 3. februarja v Celju svoj redni občni zbor. Iz poročila marljivega predsednika g. Humeka je posneti, da je draStvo kljub raznim zaprekam doseglo doslej lepe uspeho za razvoj meščanske-;ra šolstva. Udružcnje vsega meščansko-Jolskega učiteljstva v «Savezu gradjan-skih učitelja kraljevine SHS» si je nadelo nalogo, da pribori meščanski Soli vse pogoje za dosego cilja to kategorije šolstva, ki je plodonosno zlasti za pridobitne sloje. • Razpisana sekundarska mesta. V področju zdravstvenega odseka za Slovenijo so razpisuje 5 sekundarskih mest. Interesentje so opozarjajo na razglas v «Uradnem listu». • Smrtna kosa. Včeraj je po kratki, težki bolezni umrla ga. Ana Košoni-n o v a, roj. Hafnerjeva. Pokojnica je bila v vseh ljubljanskih meščanskih krogih ugledna, vzorno marljiva žena posestnika in mesarskega mojstra. Njena vztraj- : nost in podjetnost je bila glavna opora , moževe obrti, ki je ena največjih v našem mestu. Bila je vsekdar zavedna Slovenka in plemenitega srca ter radodar- j nih rok. Naše sožalje težko udarjeni rod- j bini. — V Ljubljani je umrl včeraj po > vsej Sloveniji znani gostilničar g. Peter \ K r i s c h, dolgoletni restavrater pri Fer-Tncu, sedaj lastnik vinotoča v lastni hiši v Gledališki ulici. Fokojnik je bil na glasu kot eden najbolj soldnih gostilničarjev. Rodom kočevski Nemec je vzgojil svojo družino v strogo nemškem duhu, sam pa so ni nikdar vmešaval ne v narodne, no v politične spore. — V ljubljanski javni bolnici je umrla ga. Zofija L u b e e, soproga postajnega mojstra v pok. Pogreb bo danes popoldne ob 4. uri iz bolnice. — Na Vogrskem je umrl v soboto nadučitelj v pokoju, g. Blaž i S e d e v č i č, nevpogljiv značaj, ki je z vsem svojim srcem ljubil svojo domačo grudo. — Blag jim spomin! • Srebrna poroka. 25!etnico poroke in javnega delovanja kot organizator obrtništva praznuje v ožjom družinskem , krogu in v krogu svojih dobrih prijateljev jutri dne 9. februarja, lastnik paro- j mlina, podpredssdnik Zveze južnoštajer- j skill obrtnih zadrug in svetnik trgovske in obrtniške zbornice gospod Jakob Zadravec v Središču ob Dravi. Vestnemu družinskemu očetu in gospodarju, . kakor tudi vrlemu delavcu na narodnem in obrtniškem polju želimo, da bi preži- j vel še mnogo let s svojo zvesto družico v zdravhi, sreči in zadovoljstvu! Živela jubilanta! • Bolnice osmiljenk In usmiljenih bratov. Gospudarsko-finančni komite ministrov je sklenil, da se Imajo bolnice i usmiljenk in usmiljenih bratov smatrati • enakovrstne državnim humanitarnim ustanovam in oprostiti uvozne carine za j sanitetni material, instrumente, aparate, j bolniško perilo in zdravilx • Dopisi občinskih uradov vojaškim ( oblastem. Ministrstvo pošte in brzojava \ je na zahtevo ministra vojne in mornarico odredilo, da ne plačajo občinski uradi za priporočena pisma, ki jih pošiljajo vojaškim oblastem, nobene pristojbine, torej tudi ne priporočnine. • Občni zbor savinjske podružnice SPD. V soboto dne 3. februarja se je vršil v celiskem Naxodniua domu ob Difi- U oieTeiH Onvr oMnf t bor «a?rfcJHre podružnice SPD. Po običajnih poročilih posameznih odbornikov se je razvila živahna debat* o predlog« celjskega odseka, naj se ustanovi Iz njega samostojna celjska podružnica SPD. Občni zbor se Je izrekel končno proti odcepitvi, ker ni potrebnih razlogov ta to. Pri slučajnostih se js podpredsednik podruinice, dr. Kalan, spominjal tridesetletnice, ki jo praznuje podružnica tekoče leto In velikih zaslug predsednika, nadučitelj» Kocbeka ca razvoj In marljivo delovanje ter je končno ugotovil, da njen ustanovitelj načeljuje društvu že od prvega počet ka. Čestital jo tudi delavnemu gospodu Kocbeku na «asluženem najvišjem odlikovanju. Občni zbor se je pridružil izvajanjem s prisrčnim odobravanjem. • O krvavih dogodkih v Crlkvenici poročajo naknadno, da je eden ranjencev umrl Hrvatski blokaški listi prinašajo fantastične podrobnosti, ki se oči-vidno spretno izrabljajo za agitacijskl i material proti demokratom. To je razvidno tudi iz bujnih poročil o dogodkih v I Kostajnici, ki niso zahtevali nobene kaplje krvi. • Stavka cestnih železničarjev v LJu-! ijanl Včeraj dopoldne so uslužbenci olektrične cestne železnice v Ljubljani stopili v stavko in je promet popolnoma ustavljen. • Stavka ▼ rudniku v Stranicah. V rudniku, ki je last g. nassenbichla in se nahaja v Stranicah, je vsled iikan — ! no toliko vsled slabih mezd! — izbruhnila stavka, nassenbichel je znan kot najhujši priganjač konjiške nemškutar-ske avantgarde. To priljubljeno vlogo bi rad nadaljeval. C« sliši slovensko besedo. je že iz sobe. Vsled stavke je ogrožen obstoj mnogih družin. Obračamo ee na našo narodno čutečo javnost, da nam z darovi priskoči na pomoč, ker je konec stavke z ozirom na nemškutarsko zagrizenost Ilassenbichla še nedogleden. • Mezdna pogajanja v brivski obrti. Med brivci in brivskimi pomočniki v Ljubljani so se pričela pogajanja za novo regulacijo mezd. Brivski mojstri nameravajo zaradi mestoma naravnost ho-rendnega poviška najemnine za brivsko lokale povišati dosedanje cene. Brivski pomočniki so zato v smislu dosedanje kolektivne pogodbo predložili mojstrom nove plačilne pogoje in zahtevajo v slučaju. da brivci povišajo cene, 75odstotno povišanje dosedanje mezdo. Pogajanja se nadaljujejo. Mojstri ro pripravljeni privoliti v 40odstotni povišek, kar pa so pomočniki odklonili. • Iz Črnomlja nam poročajo: Prošli četrtek so zborovali pri Matiji Sknbeu, ki ima na vesti Kromarja, zaupniki SLS, med katerimi so b;li vsi od vojne oproščeni župani in rekvizitorji živine. Razume se, da so udrihali po vsem. Posebno glasen je bi! neki rdeči Juro, ki je pobiral živino brez usmiljenja, bil je pa «usmiljen» proti takim ženskam, ki so imele moie v Ameriki, kar mu njegovi somišljeniki nič ne zamerijo. Da ni manjkalo črnomeljskih krčačev, ki naj bi so brigali za ceste raje bolj kot za politiko, je jasno. Junaško so se držali tudi šok-ci, ki ne morejo sedaj iz zagate zaradi šole, ker so darovali denar Francu Jožefu. Poslanec Nemanič ali Nedelanič, ali kako se mu že reče. je obljubil vse. Saj vidimo, da se kar cedi mleko In med po Beli Krajini, odkar jo on zastopa. Svojo politične nasprotnike so si pošteno privoščili in jih oglodali do kosti. Dobro je, da nam ne škoduje. • Čudne razmere v tvornicl «Štora». V fit. Vidu nad Ljubljano se nahaja tvornica za izdelavo zastorov. Podjetje >e v klerikalnih rokah, ravnatelj pa je dunajski žid Franc Vogel. V tvomici je zaposlenih 81 deklet, starih 14 do 21 let. Kakor se nam poroča, je socialni položaj uslužbenk tvornice vse prej, kakor zavidanja vreden. Seveda mora predvsem vsakdo trobiti v klerikalni rog, sicer je takoj ob službo. Za osemurno delo je določena dnevna plača 40 do 70 kron. Tvornica prijavlja baje svoje uslužbence pri bolniški blagajni popolnoma v napač ne razrede; prispevek se jim odtrgava pravilno, v slučaju bolezni pa dobe nižjo premijo. Kdor se drzne prositi za zboljšanje plačo, ali komur od inozem-cev so razmere v tvornicl že dobro znane, ta dobi kratkomalo odpoved in obenem denarno podporo za potne stroške, toda samo pod pogojem, da se nemudoma izseli iz naše države. Ta denar se dotičnaku izroči šele na kolodvoru. To j so je zgod:lo zadnje dni nekemu češko- j slovaškemu državljanu, ki je prosil za j zboljšanje plače. • Močn! potresni sunki Zagrebški potresni aparati so zaznamovali včeraj ob 10.22 v daljavi 225 km močne potresne sunke. Domneva se, da so čutili potres v Sara:evu. Splitu in po drugih krajih. • Od stopnje do stopnie. Poročajo ram: Na shodu zaupnikov SLS je nastopil kot govornik tudi bivši učitelj Fran Erjavec, ki je bil svojčae navdušen pristaš socialnih demokratov. Kor pa od teh nima ničesar več pričakovati, usilju-je zdaj svoje «prepričanje» klerikalcem, ki ga sicer radi izkoriščajo, kolikor je to njim v prilog, vendar ne zaupajo mu pa prav nič. Pa Imajo prav. • Orlovsko divjaštvo. Iz Radencevnam poročajo: Vodja tukajšnjih redkosejanih Orlov, Frane Novak, je bil vsled volilnega shoda, ki ga je imel dne 4. februarja doktor svetega pisma Hohnjee. tako sfanatiziran, da je lazil cel večer okoli hiše tukajšnjega župana in okrajnega načelnika g. Jakoba Zemlj;ča ter je našel žrtev v osebi hčerke g. župana, ka-tero ie h rez vsakega najmanjšega povoda dobil kot plen v svoje kremplje in jo občutno ranil Za tvoj čin javnega nasilstv* bo dobil zasluženo slačilo pri iMmSfc. 7k*wMO' p* mj «ThU t* (Togo. dek t doku, kakih sredstev se poslužujejo naii klerikalci v — zadnjih svojih obupnih naskokih. * Izprememba posesti r Maribora. Gostilno «Crai orel», kjer je bil svoječasno : znani KemstockstOberl, je kupil dosedanji najemnik g. Franc Zemljič za vsoto 6,750.000 kron. Narodni krogi želijo, da postane ta gostilna res narodno središče. * Atentat na tiskarno v Osljeko. Pred-včerajšnjem dopoldne sta prišla t osijo-ško «gradjansko tiskarno», v kateri se | tiska «Hrvatski list», dva neznana mla-j deniča; eden od njiju je nameril revol-j ver na strojnika, drugi pa je vrgel bombo, ki je eksplodirala in napravila v po-j slopju precej škode. Stroj pa ni bil poškodovan. Strojnik se je nevarnosti pravočasno umaknil. Po izvršenem atentatu sta mladeniča pobegnila brez slodu. i • Iz umobolnice r LJubljani je pobeg-j nil 871ctni Anton Uršič iz Martinjaka pri Cerknici Oblečen je bil v bolniško obleko. * Kmetlška tragedija. Vdovcu Janezu ! Drevenšku v Jablovcu v Halozah je ! med vojno umrla žena. Kmalu se jo po-! bliže spoznal i dvakratno vdovo Marijo j Orešek, kateri se je posebno dopadlo nje govo posestvo. Preselila se je k njemu in živela sta nekaj časa ▼ srečnem kon-kubinatu. Drevenšek se je sicer hotel poročiti, ona pa je vedno odlašala. Mol je bil tako zaljubljen v svojo priležnico, da ji je lani izročil na njeno prigovarjanje celo svoje posestvo in si izgovoril na njem samo prevžitek. Ko je Orešek to dosegla, je hipoma prenehala vsa njena ljubeznivost in je začela odganjati prevžitkarja s posestva. Jeseni 1922 se je poleg tega še naenkrat preselila s vsem premičnim premoženjem k sosedu in prevžitknr je ostal sam v koči. Ko se je dne 8. decembra vračal * oprav, kov domov, je opazil, da se iz njegove hiše vali dim. V sobi je našel potem tlečo postelj, pod katero jo moral nekdo v njegovi odsotnosti podtakniti ogenj. Drevenšek jo seveda sumičil svojo bivšo ljubico Orešek, šel nad njo k sosedu ter ji začel groziti. Ona pa se mu je postavila s sekiro v bran, nakar jo je Drevenšek večkrat ranil z žepnim nožem ▼ i trebuh, vrat tn roko, ne da bi jo bil 1 resno poškodoval. Drevenška so odvedli takoj v zapore zaradi hudodelstva po-skušenega umora in nevarne grožnje. Preiskava pa se je ustavila in je bil Drevenšek pri mariborskem okrajnem sodišču obsojen ta teden na tri mesece zapora. Njega slikajo v ol>čini kot dobrega i« skrbnega gospodarja, Marija Oreiek pa je že eno posestvo zapravili * S plesa v smrt Iz Osijeka poročajo: Elizabeta nercog, 27 let stara, je bila prošli četrtek na maškaradi. Vrnila se je o polnoči z nekim mladim človekom domov, se preoblekla in Sla zopet na ples, odkoder se je vrnila ob šestih zjutraj. Izpila je neki strup ter se potem z iz-voačkom odpeljala v bolnico, kjer je kmalu nato umrla po težkih mukah. Vzrok samomora: nesrečna ljubezen. * Železniška nesreč«. Na progi Sara-jcvo-Višegrad se je te dni nedaleč od Sarajeva odtrgala velika skala s hriba in padla naravnost na železniški tir. Strojevodja je opazi! skalo in pričel vlak takoj ustavljati, vendar pa je mogel nesrečo samo zmanjšati Vlak je vseeno zadel v skalo in je pri tem skočila lokomotiva s tira. Udarec je bil zelo močen, toda žrtev in večje škode kljub temu nI bilo. Skalo so kmalu odstranili, nakar je vlak z novo lokomotivo nadalje val pot. * Pretep zaradi milijonov. Pred beograjskim sodiščem se nahaja neka tožba, v kateri gre za nvlijone. Eno stranko zastopa odvetnik Nikolaj Hristodula, drugo pa odvetnik Ljuba Jezdič. Te dni sta sedela oba advokata v pisarni sodnika in tam sta se začela prepirati Jezdič je rekel da je on boljši advokat, kakor Hristodula, ta mu je pa odgovoril, da se to vidi po tem. koliko premoženja ima, ki si ga je pridobil z izvoznicami. Nato jo Jezdič Hristodulo tako udaril po obra zu, da se mu je pocedila kri in tudi oko je otečeno. Potem pa je mirno odšel Hristodula pa bo seveda tožil zaradi telesne poškodbe. Jezdič pa Hristodulo zaradi obrekovanja, ker mu je očital izvoznice. * Dva vesela tujca v Beogradu. V Beograd sta prišla dva tujca, od katerih se je eden zapisal kot Nemški, predstavnik Ukrajino v Londonu, drugi je bil pa Bek, ravnatelj neke tovarno. Odsedla sta v hotelu «Moskva» in pijnnčevala cele noči po raznih nočnih lokalih, v ka- eoajejB vesela ««MS. SBtttm Ml prišla na gla« kot bogata tujca. Nekegs jutra je naročil ukrajinski «diplomat» ▼ hotelu kopelj. ko se je p» vrnil te k Snjo podružnico Slavenske banke ter odnesli 100.000 Din rotovine in ia»ce dragocenosti. Policij» je pričel* c ener gično preiskavo. • čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ka z znamko «Peko» so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana. Breg št. 20 in Aleksandrova cesta it L Borza dne T.febr. Zagreb, devize: Dunaj 0.151 — 0.15V Berlin 0.2925 — 0.2975, Pcšta 4.20 — 4.25 Bukarešta 50, Milan 520 — 526, London 508 — 515, Ncwyork 107 — 108.50, Pa-| riz 665 — 675, Praga 315 — 325, švlc; 2070 — 2080, valute: dolar 105.50 — 106.50, avstr. krone 0.149 — 0.150, čc ške krone 305 — 310, lire 514 — 517. efekti: Ljublj. kreditna 215 — 235, Pra štediona 1140 — 1147, Trb. premog. 670 — 690. Promet je bil čvrst In so vse inozemske devize poskočile. Beograd, devize: Bukarešt 50 — 52. Berlin 0.25 — 0.29, Dunaj 0.1535 - 0.154^ Pešta 4.15 — 4.20, Pariz 685 — 690, Praga 315 — 322, 2eneva 2040 — 2050, Ml lan 510 — 525, Newyork 100, Londor 496 — 510, dolar 99 — 108. Dunaj: Beograd 649 — 651, Berllr 1.95 — 2.05, Budimpešta 26.85 — 26.95, London 332.100 — 332.700, Milan 343-— 3444, Newyork 71075 — 71.225, Pa riz 4444 — 4526, Praga 2112 — 2118, Sofija 414.50 — 415.50, Varšava 1.90 — 2 Curih 13.360 — 13.390, valute: dolarji 71.000 — 71.300, levi 393 — 397, nemške marke 1.85 — 2.15, lunti 331.300 -332.300, fr. franki 4455 — 4485. lire 3402.50 — 3417.50, dinarji 640.644, poljske marke 1.70 — 2, leji 354 — 356, češke krone 2095 — 2105. Prasa: Dunaj 4.75, Berlin 8.50, Rhr 165, Budimpešta 133.50, Pariz 220.25 London 161, Newyork 34.30, Curih 648.7; Beograd 32.50, avstr. žig. krone 4.725 lire 167.25. Curih: Berlin 0.01375, Newyork 531.25 London 24.86, Pariz 33.65, Milan 25.70 Praga 15.80, Budimpešta 0.205, Bukarešta 2.55: Beograd 4.90, Sofija 3.10, Varšava 0.01375, Dunaj 0.007425, avstr. fig krone 0.0075. Berlin: Dunaj 52.61, Budimpešta 142? Milan 177.056, Praga 108.727, Pariz 231.918, London 172.567.50, Newyork 36.508.50, Curih 690.768, Beograd 34.613 Odgovorni urednik Fr. B r o z o v I č Lastnik in Izdajate!] Konzorcij «Jutra. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani Vremensko poročilo I/inhtfsua. 7 febnnrj« 1923 Ljubljana 306 m «*d morfeir. Kraj ob Zrarui Zračna Veter Oblačno 1'adariae opii7iiTanja tlak temperatur« 0-10 mm i LjuMi&fia . 7. 769 6 —1-7 ju« juno _ I.jtiliijsua . 14. 759 6 46 vzhod n — Ljubljana . 21. 780-3 H) brei»et ra — I Zapreh . . 7. 7683 20 Tzbod oblačno — I lieoKrad . 7. v T58 1 T6(>'7 20 breiretr» — < i 'uuaj , . ; 1'raga . . 7. 7. 1 0 «ap&d več jasno jasno 7fi tb -2-0 — : luumost. . 7. 76U-4 60 M — V Ljubljani barometer vili: temper, nižja. Soinee vihaj« ob 7 18 sabaja ob 17*14 OTVORITVENO NAZNANILO. m Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril podružnico na Sv. Petra cesti št. 23 o>rej r. a. kregar) katero um založil s maoBfaktnrntm blagom ln perilom x* delavatvo. Ceua priznano najnižje, potorežu« točna. Priporočam se a obilen pose: IVAN KOS. M. Zevacor „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Trencavcl se nasmehlja. Ta bled} nasmešek pozroči, da spreleti groza knežev hrbet do vratu. Knez kar oa-skoči od Trencavela, ki mu mora nekaj korakov slediti. Zadaj za zaprti-' mi vratmi pa se zaslišijo udarci tekla. «Držite se, monsinjor!» ga bočre zarotniki izza vrat. «Postavite se, brž pridemo!» «Monsinjor!» pravi Trencavel. «Evo, čujte, maršal Ornano vas bodri, da se postavite! Ali pa raje bežite? Sijajno! Le bežite, le, do zida, dalje itak ne morete!» «Kaj hočete od mene?» izdavi Gaston in z ostankom dostojanstva prime za meč. «Ne!» doda. «Naj se ne bo kdaj pozneje reklo, da sem se boril z vohunom ali morilcem? Ce vas je kardiiol poslal, da me umorite, opravite svoj plačani posel, gospod morilec!» Toda ko izgovarja po sili te ponosne besede, mu obenem šklepetajo zobje in grlo ga davi. Pri Gastonovih besedah sili Trencavclu kri v glavo. Zazdi se mu, da bo res vrat zavil temu pobiču, ki trepeta tukaj pred njim in mu še v zadnjih trenutkih brusi takšne visokorodne žaljivke v obraz. Toda takoj se obvlada in namesto krvoločnosti ostane le še prezir in pa volja, da da temu visokorodnemu go-spodiču lekcijo, kakršna mu tiče. «Monsinjor, ni me poslal do vas prevzvišeni kardinal!» pravi in s s zlobno smehlja. «Kdo pa?» vpraša željno Gaston. «Niti ne, da bi vas ubil!» doda Trencavel «Zakaj pa, torej?» hlastne Gasicf iznova, kakor riba po trnku. «Treba je, da vam povem vse, ket sem se v to svrho podal v smrtno opasnost...» ("Dalje prihodnjič * Vsaftsmt'Q opsäa nosi p i ËonteriËniii censh Dunajski ednarodni semenj 18. do 24. marca 1923 Najugodnejša priložnost za nakup vseh strok 4O©0 razstavljalcev Iz tu« In Inozemstva. Potain!!» daj« Dunajski semen}, d. d., Wien Vil, palaSa semnja kakor tudi ofici eins pisarna n pojasnila v LJUBLJANI: Avstrijski Konzulat, Turjaški trg 4. Križevska opekarna A. mm & drug Tisama: Ljubljana. Stritarjeva ulica št. 9 Zahtevajte eea'kï! S Vsem »Tujim cenjenim odjemalcem vliudno naznanjam, da je moj dzni^bnlk, gosp. Ivan Turk z današmim inem izstopit. Trgovino z želtznino v Ljubljani, Valvasorjev trg št. 7, bodem odslej pod protokoiirano tvrdko Franc Erjavec 185 „prt zlati lopati'' neomejeno dalje vodil. — Zahvaljujem se za do sedaj «¿ksssao asi zaupanje ter zagotavljam točno in solidno postrežbo. V LJUBLJANI, dne 31. januarja 193.5. Z odličnim spoštovanjem Franc Erjavec. Kupi se no majhna hiša na 'rometnem knjn, primerna za trgovino v Ljubljani ah bližini, lonndl« z naved"o cene ped «ILŠA». na ar.ončno dražb» Al-mS Comp ny. Ljultliana K^nnesni trg 3. PARCELA 2100 m', na lepem prostoru za vilo, hišo ali tovarno se po ugodni ceni proda. Ponndhe pod „Parcela ' na Anončni zavod DKAGO BESEUAK. Ljubljana, Sodna ulica št 5. Večje podjetji sprejme uradnika ————aranu thv um»»—a—■ ki je popolnoma vešč slovenske in nem-- ške korespondence------= Pogoj: Lep nastop in zmožnost občevanja 8 strankami. Ponudbe pod „MAPREDEK" nai se izročajo osebno v pisarni anončne družbe Aloma Comoany, d. z o. z. v Ljubljani, Kongresni irg 3. 157 <1 Predpust 1923 1 SviLA za plesna cbleke KBEP . . » TLAS , „ , ATIST , . „ TAMIN , „ SOKA VICE in ¡Slipoäa OGAVICE f^ospSsc j LID A to6l*tnl '«d0"*' v LJUBLJANA MESTNI TRG 10. 3ÜL družba za električni m&usir! d. £ o. s. gradi elektrone ocntrale. proizvaja la dobavlja v«e elcktrlčta stesjs in C tebnlčue aparate ln Izdelke, projektira brezplačno vse naprave in obrate v £>v£si z elektrotehniko. Tehnična pisarne in zaloge: . »jcnajska cesta, palača Ljubljansko . 22ARI303, Vetrlajsk* ullo» lL JO :ck!zo-. lil zo 11 11 S! m m M i H a m pi in zakon o stanovanjih jc Izžci In se naroča pri Tiskovni zadrugi v LjuhiJarJ Prešernova ulica 54. S poštnino vred velja e Din 60 p. s?» m k §f m ti s S k m m Tñ m m m || II U H:jlioljšo in naiceRBiüa streha pravi, zajamčeno pristni im sslbes! skril. Fran Hočevar* Žirovnica-Moste. Gorenjsko* da da ESCr-TA-Hi: wr.rBE -- »e 1 I 1.1 »e. 9 t¿ I ''S -"i S S'il tL'ri ""I I '>1 I / ffS "i Ú u*.\ I i''i I»! "A v Ljubliar?! prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šenijanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo apor&bo kakor tudi za indastrijska podjetja in razpečuva na debelo iziczomski premog in koks vsake vrste in vsaksga izvora terPcseb°ao0C;a Iač@lioslo¥aški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. 17 Naslov: Prometni zased za prao?, d. d. c:nira!a s Uobijani, MitcEiewa c. 15,;U Pirulíes s îlûïEci Scia y Z-íj J tf.\ i j i? "-t I >r i •"■«i Jt^rrvrr^fP-PrPrrirrCrrP - r t* * s> * f ~ * .* *>e> * p> j rp -S Priloga „Jutru** Št. 32, dne 8. februarja 1023. Konec orientske konference Indirektni uspeh Lozanska konferenca gre tedaj namen. ne da bi bila uredila zadeve, za-radi katerih se je sestala. Sestala se je pred meseci povodom £rške katastrofe na mainazijskom bojišču. Takrat je obstojala akutna nevarnost, da se boj med Grki in Turki prenese na evropska t!a in nastala je možnost, da se vanj vpletejo tudi balkanske države in naposled tudi antantino. Da je antanta spravila Turke do zelene mize v Lausanni, se je takrat po pravici smatralo za uspeh, ker se je krvava borba izpremenila v papirnato in besedno, zlasti pa je bila Grčija takrat povsem na koncu svojih moči. In če primerjamo današnje stanje z onim pred meseci, moramo priznati, da se je antanti njena protiturška poteza posrečila v nemajhni meri Grška armada stoji danes kolikor-toliko restavrirana ob Dolnji Marici, Angleži so mogli primerno armirati svoje pozicije ob Daidanclah in ob Bospo-ru, zlasti svoje ladjevje in naposled tudi pripraviti obrambo mosulskega teritorija. kjer je bilo pričakovati najtrdo-vratnejšega turškega odpora. Slične priprave so sicer lahko izvršili tudi Turki, ali brezdvomno v manjši mori nego nasprotniki. Da je bilo v Lansanni reševati samo spor med Grki in Turki, bi imeli danes prav gotovo že podpis mirovne pogodbe. Saj so do danes med njimi vs® sporne ¿očke razčiščene, izv7emši edino zadevo s vojni odškodnini. Turki so se postavili na stališče, da so zmagovalci in da jim morajo Grki plačati odškodnino. Tega antanta noče akceptirati. Toda ako bi vojna odškodnina ostala edina sporna točka v Lausahni, bi antanta že našla sredstva, da jo pravi s sveta. Boj za gospodarsko emancipacijo Turčije A lozanska konferenca se je znašla pred nalogo, rešiti ves kompleks skrajno težkih' vprašanj, ki so se vlekla, odkar se je Angora pod Kemalovim. vodstvom uprla sprejetju sevreške mirovne pogodbe, ki jo je rarigrajska vlada že podpisala. Kemalova vlada se je osnovala na programu politične, teritorijaine rn gospodarske restavracije Turčije. Za izvršitev tega programa je začela skrajno energično akcijo, pri kateri so glavni voditelji, lahko rečemo, postavili vse na kocko — in res tudi zmagovali. V fceritorijalnem oziru se jim je prmrečilo vzeti si znova turško Armeni'0, ki jo je parišk» konferenca že prisodila ustvarjajoči se Armeniji in vrh tega so dobili od sovjetov bivSe rusko ozemlje pri Karsu. Dalje se jim je posrečilo skleniti s Francozi ugodno pogodbo, po kateri so se vrnili Torki v K:likijo in severno Sirijo, dasi je Franciji Zve» narodov že izročila mandat nad tem ozemljem. V boju z Grki so si osvojili znova Smirno in dosegli tudi vzhodno Trakijo, dočim so pod vplivom francoskega popuščanja Italijani že prej evakuirali svojo cono v jugozapadnem delti Male Azije. Da se nresniči «sveti nacionalni pakt» angor-ske narodne skupščine, jo treba pridobiti. zopet le še mosulsko ozemlje. In to je ostala v Lansanni tudi sedaj še sporna točka. Druga osnova angorskega programa jle odprava tako imenovanih kapitulacij. Kapitulae:je so prav za prav pogodba sned Turčijo in evropskimi državami, ki vsebujejo določbe, po katerih se imajo v Turčiji tretirati podaniki evropskTi držav. Po teh pogodbah uživajo Evropci popolno davčno prostost i» pa. kar je še posebno važno, sodno eksieritorialnost. Za eventualne prestopke odgovarjajo oni svojim konzulom; ako zagreše karkoli na turškem ozemlju, jih turška sodtrja ne sme kaznovati, maiveč le evropska konzularna. Hiio evropskih podanikov so turški policiji kakor teritorij evrop- skih držav; eventualnega razbojnika sme preganjati le do njenih vrat, dalje ne sme. — Spori med Turki in evropskimi podaniki pa naj se rešujejo pred posebnimi mešan:mi sodišči. Kapitulacije je turška vlada vedno nerada sklepala; odkar pa so na vladi Mlad«turki, je bil njihov glavni cilj, da se odpravijo. Z izbruhom svetovno vojne jih ja Turčija kratkomalo odpravila, morala pa jih je zopet priznati po katastrofi jeseni 1918. in tej sledečemu mirovnemu sklepu. Da se je sprejela odprava kapitulacij med glavne program ne točke angorske vlade, je samo ob sebi umljivo. Pogajanja v Lausanni so se vrtila ves čas okrog tega problema in zadnja koncesija, ki so jo stavili Evropci, je bila. da se mora kompetentnj konzul obvestiti vedno prej nego se prične sodno postopanje proti kakemu evropskemu podaniku. Turki pa zahtevajo popolno enakopravnost in edino kompe-tenco turškega sodnika. Toda odpor proti turškim sodiščem ima tudi stvarno utemeljenost, kajti zaostalost teh sodnih instanc je splošno znana in zaradi nje so prav za prav kapitulacije sploh nastale. Naposled je morala Turčija skleniti prejšnje čase celo vrsto gospodarskih pogodb z evropskimi podjetniki, bankami in državami sploh ter jim priznati ve!'ke gospodarske privilegije v svrho eksploatacije turških teritorijev. Tudi tem privilegijem se sedanja Turčija upira. Nad temi glavnimi točkami se je raz-b'la konferenca v Lausanni, Njen najvažnejši problem je bil, kakor je razvidno, gospodarska osamosvojitav Turčije, ki jo hočejo kemalisti na vsak način doseči. Tudi v mosulskem vprašanju so nedvomno osrednja točka — petrolejski izvori, ki so tamkaj najbogatejši. Za teritorij sam bi se Angleži ne pulili tako trdovratno. Lausanne in Ruhr Lausanne in Ruhr, na obeh krajih se vrši te dni boj za izvršitev mirovnih pogodb. Oba kraja pomenita danes nadaljevanje velike voine, dasi v drugačni, milejši obliki. Da imenujemo danes oba kraja istočasno, ni slučaj, in nima vzroka le v aktualnosti obeh problemov, ki se rešujeta, ali sta se vsaj reševala te dni in tedne. več ca mora Izprazniti ves grenki *e!lh, ki so ea ji zapisali v Versafllesn. V tem slučaju bo morala smatrati, da ie naj-pametneje, ako čim prej plača, ter bržko- sko stvar, zsto se imajo Acgiežl zahvaliti — svoji politiki napram Nemčiji. Danes se razvija položaj povsem paralelno. Francija mora sama obračunati ne ne bo več odlagala s plačevanjem. — z Nemčijo, ako jo hoče prisiliti k novi Ako pa v gospodarski borbi v Poruhrju ' kapitulaciji, Anglija pa bo istotako mora- ostane Nemčija kot zmagovalec, makar tudi le delno, tedaj bo ta uspeh zanjo le vzpodbuda, da tudi zanaprej z rsnitenco la sama uveljavljati svole stališče napram Turčiji, bodisi da bo treba braniti Mosul, ali držati pozicije na Dardandah, izbile olajšave zase. Pripraviti se nam Je brez katerih Turčiji ni mogoče do živega v tem primeru, da se reparacijski spor i Francija Je s svojo politiko Jasno poka-vleče v nedogled. ' zala, da hoče kljub vsemu s Turki mir- Angleško stališče v reparacijskcm j nim potom na ta ali oni način nadalje-vprašanju Je mnogo pripomoglo k temu, vati pogajanja. da so si Nemci upali tako daleč. Na dru-) Samo od sebe se prezentira interesant-gi strani pa je istotako turško odpornost; no vprašanje, kako se bo nadalje razvi-v nemajhni meri podpirala ntedinost med ' jalo francosko-angleško razmerje in ka-Francozi in Angleži. Odkar se je spretni; ko bo vplivalo na potek boja z Nemčijo diplomaciji Franklina Bouillona posrečilo j in Turčijo. Zdo verjetno je, da se bodo doseči sporazum med Angoro in Parizom, prej a'i slej v Parizu in Londonu zopet so dajali iz Pariza kemalistom upanja, j medsebojno intenzivneje podlirali, iz če-Francczi so si res želeli miru z Anatolci,: sar pa ne bodo niti Berlinu niti Angori hoteč razbremeniti svoj proračun, toda I rastle koristi, da so že preko tega pospeševal! angor- i * Kulturni pregled ,»Ljubljanski Zvon" XLIII. — 1923. — 1. It ¡irikupljiva; uredniku moramo oiti hvaležni, da posveča toliko pa i nje tudi tehnični strani, ki zelo vpliva na kon-sumente lej>ega slovstva. Vsebinsko je januarski zvezek «Zvona» prav dober. Uvodno razi>ravo je napisal kritik dr. Glonar ;>od naslovom «Lepa knjiga». Med beletristi je na prvem mestu Marija Kmetova z romanom «V metežu». Nadvse zanimiva in poučna pa je globoka študija dr. Ivana Prijatelja o poeziji «Mlade Poljske». Kaj podobnega želimo srečati v vsaki Številki «Zvona». Janko Kralj priob-čuje interview s slikarjem Fr. Tratnikom, ki nam v odgovorih na par postavljenih mu vprašanj podaja pregled čez svoje umetniško snovanje in delo; Miran Jarc objavlja novelo «Orni čarodeji». Od pesnikov so v prvi številki zastopani : bro Gruden. Alojz Gradnik. Pe-terlin-Petruška in Fran Albrecht. Sled-Sveiovna vojna se je končala s pora- i nji priobčuje težko pesem *Iz groba», zom štirih centralnih držav. Izmed njih ; v kateri podaja svojevrstno sintezo; je bila Avstrija ves čas relativno najslab- i sodobnega materijalfctičnega življenja, ša in je tudi danes najbolj brez moči, ne ! časa. ko «resnica je ie duh poraženi» . ... .... - - vr —w vi _____ __— I___ • da. po njihovem požrtvovalnem delu In j po ljubezni do tega dela I Utemeljitelj! «Društva hrvatskih knji-Imamo perijodično izhajajoče literar- j ževnlkov» so zamislili našo organizacijo ne publikacije, ki bi morali o rjih vse-' v prvi vrsti kot strokovno društvo. Ta iej kadar izidejo, govoriti s ponosom j ideja velja še danes ter nam mora tudi ter jih smatrati za kulturen dogodek, j za naprej ostati sveta, ako hočemo, da Pred nami leži 1. letošnja številka dvignemo ugled naših pisateljev na ono «Ljubljanskega Zvona», naše na is ta- j višino, ki jo zaslužijo vsled ugleda svo-rejše, najboljše, vs »stransko vzgojne revije za književnost in prosveto. \'jena zunanjost je lična, na pni mili jega peresa. Književniku je treba omogočiti, da razvije svoj dar do popolnosti. on ne bi nikdar smel ostati na polovici „..,.„, ., svoje poti, se zlomiti ali ukloniti. Vsak j edini list. Kralj Kari IL pa Je zatrl vst pojav talenta bi bilo treba moralno in j Iz zgodovine časopisja Prvi časopisi so nastali po eni strani iS tiskanih letakov, ki so se izdajali že koncem 15. stoletja Izl k! so poročali o vseh izrednih pojavih, kakor so bitke, upor. ženitve knezov, epidemije itd, po druc: strani iz pisanih poročil, ki so si Jih dal? redno pošiljati bogati politiki in knezi od izvedenih mož. Ta pisana poročila'so že predstavljala nekake časopise: najprel. oč L 1536 so jih pošiljal! iz Benetk, tnal:* pozneje tudi !z Rima. Vsaka številka je veljala eno «gazzo», to je malo denam enoto, zato so časopis imenovali «gazzet-ta». To ime se je kot splošno ime za časopis ohranilo do danes, tako n. pr- Pri Rusih, menda tudi pri Poljakih. Časopisi kot rokopisi so se pozneje razširili tirfi po ostali Evropi, kjer so se radj stroge cenzure držali dolgo še poleg tiskanih. Prvi tiskani, pravi časopisi so se pojavili v Evropi v Í7. stoletja. L. 1631. ustanovil neki Renaudet «gazetto». ki kór «Gazette de France» izhaja še danes. Bila je oflcijozni časopis, ceio Richeiicu in kralj Louis X1IL sta spadala k njenir. sotnjdnikom. L. 1777. je izšel «Joumal--. prvi francoski dnevnik. Sicer pa se rad' vladajočega absolutizma in stroge policije francosko časopisje ni moglo. znatneje. razviti; razmahnilo se je šele z nastopen-.? revolucije I. 1789. Prvi angleški časopis so bile «Weekly Nev.s» v l. 1622, to v tej dobi je tudi v Angliji trdo gospodovala drakonična cenzura in strah nad ostrimi kaznimi. Za čs-sa meščanske vojne sredi 17. stoletja so nastali mnogi novi časopisi, ki pa so izhajali kvečjemu dvakrat na teden in katerih vsaka številka je obsegala !e po er ' razen oficijalr.e «London Gazette» In' lisr--: gmotno vsestransko podpreti, da se mu omogoči pošten razvoj. Književnost in umetnost dajeta narodom njihovo vrednost. Književna in umetniška dela ,so takorekoč izkaznica naroda. Zato je treba književnika omogočiti, da bo mogel živeti od svojega peresa. Treba je pomagati, da stvorimo poklicnega pisatelja, kajti samo na ta način bo književnik v stanu, da se popolnoma posveti svoji stroki. To vprašanje Je sedaj za nas najvažnejše in tega je treba najprej rešiti. Prepričan sem, da se bomo samo na ta način lahko poglobili v družbo in njene probleme, kajti samo svoboden in neodvisen pisatelj lahko ustvarja deia, k! so vredna naroda, iz katerega ie izšel, ter splošnih idej človeč.nstva te njegove kulture. Sokolska akademija v Trbovljah le da antanti ne stavi nikakega odpora nasproti, marveč celi pri nii moleduje za svoje življenje. Madžarska je rrnogo bolj odporna, kakor je bila že prej energij-nejša od Avstrije, in le železni obroč Male antante ji oneinogočuje, delati neposredno za revanšo. Bolgarska, v vseh maloštevilnih decenijih svoje nove zgo-! koncertih Zanimiv večer je priredil v nedeljo dne 28. januarja Sokol v Trbovljah s svojo akademijo. Spored, ki je obsegal 18 točk. bil je s pravim razumevanjem sestavljen. Omenjamo le proste in plesne vaje s pet'em gojenk in ženske dec«, in dni-e beležke. — V kroniki čitamo lupine, moške dec*. sestavljene od nekaj primernih misli o pomembnejših hr- Kostanšeka, Kužnika in sester Meško Književna poročila «Zvona> po dobra in prinašajo polog referatov o Cankarjevih «Romantičnih dušah», Sophokle-jevem «Kralju Oidipusu*. stvarno kritiko Randijeve knjige «La Jugoslavia» dovine razklana na dve stranki, od katerih je bila ena orientirana na nemško-madžarski evropski ccntrum, druga na Rusijo in slovanstvo. ie vrgla gei-manofilsko vlado ob tla in slovanoiil-ska struja je zopet v <-i-emoči: zato o poskusih proti antanti ni gov-ra, razen kolikor n-ihajajo v rnnVe^onstvu- jušči. Za politično stabilizacijo je tudi važno, da reprezentira r.ova, vladajoča: zemljoradniška struja hkrati tud! socijal-nopclitično nasprotje germanofilskim živ-ljem. Najmočnejša centralna sila. Nemčija, ie začela veliki poskus, otresti se silnih bremen izgubljene vojne na ta način, da b! se pokazala insolventno in bi se ji mora! odpustiti g'avni del vojne odškodnine. Francija Je izpregledala njeno igro ter je položila ves reparacijski problem končnu na tehtnico; zasedla ie ruhrsko ozemlje, ccntralni življenjski organ moderne gospodarske Nemčije. Sedaj se mora odločiti; ako zmaga Frar~" tedaj je to de-finifvno znamenje za Nemčijo, da se plačilu odškodnine ne more izogniti, mar- v Ljubljani. «Zvona» je torej izbrana. Priporočamo, ------ ----- -------— <=- ------ da si revijo čimprej narooe tudi tisti, «popolnil je s krasnim petjem spored. oobiH od v ki tccra doslej '¿e niso utegnili storiti. D& so bde vaje na oro-iju zelo dobre, PMo&b ln Vsebina iM Tratnikove. Moški zbor pevskega ' društva «Zvon» pod vodstvom g. Mo!!a «Ljubljanski Zvon-- spada v vsako slovensko omikano hišo. Celoletno stane 90 Din ter se naroča pri Tiskovni za drugi v Ljubljani. Cilji hrvatskih književnikov ni potrebno posebno poudarjati, kajti že ime telovadca br. Hlastana nam dovolj pove. Zadnja točka «Češka besedaš,, k kateri so pripomogli naši bratje Čehi v narodnih nožih, nam ostane kot krasna plesna 6lika v spominu. Prejšnjo nedeljo priredij je še ne pred dolgem času ustanovljen sokolski odsek Trbovlje 2 igro «Trije tički», ka-31. januarja t. 1. je predsednik «Dru- tera je nad vse pričakovanje dobro štva hrv. književnikov» v Zagrebu, g. Mi- uspela Dvorana gost.lne «Spanc» je bila hovil Nikolič na občnem zboru Imenova- . do zadnjega kotička razprodana in ob-nega društva govoril o ciljih hrvatske • činstvo je mlade diletante, ki so prvič književnosti. V svojem govoru je med; nastopili, pohvalilo z iskrenim odobra-drugim izrazil približno sledeče misli: j vanjem. Tako vodijo in delajo neutrud- Nekoč je nas proletarce združila v tera Ijivo ti za telovadbo, drugi zopet za j bro znani bolgarski znanstvenik in po društvu ideja, da mora iudi naš narod s petje in dramatiko, vsi pa za skupni j Milk profesor S. S. Bobčev svoje 70. leto. svojo književnostjo korakati paralelno z čili, da tem prej postavijo lastni «So- Jubilar je eden redkih bolgarskih mož. ostalimi kulturnimi narodi, ker sta knji- kolski dom», kajti v tem velikem indu-ževnost in umetnost oni velesili, iz kate- ! strijskem kraja ni polje sokolstva s ^Observator». Ko pa se Je po padcu Stu-artovcev odpravil strogi cenzurni z ako; za vedno, so nastali hitro novi časepisi-Ker se Je istočasno začelo pravo parls mentamo politično življenje v Angliji, ji vrednost časopisja zdo narastla; najboi: šl državniki in pisatelji so sodelovali njih, kar je seveda njih ugled silno povzdignila Tako se je začela znamear« doba angleškega časopisja; od L 1703. s> gl3vni časopisi izhajali kot dnevniki. Ker je absolutistični režim zadrzevs." razvoj časopisja v Franciji, so Izhajali r francoščini pisani časopisi tudi v Holan diji. Prvi 'no!andski časopisi so --Amsier damski Courant», ki je začel 1. 1637 in pa v holandskem in francoskem jeziku hkrati izhajajoči časopis «Gazette d'Amster dam, ki je od L 1672 izhajal dvakrat teden. Mnogo znamenitejša pa je postal' ¿Gazette de Ldde» <1&80), ki je kmaic postala vodilni svetovni list. V Ho'and3? je vladala skoro neomejena tiskovna sv-v boda; ker je imela Holandska izredno b-"' gate trgovske in politične zveze, je postala «Gazette de Lcide» kmalu glasiV takorekoč vse politično izobražene Evrc-pe. Ho!andske gazele so postale sila, prec katero so Imeli respdct najmegočneiš' vlastodržci evropski. V Nemčiji so se pojavili prvi tiskam', redn!, in sicer tedenski časopisi na Dunaja v prvih letih 17. stoletja. Navadno as jih sestavljali in razširjali poštarji, ki so od vseh strani od jahafočih slov novice. Istočasno so začet prvi tedenski časopis! v Berlinu, v Frank-furtu, NSrnbc-rgu, dalje v češki Pragi fe drugod. Toda radi stroge cenzure so prinašali ie suhe vesti, brez presoje. L. I6Si so v Berlinu ustanovili časopis «Hvisen-. iz katerega se je pozneje razvil današn" dnevnik «Vossische Zeltung.» Kako je bijo s časopisi pri nas. Je obje znano. Naše časopisje se je začelo razvijati šele v novejši dobi in zdaj hiti, da bi d oteklo vse. kar je prej po krivdi tcifr* tlačiieljev moralo zamuditi. Bobčev — sedemdesetletnik. Dne 2. t. m. je dosegel tudi v Sloveniji do- rih črpajo narodi svojo moč in veličino.' cvetjem posuto. Tem potrebnejša pa je Književniki morajo v našem javnem živ j sokolska vzgoja. č. ijenju zavzeti tisto mesto, ki Jim pripa- i - ki so že pred svetovno vojno stali na staršču slovanske vzajemnosti ter se vzdrževali zlasti z Jugoslovan!, Slovenci, Hrvati in tndi Srbi prisrčne stike. Nad 20 let je Bobčev predsednik Slovan- R Medek: Miško _ V daljni zemlji sibirski je stala češkoslovaška vojska na veliki železnici v svojih voz. h in oklopnih vlakih. Čakalo in pripravljalo so je ob jezeru Bajka^kem, da se vrne v osvobojeno domovino. Okoli po gostih šumali so živeli stlurski Burjati, rumeno pleme mongolsko. Vzljubili so češkoslovaške vojake povsod, kamor so prišli. Kajti prihajali *o vselej s petjem in godbo, s smehom na ustih, z veseljem v očeh. Desetnik Pej>ok je bil resen in vesten vojak. Toda med Durjati se je tudi razveselil. Razveselilo ga je zlasti, ko je nekega dne star Durjat privedel na vaški ti g med voda Miška, «Miško je še mlad,* je j>ri|®vedoval Burjat v lomljenj ruščini. «Sli smo !>o zimi lovit v altajske gozdove. Srečali smo mnogo volkov, šakalov in riso.'. A nismo šli daleč v šujno. Velika, grozna medvedka je drla iz gošče naravnost proti nam. Renčala je, da nas je bilo groza. No in jaz — pok! — ustreli! sem jo iz strahu, da me ne raztrga. Trenotek nato pa je v goščavi zagomazelo, in prilezla sta k nji dva igrajoča se medvedka. Vzeli smo ju s seboj. Eden je jioginil. A Miško, glej. je ostal |*r| nas. Navadil se je in všeč mu je. Mame so oač uiti ne spomni več.» Fantje so poslušali, najbolj Pepek. Medved je bil prijazen, neroden in do-brikav kakor kužo. Pepek se je zaljubil vanj. Vsak dan ga je nekajkrat obiskal. Poskušal je ž njim plesati, ,-e boriti, učil ga je preskakovati ovire lezti na drevetia in druge zabavne reči. Ko je bilo oddiha v burjatski vasici konec in se je morala vojaška Četa vrniti v vlak na progo, je Pepek kupil Miška od starega Burjata. Na postaji Mysovaja se je četa združila s svojim l>raj>orjem. Medved Miško je postal iz četniškoga medveda praporni medved. Avanziral je hitreje nego Popek. Toda Pe|>ek je ostal ž njim nerazločen. Često sta Pepek in Miško pred vsem prapor jem kazala svoje «kumšti». Plesala sta v paru ¡»o zvokih harmonike, se borila, lovila. Vojaki so bratski delili z Miškom vse. Okoli vratu je dobil rdeče-bel trak v znak. da je član češkoslovaške vojske. Opoldne je postajal z ostalimi v vreti in čakal na svoj ol»ed v vojni kuhinji. Privadil se je streljanja in vonja smodnikovega, privadil se ie strelov iz topov in reglja-nja strojnih pušk. Iz Miška je postal pravj vojak. Renčal je jezno, kadar .•« je okoli naših vozov potikal kdo. ki ni imel rdeče-belega znaka. Zato pa so je velel spoštljivo, kadar je prišel mimo njega češkoslovaški oficir. Neke noči je odjieljal vlak prapor na zapad. Med vojaki se ie trovorilo. da so tam boji med našimi hi vstašL ki so napadlj progo, uničevali železnico, postajna poslopja, na^kakovali vlake, ropali in morili. Čehoslovaki so se peljali bratom na pomoč. Noč je bila tiha. Vozili so se po globokih in tihih pralesih-tajgah. kjoT je le redkokdaj prodrla mesečina gosto j vejevje. Pepek in ost-ili vojaki so trdo i spali po klopeh; tojilo jim je bilo in zanašali so se na straže, ki so bdele na ; leteči lokomotivi. Toda Miško ni spal v svojem kotičku. | Menda se je njegova medvedja dušica | bala trenotkov. ki so imeli priti. Ali j bil je vojak, navajen nevarnosti. Vedel je, da je pravično braniti se, ako -i napaden po divjem sovražniku in zlem brez povoda. Toda nocoj je bil mnogo nemirnejši nego navadno. Pej>ek se je prebudil. Videl je. da je Miško ob njem in mu liže roke. Obje! ga je kot kamerada ln mu šepetal: «Kaj ti je. brate Miško? čemu ne spiš. tovariš? Menda nimaš de slutnje? PosluškujeŠ... morda slutiš nevarnost, ti stari vojak? .Ali celo smrt? Ne boli otročji! č^mu ta strah? Morda se ti je sanjalo? VidiS. meni se je tisti večer preti bitko pri Zborovem sanjalo, da sem prišel domov in da mi je rekel oče: «Fant. dovolj je te vojne. Pojdi domov!» In drugi dan sem zajel Iast-neira očeta in dejal sem mu: «Leno ie. oče, da si tudi ti prišel na pomoč češkoslovaški vojski.» Tako, vidiš, prijatelj ... Ali kaj pa je to?» Vlak se je naglo ustavil. Zategli, obupni piski in takoj nato nekaj plašnih in razburljivih strelov iz pušk. Pepek je poskočil; «"Bratje, halo, na noge! Menda smo napa/leni. Puške v roke! Patrone! Ven iz voza in ležite na progo!» Hip nato se je po gozdu razlegalo divje streljanje. Ozki mostič, preko katerega je imel voziti naš vlak, je bil porušen. Strojevodja je še pravočasno ustavil stroj. Množica postav, včasih osvetljevanih po mesečini, je migotala |K> gostem gozdu. «Oh, lopovi! Podrli mostič in nas napadli! Kakcr muh jih je. Blazniki! Če se jih ne ubranimo, nas ¡sobijejo vse!» Nastal je boj. Čehoslovaki so začeli streljati s strojnimi ptiSkamL Odmevalo je po pragozdu in grmenje je bilo zato tem hujše. Polni dve uri je trajala borba. Pepek je s tovariši ležal na progi in streljal. Brigal se ni za nič drugega. Boj je končno prtvsta! in ustali so se umaknili v gozd. čehoslovaki so drli za njimi, da jih zaženo nazaj od proge. Ze se jo svitalo. Tudi Pf-r>ek je skočil na noge in hotel nanrei Toda naglo se je ustavil, otrpnil, padel zopet na kolena in zajokal. Pred njim je lež?-': Miško v krvi, [»restreljen po mnogih kroglah. Tekom vse bitke je ščitil & svojim teloeom etreljajočega Pepk.-. Lovil je v svojo kožo krogle, kf so bSe. namenjene Pep.ku. Njegov odprti gobec. iz katerega je curiia kri, kakor bi hotel reči: «Bratec, bil sem zvest do smrti-» Pepek ni mogel več zasledovati sovražnika. Svojo utrujeno in žalostne glavo je položil na-Miškov kožuh: «Ti si me torej rešil, kamerad? Ti ?i bi! z mano? In jaz. uohvaležnik, ss med bojem nisem niti spomnil nate Niti spomnil se nisem na dobre?a prijatelja! Ti pa me nisi pozabil. O ljudje, kako smo nehvaležni — a ve, zveri imate več čustva nego mi? Mi s« pobijamo med sabo — ve nas ščitite' Miško, pripovedoval bom p tebi doma mamici, fantom na vasi, možem v gostilni! Bi! si dober kamerad!» Pepek in tovariši so pokopali Mršil ob železnici Okrasili so mu grob s cveticami sibirskega praksa, zateknili v zemljo bajonet z belordečim tralcor-in z napisom: «Tukaj počiva medved Miško, doo^ tovariš češkoslovaških vojakov.» (Iz knjige «Pozdrav z otSinv. i"! prevel F. O.) iflceg* ¡Srnftv* t BoTgartJ. Kot pnbH- -eist ja do poslednjega Časa obveščal rojake o kulturnih in gospodarskih pridobitvah Slovanov. Bobčev je tudi usta-novitelj bolgarske ljudske univerze v Sofiji. Kot odličen jurist in organizator bolgarskega duševnega življenja, kot bivši minister in diplomat, ki je čutil in deloval vedno za, duševno harmonijo Jugoslovanov in Slovencev vobče, je užival Bobčev tudi med Cehi velik ugled. Opetovano jo bil v Ljubljani in v Zagrebu ter ima med nami tudi osebne Štobre znance in prijatelje. Cehi in umetnost Nedavno je ponudil neki Nemec iz rajha praški mestni občini v nakup sliko češkega baročnega mojstra Petra Brandla (1688. — 1735.). Ker je bila cena slike tako ogromna, da jo češkoslovaška državna galerija v Pragi ni zmogla, so se tu viribus unitis sdružile Češkoslovaška agrana, Moravska agrana, Banka za trgovino in indu-Itrijo ter anglo-češka banka, ki so sliko kupile in jo podarile češkoslovaški galeriji. — Tudi naši Narodni galeriji v Ljubljani ie ravnatelj dunajske akademijske galerija pred kratkim ponudil veliko delo slovenskega klasicista Kavčiča («Fokion») v nakup. Delo bi bilo sa nas velike važnosti, čo bi jo imeli. Morda naj bi naše banke storile isto kakor so praške? Ves umetnost ljubeči slovenski svet bi jim bil hvaležen za to. Češka filharmonija za uboge nemške Ia ruske umetnike. Češka filharmonija priredi v prid ubogim dunajskim, ber- HnikTra lS » Pragi se mudeSIm rusMra umetnikom - glasbenikom tri sinfonične koncerte. Jules Verne — Poljak. Na Poljskem že dolgo kroži legenda, ki trdi, da je svetovno znani mladinski pisatelj Julij Verne poljskega pokolenja in da je njegovo pravo imo Julij Olšievicz. Okoli leta 1830. so jo ka-li preselil v Francijo, kjer je prevzel francosko občanstvo ter izpremonil svoj priimek v Vorne. (Olša =» slov. jelša = franc. Ie verne.) Po nje-govi smrti so je raznesla ta govorica po poljskem in celo po francoskem časopisju. Zato jo pokojnikov sin Maurice skušal v neki knjigi, tiskani malo pred svotovnim požarom, zavrniti te vesti, 5cš, da se mu jo oče rodil v Amionsu. Toda . . . Toda amienski arhiv je po-gorel t vojni leta 1870./71. In potemtakem ni mogoče objaviti izpiska iz rojstnega tista. Sedaj pa poroča neki pariški dnevnik, da je v seznamih oseb, ki so v dobi drugega cesarstva prosile državni svet za izpremembo svojega imena, zapisan neki gospod Jules 01sseiwicz-Ver-ne . . . Kadar se stvar dožonc, bo mor. da Verno podaljšal vrsto naturaliziranih francoskih kulturnih delavcev, med katerimi najdete lani umrlega publicista Fiuota, sorbonskega profesorja Strow-skega, poslanca Bokanowskcga I. dr.... Drug li«t trdi, da Verne ni bil poljski žid iz Plocka ob Visli, marveč domačin iz Nantesa, kjer imajo karli njegov rojstveni list. nk. pa so Je reorranlzfrala tt» po «raffcem treningu postala nalopasnejšl tekmec vodilnim klubom Slovenije, kar dokazujejo uspehi napram Iliriji, cellsklm Atletikom in S. K. Mariboru. Športni vestnik Iz delovanja S. K. Primorje v Ljubljani {Poročila načelnikov sekcij na občnem zboru 14. januarja.) Poročilo moške lahkoatletične sekcije S. Pcrparja: Klub se je udeležil dveh lastnih prireditev, 3 saveznlh, 4 nacionalnih in I internacionalne. Dosegel je 80 plaslranih mest s 119 atleti, ki so tekmovali v nad 200 točkah. Od 80 mest le 24 prvih, 25 drugih in 21 tretjih. Na nacionalnem mitingu v Beogradu so star-iali štirje atleti, od katerih se Je placl-ral eden In prišel v državno reprezentanco. Na meddržavnem mitingu Jugj-slavija-Rumunija starta eden tekmovalec Primorja ln doseže placement. Na prvenstvenem tekmovanju v Zagrebu startajo 4 atleti In dosežejo tretje mesto Jugoslavije. Eden od teh doseže v dveh panogah prvenstvo Jugoslavije. Sekcija ima za leto 1922 prvenstvo Jugoslavije v 2 panogah (tek 100 In 200 m g. Per- , par). prvenstvo Slovenije v 6 panogah i !n sicer tek 100, 200, 4krat 100, disk,' pešhoja, skok v daljavo brez zaleta. V skupni klasifikaciji Je sekcija pribori'a klubu tretje mesto v Jugoslaviji In prvo mesto v Sloveniji. Najjačji Je klub v sprintu gg. Pcrpar, Stare In Valtrič, in disku (13 prvih, 8 drugih In 2 tretji), naj slabši v skokih v višino (eno drugo v celi sezoni!). Štafeta 4krat 100 ni še bila premagana. Poročilo ženske lahkoatletične sekcije Sdč. Zadnjikarjeve navaja: Sekcija se le udeležila mitingi ob otvoritvi društvenega Igrišča, mednarodne tekme s češkim klubom Zidanice s prvo štafeto in mitinga za prvenstvo Slovenije v okvirju -Športnega tedna. Prve prireditve se Je sideležilo 6 članic v 8 točkah. Dosegle so 5 prvih, 3 druga in 2 tretji mesti. Pri drugi prireditvi se je štafeta 4krat 75 placirala vsled nesrečnega padca na tretje mesto. Pri tekmah za prvenstvo Slovenije je nastopilo 12 članic v 9 točkah ?n so dosegle 6 prvih, 4 druga in 3 tretja mesta. Odč. Šan.tcl in Cimpcrman sta postavili več slovenskih In jugoslovanskih rekordov. Sekcija si je priborila prvenstvo Slovenije za leto 1922 ln kvalitativno danes v Jugoslaviji nima konkurence. Rokometni tcam Je nastopi! štirikrat In sicer proti prijateljicam kluba Svobo-da-Moste z izidi 10 : 2, 3 : 0, 2 : 1 in 7 : 0 v našo korist. Poročilo plavalne sekcije g. Sanclna našteva: Sekcija se je udeležila mitinga na Blodu v proslavo Nj. Vel. kralja Aleksandra, Izbirne plavalne tekme za pi venstvo Jugoslavije v Ljubljani, plavalnega tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije v Beogradu, tekem za prvenstvi Slovenije na Bledu, plavalne tekme v Ce lju in tekem na Sušaku. Pri prvi prireditvi se je sekcija placirala na drugo mesto za Haškom, ki jc bil prvi. Dosegli smo 3 druga in 2 tretji mesti. Pri drugi prireditvi smo dosegli 7 prvih, 4 druga in eno tretje mesto. \Vatcrpolo z LSK 2 : 1 v naš prid. Tretje prireditve (v Beogradu) sc je klub udeležil s 3 tekmovalci in se placlral s 3 točkami na f> mesto. Pri tekmovanjih za prvenstva Slovenije Je sekcija dosegla 8 prvih, 11 drugih in 4 tretja mesta. Primorje je za 1. 1022 prvak Slovenije v waterpolo in v plavanju, kjer jc dosegel od 125 točk 66, na drugem mestu je LSK s 36 točkami. VVaterpolo tekme na Bledu so končale z Ilirijo 3 : 0 in z LSK 4 : 1 v naš prid. V ccli sezon! je plavalna sckcija dosegla 18 prvih, 20 drugih in 13 tretjih mest. Plavalne tekme za prvenstvo Zagreba sc jc klub udeležil s 3 člani, ki so doseg'1 2 prvi in 1 tretje mesto. Končno so nekateri plavalci startali tudi v Ccliu ter odnesli 2 prvi in 2 tretji mesti. Največ točk v sezoni so dosegli Kern S. 14, Pre-melč M. 11, Vrečko K. 9 in Vrečko S. 9 točk. Poročilo nogometne sekcije z. Zarga-Ja: Primorje je igralo v letu 1922 11 prijateljskih in 3 prvenstvene tekme. In sicer s S. K. Mariborom, Atietikl-Celje, komb. Hašk-Concordia, z Ilirijo in Her-mesom. Primorje : Atletiki 0 : 5. 1 : 2, 1 : 2, proti Mariboru l : 3, 0 : 0, 6 : .\ proti Hašk-Concordia 1 : 7, 0 : 13; proti Ilirija 2 : 4, proti Hermcsu 1 : 2. Izidi pr venstvenšh tekem: Primorje : Ilirija 0 : 5, 1 : 8, Primorje : Hermes 3 : 3. Rezerva ic Igrala skoraj z vsemi ljubljanskimi drugorazrednimi klubi ter dosegla v jeseni proti prvaku drugega razreda Jadranu neodločen Izid 3 : 3. Sekcija Je bila v Igralskem oziru pasivna, v Jeseni K zadnjim nogometnim tekmam Poročali smo ie o iiidu odločilnih prvenstvenih tekem, ki so se vršile v nedeljo na Dunaju. Najvažnejši dogodek je vsekakor poraz Amaterjev proti Vienni, ki je zmagala s 4:3. Ta poraz je prišel no le za javnost, ampak tudi za prizadeta kluba sama, presenetljivo, ker je bilo vse prepričano o, sicer morda težki, a vendaf sigurni zmagi Amaterjev. Kljub temu pa obdrže ti sedaj prvo mesto v prvenstveni tabeli. Poraz j« fatalen za nje le v toliko, v kolikor gl i njim poslabšajo svojo pozicijo proti Ra-pidu, ki stoji z 18 točkami le eno točko za njimi. V drugi tekmi sta se merila kot enakovredna tekmeca WAF. in Sportklub. Sreča je bila mila prvemu klubu, ki je, kakor smo že poročali, zmagal z 2:1. Pri lanskih dveh tekmah je pri prvi zmaeral Sportklub, druga pa je ostala neodločena. Usoden more postati poraz, ki ga je doživel WAC. proti Ilerti. Kljub svoji požrtvovalni igri ji je podlegel s 3:1 in tako še povečal možnost, da pade pri končni klasifikaciji nazaj ▼ IL razred. • V Zagreba je končano tekmovanje za prvenetvo prošle sezone. Zadnji dve tek. mi. ki sta se vršili v petek med Viktorijo in Ilirijo ter Concordio in Sparto. nista vplivali bistveno na razporeditev ■fclnfcov ▼ prvenstveni tabelt. Prvo mesto zavzema Haik, ki je dosegel od 28 dosegljivih 25 točk. Igral je 14 tekem, 12 jih je dobil, 1 — proti Concordijl — je izgubil, 1 — proti Gradjanskemu — pa je ostala neodločena. Zabil je 93 golov, dobil jih pa 14. Na drugem mestu stoji Concordiia s 2-1 točkami in razmerjem golov C9:10. na tretjem pa Grad-janski s 23 točkami in razmerjem golov 95:9, tako da ima Gradjanski najboljšo diferenco v golih. Četrto in peto mesto zavzemata z 12 točkami Ilirija in Sparta katerim slede Viktorija t 9, Croatia s 7 in Slaven z 0 točkami. Z ozirom na novo razdelitev I. razreda zagrebških klubov padejo ti trije klubi v II. razred. Lord Arthur P. Klnnalrd, predsednik angleške nogometne asociacije. Je dne 31. Januarja po daljši bolezni umrl v Londonu. Lord Kinnald, ki si Je brez-dvomno stekel največjih zaslug za razvoj angleškega nogometa, je bil od leta 1868 član nogometne asociacije. Leta 1877 Je postal blagajnik, leta 1890 pa jt prevzel predsedniško mesto, ki ga je obdržal do svoje smrti. Njegova največja zasluga je ureditev nogometnega profe-stonalfzma. V svoji mladosti jc bil loro Kinnaird sam Izvrsten nogometaš ter Jc Igral nogomet do svojega 45. leta. Wcissmiiller, znani ameriški plavač pride v kratkem na turnejo v Evropo. Z njim prideta tudi slavni ameriški plava-čici Ederle In VVa:nwrlgliL Tekmovali bodo najprvo na Švedskem, kasneje v Angliji. Najbolj zanimiva bo tekma mefl VVcissmuIlerjcm In Švedom Arne Bor-gom, ki sta danes najboljša plavača sveta na srednje razdalje. Naše domače zadeve Politična pisma Koliko je napredujakov v mestu ln na kmetih, ki sc nahajajo v težkem položaju, ker nI prišlo do skupnega naprednega bloka. Vendar se v vseli teh izraža ena skupna misel: borba proti staremu sovražniku našega naroda — proti klerika-llzmu. Ta boj bi moral biti enoten, skupen, toda mesto tega vidimo le cepijcnje naprednih sil in medsebojno slabljenje. V SKS. je mnogo demokratov, ki so tja prešli na željo JDS.. da tam pomagajo. Toda SKS. Je šla drugačno pot kakor smo mi mislili. Danes le SKS z odklonitvijo skupne fronte prešla v napad, ne zoper SLS- temveč zoper JDS. Demokrati, ki so stopili v SKS., vidijo pogubnost ccpljcnja in skupno škodo. Ker pa nimajo toliko moči, da bi v vodstvu SKS. izsilili spremembe, iščejo pomoči drugod. V nastopnem objavljamo pismi dveh gospodov, katerih eden je član SKS. (a v resnici demokrat), drugi pa organiziran demokrat. Obe pismi sta pisani iskreno in v očividni želji, da se za skupno napredno stvar stori čim največ in najboljše. Imen in krajev seveda ne objavljamo. Pismo g. X kaže skrb za napredno stvar, vendar odgovor g. Y pove, kako je X v dobri veri zašel na napačno pot Pismi se glasita: PISMO PRISTAŠA SKS. Dragi tovariši no bi bila to velika napaka v stranki, ker bi s to napako res nekaj stotin glasov pridobili, na tisoče jih pa drugje izgubili. Tebi bo znano, da nismo mi politični uskeki in če srno pristopili k Kmetijski stranki, smo to storili iz razlogov: reši, kar sc rešiti cd, sicer pademo prej ali slej v v klerikalno žrelo. Le žal, da naša ..... Inteligenca tega ne vidi. Veš, da jaz kot tak ne zasledujem ne strankarskih ne osebnih koristi niti mandata, ki se ml ponuja; ker sem že izrabljen starček, si želim v življenju vsaj nekaj ur oddiha in mirnega življenja, vendar pa, kadar nas kliče glas potrebe ljudstva, vsi na krov, da se reši, kar se rešiti da. Pojdimo kot apostoli med ljudstvo, pripravimo ....ce za našo stvar, istotako ....ško In ....ško intcligcnco, med ljudstvom pa storimo, kar se storiti da. Potem ni izključeno, da sc nam posreči, klerikaln-^mu zmaju skrajšati peruti. Toliko v naglici — prihodnjič kaj več. Z iskrenim pozdravom in narodnim srccm Tvoj X.> V ....... dne 19.1.1923. ODGOVOR DEMOKRATA. Nato je odgovoril 29. januarja 1923. demokrat g. Y v pismu, iz katerega smo zaradi obširnostl Izpustili le posamezne j manj važne stavke: Dragi prijatelj! Tvoj cenjeni dopis sem šele danes pre-j jel.....Skega sestanka se zaradi stanov- ske zaposlenosti nisem mogel udeležiti, čudno se ml vidi, da si manjkal pri j Oprosti, da Ti zakesnelo podam o volilni včerajšnjem tako važnem sestanku v____ situaciji tudi Jaz svoje mnenje kakor Tam smo pričakovali, da se odloči tako i sledi: zvana demokracija za kandidate Kmetijske stranke, pa bridko smo se razočarali, ko so ...... zahtevali, da postavimo v kmetijsko listo dr. Žerjava. Sicer nimamo nič proti njegovi osebi, kakor smo tudi prepričani o njegovih zmožnostih, vendar ga mi v stranko kot tujca in advokata nc moremo puslitl na kmetijsko listo; že ta- Ako bi se udeležil skupnega sestanka v...... bi bil solidaren z____škimi demokrati. Jaz se zavedam, da sem član velike Jugoslovanske demokratske stranke in uvidevam potrebo, ako hočemo koristiti državi in ožji naši domovini, to stranko podpirati, ker le v močni stranki z jasno začrtanim programom, ki ko sc nam predbaciva, da Je Kmetijsko \ spaja in ščiti državno moč fn edlnstvo, v stranko ustanovil dr. Žerjav, in če ga mi koji sodelujejo vsi stanovi ne glede na postavimo na našo listo, bi bil to neiz- j vero in plemensko cepljenje, moremo zre-podbiten dokaz, da le to rcsnica. In konč-! ti v boljšo bodočnost. Separatizem. Ruski misleci in Evropa Če Bevk pravi: — Postoj pred njo, Rusijo, zakaj ona je Sfinx — bomo začudeno postali pred ruskimi misleci, ki se v zaupanju v človeški razum in njegove neskončne možnosti vzgojenim z.v padnjakom dozdevajo kot poosebljcnje mračne ruske sfinge. Študije V. V. Ljenj-kovskega «Ruski misleci in Evropa»* so v jugoslovanski literaturi prvi poizkus, ki gre za fiksiranjem glavnih obrisov ruskega filozofičnega nazora, kateremu nedvomno pripada samostojno mesto med romansko, nemško in angleško filozofijo. Ruska misel se nI vdinjala akademijam; živela in iskala je ponajveč onkraj ograj tako zvane službene filozofije. To je njena karakteristika, a to tudi vzrok, da še Rusi ni3o mogli dati svetu svojega svetovnega nazora kot so ga dale zapailne rase. Ruska misel — a z njo vred tudi slovanska — je ostala čista in svobodna; baš zato ima bodočnost. V. V. Ljenjkovski si je izbral zanimiv !n aktuelen predmet, da nam pokaže, kako se stališčo ruskih mislecev razlikuje od zapadnih nazorov. To je vprašanje vpadne kulture, prav za prav ogromen kompleks vprašanj, ki obsega vse te-mel:ne probleme našega časa. Kritika in sodba, ki so jo izrekli o vrednosti in trajnost! naše zapadne kulture nekateri misleci in historiki, kot Oswald Spengler, • V. V. Ljenjkovski: Ruski misleci 1 Evropa. Priredila i predgovor napisala Isidora Pekulič. 1922. Izdan je «Nove Ev-7ope», Zagreb. Gugliolmo Ferrcro in drugi, je kljub svoji subjektivnosti še vedno aktualna, morda baš zaradi tega, ker je zelo dalekosežna, vseobjemajoča in naslonjena na široki pojem življenja, spričo katerega je človeška misel le slabotna luč v neskončni temi. Vera v absolutno vrednost znpadno-evropskih metod mišljenja in dela je omajana tudi že pri onih, ki no vidijo v današnjem miselnem kaosu smrtnega boja zapadne kulture. V. V. Ljenkovskij nam v svoj;h študijah dokazuje, da so ruski misleci v raznih doliah in raznih smeri dvomili o absolutni, vsečloveški vrednosti zapadne civilizacije in kulture in so poizkušali najti pota mimo nje, za se in za Rusijo. Sedaj, ko blešči nasproti somraku Evrope iztočna Sfins revolučne Rusije, je rusko stališče ne le zanimivo, marveč — trivijalno povedano — uprav vsiljivo. Ono se nam vsiljuje, zahteva od nas, da razmišljamo o sebi in o Rusiji. Ljenjkovskij je v svoji knjigi podal le nekoliko slik iz galerije rusko Individualnosti. Povedal nam je, kaj so mislili o navedenem problemu Gogolj, slavjano-fili, Iforcen, Tolstoj, Postojevskij, Fjodo-rov, Danjlljevski, leontjev in Evrazijci. S temi imeni še ni izpraznjena galerija Rusov, ki se v svojih idejnih smernicah oddaljujejo od zap.idnoevropske miselne celote. Izbral si je le nekoliko imen ln smeri, da nam pokaže originalnost ruskega svetovnega nazora, ruskega umivanja isodovine in metafiziko. Kot karakteristiko te filozofij« naglaSa pisec globoko težnjo ruskih mislecev k nerazdtlcni in vseobjemajoči sintezi. To, kar je Dostojevskij v svojem znamenitem govoru ob odkritju Puškinovega spomenika. ▼ Moskvi nzj»a£U t besedo «vse- človečanstvo», to leži v bistvu vsake ' nflljevsklj je avtor knjige «Rusija in ruske misli. Druga posebnost »ruske misli Evropa. Pogled na kulturne in politične jo iskanje notranje nerazdeljonosti duha. j odnošajo med slovanskim in germansko-isfcanja subjektivne harmonije. Nad co- : latinskim svetom.» Tudi ta mislec so v lotno rusko mislijo vlada primat socialno-: glavnem peča s filozofijo zgodovine in etičnih premis. Zadnja osnovna poteza prihaja do sklepa, ki spominja na Spen-ruske filozofije je njena religiozno-anto- : glerja: Človeštvo sestoji iz cele vrste loša premisa: Rus je in ostane bogolska-telj, odtod njegova navidezna nerealnost, nenarodnjaštvo (v zapadnein smislu), njegov slabo razviti čut za socialnost, skupnost in za tradicije. Gogolj je kritiziral zapadno knlturo z estetičnim kriterijem: prvi v svetovni književnosti pedčrtuje zmago trivljalno- kulturnih tipov, zato pa ne obstoja t:p, ki bi mogel biti za vse isti, ©bCečloveški. Rusija predstavlja jHJseben, zaključen kulturni tip in je za njo vseeno, kaj se dogaja v zapadni Evropi. — Za nas je zanimivo, da Dan.iiljevskij razširja ta knlturni tip na celo Slovanstvo in vidi bodočnost Slovanstva v gojenju, razvija- sti v sodobni kulturi. Ta kultura je po- nju te samorasle slovanske kulture. Le-stala preveč zunanja, modna, nasladna. I or.tjev, ki je sicer blizu Danjiljevgkemu, Gogol.ev čredo se je glasil slično kot I se oddaljuje od Slovanstva in razpenja Dostojevskega: Lepota bo odrešila »veti i peroti k vsečlovečanstvu. Leontjev ve-V poznejših spisih je šel dalje in razglab- : ruje v degeneracijo zapadne Evrope in Ijal o moralni strani zapadno kulture. ; svari pred njervm nacionalizmom in pred Tu je zadel na kaJoličanstvo kot njeno j demokracijo. Po naših pojmih je Leontjev podlago ter ga podvrgel podobni kritiki ; filozof reakcije. Obtožbam, ki jih je iz-kot pozneje Dostojevskij. Slavjanofili ni- i rekel na naslov za nad ne kulture, pa v so bili nasprotniki* zapadne kulture, nji- I marsičem ne manjka upravičenosti. Po-hova kritika je mestoma prav prijazna \ vsem nova smer so evrazljcL Njihov in obzirna, vendar pa so hoteli Rusijo | ideal je s:nteza Evrope in Azije (= Evr-obvarovati pred zapsdnm ter napeljati | azija). Rusiji je dana naloga, da to zgo-reke ruskega mišljenja v drugo smer. ; dovinsko delo Izvede. Ideolog evrazijcev Hercen, odločen zapadnjak, racionalist in > je znani lingvist knez Trubcckoj. ki v Saint Simonovec, se v zadnjih letih obra- svojih spisih ostro kritizira evropske Ca od Evrope in blngruje njo, daljno m a- metode. t u ško, ki mu je bila po vseh razočara- gtud;j» kavarni «Atlantis», kl Je največja na Dunaju. Ko ga Je občinstvo spoznalo, mu Je priredilo velike ovacije. Godba Je morala zaigrati Brcitbartovo koračnico, Breitbarta samega pa so dvignili na rame in ga nosili po dvorani. V restavraciji poslopja se Je nahajal takrat tudi znani dunajski razlagalec pisave Schermann. Nek! njegov znanec, ki Je sedel pri isti mizi le naprosil Breitbarta za nekaj vrst rokopisa, ki ga Je nato izročil Schenmanna, d? analizira neznano pismo. Schermannova analiza Je bila zelo zanimiva. Pričel le s besedami: «Rokopis Ima kovinske črke. ki vzdrže tudi ogenj in vreme. Pisec Je v: svoji mladosti opravljal težka ročna dela. Rokopis priča o zelo hrabrem možu.» Po teh besedah pa se Je Schermann hitro dvignil ln zaklical glasno: «Možn, čegar rokopis imam v rokah, grozi velika nevarnost. Rokopis more Izvirati samo od Breitbarta In smatram kot nekako znamenje usode, da Je prišel semkaj, da g« morem posvariti. Svarim ga. naj za svoje produkcije potrebni materija! nikar ne sprejema Iz tujih rok. Poskušali mn bodo namreč izročiti zastrupljene verige h? zastrupljeno železo.» Schermannovo tolmačenje rokopisa ¡e bilo takoj izročeno Breitbartu, kl Je postal nenadoma Jako resen In Je priznal, da Je že pred nekaj minutami Sporoči! svojim prijateljem, da Ima skrivnostne občutke, da mu grozi nevarnost, da g» hočejo zastrupiti ali pa ustreliti. O senzacijskcm dogodku Je bHa takoj obveščena policija, ki Je odredila preiskavo. Povabila le k sebi telcpata Ha-nussena, kl je objavil gori omenjeni ln-serat proti Breitbartu v dunajskih dnevnikih, In mu naznanila sklep, da je lz-i gnan Iz Avstrije kot nevaren človek. Ha« nussen Je namreč češkoslovaški državljan ln Je imel že ponovno opravka s policijo. Jezilo ga Je posebno, da njegovo produkcije v gledališču Apolo niso bile tako dobro obiskane, kakor Breltbartove Dunaj Ima za sedanje predr^stne dneve jn zato se je hotel iznebitl svojega ne-jako zanimivo senzacijo, ': bo nedvom- varnega tekmeca. Hanussen Je bil tudi že no zanimala tudi naše čltatelje. V laseii dvakrat v .sodni preiskavi radi goljufije, sta si namreč telepat Hanussen ln poži-| preortnik si je tudj pridobil srce mlade in lepe prin-cezinje iz savojske hiše. Lani so se v Italiji vršile velike konjske dirke, ki so trajale pet dni. K dirkam so bili kot tekmovalci v prvi vrsti pripuščeni člani italijanske armade. Tekmovanje je trajalo pet dni, od 25. do 30. junija. Na tisoče Italijanov in drugorodcev iz najodličnejših aristokratskih hiš je prisostvovalo tem tekmam. iz katerih je izšel kot zmagovalec mladi grof Carlo Calvi di Bergolo. Med gledalci je bila tudi princezinja Jolanda. Vsa zadivljena je sledila dirkam in dirkačem. Na|>osled je zmagovalcu nad vsemi poklonila — svoje srce. V ponedeljek, 5. t. m. se je v rimski vili Savoia vršila zaroka mod Jolando in srečnim grofom. Prisotni so bili pri tem Činu pole? lejte neveste in kavale-rijskega častnika oče in mati zaročenke, italijanski kralj in kraljica, kraljica-mati Marghcrita ter cela vrsta italijanskih vojvod ln vojvodinj. Zaročne ceremonije so bile kaj svečane — pa to ni čuda, če pomislimo, da je Jolanda prvorojenka kralja Viktorja Emanuela in kraljice Jelene Črnogorske. Telepat in požiralec verig ralcc verig Breltbart, ki '» pravcat! ljubljenec dunajske publike. Oba sta sicer navadna komedianta, za kar pa se scnzacij željno občinstvo čisto nič ne zmeni, samo da se z njihovimi produkcijami zabava. Torej! Telepat Hanussen, čegar pravo ime Je sicer Herman Sfnschneidcr, Je objavil te dni v dunajskih listih Inserat sledeče vsebine: «Gospod Breitbart! I.) Vaše požiranje, ozifoma pregrizovanje verig Je Javna goljufija. Poživljam vas da vložite proti meni tožbo ln tudi ne bom miroval toliko časa, dokler tega ne storite. Deset milijonov avstr. kron Je založeno pri podružnici LSnderbanke v korist rešilne postaje, ako morete pregriz- KMETIJSKI POUK PO DEŽELI. Oddelek za kmetijstvo priredi mese-i ca februarja sledeče poučne tečaje In predavanja: V nedeljo, dne II. lebruat-ia: V Tržišču v šoli po maši, o živinoreji in o izboljšanju hlevov, živinorejski inštruktor Gregorc; v 2alnl pri Višnji gori, po prvi maši v šoli, o sadjerejl In o živinoreji, pomočnik okr. ekonoma Jereb; v Podbrezju o dobičkanosnostl čebelarstva, potovalni čebelarski učitelj Okorn; v Vogljah v šoli ob 10. uri, o . niti samo en členk verige Iz Jako mehke-rega se je izvozilo 6,500.000 kg v vred- i ga žcieza. 2.) Enako vsoto boste prido-nosti 225,700.000 levov, na drugem mestu bili reši!ni po^jj tudj, ako se vaša go-žitance v vrednosti 130 milijonov levov. | spo lju se vrši od 9. do 25. aprila t. 1. IV. ofi- I cijclni trgovski sejem. Prospekti so interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani med => Francoski ovoz v letu 1922 je znašal skupaj 51,366.706 ton v vrednosti 23„900,001.000 frankov. Zvi&anje proti 1921 znaša za 11.304.694 ton, odnosno | vrednost za 1.,832,693.000 frankov, proti 1913 pa zvišanje za 7,146.320 ton, odnosno 15,.479.269.000 frankov. «=■ Poljska Industrija sladkorja. Po statističnih podatkih je »edaj od 88 tvornic sladkorja, ki so obratovalo v letu 1913. do 1914. v celi Poljski le 70 v obratu. V letu 1922. do 1923. jo znašala colokup-na produkcija »ladkorja 3,332.000 q. Za izvoz bo ostalo najbrže okoli 80.000 q. morala policiia končno list ustaviti Breitbart se Je sedaj otresel nevamegs telepata in bo lahko nemoteno nadaljeval svoje produkcije: požiral In grize! bo šs naprej verige, puščal čez ¿voia prsa težke vozove in iih z zobmi prepeljaval čez ceste. Fran Milčlnski: «TOLOVAJ MATAJ.» Zbirka pravljic za mladino. MilčinskI črpa Iz duše naroda, piše samonikel Jezik in ima čisto svoj slog; zabava In vzgaja, velja 15 Din. Naročite ga pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. f Priporoča se »peulcija RANZ1NGER Ljubljana — Jesenice. V globok! žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno test, da je naša srčnolj ubij ena soproga, sestra in teta, gospa Zofija Lubec roj. Rostocher žena postajnega mojstra ▼ pokoja včeraj 6. L m. ob 8. nri zvečer, po dolgi in makepolni bolezni» previdena s tolažili sv. vere, mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, 8. t m. ob 4. tri popoldne iz javne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križa. V LJUBLJANI, dne 7. februarja 1923. Žalujoče rodbine M ««to! pogrebni lavo* Lubec-Ravmk-Rostcclier. t LJubljani. Ženski svet Žena v Nemčiji Jfemška žena! V naj[»ravičnejši in Bajliberalnejii jo vedno t!ela iskra šo vinizma in narodne nestrpnosti. Toda is žarke ljubezni do svoje domovine, gj«oštevati moramo njeno stališCo, p<> jnati njeno delo in njene usj>elie ter jo >— posnemati v njeni vztrajnosti in pmotrenosti. Revolucija z dne 9. novembra 1018. Je izpremenila v Nemčiji ženo v polno pravno državljanko. Tako ne|»rieako vano je jrišlo vse to, da so bile celo prvoboritcljice za ženske pravice vse presenečene. Da, celo Savez nemških ie'iikih udntženj, ki združuje v sebi 4191 feminističnih, dobrodelnih, soctel-ni1» in strokovnih ženskih društev raz litrih veroizpovedanj. jo bi! na stali-Iču, da treba dati ženam najprej aktivno in pasivno volilno pravico samo zs občine To naj bi bila neke vrste šola, jHipravljalnica za [larlament. Toda revolucije ne poznajo pedagoške metode. Ko so v Nemčiji stopili na o» !o vlade socialni demokrati, so v Erfurtski proklamaciji med drugim razglasili tudi: «Splošna, neposredna, tajna aktivna in j>asivna volilna pravica za vse državljane od 20 leta dalje brez razlike spola za vse izbore in vsa glasovanja^ Po vsestranskem preudarku so se Senske v Nemčiji odločile, da kandidirajo 6kujmo z moškimi na istih listah. Zato so vstopile v posamezne, že obstoječe stranke. Uradno poročilo o volitvah v narodno skupščino v Erfurtu Je javljalo: Skupno Število moških in žensk, ki so volile, je skoraj isto. Pri moških 82-4 %, pri ženskah 82-3 %; o«! 1000 moških jih je volilo 821. a od 1000 ŽLUsk 823. Dasi je volilo skoraj toliko žensk kakor moških, je bilo vendar izvoljenih za narodno skujžčino v Erfurtu od 310 ženskih kandidatov samo 39 za ¡»oslance. Iz tesra sledi, da imajo ženske tudi v svoji sredi premagat; še mnoge ovire in predsodke, preden bodo v resnici enakopravne z moškimi. Za sedaj {iriJe na 30—35 moških poslancev jedva ena ženska poslanka. Pri volitvah v nemški «Reichstag-», ki so se vršile, ko je ustavotvorna skupščina v Erfurtu končala svoje delo, je bilo izmed 4C9 poslancev izvoljenih 34 žen; V državnem gospodarskem svetu, ki Iteje 326 članov, so zastojane žene s petimi člani. Žene so kandidirale in so bile izvoljene po raznih strankah; vendar j>a treiia poudarjati, da izistojajo iz teh etrank in so vse v istem taboru, kadar treba braniti interese žene in dece. To je nov in jako zanimiv pojav v življenju jvarlamentarizma. Blagodejni vpliv žen-pcslank se je fcitro pokazal. Po njihovi inieijativi in z njihovim sodelovanjem je bil sprejet novi zakon o zaščiti in zavarovanju mater in mladino. Dalje zakon o zaščiti mladine, ki ga je izdelala v feminističnem svetu znana dr. Gertruda Baumerjcva. Mnogo so jirijHjmoglo tudi žene. da se jo nemško zakonsko pravo moderniziralo. Dalje delajo ženske poslanke na težkem in delikatnem zakonu o pobijanju voneričnih bolezni in se potezajo za enako šolanje moške in žensko mladine. Po njihovi 7aslugi jo odpravljen celibat učiteljic. Izvojevalc so enako plačilo moža in žene za enako delo. Dalje so pridobile ženam pravico. da smejo glasom drž. zakona od meseca julija 1922 vršiti poklic odvetnico, sodnice, državne pravdnice in druge visoke sodne uradnice ter |>orot-nioe. Od takrat imajo žene tudi svoje zastopnice v trgovskem sodišču. V razmeroma kratkem času «o dosegle žene-|>oslanke v Nomčiji lej« usjielie. Vse stranke resno računajo ž njimi, jih cenijo in upoštevajo. (Po «Ženskem Pokretu».) Najstarejša zdravnica Menda najstarejša zdravnica na svetu je dr. med. Frančiška Tibnrtius v Berlinu: dne 24. januarja t. 1. je dosegla svoje 80. leto. Bila je 1. 1843. rojena na otoku Rujani (Rugen) v Vzhodnjem morju kot 9. hčerka kmetskegi posestnika. Zgo:laj je izgubila očeta in si morala od svojega 17. leta sama služiti kruh. Z redko energijo se jo izobrazila, da je postala najprej učiteljica ter se je !. 187i. |K»vetila medicini. Ker takrat ženske še niso smele na Nemškem po-sečati vseučilišč, je odšla v Švico in 1. 187C. promovirala v Curihu. V Berlinu pa njenega doktorata dol go niso priznali. Toda končno je izobraženo žen«tvo doseglo pravico do iste kulture, ki jo uživa moštvo in tudi popolno priznanje kvalificiranih akade-mičnih omikank. Dr. Tiburtiusova j'e bila 31 let praktična zdravnica in je danes med nemškimi zdravnicami ena najuglednejših. Med vojno je vodila |H)iikliniko za otroke. Neir.-ke revije in znanstvene novine prinašajo njeno sliko z obširnimi biografijami Ženska — vladarica Mezopotamije Sir Parcival Philipp piše v nekem londonskem listu: «Prava vladarica in najvažnejša osebnost v zamotanih jx>-litičnih razmerah MezojKJtamije je Angležinja Gertruda Bcllova. Šejki, ki prihajajo iz puščave v Bagdad, iščejo najprej dobrega sveta pri miss Bellovi, potem šele se oglasijo pri Fessalu, kra- pju Iraka.* V azijski Tareiii 5:ve za visokim zidovj^rn in gosto zamreženimi okni ter smejo le vse zavite in zastrte na eesto. V tej deželi divji poglavarji puščave visoko cenijo in vpo-števajo Angležinjo miss Dellovo in trepetajo pred njo. Strogo, a ve ml ar dobrohotno govori z njimi, in u'>ogajo jo. Njeno ime je znano od Sredozemskega morja do Perzijskega zaliva, od Perzije do Rdečega morja. Prav za prav je «tajnica» pri siru Percy Cosu. V rosnici pa je minister vnanjih poslov, ki vodi diplomatska pogajanja z arabskimi rodovi. Ti rodovi spadajo sedaj k novemu kraljestvu Irak. Miss Bell je vse križem prepotovala Sirijo in Arabijo in je živela onJi več let. Pozna vsak rod, njegovo zgodovino in njegovo razmerje napram novi, kraljevini in napram Veliki Britaniji. Vse šejke (poglavarje) pozna in zn.» oceniti njih politični vpliv. V predvojnih čafih je na kameli raziskavala puščavo in je ol»gatila zemljepis z dragocenimi znanstvenimi doneski. Mis* Bellova je v vodnih stikih s kraljem Finalom, ki pozna vrednost svoje svetovalke. Obvarovala ga je že marsikatere nei>reniišljenosti. Na arabske šejke. ki so hitro pripravljeni za vstajo, vpliva pomirjujoče. Zelo nenavaden je pogled na simna-tično. vitko, živahno ter v vsakem o rim «žensko» pojavo. ki se sredi ministrov novega kraljestva razgovarja z arabskimi [»oglavarji. Njen nastop je odtočen. njeno kramljanje temjieramentno. Govorj z največjo lahkoto, menjaje angleško, francosko in arabsko. Šejki jej odgovarjajo s si>oštovanjcm. Nekateri izmed njih spominja ¡o celo učencev, ki stojo pred strogo učiteljico. Bell ovc ni mogoče voditi za nos; vse ve. in bo dočnost vladanja kralja Fossala zavi«; v precejšnji meri od nje.» — Tako Anglež Parcival Philipp. -f — »o ••••« o<> r—. »n» -i hitim» • ».¿.I.. «. to »•••* i Oi». »uit «a.MMi» • *»h.) H» •ciiuia m «, m. OUk — TffMV WQtmti «©O-»»-.-'. 9 Oh — »t«*« •« ««p.*. IL*MB tvrf I tM-ii n •ço»o. . Stavbeni pollr, samostojen, se sprejme takoi. Ponudbe i navedbo prakse in iolske izobrazbe je po» aii pod «št. 23» ris upravuigtvo «Jutra». 472 * Irak = Arjaka = dežela Arijcev; deloma na mestu nekdanje Babilonije. TRGOVEC v Llubljani iSče družabnika, oziroma d užaboioo i I)iu 50.000 — do 75<*»■— proti popoluemu kritj ■ v ivrhn vstanovitve uvoza in izvoza na podhgi dobr.h zve/ t ino-lem-tvu. Ponudbe pod ..Eltiport" na Anončui zarod IMIAGU IiEsELJA >, Ljubljana, Sodna ulica št. 6. -01 Prostovoljna javna dražba različnega pestra io Mli slusrf se vrsi dne 12. t. m. v Ljubljani na Starem trgu 11, I. nadstr. liôem učenca 451 za trgo-ino, starejšega inteligentnega dečka. Ponudi« lia tvrdko J. G >rec, Ljubljana Gospodična se »pre i me k dvem« otro koma, starost d»e do itiri leta. Ponudbe na K. Hizj k, trgovina i zl.rnino, MariUr, G spiska ulica. 46* Bl«ga (ntdarko sprejmem. Ponudbe na p >štui predal 18 Ljubljana. 453 Sva fanta, 450 eden 14, drugi 15 let »tam, s 15 mer e< no mehansko sol <>, » rrav lepim vedenjem in t dobro izul.rjžlio, bi éla rada učit se v \ečjo trgovino z mešanim blagom takoi ali pa. do konca šolskt-ga lela. 1'laca na /ahtevanje Naslov: 'van l'mek, Glolmko pii Brežicah Strojarski pomočnik za malo obrt, ki jo je zmožen samostojuo voditi, »e iiice. Ki-Üektira se na i/kušeno moč. 1'iača po dogovoru. Naslov v upr \i «Jutra». 43/ E n jigo v od Ja-btlanctst z dolgoletno prak-o, ifés print rue slu'.be. Ceuj. ponudbe pod «fi«k ifeu ua upravo «Jutra». 435 Sontorlst, zmožen slovenske in nemtke korespoo lence ter knjiguvoJ «tv», ie i t,(l e meut« prenie-niti. Cen j. ponudili« s- pr» i pod «l'rosi» ' a upravniStvn «Jutra». 461 ZskaJea ta.jar i:če službe na kaki žagi samici a i pi tudi v ka im vetjem podjetja na polocoi jarmenika. Cenjeno ponudi« ua upravni tvo «Jutra» p» : «Žigar». 4ti2 iljMlagfM^f^Mfr^fHlOTiP Bukovih drv, zimske soie I. li'21 , »nliih nncrpljenih, 50 m sežnirv, notem raeon »nhili bukovih ilere upra a «Jutra». 471 Brivski pomočoik, 8'ar 17 do 20 le», se «prejme takoj ati poiue e. Urana iu tanovanje po pismeut-m dogovoru. l'on idbe na Josipa Noišaka, brivca, l.&sku | ri Celju. 470 Eavarnláka oprava, kompletna, *a »eéio kavarno »e proda Povpraša »e pri Mihaelu Hcdnakn, pošta Ve len je. 4;>8 Bnkova drva 25 I ra drobno in na debelo prodaja, dostavlja ista na dom ter žaea drva leona ilra*l>a «Ilirija», Ljubljana, Kralja Petra trg 8 Telefon 220. Proda co 473 zl'irV» znamk, krog 5000 ko-lua'iov.CenadoC'ivi 'no Vora--ati v upravuUtvu «Jutra« Proda a« nov,črn, moderen Jamski plašč za ceno 2U.0 K Naslov v upravi «Jutra». 475 Froda se tridelna bukova omara % zrcalom in bukova salonska garnitura, primerna ?a pisarno. Ugleda se: Miklošičeva cesta 4.. pritličje, desno. 4M Stara rabljona koles: z in brez planov k^kor tuij: posamezne dele istih ktipiu. Pridem na dom pocled.t. 1'onuilbe i. označbo cene potom dopisnice ni «K. A >, poJUioleži'če Št Vid Ljubljano. 4-!- Zenltna ponudba. 27 letni boljši obrtnik želi »nanja z ir>*|«Hiično ali vilovn od IS rto 27 let »taro z nekaj premoženja. — Samo resni neanonimne ponudi« s «lito. ki »e vrne, uaj »e poSljejc-na upravo Stvo «Jutra» p^d «Ilelios». 47S Zenltna pocudb3, Kme:ski »in, t miz'r«ki itro^-itu^n, n.inbražen. krep e po .1 ive, z 200.'K K v gotovini in več ko toliko drugega premožen a. že i znanja ? m'ado cospodieno, ki bi iaiels primerno premož. b e. Ponudbe s sliko na upravo «.Intre» pod tifro «1* djeteo 47a». Mlada vdiva z 1 po liišo v prijaznem mesto, želi znania z Ixiljiim î-tïrejfiis g"«|)Odom sirbop. 'zi'Êj -e tô-nitve. le taKi, ki imajo ljube/.en do otrok. Ceniene pç nudlie pod «Srečni luuioč os' 4b0> na upravo «Jutra». Posojila ▼ zneska ï5.0(X) Oin 455 life mlad trgovec v svrho raz1!" jeuja trgovine, o¿iróma pr:-sU'pi k"t k mpanjon. Ï zv dev«e ponudb» je poslati n3 upravniitvo «Jutra» n« d «éifre 27/tó pomlad». 400.000 K posojila iščem ca svoje dobro idoči podjetje proti primerni sa obreslirn. Sprejmem tudidm-i.buika, ki ima na ra^pola^C otneujeLO bioto Vaiuo-t zz-jaučtov — Ponudbe pos ati pod «l apital» na uoravn «Jutra». 47S Premog in = r1 cement *7 stalno v zalogi pri H. Fetrič, Ljabljana Dunajska ccsta 33. Tel. 366. Skladišče „Balkan". Išče se au za večjo delniško družbo Nastop takoj. - Ponndbe na poštni predal št. 4. Prave Jacobi antinikotin stročnico št. 3 v zalogi pri E. Dobritu, Prešernova nl'ca. - Vsaka množina na razpolago, dokler traja zaloga. iM Briižantnt uhan!, kravatne igle s briljanti in zlata ara se vsled družinskih razmer prodado. Vpraša se pod „Uhani" na Anončni «avod DllAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica it 5 2U) «i oq v« $ Svila» cipkc modni nakit! B. šintais nas!. H. Sssi = Idabljaaa, Hestni trs 3tev. 19. -, -j. J - * Mi. -i* Í" Hi- !fn .................................................................................................................„,:,/; . f¿ ■ i Í,1 î » i*! 1 ! "; ^^ M » ^, ¿ ■■ iVi ' Uiiwi i mVI' '■ VV' I ■, n. i V i Brez posebnega obvestila. Ï . i - i/'.vr*^*'"1^ V naigloblji žalosn naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je naša sr6noijubljena soproga, dobra mamica, sestra, teta in svakinja, gospa Ana Košenina roj. Hafner žena posestnika In mesarja včeraj dne 7. t. m. po kratki in mnkepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, Bogu vdano preminula. Pogreb nepozabne pokojmee se bo vršil v petek dne 9. februar/a 1.1. ob 2. uri popoldne iz hiše žaiosti Kolodvorska ulica št. 6 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Bodi ji ohranjen blag spomin! M LJubljani, dne 8. februarja 1923. Ivan Koš:nIna Pavel in Janko ■oprog sinova in vse ostalo sorodstvo. Si;'.V ■ h',■