Požtnlnn plBČana y flotovlnl X. lejtnik.
1931. december 20.
1. numera.
Mesečne verske novine.
Vu imčni prekmurske evang.  sinjorije  reditel
i vodavnlk: fLISAR JANOŠ, Murska Sobota.
Rokopisi se morejo v Puconce pošilati.
Ček računa št. 13,586; imč   ,,Duševni   Hst"   Puconcl.
Cejna na cejlo leto 20 Din., v zvonstvo 30 din., v Ameriko 1 Ool., edne numere 2 din.
Naprejplačilo gorivzeme vsaki evang. diihovnik i  vučitel.
,,Najdete dete v plenice povito polo-ženo vu jasli". Od šteriga mao je eto an-gelsko nazveščavanje na pot genolo vu nočnom vremeni bethlehemske pastčre, naj svoje črede ostavivši molijo Božega Sina, od tistigamao je vsaki srmaški človek z ednim velkim kinčom bogateši, vsako srdce z ed-nov radostjov blaženeše i vsaka noč z ed-nim bliščečSm trakom svetleša gratala. Vu tom malom, vu jaslaj ležečem deteti vidi-mo Boga liibčzen, vidimo človeka ple-menitost i razmenje žftka. Boga lubezen se tam blišči obri jasel, vu šteri leži on, vu kom je prebfvala punost božanstva po-leg tela i vidimo tisto liibčzen, štera je ne-zmenkana vu smilenosti, v odpustšavanji i vu milošči. Vidimo človeka plemenitost, vem je Bog prebivao med nami i vidili smo njegovo diko, liki dfko Božega jedi-norodjenoga Sina i tč Reči v telo včine-nje svedoči, ka smo sinovje Boži. Žitka razmenje je pa ta sveta radost, štero ne-čiitimo tč, gda mi dobimo kaj, nego gda mi damo ta vse. Neba je v onoj noči ta-dala Sina, i angelje nebeski so Glorio po-pevali Bogi, ki je sam sebe dao.
Edno malo dete. Edna velka mogoč-nost. Edne jasli, štala, živina. Eto je ze-melski žitek. Što z nebes gleda: stanovito je ne veliki razloček: med jaslami i zlatov zibelkov, med štalov i mramorskov pala-čov, tned živov živinov i med za špilo ta-
zliičanimi drovnimi ovcami, somarmi i gjunc-mi. Ki z nebčs prihaja doli na zemlo, tis-tomi že ne trbe daleč idti, naj mesto He-rodešove kralevske palače vu bethlehem-sko štalo pride. Bog je že zbiido z pas-terov kralč, štere je od črede pozvao na pasenje narodov. Bethlehemsko dete vu jaoiaj, pri šterom je tam roditelska liibezen i obri šteroga popevlejo angelje i se bliš-či zvezda i pred šterim se molčč naklek-nejo modri i pasterje: je večne vrednosti včenje na to, ka je zemla neb^s vrata, vekvečnosti predvor, Bogd cerkev, člove-ka delavnica i sveto mesto. Zemelski ži-tek nezavržmo, nego ga za svetoga držmo, vu njem radi delajmo i pobožno molmo Stvoritela, Očo, ki je sama lubezen.
Človek se boji od nevole i ešče se bole boji za svoje dete od nevole. Boja-zen od srmaštva, od glada, od mraza, od nagoče je zrok toga, ka eden Človek ovo-ga z odkritov silov, ali jalnostjov, ali pod obrazom pravice oropa, vmori, vniči. Bo-jazen od žitka včini liidi za zvirino. Zga-njanje zemelske dike oblazi vnožin milije. Nevupaznost proti skrbnos^čemi Bogi vči-ni liidi za neviipavne proti endriigomi.
Jezuš kak srmaško malo bethlehem-sko dete vu plenice povito vu jaslaj naj-de svojo prvo zibelko, zadnjo pa na križ-nom drevi; tned tevi dve štaciji spadajo-či njegov žitka šorš je pa etakši: »Lisice majo luknje, ftice gnezda, ali Sin človeči nema, gde bi svojo giavo na počinek nag-no. I donok jeli bi tL Jezuš, ki   se je od
Strdn 2.
DUŠEVNI LIST
december 20.
liliomov i od nebeski ftic navčo Božega skrbnošenja čiidno delovanje, ki je na nL-bi, na zemli i vu vodi Boga lubezen za-gledno, jeli bi se te Jezuš za srečnešega držao, či nebi v ednoj štali, nego bi se — povemo — porodo vu familijo edno-ga premočnoga galileanskoga ribiča, edno-ga bogatoga publikanuša, ali šteroga je-ružalemskoga višjega popa, ali bar He-rodeša.
Nasprotno: že z zgodbe njegovoga rojstva lehko zarazmimo, ka je z Jezušorn edna velka predelajoča moč stopila notri vu svet, skazala se je ta zveličanska mi-lošča Boža. Eti je ne kralevska, ali glav-na carinarska čest mera; nego blaženi so, kf so čistoga srca, ar te bodo vidili Boga i z te bodejo od kralov vekši kralovje, ti istinski vladarje, šteri preidejo vu nebčsa, pretlačijo presodbe, poriišijo nevolne ločč-če stene, žitek davajo i naprepomagajo svet.
Božična zgodba z ednov velikov vii-paznostjov napuni srdce. Tisti svet, vu šterom pri ednom vu jaslaj ležečem deteti z liibeznostjov stoji trupa dobrovolni liidi: Jožef i Marija, pastčrje i modri od krajin zhodni, Ana i Šimeon, Ožčbet i Zakariaš: tisti svet je tudi proti Herodešom i driigim
Gabor dijaka Božič.
Poslcv.: FLISAR jANOŠ.
Gabor dijak je hirešnyega Pape kolleg uma vučenik bio ešče dabro pred osemdeseti, devet-desetimi letmi, vu onom vremeni, gda sta ešče Petofi Šandor i Jokai Moric kvarila tam te edne slare šolske stolice. Driiga vremena, drfigi liidje i drugi dijački žitek je bio teda. Li vu oni hipaj so se mogla takša čudna pripetja zgoditi i na-pre dati, kak Gabor dijaka božični več^r.
Gdbor dijšk je zaviti, šL!en, z sprevedijov napunyeni, ostre pameti dijak bio, z one fajte, na koga so to meli šego praviti : »ka je dečko na petaj" i ešče de na wledi živo" . . .
Nyega oča, kak siromaški, vesnički škol nik, je bogme ne meo prilike sina obilno pene-zivati. Jako pot^nci so prihajala penezna pisma. Nakaznic, čekkov so v-tistom   vremeni   ešče ne
velikoga imena lisicam i krvcčcajočim — Boži svet, vu šterom se lehko računa na to, ka n^majo samo hiidi najemnike, nego pravica tudi ma nesebične vernike.
NA BOŽIČ.
Sveti d^n je, sv^ti den dnes . . . Mir naj bode na zetnli ves: Lubezen i dobra vola Napuni srdca človečal
Dika bojdi na visini: Posvet je v-kmici vužgLni. Tota je noč. Nebojte se! Zveličitel je prišao se.
Bog moj, keliko vas jeste, Radtivati se nemrete, Zaman je prišao svčti džn: Ne je prinesao želen mer.
Na zemli kelko žalosti! Kelko mantre, skuz, britkosti . . . Kelko vdovic, i sirotic, Nema trošta, se žalosti!
Kelko dec^ zaman čaka! Angelov dara nevčdka, Nedobi božiča dreva, Ni gvanta, ni ta potrebna.
poznali. Tak se nyemi je samomi trbelo poskrbeti za eden tao stroškov pokritje, štero nyemi je pa tak bilo mogoče dos^gnoti, ka je mžnše premoč-neše dijake včio i z von toga wbSži esi* wbžži ta" opravice szpunyavao, z-šterimi so ga v&kši bogateši tutarišje, ali h žni vert, Čillik Tobiaš čizmžr i naimre njegova tiivarišica, Šara gospa včasi včasi zaviipal*. Samo od sebe se r^zmi, ka je on vse to z pokornostjov odpravo i tiidi pri-meren najem dobo od nyih.
Ali najobilneše dohodke so prinesle Gabo-n (i prispodobnim tuvarišom nyegovim) tak zvdne legacie.
To je pa z-toga stalo, ka je »nemeška šala" na velke svetke (koledne, viizemske i ri-salske) vo mela šego poslati siromaške menše i vekše dijške — z dobro poročnimi pisrnami ob-ravnane, vu vesnice i fare. Ti mali dijaki so se mšli legalušje zvali, te od hiže do hiže   hodčči
december 20.
DUŠEVNI LIST
Stran 3.
Ki se tč den veselite: Na te vboge si zmislite, Z obilnosti njim darujte, Lačne i žčdne milujte.
Žaloš kruha njim ponudte, Britke skuze doli zbrište I Ki toga v nevoli zmore, Bog njemi plača, pomore.
Sveti dčn je, sveti den dnes . . . Mir naj bode na zemli ves. Liibezen i dobra vola Napuni srca človeča!
HORVATH IMRE (F. J)
Znabidti bi radi nahitroma na stran djali ete list . . . dOnok Vas prosimo, posvette njemi eden kratek čas. Na eto Vas pa zato viipatno pro-siti, ar naš mesečni list tna velki krož jako zahvalni čtenjarov i tak lehko Vam i Vašoj deci tudi kaj znamenti-je. Ete list je missionar vu naši gma-naj, šteritn služiti je njegovo pozva-nje, zato bi ga mogla gorivzeti vsaka gmano, cerkev ltibeča kotriga! Zato Vas vse ponovno prosimo, vrele i liibeče čtenjare etoga lista, da osta-nete nam vorni i da te ga vsakomi iz srdca priporočali i razširjavali.
Mali paster.
— Božična pripovest. —
Poslov. : JUVENTUS.
Cveteče pole se tak lešči od trakov jutraš-njega sunca, kakpa kaksi džiindž. Na vsakoj tra-vici je kapla rose, obri korin pisani metiilci le-čejo, ftice pa jutrašnjo molitev pcpevajo. Na travniki se lepe bele ovce pasejo i ves^lo ska-čejo. Ne daleč od nyi v senci košnatoga dreva eden 10—12 let star pojbič sedi i se tiho joče: Mama, liiblena moja mama! Zobston skače okoli njega njegva mala ovca, zopston se njemi miti pasterski pes, nemreta ga potrostati.
David, tak zovejo toga maloga past^ra, je sirotič. Oča njemi je že pred par leti mro, ma-ter so njeT/i pa ne davno pokopali. Zda pri svojem jedinom rodi, pri svaki žive, ki je ovči pasler. Trdoga srca, siguren človek je Jožef past^r i ka je ešče v^kša falinga, neliibi maioga Davida. Zda se tiidi čemerno ozuri na njega:
- Ka že pa cmiilis ! B6gše de, či boš pszo na črždo, ar či se štera ovca zgiibi, doj ti poberdm viiha !
David se hitro na pete postavi. Sffička psovi i ide, prečte ovce. Čte je dvakrat, trikrat, pa znova začne, ali vse zaman, edna fali. Tak da bi njemi sapa zaišla, srce njemi je stanoti šče-lo: Jaj, Bog moj, ka bode zdaj z menom; ed-ne ovce nega — zjavko je.
so lepe primeine veršuše deklamalivali pobož-nim vernikom od svčtka znamenitost spevajoči. Ti vekši dijaki, velki legatušje so pa vu cerkvaj predgali, mesto dtihovnika. Za to sv^to službo je velki legatuš od fare dobo nika honorariuma, tim malim-legatušom so pa verniki darUvali v€k-še mčnše darila, navekše ništerni grošpenez. Z-dosta hiž je dosta grošov prišlo. — Z-praz-nimi žebkami idoči dijak je, kak mali kapitalšta prišao naza. Zvontoga so ga zevsem dobrim na-traktalivali (nagostili) dobroga srdca vesnički verniki, z žmohnimi z-pletenimi vrtankami, kola-činami, z-spečenyom, z-fankami, šunkov, z-kol-basmi i več f^le dobr6tarai, od kakše se je siro-maškomi dijaki niti ne senyalo.
Za toga volo so žmetno čakali dijacke svetke. I kak so se oni približavali, tem vese-leč so don^č vgojdno-veččr danajkali indašnyo dijaško popSvko :
Hej kolede, kolede, Lepe bele kolede, Vživali mo koline, Krvajice, pečenje. Ki v-Piiconci, v-Bodonci, Ki v Križevci, v Hodoši, Gostiii se obilno, Črvo nam bo debelo !
Mogoče med vsemi je naj žmetne čakao Gabor diak tč lepe bele kolede i kak so se pri-bližavale, je on danajkao najbole navdUšeno.
Da je v-mošnye že dober čas ne meo ni ednoga fenika, i na porgo je noso papčre, tento i drugo pismeno potrebčino. Zimski gvant nye-mi je že tudi kričao za popravek, poplatov dlan velka ltiknya se je nestanoma povekšava-la . . . Z-rečjov, vdarila je že dvanajseta v8ra da k-nika malo penezom pride.
Szamo od sčbe se razmi, ka je jako vesčli bio, gda je prišao den vu legacie idenya. Istina,
Strdn 4.
DUŠEVNI LIST.
december 20.
Jožef se preveč razsrdi na njega. Zopston ga pomirava Samšon pastčr, te dobre duše sta-rec, z kustim pasterskim botom nesmileno zmld-ti Dšvida i skriči nad njim :
— Poberi se mi pred očmi i tečas te naj nevidim, dokeč ovco nenajdtš!
Že je noč, ali DLvid ešče itak po bregšj blodi. Vsaki dol i grm notripoglčdne, tak išče ovco. Ednok se samo ovca nindri tiho oglasi. Na pamet jo vzeme v ednoj giobokoj grabi. Dolisplezi k njej, prek jo obine i proba ž njov vo. Ali neve gdeta, v kmici nevidi, gde bi mo go vo z grabe. Stršh ga zgrabi, kapa či kakša divjačitra šetiije okoli njega ?
Kak se tak v kmici potiče, ednok samo nikše tiho javkanje čiije. Posliihša. Od njega ne daleč ešče v vekšoj, škrilevkatni punoj grabi eden človek leži, vkiiper je vd&rjeni. Gotovo je v globočino spadno. Ta ide, gori ga pomore i z velkov mokov se vo z grabe prevl'četa.
Pomali se zoriti začne. David se z ovcov proti čredi vzerae, te tihinec se pa v bližanjo ves napoti. Ali prvle Davidi zahvžli dobroto i njemi eden srebrni penez da, DLvida to razve-seli, fiičkati začne i si premišlLva, ka si kiipi za te velki penež.
Rdvno tč pride k čredi, gda ovce napajat ženejo k bistromi, čistomi potoki. Ta najdena ovca z vesčlim skakanjem biži k čredi i ove jo z radostjov pozdravijo.
Šamuel pastčr je z miltivajočim poglčdom pobožo njegovo lice erkavši :
—   Bojo sem se,   dete moje,   za  tčbe, ka gder zablodis.
—  Zablodo sem tiidi i sem ednoga nesreč-noga človeka rešo,   ki je   v grabo na škrilevke spadno.   Vidite,   kakši   lepi  srebrni penez sem dobo od njega !
Jožef paster niti na to neraa reči k njemi. Čemerno ga pogledne i brezi reči se vkrajobr-nč od njega. Samo s plečami migne, gda D^vid na strah pravi:
Svak, najšo sem zgubleno ovco. Neboj-te čemerni na mene, driigič mo bole pazo i vedno mo samo na ovcaj moo oči.
David itak vesčli hodi sem ta. Premišlšva si, ka si kiipi za te leščeči penez. Mogoče ed-noga somšra dobi za njega i te njemi nede tr-belo peški letati za ovcami.
Na zadnje pršvi Šamšon pasteri, ka name-ni, ali \6 se zasrnihž:
—   Ne je zadosta  to   za   ednoga  somara. Pa komi tebi somar,   špajsa se,   ve tak po so-mareči nogdj hodiš.   Kflpi   si bole nikši slačec za to, ve si takše ešče tak nigdar ne jo.
Ali zato je David vesžli. Prečtč ovce, vse so tii. Ta zfiička psa i pogladi ga :
~ Pazi na ovce, moj pajdaš, jas mo v Bethlehem so. Tebi ttidi nikaj prineszem!
Na strah slaple pred Jožef pastera, da ga prosi, naj ga piisli v Bethlehem. Skoron jočič prosi od svLka:
ka bi se nika straha tiidi znalo zmešati med radost, či tak, ka bi Gabor diak z-kdkše mehke kojne bio stvorjeni. Ar so se z-groznim ^vučim mrazom" približavali teda blajženi koledni svžt-ki. Zemlo je do kolin visiki zmržnyeni sneg po-krivao, nebo so kmični čarni oblacke zakrili i od Balaton kraja je do čont smicajoči veter pihao. I Gabor dijak je ravno v-tč kraj mogao idti, kx so nyegove vesnice nindri tam ta, na Bakonya ovom kraji bilč. Prek je mogao vsečti Bakonya log, ka naj ta pride. I bogme tak peški wper pedes apostolorum". Ar je železnici tam v-tistom kraji te ešče ni glasa-hira ne bilo.
Szlabesi i bojazliveši mlad^nci, šteri bi tiidi v-onkraj mogli potuvati, so raj odstopili od legLcie. Gabora so tiidi doj gučali od t^ nevar-ne poti. Sneg, lžd, mraz, zapišje, tovajji i z-vukmi so ga postrahšiivali . . .
Ali Gabor si   je  vtrdo zatanek, glav6 po-
zdignovši, je špotarno zroko zamajiitno . . .
—   Vi medli pojaci! Babji vitezje ste 1 Pripravlao se je sam jedini na veliko   teš-
ko pot.
Istina, ka nyemi je vu tom nanikelko na pomoč bio dobroga srdca hižni, v^rt Čillik maj-ster, šteri nyemi je dobro z-kustim ledrom črevle z poplativao, na poszodo nyemi je dao svoj dobro topel bundič, na glavo toplo ovčeno hobo i vu rokč krepko, nakonci okovžno palico. Gospa mšjstrojca nyemi je pa z-paraučnov top-lov brsačov notri povila šinyek i obravnala ga je na eden den z-stroškom.
—  Ve vam   z-legacie   penezmi   vse naza povrnem, gospon   čillik   majstram  —  je pravo zavedno Gabor diak i pred   božiča dnevom, to je na sv. post, se je na pot vzeo.   Tak   ravno, kak nigda te VeHki   Napoleon   francuški   časar proti Rusie snežnim pustinam.
december 20.
DUŠEVNI LIST
Stran 5.
—  Bojdite tak dobri, svak,   i   piistite me malo v Bethlehem.
Jožef paster ga čemerno poglčdne :
—  Ta ostaneš !   Nehranim te zato,   ka bi nikšega haska neo tno z tebe! Pazi   na csredo, ar jaj tebi, či se pa štera ovca zgiibi!
Šamuel paster z žalosnim srcom poszluh-sa te ne smilene reči. Staple se i ta", obrnč se malo okoli sebe i na pol glasno začne:
—  Zakaj pa nepfistis srmak pojbiča v Bet-lehem. Tak malo radosti tnd eti prinas. Pa tiidi nam sfalivšva krfih, nikak de tak mogo v varaš po njega !
Jožef pastčr srdito pogledne gori, rokč tak da bi njemi se v pesnico stisnole. Ali potem itak neslano ta vrže reči:
—  Pa naj tak ide te tačko,  či se že gori-jemleš kre njega! Ali to ti povčm, ka hitro devli tace — obrne se  k pojbiči       ar boš v noči ti pazo na csredo!
David to opotninanje že komaj čiije, vesč-lo skače prek grmov na pot, stera v v&raš pela.
Jožef se za njim zglddne i potem začne z botom dregati zemlo. Šamuel k njemi stopi i njemi na.plčče dene roko:
—  Ne je prav to tak — pravi   Šamuel — ne si njemi oča mesto očo, za roba ga maš, ne za sina. Tiidi naj to noč pazi ? Ve je pa premi-nočo noč tiidi on pazo. Samo trde, čemerne re-či maš k njemi, liibezni nigdar ne dobi.
—  Na i ne je zadosta, ka ga hranim, ešče ga naj krmfm, kak mžlo dčte, čuvam  od votra, deždža, on pa naj nikaj nedela?   Ešče etak mi je na bremen! Mati mi ga je zvčzala na šinjek. Na dete njima naj jas mam skrb, ali erbijo  sta njidva odnesla i menč so vozaprili.
Šamuel si samo gladi dugo, sero brado:
—  Bremen ti je tak blizanji rod,   te  siro-tič, šteroga mati ti je sestra bila?  Jožef, Jožef, ne bojlš se od Gospodnoga Boga?
Žalostno i čemerno zdigne Jožef glavo:
—  Boga spominaš? Samo mi Boga napre nenosi! Tak me samo vedno bije.   Pred   tremi leti so me vostiskali z materske erbije,   lani mi je desčt ovceo vkraj. Včri mi, Šamuel, nega tam več blagoslova, kama jas stopitn. Ka v roke pri-mem, preide, povehne tista korina, na   štero se jas zglčdnem. Vidiš, olijovo drevje,   pod šterim vi počivlete je lepo, zel^no, košnato i vsako le-to lepo cvete, moje pa vehne i ne   drži   cvetja. Nikše peklenstvo je nad menom,   mogoče   sem pa jas tudi zato preklenstvo drflgim.
Šamuel ga žalostno gleda, na pJdče njemi dene roko, erkavši:
—  Nema cvetja tvoje olijovo   drevje?  Ali Jožef, jeli na drevi tvojega   srca   jeste   cvetje? Bojdi Boga-bojčči, liibi bližnjega  svojega,  smi-leni boj k sirotiči, vori mi, te de ti nžČišižitek!
Jožef z velkimi očami gleda na govoržče-ga, potem migne z plečami i z diigimi, močni-mi stopšji dale ide.                               (Dale.)
Batrivnoga je srečal Gdbor diak je srečo meo. Komaj, kak je voprišao z-vdraša, cinkajoče sani so se tirale za nyim po orsačkoj cesti. Na kre cestč šancov drevji je šereg lačni vran sirottivajdč sedelo. Od cinkanya so se vrane sahsile, z-veJkim ropasom so gori zletele. Od toga se je pa eden kony prestrahšo, naed-nok je vo z-štrange skočo i sani je prek po cesti k-visikomi brega šanci potegno. Na sanaj sed^čemi vžrti so cugli od n^gloga skakaja z-rok vušli i ne je več mogao konyev zadržati. Ešče edna kratka minuta i z-konyi, z-sanni se potnik v-šanec prevrže, gde so velke ostre škri-levke glčdale i stale vo z-snega . . . Zagvtišno bi se na smrt najšao zmoždžiti foringaš, či bi se na nye prevrgao i konyi žnyim vred.
Gabor dijak je v-tom megnenyi ta drapno, postrahšenoga konya za brozdž je z-krepkov ramov popadno, nšzdrik cukno i tak je sani i potnika obarvao od nesreče.
Potnik je med velikim hvaljenyem na sani vzeo gori Gabora i do domi ga je odpelao vu svojo ves, štera je že tiidi v-Bakonyi bila. Tam ga je vu dobro toploj hiži obgostio. Stavlao ga je, naj na noč prinyem ostdne. Žena nyima dob-ro večerjo zgotovi i toplo mLhko postelo pripravi.
Ali Gžbor je povedao vu kakšem posli potfije. Ešče dnes v-sosednoj vesi more bidti. Tam se začne nyegova legacia. Te stari rektor ga že čaka, ar nyemi je že napre nazvesto pri-šestjd. Tam bode prenočDvao i vgojdno rano že začne svoje pozvanye, od hiže do hiže deklama-livanye. Tri vesnice mi i vu vsakoj dosta hiž. T6 vse more obhoditi vu dve dn^vi svčtka. Li tak de nyemi mogoče vkiip pobrati ono šumo, štero tak gorčče potrebOje.
— Ah, to je že drfigo, — erče nyemi gazda. — No jas vam pa pokažem to najkrat-šišo pot prek po logi. Do vecsara te že lehko tam gospon legatuš.
Stran 6.
DUŠEVNI LIST
december 20.
Božlč.
(Z nemškoga poslovenčo FLISAR jANOŠ.)
V tihoj noči zime, e'n tihi riim zunf, Zuni, dokeč se zerala ze-sna nezbiidi Slihšat nebeski glas: Tebe diči, Tebi Speva Chorus nebeski, te šereg angelski: Odkupitel! Ki te vboge vozmiriš z šoršom, Te vcagajoče napuniš z troštom. Tebe diči narod preminoči, živoči, Tebi speva diko v diihi, zevse moči: Bojdi dlčen fezuš Kristuš!
V-zime noči si prišao na zemjo ednok Naj rešiš zgiiblen narod od vekvečni mok; Ti st zlatnao grcha zapcr i pekla moč, Z lubezni ramov obino vse eto noč. Oh bar se ne spozabao greharešen svet, Ka li pri Tebi naide blaženstva posvet, K-tebi se pridriižo v srdci, v diihi vsigdar, Tebe zvišavati ne henyao nigdšr: Bojdi dičen /ezuš Kristul!
E'n vreli zdiihav obhaja ceio zemlo, Naj duhovna svetlost, jakost, napuni njo. ¦— Bratec nedržise ti na stran! - Hodi k nam, — JezuŠ i tebe reši, da blaženstvo sam: Vu njem je žitek, lubčzen, zveličanje, Mir, pokoj, ino od grehov odkiiplenje. Zaka tak nehitiš, ti bratec k Jezuši? Pri njem je blaženstvo, pri žitka virtuši: Dičen bojdi Jezuš Kristušl
Evangeličanskoga ptiS-peka obisk v-Prekmurii.
Te naslov mi v-pamet prinesč on zname-niti dogotek, gda je v-1627-tom, pred 304 letmi edno jako znarnenito piišpekovo obiskanje bilo pri evangeličanski gmajnaj eti v-Prekmurji. Od naši, eti v Prekffiurji bodOči evangeličanski gmajn onoga vremena nastaja li samo teliko znamo, keliko so od toga pred 300 letmi pri te piišpe-kove vjzitacije gorivzeti protokulomje nam k^s-nomi pokolenji obarvali i prednas postavili.
I ravno zato tfidi hitim vezdašnje pušpeko-vo obiskanje v-našem dobrom prijateli, vu Du-ševnom Listi doJispisati i ovekivečiti. Mogoče nedo samo zda z-radost]ov to čteli naši "erniki, nego vu kdsni stotinaj, či do naši pohodniki od naze sv. niatete cerkvi historijo šteli čteti, ali pisati, napre vzemejo teda že premediene Diišev-noga Lista papere i z radostjov bodo čteli od očakov, ki so med vnogim trpJenjem i vardeva-njem nike vesčle dni tiidi vživali. Ščav/i/ca, Dol-nja-Lendava, Apače, pulpekov obisk so vezdaš-njega leta nam svetli dogodki.
Decerabra 9 toga se je v Murskoj Soboti pred evangeličanskov cerkvov nenavadno vrše-nje vidilo. Gmajnskoga ženskoga družtva neob-triidjene kotrige so z rožami, z zeldnim vejotn kinčale i snajžile cžrkev i njž okraj. Zastave so plahotale ne samo na   gmajnski   hramaj,   nego
—  Jas vam pa nika malo elemožie spaki-vam na pot, odgovori tned nyidva vertinya.
Zaman se je odpovedavao Gador dijak, ka so nyemi turba i vse žebke pune z-onim stroš-kom, šteroga nyemi je gospa Čillikojca naklala v-ny6. Bakonyska ženska je nab^rala vkiip na svetke spečene pogače, vrtanke, kolbasi, meso, slanino i kriih, notri je je spakivala v-edno po-sebno balo i Gabori v-roke potisnola.
—  Samo je naj sebov nesčjo gosp.   dijak, — pravi z odkritov ržzumnostjov.       Potni člo-vek -- je lačen  človek.   I što zna na koj bode to dobro, ka vse se zna pripetiti med potuvanyem.
Vert ga je na dober falat sprevodo od vesi, tatn njemi je pokdzao kratšišo pot i slobod je vz^o od njega.
Gabor dijak je napusto Bapoštolov paripe". Počinjeni, sit sffičkavajoč je šo po škripajočem snegi, fige loskajoči ostromi   mrazi.   Palico   je
veseleč podbadao v zmršnjeni sneg. Ešče i več-krat je nikšo dijačko noto donio vu dobroj voli...
Ednok je samo to vzeo na pamet, ka se njemi je pot vu veliko gostšo zavinola. Na dva kraja več sto letno drevje i strmne pečine so gledale proti kmičnoj nebi . . . Či duže vse vekša kmica je gratiivala i vekši mraz, Hirešen bakonjski veter je ostro fiičkao i brio obraz i sneg sipavao . . . Nikši Čtiden, strahoten stari glas je tiidi začiito: lačni vukov troblenje . . .
Gabor si je ves moč i batrivnost vkuppo-brao. Ali vedno se povekšavajočim vihčrpm se je že ne mogao bojuvati. Či je eden stopaj na-pre stopo, viher ga je na dva naza porino. Ed-nok ga je k-ednoj velikoj pečini vdaro. Drfigo-ga šloveka bi mogoče tč vdarec na gibico sten-čo, ali Gabor dijaka žilavo telo se je od nyč li-ki labda naza odebilo , . . Vihčr je namali po-tihšavao. Gabor se je okoli zgledno i edneveli-
december 20.
DUŠEVNI LIST
Stran 7.
brezi vsega opominania i na ovi drugi hižaj tiidi. Brezi razločka vere so je stančarje vozde-vali vu velikom računi, naimre na glavni vilicaj. Topla hvaia njim bojdi!
Mestni ogengasilci so tttdi vorukivali i na cčrkevnom prestori na goridržanje reda čuvali. Velika vnožina vernikov je vkiipsprišla, večer ob 7-moj vori kak se je vlak z-gostmi na kolod-vor pripelao, so se zglasili zvonovje na njih čast. Na kolodvori so g. Lipovšek Gašpar sreski na-čelnik zprijaznivim, Srdčnim govorenjem spre-jali i pozdraviii visikoga gosta i njega sprevod. K cerkvi pridoč, je vu ženskoga družtva imčni med lepim govorom Kardoš Gabriela gospodi-čina prekdala lepi piišlič visiko poštiivanomi dii-hovnomi pasteri. Kovatš Števan senior so vu evang. šinjorije, g. Čeh Ferenc varaški podžupan vu sobotške velike občine, g. Vezer Gčza so-botške fare inšpektor vu gmajne imdni so po-zdr&vlali visikoga gosta". Po pregledi cerkvi so gostjč vu farov šli.
Drflgi den decembra 10 ga se je vršila občinskoga cerkevnoga tanača seja, na šteroj so nazoči bili: Dr. Popp Filip piišpek, Dr. Roth Vilmoš piišpekije inšpektor, dva naj-starešiva šinjora; Kovžtš Števan sobotški i Ba-ron J&noš mariborski diihovnik i dva šinjorski-va inšpektora: g. Benko Jožef prekmurske i Kettenbach Andraš šlavonske sinjorije inšpekto-ra. Krajinski pravdenik Dr. Šteinmetz J&noš z Tuzle pokrajinski sodnik.   Napredšvniki   so bili
gosp. Kettenbach Jakab, zemunski sinjor i g. ]Vlay Frigyes celski ev. diihovnik. Tanač je dos-ta dugovanj meo narazpravlanje, štere je zagra-bečki orsački gjuleš na njega zaviipao. Ali pri vsem velikom posli so si gosp. ptišpek donok vz^li teliko vreinena, ka so v-četrtek popoldn^vi ob 4-toj vori božo sliižbo držali vernikom, štere so oni že večkrat tiibodoči poznali i preštimali. Bože službe podignenja je vu velikoj meri mest-ni Orchester pomagao napre. Prestranna sobot-ška cerkev se je nabito napunila z-brez vere« vadluvanja i narodnosti bodočmi posluhšavd i ka ]e donok vse vu lepom rždigladko dolpreteklo, je hvalevredno skrb doprinesao g. Vezer Geza gmajnski inšpektor, ki je z-tak velikov pazkov i vrelostjov na r^da držanje čuvao.
Prečastiti pušpek so i eto pot, kak v prve-ši vremenaj vu horvatškom jeziki držali božo službo. Njihovo navdušeno govorenje, gestikula"-Iivanje, razklajanje, prispodobnosti so pred vsa-kim našim vernikom razmeto včinile sveto bo-žo sliižbo. »Kristuč je svetlost svtta* (Jan. 8,12.) je bila predge thema — i vsški, ki vu Krisiuša nžvuki stalno otstoji i poleg njega 'zive, nehodi vu kmici, nego bode svetlost etoga sveta. (Mt. 5, 14), Kak sunca svetlost živi stvare i narase ino ce!i svet, tak živi vse od Kristuša shajajo-ča svetlost, njegov sv. evangeliom. Vu kmici škodlive žuževke, mlajina opiiščavajo z-svojim škodlivim delom i tak činijo od Kristuša odtfih-
ke brloge liiknjo je zagledno bliizi sebe. Tasto-pi, na luknjo notri plezi. Daveči din občiiti vu obraz i oči se njemi tiskajoči, ali nika vugodne toploče je tUdi občiito. I ešče tak da bi Jfidi guč meno čiiti . . .
Vsebole je globše lazo vu brlogi.
— Ogen, ogen! skriči naednok vu ra-dosti, kak Kolumbuša matrčz nigda z-hajova ar-boca: wZemla! Zemla!" . . . Krepek ogenjego-ro vu brloge sredini. Okoli ognja so divjega ob-raza smogornoga pogleda možje stali i ležali.
Ka valž tajiti, G&bor dijak se je malo sahso.
T6 so razbojnicke, ti strahšni bakonjski
tovajje, — si je mislo i naza se je šteo obrnoti.
Ali že je kesno bilo, Razbojnikov voj ga je napamet vzeo i prednjega skočo.
Što si? — Kak si smeo ese pridti ? — strobi na njega grozno.
Ti ovi so tiidi gorsposkakali i pfikše po-padnoli ...
—  Sirocnak dijak sem, — odgovori Gabor. — ne sem z-svoje dobre vole   prišao.   Grozno vetrovje i mraz me je stirao esi notri.
—  Neverte njemi!   Špion   je!   Žandarski špion! Bujmo ga i spečmo ga,   tak   smo   j&ko lačni! — so kričali vse vkriž razbojnici.
Gabor dijak je ne zgfibo   duhovne nazoči bodočnosti.
Mirovno i batrivno je odgovoro :
—  Jas sem ne špion. Ka sem   pravo,   to sem. Siromaški vandrarski dijak sem.
I li hitro se njemi je   edna   dobra   snisel zbudila.
—  Či vam je samo to briga, ka ste lačni, nad tčm si včasi pomoremo. Mam jas elemožie zadosta, — je pravo i vo je začao   z turbe,   z žebk, z bale slanino, kolbasi, spečenje   na   sto skladati.
Stran 8.
DUŠEVNI LIST
december 20.
jeni liidjč tudi . . . Sveto verjem, ka ki so to bo-žo slfižbo posliihšali, je nebodo nigd&r pozabili. Po službi božoj je žensko društvo offertorium držalo na Dolnjo Lendavsko gmajno i Apačko filio, na šteri cil je 675 Din. prišlo vkuper, šte-ra šuma*je na 1000 dinšrov dopunjena.
V-četrtek veččr so g. Benko Jožef senior-ski inšpektor, naš novi kovet na večerjo pozva-li g. piišpeka i goste. T6 pozvanje so gostjd tembole sprejali, ar je seja občinskoga cerkev-noga tanača z-vekše strani zato pozvana v~Mur-sko Soboto, ar so nameniJi pozdravlati sobot-škoga srčza orsačkoga poslanca g. Benkč Jože-fa, ki je Jugoslavije drzAve jedini evangeličan-skoga vadluv&nja posl&nec. Ponosni mamo bidti na tom, ka jedino Prekmurje ma evang. koveta. Dosta leoi govorov i srdcš zidoči pozdravov se je glLsilo med veččrjov proti g. Benki i njih j prijaznivcj tiivarišici.
V-petek gojdno ob 8. vori so Kettenbach zemunski senior predgali vu popolno napunje-noj cčrkvi tiidi vu horvatškom jeziki z-nepozab-lenim nashajom. Te gospod so tak prijaznivi bili, ka so z Sobote v-Puconce, odnut v-Križev-ce, v-Petrovce i v-G. Slaveče šli, vu šteri gmaj-naj ji je povsed veliki šereg posliihšavcov nav-diišeno posliihšalo i vu srdcč vzelo n]i missio-narsko predavanje.
Prečastiti piišpek i sprevod so v-petek po-poldnevi ob ednoj vori dokončali seje opravice,
prijaznivo so vzeli slobod od gostolubni familij i popoldnevi z-ob dvema voroma idočim vlakom se odpelali. Na kolodvor idoči so na ništerno megnenje ešče poglednoli naš evang. Dijaški dom tiidi. Škoda, ka je na to že ne zišlo več vreme-na! Srdca se veselirao tomi visikomi obiski i prosimo, naj Premurske evangeličšne i poprek vse prebiv&lce vu dobrom spomenki obarjejo, kak ji i mi nepozabimo i vu srdci našem ob-držimo.
Otroflcom.
Nebesko nazveščavanje. MAr se je narodo va"m dnes Zveličitel". Takše nazveščavanje je eto, deca moja, štero je angel prineso z nebes. Bog je poslo t^ glšs liid^m, vsakomi, vsemi ltidstvi: MNar6do se je vam dnes Zveličitel." Spomenek etoga vesčloga nazveščavanja je gori-ostano med ludmi. Vsaki zna, dnes tudi zna, ka jeste vu leti eden den, gda se radiivati trbe, gda nišče nestni brez radosti ost&noti. I že več dnevov, tj^dnov napre na tom delajo liidje, naj eden ovomi radost spravijo. Posebno pa otrokom hiti vsaki radost spraviti. I potom tak hitro mine ona radost! Pogače sfalijo, baba se potere, kepesna kniga se raz-trga, listje božičnoga drevca dolispadne. Pa je Bog ne za eden den, niti za eden tjeden valon radosti odločo nam, gda je ete gl&s poslao   po
Lačni razbojniki, ki so že več dni ne mo-gli k porobi pridti, so ostro gledali na prebrano jestvino. Voj je včasi gori raztdlao med njimi. Znao je, ka je poštenjč, naj prvle je goste po-nfido. Ali Gabor je ne bio Iačen i nika je ne vz^o.
Zda so ga že več ne nakanili bujti i speč-ti. Gostiti so se z&čali.
Gabor njim je medtem povedao, v kakšem posli poluje. Ne se je troštao, ka bi tškši božič-ni veččr zadobo . . .
—  Tak bogrne, dnes je  koledni   več6r — odpovori premišlavajoč razbojnikov voj. — Jeli znaš kakšo božično pesem ? — Kabi nebi znao, — odgovori Gabor-
—  Popevaj jo !
Gdbor je z-lepim donečim glasom začno popevati:
BVes61i den nam je zišao! Kristuš je dnes na svet prišao,
Kl obiaz naš vzevši na se', Vsem žitka trošt i mir nese.
Radujte se krstšenici !
Vi ste dike oročnici,
Vu šteroj vam na visini
Bog taldaposvojem sini.a (85 PESEHII-Z ff)
—  Inda sera i jas znao to pesem — si  je premišlavao znova voj. — Mila mati   so me jo navčili . . . Mila moja   mati . . . Či bi vi ešče živeli! . . Začni dija*k z-nova to pesem!
G&bor \o znova začne i zda ]o je vezer že tiidi žnjim popevao. Razbojnici so tiidi začali doniti . . .
—  Hv&limo ti dijak, ka si i nam tudi pri-nesao esi božični večer,  —  k-koncovi pa erče: — Ali zda se pa že spakivajmo na utrašnji den..
Na drugi den je henjao viher, lepi, čisti zimski dčn je bio.
decetnber 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 9.
angelt: »Narodo se je va"m dnes Zveličitel". Vu onom, vu jaslaj ležečem malom deteti, gledajte, je Bog takši dar ščeo dati nam, šteri naš celi žitek naj napuni z radostjov. Zaka je tak vnogo-krLt tak kratka naša božična radost ? Zato, dra"ga deca moja, ar se samo na to spominamo, ka se raduvati trbe, ali ka komi se trbe radii-vati, to smo pozšbili. Navčimo se tak znovič, ka tisti daYi, štere dobimo i štere edenovomi damo, so samo za to, naj nikakšoformo vopovejo ne zrečeno radost našega srca, eto radost, ka »Tak je liibo Bog ete svet, da je Sina svojega jedino-rodjenoga dao za njega". T6 je tista jedina radost, štera nesfali nigdšr.
wNar6do se je va"m dnes Zveličitel" — tak je erkao angel k pasterom i oni so prišli, -glčdajte, z kakšov radostjov so prišli z daleč zemlč, — naj vidijo onoga, ki se je narodo njim. Verte, liki ti pasterje, ka se je vam naro-dilo eto malo dete, vam je poslo za dar Bog ete dragi žitek i vzemte je za svoje bole, liki kakšteč drtigi dar, ka vam Božič ma prinesti. Eto je te jedini dar, šteri vas neostšvi nigdšr.
Zaka prihaja Jezuš?
Zaka prihdja Jezuš, Ljta moj dragi ? — pita me moj mali sinek, ki ešče neve pisati-čteti. Jelibžr zato, naj mi božično drevce, cuker, zme-no prinese ? — Jezuš neprihaja zatogavolo, sinek moj mali.
Te pa jelibar zato prihaja, naj topeo gvant, črevle, hobo, m^hke vrtanke prinesč Sevrovmi Joški, pa ovim srmaškim otrokom, jelibar Ajta moj dragi ? — Jezuš je ne samo zato prišao, sinek moj drLgi !
T€ pa zato prihdja jelibar, naj osfro šibo prinese toj lagojoj deci? — Neprihaja zato Je-suš, sinek moj mali!
Te pa zato prihaja jelibar, naj vidi jeli smo dobri, jeli bogamo i jeli molimo vsškidžn, jelibar Ajta moj dragi ? — Jezuš neprihaja samo zatoga volo, rnali moj angel! .   .   .
Jeli tak zdto prjhaja, naj vidi, či mi darii-jemo strddajočim i či milujemo betežne i siroti-ce ? — Jezuš ešče za driigogavolo tiidi prihdja, sinek moj drLgi ! .   .   .
Te žato prihdja jelibar, naj Ifidjž eden-driigoga lubijo i se na nikoga nesrdijo, naj ne-bode niti bojne i nestrelajo liidje na edenovoga, naj nemerje niti ednoga deteta lliblčni ajta ?
Jelibar zato prihdja Jezuš, naj se pri domi iudi nesvajujejo liidj^, liki to večkrat čiijemo, nego naj vu m^ri živčjo pri vsakoj hiži, šr Jezuš liibi vsakoga ? .   .   .
Tak je, sinek moj mali, JezuŠ bogme zato prihaja k-nam ! B&r da bi ne prihdjao   zopston!
Evangeličanskomi liidstvi v Jugoslaviji!
Predsednikstvo evang. cerkvi v Jugoslaviji si priiiko vzeme pri svojem prvom odkritom goripozvdnji   po   svojem   v   č^stspelanji,   da z
Voj je sprevodo Gšbora k-bližanjemi bre-gi, odnut njemi je pokazao vesi torem, kama je on nameno idti.
— Za po vore ta prideš. Pove st&romi gospon rektori, ka ji pozdraviti dam. Žalujem, ka sem nigda ne posluhšao njihovi na dobro opominajoči reči.
Razločila sta se. Gabor dijak je za po vo-re že navdiišeno spevao od hiže, do hiže božič-ne pesmi i poberao groše na gvant, na oblitel i na šolske potrebčine, od verevreli pobožni vernikov.
Z-toga nenavadnoga božičnoga več^ra se je do konca žitka ne spozabo. V kčsnoj starosti ga je vsigdar spominao i tim svojim znova i znova pripovedavao, gda je te sveti večdr pri-^ao. Jas sem ga tudi od njega čuo.
Nezadovolno božično drevo.
(Božična fabula.)
Z-vsžke fele lepotov okinčano božično dre-vo se je niti ne vidilo od   vnoge  Iepote i dra-
goče, z šterim je oklajeno. Tiižno se je tožilo za toga volo angelom, kak so ria nye obešavali vsefele dobroto i lepoto:
- Nateliko me ocifrdte, Da me niti viditi neddte I Ali angelje so je z&io donok nateliko okin-čali, ka je je drago bilo gledati.   Veseleč so se šereguvali   okoli   njega deca, čaduvajoči se nad drevca blisčečov lepotov, ali drevce   je vu sebi donok nezadovolno mrmralo:
—   Či me sto fele nebl zakrilo : Vsako oko bl mene gledalo /
Ali, kak so z drevčeca pomali doli spobrali vse lepoto i na trikr&lovo je v-drvdrnico vrže-no, — k-koncovi v-radosti goriskriči:
—  Što kaj lepoga šče viditi: Pogledni me, ne sem lakriti!
Nišče ga je ne pogledno bogme. Ar je bo-žično drevo li tak lepo, či je okinčano, či na njem svečice gorijo, ali pa či vu slobodnom, tam vu naturi stoji.
10. Strin
DUSEVNI LIST
december 20.
srdca zahvali našemi celomi cerkevnomi liidstv za vu ednoglasnom zebranji skazano  zavtipanje Predsednikstvo na tom bode, da eto   zaviipanje po naj vreKšem delanji  za  cdrkev   ino liidstvo popolnoma spraviča i prosi gmane i presbiteriume cčrkevne inšpektore i dlihovnike, ino vse čestnike orsačke   cčrkvi   za   vrelo  i verno vktipdelanje Samo či bomo tni vsi  vu   spoznanji   naši gori-djanj vkupdelali,   tak   se   bode naprepomagalo dobro naše diasporšlne cčrkvi. Bog daj to 1
Edno takše vkupdelanje vse vu orsačkoj cčrkvi je posebno potrebno pri tistom deli, šte-ro se z celov močjov vu slfižbo obravna"vanja diaspore postavi. To blagoslovleno Gustav Adolf-drilštvo je eto delo.
Vu hištoriji etoga društva znameniti mejnik bode 1932-to leto. Sto let je, ka je eto   pleme-nito driištvo nastavleno bilo, z šteroga je od te-gatnao nezmerni blagoslov tekao vu ves   evan-geličanski svet. Nega orsaga na zemli, gde evan-geličanci prebivajo, vu šterom Gustav Adolf-druš-tvo nebi pomagalo braniti vu nevarnosti bodoče evangeličansko dugovanje,  obarvati   i   tlicajoči evangeličanski žitek k krepkomi   razvijanji   pri pomočti. Nega ni ednoga   drugoga   cerkevnoga drflštva, štero bi občinsko praktično krstšanstvo, podpčrajočo bralinsko liibčzen,   evangeličansko živo skfipnost vu takšem mertuki vresničilo, liki Gustav Adolf-društvo. Po celom  sveti sčga nje-govo delo, prek narodni i državni granic poniidi svojo pomožno bratinsko ramo. Tudi našim gma-nam je od začetka mao podeljavalo svojo   po-moč Gustav Adolf-drtištvo.   Vu posebnom mer-ttiki smo skozniivali eto vu  pobojnskom   cajti, gda je najv^kša bila nevola med nami i z svoje moči smo nemogoši bili   opravlati   naše   delo. Šiiridesdtdve (42) evangeličanski   cčrkevni   hra-mov: cžrkveo, molitvarnic, farofof je goripostšv-leni vu Jugoslaviji navžkše z pomočjov  Gustav Adolf-društva. Ešče vekii je račun slabi gman i raztorjenost, štere so svoje verstvo samo z  po-močjov Gustav AdoJf driištva mogoče v ršvno-težji držati. Pastorizacija, verskovčenje, mladez-ni i misionsko delo vu daleč segajoči   raztorje-nostaj naše občinske cerkvi je li   po   krepkom podp^ranji drttštva mogoče. Ništernomi   diihov-niki i missionari naše orsačke cerkvi   je   vzelo doli težke skrbi bremen Gustav  Adolf-društvo i je njim batrivnost i delaradost nazajdalo.  Pod-pore, štere je od konca bojne mao vu  naš or-sag postalo, na milije idejo.
Lubezni domi, kakti nastava diakonis v Novom Vrbasi, sirotinske hiže v Torži i v No-voj Pazovi, Diački Dom v Murskoj Sobotiglas-no svedočijo od tiste liibeznosti, štera nemore vkOpzapreti roke svoje, či bližnjega stradati vi-di. Gustav Adolf driištvo je vu našoj cerkvi vre-tina žitka i faktor živlenja, štero nas varje obri prošnje i zarazmenja.
Tak velika Ivblzen more tudi pri nas liibe-
zen zbiiditi, či se nači neščemo za nevrednepo-kazati na eto liiberen. More nam znotraj ob-čiitena dtižnost bidti Gustav Adolfa delo tiidi prinas vu naši gmanaj krepko goripoprij^ti i vu nšjgedrnešoj d6bi opravlati. Gde je čiitenje na to delo ne živo, tam je občiitenje za naj-fontošneše žitka nžležnosti cerkvi mrlo, Lr srao mi diaiporalna cerkev, štera je li tak mogoča obstžti, či nakanimo to apoštolsko reč vu dji-nje preobrnoti: »Edendrugoga bremen noste i tak dopunte prdvdo Kristulovo". (Gal. 6, 2)
Pri stoletnom svetki Gustav Adolf driištva, štero vu prišestnom leti celi evangeličanski svet bode svetiio, tni tiidi šččmo   taovzeti.   Svetenje poleg pozdignjonoga nakanenja   vod^či   možov driištva nebode vu rečžj, nego vu činenjaj stalo. Po večletnotn naberanjadelanji vu vse evangeli-čanski gmanaj se bo vklipspršvila  edna Gustav Adolf jubileumska fundšcija, z štere se bo   po-tom - - poleg letno nadale   notriprih^jajoči   da-rov — ešče krepkeše, kak   doetimao   naprepo-magala evangeličanska diašpora svLta.  Poštenjš diižnost i zahvšlnosti dug naše orsačke c^rkvi i naši gman je za eto jubileumsko fundžcijo   lii-bžznosti dare prinžšati, štero ta"posta"vi naše de-lo, sad pripravlenosti vse naše moči, naše evan-geličanske vere i žitka vole,  naše   liibeznosti k univerzeilnoj evangeličanskoj cerkvi,   našega ob-cinstva k-svetovnomi lub^zni deli Gustav Adolf-driištva i štero vu gvašnom mertOki   vu  soraz-merji stoji k onoj pomoči, štero   smo   skoznti-vali. *Ar vsdkomi, komi je dano dosta, dosta se bode od njega prosilo i komi je vnogo poročeno, več bodo prosili od njega." (Luk. 12, 48)  Naša vtvdnost, liki kotrige   občinske   evavgeličanske cerkvi se bode dostakratno   po toj vsoti sodila, štero prinesčmo za eto znamenito   delo Gustav Adolf drOštva.
Zatogavolo gorioprosi podpisano predsed-nikstvo naši šinjorij i naši gtnan voditelstva, naj vse doprinesžjo, da se vreden dar vkiip spravi vu njihovom kroži za jubileumski fond. Za tog: cila volo je skončao orsački cerkevni tanač de-cembra 10 ga, da se božični ofertoriumi vse gman vu celoti pridajo k jubileumskomi fondi. Nadalč se naj gmanskitn kotrigam pri boži sliiž-baj vu spominanje prinesejo Gustav Adolf-na-bčranja škatlice ino se naj goriponiica vsaka prilika na naberanje za jubileumski fond.
Za cilavno spoznamo i por^čamo: 1.) V6-djati vu farofi nab^ranjaškatlice G. A. D.; 2) naberanje z temi škatlicami po konfirmandušaj od hiže do hiže; 3) naberanje pri nedelnoj Š61i dece; 4) nabžranje pri razločni osvetnostaj; 5) prošnja darov pri familijski dogodkaj (krst, zda"-vanje, smrtni slučšjaj, vencaodkiiplenje).
Podpisano predsednikstvo gorioprosi gg. diihovnike i presbiteriume, naj po gmanaj vu tekoči mesecaj posebne Gustav Adolf-osvetnosti prirčdijo i pri tej prilikaj tiidi naberajo za jubi-leumski fond.
december 20.
D0SEVN1 LIST
Stran 11.
Zapremo z-srdčnim verebratinskirn pozdra-vom k vsem kotrigam naše evvangeličanske-krstšanske cčrkvi a. v. vu Jugoslšviji.
Velika Kikinda i Zagreb, vu decembri 1931.
Dp. HILHELIH ROTH m. s.
svetni cerh. president.
Dp. FILIF POFF m. s.
fiben-H&čzer!
Do etimao nam je pomdgao Gospod I
I. Šam. 7, 12.
Š&muelovo eto hvšlodavajoče vadluvanje zapišemo ese na čelo Diiševnoga Lista, gda no-vi letnik svoj začne. Boža deca so mogoči na konci vsakoga leta, tem vise vsžkoga tjedna i vsakoga dneva eto praviti, a"r nje toga zmožno ga Bogd roka nosi i pela napre od stopaja do stopšja. Vsaki dčn našega žitka je edna-edna svedočba Bože milošče i nosčče liibeztiosti. I či je tak to vu ti najmčnši dugovšnjaj — pa je po-leg mere vere i vupanja njthovoga tak, - kem bole je tak to pri ednom-ednom fontosnesem deli, odločenji, štero so vu Božem imčni, na Njegovo zapoved i pod Njegovim vodjenyom začnoli ino nadaljavajo.
Etak je bilo to notri do etigamao vu Dii-ševnoga Lista žitki tiidi. Pri dokončanji vsako-ga letnika smo z hvdlodavajočim srdcom lehko pravili: Eben Haezer! Do etimao nam je po-magao Gospod. Nigdar se je nam ne trbelo osramotiti, a"r smo se vu Njem vfipali. I zda smo k-ednomi znamenitomi mejniki prišli. Dtiševni List vu X. letnik stopi. T6 je očivesno zname-nje, ka je Diiševni List potreben evangeličan-skomi slovenskomi narodi. Telovne, verstvinske »oči nam vedno bole začajo sfalivavati. Ali mi se neviipamo vu človečoj moči, mčdrosti i ške-ri, nego vu Onom, ki je do etiraao tudi poma-gao, pokrepo, vodo i blagoslovo Duševni List, — vu milostivnom, zmožnom Bogi. On bode nam pomagao potomtoga tudi. On bode nas pe-lao od oblšdnosti do obladnosti, kx tista oblšd-nost, štero čakamo i se je vupamo, je ne ze-melska dika, tudi ne materialni hasek, nego \k milošča, ka diiše lehko zdranfamo gori i pela-mo k Gospodni, ka slabo vero lehko krepimo, bolezno srce vračimo, Božiorsšg razširjavamo i vse to na Njegovo diko ! Prosimo čtenjare naše, naj nedopiistijo osramotiti eto našo vero, nego vsi ponovijo svoje napreplacsilo i naš List drii-gim ttidi poračajo na nnpreplacsilo.
Z-verebratskim pozdršvom. -   Reditelsztvo.
Razložni mdli glasi.
Radosti glAs. wAr je Gospodna Reč pra-va, i vse njegovo delo vu istini."  ('Zolt. 33, 4.)
Dliševnoga Lfsta vsžm čtitelom, vktipde-lajočim ino širitelom blažene božične svetke- i od Boga blagoslovleno srečno novo leto žele — Reditelstvo.
Missionska pot Kettenbach šinjdra. Ze-munski vreli sinjor, Kettenbach Jakab so vu eti sveti adventski dnčvaj missionska napredšvanja držali v Sobotskoj, v Puconskoj, v Križevskoj, v G, Petrovskoj, v Bodonskoj i v G. Slavečkoj gmani. Povs^dik je ji dosta vernikov poslfišalo. Mi stno preveč zahv^lni g. sinjori, ka trflda ne-miluvajoč so vu eti mrzli zimski dnčvaj Advent-sko topločo prinesli vu naše gmane, vu naša srdca z svojimi navdušenimi govorami.
Božičnt dar Lendavi i Apačam. To bla-goslovleno Gustav Adolf drtištvo je D. Lendav-skoj diasporalnoj gmani na cerkev zidanje 10,000, Apačkoj raztorjenosti na rešUvanje dugL 6500 Din. darOvalo. Zvontoga je dalo v G. Petrovce 1000 D i na Hodoš 3000 D osebne podpore. Tak je \i fart vu našo šinjorijo dšno n^jveč Gustav Adolf drlištva podpore. Globoka zahvalnost za ta dobračinenya!
Boža sliižba v Apači. Dec. 8-ga so Lu-thar puconski dUhovnik držali božo sliižbo v Apači vu prijetnoj novoj molitvarnici, štera se je nabito napunila z vrelimi vernikmi. Po božoj slfižbi ]e okoli 80 vernikov živelo z Gospodno-vov sv. večdrjov. Prišestna boža sliižba v Apači 1932, marc. 19-ga bode.
Sv. pismo za 6,300 000 Din. Nedavno je bio odani v Londoni eden redki eksemplar nem-ške prestave Biblije, šteroga je zdrukao Guten-berg, za velikansko šumo 30 jezero angleških funtov.
Mrtelnost. Mro je dec. 5-ga v Petanjci Vogler Jožef, po celom Prekmurji dobro poznani i poštiivani mož. 63 leta je živo. Bio je pleme-niti mož. Svojo prvo tiivarišico je z Sebeborec nemeske Lutharove familije meo i v Puconskoj cerkvi je cbliio njej vernost i ltibčzen. Proteštant-sko cerkev je hito tiidi podperati. Od toga se je osvedočila ne davno D. Lendavska naša ma-la fara, šteroj je za rušt nove c^rkvi preci lepo-ga lesa dartivao. Obarmo njegov lepi spome-nek! — Veliki vdarec je dosegno Vek. J. Ko-rošča, evg. misionara. Gospod Bog je dec. 11-pozvao k sebi njegovo drago soprogo i pomoč-nico. Odišla je v nebesko domovino. Bila je že tii blaga i dobra, kak angel. Zda sme gledati Gospoda.
Kak se razširjava protestantlzem ? nJutroa ljublianske novine pišejo (dec. 6.), ka so v Ameriki v zadnji letaj zozidali celi 300 ita-lijanski protestantski cerkev. To pa telko zade-ne, ka či k sakoj etoj cerkvi samo 1000 dtiš sli-ši,   t(? je v tej letaj   okoli   300,000 italijanski r.
Stran 12.
DUŠEVNI LIST
december 20.
katholičanov prestopilo v protestantsko cerkev. MJutroa nadale pise, ka amerikanski parlament šte 35 katoliški poslancev med 435, v senati je 6 katolikov med 98 senatorji.
Širifele Evangeličanskoga Kalendarija prosimo i opominamo, da neod&ne eksemplšre do 15-ga janu&ra nazajspr&vijo v Tiskšrno, ar nači oni bodo nos Ii škodo!
Samovolni dari na goridrža"nje DDševno-ga Lista: Flisar Jožef sabo M. Sobota 10 D, Fajs Franc Brezovci 5 D, vd. Dobrai Jdnošova M. Sobota 100 D, Šoštarec Franc diihovnik Su-botica 30 D, KUhar Franc Bencak Puconci 2 D, Goričžn Karolj Polana 5 D, Titan Jožef š. rav-natel Puconci 40 D, Benko Franc PoJana 10 D, BarbariČ Karolina Brezovci 2 D, Ratkai Vilroa Sebeborci 5 D, Jos. Weren ve?etrgovec Ce!je 72 D, Benklč Kalman Pužavci 2 D, Ktihar Štefan farni inšpektor Puconci 22 D, Cipott JanoŠ Mar-kišavci 5 D, Kiilitš Štefan Šalamenci 2 D.Banfi Matjaš Vaneča 5 Din. — Radi bi nadaljšvali! Srdčna hvžla!
Dari k nesprhlivomi venci v spomin na Luthcirovo Flisar Šarolto za Dijaškoga Dotna štipendij: Barbaritš Viktor i Etelka Sebeborci 30 Din, Hodošček Kalman Zenkovci 20 D, Šavel Vik-tor Vaneča 25 D, Horvat Franc Gorfca 20 D. — Najsrčnejša hvala za te korine poštiivanja!
Dari na Diački Dom v Puconskoj fari po zlatoj knigi: Kološa Jožef sabo Puconci 10 D5 Bukvič Franc trg. Križevci 20 D, Obal Števan Nemšavci 10 D, Šafran Kalman Vaneča 10 D, Bflkvitš Ivan Moščanci 20 D, Barbaritš Maria Brezovci 4 D, Još Weren veletrg. Celje 72 D. (i na Dijaško Podpornico 100 D.), Još. Titan š. ravnatel Puconci 28 D, Pernat Ivan Vid pri Ptuji 20 D, Kal-mLr Terezia Los Angeies 1 dolla>. Toplahvšla ! Verski zvečerek je biio drždni v D. Len-davskoi gmajni na II Adv. nedelo. Goričtenje je držaia Bohar Ilonka. Deklamalivale sta Rožai Irčna i H&ri Mari. Napredavanje od ^Zakaj so netniri v hištoriji človečanstva ?• je Skal.č du-hovnik držao.
D -Lendavska cčrkev pod streho sprav-lena 180.000 Din. košta zviin zvonov. DugL je preci ostalo. Vsako gmajno i vsakoga dobroga srcž človeka prosi ta mala čreda za pomoč. Hveile vredno je, ka so zidai"ski majster Ascherl Jožef vsevklip 2000 Din., Gašperštč tesšrski majster pa 600 Din. ptistili kak dar na c^rkev. Turobni glasi. Vu driigoj polovici t. 1. so se vu Gor. Slavečkoj fari odselili od ete marne tiihine na ov jakši svet: aug. 10 ga Drvarič Jo-žefa devojka iz Sotine vu 36 leti starosti; Gor»i-boc Štefan 17. aug. mro v Adrianci, Dol. Sla-večki mestančar vu 66 leti starosti; okt. 3. Ki* silak Mikloš vdovec iz Kuzme v 74 let starosti; okt. 25. Horvat Jožefova vdovica roj Ktizmič Julija iz Sotine v 64 leti; nov. 1. Jud Franc zi-
dar iz Kuzme v 67. leti • nov. 14-ga Fšrtek Ma-tjaš h Gor. Slaveče vu 69-tom leti, nov. 18-ga Skledar Štefan iz Sotine vu 66-tom leti; nov. 27-ga Bokda Mdtjaš iz Gor. Slaveče 56tom leti starosti. — Naj vsi eti vopreminoči vnk\o slad-tek grobski sen i bl&jženo goristanenj^! Ti ža-liivajoči si pa naj počinejo vu Božem ravnanji! Do pa/idenja!
Gornje Slaveča. Po zl^^oj knigi so darii-vali na našo c^rkev z''danje: Čurman JanoŠova vd. roj. iz Sotine, iz St. Louiza (Nordamerika) 21 Schilling; Holcmann Karol z fam. iz Gor. Slaveče 20 Din; Od podpornoga društva smo dobiJi letos 2000 Din; Žohar Franc z fam. h Nuskove 25 Din; Na prošnjo g duhovnika smo dobiii od banovine 5000 Din; Fartek Frida iz Kuzme 20 Din; Porš Mihal z tuv. iz Gor. Len-dave 20 Din; Krenos Franc iz Sotine 20 Din; Svetanič Štefan z tiiv. iz Sotine od Francije 25 Din; Knaus Karol z tiiv. Nuskova 20 Din; Šar-kanj Franc z tiiv. Nuskova 20 Din. — Vse da-rov Oča naj blagoslovi daritele i naj boži bla-goslov počiva nad etimi darmi! Na sto letnico Gustav Adclfa društva vu škatlicaj vkiipeprišlo do 1. sept. 1931. (edno leto) vu našoj gmsjni 225 Din. 90 par. — Tč dobroga srdca liidi da-re naj Bog povnožžva nadale tiidi!
Z-ednoga pisma. Montresl (Canada) XII. 2, 1931. Poštuvam Gospon Diihovnik ! Odpros-tite mi, da Vas še enkrat goriiščem z etim mo-jim rcalim listekom. Tak Vam želim od Gos-podnoga Boga blajžene božične sv^tke ino sreč-no novo leto zadobiti i veselo posvetiti zvašov familijov vred! Meni nedo tak veseli, da sem ne mogoČa vu slovenskom jeziki božo reč čiiti, ali veseli me, da li lejko te mali Duševni Listek čtem vu rnojem materskom jeziki. Ah kak tni je veseli den, vu šterom ga dobim ; taki isti večer gda ga dobim, ga moreni prečteti, či sam eš-če tak triidna. Oh kak tr.i je veselo, kak dosta lublenoga je vu njem napisano; tiidi sam čtejla vu njem, da ta mala Lendavska fara je cerkvi-co povala vu tom leti ino me je jako razveseli-lo to. Zdto jas tiidi ščem eden rnali dar na nyo aldiivati. Na spomin moji starišov eden dolšr njim zdaj pošlem na lendavsko ev. faro i ttidi eden dolžr na Duševni List naprejplačilo i nji lepo prosirn, naj mi ga rčdno pošilajo! Zdaj pa sprimite še enkrat moj srčen pozdrav ino tiidi od mojega brata ino od njegove tiivarišice! I prosim eden mali odgovor, kak vaša farna deklina. — Tereza Andreč.
Dari na Diački Dom: Z-Sobote Flisšr Jožef sab6 20 Din, Z-Dankovec 47 kg. graha, pri šteroga vkiippob^ranji sta se triidila Cug Kalman i Ritoper Lajoš. Srdčna hvala njima. Z Bodonec gcspa vdova Srinic Lajošova so po-slali osnovlenikom eden žakel jabok. — Lepa hva"la. — (Dale.)
Stampano v   »PREKMURSKI TISKARNI« odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.