Hfrnbllahed ind dlftribptad muter permit (Ho. 666) agthori ted by thrAct of Qilibar 191T, on flk >t thi fort Otflct of Mew York, M. T.r-By outer of fht Preridmt, B. Bo rlewm, Fortnuuter Qenend. Ofl
PSPT! GLAS NARODA
m Wfr prelete... $3.50 ^_VH AJi. JLk-/_X 1 ji. l^Al/VjO^i. 1.	^
lelephone: COET^ANDT 4687.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1979.	Telephone: 2876 CORTLANDT.
NO. 250. — fiTEV. 250.	NEW YORK, THURSDAY. OCTOBER 24. 1918. — ČETRTEK, 24. OKTOBRA, 1918.	VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
■	Jugoslavija Jugoslovanom
- i
I	(Jog	Urad, Washington, D. C.)
Ljubljaitshi "Domoljub*' od 5. septembra piše:
Izšla jo drobil;« knji/iea. ki siiio si je že davno želeli kot ]K>ljub-
■	<• pojasnilo našega jugoslovanskega vprašanja. 1/ naslovov posa-Hie/nih sestankov j<* razvid ti \ažnost iu z&mwivo>t njene vsebine
Slovenci, Hrvatje :n Si bi smo en narod! -- l!. Jugoslovanska ze-1-1 Ja. — Kda j -o se naselili Jugoslovani v sedanji domovini hi ne lloliku zgodovine. 4. Sedanji |»»lo/aj Jugoslovanov na Koroškem. Htajerskem. Kranjskim in (toriškein. v Trstu, Istri, Dalmaciji, na Brvaškeui. Ogrskem in Ercegbosiii. - f». Kolik«* v"lja danes Slovt. He<-. koliko Nemce ali Madžar? — G. tlospodarsko izkoriščanje Ju go ■ovaiiov, — 7. I/-«! je v a nje Slovencev — naseljevanje Nemcev. — Jugoslovanska dekiartcija. — 9. Jugoslovanska država. — 10. Te-Bive. ki se stavljajo na po» jugoslovanski državi. — 11. Kaj nas uči H;<»dovina? — 12. Le vstani, borni narod moj! — 13. Zmagujoča si Bi ideje. — 14 Razmerje med jugoslovansko državo in Avstrijo. _ Ho. Jugoslavija iu '!rnge jugoslovanske drža\e. — IG. NA DELO H \ JUGOSLAVIJO!
To je vsebina male brosiiiice, ki uaj bi prešla v meso in kri ee-Hmu jugoslovanskemu narodu, posebno pa nam Slovencem. Kaže
■	čim prcjasiio, da uim gre pri tem vprašanju za narodni biti ali nc-Biti; zato mora odjekniti iu odmevati od va.si do vasi. od doline do; Holme. o<l gore do :fore. od moža do moža klie: 4* HOČEMO JUGO-'BLOYAXSKO DRŽAVO' NOČKMO VEČ IS1T1 POD KRUTO ■CURATEIiO NEMCA IN MADŽARA!'*
"Jugoslovansko državo hočemo!" tako mora klicati pastir na H>aši. ta klic naj pojavljajo žanjicc na polju, ta klic sc mora orit. I.ri koscih na livadi, za vozom in za plugom. V gosposki palači in
■	reprosti kmečki koči. v pisarnah, in rudniških rovih, v rokodelskih H'.elavnieah in zakajenih tovarnah. povsod naj doni tisočeri glas:
•HOČEMO JU'.,OSLOVANSKO DRŽAVO! SVOBODNI HOČE »10 HITI!"
Vi vsi, ki ljubite ta kra>iii košček božje zemlje, ki ja imenujemo Bvojo sloveusko dome vino;	j
Vi vsi, ki želite tla bi na tej zemlji živel srečen in zadovoljen
■	»'1
Vi vsi. ki ljubite svoje otroke iu jim želite lepše iu srečnejše bo Hločuosti ;
Vi \si. ki ljubite svoj narod iu želite, da bi se Ja narod okra Hiil ter živel srečno zadovoljno:
Vi vsi kličite gbtsno in neprestano:
"HOČEMO JUGOSLOVANSKO DRŽAVO!"
De'ajmo t;iko ol moža do moža in pripravijajmo tla veliki dobi. ■M prihaja, tako da b«<!o naši j »ostane: takrat, ko pride odločilen tre Hi.ut*k mogli kazati:
Evo, za nami je ves narod in narod hoče to in zato mu morate 1 Ic'ati, kar zahteva1
Vs; oa imejmo i.«»pr»Maiio v spominu besede našega velikega
■	Kreka: VI VSi. KI STE SEM K IZKRVAVELEGA NARODA. MI
■	SLITI L K ENO: KAKO BOSTE ZDRUŽENI VSE SVOJE MOČI I' SK SVOJE ZMOŽNOST' Vso SVOJO LJUBEZEN IN VSE SVO-|JE SRCE POSVEČEVALI NASI JUGOSLOVANSKI DRŽAVI. ZA
■	NJEN PRI M'V IT KI LTI Ro IN BLAGOSTANJE:"
Tako izzveneva nal i glasniea srečnejše naše bodočnosti, ki naj I bi je ne pogrešala nohtna zavedna slovenska družina. Želeti je. da hi
■	if prišlo vsaj >totiso.: med naš narod, da bi se razširjala in pojavujc I > a!a njena vsebina, zlasti zemljepisne razmere s pomočjo zemljevida, I \ naših izobraževalnih društvih, da bi bila najimenitnejši predmet I i-bših pogovoiw dotlej, da se uresniči naša
SAMOSTOJNA, SVOBODNA JUGOSLAVIJA!
I Iz Avstrije
I ]
I Avstrija željno pričakuje miru. — i I Dunaj ne vidi nikake zveze med i I federalizacijo ter načrti za pre-| mirje.
— i:
Amsterdam. Holadsko. 23. okt i
H Vspričo eesarskega manifesta, ti-I kajočega se stvorjenja federalnih I' I držav v Avstro-Ogi>ki. izjavljaj' H dunajsko časopisje, ni nobenega', I povotla za predsednika Wilson« I da bi v ovojem odgovoru na Av I stri jo spajal to vprašanje s pre I mirjem. Tako spajanje bi le pome i nilo, da bi sc odložilo mir za licdo I ločen čas.
Bazel, Sviea. 23. oktobra. — H Odgovor predsednika Wiboua na I avstrijske mirovne ponudbe ne o-i pravičuje na noben način sklepa,' I da bi se moralo izmen ja vanje nazorov. s katerimi sc je prič *Io. v svojem govoru v gosposki zborni-ei. — soglasno s poročili, katera I sr je »prejelo z Dunaja.
Nadaljevali bomo z vsemi svojimi silami, da dovedetno do I miru, je rekel. — Odgovorili ■ bomo na poslanico, potem ko bo-j uio natančno pr*inotrili njeno V^ ( bino.
Nemški poslane i v avstrijskem drž«*vn*nn zboru so stvorili >knp-j ščino v namenu, da vodijo zadeve I nemškega naroda v Avstriji ter so objavili dekiaraeijo, s katero se objavlja ustanovi jen je. "nemške;
■i države Avstrija*'
Vodit^ljejjn uove nemške organi-za e i je v Avstriji jc bil izbran Ka)
L. ./.-^^i t
, rol Seitz. vodja nemških soeijali-stov Avstriji. Nemški poslanci so j izjavili, da hoečjo izvesti avtono Jmijo nemškega naroda v Avstriji ter ustanoviti stike z drugimi na rodi.
| Amsterdam, Holandsko. 23. okt | V poročilih, katera se je sprejele j tukaj z Dunaja, se gla>i. da se je storilo prve korake za ustanovi je-: | nje nemško-avstrijske federalne i države na zborovanju, ki se je vr , šilo v torek in katerega so se vde jle/ili v.si nemški poslanci v Av striji.
Provizorična vlada zahteva za se pravieo. da bodo nemški Av strijci zastopani pri mirovnih po gajanjih.
Nemčija — moli.
i Basel, Švica. 22. oktobra. —. Ko linski nadškof kardijial Ilart-maiui je izdal pastirsko pismo, v katerem pra^. da so prišli težki časi nad Nemčijo, katero ogrožajo silne sovražne armade, ki pretijo. da jo potrosejo v podstavn države z notranjo izpremembo.
Kardinal piše. «la je im»d nem-j škim narodom vsepovsod razšir-!j*-iiH velika nezadovoljnost iji Ijinlje ne izražajo samo svojega mišljenja, temveč tudi pišejo obupna pisma na fronto vojakom, katerim vpada pogum In odporr.a sila. Kardinal poživlja vse katoličane. da se zbero okoli e«*«ariji. • Tudi v protestantskih eerkvah bik vkazane molitve, da bi Bog- qbumiil Nemčijo nevarno-
Itf, HlffMjo,
Besedilo Wilsonovega odgovora
WASHINGTON, D. C., OKTOBER, 23. — BESEDILO ODGOVORA Z DRUŽENIH DRŽAV NA MIROVNO POSLANICO. NASLOVLJENO OD STRANI NEMČIJE NA PREDSEDNIKA WIL
SON A. JE NASLEDNJE:
Državni department. 2U. oktobra lills.
Čast imam potrditi sprejem vast* poslauiee z »liie 22. oktobra, s r katero s«» je sporočilo po-laniej 11 nemške vlade z dne 20. oktobra t ter Vam javljam, da mi je nar z čil predsednik, da Vam odgovo- p rim nato naslednje:	b
— Potem, ko je dobil slovesno ti in obširno zagotovilo nemške via- z tie. da sprejema brez omejevanja e mirovne pogoje kot so bili obraz- n toženi v njegovem nagovoru na ji Kongres Zdruežnib držav dne » t I januarja 1*H8 ter pri iu-i pije u Jj ravna ve, katerim je dan izraz, v r njegovih poznejših izjavah, po v sebno v nagovoru z dne 27. sep- n tem bra. da želi razpravljati o po- r sameznostih njih aplikaeije in da ] izvira ta želja in namen ne tz onih. s ki so dosejaj iliktirali nemško j politiko ter vtKlili sedanjo v«ji*o j za Nemčijo, temveč iz ministrov, ti ki govore za večino državnega y.\v> č ra ter pretežno večino nemškega (naroda in potuu. ko je sprejel tu- l di obširno obljubo sedanje vlade. da se bo tlržalo humanih pravil | civiliziranega vojevanja. tako na . \ .suhem kot na morju. čuti. pre.l.j* sednik Zilruženih držav, da ne mo-il re <Klkloniti posvetovanj z vlada ' mi. s katerimi je zvezana vlada 1 Združenih držav glede vprašanja i premirja.	i
Smatra za svojo dolžnost poiiovin>. da bi bilo edino ]»remir- » je. katerega bi "inatral npraviče < uim za predložitev in presojo, o- i |no, s katerim bi se pustilo Zdru- 1 žene države ter sile. zvezane žnjo i v >taiiju. da izsilijo vpoštevanje * vsakega dogovora, ki bi se ga|1 sklenilo in potom katerega bi bi- t !a onemogočena obnovitev so vraž i nosti Nemčije.	I«
Iz Washingtona
Predsednik je izjavil Nemčiji, da' smatra vse njene reforme za ka : muflažo. — Premirje je mogoče le ] v slučaju, da se napravi obnovitev j sovražnosti nemogočim. j|
-- 1
Washington, D. C., 23. okt. — , Nikakega miru. dokler ne posta- 1 ne nemška oborožena sila brez 1 , moči.	'
Nikakega miru. dokler se kaj . zer ne preda.
Nikakega premirja, ki bi ne da lo Združenim državam in zavez * * n ikoni neomejeno kontrolo z ozi-.. rom na vojaški položaj. « To jc bila vsebina odgovora katerega je poslal danes zvečer predsednik Wilson nemški vladi Odgovor pomenja konec izmenjav nazorov, ki sc je vršila med Združenimi državami in Nemčijo.
Predsednik pristaja v to. da se predloži vprašanje premirja zavez mikom v presojo. Dejanski jc predsednik tudi že odposlal svojim zaveznikom vso korespondenco, katero je imel z Nemčijo. Zaveznike se je vsled tega prvič stavi'o pred situacijo in pogajanja z Nemčijo so#se na korenit način kon-' eala.	J
S tem pa. da je predložil vpra-j ' sanje zaveznikom ter s tem tehiiie-J ":no ugodil prošnji Nemčije, je!
pre\Jsednik obeiit-m pojasnil, da I 1 uiora maršal Koeh ali skupina za | vezuiških in ameriških vojaških) " poveljnikov diktirati pogoje pre inirja. s čemur se hoče napraviti 1 nemški vojni stroj brez moči. 1 Na ta način je |M»t:snil predsed-" nik Wilson na stran predlog Nem-. čije. naj se uveljavi premirje ,:na i dejanskem standardu sile na obrfc
-	straneh na bojnem polju." Nem
. škiiu poveljnikom na bojnem po-j » lju ni dal nikakega glasu z ozi i' rom na do!oebe premirja. Oni lah-1
-	ko spreinejo, kar diktira murfial Focfe ali pap uj-te. Od spojema
Predsednik jc vsied tega spo-|:r ročil korešpomleiieu s sedanjim'I ^ nemškimi oblastmi vladam, s k > I v< te^imi je vlada Združenih drživj(J zvezana kot vojskujoča se si a s n predlogom, naj se v slučaju da V v bile te vlade voljne skleniti mir na 'j temeljih iu priueipijih kot >o o d značeni. naprosi vojaške svetoval- k ce ter svetovalce Združenih držav u naj predlože vladam, združenim- ti proti Nemčiji, potrebne pogoje za b tako premirji-. Ti |xj«:oji uaj l»i v polni meri zavarovali luterese na o rodov ter zagotovili združenim 'o vladam neomejeno silo za vojeva si nje iu izsiljen je posameznosti mi b ru. v katerega je nemška via Iu d pristaja, če bi ti vojaški voditelji n smatrali premirje za mogoče z vo-jaškega stališa. Ce bi take pogoje J premirja predložili, bo moral uu d iliti njih sprejem od strani Nem-jp čije najboljši dejanski dokaz brez- k pogojnega sprejema pogojev 11 • d principijev miru, i/ katerega je r vzklila eela akcija.	n
j Predsednik bi mislil, da ni do-|^ .volj odkritosrčen, če bi ne :zj:i v j vil n« najbolj odkrit način vzro-J jki»v. zakaj je treba takih izvau š {rednih jamstev. Značilne in važne ji kot -.j videti ustavne izpreiuembe j in o katerih govori nemški zuna i nji minister v svoji poilaniei z due i 2t>. "f^tobra. vendar ni razvidno s da bi se v polni meri izdelalo prin- i i-ip vade. odgovorne nemškemu' liaroilu ali. da s»* je napravilo ka kršuokoli jamstvo, ki bi brio traj !s no in glede katerega so prišli se-1 ■ daj do delnega sporazuma. Razen-1 j tega pa ni jasno, da bi bilo inogo-j1 če priti sedaj prav do srca seda > njih težkoč. Mogoče je, da so bo-1 Idoče vojne |H»d ki»ntrolo nemške l
teh diktiranih pogojev od strani Nemčije bo razvidna odkritosrčnost nemških trditev, j Komentarji glede predsedniku i vj akcije so bili kaj različnega ]
•	značaja. Poslanica je bila izdana <
*	prepozno, da bi ji mogli sena t o- j t r in drugi, ki se zanimajo za stvai
| posvetiti dosti pozornosti. Komen
t ar j i, katere se je izdalo, pa nko
. bili preveč navdušeni.^ Razočara- j
. nju se jc dalo izraza z naravnost j
i brhkimi besedami.
j V nekaterih krogih se je dalci]
izraza bojazni, da se je s to po-j,
slanico uvedlo nadaljevanje po (
gajanj z Nemčijo. Senator Hitch-1(
eock, načelnik senatnega komiteja)
. za zunanje zadeve, pa je pohvalil'
poslanico ter rekel, da je dovedla« * . * korespondenca do logičnega vt.l
r hunca. in da bo pospe&ta. politič-
! no krizo v Nemčiji.
r Veliko senatorjev je izja\ilo. da
. bo treba natačno prečitati posla I
nico. p red no sc bo moglo izreči
e konečno sodbo.
Nemški v vojni kredit.
i- --
i- Amsterdam, 23. oktobra. — Ka-i- kor sc poroča iz Monakovega. bo
0	v novembru v nemškem drž. zbo-- ru zahtevan nov vojni kredit v i- znesku 15 miljard mark.	i
| Ako bo ta kredit v drž. zboruj '"1 dovoljen, tedaj bo znašal ves do-j ' sedanji nemški vojni kredit 1n4 I miljard mark ali 36,652,000.000 a I dolarjev.
^ J Prejšnji krediti so bili:
Dovoljen due:	Miljard:'
j 1. avg. 1914.
dec. 1914	5
[. 22. mar. 1915	10,
t. 3. avg. 1915	M
a 2. dee. 1915	10 J
b 9. jun. 1916	12 j
1	130. okt. 1916	12 k j 28. febr. 1917 15
i 9. julija 1917	15 J
i-jI. dec. 1917	'IS
il 10. mar. 1918	15
i i julija 1918 ___ . 15
* 1
F
iciroda. a - -danja vojna ni b la ^
;>oj njegov« kontrolo, iu Janja
i .	. n
lojna je otia. s katero se peeumo.
(X-i vidno je, da nima nemški na K
hmI ni kaki h s red str v. da bi zapo-
vedal vojaškim oblastim sprejem 11
•jud ke je tK] strani cesarstva
da kontrolira pruski kralj politi- ^
ko i s i da je njegova moč neomaj«-;*"
na in da ostaja odločna iuieija %
tiva š vedno v rokah onih. ki se v
bili dof edaj gospodarji Nemč'j ■.
Ker čuii. j«- ves svetovni mii 11
otlvi^rii sedaj o l odkrite besed« 1'
ter odkrit-.' sik'-iji'. smatra pred v
sednik za svojo dolžnost izjaviti
brez vsakega poskusa olepševanja I
da ne morejo ifarodi -\eta in da't
nočejo zaupati besedam onih. k": l
.^o bili dosegaj mojstri ueiuškc ' |
politike ter povdariti še enkrat }1
da ne more pri sklepanju miru irij
i poskusu, da se popravi neizmerne
krivice te vojne, vlada Združenih;j
držav,- pogajati se z drugim kotjt
resničnimi zastopniki nemškege i
naroda, katerim je zagotovljene!j
j pristno ustavno stališče resničnih ,
vladarjev Nemčije.
] Če bi moral imeti posla z voja j škimi mojstri t»-r sedanjimi in«. ^ narhističnimi avtoritetami Nemči ( je ali. če bo moral imeti ]»osla z ? njimi pozneje z oziroma na me 1
na rotilo- obveznosti nemškega ce
t ^ i
sarstvo. mora zahtevati, ne mirov
nih pogajanj, temveč predajo.
Ničesar ni mogoče pridobiti i . . • ! ,ee se pusti neizgovorjeuo to bi I	'
stveno stvar.
| Sprejmite, gospod, moja ponov , na zagotovila mojega najvišjega': spoštovanja
l	Robert Lansing.
Poziv na Ruse
Marija Bučkareva poživlja Ruse da pomagajo zaveznikom. — Zavezniki šele rešiti Rusijo.
Arhangelsk, Rusija. 23. oktobra, j Marija Bučkareva. ki je organizi ; rala slavni ženski bataljon, se na-j haja v Arhangelsku in pomaga or ganizirati rusko-zavezniško arma-I do. Sestavila je naslednjo prokla-
•	macijo, katero je pustila nabiti
t po mestnih in vaških ulicah ter po! ! cerkvah:
|j "Sem ruska kmetica in vojak.. Na prošnjo vojakov in kmetov
•	sem šla v Ameriko in Anglijo vi 'namenu, da naprosim ti deželi vojaške pomoči za Rusijo. Zavezniki j poznajo našo nesrečo in vračam j
' i se z zavezniškimi armadami, ki j ; prihajajo samo z namenom, da l,nam pomagajo izgnati naše smrtne) sovražnike. Nemce, ne da bi se vti ' kale v naše notranje zadeve. Ko bo enkrat vojne konec, bodo za-j vezniške čete zapustile rusko zc ml jo.
>	Poživljam vse loja'ne in svobodne sinove Rusije, brez razlike ■
' stranke, da se združijo, da deluje j i jo z avezniškimi četami, ki so pod : L j rusko zastavo prile. da osvobodi-1 J jo Rusa jo nemškega jarma in da1 L pomagajo novi svobodni ruski ar I madi z vsemi silami, vključno rn skirai. premagati sovražnika.
Vojaki in kmetje, pomnite, da J sami popolno in temeljilo očišče-: nje Nemcev i/, naše dežele vam mo-. | re dati svobodno Rusijo, katero si;
•	želite.*'
'I. -
Veselice ne bo.
! j -
Zabava z gledališko predstave | ^društva sv. Frančiška KSKJ. se »,mora zaradi bolezni nekaterih: » igralcev in več članov od prihod-
>	nje nedelje. 27. oktobra, preloiitij
>	za negotov čas.	_
Kako je v Ukrajini
UKRAJINCI SO VIDELI V NEMCIH REŠITELJE. — PA SO BILI VARANI. — NEMCI SO VEC ROPANJA POZABILI, KOT PA SO SE OA BOLJ&EVIKI NAUČILI.
London, Anglija. 23. oktobra. — Od nekega nevtralca. ki je v septembru zapustil Osnovo blizu Harkova. se je izvedelo sledeče:
— Nemške čete so prišle v manjših oddelkih. Prvi spopad sije dogodil pri Osnovi in zaradi tega so Nemci streljali na Hardov. Prebivalci so bili kruto presenečeni, kajti nameravali so prirediti Nemcem prisrčen sprejem. I>o tega sklepa niso prišli vsled ljubezni do Nemcev, temveč so priprosti ljudje pričakovali, da bodo Net :-ei napravili konec ropanju in neredu, katerega je povzročila revolucija. Kmalu pa so se prepričali, da so Nemci več pozabili o rop.-nju kot pa so se boljševiki kdaj naučili.
Ko so bili enkrat prvi nemški oddelki v mestu, so pozneje prihajali drugi in večji, tako da je bilo v kratkem času 38 tisoč Nemcev v mestu pod poveljstvom nekega starega generala. Večinoma vojaki pripadali starejšim razredom, toda med njimi je bil en nila l vojak, ki je bil določen za važnejšo nalogo.
Nemci se še niso dobro vstanovili a- mestu, ko so pričeli zap; -ujevati vse. tako da je ljudstvo moralo stradati. Vsak dan je peljalo skozi Osnovo 10 do 12 vlakov, napolnjenih s plenom. Nemšl- i vojaki so ropali celo — otroke.
V vsakem majhnem okraju so bili postavljeni majhni oddelki. Kakorhitro jc poveljujoči častnik izvedel za kak pridelek na kuiC-|tiji. ali pa. da je kak kmet imel kak predmet? ki je predstavljal I.a-! ko vrednost, je šel in je v imenu nemške vlade zaplenil pridelek ali predmet. Pri tem pa je plačal malo svoto denarja za vsako stvar. I Lastnik je prejel v plačilo nakaznico, katero je izplačalo samo vo-| jaško poveljstvo v glavnemu stanu v Ilarkovu.
Na ta način je moral kmet dati za 600 rubljcv kravo, za katero je plačal 1,500 mbljev. V neki vasi blizu Harkova niso kmetje ho-j teli ničesar dati. Nemci pa so pripeljali strojne puške in so naznanili. da bodo pričeli streljati, ako ne bo v gotovem času dovolj krme za nemške konje. Kmetje so se vdali. Nemci so odpeljali vse, kar so mogli pograbiti, posebno žito, konje in govejo živino.
Belgijska tramvajska družba v Ilarkovu je morala dati 300 konj in promet poulične železnice se je moral vstaviti. Ravnarelj poulične železnice je brez uspeha protestirat, da bo sam uničen i*i da se odvzame prebivalstvu velika ugodnost za prevažanje po mestu. Častnik je samo odgovoril:
—	Zdi se. da de]ate v domišljiji, da si bomo belili glavo gl**de .vaših interesov. Naša edina misel jo — zmagati v tej vojni in da
vzamemo vse. kar nam je za to treba. Ostalo nas ne briga!
Obnašanje nemških vojakov v Ilarkovu jc bilo zanikrno, llil? so bolj delavci kot pa vojaki. Toda poveljujoči nemški general, hi je stanoval v najboljšem hotelu v mestu, je zapovedal. da mora vojaška godba vsako jutro igrati pred hišo glavnega poveljstva. Niti en kamen ni ostal neprevrnjen, da bi se pokazalo meščanom, da mi-"slijo Nemci stalno ostati v mestu.
Nek delavec je. pokazal potni list častniku, ki je rekel, da potni list ni pravi in dodal:
—	Prihodnje leto boš imel mmški potni list in mogel boš poto-,. vati bolj varno....
Cenzura v Ilarkovu je zelo stroga. Objavljati se smejo samo nemške zmage. V juniju je bli ofiejelno objavljen padec Verduna iu da je nemška vojska prodrla nekaj kilometrov do Pariza. Prrd dvema mescema je vkazal nemški poveljnik tujim konzulom zapusti ti mesto. Francoski konzul, ki je bil obenem vinski trgovec, ki j živel v mestu že 30 let in je bil splošno spoštovan, je šel h harkov • • skemu guvernerju, ki je bil k sreči njegov star prijatelj.
— Ničesar več ne morem storiti za vas, — mu jc odgovoril. — kajti ničesar nimam več zapovedovati. Pustili so mi samo moj ua-- j slov! —
K nekemu drugemu Francozu, ki je živel v mestu 20 let. je pr:--1šel nekega dne nemški častnik, ki jc rekel:
—	Smatrajte se za vojnega ujetnika. Zdaj vladamo v niesiu
mi! —
Železniška postaja v Harkovu je popolnoma oropana; le.s in 1 tračnice so poslali v Nemčijo. In Nemčija trdi. da je vstvarila ne-0 ■ odvisno republiko!---- '
Čičerin |c savrnil.nemški protest. |
1 -
Pariz, Francija. 23. oktobra. — i Kakor se poroča iz Arhangelska. • so avstroogrski in nemški konzu-ili prejeli oster odgovor od bolj-ševiškega zunanjega ministra Ci-j čerina.
Konzuli so protestirali proti nečloveškemu postopanju boljševi-'kov proti svojimi političnimi na-sprotnkii ter so prejeli tozadevni odgovor min. Cičerina:
— Nemčija, ki je kršila nevtralnost Belgije in drži narode v zavzetih deželah pod kratim jar-;mom. ni sposobna posnedovati v j tem vprašanju. —
Inftuenca v Argentini.
Buenos Aires, Argentina. 22. oktobra. — Inflnenca. ki zelo ovi-■ ra trgovino in druga dela. se na-jglo širi. Vlada je danes odredila, da se do preklica zapro vse šole.
Mobilizacija nove armade.
Arhaagelsk, Severna Rusiji:. .23. oktobra. — Reorganizacija via Ide je imela takošnji uspeh, kar sc tiče mobilizacije armade proti [ bol jševikom.
Vpoklicanih je bilo pet razre-jdov» mladeničev, rojenih od 1893.
i ij jiii
| Prtljaga nemškega generala.
| Pariz, Francija, 22. oktobra. — | Poročilo z balkanskega bojišča se glasi:
21. okt. f»o francoske čete dospele do Donave pri Lompalanki na Bolgarskem, 22 milj jugo\/.-hodno od Vidina. Zaplenile so ve" sovražnih ladij, napolnjenih z blagom in pšenico.
Severno od Aleksinca so srbskj čete navzlic hudemu sovTažneriu odporu napredovale. Srbska konjenica je dospela do okraja Pa-račin ter zavzela del glavnega sta na nemške divizije, vključno arhiv iu prtljago generala von G al v :t -za, divizijskega poveljnika.
Bruges bo belgijska presto licu.
Havre. Francija. 23. oktobra. Ker je vsa zapadna Flandrija in deloma tudi vzhodna Flandrija <»-svobojena Nemcev, je belgij'ka vlada sklenila, da naseli svoje vladne urade v Bruges.
Mrtvi bodo prepeljani nazaj.
Z ameriško armado severno od
1 Verduna. 23. oktobra. — Kakor pravi odredba, katero so prejeli vojaški kaplani, bodo vsi mrtvi Amerikanci prepeljani iz Franci-i je domov. ^	i IItM
t - • r,L;\S NAKOPA. 24. OKT. 10IS.
^CiCAS INA^ODA^
IBOTtin T9BLL1EIVQ lOVP^i
______ f	Till■■ li '
t» Portland! ntii^Bow^l J^ltot^^totkoS?!*' 1 ———^—— ——^^
ti «to kaco vetja na a lirtli Ea eato tto aa OMato H#w z«fe «M» 1
te On»li,„wl..w,. ffcM Za pol late na Hto Kav M. UM j ItpdMi-----...... mil Mit Ma ■ BMto Ntv t«| 1JD ,
**QLAB NAHODA" lafaaja mi dan lavacm« nedelj te praanlkov.	'
HABODi" (•VMn <*tfaePeepW)
«■§ itey (toy mpt Bmdiji aH MM
Bobecrlptlon yearly $&A0.
_da hitreje najdemo naslovnika._
"SLU H A I O O 4" m t+nmmrn*	—» ^ **
Tlrttm: 2979 OorHandt-
Predsednikov odgovor
Predsednik je včeraj odgovoril na zadnjo noto m-mškc vlado, ki j»' bila vse prej kot odkritosrčna.
Nwnei bi se ra<l na vsak način izognili usodi, katera jih bo pa brez dvoma zadela ter iščejo vseh mogočih izhodov, samo da bi s«? izkopali iz zagate.
Predsednik je v prejšnjih svojih notah le naraigaval, kaj zahtevajo zavezniki oil Nemčije, toda Nemčija ni teh namigavanj hotela razumeti.
Sedaj je pa nemški vladi natančno povedal, pod kakimi pogoji so pripravljeni zavezniki skleniti mir.
In ti pogoji so:
Predsednik Wilson ni sedaj še v nobeni svoji noti rabil bese-de "predaja", dočim je v včerajšnjem odgovoru s to beeedo ozna- , čil stališče zaveznikov.
Pristavil je tudi. da so pogajanja s sedanjo nemško vlado ne- t mogoča, kajti vladi faktieno še vedno načeljuje kajzer. in kajzcr- i jeve besede niso bile še nikdar odkritosrčne ter se mu ne sme zaupati.
Nemčija je zahtevala, naj bi se premirje sklenilo na bojišču.
Ako pride do pogajanj, bi zavezniški vojaški poveljniki ne zali-, te val i ničesar drugega kot — absolutno predajo.
Pogoji za premirje bi morali biti taki, da bi dali zaveznikom in f Združenim državam moč zasiguratl si svoje stališče in izsiliti vse; podrobnosti, tičoče se miru.	;
lies, t lil o predsednikove note je bilo takoj, ko je bilo dovršeno j,-brzojavljeno v vsa zavezniška glavna mesta. Nota je bila objavlje-]; na ob devet ill zvečer.
Umevno je. da bo imela nota velikanski ntis na nemški narot'. Narodu bo daua prilika, da bo izpregovoril.
<"'e je sedanja vlada v Nemčiji res narodna vlada, bo z lahkoto ugodila Wiisonovi zahtevi in odstavila kajzerja.
Če pa ni narodna, ampak š»* vedno pod uplivom kajsserja, bo od-; vis no oil nemškega naroda, da bo izbral ono. kar je zanj boljše. — j namreč: ali strmoglaviti kajzerja in skleniti mir. ali pa s kajzerjem na čelu nadaljevati vojno in drveti v gotovo pogubo.
•Sedaj se l»o izkazalo, kdo odločnje v Nemčiji: kajzer ali narod. --
Razpad Avstrije	!
.__ i
Preobrat v Avstro-Ogrski. ki je degeneriral sedaj v tekmo med avstrijskim ee-ar.i« m. ki zasleduje politiko federal izae i je različnih naordov trr različnih narodov Av*tro4>greke, ki si žele prostosti, je postal prevladujoči politični do«*>dek sedanjega položaja v Evropi. Vojna se je pričela raditega. ker je čutila čutila Avstrija, da bi o-, ] trofičen je balkanskih Slovanov ogrožalo njen lastni obstoj. V bistvu je bil pričetek vojne spor uied Avstro-Ogrsko in Srbijo, tekom katerega je podpirala Nemčija Avstrijo Ur se je potegnila Rusija za Srbijo. Vsled tega more tudi konec vojne logično in neizključno vsebovati tudi uravnavo p&roiiuostnih vprašanj z ozirom na Avstrijo u. Ogrsko.
Glede Avstro-Ogrske je zaznamovati temeljna dejstva, katera mora obdržati v mislih vsi<k Amerikanee. Dvojna monarhija je dru-i zabništvo med 12.000.000 Neme i in lO.OtKKOOff Madžari v namenu, daj (bdrže v suženjstvu JO 000000 Slovanov ter .4.000.000 Latincev. Vsled »ioloeb pogodbe, obstajajoče nnul tema dvema narodoma, se dovo-j ljuje. da drže a\strj->ki Nemci v suženjstvu Cehe. Poljake. Maloru-i se. sloveneski del Jugoslovanov ter Italijane v Trentinu in okolici Trsta. Avstrija ima približno UO.OOO.OOO prebivalcev, med katerimi jej le deset milijonov Nemeev.
Ogrska obsega prebivalstvo manj kut 20,000,000 med katerimi j«* ravno polovica Madžarov, dočryi obstaja druga polovica iz Nem »•« v. Jugoslovanov. Slovakov in Rumuucev. Poleg tega držita Av-sirija in Ogrska v družabništvu zasužnjeno Iiosno in Hercegovino. Ijer živita dva bi ill] G na Srbov, ki pripadata jugoslovanski družini.
Vfdetl zadnjih porazov ter revolucij je predlagal avstrijski družabnik v tvrdki fedc: alizaeije. potom katere naj bi se dalo vsaj sen-i ro "avtonomije" pot;kožnim narodom. Ogrska na drugi strani pa no-<•«' <la?i niti te setu-e koncesije za p od jarmi jen j ene narode. Objavila je svojo neodvisnost ter skuša sedaj z različnimi triki in napačnimi predstavami zagotoviti si priznanje od strani zaveznikov.
Oba predloga predstavljala po svoji naravi isto vrsto sramotne zakrinkane iere ter ia poginoma nasprotna principi jem. katerim\je dal izraza predsednik \ViUon v svoji zgodovinski izjavi glede "'šti-rinajstih točk". Pravica samodoločbe je edina preiskušuja. katero se more uporabiti z, ozirom na podjarmi jene narode v Avstriji in Ogrski. Ta pravica sam nioločbe zagotavlja dve vrsti izprememb. En del j podparmljenih narodov bo skušal priklopiti se večjemu »lelii sorod liih plemen izven Avfitro-Offrske. dočim bo skušal drugi del doseči popolno neodvisnost temelječo na popolnem združenju njih plemena. ki predstavlja sedaj del Avstro-Ogrske.
Plemena, ki se hočejo priklopiti svojim rojakom izven Avstrije so Poljski v Galiciji. Eumuni v Transilvaniji. Bana tu in Bukovim, Jugoslovani na »Slovenskem. Hrvaškem. Bosni in Hercegovini ter Italijani v Trentinu. Trstu in drugih pokrajinah, v katerih žive Ita Tijani. Ti žele. da bi s,e jih združilo s Poljsko. Rumimsko. Srbijo ali Italijo. Vsaka dr»ifja«-na rešitev bi m- odgovarjala željam teh narodov ter bi nasprotovala prineipijem. katere so odobrili« vsi zavezniški narodi. Nasprotovala pa bi tudi modri.politiki, da se u&tvari močni države, ki naj bi v bodoče ovirale pohod Nemčje proti iztoku.
Polejj tega pa s*» Čeho-Slovaki že proglasili svojo neodviam^st ter so zaposleni s tem. dn zgraJe novo državo. Njih utemeljene zahteve a« je že odobrilo od atrani Združenih držav ter zavesnikov.	1
^"WAD, MAEOCAJTB BK VA "QLA1
ti&Z *AJVB$JI SlOVtitfln UKIVMli V SDK. OtllMa I
.••I?	1
Dopisi
.Forest City, Pa. j
Grozno in žalostno, ali vendar^ resnično je. da smo od 1-J. pa do 21. oktobra izgubili že ouajst lju ! d: v na^iajjši dobi.	j
Ki. oktobra je umrla M is. Jo . hana Svete: tzapustila je 7 otrok j in moža. hateri je tudi an url okt. 7 otmk je ostalo samih, katc-j rili najstarejši je star 17 let. i
13. oki. je uuirl tudi Matija; Gruči, 15 let star fant.	j
16.	okt. je umrl John Skube. star okrog 25 let; zapušča tukaj sest ro.
17.	okt. je umrl Jakob Zgone;| zapušča ženo in eno hčer ter ene-i ?.ra brata	,
17.	okt. je umrla Uršula Čuk; zapušča (> otrok bi moža.
18.	okt. je umrla Mrs. Šepve, zapušča 2 otroka in moža tudi v! bednem stanju. "
2<l. okt. je nmrl v za-asni »J-.... i ltisnifi v začasni bolnišnici v Ko-
rest Citv Josip Kancut, -predsed-i
ni k pevskega društva Zvon: za-1
i
DUšča ženo in 4 otroke, vse v bo!-: ni.šuiei.
20.	okt. je umrla Ana Mihevc;' zapušča jsioža in 5 otrok, vse v J bolnišnici.
21.	okt. je umrla Mar v Cera r;'
. " j
zapušča moža in 2 otroka ter eno1 sestro.
Za nas iorestcitvške Slovcoicc ie grozen oktober leta 1PIH.
Poročevalec.
Chicago, 111, i
Prosim uredništvo, da bi priob-j čili ]xir vrstic v listu "Glas Naroda". ker nič ne vidim, da bi se kdo oglasil o sedanjih razmerah, ki so nas obiskale po Illinoisu.
Prišla je k nam neizrosna bolezen in smrt. l>ne 15. oktobra smo pokopali rojaka Franka Slejko.
j rojeuejira v Gojnčalt na Primor- ' jskem. ter njegovo hčerko. Položili ,stiio ju v skupni grob. Pojo zvonovi, *lovo jemljo zvonovi, dveh siv je mir otet. - liog to o))vari.t 'svet!
i Nadalje naznanim tudi. da v [Kliphurstu ni bolezen pozabili ob-, j iskati naših prijateljev, liolnih je x-<r!ko in nHsrl je Anton Koš. ro .jen v Šempasu na Prhuoi-skeui, | pokopali so za 1^. oktobra. Žali-tla popada bolezen saniio mlade inože. ki zapuščajo žalostne družine. sonxJnike in prijatelje, j Pft'drav vsem rojakom in roja-jkinjam virom Amerike.
I. Šin igo j Silverbow, Mort.
i
Po Montani smo imeli slabo le-. Jtino, ker je bila v juniju in juliju jVtlika sušn. Zato je pomhulno žito sh-bo obr-nlilo. Dragi pridelki so
I
j še <losti dobri, toda kaj nam k»>-,vkti: kar kmet protla. je vse po-jee::' kar mora kupiti, mor? pa jdriigo plačati. MU ko .prodajamo ^pu 2"» centov galono. prekuipei pa i ga prodajajo po (iO centov i Najhujše ipa j«', ker no moremo I dobiti sladkorja; za vsako osebo se ga dobi samo 2 fanta.
Pozdrav vsem čitateljem in či-tateljies.m "(ilasa Naroda".
Math. Molek.
How York, N. Y. — Slovenske 'Samostojno bolniško po<Jporno J društvo za Greater New York ima v soboto zvečer o pol osmih svojo reuno mesečno sejo v Beethoven Hali. 210 E. 5th St.: po seji pa bo zabavni večer v prid društve 'ne blagajne. Vsi rojaki so nso juljudnejše vabljeni na ta zabavni ' večer.
Povratek v Evropo
j PO VOJNI SE BODO NARODI VRAČALI V EVROPO. — MNOGI •NAMERAVAJO VRNITI SE. — POMAGALI BODO SEZIDATI PORUŠENO DOMOVINO. — EVROPA BO OMEJILA IZSELJEVANJE. — PIŠE JUDSON C. WELLTVER. %__
Washington, 1). C., 22. okt. — žani doma; nesposobnim pa zopet Med Poljaki in Rusi se opaža v ne bo dovoljeno prihajati v to zadnjem času. da si ne iščejo več dežejo.
{ameriškega državljanstva. Stevt-J ' lo lienaturaliziranih oseb teh na rodov je zelo veliko; mnogi pa odkrito priznavajo, da žele p<»-' stati podaniki prerojene Poljske !ali pa demokratične Rusije. i j Pod drugimi pogoji bi radi po stali ameriški državljani: m) tudi !voljni boriti se za Ameriko, kajti prepričani so. da je ameriška stvar stvar njihove domovine. Zdaj pa. ko se kaže prilika, da se bodo mogli vrniti v svojo rodno zemljo in 'ji pomagati. *la postane velika, neodvisna in svobodna, ne žele več državljanstva kje drugje.
Znaki nemira meil tujimi na: rodnostmi so zelo zanimivi. Pred-no je šla Amerika v vojno, so centralne države razširile marljivo propagando med narodi, živečimi v Ameriki, da bi se vrnili med | vojno ali pa po vojni v svojo rod-no deželo. Povedale so jim. da bodo dobrodošli tudi po vojni Jako se med vojno ne morejo vrniti. Njihova domovina jih bo po* 'trebovala. službene in delavske J razmere bodo bolj ugodnejše in mogli bodo pomagati domovini, da se popravi m prerodi.
Odkar pa je šla Amerika v vojno, se je smer te propagande pre: menila; na uierodajnih mestih pa se zagotavlja, da je zdaj zelo ak-jtivna in še posebno med Rusi in Poljaki; in tudi mnogi ltaljani na 'meravajo po vojni vrniti se v domovino. Nek bankir v Youngstow mi. ki hrani mnogo tujega denarja, je pred nekaj meseci izjavil, da ima v njegovi banki več tisoč oseb svoje vloge v namenu, da se bodo po sklenjenem miru vrnili domovino. Tudi v Detroitn govore na isti način osel»e. ki imajo priliko opazovati živelj tujih narodov. Tudi po vsej Pennsvlvaniji ij. Ohio se opaža isto {ribanje.
Posledice' takega gibanja pov-' /ročajo skrbi. Vedno se je domne val o, da bo po vojni prišlo do velikega preseljevanja. Splošno se domneva, da se bo pričelo veliko preseljevanje iz Evrope v Ameriko : vladni krogi pa to dvomijo..
Evropske vlade so že storile po. trebne korake, da bodo obdržale svoje narode doma, ker jih bodq potrebovale. Amerika'bo dovolil^ velikemu številu žen z otroci, vdoj Ivam po rojakih, da bodo prifli v 'Ameriko. Tem bo tudi breadvomntj
Moroljinjo zapustiti -rodno deželo. I Tod« sposobni mije Mo pridr-
Anglija je ž«- dolgo pripravljena" na veliko izseljevanje po vojni: vzroki, ki opravičujejo to domnevanje, delujejo tudi po drugih de želah. Pustolovski duh je bil zbu • i jen pri mtljonih lnladeničev; že Ija poznati svet. prijeti za večje ugodnosti, videti in živeti v ve čjili mestih, o katerih so slišali^ jf napolnila milijone duhov.
Angleži neprestano govore o A-friki, Kanadi in Združenih drža vah; vlada bo tudi podpirala tc gibanje, ako ne bo le preveliko in ako bo mogoče napeljati večino iz seljencev. da bodo živeli )»od an gteško vlado. Naravno pa ne želt niti Anglija, niti njene kolonije da bi jo zapustil kak njen sin.
Naseljevanje v tej deželi znaša letno okoli 310 tisoč oseb, ali četrtina naseljevanja pred vojno. Da bi jta prišlo takoj po vojni do istega viška, je skoro nemogoče ker bo primanjkovalo ladij. Jas no pa je. da bo Amerika imela naj več ladij in da se bo preseljevanje \TŠilo v tej smeri.
Prevoz vojaštva iz Evrope pa bo dolgo časa omejevalo preselj«* vanje civilnega prebivalstva; toda v času, ko se bo ameriška vojska vračirhl iz Evrope^ se ttodo evrop ski narodi tako vstanovili. da bo do mogli napraviti načrte za bo dočnost.
Najbolj informirani krogi p» priznavajo, da je preseljevalno gi banje samo domnevanje. Pričaku jejo jta. da bodo'tu jf i pričeli odhajati iz Amerike, ravno tako p. tudi Evropejci iz Evro|»e. kakoi hitro bodo prevozne razmere nor ihalne.
Nastane pa vprašanje, kako sta 1 išče boilo v tem ravzele }>osamez ne vlade. Vsekako pa bodo.pi tem preseljevanju nastali mnogr mednarodni zapletljaji in probie. | 'mi. katere ho treba vrediti v vseh j
državah.
-
LISTNICA UREDNIŠTVA.
-
S ckol Cleveland. Ohio. — Zdaj i ni čas. da h* napadali eden drti-| gega. Vsi moramo delati: SNZ. in j SRZ. Vsi delamo za en cilj in ta j je: svobodna jugoslovanska republika. Nit- zato. če nismo vsi vi enem tahoi-u. Del'ijmo vsak na »rojeni poljn; ko bo $kl?njf« mir. pa se bomo sešLi vsi v svobodni državi. Ne sovražite nikogar, akc ni taui, kjer ate VL Ffetite jih,
.. < fi t-
POZOR, VOLILCI ■ e v Ely, Winton, Tower, Mesaba, s Anrora, Biwabik, Gilbert, Eve. j i leth, Virginia in Cook, Minnesota, i r * - ji:
Dne ."t. novembra volimo naše|' *astopnike v državni zbor (Mate l egislature, za naš distrikt. Za ta^ ir.id kandidirajo 4 kandidat', dvr ■ iziuetl katei-ili bosta izvoljena. V ! : prihodnjem zjisedanjn te zbornice * se botlo gotovo vršile premembe!® tMtstav. ki btt«?o direktno,zadevale11 ,našo okoluto. zato labiiuo najbolj- ■ še zastopnike za naš dietrikt. <
Ed»m izmed teh kandidatov j»- s .Mr. PETER SCHAEFKR iz Elv.il Minn. On živi med nami že 30 let. 1 njemu so poznane vse potrebe na- 1 ie^ja distrikta. r-n in«|i znicžnost. ]
katerxt se 1h» potegoval za nas zato je naša dolžnost, da volimo ( sijega. On p«>s» bno siiii'pat lzuje za : nrcuicmbo postave glede delavske ;odškodnine, k.itera mora biti na-{j rejena boli u»odno za dt lavce. On j » boii že več let za zvišanje dav-, kov veiikih korjvtracij ir za ziii-l -'.'is• je i<tih manjših posestnikov. On se bo trudil za zboljšanje naših državnih potov in cest. ki so Hike vrednosti za nove naseljenec v našem elistriktu, on bet skrbel tudi. da se olajšajo lovske in i i barske {Ktstave v prid naseljen-
<	em. Ne pozabite torej voliti \
PKTRA St'11 AEFtIR, STATE l.Hdl SLAT IRK. . --—-!
Duhovni na narodni straži
k.	—
V zagrebških Novinah je iz-šel 10.
avgusta naslednji članek
0	držanju jugosl. katoliških du-!io\niov v seelanjem narodnem gi-! win ju izpod peres^ dr. K. lioli:;-f-evskija:
—	Naš naroel s tremi imeni in rreh plemen vexli danes jtosled-• 'jo useKlepolno borbo za svojo ♦odetčnast: za državno svobodo in samostojnost. Vsi živci, vse iniŠi-
<	e so napete na loku tlo skrajnosti. Nasprotniki so silni in morili. Treba je storiti falango, zje-liniti vse energije v eno rezu I-Janto. ugnati izdajalce v kot. povzdigniti
zavest tudi najnižjega , med nami ter vzbuditi nado in vero v — zmago.
Zbrati je treba vse sile v eno : koncentracijo brez razlike verskih in socijalnih ozirov. — Ko1 zahtevamo za svoj narod lia jugu
•	pravice človeka, se moramo pokazati na pozorišču vsi kot e-' den.
Mi
smo to stališče splošne o;-ganizacije narodni hsil vedno po-vdarjali kot aksiom elanašnje naše politike in energično nastopali proti vsem onim ki so hoteli zmešati složne naroelne vrste. 1 Mi smo to idejo zanašali z železno konsekvcnco ne samo v naše kmetske vrste, temveč predvsem tudi v duhovniške. Naj kdo govori, karkoli mu dragi, naj je kdo kakoršnihkoli verskih ali k>t' 1 turnih liaziranj. moramo odkrito priznati, da tvori duhovnistvo jedro naše naroelne samostojne ir.-
*	teligence.
' Prosimo, da nam se ne štej r v greh ali za oholost, ako trdimo da je ravno hrvatsko duhovnistvo za časa bojev za našo narodno eksistenco od leta 1883.-190:*.. ko n*' Inl na Hrvaškem satrap Kliueii. ( tvorilo elito naših narodnih bori-, ( teljev. Khuenove metode niso mogle zlomiti odporne sile stoter'I. ideajnih hrvatskih duhovnov, ki so stali složno z brati v pas vet m-m odelu na straži proti madžarskim napadom na naše pravice.
Kakšno stališče zavzemajo danes hrvatski duhovni z ozirom na narodno gibanje, o tem naj go\o-re namesto nas nevtralne Primorske Noviue. V številki 177. od 4. avgusta so objavile zelo zanint:.
1	uvodu i članek poei naslovom Jugoslovanski cerkveni dostojanstva niki, katerega navajamo elobesed-no:
—	Dunajski krščanski socijali-zem je imel svoječasno kljub
i j vsem svojim zakulisnim spletkam i tudi v naši domovini elosti nspe-jha. Danes mu ne cveto več rož'*. Danes moremo razločevati prave k klerikalec, hulje od organiziranih
j \ katoliških Jugoslovanov.
_'
ijnaj delajo.. Vi pa tudi delajte Mivmorno; vsi -pa delapno zx boljšo -1 bodočnost našega -»aroda. Ker rjsmo mnenja, da prepir škodi n:t-i šemu narodnemu delu. zato saio' . Vaš dopis vnrti -v koš, česar pa i nam, tako saj upamo, ne bodetci > šteli v ef6.
-Mod>yrve spod« -^»»d Sloven--
>.»
eih dr. $nsteršie s svojimi prista- * ši. meel Hrvati Pazman, Pavunič j itd. v krilu fraukovske stranke, ' imeti Srbi naposlenl pa vodi v j najnovejšem času proti narodno i politiko metropolit Letica.
Na nasprotni strani so v prete- , ^žni večini boritelji za jugoslovansko idejo, in sicer: iiumI Slovenci Slov. Ljudska stranka pod vodstvom kanonika Kalana in kiv^zo- " škofa Jegliča, med Hrvati pa ka-'toliški seniorat (Novine) jjenl veni < stvom krškegti škofa dr. ilalini-ča. Posldenji so večinoma mladi advokati., profesorji in kaplani, bivši člani akademskih društev Domagoja v Zagrbu, Hrvatske na Dunaju. Preporoela v Gradcu in Kačika v Inomostu.
Dejstvo, da so naši e-erkve«ii dostojanstveniki. Jeglič. Malini in zagrebški nadškof Hauer odkriti betritelji za jugoslovansko ! idejo, zastopniki Strossmayerjev"
lieleje glede i/.mirjenja obeli cer-- i ; kev. mora naša jugoslovanska
javnost / veseljem požel ra vit i.
Za njimi se bori vs> njihovo «ln-hovništvo. a za tem tudi narod, s katerim so oni »lan za dnem v stiku. Preko njih se je dvignil » slasti na Slovenskem ono grand?-ozno navdušenje najširših mas za jugoslovansko idejo.
Prvi iilas. prva izjava za deklaracijo jugosl. poslancev med lir-. t vati je bila preteklo leto ona tir. i i MahniČa. nadškofa Bauerja sku;>[ » no s hrvatskim katoliškim senio-j ;ratoni. Bilo je to celo jtretl znano saborsko izjavo Stačevičeve stran ke prava, tet jim moramo lojalno priznati.
Ako si predočimo na eni strani : vojne razmere, na drugi pa po'o-
■	žaj avstrijskega škofa, moramo :•:
■	občudovanj-'iu priznati elejstvo,
■	da je krški škof dr. Mahnič nastopil javno v listih proti nemško-
„ madžarskemu iinperijalizmu i i i . , sploh proti paugermaiiizmu v t,'.
> k(t o*Ilo/-»M>stjo in s taku ostro-tjo v kakoršne smo navajeni v šahovskih govorih narodnih poslan ev* Na drugi strani pa se njegovo ;a-j vzemanje za jugosl. etlinstvo. spe-^
eijalno za slogo med Hrvati 5'i
-i • .j
Srbi. vsakemu dopade. 1'it ganj; -nje in denuneiranje škofa Jeg?*-t ča je uapotilo eelo francosko vir i
Revmatizernfl
Domače idrarilo. Daje ga oni, kil ga ima.
I SiKtmladi l«?ta 1RS3 me je napudc^S tnu.skulnmi in vnetni revmatlzei J j Kilinole oni. ki ima revmatizem. vi .a ] kak«) km tf|tel, in Ficer cela tri llj ta. Poskušal »em zdravilo za. idrfi 1 vi'om In zdravnika xa zdravnikuil 1 T<«ia	ki som Jo dobil, i
bila samo	Slednjič sem d j
_ bil zdravilo, ki me je popoln on 1 ozdravelo, in bolezen fe ni nikd. |
povrnila. To zilravilo nem d I nt-kaiurim. kateri trpe vsleil te b< j lezni ln katere je revmatizem pr 1 1 tisnil na posteljo. Zdravilo s>e Je |> [S vsakem slučaju obneslo.
Aloja želja je, da bi vsak, ki trij i od te ali one revmatične bolezni 3 poskusil to čudovito zdravilno mol« Ne pošljite nobenega centa- Pošljlj * te samo svoje ime in naslov in j;5{ 1 vam bom poslal brezplačno po»kut4 m njo. Potem ko se pa boste poslužil 9 ln ko se boste nami prepričali, d i 9 ste r.nšli ono. ihi čemu ste dolu «9 časa poizvedovali, lahko poftljete «■>> 1 liko kot stare, nemreč en dolariS Zapomnite si pa. da jaz noč-ein diH B narja. dokler niste pjjKilnoina za t 1 dovoljni, poslati mi pa. Ali ni pranji tako? Zakaj bi trpeli 5e dalje, r.' I prinašat popolno pomoč to. kar Viitia nudim brezplačno. Ne odlašajte, lli I šite Se danes.
Mark 11. Jackson, No. 15« E Gurll nt v ll!>!p.. Syracuse. N. Y. Mr. Jackson je odgovoren. — Zgori I nje ugotovilo -je resnično.
1
do. kakor poročajo v«*sii j/ švi 1 ela se je zavzela zanj pri Vati 1 lin.
Troti Letici. Šušterišiem in irU kovkim pritaŠem. ki vedno riH j jo in barantajo na škoelo naril j na Dunaju in v Budimpešti. I .dviga visoko glas naših jugo« I vanskih cerkvenih dostojanstvi nikov: Maliniča, .legi i r a iu B I erja.
To j*- torej važen in tolaz! I pojav, ki nam jasno kaže, tla 1 I <lit ti naši cerkveni dostojanstl niki vztrajali z narodom v boifl dokler n-* ilcts.-žejet vresničenja I šega »»plošnet;a naroelnega /j«*H njeiija Slov«*ncev, Hrvatov I Srbov.
__________I
Previdne gospodinje
l:a**o d< - i Tf'lna eno sfck.cc. o D.-. Rkkterj(vc(a
f*4!g=EXPELLEg|
^aj.eiljiro^	z,-- -vtr^Tiia jri T»rn.:tiCul
t- k-člaait. pre'.I^u i xn»»tirijwj-« n-l.
/edino rrari s vsntTfrnt nantts ii'Irfl
3."'. »I".-, t Irkarnaii in *:»raTa»«sl cd F. AO. RKHTEP % CO. Wcthiaetcf	Nc* York K- ' I
Možje, postanite zdravi in močni. |
<"V VMJ*.	ni la^o k..t bj n « nUo bit: « e morate debtti in • t e I
morete veselili iivlj^nja i.ili«. k .r se v-dr-^i. pr.diu- t*k..j in «dt:ič,t. I nase slavne zdravnike-*j». . ijalist- z.i
Jgfc	PROSTO PREISKAN JE 1
/ Smj	PROST NASVET.
PROSTO PREISKAVO I
za X.žarke. t«*k«»ri! o^emi,.! ?stih l«-t t.ns.i	I
fri z<lra\IJenju m<-.žklh. l«ku£nj<. v v. likih t-vroi^Jtih	ah Nik«-	1
n«- piš-itc. kil j I i mi vax moraoio »»r*- ,-^.iti. jir<-a:i" viun	zdravila.	I
N«- ozirajte se. na kakšni l-ol"ini b<-l«-t,at.-. | ,n' i>.« <!aj'<- k«*!**:!1' >n	I
sh er brezplačno. Ce	kri m v red ti. ft- l-t- . «<lrr«Mf.- s «u«|.>vi» un >»il-	I
rarsiin'»in iC0«i>. Nikar n" poskuftajte. nikar rt null..JI«-, r.Ikur n«- ■ .ik ijt^.
Za vse svoje bolezni pridite k našim zdravnikom-špecialistom.
*'v pridete k nam.	prišli *. !• ;»v.. nn-'i .	|.t k..	r ■
zdi-uvnikont v svojem lastnem jeziKn 1'iidit« zagutev«* i.i, n' Srnithfifld I i^trc»t. 2. nadstropje.
ALLEGHENY MEDICAL SPECIALISTS
114 Smithfield St., 2. nad3tropie b!ock od B 4 °
'	. i ' ielezmske
URADNE URE:—Od 9. ure dopol. do 3 ure zvečer- v nedeljo od ure dop.
do 12. ure oooldne.
Zdravim samo moške,	j
Dr. Koler )c najstarejši ilovenski vlravnik, ipe jallst v Piti«	V
burgbu In ima 2S-Ietno iskusnjo v z<lravljenja ni'^kih bolezni.	1
t Žit strupi jen je krvi »Jrarl •	J
•lovitim 00«, k! pa Je !zn*AM	j profewr dr. Kbrlich. Ako lznate Izpuščaje in mozole po telesn,
v grlu. ako ram izpadajo lasje,	J
res boli v kosteh, pridite ln	i
Atisiil vam bom kri. Nikakor ne	1
fakiijte, kajti ta bolezen ae pre-	|
Vso izločevanje Is kanala za	j
IzptiST-anJe vode »Iravim po naj-	j
noreJSl metoilJ in r kolikor uo-	{
Soče kratkem ča«u. Kadar sjh>	1 znate, da "imate več mo»ke moči. ne čakajte, temveč pridite ln vrnil vnin bom mnsko moč.
Kilo ozdravim v 30 urab brea	j
Bolečine t meborjn, od Ce-	j
/ar prihajajo bolečine ▼ brbtn	j
Slovenski zdrartllk. In križu, palenje pri mokrenju	\
in ostale bolečine te rretc rdravim z največjo gotovostjo.	j
Revmaiizem, trganje, belečtee, otekline, lišaj, ikroflje In droge	1
fcdEne M—i ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem	j časa, da ni treba ležati.
Uradne ure: V ponedeljek, sredo in petek od 8. sjatraj do 0. po-
p.»!c'ne. V torek, četrte* ln aoboto od 8. zjutraj do 8- »TeCer. V nsde-	t
Uc do 2. nopoldne.	|
Fe poeti ne delujem. Pridite oaebno. Ne pozabite ime In Wevilke	]
Dr KOLER, 638 PENN AVE	J
PITTftBUROM, PA.
■ t	_——_	»	__GLAS NAI^A1|>glMqgT;J91L_	_
UsUnoTljen* leta IMS,	(Davni md ▼ ELY, MZHH.	Kakarporiraaa leta 1901»
GLAVNI URADNIKI:
■edsednik: MIHAEL HOVANSEK, box 251, Conemaugh, Pa. H>d predsednik: LOUIS BALANT, box 106, Pearl Ave., Lorain,
■	Ohio.
Wnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minn.
■agajnik: GEO. L. BROZ1CH, Ely, Minn.
■lagajnik neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTELLO, Balida.
■	Colo.
TOHOVNI ZDRAVNIK:
mr. J. V. GRAHKK, 843 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa.
NADZOENIKI:
■OIIN OOUŽE, Ely, Minn.
■tNTHOXY MOTZ, 9641 Are 'IT, So. Chicago, HL ■VAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
BBEGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond. Wash. ■.EONARD SliABODNIK, box 480, Ely, Minn. ■OHN RUPN1K, S. R. box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR: ■OSEPH PLAUTZ, Jr. 432-7th St.. Calumet, Mich.
■	OIIN MOVERN", 624-2nd Ave., Duluth, Minn.
■lATT POGORELO, 7 W. Madison St., Boom 605, Chicago, I1L
ZDRUŽEVALNI ODBOR: ■tmOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O.
■	RANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Sta. box 63, Denver, Colo. KREGOR HREŠČAK, 407 - 8th Ave.. Johnstown, Pa.
.Tcdnotino Glasilo: GLAS NABODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne ■>oiiijatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-Hožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali nea-H»adna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugo-Klovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fra-Hternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-■stotisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in gmrtnin je £e
■	izplačala do $1,500.000 (en miljon in pol dolarjev).
Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bol-■nik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih aloven-
■	tkih naselbinah. Tam, kjer jih se ni, priporočamo vstanovitev
■	novih. Društvo se lahko vslanovi z 8 člani ali članicami.
| Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
I	Dopis
Reading, Pa.
'! tukaj, jutri tam, dnuri In j t. driu»a mesta. Ce mi všeč ni H drugam!' Tako so giaal eua Hn-a krasne Stritarjeve pesmi, ki I v mojo malenkostjo že popol-■>n..i udomačila Kaj hočemo! ■<:nl:i žc* mora biti tako. Navadit je*en»ka sapa je diluiila v je-
■	jutinj kakor sanje mladost-»iiiM«, polne nepopisne sret-e in
Hfl«»vnlj?»t va. Njen dih je pivttunil ■.n.i na .vnrt o I »sojena srca. Smeh H je pritihotapil na ustnice in xn-
■	»volj^tvo, nasmeh vsakdanjega l'pljt*nja. . . Kakor nepovebljen
■	M je šel mimo litis naprej v'bre/-Hrnieuo v sem irje... Kje je konec?
I ;ila<ror am. ki s«* odkupi že v rail mladosti s smrtjo, kajti trplje-1)4- današnjega zemljacia-delavea, l> luvke. je hujše in prolinejše od Hm ti. lioj za živi jonski obstanek
■	hud in neizprosen; kaj šele lilo hrepenenje po radosti, po ve-llju in mirni za k on.sk i sreči, hre-■<*nenje. ki se porodi v materi do I: uih ljubljenih otrok in ljublje-M< ga soproga. To težo občutimo
in pod to težo padamo vsi, ka-
■	ir j«' naše življenje izčrpano. To
■	i la', ampak nepobita resnica.
■	ako je oua dejala sama. ku <>va ■> ed dnevi govorila o življenju, ■".»jjenja, hiranju in počasnem
■	i uranju. Z\esta hči in sin ma-
■	-re narave to čuti. razume in .se
■	• vata v trenotkili, ampak šltje
■	v. dni in rešitev prihaja. Ti si jo lio akala: prišla je v hladnejših I v.nsl ih dneh, trdovratna, nei/.-■mosuh. Bila si moja prijateljica, ■••i<Mlnira in sosestra društva ter ■»i ijatelji« a po mislih in medseboj-
H' in razumevanju.
V -ctrtek 17. oktobra muo člani m članiee i.;»še velike bratske tn-Muizacije JNKJ. v Readingu čuli »ač nepričako\ auo vest. da je v Hnuišiiiet po dvadnevnem boleha-»J i na pljurniei umrla naša so^e-it-h Frančiška Jaklič, rojena dne '•s avgusta 1894 v va-si Srvnik pri 'rnomljti na Dolenjskem. Prišla " « svojo uiaterja v Aineiiko ►ied IS. leti in eieer za očetom i:' iiromašu«'«a starega kraja si sreče skat v to oblj.ibljeno deželo, zn »oljšo srečo ter lepši košček kru la. katerega, jim ni mogla dnti ■ojstJia gruda, katero si laa>ti tri-»oški Iiahaburžan. Njeni sta ribi o s«* povrnili v «taro domoviiio, avn^ predno je izbruhnila vojna - Evropi.-Ona pa je ostala v Ame-iki s svojim soprogom. Pokojna •Vančiška Jaklič zapušča tukaj ahijoeeiga soproga, kojega je po-f§:ojna zaipustiia v bolnišnici in mu Rm bilo mogoče se še posloviti od
nje ]>r? zadnjem slovesu, ter tli indor-istle otroke, najstarejša je star let. najmlajši je eno leto, v j»tari domovini pa tečeta, ki jo v vojni, ter mater in ti i sestre.
Ni-«> mi suhe oči ob izgubi dra-ue mi so sestre, ker urnem, tla je žaios« no. l.o se poslovi žena-mat-i od si\oje|fa ljubljenega soproga hi ljubi;«uih otrok, katere je iskreno ljul.-iia v svojem življenju. Pa tudi m ostalo ;jc eno oko suho, ko so jo kot kruti tatovi odnesli od njenih dragih, katere je v življenju tako ljubila.
Te vrstiee. draga mi Aosestra. naj hoilo v spomin tebi, ki .si globoko umela in živo občutila materinstvo ter vse zlo, ki se prenaša pri otrokih, teda za tebe. draga Frančiška je vse dokončano. Iz pepela si !n v pepel se boš preme-n;lai kot zahtevajo i/akoni narave. Ni zamižalo solnce nad tvojun sprevodom, ampak je gledalo kot dfngi zei.-eljski prebivalci z lahnimi očmi. Poškropljena ai bila z blagoslovljeno vodo kot zahtevala in na tvojo krsto je zabobnela težka zemlja; mi pa, ki se poslavljamo od tvoje krste, pa razmišljamo in se poprasujemo: kaj je življenje in ka.i je smrt ' Rečeno je. ko pogledamo na tvojo krsto, spoznamo vse,vse!	j
V imenu društva sv. Jurija št. fil JSKJ. in v imenu pokojne so-' sestre Frančiške Jaklič ter njenega -žalujočega soproga Antona Jaklič rjo vsem najtoplejše zahvaljujem, ki so položili krasne šopke iz cvetlic na njeno krsto: zahvaljujem se vsem onim. ki so bdeli pri pokojniei, ko je bila se v krsti, ter vsem mini, ki so se vdeležili pogreba; zahvaljujem se vsem onim, lu so ji pomagali, ko je bila ?e med živimi, ker grenke so bile njflne ure in dnevi, ker sama je bf!a bolna in bnbii so ji bfli mož in ot'wi. Toda ona je dob rov olj no prenaša';! svojo l»olezen in križe. Društvo sv. __ Jurija je izjruWlo vestno član;eo. ker je bila dobra in delavna od začetka prikopa.
Draga Frančiška, liodi ti lahka ameriška gruda spa vaj mirne, t voie »i vi jen je je dokončano!
Ostalim rojakom pa v resen o-pemin. da pristopajte v društvo, ker nihče ne -ve ne ure ne dneva, ko ga zadene nesreča ali bolezen. Marsikateri Im rad priatopi!. to pa le takrat, ko je Že prepozno. ^ Z bratskim 'xi^dravoni
John Pezdire. tajnik dr. sv. Jurija št. 01 JSKJ.
Chicago, HI.
Rojakoiu iu rojakinjam po širni
Ameriki naznanjam, da je naš so-brat Ciril Mislej umrl dne 14 okt. /a špansko influeneo in pljučnico. Pogreb je bil 17. oktobra, liil je' pri dveh podpornih društvih, in -ieer pri društvu Zvon štev. 70 JSKJ.. kakor tudi pri društvu Narodnih Vitezov štev. 31» SNi%T.| Doma ja bil iz St. Vida pri Vipavi J na Notranjskem. Pokojnik zapu-j ^a enega brata iu eno sestro; br::ts e nahaja nekje v Missouri in pred ]>ar leti j^ živel v St. Louisu,t Ko., na is. ce>li št. 2S57. * j
Ko Je <^it*i! Mislej zboltl. Kem takoj pjsmo pisal njegovemu bra-J tu Fianku Misleju, pa nisem do-| bil odgovora. Ko je Ciril umrl 14. oktobra, sem takoj brzojavil. Dobil sem odgovor od rojakinje Frances Hurkovitz, ki mi piše, da . e je Frank Mislej preselil iz St. I.ouisa pred par leti v Vrnon, Mo.
Prosim rojake in rojakinje po mirili Ameriki, kateri vedo zanj ali za njegov naslov, naj mi takoj* na;:nanijo, ali se naj pa isam naznani pri meni, ker imam nekaj važnega govoriti s Frankom Mi-slejom zaradi njegovega umrlega brata.
I o njem žalujemo vsi bratje iu sestre društva Zvon št. 70 JSKJ. ter njegovi prijatelji. .Lahka mu bodi ameriška gruda, naj v miru počiva!
John Bedeneič, 2313 S. Lincoln St.. Chicago, 111-
Naznanilo
Članom društva sv. Koka št. JSKJ. v Fniojitowim, Pa., sc tem potom naznanja, da za mesec okto-j her lie bomo imeli sejo, katera bi se imela vršiti 27. oktobra, ker nam je uie>to zaradi bolezui za-j prio dvorano. Zato se naj vsak član in članica tolike potrudi, da' po&l je svoj asesment na pre l«ed-j nika. blagajnika ali pa tajnika.' Mi trije se bomo pa že sešli in od-j poslali denar na glavni odbor Uav vse uredili za mesec november. Ce
«b.>ie/eii še ne bo oonehala, va'v.
a * i
bom zai-adi seje že o pravem času' sporočil. Toliko v pojasnilo.
Joseph Kruuiar. tajnik.
Pismo vojaka
Camp Upton, N. Y.
Ko preliiram časopise, vidim, da je tudi dosti slovenskih roja-' ko\ pri Faele Samu; tako s? tudi jaz nahajam pri vojakih v Cauip Upton.	|
V časopisih tudi vidim, da bo-J lozen hudo razsaja skoraj po celi! Ameriki. Moram tudi poročati, daj tukaj je nas tudi hudo zadela, ali' mene vendar ni še nič; bral pa' sem, da sta umrla moja prijatelja * i John Skuhe in Tony Majhen, oba! v Forest City, Pa.; želim jima' mirni hladni grob.	I
| Pozdravljam .vse slovenske ro-. jake in rojakinje po eeli Ameriki,! - posebno pa v Forest City, Vand-j ■ ling in lirownsdale. Pa. i	John Riznar,
46th Co.. 16. St.. 152. D.
Camp Upton, X. Y.' 1	POGUM.
Zložil Fran jo Neubauer.
Vzemi bridki meč poguma! Ostra uaj njegova rez krepko za vselej preseka i z malodušjeiu vsako vez!
i Ce preganja te spominov i izgubljenih dni nebroj, aiič nazaj se ne oziraj, i kak so vrag je z c teboj!
Med t? in med preganjalce sam postavi se (rospod in te v varno stran povede kakor izraelski rod.
Xaj sovražnik te ne plaši. In doslej ga pe poznaš, ki <trašnejšega ti slika malodušuosti ga laž.
Do obljubljene dežele skoz puščavo neboiee prodri skoz sovražne vrste v sreu vero, v roki meel
MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVI Df JEDMOTO
xa mesee september 1918. _	f	* \
244.42
2.	228.32
&	77.55
4.	63.24
5.	69.38
6.	41.95 9.	274.97
H-	46.86
12.	84.67
13.	93.83
14.	46.99
15.	99.09
16.	131.66
18.	235.11
19.	149.21
20.	• 109.29
21.	99.99
22.	101.66
25.	185.75
26.	99.86
27.	50.81
28.	31.00
29.	97.52
30.	230.90
31.	145.91
32.	85.19
33.	98.94
35.	81.98
36.	207.75
37.	455.22
38.	62.11
39.	126.33
40.	124.32 41-	40.71
42.	101.32
43.	50.&3
44.	67.63
45.	M1.84 47.	93.gL» 49.	92.97
30.64
51.	32.18
52.	85.35
53.	117.55
54.	47.00
55.	79.87 •r»7.	52.08 58.	78.49
60.	48.48
61.	55.50 64.	31.38 66.	89.32 68.	66.61
69.	35.29
70.	37.43
71.	140.22
72.	30.01
75.	60.50
76.	37.02
77.	50.90
78.	135.96
79.	17.91 SI.	28.1 »i
82.	72.88
83.	26.84
84.	74.94
85.	128.45
86.	42.23
87.	23.67
88.	63.54
89.	47.15
90.	25.50 92.	41.70 94.	147.92 99.	46.86
100.	28.79
101.	28.60
103.	65.32
104.	23.10
105.	70.38
106.	37.57
107.	13.16
108.	51.69
109.	26.21
110.	98.34
111.	65.76
112.	24.63 114.	123.43
116.	46.31
117.	19.98
118.	17.12
119.	13.26
120.	46.40
121.	39.76
122.	38.47
123.	19.97
124.	30.52
125.	17.82
126.	24.46
127.	17.01
128.	25.46 Za avgust:
86.	42.06
9055.97 %
134.15
166.50 57.40 43.35 50.00 39.10
148.55 28.60 61.85 73.25 . 21.25 56.95
118.51 112.60 104.00
85.30 64.40 59.50 125.25 63.45 44.20 18.60 61.75 145.50 90.45 59.20 66-30 53.15 177.75 301.10 45.70 86.00 66.10 29.45 68.25 30.50 49.30 104.10 15.90 59.95 27.95 28.05 54.10 82.25 28.KO
63.80 37.95 48.9«) 35.6(1 57.9."»
• 20.20 53.55 38.25 28.70 35.40 110.35 16.3-1
65.20 21.25 34.15 59.50 18.60 33.10
55.21 25.10 42.50 81.85 26.70 33.95 47.20
• 38.90 25.50 31.0.1 86.70 34.00 22.10 20.20 56.00 24.6-1 46.50 35.00 10.95 49.15 18.70 74.9.1 33.90
17.81 110.80
33.80 16.90 9.35 17.00 45.ai 28.50 42.60 21.95 28.30 22.15 33.80 22.60 24.05
26.70
5679.70
4.46 4.38 1.92 1.40 1.30 0.94 5.24 0.90 1.90 2.12 0.84 1.96 3.18 4.84 2.88 2.32 2.10 2.14 3.52 1.92 1.08 0.50 2.12 4.18 2.84 1.60 2.60 1.62 4 22 8.74 1.20 2.28 2.62 0.92 1.9S 0.96 1.46 3.00 1.70 1.58 0.76 0.68 1.72 2.58 0.86 1.62 1.16 1.56 0.84 1.24 0.52 1.40 1.14 0.78 0.90 2.54 0.54 1.46 0.72 1.04 2.16 0.44 0.64 1.56 0.52 1.26 2.26 0.78 0.70 1.16 1.10 0.60 0.78 2.74 1.08 0.52 0.50 1.32 0.60 1.14 0.72 0.26 1.28 0.50 1.66 1.04 0.48 2.66 1.22 0.44 . 0-30 0.40 1.10 0.80 0.82 0.40 0.62 0.40 0.50 0.36 0.52
0.80
160.66
22.30	405.33	135.67	* 135.67
21.90	* 421.40 V v 1 181.00	181.00
9.60	146.47	23.00	23.00
7.00	114.99 " 500.00	10.00	51.000
6.50	. 127.18	* f i t
4:70	1.00 87.69 ^	; l }
26.20	454.96 \ . 212.33	212.3:;
4.50	1.00 81.86 ^	88.00	88.00
9.50	157.92	49.00	49.00
10.60	179.80 ki	i I 1 '
4.20	73.28 ^Ife	22.00	22.00
9.80	0.25 168.05	55.33	55.33
15.90	4.00 273.29 1000.00	138.00	1138.00
24.20	416.75 1000.00	93.00	1093.00
14.40	270.49	26.00	26.00
11.60	3.00 211.51	123.00	123.00'
10.50	176.99 ^ : %	i i iHCl,
10.70	1.00 175.00
17.60	332.12	100.00	100.00
9.60	4 174.83	42.00	42.00
5.40	101.49 1000.00	32.00	1032.00
2.50	52.60	81.00	81.00
10.60	171.99	39.00	39.00
20.90	1.00 402.48	67.00	67.00
14.20	253.40 i	21.00	21.00
8.00	153.99 .	24.00	24.00
13.00	180.84	1 '
8.10	144.85	27.00	27.W
21.10	410.82	39.33	39.33
43.70	1.00 809.76	40.00	40.00
6.00	0.25 115.26
11.40	226.01	36.00	36.00
13.10	2.00 208.14 ~	164.00	164.00
4.60	75.68	15.00	15.00
9.90	181.45	10.00	10.00
4.80	* | 87.09	36.00	36.00
7.30	125.69	"	~
15.00	263.94	40.00	40.00
8.50	149.92	r J ||
7.90	0.25 162.65	x	..
3.80	63.15	26.00	26.00
3.40	64.31 W W	t
8.60	149,77	9.01»	9.00
12.90	5.00 220.28	21.00	21.CO
4-30	80.76
8.10	* 153.39 ~	26.00	26.00
5.80	96.99	9.00	9.00
7.80	136.75 50.00	50.00
4JJ0	89.12	8-1.00	85.00
6.20	3.00 3.00 126.89
2.60	54.70 1000.00 •	1000.00
7.00	1.00 152.27	" *
5.70	H1.70	f
3.90	86.67	7.00	7.01»
4.50	78.23	22.00	_ _ 22.00
12.70	* 265.81
2.70	49.40	64.00	64.00
7.30	1-00 135.46	51.00	51.00
3.60	62.59	16.00	16.00
5.20	o.90 92.49	32.00	32.00
10.80	208.42	12.00	12.00
2.20	1.00 40.15
3.20	65.06	27.00	27.00
7.80	137.49	103.00	103.fX)
2.60	55.06
6.30	125.00	59.00	59.00
11-30	223.86 * 149.00	149.00
3.90	73.61	50.00	50.00
3.50	61.82	40.00	40.00
5.80	117.70	237.00	237.00
5.50	92.61 1000.00	71.00	1071.00
3.00	54.60	66.00	66.00
3.90	77.43	69.00	69.00
13-70	251.06	119.00	119.00
5.40	87.34	200.00	200.00
2.60	100 55.01
2.50	51.80	36.67	36.67
6.60	129.24	20.00	20.00
3.00	51.35
5.70-	125.82 1000.00	1000.0)
3.60	76.89	44.00	44.00
130	25.67
6.40	1 00 109.52
2.50	47.91
8-30	2.00 o.90 186.15	19.33	19.33
5.20	105.90
2.40	45.36
13.30	1.00 o.50 251.69	190.00	190.00
6.10	87.43 ^	48.00	48.00
2.20	1-00 40-52 ^	62.00	62.00
150	. 0.25 28.52 .	52.00	52.00
2.00	32.66	20.00	20.00
► 5.50	98.05	16.00	16.00
4.00	73.06	57.00	57.00
4.10	4.00 385 92.84	45.00	45.00
2.00	2.00 46.32	16.00	16.00
3.10	2.00 64.54	32.00	32.00
2.00	42.37
2.50	1-00 62.26 .	96.00	96.00
1.80	41.77
2.60 ____ 2150 55.13
73.56
4.00	4	-
803.30	37.00 7.6.I 14754.28 6500.00	4293.66 50.00	10S43.C6
Prva iteviUia znaci: številko društva, druga smrtninski sklad, trfctj* bolniški sklad, četrta Onemogli sklad, peta stroškovni skl-ul, S«rta pristopnino, sedma razna, osma skupaj, deveta srmlnino,, deseta boln. podporo, enajsta onemoglost, dvajnasta skupaj.
T?tA3 NAKOPA, 34, OKT. fflg.
Krekovo slavje v St Janžo
r = ^a«*	t____
Jugoslovani, Cehi in poljaki sklenili tesno zvezo.
^^^^^ (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.)
Mariborski Slovenski Gospodar prinaša v številki od 22. avgusta opis slavnosti odkritja ??pominske plošče" slovenskemu in jugoslovanskemu prvoboritelju dr. Janezu Ev. Kreku na župnišeu v St. Janžu na Dolenjskem,, kjer je umrl. Slovenski narod' ni tnftgel lepše proslaviti spomin obletnice njegove smrti oktobra 1917), kakor 7. ustanovitvijo Slovenskega Narodnega Sveta, ki je združil vse slovenske stranke za odločen boj v dosego svobode in zjedinjenje ju-i goslovanskega naroua. S tem je izvršil del Krekove oporoke in s tem dokazal, da se zaveda narodnih dolžnosti, katere je budil v njem pokojni dr. Krek. In po ljubljanskih konferencah je bila v St. Janžu cdkrit« ob prisotnosti tisočglave muožiee skromna spominska jjlo-šča. ki bo še poznim rodovom budila spomin, na moža, ki je posvetil svoje življenje svobodi svojega naroda in katerega je dohitela smrt v *redi na j gore C-ne j še ga in najina rl ji ve jšega delovanja.
Opis tf slavno-t: v Slov. ijospodarjn >e glasi;
Slovenski nar«. 1 je svojega očeta, buditeljn "ti voditelja dr. Janeza Ev. Kreka preteklo nedeljo dne 18. avgusta proslavil, kakor je ta mož zasluži). V Št. Janžu na Dolenjskem se je ta dan odkrila tir. Kreku spominska plošča na župnišeu. kjer je umrl. Slavnost odkritja >»e je izvršil:« »ako svečano in veličastno, kakor še menda no-Lena >la v no v t na slovenskih tleh, vsaj v Zadnjih letih ne. Spomina ar. Kreka nismo počastili *amo Slovenci. Hrvati in Srbi temveč prišli mi tudi naši severni bratje Cehi in Poljaki, da proslavijo moža. ki je \>e *voje M*le posvetil velikemu delu. da bi zedinil v bratski slo*ji v s- avs"rij->&e Slovane.
Sijajna vožnja po Dolenjskem.
V nedeljo zjutrcj smo <e odpeljali ol> S. uri iz Ljubljane. V prvih vozovih so >e vozili naši po da m* i. Čehi. Poljaki* Hrvati in Srbi. V>i kraji ob p ropi. kj^r smo <e vozili, da skoro vsaka hiša je 1 iln okinčana z zastavami. Slavoloki in mlaji so nas pozdravljali, ko smo se vozili po .likovni Dolenjski, ki je v marsičem podobna i afiiin Slovenskim goricam. Pozdravljanja, veselega vzklikanja. prepevanja. navdušenji pozdravnih jrovorov ni bilo ne konca ne kraja. Ljudstvo je posebno navdušeno pozdravljalo zastopnike bratskih nam narodov. Čehe in Poljake. Vlak je povsod, kjer je obstal. [ bil kar v morju cvetja in • slovenskih trobojnie. Skoro iz vsakega ! okna ua vlaku so plapolale belo-modro-rdeče zastave. Ljudstvo je tialo v polni meri duška svojim čustvom. Dekleta in fantje so nas prišli pozdravljat v pestrih narodnih nošah. Skoro na vsaki postaji so poslanci. Jugoslovani, kakor Cehi in Poljaki izstopili iz železniških vozov, da pozdravijo vrlo . avdušeno ljudstvo. Tu se je pokazala prava slovanska vzajemnost. Govorili, odzdravljali. stfekali so si rok.' vsi: delenjski kmet in minister Glombinski, grof Skarbek in } priprosta dolenska ženica, načelnik Stanek in slovensko kmetskoU dekle. vse.
prav vse je plavalo v navdušenem, nepopisnem veselju. Smelo rečem, da kaj tako lepega, prisrčnega, neprisiljenega in obelim veličastnega, kakor s0 bili sprejemi na dolenjskih postajah, še ; nisem videl v svojem življenju. Dolenjci so pokazali tudi svoje slo- , \ensko gostoljubje, ded vožnjo so pogostili poslance in časnikarje j-ter druge goste z izbornimi dolenjskimi krepčili. Na postaji Karmel, kjer smo izstopili, na je nežno dekletce prineslo slovanskim gostom j naproti kruha in soli in jim tako po staroslovenski navadi zaklicalo: J *'Dobro dosti!" Pero urednikovo je preslabo, da bi le približno opisalo veličastno in sijajno vožnjo po Dolenjskem. Bratje Čehi. Polja- -ki. Hrvati in Srbi bili naravnost presenečeni vskd ljubkosti, prisrčnosti in neprisiljene gostoljubnosti, s katero jih je sprejelo naše slovensko ljudstvo. •
i	■,	,-H	.	j
Slovesen vhod v Št. Jani.	,
Vlak bi moral dospeli že ob 11. uri na končno postajo, a tje smo prišli z veliko zamudo več kot 2 ur. Čakalo nas je veliko število ljud-K stva z zastavami in okinčanih vozov (nad 80) ter na tisoče in tiso- , če ljudstva. Počasi s<- jc pomikal ogromen sprevod proti Št. Janžu :j< naprej godba, potem Orli. gasilci, društva in potem vozovi. Ljudje so j lioteli v velikih trumeh peš in na vozovih proti Št. Janžit. Vas je bi- j la Vsa odeta v zastav,., cvetje in zelenje. Na mogočnih mlajih, drevesih iu številnih slavo'okih je plapolalo brez števila zastav. Pri glav- , rem slavoloku sta pozdravila došle goste, posebno brate s severa, j domači župan in zastopnica ženstva. Odgovarjali so Čeh Stanek, Po ] Ijak-minister (Jlombioski in dr. Korošec. Po pozdravu je bila ob pol Ji. tiha masa. za pokojnega dr. Kreka, katere so se udeležili vsi po-;] s.auci in drugi gostje. Zbranega ljudstva se je cenilo na 15,000.
Župnik Baiec slavi dr. Kreka. — Odkritje spominske plošče. 1
i
Po maši domeči župnik in zvesti prijatelj rajnega dr. Kreka. < Ludovik Rajee stopil nn oder med c rkvijo in župniščem in je v navdušenem govoru slavil spomin dr. Kreka ter v vznesenih besedah ] pozdravil došle gost*\ posebno mile nam brate Čehe in Poljake. Go-j] vomik je s povzdigt jenim in tresočim glasom končal:	{
"----Danes je izpolnjena Tvoja želja, ti naš Mojzes, ti naš do f
bri oče dr. Krek, želja, katero si izrazil malo pred smrtjo-. "Misel; naeš deklaracije — K»ko si govoril — mora tako pronikniti meti na-j* še ljudsvo, da se bo z njim zrasla, kakor pravi pri nas človek, če;' ga vprašaš, kako mu je ime: -Jaz sem d a ne z. jaz sem Miha — jaz sem j Micka ali Nežka, tako mora biti spojena jugoslovanska deklaracija * vsakim naših ljudi, da bo vsak s ponosom rekel: Jaz sem Jugoslovan!"
"Dane< pa ni ipesničena samo ta želja — zavesa odstrani se — danes zrejo na tvojo spominsko ploščo in gledajo tvojo podobo ne j samo Jugoslovani, aupak ob njihovi strani stoje zastopniki mogočnih bratskih narodo,- Čehov in Poljakov. In Ti naš dobri oče. ki gle daš na nas iz nebeških višav, ti izprosi pri Vsemogočnem, da ostane vez med Jugoslovani/Čehi in Poljaki nerazrušena. Ti naš Mojzes izprosi, da pride skoraj oni dan. veliki dan. ko bomo''Videli zastopnik ke teh treh slovanskih narodov združene v eno saaao enoto, zdn&ene i v eno samo celoto, tam v oni hiši, kjer nam je neaHa usoda Slovan- j ike ilesloge pisala zgodovino slovanske sužnosti. Da, oni veliki dan bi < radi učakali.
"Izpro&i, dragi Janez, da jih nebeška rosa napoji z ono srčnostjo, žilavostjo, z onim 'pogumom, ki bo potreben, da doks&emo Avstriji tn* celemu svetu, da slovanski narodi še žive, pa ne farno žive, ampak da hočejo živeti svobodno — in brez verig.
Mi pa. naš Evangelist, mi tvoji jugoslovanski ofčoei. ti pa danes slovesno obljubljamo, ne, prisegamo ti, da hočemo Spolnjevati do zadnjega diha tvojo oporoko. Vsi, vsi...
Prekletstvo nad vse, ki odpadejo..."
----
Govoru župnika Rajea je sledilo nepopisno navdušenje. Godba jc zaigrala "Lepo našo domovino", katero je tisočera Množlica nav-šeno prepeval« Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, je domači župan naznanil, da je šentjanžka občina vzela spominsko, plosčp v svoje varstvo/Pozdravne govore, v katerih so se spominjali dr;'KrAca so nato imeli: Minister Poljak Glombinski, Čeha' Stanek in. Sedlak ter dr. Kofcoiec.
_ Spominska plošča, vzidana nad šentjanikem župnišeu naj sobo;
A*.	- ----------- ^
^bbtciiju yjimmicjreyovHDgB at ernSiThospital—'
Ameriški ranjenci, ki prihajajo v poljsko bolnico. Da si ravno ranjeni, upajo na liitro okrevanje ter povratek v zakope.
k'j er je umrl dr. Krel . kaže pokojnega dr. Kreka v prof i'mi diki, i? delani od kiparja Dolinarja. s priprostim napisom:
V TEJ HIŠr JE 1MBL S. OKTOBRA 1917 DR. JANEZ EV. KREK.
r» —
Po odkritju je župnik Hajec prijazno pogostil zunanje goste; na obširnem veseličih in prostoru j>a se je razvilo veliko narodno veselje.
HRVATJE O ŠTJANŽKEM SLAVJU.
Povodom odkritja spominske plošče v St. -lanžn j«* j>isala Hrvatska Država 20. avgusta:
"Dne 17. avgusta so češki in poljski zastopniki obiskali dr rekwov grob. na katerega so poslanci Glonibinski in grof Skarbek Vanek in Oklestek položili v imenu češkega in pbl#skega naroda vence. Istotako so ol.rasili tudi Prešernov urob.
Ljubljanska zborovanja so bita zaključena z veliko slavuoistjo s St. Janžu. Včerajšnje slavje je bilo resnična ponovitev in nje rezultati so nas naravnost presenetili, kakor tudi naše brate Čehe i.i Poljake. "Slovenci so danes popolnoma pripravljeni, kakor Čehi" je rekel češki poslance Kalina. Samo en znak, samo ena beseda od naših voditeljev je potrebna, in vsi se bodo odzvali pozivu na marljive delo za uresničenje sprejetih idealov. (Nekoliko vrst zaplenjenih.)
Celo pot skozi ntesto je bila okrašena z zastavami in slovoloki. Iz Zagreba so dospeli gostje že zgodaj, istotak tudi kakih petdeset dijakov in dijakinj iz Zaprešiča in nekoliko članov lokalne organiza cije Starčevičeve stivnkc.
Veselje in navdušenje je naraslo proti poldnevu, ko so dospeli zastopniki naših Čeških in pojlskih bratov iz Ljubljne. spremljani od onih naših zastopnikov, ki s»> prisostvovali i>oIitičnim razpravam \ Ljubljani.
Slovenski pisatelj Fran Kinžgar, župnik v Ljubljani, je med 'službo božjo razložil prisotni množiei zelo zgovorno lastnosti pokojnega dr. Kreka ter važnost današnje slavnosti, dokazujoč narodu da je naša krščanska dolžnost, da ljubimo svojo domovino in deluje-1 mo za blagostanje in svobodo celega naroda Slovencev, Hrvatov in Krbov.
Dijaki jiaarrebšk^ univerze iu Hrvati, ki ho bili navzoči, ter s »te vilnimi Slovenci so Šli. z zastavami na čelu, prihajajočim prostoru na proti. Navdušenje je preseglo vse meje. ko so dospeli* vozovi z dr Korošcem, dr. Stanekom, dr. Ulombinskim in grofom Skarbekom.
(ioste jc pozdravi načelnik občinskega sveta pod glavnim slavolokom. medtem ko so,mlade deklice sipale njim na pot cvetlice. Vsakdo je bil vzhičen do ginjeuostL V trinmfu so bili peijani srostje pro 1i župnišeu, kjer je erno zagrinjaio zakrivalo spominsko ploščo, katero je izdelal kipar Dolinar. Nad ploščo so v granitni kamen izdolbene dr. Krekove besede: "Vi, ki ste vsi sinovi dolgo trpečega naro da, spominjajte se... "
Nato je pričela slovnost. Prvi je govoril domači župnik Bajec. katerega govor je ganil nas vse, ^ajti izrazil je ono. kar je čutil vsakdo izmed nas v svojem srcu. Pozdarvil je novo slovansko zvezo med Čehi, Poljaki in Jugoslovani in predlagal slovesno prisego, da bomo vsi vstrajali'v borbi do konečnega zjedinjenja in osvobojenja.
Dr. Glombinski, Stanek. Sedlak in Korošce so govoiriii med nai tiušenimi klici prisotnih; dr. Korošec se je omejil samo na par besed. Nato je bila odkrita spominska plošča med navdušenimi klici-"Slava dr. Kreku!"
Slike iz zadnje ruske-poljske revolucije
(Nadaljevanje.)
Pri teh besedah sem segel v žep takoj, du mi ne ibo mogoče rxliti te- 1 ter mu podal svoj potni list. Ko- kom današnjega dneva, ker mi je1 i m»ar ga j^ vzel. ga podpiral ter bilo treba urediti še mnogo reči. vruil, relvOiT:	j Toda v svojem starem stanovanju
•'Sedaj morate pa še ua magi ^isem mogel več ostati niti eno j strat na Olediškem trgu. <la vam noč. Ko sem prišel domov. «o mi še
Tam podpišejo. Tdda storiti mo--že povedali, da je prišel policaj rate to hitro, ker drugače bi utog-~ vprašal, če sem že odpotoval. Rek-nfii imeti neprijetnosti."	j H so »mu, da ne vedo 'ničesar o me-
Att bi ne mogel poslati s pot- ni. in nato jc odšel. Prišel bo gonim listom koga drufcega na magi- tovo zopet kmalu in takrat mora strat	|dobiti javen odgovor.
'Ne. iti nicwate sami. Vi ste že J Sel sem obiskat svoje znance in 1 tako dva dni preveč tukaj. Ako bi se od njih poslovit. Povedal sem prišel za vas "kdo drugi, bi morda 'jim, kaj je vzrok, da tako naglo ne podpisali. Razložiti jim morate odhajam. P.Hi so mnenja, da bi ^.e isami-*'	|dalo z nekaj-rub]ji še vse porav-
Moral sem iti torej še na magi- nati. Ko sem jim pa povedal, da strat, kjer je bilo tre>ba čakati ne- imam potni list za potovanje v kaj ur. p redno sem dobil podpis, inozemstvo v žepu. so spre vide Rekli so mi, da je treba pflačati 5 ii. da je sedaj zaman .vse prige-rubljev, drugače pa nisem imel. varjapj^J^D sc je samo še za to, nobene težave. S tem so bile moja1 kžiko bi se mogel še par dni zadr-^deye s JK*ui^ limoni ^£ne	v Va^ayi.
pričel sem m nemoddma odprav-j Slodnjie mi je ponudila vodite-.
>.aj ostanem pri nji. IT-enke so de-: !oe.::s že odšle le}« ni«*i p;> odhajajo \v. jvfteitiiice. Prostora je imela i o rej dovolj. HLsa je imela ipri-»ravno leuo isi vratar je bii izku-5en ter zanesljiv človek. Ostal sem t mej pu nji še trt dni. Za.siaro od oken sobe, kjer sem prebival, s<-iU' spustil >}••/. dan doli. kakor di> bi ;n» bilo ie nikotjar v stanovanju, kadar sem pa kam sel sem. vzel iz-vo^čeka.
Ko sciu uredil vse svoje reči ter se poslovil «xl vseh prijateljev in' znaneev. sem .sldcnil od}x>tovati ;><► vai-šavsko-tlunajski železnici. M* ) vlak je šel ob dvanajstih po-' noči. Ves večer sem bil pri grofici l\a«Lziejevsl;i in slovo je bilo jako prisrčno. Prišli so naši dečaki in še nekateii ljudje, ko so »zvedeli, da odhajam. Kakor sence so prišli ponoči po kuhinjskih stopnicah in 'ie poslavljali cd mene s solzami v F.>čeh. Tudi jaz sem cio privezal nekoliko na mlade ljudi, ki so bili poprej kandidati za bandite. a so sedaj v kratkem času ]K>stali take dobi i in pridni. Dog vedi, kako bo 7. našo organizacijo, mislil sem si. Morda bo polagoma vse delo spet; zas-palo, ali pa bo vse razdrla policija. Del teh ljudi pojde na pota revohicijnih organizacij in bo |»o-množil čete bojevcev. drugi del bo propadel popolnoma in se vdal Sti-ino obupnemu boju za življenje, ali pa se vrgel celo v naročje vedno h.jlj se šireeega banditizma. Na ognjenih tleh te dežele .se bo pa nadaljeval pod zemljo krvavi ter neizprosni 'boj dveh moči: re-1 volueije iu 'policije.
'{'udi »Tofiea je tarnala:
"Kaj 'm zdaj z našim delom! Priti morate nazaj, se bo že še našel «'-,as in prilika. Obljubite nam; da pridete!"'
Obljubiti sicer nisem uiogeJ. da pridem zr.gotovo. vendar sem re- \ kei. da ni izključeno, da se prihod-' nje leto spet vidimo.
<rost je odšli in ostali smo -*; -. r.ii. jaz. •>!-ot?ca ter njena mati iu njena sestrična Potočka. Pili smo čaj in jedli slaščice ter pričakovali odhoda. oje srce je bilo na-; polnjeno z rajnimi čustvi. Privadi! sem -le te^a kraja in njeco-, vi jirebivalei so se mi priljubili Tukaj jo široko polje in obširno delovanje, na ognjenih tleh revo-i lueije sen, se čutil že nekako domačega in ljubil sem ta kraj, ker sem prestal zanj že liekaj truda in skrbi.
M mute so tekle in treba je bilo j oditi. Grofica mi je dala na pot še 1 raznih potrebščin, na katere mošk,i ne misli, za kar pa vendar rada skrbi ženska, pa naj bo imenitne-1 ga ali pivprostega rodu. Preskrbeli so mo tudi dobro z denarjem, dali še navodilo, kaj bi mi bilot storiti v shtčaju, da se mi med; potjo prigodi kakšna nesreča, po-, tem pa je bilo treba od'ti. Voz jej že čakal pred hišo. lakaj, ki me je imel spremiti na* kolodvor in se potem še peljati nekaj časa z me-' noj, je že znosil vse moje reči na: voz. Še enkrat "z Bogom", še en-j krat seženi v roke in potem odide-, va z lakajem po stoptiicah.	!
Bog ve, če sc še kdaj Vidimo!
Ko sem sedel na voz ter se ozrl zadnjič nazaj proti veliki temni hiši, se mi je krdelo, da stoje neke temne postave na balkonu in gie ! dajo za menoj. Obrnil sem se nazaj in pozdravil zadnjič' s klobu-jkoig. Postavi nta se priklonili •Menda sta lili «rofi<r* in njena te-
{ ^	rVAH&lVll, * |
'striena.
j Na kolodvoru je bilo veiiiio Ij.i di in grozna gneča. Sreča. tU. v,! isnel s sei oj lakaja, ki je bil p<»-!«ten in zanesljiv človek, izved- ni in po postavi pravi hrust. Kupil mi je vozni listek, spravil re«"-L v ^lak in sedoh v<>e poskrbel /.ame.
Vstopil sem nemoteno na vlak ter se odpeljal proč. proč v/, tejra mesta, kjer sem našel toliko do-:brih in toplih src in kj»-r nast««pa-ta i a ko ostro drug p rut I drugemu dobro i t zlo.
Drugega dne zjutraj som se j>ri-peljal do avstrijsko-ntske Jri"je. Tu mi je pričelo zopet nekoliko utripati srce. Kiio ve. ako me morebiti ne bodo pustili' «"-ez mejt». Monla pri mojem potnem listu kakšna formalnost ni popouu>ina v redu. Kdo bi pa -ieer tudi znal ntske roriualiiosti. Sa j /.• tu ni !pravilno, da sem odootoval n--kaj dni pozneje, kot sem bil v Varšavi pri policiji odjavljen. -I -ko lahk«-. <ia me na. ist- ji zadrže in bom moral tolmačiti, kaj m m delal in' kje seui l»ii v teh dneh in z;»kaj nisem bil prijavlj -u na policiji. S;»jl :ne Mite o;ktl«» niti -4 ur prebivali
•	v ru>k: državi, ne da bi bil jav-lje!i pri policiji. S potni ii Ii->ti je' pa sploh na Ruskem toliko eere-' ■uonij da čisto lahko prezrt-j
' kakšna formaliteta in z tejja iia-|
•	<tane lahko veliko neprijetnosti.' I Saj sem sasu enkrat pr.*d svojimi! očmi doživel tak slučaj.
V	Krakov« se:n sjm'jial neko*-i dv»- dami, mater in hčer. P.ili st:'J jako elegantni in ljubeznivi os !>i. ■ Hči je bila še mlada, približno lN-
; letna deklica Ln bolehna. Dom.i sta bili iz Varšave, >.ta za časa revolucije pribežali v Krakov iu ves čas prebivali tam.
Nekoč sem imel jaz odpotovati i v Varšavo, odkoder sem se name--av-al -pet vrniti v Krakov čfz par i tednov. Pr d odhode.ei mi je rekla Idorična gospa, da se v Varšavi morda spet vidimo, kajti morebiti odpotujeta tudi oni čez nekaj dni y ^raršavo.
V	Varšavi sem bil res naenkrat od nju teieionLčjut obveščen, d;i sta prišli in sta me povabili k sebi.
; Povedali sta mi, da sta odpotovali v Varšavo po opravkih. Umrl je nek bližnji sorodnik ter jima za-: pustil nekaj premoženja in treba je bilo priti k obravnavi. Ker je bilo treba naglo odpotovati iz Krakova ter ni bilo časa urejevati
jmsk; potni list. izposodili sAj avstrijske potne li>te od nfl i znank. .Sjm; dela tako tudi uJt
dmgih oseb. i j V Varšavi se je pa stvaB ! vlekla iu nigri jc morala dalj sa tam ostati. Ilči je bila boil iuiola s0 jc odoeijati v Zak<H . pod T stro v neko zdravlšče, I i ljubi s,. je tor«»j sama. Saj B
-	Vni "ave do avstrijske meje nV
-	nohtna zveza t.-r m.-d potjo fl i nn re v vtaku uič.sar* ori^B
To<la jio^nbiii sta. tja jo ireH
-	policiji naznaniti, ako iiočcl ;dpoto'ati i:»ejo inizaj tfl
> <b.ti vpisati v p<>tni list. kattl dne in v kateri smeri lahko M tuje.
i Ko je dekle prišlo do nu-jrl t jo ustavili in nivo pustili čez H i te neizj>o!:ijene formalitete. ifl i ea s,. je jokala »hI straliu in L',<M \ j£<\ Ker je imela izposojen a vsi sivi potni i i-t iu jc bila ruska I . ložni.-a. j,- ni i*! ii,t. da so že |>| na sled njeni golj itiji ter si I >voji domišljiji naslikala | gn zne |»os!ed!i*e. ki jo čakajol i Toda k vreči niso imeli >.<>| slutnje o u:ir->ačuem potnem i| . ampak zadržali s..	1Ueji s|
r.-:<ii dotičiie neizj»oIujenc for:|
tete.
Profila .;«• in j o rotliit. n.'| I vsaj ] wi ved o kaj ji jf. storita. •ša* a je oddaljena od meje ki devet ur z brzovlakom. torej I j Mižno tako da K kot jc iz bi iljane de Dunaja. A tu sedi nal ! ii sama. na druiri strani žede| škeira tira .io že pričakujejo zi| a oira ne nnre k njim iti pl P-^;: jc še v veliki nevarnosti rl Izp< sojenesrii pt»t;ie^a list.1!.
^b-dnjič ji je nek irrauičar « toval. naj se pelje v neko maj| me-teec. ki je samo nekaj url železnice oddaljeno iu kjer ]>i'(l va ruski oknimi srlavar. Tam I ■prenoči eno »m»«"* v kakem hot>fl se prijavi na policiji drtitro jul ? a zopeJ ';<!ja\i u-r da ]>i>dpi« da potuje čez mejo.
(Pride še.)
Viljem moli.
London, Anglija, 22. oktobl Kakor pravijo privatna poroči« ki prihajajo iz Nemčije, trpi n*B šk;i cesarica na resni živčni l lezni. cesar pa postaja vsled zi njih dogodkov vedno bolj in b< poboen in moli po več ur na dn
rTTfTTttfTtTtttttttftt	♦♦♦♦♦♦ttf^tt'
JAVNA ZAHVALA.
Cenjeni O* J. Wahčič, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Dolžnost je moja, da se vam javno zahvalim za Vašo ' čudodelno "Alpentinktur o'Imela sem kratke lase in so mi tudi izpadali. Poskusila sem več drugih stvari, pa vse brez uspeha; nisem mogla ustaviti izpadanja las, dokler nisem poskusila Vašo čudodelno zdravilo. Takoj ko sem počela rabiti "Alpentinkturo", so mi prenehali lasi izpadati, in hitrim uspehom so mi zaceli rasti gosti in krasni lasje, tako, da imam danes en jard in 16 palcev dolge lase. Pošljem Vam dve sliki, kateri blagovolite vsakemu pokazati in če hočete tudi v hovine dati, da se lahko vsakdo prepriča, da jo Vaša ''ALPENTUNK.TUKA" v resnici najuspeš-neja na svetu, za katero se Vam še enkrat srčno zahvalim in ostanem vedno hvaležna z vsem spoštovanjem Mrs. MABY STELCER, IWCrtmb-Ave, ,	Cleveland, O.
L AAiV^l, . . - »	>1 i. .......... 1 . .........
OLA* NARODA 24. OKT. 1915.
liUJ?
Hrvatski spisal Ksaver Š. Gjalaki. Poslovenil F. M&ričin.
V glasu »loktorjevein ui bilo io-liko skrbi, toliko nečesa nena vpadnega, da j«' bila popolnoma —M zmedena. Čez nekaj trasa jej je bilo, kakor ila bi bila kaj po^o. ♦lila. Nekaj je je reklo v notranjosti. da ta vsklik ni bil samo zdravnikova skrb, niti samo izraz previdnosti.
Ona je morala iti iz sobe, d a.si ni vedela, zakaj tako dela. In ni ^si upala biti pri doktorjevem odhodu.
Sedaj pa j«* zdravnik vredil svoje poante tako. »la je bil vedno ali vsaj navadno prisoten pri ka- ; kein obroku obeda.
--Vi na delate voe tako, kaj ne '< da ne T — jej reče nekoč pri od-!: hodu, ko jra j«- mesto sestre »prem , Ijjilii. IJJas se mu je stresel pri ] tem.	ji
—	Xc. ali da vam prav povem, ! včasih da. siromak Lazar je. ako 1 jaz ž njim jem. Večkrat ga sa-1 tno tako pripravim, da vzame kaj. ■
—	Ali vi ne smete"! To j" jfoto- ; va pogibelj. Kaj mislite vi? "Obljubite mi, da in- bodete nikdar več, — in on jej ponudi roko. 1
—	Ali vam je toliko na tem ležeče? — odgovori Saša koketiio. ii
—	Kako it", za Bojra : saj lah- i ko od njega dobite bolezen!	1
—	Ho, pa? ... Pač mlada umr-j»ni! ;
—	Ila. ha! To vi samo tako vorito! .Jaz vas samo prosim, ue'j delajte več tako. Prosim vas. ji
Saša mu ponudi roko, — in or i postane v širokem lieu s trdimi j črtami nekako ves mehak, ter se ( bszo pripogne iu jej v naglici po- i ljubi roko. A potem steče doli k j svoji kočij iei.	i
Saši ni ta dan niti oni raz^o-'l vor uiti <»ni nenavadni izraz v c doktorjevem lieu več izginil i/. 1 spomina. Na roki se jej jj še zve- j e«*r zdelo, tla čuti poljub. Pri ho!-! nilcn je blia raztresena iii se ni-' kakor ni mogla spustiti v svojo * navadno drago kramljanje, s ka- ( terim je drugače Lazarja tako z^- j bavala iu čarala. Nazadnje je s- i • Ila h jrlasovirju in začela izva- t jati neko Štimanovo ]>esem. Dir- j ii" j«' i«rala.	.
Lazar j«' za pal v silni eiituzija-zem, in tako ni zajia/l njenega r a rt n-senega v daljavo se ozira- \ jočepa liea.	ji
Od t-jra dojrodka je spremlja- , la skoro vsaki dan doktorja pri, odhodu, in vsaki dan s*, je razplel | lutko v tak razgovor med njima. < Sama j»* opazila neko spremembo T v svojem obnašanju in postopa- j n ju z bolnikom. Očitala si je to. I Mučila jo j«' skoro v»»*t. Iu kakor ] je bila mlada, obtoževala se je. da je prelomila prisego. Akorav- , no ui prej nikdar mislila na lju- ( bežen do l^azarja. jej je sedaj pri- ^ šla suiunja. če ui bila ona tako j dobra m požrtvovalna napram njemu iz ljubezni?	,
1 ta, da. — s tako ljubeznijo bi dokazala, da se nefaljiibnje v zu- ; uanjost in v ugodnosti dobre — , 'partije*, kakor to navadno dekleta delajo, ona bi s svojo ljuber- • n i jo (Htkazala, da gotovo idealno j čuti. Pa kar si je domišljala iti kakor se je prepričevala, doktor jeva postava jej j«- vedno bi!:.: t preti očmi in jej prepovedovala s ravnati z bolnikom tako. kakor j*' hotela.	|
Od sedaj s** j- pazno čuvala ž ujm z isto žlieo jesti. A ni de!a- 1 la Uko iz bojazni in skrbi, bi'o ( jej j«' samo drapo. da dela po vo- j Iji--doktorje vi!
BobAk t epa li i opazil.	(
On je ves vglobil v silne mc- ] gočue občutke ljubezui. Vse iije \iu\ prvih dni j mladosti so zopet oživele in vsa dolgoletne strast je s«"d«j še-le prav razvila in razširila, ko jr čutil /-i bitje, katero mu je dobro iti katero ga osrečuje s svojo bližino in s svojim sočtujem.
Zato je bil pripravljen, v koli-kur j«- opažal pri Saši spre me m- j bo. da jo tolmači sebi v prid. — Sedaj je postala želja po žirlje-nju inočivjša kakor kdaj, in ta želja mu je povračala že skero izgubljeno energijo. Samo ni se upal izjaviti. Njegova plaha duša se je odvračala od tega. v naj j «*t»bokejši gJobočini pa j** vendar včasih zavrtal in grizel	črv
kUMMlje.	j
_ Kako bode mene, — to ni4
mogoče. — pa čemu?
In ▼ tem časn bi- poginil srčne! boli, pa talroj-ae je utolažd Ha jej idealni duši — mladi dekliški]
'duši — tudi taka ljubezen mogoča.
—	Pa če rao vzame iu put*m. da mi o-1 t epa ?;arrlo sl-edi? — mu je šepetai egoizem prave silne možke .jiiu
Tudi ;ru zufeia muei»i If bosumnost. I*;!;uiwk, tla b» Saša v povoljiie.« s1 .čaju vendu Še i potem mogla vzeti koga drug^- * pa — mu je bil strašen.
In — že je bil ljubosumen sedaj na vsako cvetko, katero .ie miiovala. je bil ljubosumen na' njeno sestro . j«- bil ljubosumen u<t v^sik tr«*notfk. katerejra je j kle prebito dalje od njepa. In čudilo. na doktorja ni bil Ijubosu-g •men. Pač, — štel je treuotke, ki jih je Saša prebila z doktorjem,, pa zopet mu — ni priila nikdar! j misel, da bi mu ravno doktor mogel vzeti Sašo. Tako nesposobnega za ljubezen pa je smatral, t Ko. pa je nekega dne mesto Maslinoviča prišel stari kopališču« zdravnik, mu je bilo vendar ljubo.''
Saša pa je preblodela.
—	A kje je naš doktor? — je vpraala nedolžno.
Starec je odgovoril, da je dok-| tor Maslinovič nekam odpotoval na štirinajst dnij. da ga bode dotlej on zastopal pri bolniku.
Lazar je bil s tem popolnoma zadovoljen. Saše pa se je polasti! 'silen nemir. Včasih je zasijala, v njeni duši neka svitloba in ra-jdost. včasih je postala silno tož-na in jo je mučil strah. I Na zadnje — tretji ali četrti dan je silno hrepenela, da se doktor povrne. Povsod jej je bilo 1 prazno, nekaj jej je manjkalo. Skoro je upala v obrazu in postala bolj bleda. Neizrečeno počasi so se ji pomikali dnevi. Da si o-lajša. je udarjala skoro eel i dan po klavirju.
Lazar je bil zato ves srečen.
T>eseti dan je prišel doktor. — Saša je bila ravno v v^tii, ko opazila jednovprežni vožiček. ki i je postal pred gradom in iz kate ] repa se je vzdignilo visoko lepo telo doktorjevo. Veselo pobiti proti dvorišču in od daleč zakiiče . doktorju :
—	Dobro jutro!	I
In njegovo široko lice je sija- ,
lo zadovoljnosti. Obrne k njej | in vrže uzde od sebe ter priskoči ( naravnost k deklici.	j,
i — Torej ste vendar prišli! Ali;, prosim vas. kje ste bili? In ta , človek pre in ne pove ničesar, —* reče Naša, dokler jej je on hotel I»oljubiti roko.	,
I — Bil sem doma. pri materi. Imel sem opravek. — a naenkrat j posta n«- drupačen. popolnoma s;-i. gurni doktor zmeden. — Prav, da >-m vas uprav prvo našel. — ] povzame dalje, še vedno razbur- (
rjellO.	]
—	V«*ste li, po kaj sem šel »lomov? Pojdiva na vrt!	(
—	Odkod naj vffm? — mu od-crovori ona. credo*'- za njim k vrtnim vruticam.
—	Rad bi s«- ženil, pa-sem šel
k materi domov. da dogovorilo | in da se nabavim vse potrebne priprave.
Vi se ženite? — vzklikne začudeno in v tem trenotku takoj prt -stniš*'tio Saša.
_ No da, nameravam. Ah. kaj
hočem tu razkladati, jaz vam ne znam govoriti in odkrivati Iju-b*»zi. Nisem imel časa t epa se naučiti. No. Saša. — jaz bi želel, la bi bili vi moja žena...
—	Jaz? — vzklikne še bolj za-. čudeuo dekle in powt^n«- ravno pred prmom španskepa iK*zga. --
—	.laz torej? Res* ~ tn rji; -deni. veseli in sramežljivi nasineii je zasijal po celem d i vnem lieu, katero je «lo č*.-la žaru delo.
—	Ali kako to? — nadaljuj še vedno zmedena.
—	Želim tako: torej, ako hoče-, j te. da varil povem: jaz vas lja . Ibim? Ali hočet * tudi vi?
i — Jaz? — in sramežljivo zakrije plavieo v ob? roki. In jok, in smeh v istem času se jej iz-. vije iz prs. — Prašajte sestro! —, iz jeclja potem nekako.
i__Jaz ne jemljem sestre, t^m-
I več vas!
j — Ali. kar se mene tiče! — in < blažena zakrije liee na njegove široke prsi.	'
i On se samo nežno dotakne z , ust ni sam i njenih las. in potem jo i-pHme sa roko in -Uko gresta — 'iakat-sestre.
I Gospa Radička od sreče in ra- -dovoljstva ni vedela, kam bi se»
I HrbtoboL
f	Ako imate bolečine t hrbta, ali kri- {	1
m	iu čutit«, da m m boli. Bolečine (	i
i	postajajo neprenosne; ledk« (obsti)
T	vas bohjo jn voda od tu gre posta {	1
f	ter Čntite pri tem bolefine. V takem <	>
1	slučaju gasite kako dobro zdravilo, ,
T	pa ga mofda ne morete dobiti? Ne '	1
m	iSčite drugih pripomočkov, ampak |	i
*	poskusite samo enkrat
i Several
f	Kidney i lhrer 1
IfSe/erova Zdravila za obisti in jetra). To je ižborno zdravilo za me- ' ' bur. kadar imate bolečine pri epui-,< i čanju vode, tako tudi pri otrocih, ki močijo postelje. To zdravilo odpra- 1 ) ▼lja zlatenico in .vso zoprno upo,,| i zmanjšuje oteklino ziop in iajia brb-toboL Poskusite ga. Prodaja se'n v lekarnah, ^ena 75c in-« 1.25. n
■ - .....- ■
I dela. ko jej je doktor vse izpovedal.
—	S? ved a, seveda! Mlada je hr ; ali tudi jaz sem se poročila mlada. Seveda, seveda. — je klicala ve- j dno. In ne misleč na kaj več, od--
/-hiti naravnost k Lazarju.
—	Torej v hiši imamo smiba-j ča. Celo zaroko! Pomsili. — dok- J tor in Saša sta se sporazumela... i Kako sem srečna! — in Bog ve.! kako dolgo in kaj vse še bi bila l dobra žena povedala, ako bi 11°, bila »pazila, kako Lazar v svo- i jem naslanjaču pada vznak, ka-; ko zapira oči in kako rumeni in vratih doktor s Sašo. Nista še ve-bledi vedno bolj in bolj v rumenem in bledem lieu.
—	Moj Bog?! — vzklikne prestrašeno £o«pa Radieka.
A' istem'času se prikaže pri dela ničesar, ali Saša je z nekim instinktom uganila, nežno spustila doktorjevo roko iu jo odložila od pasa.
—	Kaj je? — vpraša dofctov skrbno, videč bolnika v nezavesti.
Gospa Radička mu pove. kaj : se .ie dogidilo.
—	Oh. kaj ste mu šli pravit! On jo je ljubil, seveda, on jo jo ljubil! — zakiiče doktor in pobi-i ti k bolniku.
Saša prebledi. Postalo jej j"1 strašno težko.
Prvi korak k blaženstvu l jubezni bode zagrnjen z dolgo, do'-
- senco---
i In ona radost, ona velika r:<-. dost. da ljubi, katera jej je po malo poprej napolnjevala vso t«u šo. se je morala s, daj umakr .ti .silni tugi. sestavleni iz sočutja, iz dvoma — iz s*rahu za življenje bolnikovo. Komaj za nekaj časa se je posrečilo doktorju da jej je pri obedu i/vabil brezskrbni veseli smell in da jej je odvrnil mi»sli od bednega Lazarja.
Ko je doktor odšel, jej je postalo še težje. Štela se je krivo izdajstva. plakala je in se smatrala morilko ubogega Lazarja:
—	Bila sem ž njim dobra, zaljubil r.e je v mene, vedno sem bivala pri njem. tajila sem pred njim svoje čute zn doktorja, oh. jaz sem grešna, jaz sem kriva! —je govorila sama sebi in si ni upala' k njemu v sobo.
Lazarju je medtem postajalo vedno huje. Zvečer je bil tako slab. da so pa morali prenesti \ nostelj. Mrzlica ni več prestala. Doktor je prišel drugo jutro zgodaj in je konstatoval. da j»- nastopila nagla, suši ca v največji meri!
—	Torej. dokt*>r. jaz častita'.u — je začel s slabim glasom in ponujal ilaslinoviču deameo. — Meni se zdi — midva sva zam ujala nazore o ljubezni.
—	Pustite, prijatelj, vse take razgovore in vse take misli. Vse; to vas razburja, nepotrebno raz-i burja.
—	Ah. sedaj, kaj mi je sedaj! «e! — in bedni človek zaplaka bridko, da mu je solza za solzo
>potekla po obrazu nizdol in da je; jecljal kakor slabo dete. — Za-, kaj so btle tudi one sence? Naj smrt bolan, brez rešitve iz te ne- j sreče.— nevoljen radi bolezni. —r in vse to nič ne de: ta bedasta; pri rodna sila. ta ljubezen — še, mi ne da miru — še se mi je na-" selila v dušo. — še — a telo je tako. da ljubiti ne more. niti ne, sme! — Zakaj ? — Daje mi naeu- \ 'krat to svojo ljubezen, njej edini' • koristno, in mi napolni pljuča s i tuberkuli! Zakaj f
—	Zakaj TEj, moj goapod! Ni; sploh vredno stavljati tega rpra-:
tlaoja, katero sedaj stavite priro-igl afi n» ono v> iavijcaju, kar je
11 za las slično stari osodi. Pa prj-(aim vas. umirite se! \ i Ali bolnik se ni umiril. \! Telo o mu uničili tuberkuli, a
I	| dušo bol in jad radi nesrečne Iju-
II	bežni. In ljubosumnost iu tuša ra-i di izgubljenih nad. in nevslišano , hrepenenje — vse to mu .je raz-, sajalo in rojilo v notranjosti iti i i mu lomilo dušo....
, Štirinajst dni pozueje je ležal ,jna odru. Tudi sedaj mu še ni z 1U (re* izginila bol.
Dolgo je trajalo, da je mogl i j doktor s Sašo sprožiti besedo o 'svoji zaroki. Ako je le malo v po-| govoru namignil. «a je ona pro; j sila z l>olnim solznim pojrledom, da prestane.
Nazadnje, pol leta pozneje, ka kor da se je prilično umirila. — Njena sestra je bila radi tejsa vsa srečna.
Nekegra zimskejr^ dne se«lo!. kakor navadno doktor pri njih. J Saša ni imela več na sebi svoj« črne obleke. Bila je jako dobre j volje. Ljubezen do svojega zaroč* | nika jo je delala presrečno. T i večer ga je hotela iznenaditi in se je posebno koketiio oblekla.
Opravila se je v isto obleko. I katero je imela, ko se je dogodilo ono v vrtcu.
Doktor ni takoj pogodil njene j namere, zapazil je samo, da. ic ! Saša mnogo slabša, kakor je bila | po leti. Ooleka jej je bila v rokavih in na prsih mnogo širša. ViT j dec jo veselo, kakor že dolgo, dol ] go ni bila, -se je spomnil, da bi .bila prilika zopet kaj glede svoje zaroke spregovoriti in mordx-. — dan -svatbe določiti.
— Saša. bi-li smel danes U'.'-kaj povedati? — in pripognil s«; je z glavo k njej.
—	Vi vprašate? Ah. kako ste pozabijivi! Ali ne poznate te obleke? Kako srečna sem bila \ onem času!
—	Torej, jaz želim, da ml poveste, kdaj se lahko nadejam, da mi bode dovoljeno misliti lia poročni dan?
—	Ali me še ljubite? — in ona zaplaka v roke in se privije k njemu.
fiospa Radieka je odšla iz sob<>.
Doktor, vprašajoč samo: kdaj. kdaj ? — privije dekle k sebi in jo poljubi.
Prv i njihov poljub!
Saša se je pri tem silno razburila. Sladko Čustvo in vroča strast so jej plale v telesu. Or.a se je tresla.
Naenkrat čini neko nepreveliko bol v prsih. Morala se je izkašljsi-ti. Izkašljala je — kri...
Doktor vzame prestrašeno žepni robec in ga jej dene pred iij»*j. Bilo" mu je strašno. V jedni sekundi pridrvilo mu je tisoč strašnih sluteni glavo.
—	Ah, saj ni niči — in ijuoko se je nasmehnila iu ovila beic roke okoli čvrstega rnu vratu.
Nekoliko ur pozneje je sed»-t doktor v svoji sobi. Pred njim jc bil drobnogled. Kraj drobnogleda je ležal okrvavljeni robec. Dow-tor je držal v roki četverooglato steklo, polito z glicerinom, ^n skušal deti nanj košček, iztrgan iz krvavih mest na robcu.
No — roka se mu je tresla. Po-»tem se s vlada. Bil je sedaj samo učenjak, ki preiskuje. Ko je bit preparat gotov, ga postavi pred drobnogled in gleda na lečo.
Dolgo je gledal — dva. trikrat je preparate ponovil.
—	Da." da. to so bakeili! — r.-če sam sebi odločno in čvrsto, kakor da mi sam sebi izrekel najstrašnejše sodbe. In samo treno-tek je še mogel ostati hladni učenjak. Potem premaga čustvo iu preobrnivši z glavo pred njim stoječi drobnogled, zapad<- v za-
l ' ' |
-	:ue!klo težko ječanji1.
j Silno močni človek se je tresel od moke in joka kakor slabotuo i dete. Ko je odjenjal prvi naval:
-	boli. si je tudi on stavljal vpra-
-	sanja po vzgledu Lazarja.
>	Celo njegov moderni učen jaški -iraeionalizem ga nfobranil tega.
i — Diviti se jej moram tej — brezvestni prirodi, s kako geni-i jainostjo jc uredila, tki izvaja svojo željo iu voljo stvarjanju.. . Samo dotakniti se «me, in njen i mili bakeil najde novo domovino.
►	S tako bujnostjo ga je navdala! Kaj jo briga, da si s tem druge
■	pojedine stvore uničuje! Bacil i ali človek — vse jej je jeduako
vredno. Prosta glivica — in bitje, i katero živi in Čuti. Genijalna in
•	neumna si. priroda. v isti mali! Ker drugače — kako bi bila tako in -— zakaj •---
Ah. strašno je trpel, a njegova
■	znanost mu ni dajala tolažbe. Mo-( rebiti bi bil "z večjo sigurnost jo ' vzel v roke Predohlovo "Zgodovi-
•	no tuberkulov * * iu jo dal z večjo nado iz rok. ako bi se bil spomni! stare, star" knjižice, katero tnu jc majka ostavila, iu na kateri je v sredini usnjatih platnic vtisnjen — zlati križ...
i
(Konec.)
Kontribucije v Belgiji.
London, Anglija. 21. oktobra.}
—	Nekaj zneskov, katere so Nem-1 ei zahtevali od Belgije, navaja o ficjelno belgijsko poročilo:
—	Krajevne kontribucije in kazni, j katere so Nemci naložili Belgi.jx i leta 3914. znašajo 40 miljonov dolarjev.
Vojna kontribueija od novembra 1!H4 do oktobra 191H znaša' li^i miljonov.
Vojna kontribueija za sed«»n j mesecev do maja 1917 znaša 140 [ miljonov.
Vojne kontribucije od junija do oktobra tekočega teta znašajo 75 miljonov.
turovi materjal in stroji, katere so vzeli Neniei, so sami cenili na 400 miljonov dolarjev. —
Norddeutsche Zeitung je cenila škodo do decembra 1914 na eno miljardo dolarjev. Skupna šktnla tedaj znaša $1.921,000,000.
Ti podatki ne predstavljajo mn-terjalnega uničenja in zaplenje-nja o<l januarja 1915 dalje, ki se mora ceniti nekako sto mi l j ono* dolarjev. — T "kom zime Š916 je bilo odpeljanih v Nemčijo 1.750. 000 belgijskih delavcev. Njihova produkcija je bila tedaj popolnoma zgubljena za Belgijo.
Potop nemškega transporta.
Kodanj, Dansko. 21. oktobrr
—	Nemška transportna la*lja "Ilabsburg". ki je vozila iz Ri«r.» v Gdansko, je zadela ob nemško mino in se potopila. Na ladji je nastala panika in izgubljenih je bilo več kot 100 vojakov.
Kiel je napolnjen.
Ženeva, Švica, 22. oktobra. -' Kielsko pristanišče ne more spraviti vseh podmorskih čolnov, ki so se vrnili iz Ostem!e in Zeebrug-ge tekom zadnjih tednov in ne. kateri leže izven pristanišča.
Potopljena irska ladja.
Belfast, Francija. 21. oktobra.
—	Pretečcni teden je bil torpedi •ran in potopljen irski parnik *'Dundalk" v Irskem morju.
i * SOVRAŽNIK SE BO VDAL.
I	—:-
» Nemčija se bo vzdržala še deseti tednov, dočim bosta Avstrija ir»' Turčija tekom dveh tednov kapi ;
tulirali.
-
London. Anglija. 22. oktobra. (Poročilo Universal Service). — V . tlobro informiranih tukajšnih }H> liiičnih krogih prevladuje mne j
jc, da se bo Nemčija vdala tekom | desetih tednov, dočitn se bost;. ! rdali Tureija iu Avstrija že tekom , dveh tednov.
Vse to je povedal poročevalcu človek, ki pozna temeljito avstrij- , ske in nemške zadeve. Nemčija se bo borila k večjem še tri mesece. ' Nemška gospoda sicer pravi , da bodo njeni pogoji 1udi zana j prej taki kot so sedaj, toda tega prepričanja ui nemški narod, ki bo pri ugodni priliki sam izgovo
. . !
Nemško ljudstvo v Nemčiji kri
' ri: — Za božjo voljo, sklenite ven-dr mir, pa naj bodo mirovni po 1 goji ts^ki ali taki.
Nemški vojaški gospodje so še vedno prepričani, da se bo Nemčija borila mijbrže še celih šest ! mesecev. Toda tega ne vrjamc no-| jben Človek.	j,
Mnenje francoskega senata.
.Pariz, Francija, 22. oktobra. — j 1 Francoski senat je soglasno	!
jel resolucijo, predloženo od vi;«- [ de. s katero se daje vladi polno-j moč. da nadaljuje v sodelovanju y ; zavezniki z načrt i. jMjlom katerih U.j dobila popravo za škodo, povzro ičeno od Neiiicev. Štefan Pichon j minister za zunanje zadeve, je »z-1 javil, da bi moral imeti več moči. j j da ustraja ]>ri »vojih npravičeniii • zahtevah napram Ncun-iji. <Jro-,i jzoiiejstva. katera je izvršila Nem-J!
jčija. — je dostavi!, — bodo mora j la imeti drugo povračilo k«»: pa I j fle moralično obsodbo. Nenn-e ,jt '' treba zadostni* kaznovati, da -f j prepreči nadaljiio ptmovitev takih ' zločinov kot jim jc bil svet priča J v zadnjem času.	'
Se,:rti je soiglasiio sklenil, da se
govtr ministra za zunanje zadeve , objavi po celi deželi potom letakov.
I\o zavezniške čele stopile \ St. Quentin. so našle, .la je i»il , \sak steber v katedrali pcrlkopai. v namenu, da se stavi v izkopani prostor eksplozivne snovi. Nagli ca zavezniškega napredovanja p;,: ■ je prej>rečila, da bi Nemei izvršili svojo namero.
j
Lakota v centralnih državah.
Berin, Švica. 22. oktobra. -! "Augsburger Zeitung" piše:
— Nemčija in Avstrija sta r.i pragu lakote. Ogrska je prenehala izvažati pšenico. Češka noč" pridelovati pšenice in Poljska }■• i skrajšala svoje pošiljatve.	1
t
Rada bi i/.vedela za se<trično Hlv I.F.No VKHAH .oino/. -no BIHK. | nadalje MAH 1.10 < Kli \il. ki jf j sedaj omožena. pa ne veni. kako i se piše, nadalje Al.fMZklA CK-i RAK in MATIJO CKKAR: v-i j so doma iz Sv. Tr«»jae ■ pri Dobit.
Pred časom so bili nekje v Penn-' sylvimiii.'Kdor ve z:i naslov od k<»jt ira navedenih, naj mi blag«>-j voli naznaniti, ali naj »e pa sami otHasij«,. imam nek.ij v;!;:iu-g;i sporočili. Naslov je: M: ry Berk, Box ltd. Eveleth, Minn. (24-20—10)
"Ozdravi krto,
kot sem jo jaz".
Star kapitan je ozdravil svojo lastno kilo, potem ko so mu zdravniki rekli: "Pustite se operirati, ali pa bodete umrli".
Njegovo zdravilo In knjiga ae poftlj«
zastonj.
Kapitan ColJings Je vozit ^o morjih mr.offo let. Slednji? je dobil dvojno Kilo in ni mornl samo ostati na suhem, temveč je moral biti več let tudi v postelji. Poskusil Je zdravnika za zdravnikom In pas za pasom. Pa. ni imel uspeha. Slednjič mu Je bilo rečeno, da se mora po«i-' vreči nevarni operaciji, ali pa mora u-I mreti. Napravil ni ne tega, ne onega ! temveč se Je sam ozdravil.
».-L._a k, -
'	•] r
"MoiJe In žene, nI treba «e rezati in n«
potrebujete pasa".
i Kapitan Coilipgs J^ proučil sum svo'e telo ; tn slednjič je iznafiel način, po katerem je postal zdrav, močan In srečen človek.
Vsakdo se more posiužitl tepra najina, | ki Je čisto pripros-t, lahek, zanesljiv in j brez stroškov. Vsakdo s kilo bi moral imeti Colllngrsovo knjiRo ki mu pove. kako se more ozdraviti, kako ne more vsakdo noslužiti nnfina * svojt-ni stanovanju brez kake težave. Knjiga in zdravila ae
pošljejo ZASTONJ. Vse se pošlje vsakemu, kdor izpolni dolenji kupon, katerega
Izpolni ln odpoSlJi takoj.
KUPON ZA KNJIGO 0 KILI IN ZDRAVILO BREZPLAČNO.
Kapitan W. A. Collingrs, (Inc.) Box 47 O. Waterto-.vn, N. Y. Prosim pošljite ml Vaše BREZ-PLAČNO zdravilo proti kill ter knjigo brez kake obveznosti od moje strani.
Ime ..................................
Naslov ...............................
Oženite se
Pošljite um s»mo EN DC1.AR in po«'ali run bnmo popoln Žcnitrantki katalo« z natančnim opisom. SLIKAMI, imeni in n»•!<>▼» rano-r>bdzk''t in nekoliko «vi..r. iirfin (Jol tJT* nI poiteno^a muta. 1 jth. umni |	m -kle.
neu>	oakon. Mi «rrtfnoini al on 11 po-
Btaoo in dovoli«no poorrdoTan;e. zato r..- Sledite dolarja. I i je posredi nvti vin,' in i_A-
KONSaO srečo.
Pišite at daries na-
RELIANCE P. CLUB j Box 378	IjOS Anfidefl. Cml.
Kam se boste obrnili,
kadar d«»fate ugovore, pngo<ll>e. zapriseženo Izjavo aH rnzue druge	<
dokumente, ki spadajo v notarji pnecL Kdt* Vam ln.de tolmačil n«	i
sodni ji. pri mirovnem scxiiuku ali družini? Ako bfx'-nte pravilno iz-	4
povcflati ali pridati, potretajete človeka, ki je zmožen tlovenskega Jn	j
angleškega jezika. Obrnite m? v |em pogledu rtnino ua	H
ANTON ZBA^NIK,	]
JAVNI NOTAR IN TOLMAČ	j Mba 103 Bakeuell Bid?., Cor. Diamond and Grant Sto^
(nasproti Conrt Housa) PITTSBUBGII, PA.	j
Telefon urada: Court 3459.	Telefon na doicu: Fisk 1031 J.	j
Dr. iORENZfia 644 Penn
EDnn 8LOVXV8KO	_____. _
oovomči zrauvnK aA aVBBM
JS^tS* /^ Pitt8bargh, Ea.
* MoJa itrokm je adrarijenje aktitnlli ta knMUk bokaL Ju - Se adrtvia Md 23 let ter Imam aknftnio ▼ mb >n|—Ifc !■
atati tMo holMBB, da w ozdravim ln >!■■■ moč la adsmvjo. Škod« let mem pridobU potefaoo akufinjo prt adravljenja matkth boleanL Zato ae morete popolnoma laniMil na mtam, aojt akx% pa
least T .pta, iapadanjo laa. boleOne ▼ koatefe, ata.ee na%MM Mini, oeiaboloflt, bolesti v mAnrJv. todleah. Jetnik la Mil-, emmloo, termatlaeao, katar, zlato tOo, nardubo Itd.
W Mm irt ee: V ponedeljklb, credaB la petkih ti k M ajntraj do S. popoldan. V torklli, fietrtklk ta eot>oUb od ti are aJotraj do & ve sreCer. ob aedeUeb pa ve popoldan — Po nnW ae edravlm. Pilila	pdeeblte lew la Hulof:
Pr^LOREfiZ, 644fwim, PtthtnH,^. mmmSSSSSS >Le«imeaMme«t»e«iM«MMa
Kadar Je kako droStro namenjeno kupiti bandero, zastavo, regal Je, gudbene Instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, priveske, i prstane itd, ne kupite prej nikjer, da tudi naa aa cene vprašate. Cpcaianje vza IflUaa le Se. pa rt bodete pribranili dolarje.
" Ovlka vai vnt-paNUamo breaplatea Pilite ponj.
IVAM TAJK *
iMUftitiltMHDia . ...©meaiaiatfh,
CT.AS N'ARODA. 24. OKT. 1918.
Kako je v Nemčiji	C
z.__Ij
- . p ("Glas Naroda" je začel priobčati serijo člankov, katere je napi-'
sal ameriški časnikarski poročevalec Alfred G. Anderson. Zadnje dni 1 se je mudil v Nemčiji in je s tem tvegal svoje življenje. Za časa 1 svojega bivanja v glavnem mestu Nemčije je natančno spoznal vojaške, gospodarske in industrijske razmere. Po natančnem opazo-| vanju vsega tega jc prišel do zaključka, da je Nemčija izgubila vse/ upanje, da bi uspešno izvojevala sedanjo vojno.)
T-- -4«.	——————
Piše Alfred G. Anderson.
' ' ^ --
..	(Nadaljevanje.)
Zunanji svet se /elo zanima, če so bile v Nemčiji res vstaje, in kako so se končale Za časa svojega bivanja v Berlinu, sem se pre pričal o tem, da so se vstaje res vršile in mi je tudi znano, kako so se končale.
Neka ženska mi j** povedala o revolucionarnem gibanju, ki se , je vršilo dva tedna Namen tega gibanja je bil. napraviti konec se , ci an jim razmeram v Nemčiji in odstraniti vlado.
Toda to revolucijo je zatrlo nemško vojaštvo. Revolucija je bila zatrta s strojnimi puškami. Posledica je bilo veliko število mrtvili in ranjenih.
O tem slučaju ni bilo dovoljeno ničesar objaviti. Vsak časopis, 1 ki je kaj pisal o tem. je bil zaplenjen.
Čudna je bila ta ženska. V padlih lic in rmeiie kože. Bila je živa podoba lakote in revCčine.
Seznanil sem se pa žnjo takole: — Gospoda Riehterja, hambur-l;ega prodajalca pisalnih strojev, sem spremljal na Lehrter postajo. S postaje sem se vračal proti Kaiser hotelu in sem nehote stopil v neko 4'Bierstrube v stranski ulici. Vsa soba je bila polna dima, p"i mizah so pa sedeli navadni delavci.
Se pred vratmi sem slišal, da se precej glasno pogovarjajo, ko .sem pa vstopil, se je izpremenila glasna govorica v pritajeno šepetanje.
Natančno sem slišal, kako jc nekdo rekel: Polizci!
K mizi je prišel natakar brez roke in me vprašal, česa želim. — Dejstvo, da govorim nemščino s tujim naglasom, je prepričalo delavec, da nisem ovaduh.
Kiualo nato so se pa odprla zadnja vrata in vstopila je slabo o-blcčena ženska. Videlo se ji je, da sc buji.
V rokah jc imel.t podpisovalno polo in hodila od delavca do do lavca. Skoraj vsak jc nekaj daroval in podpisal svoje ime.
Slednjič jo daspela do mene in me vprašala :
—	Ali bi tudi v» prispevali, gospod, dve marki?
—	Zakaj pa T - sem vpraša!.
—	Zii božjo voljo, ali ne veste?
Njeno veliko začudenje je polagoma izginilo in jc slednjič nadaljevala :
—	Po izgovoru te vam pozna, da niste Berlinčau. Ce ne veste \aui bom pa jaz povedala. Ta denar ybiramo za zaprte revoltieijonar-»c. — Jaz sem gospa Becker.. — Izvolili so me zato, ker je tudi moj mož zaprt zaradi vstaje.
—	Zaradi vstaje'.' — *»eiu se začudil. — Zaradi kakšne vstaje:
—	Vstaj i se je začela ob praznovanju cesarjevega rojstnega dne. ( Prve dni meseca janearja so razposlali neodvisni socijaiisti na mili Jone in milij )'ie eirkidarjev. V eirkularjih so pozivali delavce po celi cotnovini, naj končajo to vojno.
—	Da. — je odvrnila. — Socijalistična večina jc potoni dela v- , skih organizacij razj oslala letake, ki so zatrjevali ravno nasprotno.
teli cirkularj'M je bilo tudi rečeno, da je vlada sklenila dati vsakemu delavcu ki ne bi *.Št rajkal. na dan en funt masti. Toda vse to je bil velikanski Inunbug. Približno dva miljoiia delavcev se je odzvalo št raj k u.
Samo v Berlinu .Ve zapustilo 500.000 delavcev delo.
Oblast: >.o >matrale ta št raj k za revolucijonarno gibanje iu so v ti m smislu t ud; po>iopah* > socijaiisti. To je ]>a delavce še bolj razburilo. Vtjemite mi. da bi umorili kajzerja. če l>i ga dobili. Toda kaj-/•er ,i»' • >i 1 n.t varnem Obdajali so ga generali in j«' bil precej daleč iz Berliiiai.
Dne 27. jauuarj • na eesarjev lojstni dali. smo se vdeležili pa-lade. Nosili smo zast .v«-, na katerih jc bil«* zapisano, da moramo ime ti takoj mir in to za vsako eeno.
Demonstranti ^o dospeli do Mo.tbit jelnišnicc. kjer ■*•> zaprti skoro vsi politični ztočiimi Demona ranli s,, začeli izzivati straže in so slednje sklenili napast; jetuišuici. Predim j,- t<» zgodilo, so obrnili vojaki na nas strojne puške, in policija j»* potegnila sablje.
Nekaj revolucij.marj» v je izstrelilo svoje revolverje. Dva poli cista sta bila mrtva, več pa ranjenih.
Na stotine demonstrantov so aretirali. :!. febitarja je bilo vsega konec. Delavci so š»- enkrat priredili veliko demonstracijo. Na nekem trgu je ljudska množica vstavila vozove cestne železnice t«*r prisilila kondnkt.»rice, <ia so ji sledile. Ljudje so slednjič prevrnili dve cestni kari. Medtem pa je prišlo par tisoč vojakov s strojimi puškami pod poveljstvom generalnega poročnika (»ronaua.
—	Ali so streljali na vas? — sem vprašal.
— Da. takoj, ko .so se postavili v vrsto — je odgovorila gospa Becker — so zaceli .^reljali. — Veliko oseb je bilo ranjenih, par sto so jih pa aretirali S tem j«* bil pa tudi konce "rcvolucije**
—	Ali sfv imeli kak poseben namen, ko ste jo začeli? — sem vprašal.
—	Da. vsi smo mislili, da se nam bo pridružilo vojaštvo. _ Za
tem so bile izdane proklamiicije. da se morajo vrniti vsi štrajkarji tekom dveh dni na Iclo. Oni. ki bi ne hoteli tega sioriti, bi bili pri
* I JOUOMOHLY
T«*XT | WONT t KT NO MORE »CE CREEtt WMAT3 |w\AtT>WlT« .JUGILR NOR *0 KVOlflE. CKHVrr WrtAT'j MAiP	5u«E'R.
HONEfT <kW TT^OO-CROSS wy 44AH.T	>
AMCN I «r t2 \
—■ vu' —	r	--------------—
AN HEPOIC SACRIFICE.
•
siljeni stopiti v armado oziroma delati za 35 fenikov (9 centov ni J dan). Kdor-bi ne hotel niti stopiti v armado, niti delati, bi bil obso-' jen na smrt. Umevno je. da se je marsikdopreplašil takih odredb, i Veliko je bilo pa tudi takih, ki sc niso bali. Med'njimi je bil tudi moj mož. Obsojen je bil s svojimi tovariši vred na osemnajstmeseč-no ječo.
j V ječi je tudi poslanec, gospod Dittman. član državnega zbora. Aretiral so ga vsled tega ker je navduševal demonstrante. Zatem so delavci osnovalui nekako podporno društvo, ki zbira prostovoljne !] rispevke za žene in otroke zaprtih. .laz .dobivam iz tega sklada 25 mark na teden za svoja dva otroka pa štiri marke.
Toda s tem se nikakor ne da živeti. Vse je tako drago. Ker mi ne kaže drugega, zbiram prostovoljne prispevke od svojih prijateljev.
Nek delavec ki ji- bil navzoč, j.' rekel, da je vse res. kar je pripovedovala ženska.
- Uboge reveže so poslali na fronto — je pripomnil — toda ž njimi so postopali še veliko bolj slabo kot z vojaki iz Alzaeije in Lo-tarinške. Gotovo vam je znano, da ne dovolijo vojaške oblasti nobenemu vojaku iz Alzaeije ali I^otar!nške dopusta. Izmed vseh stoti-soč tcv, kar jih je od t an . ni bil niti eden doma. To so tajna povelja, ki jih je dobilo vrhovno poveljstvo. Na listi, kjer so zaznamovani, ima jo poleg svojih imen znamenje "B. lh".
Vojak, ki ima v seznamu tako znamenje, ne sme sprejemati niti knjig niti časopisov. Ce slučajno pride od doma na njegov naslov kako darilo, mu ga ukradejo bolniške strežnice.
Ce se kdo izmed Alzačanov na fronti odlikuje, ne dobi nobenega odlikovanja, akoravno prodajajo na fronti, slavne nemške križe po 40 centov komad.	,
Pozneje sem tudi izvedel, da je vse delavstvo odločno proti kaj zerju. Zaupajo mu edino le še vladni in izobražene j ši krogi.
(Dalje prihodnjič.)
Episode na fronti l
Z ameriško armado na fronti v bil preje zaposlen v neki newvor-Pranciji, 22. oktobra. — Armadi i i ški restavraciji, je brezuspešno list Stars and Stripes" prrpove- prosil da se mu enkrat dovoli, da
duje naslednje dogodke:
Sredi najhujšega bombardiranja blizu Avouncourta je videl nek častnik kompanijskega kuhar ja. kako je navijal zvonec ure-budilke, dasi je bil tak ropot, daj ni bilo misliti na spanje. Začuden ga vpraša častnik:	j
—	Kaj vam pa je? Kaj navijate uro?
—	Hočem biti brez skrbi, da se zbudim, kadar bo treba našim fantom iti na ono stran. — je bil j odgovor. — Malo ropota me ne moti. Delal sem namreč ponoči \ v neki železniški restavraciji v I Cikagi.	!
Razstrelil se je šrapnel poleni voza za vodo. ki je sledil armadi! v boj pri Montfaucouu. En konj j j-.* bil ubit. voznik pa jc bil ra-' njen v glavo. Pogledal j»- škodo.j nato pa se je obrnit po poti nazaj, ves krvav v obraz.
—	Tu je pot do obvezovaliie J postaje. — mu je nekdo zaklieai.i
- Obvezovalna postaja: kaj nn 1 briga; iščem drugega konja, .j«* bi! odgovor.
N"k vojak, po rodu Italjan, kij s»* je naučil vso svojo angleščino pri vojakih, je bil zelo dober rokoborce. Zapazil je nekega velike-1 ira nemškega vojaka, da s«' je skril v zakop. Rekel je. da lioee dobiti živega v roke in šel je v zakop. Pri izhodu je stalo ve"1 ameriških vojakov, da preprečijo Nemcu beg.	!
Nekaj minut pozneje se jc* vojak zopet prikazal.
—	Ali ga imaš? — so ga vpin-, šali tovariši.
—	Ves. sir: dobil sem jih 29! Tekom bojev v Argonskem lesu je bil nek črnec ranjen. Ko je prišel v ozadj \ je vsakdo hotel kaj z~vedeti iz boja. Vprašali so ga. ako vse ve, kaj sc je zgodilo.
—	Seveda, vse vem. — je rekel. —
—	Kaj se je zgodilo?
—	Well, bilo je tako: plezal sem čez žično ograjo in bil sem zadet.
Neka stotnija je v bitki pri Ci-arges tako naglo prodirala, da j«-bila nevarnost, da jo sovražnik obkoli.
—	Zakaj ne držite svojih mo^ nazaj, stotnik? — je vprašal major. 1 i
—	Kakor naj jih držim, ko jih ne more zadržati cela nemška vojska? — je odgovoril stotnik.
Nek kuhar, star 40 let, ki je
Želim izvedeti za mojega sina MARKA SITE. Star je 12 iet. doma iz Gorenje Podgore. Pred tremi leti je bil v P.isbee. Ariz, potem v Call torn i ji. pozneje pa sem čul. da se je preselil v To-nopali. Nov. Kdor rojakov mi more sporočiti njegov naslov, mu bon. zelo hvaležen ali uaj s . pa sani oglasi, ker mu imam več važne«r.r sporočiti. — John Sute. H A Garfield St.. Fveleth. Minn ' 24-2K—10 \
j sme skupno z vojaki napasti sovražnika. Nekega dne je priprav -! I j al pečenko in uravnal tako, tia ^ bo pripravljena, ko sc vrnejo vojaki z napada.
| Ko se je prikazal prvi vojak, ki se je vračal, mu je smeje tek d nasproti. Ravno tedaj pa se raz leti strel ter odtrga kuharju no^o in zada mnogo drugih ran.
Nekaj minut pozneje je tinir!.; j Zadnje njegov- besede so bile: < — Ne brigaj sc zame, Harry: j teci nazaj iu pazi. da se pečenka
•	ne sežge.
j Razstava v Lj^aijani. ^
j Splitsko *' Naš«: .lediustvo" po
roča 21. avuusla : Poljska zveza I	..	-	....
.umetnikov se pripravlja prirediti j
v Ljubljani razstavo ki Im> pozne-
jje otvorj'-na t-udi v Pra^i.
i___ ____
\mmmmmmmmm
i
i ^ T
i NAZNANILO IN ZAHVALA.
| N.rsuauiaiu v*»em pri jatelj-nn. /naneem i1' sorodnikom tužuo vest .!;i ur je umrl moj nmzr
JOŽEF MARSIČ .
d"e 15. oktobra ]>o kratki uiu;u'.'
bolezni z;-, pljučnico v starosti
let. Don:a j«* bil iz Sodražiee na
K rani.sk»u,». i r J .
j Zahvaljujem se društvu "Gla^ t "leveiandslcih Slovencev " štev. ;Slovenske Dobrodelne Zveze za njih požrtvovalnost ob "asu bolezni in ker so gu spremili na izadnji ]>oti na pokopališče Calvajy ter za podarjen venec, prijateljem, znancem in sorodnikom za tolažiluc besede in podarjene vence.
Tebi pa. dragi mož in oče. naj bo lahka svobodna zemlja, j>oči-v;>j mirno iu naj ti sveti večna, luč!	J
Žalujoči ostali: Mary Marsič, soproga.
Josip Marsič, sin.
Ivana Marsič, omožena Pucel, 1 sestra.
Frank Pucel, svak.
Cleveland. O.. 13SS E. 41. St.
RAZPIS SLUŽBE.	i
Društvo Slovenski Nar. Dom v( Waukeganu. 111., razpisuje službo hišnika ali oskrbnika v Slov. Nar. Domu. K d', r Slovencev želi spre-. jerti službo, naj se. obrne na urad Slf.v. Nar. Doma. kjer dobi vsa i natančna pojasnila. Naslov na odbor: Slov. Nar. Dom. UW-J South [ Sberidan lioad. Waukegan. I!l.
(24-26—101!
i —--------—*
POZOE, SLOVENCI!
i
Kdor ima na prodaj harmoniko, - bodi*'i italjansko ati nemško, naj
•	^e ogiasj. kupci- je tukaj. Pišite ph naslov- Joseph Kaluža. l»ox 1S1. Tianviek. Allegheny Co.. Pa-
*_'4 25—10)
■ ^ ^ ^
! Telefon urada: Court 349B	Telefon ne doom: Neville 1870 & J
F. A. BOGA DEK	I
ATTOKNBV AT LAW	j
! VRHOVNI ODVETNIK NARODNE HRVATSKE ZAJEDNICR 1
^oeal nta»oli<rhi TStmM	IIHIMtlBlin II T
vt^wM ftwt nmi	!
.
T
NAZNANILO IN ZAHVALA.
T.iŽnim srcem naznanjam žalostno vest o smi*ti mojega preljube «ra brata
JOSIPA GULA.
I "mrl je ilne 17. oktobra v bolnišnici v Salamauea, N. V. Dne !*>. oktobri; smo	spremili k'
zadnjemu počitku. Bolan je bil i* dni.	j
Uanjki je bil doma i z Velikeura Urda, j»ošta JelŠanc. Sitar je bil 25 let. Tukaj v Združenih državah se je nahajat 7 let. V starem kraju zapušča očeta, mater, dva brata in tli š.-st!-e. tukaj pa mene ža-hijočrjri* brata.	j
Lahka ti bodi ameriška zemlja in v miru počivaj!	i
John Gula, žalujoči brat. ! K. F. D. I. Salamanca. N. Y.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in anan-■cui, da je neizproeaia smi-t zanuih-ai?a s svojo kruto koso tor iztrgala ij' našega naročja najino edino hčerko
TEREZIJO
po kratki ter mučni bolezni dne 18. oktobra v starosti l:{ meseeev. i Tem potom se zahvaljujeva botrom Franku in Jožefi Lindič za njuno pomoč* in tolažbo. Hvala .Johnu in tiosie Možic»ter družini Petrič in Antonu Miklavž za vso pomoč iu tolažbo lcartero ste naju storili v teh bridkih dnevih pre-
i ;zkusnje. Najprijaznejše *c zaliva-Mjujeva Kev. J. Omanu za obilno tolažbo. Hvala tudi A. Grdiua /ra vzoren red ob žalnem sprevodu. Hvida vsem. ki-ste nama bili v pomoč 'jj tolažbo ^v tem britl-kem in usodcpolneni času.
Ti ]ia, nama drai^a iu ljubljena h« *rka. spavaj mirno v svobodni zemlji. Tvoja nedolžna dušica sc j eseli.mej an»e!ci. naju naj pa to-":»ži zavest, da se vidimo nad zvezdami.
Žalujoči sta riši; I Lows iu Rosie Lindič.
Cleveland, (.» 21. <.kt. 1H1S
i
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Vst-ni sonulnikoni. prijateljem iu zmtiieei'' naznanjam, da mi i<* k^uia smrt vzeht mojf» ljubljeno /.« no oz. ma-ter
MARGARETO BAVEC,
staro .11 let: po tri ledne trajajoči bol«»z!ii je •!i'*i 7. oktobra, previdc-na s s\. zakramenti, v Gospodu liaspala. Z* meljske ostanke saio pokopali 10. oktobra -nu katoliškem pokopališču v Tarentumu. T*;:.
Tem potoni ve zahval ju jem dra-piin prijateljem ki so m ■ tolažili
času njene bolezni ter jo obiskali na mrtvaškem odru. Najle|>ša zahvala .Mrs. Johaui J ako vac zt krasni venec, ki «_ra je ranjki po-| darila na mrtvaški od«r. Srčna zahval;*. Mr. Matevžu A vein in nje-f4:o\i soprogi za njih ]»ozrt\o\al-, nosi.
lianjka je bila doma iz Starega pri Ložu. prej Margareta Ravšelj. v
Počivaj v miru. nepozabljens Žena in mati pet Hi otrok.
Žalujoči ostali: Anton Bavec, soprog. I Anton in Stanislav, sinova. Terezija. Margareta in Štefanija, hčere.
Urackeiiridgc. Pa.
(24-26—10 >
NAZNANILO.
Pittsburgh, Pa.
Naznanja se vsem slovenskim rojakom iu rojakinjam v Pitts-bnrghu in okolici da za:*adi no-1 cz ni. katera po celi Ameriki ; az-saja. pos bno tukaj v Pitt«bn^giiu. so vsi javili lokali zaprti ter vse ^''je ui ziMU-ovatnja strogo prepovedana. Zatorej se tudi zborovanje in javni shod Slovenskega Kopublikanskega Združenja, ki b;
imel vršiti 27. oktobra, m1 ne bo vršil iu obdržal i-er se vs:' preložilo na po/nejši čas. I to vam* že pj-fc.vMČa-sno iii»a«aiijeuo. kdaj w bo /(fnll-žii val 'in	Torej
mite si_ to na znanj«* ter prjj>ra-vTtc na kasne j« čas Pozdrav: Ivan Varoga.
i t
* • . .. "
sinv. m mu pnnpnaiii 7VF7A
U*M«wvtj«tia dn« 16. mvgnmtm ^Ukiri&F lakorporirana 22. april« 1909 "0®.	» ArUwi Pm*
kSedež: Johnstown, Pa«
GLAVNI URADNIK] I
nmaoilk: IT AN PROSTOR. 10M Norwood RGtovalaaC. OH*. Fod pred sednik: JOSIP ZOHKO. R. T. D. 2. Box 11*, West NawtM. Pa« •land tajnik: BLAŽ NOVAK, «34 Main St., Jotanstowa, Pa. 1. Pom. tajnik: PRANK PAVLOVČIČ. 634 Main St, Johnstowa, W, •L Pol tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Mala Street, Co&emanafc, Pa. Rlasajalk: JOSIP ŽELJL «002 St. Clair Are.. Cleveland. Okie. Pwa klagajalk: ANTON HOČRVAR, R. P. O. 2. Box 29 Bridgeport,
m«b
NADZORNI ODBOR f fiXI—<!■!! aadsor. odbora: JOSIP PETERNKL, Box N, W1UmI. Pa.
1. nadzornik: NIKOLAJ POVŠE, 1128 Fa by an St., City View.. N. B. Pittsburfh, Pa.
I. aadaoralk: IVAN CROSRLJ. Ml R. 117tk BL, Oloralamd, Okla,
9-
POROTNI ODBOR r fftttaaABll porot, odbora: MARTIN OBRBŽAN, Box TI, BmI MlMil
i«	^	- <
L porotnik: PRANO THROPCIC, R. P. D. B, Box 14«, Port	lif
L parotalk: JOSIP GOLOB, 191« So. 14tb 8t, SprlogflaUU DL
TRHOTNI SDRATNIKl 0P, POIIP T. CRAHRK, MS R. Ohio St, PlttsbwsK. Pa.
Oml m«: SS4 Hala M, Maitm, Pa.
URADNO GLASILO I tUl BARODA". » Oortlandt Streot, Hnr Zasi CM
Owjona drafltra, oatroma njih uradniki, to uljudno profcBl. poBlJ^B m dopise naravnost na flarneico tajnika ln nikogar drnpega. Dmu aaj ao pod Je edino potom Postnih, Bxpresnlb. all Bančnih denarnih aakasnlc, nlkakcr pa ne potom privatnih Čekov. Nakamloe aaj N naslovijajo: Blaž Novak, Tittle TrusC &. Guarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo ■ menečnim poročilom na naslov gl. tajnla.
▼ alnčajo, da opasljo drnitvenl tajniki pri poročilih glavMga taj-alka kake pomanjkljivoetl, naj to nemudoma namenijo arada n«i mjnlka. da ae v prihodnjo popravL
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Na/nartiam vsem soi-o^I^iiion; j pi ;jatclin znancem lu/no. vest. <la m«- je ilne 11. oktobra za-, •mstil.; soproga <>z. mati
MARIJA MARN,
rojena v Mengšu na tiorcnj'-kein. Pokopu« je bila -tara ^T let.
*T'em potoi:: s»* iskreno zab\ !jujeir. vsem. ki jo obiskali, ko1 je bil.i na linlvaškeii! odru. Po sebno se pa zahvalim Iružiui An-! ton i'.i Kozi Sl«*!5ovw ter družini VulentJii iu Antonija K.ubija, ki •.it se t olik« • potrudil1 ob < rt-u smeti t« r za vence, ki s » jib darovaliJ Zahvalim m* tinli vsem. ki vi jo opremili k večnemu počitku na k;«-, tolisko po!*"'ipJ.lišč«* v Kuibov. O
Tebi pi; lirama žena iu in;»ti naj lahka ameriška z-unljn. ]»<i j«j v n/iru!
Žalujoča ostala :
Valentin M^rn. sopro-r.
Fiank Marn, sin. i.'oiineajt Ohio, IG. okt. 11*i s.
MMHHBKdflBBBB
t
naznanilo in zahvala.
Spoilaj podpisani tužnim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem žalostno vcol. da je div IG. oktobia ]>opobln * p«> osem dni tiajajoei lioleini v mirno v .1n• till /as-p;:! moj prijatelj
tvIn rovan.
Pokojni je bil doma i/, Goiv'* pri Postojni. Vara in občina IIicjiovice, kjer zapušča ženo, dva ne b»-mstla otroka. »>četa in dva brata. Pripadal !« društ\u štev. 14:; WSDPZ. v Uctisonu. .AI<i., katero' mu je priredilo primerni poirrebj kakor v sc<lanjili časih. 1'okopah1 smo ya na pokopališču v Tiiouius. W. Va.
I Tem potom se zahvalim \ sem,' [ki sc« mi stali na strani »b času [njegove bolezni. Najlepša hvala Ivanu Vavkeii in Ivami Petelin za njuno požrtvovalnost. Lepa hvala tudi Mir. Ani Pavčič in Mr. Franku Pavčič v 1 liomasu. Va., za po^treii)o '»!» času p^srre-ba.
Tebi. drafi /prijatelj, naj bo lali-!;a svobodna zemlja! Njegovi družini ;?i sorrKinikom moje sožalje.
Alois Pebevc, poročevalec. IKkIsc«. Md.. 'VI.
Želiiti iz*."tleti za mojo svakinjo MARIJO SI "TE. Stara j<- 47 let ' in doma iz Dol« ?>jo Podpore.
Pr il časom je siu/.iia nekje v ' Prooklvna. N. V. Kdor rojakov ^e za niču naslov, naj uri blagovoli uaziiaikfti, ali pa naj >e ^a ma psi. ker ji želim izplačati n iciio jerbščino i/, stitrciru km. •a. Moj Iias-ov je: Mary Sute. 414 Cartieb! St.. Kveb-tli, Minn. (24-2G—M j • ----1
Rojaki, naročajte m na "QLASj NAROD A", največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
Iščem svojega brata TONY SPRI-\A. podiunače StipUnov Doma je Pasjaka, občina Jelšane na 1 Primorskem. Pred osmimi me-i seei se j<* nahajal v državi Ohio j iu v okolici Pittsburgba. Prosim j cenjene rojake, ee kilteri ve z;« t njegov naslov, naj mi ga javi, mu bom zelo hvaležen. ali č«' .ai«! čita ta <*^l;is, naj se mi Kant oglasi !.er mu iiuam poročati j /elo \a/.:io novico. — John .Sunn:' Vl»s Commerce St. lin*--j ton W t-.'i.	C24-2G—10»
j Prav rad tu seztial, kje ne<laj nahaja moja žena MATILDA rojena Kuhal v vasi Dolenje pri Ajdovščini na Pri j moi-skeii!. V Ameriki biva že 7 lc». in sh-rr v Loraiuu O., štiri lit:;. V lel ;i P.*1G sva se poročila v Clcvelamlii in sva sla v Saint * lomi. Miiiii.. I jer sva živela nekaj "-asa. potem pa mi je pobrala .S?7"» in nekaj moje ebleke to j<- nt-znaiio kam od;>otovala. ^.linilo jc že p^ mesecev, du ule ne vem o njej. Mrs. Sibi me jc tožila ter sem moral plačati za njo dob;o\e. Zato izjavljam, ila o:I :,edaj naprej ne plačam za I nj > niti (<-nt.i več. Kdor kaj ve o njej. naj mi poroč-a. za kar mv j 1 n i lnah/en, ali naj se mi za soma javi. — S. K. Molek, Už4"v—1*1-17 First Ave., Minneapolis, Minn.	(22-21—IU
Ako imate sive lase, notem rabite BEUSLINTINKTUBO, od
katere postanejo sivi lasje popolnoma natumi, kakoršno ste imeli v mladosti; stcklenica 1 dolar in 7.7 centov. Ako imate BHEUMA-TIZEM, potem rabite WACHČIČ FLUID, kateri odstrani najstarej-. ši rheumatizem popolnoma v 8 dneh; stcklenica 2 dolarja 50 centov.
KURJE OČI na nogah, in BRADAVICE na rokah v 3 dneh popolnoma odstranim za 75 centov.
POTNE NOGE:—Ako vara so noge potijo, pofem rabite Knaj-pov prašek, pije pot; odstrani slabi duh in noge ostanejo čisto in zdrave, akatlja 75c. in traja celo leto. VIOLET MILO (žajfa) krasno lepo diši kakor vijolice, najboljša za umivanje lica, 3 kosi 'za 73c. Za vse drugo pišite po cenik, katerega pošiljam zastonj. Kedor bi rabil moja zdravila brez uspeha, mu plačam *5.00. Pri na-ročbi se priloži denar, papirnati denar se lahko v pismu pošlje; manj (hI dolarja pa v znamkah po 3 cente.
Jacob Wahcic faJ
ir 15192 Banna Ave. N. E. I | 1 * f Cleveland, Ohio. V X I
VJ^^lItallllllSiilliHl^^U