Zasavski
udajs »Zasavski tednik« * Trbovljah. - Urejuje uredniška odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva ln uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje 1. Trg revolucije 23 — Telefon St. UL — Račun pri Komunalni banki Trbovlje 609-70-1-14« — List Izhaja vsak petek. — Letna naročnina «X polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna «0 din. Cena izvoda v kolp lt din, — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubija Rokopisi, ki morajo biti v uredništvu Daj kasneje vsak torek, ae ne vračajo
^ototepoitet
TEDNIK
St. 35
TRBOVLJE, 29. avgusta 195*
Leto XI
g—| \jkar nHlaŠAti
■■h n in«ir VUlcl&sBU
FOTOREPORTER
V petek se je ie navsezgodaj raznesla Po vsem Krškem ln Vidmu razveseljiva novica: »Tovariš Tito bo po novi trasi avtomobilske ceste potoval tudi skozi našo občino!« Ob desetih so se pred občinskim ljudskim odborom, pred tovarno celuloze in drugod že začele zbirati gruče ljudi, ki so jih avtomobili neprestano vozili na novo cesto. Nič jih niso ovirali grozeči deževni oblaki. Predsednika Tita, podpredsednika tov. Rankovlča, tov. Marinka in ostalo spremstvo je obkolila množica ljudi, ko so pri vasi Brege izstopili iz avtomobila in jih prisrčno pozdravila.
V New Yorku se je pred dnevi končalo izredno zasedanje Generalne skupščine. Delegati posameznih dežel’ članic OZN, so se razšli z bolj mirno vestjo, kot so prišli, saj tokrat niso izgubljali časa za brezplodne in dolgovezne razprave. Sprejeta resolucija o pomiritvi na Srednjem vzhodu pa'jasno pove oziroma potrjuje načela medsebojnega spoštovanja. Naš držayni sekretar Koča Popovič je v odgovoru na vprašanje naših novinarjev v New Yorku poudaril, da bodo sadovi tega zasedanja
pozitivno vplivali
tudi na mednarodne stike nasploh. Na tem zasedanju je bilo vnovič potrjeno naše znano gledišče, da so pogajanja najboljša pot za ureditev odprtih mednarodnih problemov, zlasti če se razvijajo na podlagi enakopravnosti ih ob konstruktivni uporabi znatnih možnosti, ki jih nudijo Združeni narodi. Zlasti bi bilo treba pričakovati večje napore za ureditev . mednarodnih problemov na bližnjem rednem zasedanju Generalne skupščine OZN. Eno izmed glavnih vprašanj, kjer je treba doseči nujen napredek, je problem razorožitve.
Tudi ZDA za opustitev jedrskih poskusov?
Ko je SZ v letošnjem marcu presenetila svet z napovedjo o opustitvi jedrskih poskusov, so se oči milijonov ljudi obrnile na ono stran luže in pričakovale, da bodo ZDA ravnale po sovjetskem vzgledu. Preteči je moralo skoro šest mesecev, da so se ZDA naposled le odločile za 'a konak, da vsaj, za najbližji čas odvrnemo strašno moro uporabljanja jedrskih orožij. Vendar ameriški krogi poudarjajo, da ZDA ne pričakujejo, da bo kmalu sklenjen sporazum s SZ o vzpostavitvi inšpekcijskega sistema in da je glavni namen Predloga predsednika Eisen.ho-tverja o prenehanju jedrskih poskusov, lotiti se na nov način problema razorožitve, da bi tako našli izhod iz slepe ulice. V Waishingtonu menijo, da bi pogajanja o prenehanju jedrskih Poskusov, če bi jih začeli 31. oktobra, bržčas trajala leto dni.
bi rekli: čeprav trajajo tako dolgo, glavno je, da bi dosegla če ne trajno, pa vsaj začasno opustitev teh poskusov.
Se ena nota SZ
Predstavniki treh zahodnih Velesil so oni dan Izročali sovjetskemu ministrstvu za zunanje zadeve note, v katerih predlagajo, naj bi v Moskvii obnovili diplomatske priprave za sklicanje konference najvišjih pred-stavnikov. Med drugim note opozarjajo na predlog zahodnih velesil z dne 31. maja tega leta, naj hi se izognili težavam, ki •o nastale spričo različnih sta lišč glede dnevnega reda konference najvišjih predstavnikov. Predlog zahodnih velesil vsebuje pet »nevtralnih točk« s pripombo, da zahodne velesile pričakujejo odgovor SZ na ta predlog. Torej vse kaže, da se bo korespondenca za sestanek najvišjih nadaljevala, in. morda se bodp državniki le sešll.
S PREDVOLILNIMI PRIPRAVAMI V ZADRUŽNE SVETE
Republiški Izvršni svet je s posebnim odlokom določil, da morajo vse kmetijske zadruge razpisati volitve zadružnih svetov v času od 15. septembra do 30. novembra. Čeprav je to precej dolgo časovno razdobje, je na drugi strani vendarle toliko neodložljivega dela, potrebnega zavoljo tega, da bodo vse predvolilne priprave dobro opravljene.
V Zasavju se predvolilne priprave še niso začele, nekatera kmetijske zadruge pa že pripravljajo, da bodo prihodnji teden storile prve ukrepe za temeljito akcijo pred samimi volitvami. Tako samo nekatere zadTuge, vse ostale pa, kot je videti, ie niti razmišljati niso začele, kje začeti in kako sestaviti podrobne načrte, da ne bo zastojev ali kakih presenečenj.
Kot kaže, bo prva naloga kmetijskih zadrug in vaških organizacij Socialistične zveze seznaniti zadružnike z novo obliko upravljanja v naših zadružnih organizacijah. Zasavski zadružniki, vsaj dobra polovica, je sicer že slišala o spremembah, ki jih pripravljajo v osnovnih zadružnih organizacijah, po katerih bomo v kmetijstva v prihodnjih letih dosegali še večje in lepše uspehe, nihče pa jim še ni podrobno pojasnil in povedal, kaj vse hočemo in moramo doseči v naših zadrugah oziroma zadružnih organizacijah. Velika večina zadružnikov se dobro zaveda, da so minili časi, ko so lahko na svojih kmetijah neodvisno drug od drugega pridelovali vse, kar so prvenstveno potrebovali zase, premalo pa mislili na potrebe trga, kot se zavedajo, da bodo iz zemlje dobili mnogo več, če bodo obdelovali svoja posestva na podlagi sodobnih agrotehničnih nkrepov ter z modernim pogodbenim sodelovanjem z zadružnimi organizak cijami. Zdaj so na vrsti zadruge, da še temeljiteje in podrobneje seznanijo vsakega kmeta, da bo poglej zadružna organizacija pravzaprav njihova gospodarska organizacija, v kateri bodo lahko vplivali na celotno gospodarjenje, kot vplivajo delavci preko svojih organov upravljanja v naših tovarnah.
Toliko o tem delu, s katerim res ne kaže odlašati in že pred polletnimi občnimi zbori kmetijskih zadrug seznanjati naše
kmetovalce in zadružnike .Na drugi strani je treba celotnim pripravam politična vsebina. Občinska vodstva Socialistične zveze tale čas že pripravljajo vze potrebno za izvedbo predvolilnih in volilnih priprav. Načrti so kaj različni in bodo seveda prilagojeni trenutnim prilikam zadružnih organizacij posamezne občine. Vsekakor bodo morali v marsikateri zadrugi trezno preudariti, če niso pri njih potrebne nekatere organizacijske spremembe. Sicer smo pri nas v Zasavja z zadnjo reorganizacijo uspeli nekatere manjše zadruge združiti v večje zadružne organizacije, sposobne korakati z dahom časa, ne bo pa odveč še preudariti, če kje le še niso zadruge premajhne ali celo prevelike. Prav tako bodo morali v vseh kmetijskih zadrugah še pred razpisom volitev raztolmačiti svoje načrte za prihodnje. To bodo bržčas storile na polletnih občnih zborih, in ob tej priložnosti naj steče tudi beseda o vseh drugih načrtih in predlogih, ki jih kaže, če so umestni, upoštevati. Ne gre pozabiti tndi na različne pomanjkljivosti v dosedanjem delu kmetijskih zadrug. Kolikor bodo zadružniki konstruktivno kritizirali slabo delo upravnega vodstva, naj povedo tudi svoje mnenje, kako se v bodoče izogniti podobnim slabostim.
Nič manj važna ne bo izbira ljudi, ki jih bodo predlagali v nove zadružne svete. Ne smemo pozabiti, da je bilo v zgornje-savskih, zlasti pa v spodnjesavsklh kmetijskih zadružnih organizacij v upravnih vodstvih vse premalo komunistov, zlasti mladih ljudi in tovarišev, ki jim zadruga pomeni Izpolnitev njihovih načrtov. Ne pozabiti na žene — zadrnžnice, ki so s svojim dosedanjim delom dokazale, da želijo sodelovati in tudi odločati v zadrugah.
Skratka: to so samo nekatere stvari, ki jih kaže podrobno In temeljito obravnavati v tem času. Spet moramo ponoviti, da ne kaže odlašati s tem delom,kajti tega je toliko, da nas utegne čas prehiteti. To pa bi utegnilo silno škodovati razvoju naših zadrug ▼ bodočem razdobju.
M. V.
Pred zbori proizvajalcev v Vidmu-Krškem
Komisija za družbeno upravljanje in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Vidmu-Kršem sta pripravila vse potrebno gradivo za zbore proizvajalcev po delovnih kolektivih. Na teh zborih bodo poročali člani občinskega zbora proizvajalcev o izvršitvi družbenega plana občine v prvem polletju, predstavniki delavskih svetov pa bodo poročali o poslovanju podjetij v prvi polovici letošnjega leta.
Vsa poročila so skrbno pripravljena.
Sindikalne podružnice bodo poskrbele za polnoštevilno udeležbo sestankov z osebno propagando. Člani delovnih kolektivov se bodo na ta način lahko podrobno seznanili o dobrem ali pa slabem gospodarjenju v podjetjih in mogli bodo predlagati, kako naj bj se poslovanje ieboljšalo.
Praznik posavskih vinogradnikov
PREOSTER START
Hrvate kem u dirkaču na speedway dirkah v Vidmu-Krškem ja motor zaradi prevelike brzine »nšel«, tako da se je dirkač krepko usedel na tla
VINOGRADNIŠKA RAZSTAVA — ZBOR POSAVSKIH VINOGRADNIKOV — VINSKA POKUŠNJA — PROSLAVA 10-LETN1CE OBSTOJA PODJETJA »VINO-BREZICE« — POKROVITELJSTVO NAD PRIREDITVIJO JE PREVZEL PODPREDSEDNIK ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE TOVARIŠ FRANC LESKOSEK-LUKA
V Brežicah se že vneto pripravljajo na slavnostno praznovanje v septembrskih dneh, ko bo tamkaj v Posavskem muzeju odprta vinogradniška razstava, nadalje pokušnja najboljših bizeljskih in ostalih vin, prav tako pa zbor posavskih vinogradnikov. In še neko praznovanje bo v tem kraju: renomirano podjetje »Vino-Brežice« bo praznovalo Ob tej priliki 10-letnico svojega poslovanja. Nad vsemi temi prireditvami pa je prevzel pokroviteljstvo podpredsednik zvezne ljudske skupščine tov. Franc Leskošek-Luka.
UIUIIU
liiiiinimuiiinimiHiiimiuiDniniininiiifliiiiimiiiiiniiiiiiiiminmniinHinKiiiiiiimiiiimiim
Slavnostni koncert v Trbovljah
Zmagovalca v državnem merilu, Delavska godba na pihala in Zabavni orkester iz Trbovelj, bosta priredila v soboto, 30. avgusta zvečer ob 19.30 v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah slavnostni koncert pod vodstvom kapelnika Toneta Hudarina in Mihe Gunzka. Obe godbi bosta na koncertu nastopili s programom, s katerim sta osvojili prvo mesto na nedavnem zveznem tekmovanju na Ohridu.
Trboveljčani! Oddolžimo se našim amaterjem, ki žrtvujejo ves svoj prosti čas za dvig kulture in ugled Trbovelj, s tem, da se bomo udeležili tega slavnostnega koncerta v polnem številu.
Na svidenje v soboto zvečer v Delavskem domu!
....................................................ra m,
V nedeljo prve tekme
RUDAR NAMESTO V II.
ZVEZNI LE V SLOVENSKI CONSKI LIGI
V nedeljo so v Ljubljani od-ločili, da bo potekal razpored Prvenstvenih nogometnih tekem * slovenski conski ligi, v katerih bo sodelovalo tudi moštvo trboveljskega Rudarja, ki se ril uvrstilo v višji tekmovalni tazred.
V B E M E
Prevladovalo bo lepo vreme krajevne ali kratkotrajne pada rine pričakujemo okoli Sl. avg« *ta ter 3. ali 4. septembra. Moč ! Padavine z ohU<Ytvijo okoli '« aoptembra.
Tekmovanje se bo začelo že v nedeljo, 31, avgusta, ter bodo tekmovali:	Kladivar iz Celja,
Grafičar iz Ljubljane, Triglav iz Kranja, Branik iz Maribora, Krim iz Ljubljane, moštvo Izole, Rudar iz Trbovelj, »Ljubljana« iz Ljubljane,' moštvo z Jesenic, »Maribor« iz Maribora, Slovan iz Ljubljane, ter moštvo iz Sobote ali iz Brežic.
Spored slovenske conske lige
Trboveljakl Rudar bo igral prvo tekmo v Izoli. — Podroben razpored tekam bomo objavili v prihodnji številki, ko bo znano, ali ao se kvalificirale tudi Brežice..
Poseben pripravljalni odbor za te prireditve ima polne roke dela, da bo vse v redu pripravljeno za sprejem številnih gostov, ki bodo videli v Brežicah prikaz in razvoj posavskega vinogradništva in njegove perspektive. V soboto, 6. septembra, bodo v Posavskem muzeju odprli vinogradniško razstavo, hkrati pa bo tamkaj pokušnja domačih vin. Na vinski razstavi bodo sodelovali predvsem domači vinogradniki, pa tudi vinogradniki iz sosedne Hrvatske, Iz Štajerske in Goriških brd.
Jubilant, podjetje »Vino-Bre-žice«, ki bo ob tej priliki obhajalo 10-letnico svojega dela, bo razstavil^ 36 vzorcev vin z Bizeljskega, Semiča, Gadove peči, Istre, Goriških brd, Dravinjskega vrha, Podlehnika in Ormož«.
Vinarska zadruga Brežina bo sodelovala a petimi vzorci, vi-
narska zadruga Kostanjevica a 4 vzorci, a podjetje »Vino-No-vo mesto« z 2 vzorci vin. Kmetijska zadruga Sesvete bo prikazala 2 vzorca, prav tako KZ Jeišingrad 2 vzorca, a KZ Ze-lima 4 vzorce, nadalje KZ Bizeljsko 4 vzorce, KZ Metlika in KZ Vivodina tudi po 4 vzorce, enako tudi zadružno posestvo Brda-Dobrovo. Razstavljale bodo tudi kmetijske zadruge Tuhelj, Novi dvori in Klanjec in tudi nekateri posamezniki. Vseh razstavljenih vinskih vzorcev bo 76.
Posebnost vinske razstave z vinsko pokušnjo bo ta, da bodo pri oceni sodelovali razen strokovne komisije tudi vsi obiskovalci. ■
Vsi najboljši ra-zstavljavoi bodo dobili diplome in odlikovanja.
Brežice bodo prvi dan, 6. septembra zvečer, s kresovi na okoliških vrheh dale vedeti vsem, da obhajajo posavski vinogradniki svoj praznik in da se pripravljajo na zbor, ki bo v nedeljo, 7. septembra, na stadionu v Brežicah. Po budnici v nedeljo, 7. septembra, zjutraj, in slavnostnim sprevodom s prikazom vinogradništva bo zborovanje na stadionu z udeležbo posavskih vinogradnikov, godbe iz Kapel ter vseh povabljenih gostov. Na tem zborovanju bo govoril tudi pokrovitelj prireditve — tovariš Franc Leskošek-Luka.
Pridelovalci žlahtnih bizeljskih in ostalih vin — udeležite se tega pomembnega vinogradniškega zborovanja! S polnoštevilno udeležbo boste dali priznanje in poudarek razvoju in razcvetu posavskega vinogradništva.
Obe razstavi v prostorih bre-
PR1PRAVE ZA GRADNJO BANČNEGA POSLOPJA V LITUl
V Litiji se pripravljajo na graditev novega bančnega poslopja. Prostor so izbrali na Cerarjevi njivi poleg litijskega kina in sedeža občinskega LO. Zdaj so tam začeli z izkopom odtočnega kanala, ki je speljan mimo predilniških stavb in se odteka pod znano lipo za stavbami v Savo. /	'•
žiškega gradu, tako vinogradništva kakor tudi vinska razstava, bosta odprti do 13. septembra.
Na veselo svidenje v napovedanih dneh v prijaznih Brežicah I
PRED TRGATVIJO
Posavski vinogradniki se pripravljajo na trgatev. Letos, tako pravijo, bo letina kar zadovoljiva, če ne bo še zadnji hip skočilo kaj vmes.
Srečanje s Titom
Prejšnji petek se je v Vidmu-Krškem in okolici iznenada razširila novica, da se bo maršal Tito peljal po avto cesti.
Okrog 1.500 ljudi se je zbralo na odcepu avto ceste pri Bre-geh, da bi videli našega ljub-
ljenega Tita. 2e ob enajstih je vse nestrpno čakalo na trenutek, ko bodo lahko navdušeno vzklikali našim najvišjim predstavnikom. Natanko opoldne se je pripeljal maršal Tito s svojim spremstvom, podpred-
m Mjj | ‘1%	f
Tako ie Pionirski odred »Maršala Tita« iz Leskovca pričakal visokega gosta.
V ZAGORJU SO USTANOVILI
MDB »Franca Fakina« v Zagorju
sednikom zveznega Izvršnega sveta tov. Aleksandrom Ran-kovičem, predsednikom LRS tov. Mihom Marinkom in drugimi.
Na veliko presenečenje se je avto, v katerem se je vozil Tito, ustavil med množico ljudi. Vse je navdušeno drlo k njemu.
V imenu občinskega ljudskega odbora Videm - Krško je tovariša Tita pozdravil predsednik občine tov. Stane Nun-čič in mu želel dobrodošlico na Krškem polju. Pozdravil ga je tudi pionir iz odreda »maršala Tita« iz Leskovca. Maršal se je obema zahvalil za pozdrave, pionirju pa je naročil, naj v njegovem imenu pozdravi vse pionirje odreda maršala Tita iz Leskovca. Nato je maršal Tito odšel mimo vzklikajoče množice in jo z nasmejanim obrazom pozdravljal.
Vsi so z zadovoljstvom zapuščali avto cesto, saj se je marsikomu izpolnila goreča želja, da je videl tovariša Tita iz neposredne bližine.	— š
Ker je v zagorski občini še posebej pa v samem mestu, vrsta komunalnih vprašanj, ki še niso rešena ln za to letos ni na voljo potrebnih finančnih sredstev, Je zagorska mladina sklenila, da bo pomagala pri izvršitvi komunalnih del. Tako je občinski komite mladine sklenil, da bo zagorska delovna brigada za komunalna dela nosila ime po naprednem zagorskem delavcu FRANCU FAKINU, ki so ga orjunaši 1. junija 1924. leta v Trbovljah ujeli, mučili in naposled ustrelili.
V štabu zagorske mladinske delovne brigade »Franca Fakina« za komunalna dela so na predlog občinskega komiteja LMS Zagorje naslednji tovariši:	Edi Juvan, Stane Dornik,
Štefka Klopčič, 6redko Stan-
car, Vlado Pravdič, Stene Bantan in Nesti Kržišnik.
Zbor mladinske delovne brigade »Franca Fakina« bo že ta mesec. Brigada bo imela svoja pravila, vsak brigadir pa bo prejel brigadirsko legitimacijo in verjetno tudi značko. Brigada bo nadaljevala svoje delo tudi prihodnje leto.
Zagorska mladinska brigada »Franca Fakina« za komunalna dela bo nadaljevala dela pri izkopu jarkov za vedovod ob Kolodvorski cpstl, kolikor dela še ne bodo skončana. bo izkopala jarke za kanalizacijo ob Ulici talcev, odstranjevala zemljo izpred gradbišča Delavskega doma v Zagorju, gradila gozdno pot na Izlakah, pomagala pri ureditvi kraja itd.
Zagorskim brigadisiem brigadirski: Hural
(**)
Trboveljske šene in dekleta se Izobražujejo
Pred kratkim so končali v domu »Svobode -Zasavje« v Trbovljah trimesečni tečaj za šivanje in krojenje. Tečaj, ki je trajat po trikrat tedensko v več izmenah, je obiskovalo 60 žena in deklet. Ob zaključka so tečajnice priredile uspelo razstavo svojih izdelkov.
Tečaj je organizirala podružnica zastopstva tovarna Singer iz Celja ln bo prihodnji teden začela z novim tečajem, in sicer v centru Trbovelj (pri Volkerju).
Za novi tečaj, ki bo trajal 4 mesece, in to po dvakrat tedensko, se je do sedaj priglasilo 70 žena in deklet.
POMENEK TEGA TEDNA
			
Premalo lasa
NA DVORIŠČU SEVNlSKEGA GRADU
Oni »v* s nekim članom delavskega svet« večjega u gorskega podjetja klepetala o delu in razvoju njihovega organa delavskega samoupravljanja. Iz njegovega pripovedovanja je bilo čutiti, da ni povsem zadovoljen s delom tega organa, ker je dejal, da ima vtis, da drugod delajo znatno boljše.
Sedla sva, da bi mi podrobneje rasloiil, čemu sl je ustvaril tako sodbo. Kar hitro sva razvozi jala uganko. V njegovem podjetju se namreč delavski svet shaja navadno vsaka dva meseca. Zato so dnevni redi zasedanj tako natrpani, da
je vsaka konstruktivna razprava skoro nemogoča. Upravno vodstvo in predsednik delavskega sveta uvrstita v dnevni red zasedanja toliko zadev in problemov, da je pri večini članov organa delavskega samoupravljanja razločno opaziti nezadovoljstvo. Dodal je še, da mu ni všeč niti to, da so zapisniki zasedanj sestavljeni tako površno in brez sleherne mere odgovornosti, da morajo še na prihodnjem zasedanju vnašati vanje popravke in včasih cele stavke. Po njegovem mnenju nasiajo to zavoljo tega, ker delavski svet na zasedanju nima nikdar toliko časa, da bi dodobra obdelal en problem, eno vprašanje, marveč mora naenkrat obravnavati več drugih.
Res, mož ima prav. Preveč natrpani dnevni redi zasedanj delavskih svetov zgolj škodijo obravnavanju določenih, posebno važnih vprašanj v podjetjih. Zato se v Zagorju opaža, da se zasedanja delavskih svetov zlasti v večjih podjetjih zavlečejo na osem ur, ponekod pa cel dan. Najslabše je to, da do neki določeni dobi na zasedanju odločajo o številnih važnih vprašanjih brez slehernega razpravljanja in kar formalistično potrjujejo sklepe, ki so velike važnosti sa dobro gospodarjenje. Ali ne bi bilo bolje da bi bili dnevni redi zasedanj
krajši, dobro pripravljeni, člani organov delavskega upravljanja pa naj bi dobili vse potrebno gradivo najmanj pet, dn| pred zasedanjem, da se lahko dobro pripravili na obravnavo? Praksa je pokazala, da so taka zasedanja vedno vsebinsko bogatejša, in malokdaj se dogodi, da bi o čemerkoli sklepali brez vsestranske razprave.
sr.
Se slabše je to, da so zapisniki zasedanj sestavljeni površno, in res kot je dejal ta delavec, brez vsakršne mere in čuta odgovornosti. Ponekod uvajajo prakso, ki je že pokazala polno upravičenost obsto-»ja. Namreč za zasedanje določijo enega ali dva stenografa, ki vestno zabeležita vsako podrobnost. Tega sl sicer ne more privoščiti vsako manjše
Ljubljana - največja vinska klet
Važno opozorilo vsem naročnikom »Zasavskega tednika«
Prve dni meseca septembra vas bodo, dragi naročniki in bralci našega lista, obiskali pismonoše, ki vam bodo prinesli poštno položnico za plačilo naročnine za II. polletje 1958.
Ker mora uprava našega tednika pisati položnice že prej, in je možno, da Je kdo od naročnikov medtem že poravnal naročnino, prosimo, <fa nam oprostite opomin za poravnavo naročnine. Tak naročnik naj napiše na položnico, da je naročnino že poravnal.
Prepričani smo, da ne bo nikogar med vami, ki ne bi poravnal naročnine za »Zasavski tednik«, saj je ta minimalna.
»Zasavski tednik« je najcenejši slovenski tednik, saj znaša naročnina za celo samo 400 din, za pol leta pa 200 din.
Uprava »Zasavskega tednika«
Ze skoraj pred tremi tisočletji so na našem ozemlju gojili vinsko trto in kvalitetna vina naše zemlje so bila že v časih atarih Rimljanov znana vsemu rimskemu imperiju.
Prav nič čudnega ni, da je Ljubljana postala tako znano mednarodno središče vinske trgovine in da so se tukaj prirejali že pred stoletji posebni vinski sejmi, ki so ponesli slavo naših vin širom po svetu. Tudi po osvoboditvi smo kmalu začeli s prirejanjem vinskih razstav, ki so takoj prerasle v mednarodne. Med mednarodnimi vinskimi sejmi je bil zlasti znamenit lanski, ki je bil združen s plenarnim zasedanjem Mednarodnega urada za vino. To je bilo najvišje prifcnanje kvaliteti naših vin in najvidnejši tuji vinski strokovnjaki so našemu dopisniku — reporterja o tej priložnosti najbolj laskavo izjavljali:
— Slovenija ip i sistematičnim gojenjem standardnih vin dosegla prvo mesto. Postala je prava šola za negovanje kvalitetnih belih vin, ki imajo svetoven sloves. Vedno bom propagator takih mednarodnih manifestacij, kot so mednarodni vinski sejmi v Ljubljani.
Dr. Richard Teltscher iz Londona
— Veseli me, da sem kot vinski strokovnjak lahko preizkusil najboljša vina z vsega
sveta. Prijetno me je presenetil izreden uspeh belih slovenskih vin, ki so izredno dobro šolana.
Prof. Mihajlo Gerasi-mov iz Moskve
— Jugoslovanska vina, zlasti slovenska vina, so v ostri konkurenci odlično prestala svojo preizkušnjo. Zaradi tega dajemo vse priznanje enologom te dežele.
Prof. Luis Oincinnato de Costa iz Lisbone
— Dejansko služi Ljubljanski velesejem za ye.g med vzhodom in zahodom. Mnenja smo, da bi morali sejem še bolj spo-polnltl z vinogradniškimi stroji in z opremo za kletarstvo.
Ing. Ramo n Esternela Iz Pariza
Naj nekaj teh Izjav zadostuje kot dokaz mnenja, ki so ga ponesli s seboj tuji strokovnjaki po lanskem III. mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani. Vsekakor smo lahko ponosni na dosežene uspehe, ki bodo omogočili, da se bodo naša vina še laže uveljavljala na mednarodnih tržiščih.
podjetje, vsako večje pa lahko, saj na ta način odpade vsaka površnost. Morda bi bil priporočljiv nakup tako imenovane »stenorete«, kot jo je kupila trboveljska »Mehanika«, katera se v podjetju zelo dobro obnese in bi to aparaturo lahko uporabljalo več podjetij. Zapisnik zasedanja delavskega sveta je tako važen dokument, da je povsem napak, da bi na naslednjem zasedanju morali vnašati vanj korekture. Kot zahtevamo od vsakega delavca, da opravlja svoje dolžnosti v skladu s pravili podjetja, tako moramo zahtevati tudi od administracije tolikšno, če ne še večjo disciplino pri njenem delu.
(v)
OBČINSKI PRAZNIK V RADEČAH
Spored prireditev od 31. avgusta do 7. septembra 1958
31. Vili. ob 20. uri: dom. Svobode Radeče:	»Pokaži, kaj
znaš;
L IX. ob 20. url: dom Svobode Radeče: drama »Molk«, gostovanje SG Celje;
3.	IX. ob 20. uri: dom Svoboda Radeče: italijanski film »Hči polka«;
4.	IX. ob 19. url: mestni park: koncert godbe DPD Svoboda Radeče;
5.	IX. ob 20. uri: dom Svobode Radeje: komedija »Uspavanka« v uprizoritvi Mestnega gledališča Radeče;
8. IX. ob 18. uri: slavnostna seja občinskega ljudskega odbora Radeče;
od 18. — 20. ure: promenadni koncert železničarske
godbe iz. (Zidanega mosta v Mestnem parku;
ob 19,30: baklada in množično zborovanje na trgu v Radečah, nato prosta zabava radeških lovcev in ribičev;
7. IX. ob 9. uri: odbojkarski turnir na telovadišču
»Partizana« Radeče s sodelovanjem
vseh telovadnih društev občine Radeče.
«
«»»»►»»»»»«».....................................................
PREPOČASI
V Trbovljah je bila skupna seja svetov za gospodarstvo in finance občinskega ljudskega odbora.
Ob prvi točki dnevnega reda so pregledali dosežene dohodke in izvršene izdatke v času od 1. januarja do 31. julija 1958 in ugotovili: da je bilo v občinskem proračunu doseženih 43,24 odstotka dohodkov in opravljenih 45,99 odstotka izdatkov.
Koneo julija naj bi bilo po proračunu doseženih 58,33*/» dohodkov in izvrženih prav toliko Izdatkov.
Stanje torej ni zadovoljivo igt zavira ispotajev&nje določenih nalog, občinski ljudski odbor pa obremenjuje z visokimi obrestmi za kratkoročni kredit.
Precej slabo je stanje dohodkov iz gospodarstva, komaj ne-
DEUTEV ČISTEGA DOHOD KA NA OSEBNE DOHODKE IN SKLADE PODJETIJ JE
odvisna od produktivnosti dela
Novi predpisi z območja delitve celotnega dohodka, objavljeni v Uredbi o realizaciji odnosov v zvezi z razpolaganjem s čistim dohodkom in sredstvi gospodarskih organizacij (Ur. Ust 14-58), nalagajo gospodarskim organizacijam colfinositi, ugotoviti, kateri del čistega dohodka je plod prizadevanja delovnega kolektiva in kaj je rezultat gibanja tržnih cen in splošnih pogojev poslovanja.
Tisti del čistega dohodka, ki je posledica prizadevanja kolektiva, razdeli delavski svet gospodarske organizacije na del za osebne dohodke in na del za sklade. Del čistega dohodka pa, ki Je rezultat raznih drugih okoliščin, mora v celoti vnesti v sklade gospodarske organizacije, praviloma v sklad osnovnih sredstev, sklad obratnih sredstev in v rezervni sklad.
Delavski svet podjetja Je dolžan pri deUtvi čistega dohodka razložiti v periodičnem obračunu in v zaključnem računu osnove Čistega dohodka ln navesti razloge, zaradi katerih je del čistega dohodka, ki Je rezultat trga, razdelil na osebne dohodka.
Ker so sredstva podjetja družbena last, Ima družba pravico nadzirati uporabljanje sredstev gospodarske organizacije. To načelo Je prišlo v novih predpisih do izraza in je Izrecno poudarjeno glede nadzorstvene pravice zborov proizvajalcev in inšpektoratov. Občinski zbor proizvajalcev mora namreč prj pregledu obračunov in ustreznih analiz osredotočiti svoje zanimanje in razpravo na to, ali gospodarska organizacija racionalno uporablja in vlaga svoja sredstva tako, kot bi to delal dober gospodar. S posebno pozornostjo mora spremljati delitev čistega dohodka ter obrazložitev delavskega sveta k delitvi, splošni uspeh podjetja v poslovanju, zlasti pa produktivnost dela. Prav tako mora razpravljati v tem smislu okrajni zbor proizvajalcev v primeru, da delavski svet ne prejme priporočil občinskega zbora proizvajalcev in zahteva, da o tej stvari razpravlja okrajni zbor.
Nadzorstvena pravica družbe m pa ne ustavlja pri občinskem oz. okrajnem zboru proizvajalcev, kajti novi pred-pial pooblaščajo republiški zbor proizvajalcev, da lahko iz lastne iniciative oz. na zahtevo zbornice ali sindikatov nadzira in razpravlja o uporabljanju sredstev in delitvi čistega dohodka posameznih gospodarskih organizacij.
Mreža d--'v-- -■'s nsdrnr-
stva se izpopolnjuje še s pravico finančnih in drugih inšpektoratov, da smejo ustaviti izvršitev odločb organov gospodarske organizacije glede delitve čistega dohodka, če delavski svet ni v svoji odločbi ugotovil osnove za delitev čistega dohodka.
Iz vseh teh predpisov je videti, da mora imeti delavski svet podjetja jasno sliko o tem, ali izvira večji dohodek podjetja is prizadevanj« kolektiva ali je posledica ngodne tržne konjunkture in mehanisma trga.
Nesporno je to eno od najtežjih vprašanj in mnogi ekonomisti so mnenja, da je ta problem v praksi nerešljiv. Zato so podjetja oz. delavski sveti postavljeni pred težko nalogo, kako najti ekonomsko utemeljeno razlago za tisti del čistega dohodka, ki so ga predvideli za osebne dohodke delavcev. Prav tako el bo zbor proizvajalcev pri razpravljanju o periodičnem Jn zaključnem obračunu podjetij moral biti na jasnem, ali Je delitev čiste-
ga dohodka utemeljena gleda na poslovanje podjetja, ko razni momenti izven podjetja lahko vplivajo na njegov poslovni uspeh.
Eden izmed glavnih pokazateljev, ali Je delovni kolektiv a svojim prhutdevanjem dosegel večji dohodek, je naraščanje produktivnosti dela. Na nesrečo pa je merjenje produktivnosti dela silno komplicirano, in dejstvo jej da ni enotne formule za vsa podjetja, po kateri bi ae dala produktivnost meriti. Indeks produktivnosti sam na sebi pa tudi ni popolnoma zanesljivo merilo, temveč le ▼ sveži z drugimi pokazatelji, predvsem a lastno ceno itd.
O tem bodo našla podjetja koristne napotke v priročniku »Produktivnost, osnovni pojmi, merjenja in ukrepi ta Izboljšanja organizacije dela«, ki ga je sestavil dr. Vilko VUjčič, založila pa »Nova proizvodnja«. Priročnik Ja izšel in ae naroča pet založbi »Nove proizvodnje«, Ljubljana, Trubarjeva ul. 15.
Ing. M. H.
Nič več pogrebnih sprevodov skozi Trbovlje. — V Trbovljah že nekaj časa ni več pogrebnih sprevodov skozi mesto, ki so močno ovirali promet. — Svojemu namenu sia začeli služiti mrliški vežici v Zg. Trbovljah.
koliko boljši, a še vedno ne-sadovoljiv, pa Je pritok dohodkov od prebivalstva. Pregled o doseženih dohodkih za občinski proračun v času med 1. januarjem in . 3L julijem 1958 kaže, da je med dohodki iz go-spodaritva stanje kritično pri proračunskem prispevku is osebnih dohodkov delavcev gospodarskih organizacij, predvsem pavšalistov, in pri prispevku iz sklada skupne porabe. Med dohodki od prebivalstva pa Je stanje kritično pri občinskem prometnem davku trgovskih podjetij in pri občinskem prometnem davku od alkoholnih pijač.
Člani svetov so bili mnenja, da je treba ponovno pregledati in oceniti predvidene dohodke, doaiedno pobirati davke in ▼ vsakem primeru zakasnitve izvajati sankcije po veljavnih predpisih ter rebalansi ra tl proračun.
V nadaljevanja seje so razpravljali o prošnjah gospodarskih organizacij sa investicijska posojila sa osnovna sredstva is sredstev občinskega družbenega investicijskega sklada, in dali ustrezne predloge občinskemu ljudskemu odboru.
Med drugim so govorili o preureditvi bivše upravne stavbe Tajništva za notranje zadeve v Trbovljah v vajensko šolo. Mnenja so bili, da se letos uredi nekaj najnujnejših učilnic, za nadaljnja dela pa naj bi vse poslopje strokovno ogledali ln ugotovili, če ga je vredno v eelotl preurejati.
Odklonili so prošnjo mesarskega podjetja ROG za posojilo iz sredstev družbenega investicijskega sklada v znesku pet milijonov dinarjev za nakup novega avtomobila in nekaj
hladilnikov, predvideli pa sredstva za načrte za otroški oddelek splošne bolnišnice v Trbovljah, ki so naročeni pri Ateljeju za arhitekturo AZA v Ljubljani, in posluš&H poročilo strokovne komisije ObLOt ki je pregledala ln ocenila ie opravljena dela ter dela, ki jih bo treba ie opraviti v breme sredstev, ki jih je vplačal rudnik Trbovije-Hrastnlk kot nadomestilo za škodo po rudarjenju.
Pri pregledu opravljenih del na 2abjeku, Ribniku, ▼ Hoh-krautovi koloniji, na Keršičev! cesti ]n na Dobrni Je komisija ugotovila, da m sredstva na splošno pravilno namensko uporabljena, s razliko nekaterih,. ki so te uporabili tudi za popravljanje raznih oken, tal ln vrat, kar bi morali finansirati |s sredstev sklada sa vzdrževanje hiš.
Na dnevnem redu zo bile še prošnje nekaterih drugih podjetij, razpravljali so o najetju posojila aa gradnjo osemletke, o asfaltiranju cestišča od Sušnika do Cementarne, o ureditvi javne razavetljave na Vo-denski cesti (Kolonija sa cesto) in o najetju posojila is občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš v znesku 3,500.000 din za preureditev električnih instalacij od 110 na 220 voltov v stanovanjskih hišah »Za cesto«, Tu bodo stanovalci opravili vsa pomožna dela brezplačno. Sveta menita, da je pomoč imenovanim hišnim svetom utemeljena in sta sato predlagala ObLO da sprejme sklep o najetju posojila.
Končno so govorili še o ustanovitvi vodne skupnosti za Tr-boveljičico.
aninuuiuiniKimiitiuiMiiiiiiiitiiiniiimi
immm>iUHimum:imiiiiiii!miiiin!iiiimiflnimmimmmifflmmimimm<im!iiininiHi!nuiiiiiniDnitffii
ffffBORCEV^N AKTIVISTOV
MAJER!
ob 15. obletnici ustanovitve VI. SNOUB »Slavka Šlandra« v Mozirju dne 6. ln 7. septembra 1958
Družabni večer na Kleku
Program:
6.	septembra: eb 12. ort odkritje spomenika Šlandrov! t brigadi
na Šipku, na kraju njene ustanovitve; ob 17. uri slavnostna seja ObLO Mesirje ln odkritje spominske plošče na Domu Šlandrov« brigade;
ob 28. url akademija telovadnih društev Partisan.
7.	septembra: ob 9. uri v Lokah pri Moslrju zbor borcev Šlan-
drov« brigade in aktivistov;
ob 10. url slavnostno sborovanje — proslava 15.
obletnice ustanovitve brigade Slavka Šlandra;
Po proslavi sabava s kulturnim sporedom.
OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV MOZIRJE
Aktivnost organizacije ZB NOV v Trbovljah
Delo Zveze borcev NOV v Trbovljah J« bilo letošnje leto dokaj živahno. Vse od zadnjega občnega zbora, na katerem so si člani zadalj vrsto sklepov in nalog, je organizacija vse do danes prevzete obveze Izpolnila. Posebno aktivno je odbor ZB releval prošnje ln pritožbe, vložene po članih. Od 2 0 vloženih prošenj je odbor rešil vse.
Lepo se je organizacija borcev pripravila tudi na proslavo 1. obletnice bojev na Suitje-
NAS KOMENTAR
Arabsko sporazumevanje!
Pred dnevi se Je v New Torku končalo izredno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, o katerem lahko rečemo, da je opravičilo upe človeštva. Ob zaključku je namreč soglasno sprejelo arabsko resolucijo o ureditvi razmer na Bližnjem in Srednjem vzhodu, ki predstavlja pomembno zmago sil miru in napredka.
Ze prvi dan izrednega zasedanja je Sovjetska zveza predložila Generalni skupščini svoj načrt resolucije, ki zahteva takojšnji umik angleških čet Iz Jordanije ln ameriških iz Libanona. Tudi številne druge delegacije ao se Izrekle za takojšnji umik intervencijskih čet.
Izven uradnih sej so bila ves čas številna posvetovanja med posameznimi delegacijami in ie se je nakazovala zaostritev nesoglasij, ker je Norveška ob podpori ZDA predložila resolucijo, ki Je povzemala vse točke El-senhowerjevega načrta ter Je skušala celo opravičiti vojaško Intervencijo na Srednjem vzhodn. Toda zaradi velike aktivnosti afriško-azijske skupine in predvsem glavnega tajnika Arabske lige Hasnne ter sunanjega ministra Združene arabske republike Favzlja, je med arabskimi delegacijami prišlo do sporazuma, na podlagi katerega so te predložile svojo resolucijo, ki Je Mia potem v skupščini soglasno spre-‘eta. Pred to resolucijo sla se umaknili ekstremni resoluciji Vzhoda ln Zahoda In vsi so v arabski resoluciji -*ŠM vsaj deloma tisto, kar so (skali.
Resolucijo je podpisalo deset arabskih delegacij med njimi tudi libanonska In jordanska. Resolucija naroča glavnemu tajniku OZN, naj doseže takšne praktične dogovore, ki bi olajšali nagel umik ameriških ln angleških čet s Srednjega vshoda. Rasen tega poziva vse dežele, naj medsebojno spoštujejo ozemeljsko nedotakljivost in suverenost, potrjuje načela Arabske lige in predvideva nadaljnje proučevanje možnosti, da bi na Srednjem vsbodn ustanovili regionalno ustanovo sa gospodarski razvoj.
Is virov zahodnih delegacij je slišati. da bi se utegnile ameriške In angleške čete umakniti še pred koncem septembra, ki Je določen kot rok tajniku HammarakjMdu, da predloži svoje prvo poročilo, HammarskJBld Je že odpotoval na 8rednj| vzhod. Najprej se je ustavil v Jordanski prestolnici Amanu. Začel je vrsto posvetovanj, kakor mu nalaga resuluclja, ki tudi določa, naj h| se sporazumel o •navzočnosti* OZN v Jordaniji. Ta navzočnost naj bi morda bila v tem, da bi tam stalno Mvata delegacija OZN
Mnogo Je pripomogla k sporazumu nenehna dejavnost izven blokovskih držav in med temi tudi jugoslovanske delegacije, katere delo Je vzbudilo veliko pozornost. Vse to je ugodno vplivalo na pomirjenje med arabskimi državami, ki so sestavile svojo resolucijo. Ta korak ima tudi globoko političen simboličen pomen. Krizo na Srednjem vzhodu, ki je posledica zunanjega vmešavanja, so vendarle rešile države tamkajšnjega področja same. S tem s« je vzpostavila arabska solidarnost, (n sama skupščina OZN je izglasovala skupno z resolucijo načela Arabske lige, ki se v resoluciji omenjajo. To je posredno priznanje miroljubnosti lige. Za resolucijo je glasoval tudi izraelski delegat, čeprav se v njej omenja Arabska liga. To je tudi zelo pomembno, kajti Izrael je moral vendarle priznati arabsko stvarnost in jo bo moral odslej v večji meri upoštevati, če bo hotel rešiti svoj obstoj. Arabska liga j« bila doslej mrtva zaradi nasprotij med Egiptom In Irakom. Sedaj pa, ko se je zrušil stari Irak, glavni steber Zahoda, bo postala organizacija, ki bo prej ali slej res povzela nalogo arabskega parlamenta. Glavni tajnik arabske lige Hasuna je že Izjavil, d« je končni cilj lige ustanovitev združenih arabskih držav.
V proces pomirjen ja in vedno večjega sodelovanja med Arabci spada tudi ponovno zhlttanje med Saudovo Arabijo in Združeno arabsko republiko. Predsednik vlade Saudove Arabije princ Felaal je namreč pretekle dni obiskal Kairo, kjer se je dolgo razgovarjal z Naserjem. Prišlo j« do novega obdobja lesnega sodelovanja In ie se govori • možnosti, da se Rau-dova Arabija pridruži Združenim arabskim državam.
In ne samo to. Tudi pakistanski ministrski predsednik Je izjavil, da Je bolje, če Irak ostane Izven bagdadskega pakta, ker to odstranjuje nesoglasja med arabskimi državami. Pripomnil je, da Pakistan ždi združitev med Irakom ln Združeno arabsko republiko. Kakor vidimo gre sa povsem važen razvoj, ki gre v smeri, kakršnega si reakcionarji v Waahingtonu in Londonu prav gotovo ne želijo. Res Je, da bo treba še dolgo, preden bo prišlo do pomlrjenja na Srednjem vshodu, kajti imperialistične sile ne bodo odnehale ln bodo še vedno $ pomočjo svojih lutk, kakršna Je Jordanski kralj Husein, rovarile na tem področju ter zavlačevale umik svojih čet Toda složen nastop v skupščini OZN, le pokazal, da ze majo Arabci v kritičnem trenutku združiti ln odločilna nastopiti prot) vsem nasprotnikom.
skl, ob dnevu borca in na dan praznovanja vstaje slovenskega ljudstva, 22. Julija. Na pobudo ZB NOV Trbovlje Je bil izvršen pohod partizanskih patrulj v počastitev dneva borca 1° 1. obletnice bojev na Sutjeski. Partizanskega pohoda ae j* udeležilo 45 članov borcev ob sodelovanju organizacij ZB Hrastnik in ZB Zagorje.
Na centralno proslavo ob 15-letnici bojev na Sutjeski je bila odposlana tjakaj posebna delegacija. Prav tako je terenska organizacija ZB z Dobrne v počastitev rojstnega dne maršala Tita priredila poseben izlet na Mrzlico, ki ga je združil* ■ kulturnim programom.
Da se tovariški odnosi med člani ZB NOV in njihovimi družinami čimbolj povežejo, Je občinski odbor ZB NOV v Trbovljah sklenil prirediti ta vse člane družabni večer v kulturnem domu »Tončke Čečeve« n* Kleku. Ta bo v soboto, 30. avgusta, 'oh slabem vremenu P* prihodnjo soboto, 8. septembra. Na Kleku bo preskrbljeno ra ples, zabavo in jedačo!
Na svidenje na Kleku!
Program dela za člane družbenega upravljanja
V občinskem odboru SZDL Videm-Krško deluje komisija za družbeno upravljanje, ki je pred kratkim sestavila načrt dela t* Jesen.
Vsi kolektivi bodo obdelali družbeni plan za leto 1958. Razen tega bodo razpravljali tudi o delovni disciplini in odnosih v podjetjih. Manjša podjetja bodo podala kolektivu poročil o poslovanju in prikazala svod* probleme. Komisija bo sklicevala dvomesečne konference * predstavniki delavskih svetov i® upravnih odborov, direktorji upravnimi organi občine ter * njimi obravnavala tekoče naloge In reševala nastala vprašanja. Pred volitvami v z,adru4it* svete pri kmetijskih zadrugah bodo priredili seminar.
Vso skrb bodo posvetili še bornlkom zbora prolzvaJ»l°*v' k' »e bodo na seminarju podrobneje seznanili a svojimi gasnl.
(johtimke muke
Ne želim, da bi pričujoči sestavek razumeli kot nekako senzacijo, sem pa še vedno pod vtisom nedavnega doživetja in ne morem si kaj, da ne bi povedal resnice o nekaterih privatnih gostilnah. Rad bi namreč povedal bralcem, da ni vedno na mestu hvaljenje privatnih gostiln, ker se nam to pretiravanje nemalokrat bridko maščuje. Nekateri zasebni gostilničarji sj namreč že domišljajo, da brez njih ne gre, in si zato kaj radi privoščijo igro s cenami. Res je, da skušajo bitj Izredno vljudni, včasih celo hlapčevsko ponižni, vendar vse to za drag denar...
»Vi ste mi pa zaračunali salamo po 1400 dinarjev. Najbrž ste
še zmotili.
V*
RAČUN MI JE ZAPRL SAPO...
Z otroka sem si privoščil oklet v planine. Ustavil sem se v privatni gostilni v Čečah. Narodi sem dve pečenki, dve koki: ta cigarete. Nisem* si namreč mislil, da bom moral izprazniti vse žepe za plačilo računa. Gostilničarka md je zaračunala ne Preveč izdatno malico nekal drobiža več kot 500 dinarjev..
Kmalu sem pozabil na ta dogodek dn prihodnjič me je pot nanesla spet v isto gostilno. Tokrat sem naročil 4 kodote, 10 dgk salame, nekaj kruhov in eno žganje. Mislil sem si pač, da teh »eloaj malenkosti gotovo ne bo stalo več kot 200 dinarjev. Pa 8em se iudi tokrat pošteno zmotil. Račun je znesel 365 dinarjev in ml je kar sapo zaprl. Toda, kaj hočemo, zakon ponudbe ta povpraševanja je treba upoštevati ...
2e sem naredil nekaj korakov stran od gostišča, ko sem si za-
čel očitati, da sem se pustil ogoljufati. Bolj ko sem računal, trdneje je bilo spoznanje, da so mi navadno salamo zaračunali po 1400 dinarjev. Ob tej misli mj je zavrela kri v glavi, obrnil sem se in pred gostilničarko:
Zvedel sem, da se niso zmotili. Salamo so mi zaračunali po 700 dinarjev, toda bilo je je 20 in ne 10 dkg. Zakaj mi je natakarica prinesla več salame, kot sem naročil, md niso pojasnili .,.
Na poti domov sem bil sam nase jezen, ker sem se tako osramotil pred gostilničarko. Olje na ogenj pa je še prilil sinek, ko je dejal:
»Atek, tiste salame pa že ni bilo 20 dek ...«
DEBELO ME JE POGLEDAL...
Sedel sem v gostilni, zadovoljen zaradi pospravljenega Iz-
Oče iz Boštanja so se s svojim konjičem zapeljali v Sevnico nakupovat in v KZ vprašat o semenu za jesensko setev. Oboje so dobro opravili. Zdaj se zadovoljni vračajo domov.
Nekaj sem jih slišal od ljudi, ki so se vračali s plani a.
»Meni je zaračunal čaj 20 dinarjev ...«
»Meni pa 30 ...«
Potem so se vrstile pritožbe na račun upravnika planinske koče, na pol .privatne gostilne. Ni šlo samo za razlike v ceman, ampak tudi za druge stvari Majhni obroki hrane, nobenih brezalkoholnih pijač in še kaj ...
Zgodbe, ki sem jih Slišal na poti po Zasavju, so me prisilita k razmišljanju o zakonu ponudbe in povpraševanja. Alj ga res gostilničarji lahko obrače.io samo v svojo korist? Kako to, de jih nihče ne kliče na odgovornost, ker imajo pomanjkljive cenike ali pa jih sploh nimajo? Spodaj v dolinah so te stvari še nekako v redu, toda v hribovskih gostilnicah je še daleč »d tega.
Nemalo je tudi gostilničarjev, ki se nenehno jezijo zaradi visokih davkov, čeprav ni nikjer videti, da jim gre slabo. Človek dobi vtis, da nekateri davčni organi celo nasedajo tarnanju, ne da bi se prepričali o dejanskem stanju.
Na koncu pa še to, da ne smemo preveč poveličevati vljudnosti nekaterih privatnih gostilničarjev. Saimo vljudnost, narejena in premišljena na denar, še ni dovolj, če ni obenem tudi človeškega, humanega odnosa do človeka. Tak odnos pa seveda ne more trpeti stvari, kakor s»;n jih opisal v tem sestavku ..,
HITREJE
ceneje!
Mladi tovarni rudarskih strojev v Trbov- tovarni dan za dnem trudijo fca čimbolj!«
Ijah je že od vsega začetka delal precejšnje preglavice dokajšen stanovanjski problem, ki pa je z leti še porasel.
V desetih letih je Strojna tovarna dogradila 74 stanovanj. Zadnje čase pa se je znašlo skupaj kar 130 starih prošenj, tem pa so se vedno znova pridruževale nove. Z dosedanjim načinom stanovanjske izgradnje bi tako lahko rešili stanovanjski vozel šele v naslednjem desetletju. To pa bi Imelo nepopravljivo škodo za vse podjetje.
Začeli so razmišljati o novi poti lz slepe ulice.
Tu se pojavi ideja tovarniškega komiteja ZKS. Vsak bodoči stanovalec in člani kolektiva, ki že imajo preskrbljena stanovanja, naj bi pomagali pri delih s prostovoljnim delom.
Pobuda doživi vrsto temeljitih premislekov, o njej govore med vsem kolektivom, sprva nekoliko skeptično, potem čedalje bolj odločno. Tovarna nameni iz sklada proste uporabe 80 odstotkov za stanovanjsko izgradnjo.
1. junija že zaživi gradbišče na Ličarjevem. Popoldne in dopoldne kovinarji bijejo boj s kubiki za rešitev more, ki-zdaj visi nad njimi. Mnogo mladih je. Celoten kolektiv je zelo mlad. Uspehi so zdaj že vidni. Prve dni septembra bosta dve poslopji že pod streho, tretje nekoliko kasneje, pri četrtem in petem pa so začeli rasti temelji.
Vse hiše bodo po načrtu dograjene do prihodnjega leta.
Mnogi izmed delavcev so že opravili svoje obveznosti pri gradnji, pa še vedno ne odnehajo.
Mladinci iz podjetja bodo napravili 5000 prostovoljnih ur.
Stanovanje v novih blokih STT bo tako cenejše za 400 do 500 tisoč din.
Medtem ko raste v Zg. Trbovljah novo naselje trboveljskih kovinarjev, se v svoji
proizvodne uspehe.
Čedalje uspešneje uveljavlja kooperacija med njimi in Litostrojem, mariborsko Metalno, Tamom in nekaterimi drugimi.
Gradbišče STT na Ličarjevem iivi
Seznam proizvodov je pred kratkim do polnil pripravni drobileo za ceste, k! ga je skonstrniral inž. Kuhar, Valentin Osredkar pa je izdelal prototip domače stojke, ki bo prihranila lepe devizne dinarje.
STT se zavzema za čimširšo serijsko pro izvodnjo. Precej skrbi posveča osebnemu lzo braževanju v podjetju in nadaljnjem lzpopol njevanju tehničnega kadra. Razmišlja tudi o ustanovitvi lastne mojstrske šole v Trbr-ljah
Ns visokih šolah štipendira 30 ljudi in bo prišlo v podjetje vsako letr šest novih In ženirjev.	-jak
IZ OCl V OCl
PRAVDA BREZ OSNOVE
Dve podjetji sta, podjetji v različnih krajih, z enakim delovnim področjem. Obe se trudita, da bi čimveč ustvarili, da bi imeli čimveč uspehov. Med njima se bije konkurenca. Ta Pa včasih zdaj tega zdaj onega izmed njih premočno zaskrbi. Tu nastane sporni kamen, in kdaj pa kdaj ta preraste meje in se odpre v odkrito natolcevanje enega proti drugemu. Na pomoč prihajajo lokalpatrio-tične parole.
Eno izmed obeh podjetij je prišlo v kraj, kjer živi drugo podjetje, s prošnjo o nakupu neke prazne hiše. Ljudem pri konkurenci to ni bilo pogodu.
Zakaj?
»S tem se zavira domače podjetje. S tem se »Izvaža« denar v druge kraje. Taka politika je nasploh zgrešena. Podpreti je treba najprej lastno podjetje!« .
Tuje podjetje nastopa v kraju že zdaj, ko še nima lastne hiše in bo tudi potem, pa če bo to imelo ali ne, če bo, na licitacijah boljše od drugih.
Zatorej je pravda okoli hiše povsem odveč.
. Smešna in nemogoča pa je tudi zahteva podjetja, ki se poteguje za nakup omenjenega poslopja v tem kraju.
Takole piše med drugim: »Kot pogoj postavljamo tudi pripravljenost oziroma izjavo občinskega ljudskega odbora, da bo lahko podjetje še vnaprej licitiralo in prevzemalo dela na tem področju ...«
Ljudem, ki so stavili te pogoje, bi moralo biti vsekakor jasno, da Ima podjetje z zakonom pravico licitirati sr vseh krajih in republikah v državi.	-jak
datnega kosila in ne preveč visoke cene. Pa ae mi je pridružil prijatelj.
»Lačen sem,« Je dejal. »Alt imajo kaj dobrega?«
Povedal sem mu, kaj sem jedel in koliko sem plačaL Bil je zadovoljen. Naročil je enako kosilo.
Počakal sem ga, da je pojedel ker sva imela isto pot. Prišel je gostilničar in povedal račun.
Prijatelj me je debelo pogledal. »Kako to, da je moj račun za pol večji od tvojega?« me je vrtal s pogledom. »Si se mi mar zlagal? Ali pa imaš pro-tekcijoN
Zbal sem se, da bom izgubit njegovo zaupanje, zato sem pobaral gostilničarja:
»Kaao pa, da ste meni zaračunali manj kot njemu?«
Dobila sva odgovor:
»Dal tem vam svoje kosilo m tega lahko zaračunam, kakor se mi zdi...«
Ng vem, kaj me dela tako. Imenitnega? Mrrda strah pred tem, da ne bi kaj slabega zapisal...
RAZLIČNI OBRAZI, DRUGAČNE CENE...
Primeri, kakršnega sem opisal malo prej, pa niso osamljeni.
SEM IN TJA PO DOLINI POD R0H0RJEM
Senovski mozaik
Vprašaš tu, tam, Iščeš na občini, vprašuješ na cesti, pa je odgovor povsod enak: na dopustu, na počitnicah, ta pride prihodnji teden, oni uživa obmorsko sonce, tretji je šel službeno v Videm - Krško, skratka: Senovčani so zamenjali zatohle urade, delo v jami, ali kjer koli zunaj, za dolgo pričakovan letni oddih. Vendar ne vsi: mnogi so že prebili zlati čas počitnic doma ali kje drugod in zdaj še tu pa tam pokramljajo o prostih dneh, izredno- lepem poletju, preklemanski vročini, nadležni zatohlosti in zdihujejo za kopeljo.
V senovskih oštarijah pridno točijo pivo, tu mrzlo, tam 6koro toplo, ln beseda gre o
vsakdanjosti. O tem, kako kratke noge ima denar, prekletem nadležnem cestnem prahu, ki ga noče ln noče biti konec (da bi vsaj nekoliko deževalo), ln podobnem.
Brestaničanl so v teh pasjih dneh najraje doma. Kdo bi hodil po sivi, prašni cesti in
POSEBEJ ZA ZASAVSKI TEDNIK
Slovenski slikarski umetniki v Prilepu
Dragi tovariš urednik! — Obljuba dela dolg — pa sem •e končno le spravil k piša-£ju. Resnica je, da se le težko usedem k črnilu, vendar ie bil še drug razlog, da se ni-*em oglasil tako dolgo. Vsi, kor nas je bilo v slikarski ko-ktatji v Prilepu, smo do zdaj Ze'lo pridni in naj boi lepak o tazstavl, ki vam ga pošiljam, *otn.o skromen dokaz za to. Minil je že skoraj mesec, od-kar sva se pogovarjala, da na) b» kaj pisal iz Prilepa za Tr. boueljčane in ostale Zasavce. * zamudo sicer, se zdaj ogla-sam.
Kaj je sploh to — slikarska kolonija? Slikarska kolonija preprosta pomoč umetniku, nekje nemoteno ustvarja.

zvezi ne omenil, da je.iničia-tor te kolonije tov. Boško Ba. lič, ravnatelj muzeja v Prilepu. Vsiljuje se mi misel, da bi bilo lepo, če bi kaj podobnega organizirali prihodnje leto tudi v Sloveniji. Misljm, da je to v obojestransko korist: umetniku je omogočeno delo, kraj pa, ki to organizira, st preprosto dela s tem reklamo in obenem prihaja do cenenih kvalitetnih umetniških slik. To je koristno sodelovanje umetnika in ljudske oblasti.
Zanimivo je, da je tako kolonijo organiziralo ravno mesto iz bratske republike Makedonije, ki je do nedavnega veljala za zaostalo deželo. Naj v tej zvezi povem, da imajo Makedonci Slovence zelo radi. saj so nas povabili kar sedem tja dol. Sami pravijo: »Vi ste bili dolgo časa pod avstroogr-sko monarhijo, mi pa pod Turki, ki so nas izkoriščali. Zato imamo skupne poteze v značajih: oboji smo skromni, nekolika otožni ljudje, ki smo
šele zdaj v Titovi Jugoslaviji našli sami sebe.* — Naj bo to o sami koloniji dovolj. O delih na razstavi se nerad izra. žam, ker to raje prepuščam ljudem in kritikom. Poslal bi vam tudi kako risbo, pa je to v pismu nerodno. Oglasil se bom v vašem uredništvu, ko bom prišel domov v Trbovlje, pa vam bom kaj dal.
Samo še nekaj besed o Prilepu. To je staro mesto z zelo pisano zgodoirino, saj je bila celo prestolnica legendarnega kraljeviča Marka. Ostanki Markove kule so še dobro vidni na griču nad mestom. Po vojni se zelo hitro razširja, cele četrti starih hiš so porušili in napravili široke tlakovane ceste z lepimi velikimi hišami. Meni je stari Prilep zelo všeč, ohranili pa bodo samo eno izmed starih četrti, ostalo pa bodo postopoma podrli-in si zgradili moderno mesto, ki ima že zdaj čez 35.000 prebivalcev.
Ljudje so zelo gostoljubni
in pridni. Tu je domovina tobaka. Obirajo ga že od treh zjutraj. Takrat so prilepske ulice bolj polne kot sredi dne-va opoldne. Obirajo spodnje liste ob steblu, in sicer do sonca, potem pa ga z osli prevažajo domov. Osel je tukaj najcenejše prevozno sredstvo. Cez dan ta tobak doma nizajo na močne niti, ki jih nato privežejo na posebne lesene okvire in tako tobak sušijo. Potem gredo nekaj ur spat, nato pa začnejo znova obirati. Cez zimo posušeni tobak likajo z roko in ga končno oddajo tovarni v predelavo.
To je življenje Prilepčanov. Razumel boš torej, zakaj sem dejal da so pridni. Take ni-zalke tobačnih listov sem naslikal tudi z oljnimi barvami.
Naj končam, da ne bom bralcev preveč utrujal.
Pošiljam ti nekaj razglednic, da katero izmed njih po. leg pisma objaviš.
Vse iskeno pozdavlja Milan Rijavec
Ali da je prijetno v senci poslušati koncert7
požiral bacile. Sicer pa, bog ne daj, da bi deževalo. Potem bi se ne bi mogli otroci in vode željni občani kopati. Nič hudega, če je Sava umazana, glavno ie, da se človek osveži in na-Dere energij za prenašanje vročine. Kdor pa noče v Savo, lahko stopi do potoka, v katerem je voda še bolj topla in malce manj umazana.
Na rudniku Je vedno kaj novega. Kljub vročini, počitnicam in vsakdanji enoličnosti. Trenutno so najbolj aktualni bolezenski izostanki. Delavski svet. je na zadnjem zasedanju moral ugotoviti, da število bolezenskih dopustov presenetljivo narašča in doseza odstotek, ki daje misliti. Dovoljen odstotek je že zdavnaj prekora-
čen, ln če bo šlo tako dalje, bo splaval dobiček po vodi. Podjetje bo moralo na račun prekomernih socialnih dajatev krepko plačati, in tako bo ostalo za druge namene manj denarja.
Na rudniku Senovo se lahko sicer postavlja, da imajo med slovenskimi premogovniki naj1« manjše število nezgod pri delu, zdaj pa se bodo morali sprijazniti, kolikor ne bo bolje, s tem, da ftnajo naj večje število bolezenskih izostankov. Ali zares bolezni naraščajo? Malo verjetno! Večidel delavcev Je doma s kmetov oziroma Imajo košček zemlje. In ti v temle poletnem času najbolj bolehajo. Na račun pridnih rudarjev seveda, ki se pehajo dan za dnem In niti ne pomislijo na to, da bi šli k zdravniku in se vpisali v stalež bolnih. Cisto razumljivo Je, da je organ delavskega samoupravljanja moral stvar vzeti resno v roke ln pretresti problem štev. X. Med drugim je ugotovil, da bo morala higiensko . tehnična komisija le sesti skupaj za mizo in se pomeniti o celi stvari. Ko bo stvar dobro pretehtana, bo treba tako ukrepati, kajti v nevarnosti je proizvodni načrt. —
V prvem poletju Je bilo vse dobro. Malone vsak mesec so rudarji presegli plan za nekaf sto ton. Skupni napori so prinesli lepe uspehe, saj so do konca junija nakopali za 4.8 odstotka več premoga, kot določa letni načrt. Prav zato ne dovoliti, da bi v drugi polovici leta imeli slabše delovne uspehe.
Kaj pa letina? Vsi kmetovalci, s katerimi smo se pogovarjali o Jesenskem pridelku, so enodušno odvračali; bo, bo, posebno sadje lepo kaže, vendar samo, če ne bo ... , da, preklemana toča, ta lahko kmetom spet zagode ln vsi upi, načrti bodo splavali po vodi. Sadjarji si obetajo od pridelka sadja marsikaj. Ta bo za izkupiček kupil opeko za
novo streho na kozolcu, drugi bo oblekel družino, tretji plačal davke in še ostane lahko kaj za vsakdanje potrebščine. Samo, seveda, če ne bo zdajle na zgodnjo jesen zagospodarila toča, kot je oni dan v okolici Zidanega mosta ln Rimskih toplic. Sadna letina bo tako obilna, kot že vrsto let ne, pravzaprav tolikšna, da bodo lahko precej prodali [n še za »prešanje« bo ostalo dovolj.
Nekoliko slabše Je s krmo. Pozna se, da je gospodarila suša ln mnogi kmetje te ugib-ljejo, kdo bodo kupili krmo. Se za svinjsko krmo slabo kaže in marsikje so kmetje že hudo nejevoljni nad preklemansko vročino,
V zadrugi so nam povedali, da pridno odkupujejo. V temle času odkupijo največ sadja in krompirja. Zelo zanimiv je tale podatek:1 hruške odkupujejo že po petnajst, dvanajst dinarjev za kilogram, mi, v revirjih, pa jih še vedno plačujemo po trideset din. Spet se ponavlja stara pesem: nekoliko se prime preveč zadruge, grosista in končno maloprodajne mreže. Potrošnik pa plačaj, če nočeš, pusti. — Nekaj podobnega je s krompirjem. Na lastne oči smo se prepričali, da je za. druga odkupila od kmeta lep bel krompir po dvanajst dinarjev za kilogram. To je še stara cena, ker je bil krompir, kot rečeno, Izredno lep ln bel. Pri nas v revirjih pa je še vedno po štirinajst din. Odkupovalec kmetijske zadruge pa nam je celo povedal, da je ponudil tamkajšnjemu trgovskemu pod. jetju krompir po 13.40 din za kilogram, dostavljen v trgovino, podjetje pa ga ni hotelo kupiti, češ da mora biti krompir še vedno po osemnajst din za kilogram. Torej: pni kilogramu krompirja hoče trgovina zaslužiti kar štiri ali pet dinarjev. Prav gotovo Je, da Brestničani ne bodo kupili niti kilograma krompirja v trgovini. Primer pa nazorno kaže, da v glavah nekaterih trgovcev še vedno niso prešli apetiti po velikih, nezasluženih zaslužkih.	(v)
TRDI KORAKI NA TUJEM
kuto
Makedonka v narodni noši
} kolonijo je finančno pod-mestni ljudski odbor v ^lepu. Vsak udeleženec je tel v Prilepu v Hotelu JUGOSLAVIJA hrano in stanove. Kolonija je trajala od do 20. avgusta. Na koncu t>sak dolžan sodelovati na tstavi, ki jo prireja koloni-i in dati po eno nlikQ Mestku muzeju v Prilepu.
~o zadnje je sicer težko, Je znano, kako se slikar, koj ko nekaj ustvari, težko od svoje umetnine. Toda ! Pomisli, da je tam lahko 5°Jset dni nemoteno delal, je °d mestnega odbora v Pri~ Ita vendarle zelo Upa gesta, ^ivično bi bilo. če bi v te j
HODIL JE V KINO, postajal na vogalih in zrl v nove puche ln mercedes, ki so polzeli mimo. Delo mu je smrdelo. Sanjal je o pojočem asfaltu pod kolesi svojega avtomobila, o plavolasih lepoticah s filmskega platna, o razkošnih igralnicah obmorskih mest in se nekega dne znašel preko meje.
Njegov dom so postale zverižene barake, umazane in mrzle, polne divjih pogledov stoterih glav In različnih glasov.
Trst.
Spet je lahko gledal črne ln sive limuzine in sanjal. Toda tega domš ne smejo zvedeti. Takšne sramote bi on. »frajer«, ne prenesel. Stopil je k svetlečemu fiatu ob cesti. Ljubeče se je prijel črnega volana in nekdo ga je pritisnil v svoj postarani aparat. Ko je bila slika končana, je romala tja v njegovo mesto. Zraven so bili pozdravi in sami superlativi.
— Glejte, moj avto, to je življenjel
Vabil je tudi brata.
Prišel je brat In doživel novo resnico.
KOI.OMAN IN HELENA SE IMATA RADA
NJENA HIŠA je bila bela, zidana, na majhni vzpetini. Njegoša skrita med zeleno
vejevje pred oknom rastočega drevesa, vsa krivljasta, stara In lesena.
Spoznala sta se pred dvema letoma, na gasilski veselici, ko je Koloman prišel od vojakov. Večer za večerom sta tam pod vaškimi topoli, besedala o življenju in ljubezni, ki je bilo oboje še polno pred njima. Takšnega dne, ko Je bilo nebo polno zvezd ln Je od nekod vel tbpel pomladi veter, Je Koloman v strahu, da b| ga Marija ne odbila, predlagal poroko.
Obema ao se zaiskrile oči.
Na njenem domu pa ne ln ne. Da bi njihova Helena vzela bajtarja, takšnega, ki Ima komaj dve obleki, in ne sosedovega bogatega!
S poroko ni bilo nič, Helena pa je še vedno ljubila le Kolomana. In tako je nekoč dozorel sklep, da pobegneta od doma, v Avstrijo.
FRIC Z AVTOMOBILOM
V PROVINCIALNO MESTECE se je pripeljal Nemec z lastnim avtomobilom. Spoznal je družino, ki bi noč in dan poslušala čudovite zgodbe o bajnem življenju v »njegovi lepi domovini«. Štirinajst dni Je živel pri njih, užival vse ugodnosti, zato pa jim je obljubil, da bo odpeljal *
seboj v novo življenje tudi njihovega devetnajstletnega Franceta.
Fric je zapustil Jugoslavijo skozi obmejni blok, France po skrivni in nevarni poti. Na tujem sta se sešla.
Prijazni Nemec je bil tu manj prijazen, našel mu je nevarno delo v rudniku, takšno, kakršnega imajo povsod pripravljenega za tujce (njihovih • ljudi je škoda), in potem se nista več videla.
France Je delal, znojil se je, klel ln sanjal o stroju, ki ga je pustil v domači tovasni. Ko se je ponesrečil, je postala želja po domovini še večja.
SEMENJ ZA LJUDI
STANE JE BIL ŠTUDENT! NIČ slabega mu ni bilo. Toda nekoč ga nenadoma ni bilo več na predavanja, nič več na njegova stara mesta na cesti, ln kolegi so govorili, da 1e odšel »preko«.
Doživel je »blišč« enega izmed avstrijskih begunskih taborišč. Postavljal se je v dolge vrste, bil Je samo številka, ko so prihajali neznani kmetje in različni agenti, Jih kot živino na sejmu otipavali za mišice, merili ln tehtali ln
šele potem jemal s seboj, lz bede v no o bedo, brezpravne ln oaramočene.
SPET V »STAREM«
MRAČNA SVETLOBA ŠKRIPAJOČEGA VAGONA nam kaže njihove mračne obraze. V tujini so našli stik s staro domovino. Zdaj so spet tu. Mimo hite znani kraji. Oči dobivajo nov blesk, njihove načete zgodbe, pa epilog.
Brata sta pustila v Trstu še zadnje sanje o breskrbnem življenju, Koloman in Marija odhajata v svojo staro vas, domači so se šele po njunem trpljenju otresli predsodkov, ln začela bosta novo življenje.
Tone bi rad nadaljeval študij. France prihaja invalid. Domovina sprejema tudi takšnega. Ne dela mu krivice.
ZIDANI MOST — PREDZADNJA POSTAJA
SEST MLADIH JE PRIŠLO NA RAZPOTJE. Vlak bo skoro odpeljal gori proti Celju ln Ljubljani. Domov. Jutri bodo spet stopili na stare poti. Skesani in osamljeni Toda tu so mladinske in dfuge organizacije. Te naj Jim odpro vrata v novo, pošteno življenje, stran od slabe družbe.
Madež minulosti bo lahko pozabljen. -jak

FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
Nedavno je uspešno začela svojo filmsko kariero Jocelyn Brando, sestra Marioma Branda. Nastopila je v en) Izmed glavnih vlog v kriminalno-detektivski zgodbi »Step Down to Terror«. Kritik) omenjajo njene igralske sposobnosti.
• * *
Znana ameriška pevka in Igralka Doris Day bo igrala v filmu »Stara šara«. Soigralec bo Jack Ummon, priznani mladi ameriški komik.
* • •
Minilo je dvajset let od takrat, ko sta poslednjič nastopila v filmu Michele Morgan in Charles Boyer. Med tem časom Je Boyer igral v Ameriki, Michele pa v Franclji. Zdaj sta se znašla spet skupaj v nedavno posnetem filmu »Maxime«, v režiji znamenitega francoskega režiserja Henryja Duvernoisa.
• • •
Maria Schell je dobila glavno vlogo v filmu »Rose«, ki je adaptacija drame Ger-harta Hauptmana — »Rose Brendt«.
To je tragična zgodba zapeljanega in prevaranega dekleta. Partner je italijanski karakterni igralec Raf Vallone.
• * •
V posebnem intervjuju za peščico najvidnejših ameriških filmskih novinarjev, je direktor podjetja »Metro Goldwyn Meier« in eden od pionirjev ameriškega filma — »Samuel Goldwyn izjavil, da bo od prihodnjega leta naprej posnetih v Hollywoodu največ petdeset filmov letno, ali ravno osemkrat manj kot pred desetimi leti in okoli petkrat manj kot pred petimi leti.
Po Goldwynovem priznanju je to posledica ostre borbe, ki se danes vodi med Hol-lywoodom in ameriško televizijo, borbo v kateri se. Hollywood bojuje za svoj obstoj. • • •
Po nekih vesteh govore o snemanju biografije slavnega, a že umrlega francoskega »kralja mode« — Christiana Diorja. Glavno vlogo naj bi igral karakterni ameriški igralec in režiser Orson Welles.
Vinogradniška razstava v Posavskem muzeju
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
Bizeljsko je pokrajina vinogradov in gozdov, medtem ko se polja razprostirajo samo po ravninah. Trta je vir vse blaginje in dobra letina je njen barometer. Konec XIX. stoletja je prišla v našo deželo bolezen, ki je spremenila vesele pesmi po vinogradih v veliko žalovanje. Nastopile so bridke skrbi. Trsna uš je uničevala vinogradom življenje in pridelek. Nastopili so hudi časi, ki so terjali mnogo truda in denarja ter neizrekljivo trdo borbo za obstanek bizeljskih vinogradov.
Bizeljski strokovnjak Ivan Balon je bil na tem področju prvi strokovnjak, ki je s svo•
Iz Litije in okolice
PRED JESENSKO KMETIJSKO RAZSTAVO V LITIJI
V Litijj so se začeli pripravljati na kmetijsko razstavo, ki bo v letošnji jeseni. Priprave vodi poseben odbor, tehnično delo pa tov. Jože Krivic, uslužbenec litijskega občinskega LO. Prostor za razstavo so določili poleg zadružnega doma ob Savi. Letošnja bogata letina je kakor nalašč, da kmetje litijske občine pokažejo svoje delovne uspehe. Kmetovalcev je okrog 2000,ki so včlanjeni v 9 kmetijskih zadrugah. Razen tega je v občini še dvoje občinskih posestev, in sicer na Pa-
Počastitev dolgoletnega gasilca
V Jablaniški dolini so praznovali 50-letnico gasilskega društva. Ob tej priliki so odlikovali tudi še živečega ustanovitelja in dolgoletnega predsednika društva tov. Pavla Brica, po domače Dragarja, ki je eden izmed najbolj popularnih mož v vsej dolini in okolici.
Na proslavi v Gradiških Lazih je prikazal zasluženo delo vrlega moža predstavnik litijske občinske gasilske organizacije tov. Viko Fllsek iz Smartna. Za odlikovanje se je zahvalil jubilant — ki mu je danes 82 let. Prikazal je razvoj gasilstva v Jablaniški dolini. V pozdrav je tov. Pavle, še mladeniško razpoložen, zaplesal solo ples.
Dragarjev! so v vsej litijski okolici znana družina. V Ameriki živi Pavlov bret Mr. Jože Bric, ki je znan kot navdušen
sodelavec slovenskega lista »Prosveta« v Chicagu. Jože Bric je med najbolj vnetimi agitatorji, ki je pred leti izvedel akcijo za nakup klnoaparata v Šmartnem pr4 Litiji. V mladih letih je hodil Jože Bric v to šolo in je zato zbral sredstva za nakup potovalne kinoaparature.
J. 2.
novičah prj Litiji in na Grma-čah pri Šmartnem.
Na jesenski 'kmetijski razstavi bodo pokazali poljske pridelke, razne vrste sadja in povrtnine ter še ostale pridelke naše zemlje. Napredni kmetje bodo pripeljali rodovniško živino. Kmetijske zadruge bodo prikazale svoj dosedanji napredek, nadalje razne slike iz društvenega življenja, prav tako zadružne domove v fotografijah in maketah. Videli bomo tudi raznovrstno kmetijsko orodje, literaturo in drugo. Skratka — letošnja kmetijska razstava naj pokaže, kaj pridelujejo naši kmetje, obenem pa jim bo v pouk, katero pot naj uberejo, da bodo svoje pridelke še povečali in izboljšali.
V tej zvezi želimo, da bi razstavo'res izvedli in da se ne bi primerilo tako, kot se je z nameravano razstavo češenj. Lepaki s pozivom na češnjev sejem so bili že pripravljeni, češenj je bilo dovolj takrat in še pozneje, ko je bil določen termin za češnjev sejem. Kmetijska zadruga v Gabrovki je tisti čas in še pozneje odkupovala dnevno po 1500 kg češenj za predelavo v sadne sokove.
Po podatkih, ki smo jih dobili pri predsedniku občine, je v litijski občini 3.313 češnjevih dreves, višenj pa 1.015. Marelic je v občinj 250, breskev pa 2.813. Mnogo več je hrušk, in sicer 17.030, največ pa jablan, namreč 26.982. Orehovih dreves je v litijski komuni 1.657. — To so uradne navedbe o sadjarstvu v občini.
STAVBISCE ZA IZLETNIŠKI DOM DA BREZPLAČNO
Zasavski tednik je že precej razširjen tudi po litijskih hribih, kar seveda ni čudno. Prinaša jim redno novice iz vseh kotov zasavske doline. V našem tedniku smo dne 15. avgusta napisali članek ,Cesto bi potrebovali’. »Tega članka smo bili zelo veseli,« — so se zglasili spet pr; našem litijskem sodelavcu domačini iz Cebeljnika in Podmilja. »Hvaležni smo ZT, ker se zanima za naše skrt>i in težave.« — Ob tej priliki pa je načel Litljanom in Šmarčanom zanimivo vprašanje znani krajan tov. France Berlot iz Cebeljnika, ki je bil zaradi razprave o prepotrebni cesti v našem listu zelo vesel in je izjavil:
»Svoj čas, ko Je bil predsednik litijskega odbora Zveze borcev tov. France Gorenc, so razgovarjali, da bodo litijski partizani postavili na Gradišču ali Cebeljnlku partizanski izletniški dom. S tem bi poglobili nekdanje stike z ljudmi na te-
renu, tak partizanski izletniški dom pa bi bil potreben tudi razvedrilu nekdanjim partizanom in bi koristil povzdigj turizma v litijski okolici. Zdaj pa Je ta lepa zamisel žal zaspala. Naj jo spet poživimo in čim-prej izvedemo. Za zgled naj nam bodo lovci, ki so zadnje čase postavili lično lovsko kočo na Kugatovni pri Mamolju.«
Na koncu razgovora je izjavil vrli narodnjak tov. Berlot, da da brezplačno svet za stav-bišče za partizansko kočo na Cebeljniku. (Prav bi bilo, da bj za ta predlog poprijeli od-
■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
KINEMATOGRAFI
Kino »Svoboda« Trbovlje II: od 30. avgusta do 1. septembra jugoslovanski film »Poišči Vando Kos«.
Kino »Delavski dom« Trbovlje: 29. avgusta do tambra amer. kimoskop. film »Belo pero«; od 3. do tembra amer. film »Kockar na Mississippiju«,
2. sep-5. sep-
Kino »Partizan«, Sevnica; 30.—3L septembra italijanski film »Umberto D«; 6. in 7. sept. jug. film »Ne čakaj na maj«.
Poročila poslušajte vsak 5.05. 7.00, 13.00. 15.00. 17.0
dan ob oo In 19.3o
v radijskem dnevniku ter ob 22.05. oddajo »Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo« ob ponedeljkih. četrtkih in sobotah ob 14.30, ob nedeljah pa ob 12.00 In 14.15.	— »Kmetijske nasvete«
vsak delavnik ob 12.30. — »Naš Jedilnik« vsak delavnik ob (.40. Oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00
NEDELJA, 51. avgusta (.00 Mladinska radijska Igra — • Valentin Katajev: Blešči se Jadro ml samotno; (.OS ponovitev Javnega četrtkovega večera z dne 27. (. 1957; 10.00 Se pomnite, tovariši ... 10 30 Počitniške razglednice — Jagoda Florjančič: Kraji ob severni meji; U.30 Matineja zabavnega orkestra Radia Ljubljana; 13.45 Za našo vas; 15.15 Veseli zvoki; 1(.15 Glasbeni mozaik; 17.49 Karel ^Pahor- Istrljauka —
r
V IR A J
Marti se Je čez noč zazdelo vse domače zanič in brezpomembno. Cesta preveč kri-venčasta, hiše premrke, ljudje čudaki in sploh nemogoč kino, prikupno stanovanje ln novi radijski sprejemnik.
Ure in ure je posedala pri dveh, treh ostarelih tujih revijah in občudovala blišč in lepoto življenja tam onstran meja.
Prijateljicam je govorila samo o bližnjem obisku pri sorodnikih v Franciji, dobrih znancev pa se je izogibala. Zakaj ne? Ona, ki pojde in morda .celo ostane v obljubljeni deželi, pa bi pogledovala nanje!
Ekspres je pustil nekje zada) Jesenice in »staro«. Kako »sehr schdn« Je vse. .Debelušni Tirolec poleg Marte, ki zna tako imenitno zabavljati fiad »divjim« Balkanom. Zrak in narava. Čudovito lepo.
Na odročni postaji v ravnini Francije sta jo pričakovala zgaran možak in ženska, dva ukrivljena človeka, ki se jima je poznala teža let.
Čudno. Tole na) bi bila stric in teta! Brez klobuka in šminke. In stric v vsakdanji konfekcijski obleki..,
Zrinili so se v avtobus. Torej se ljudje tudi tu vozijo z njimi? Peljali so se dolgo. Ven iz mesta. Končno so prikolovratili do osamljene hiše.
Marta pa je imela čedalje večje oči.
— Stric, zakaj živita tu?
— Ceneno jel
Bolan sem, pa če si hočem česa privoščiti, moraš pač paziti na vsak sold.
To je tvoja soba. Vodo imaš na hodniku. Kopalnico pa si lahko mislimo, se je hudomušno opravičeval.
Bila je soba iz starega, neenakega pohištva.
Zjutraj je Marto prebudilo kričanjema dvorišču. Teta se je prerekala s pristno Francozinjo zastran njenih mulcev. Torej tudi tu!
Marto je čedalje bolj motil betonski tlak v kuhinji.
Na izlet so odšli — na nekakšen vinski grič tam blizu, kjer je točil lastnik vinograda ceneno vino.
Francozi — nič posebnega!
Marta je pokopavala svoje lepe sanje o raju. O samo luksuznih stanovanjih, širokih ulicah in magistralah, da celo o rivieri.
No tam doma v domovini tudi res še marsikaj manjka, toda.,.
Doma. Njeno stanovanje Je vse drugačno. Svetleča tla in preproge. Novo kopališče. Lepi hribi. In tudi tam vendar niso brez prizadevanj po napredku.
Nič ji ni bilo hudo, ko je spet sedla v vlak, na poti domov.
Ko pa so jo znanke povprašale o čudovitih dveh tednih v tujini, je samo nehote zardela.
Sicer pa je vedela zakaj.
-jek
jim 'znanjem in vestnostjo postavil vinogradnišvtd na čvrste noge. Prezgodaj je moral zapustiti svojo ljubljeno domačo zemljo in končati zapo-četo delo. Njegov naslednik Fran Matjašič je nadaljeval delo swjega prednika in tako so ponovno zaživeli bizeljski vinogradi, ki so nudili vsem ostalim obolelim vinogradom v naši domovini zdravo podlago.
O vsem tem se bodo lahko poučili pobliže na bližnji razstavi vinogradništva, ki bo v Posavskem muzeju v Brežicah.
Nova vzgoja vinogradov je prav tako zahtevala velikanske spremembe vsega orodja in njegove dopolnitve. Na površje so prišle naprave, ki se o njih prej vinogradnikom ni niti sanjalo. Danes sodimo vse to kot nekaj samo po sebi ra-
govorni činitelji. Prav gotovo bodo našli podporo v vseh krogih, ki jim je pri srcu razvoj turizma v litijski okolici. Ta gradnja bi gotovo tudi pripomogla k čimprejšnji graditvi ceste Gradišče—Cebeljnlk —Podmilj—Polšnik.
Pripomnimo naj, da so okrog Cebeljnika lepi in idealni prostori za počitniške namene in so letošnje poletje v tamkajšnji okolici taborili številni izletniki -iz Trbovelj, ki so si v kraju sredi prijetnih zasavskih gozdov postavili platneno naselje.	J.2.
brenti, kjer je sesalka vgrajena v notranjosti, medtem ko je pri drugem vzorcu pritrjena na zunanji strani. Ljudje pravijo, da je imela to dobro lastnost, ker ni tako segrevala vinogradnikovega hrbta. Toda pločevinasta škropilnica — danes že bakrena — je izpodrinila prejšnjo zaradi svoje splošne praktičnosti. In teh variant je mnogo — prav toliko, kot je bilo posameznih obrtnikov — izdelovalcev. V manjših vinogradniških predelih so še danes ljudje, ki uporabljajo stare škropilnice in jih sploh ne dajo iz rok.
Prav tako zanimive so oblike lakovnic, ki posnemajo najprej prvotno obliko večjega lijaka, izdelanega iz enega kosa lesa. Seveda take priprave ni bilo mogoče uporabljati pri večjem pretakanju, zato so morali seči po novi obliki, nastali iz kadunje. Vinogradnik je izdolbel deblo v zaokroženo korito, ki je ostalo na krajih v ravni ploskvi, da tekočina ni mogla pljuskniti preko roba. Šele nato se je razvila oblika podolgovatega škafa z dulcem.
Ko mošt vre, dobi sod posodo, ki naj zabrani vsak vstop zraka. To napravo ime-
nujejo »uradno« k,pelaa veha, medtem ko imajo Bizeljčam za to primeren pristen domač izraz: grgrač. Vino kipi v sodu in uhajajoči plini povzročaj o v nastavljeni posodi pravo grgranje. Oblikovno so si vse podobne in se razlikujejo le po materialni izdelavi.
Raznih oblik pa so vrelci — drobne naprave, ki nekako nadomeščajo grgrač v sodu, ko se mošt prevaža iz hrama v zbirno klet. Že sam material je narekoval vinogradnikom različne oblike in pri tem je bila važna tudi vloga iznajdljivosti. Tako vidimo lesene, pločevinaste in glinaste izdelke v raznih oblikah.
Našteli smo le nekaj primerov vinogradniških priprav, vse ostalo pa si moramo ogledati, če hočemo dobiti jasno podobo, kaj vse prihaja v poštev pri tem delu. Prepričani smo, da bo vsak obiskovalec zadovoljen odhajal z razstavnega prostora. Marsikdo pa se bo pri tem spomnil, da je pogrešal morda ta ali oni predmet. Zato prosimo vse, naše vinogradnike, naj sporoče vse pomanjkljivosti muzejski upravi, ki bo z veseljem sprejela to sodelovanje.
PoM
Zabavni večer v Vidmu-Krškem
Pogled na vinorodno Libno
sumljivega in ne mislimo, kako važno je bilo za razvoj vinogradništvu in njegov napredek. To bomo lahko videli iz zbirke razstavljenih predmetov. Žive še stari ljudje, ki dobro pomnijo, kako so se razvijale posamezne praktične oblike določenega orodja.
Poglejmo samo škropilnice za galico in takoj bomo videli njihove posamezne prednosti. Tako imamo škropilnico z lesenim obodom, podobnim
Preko vsega meseca avgusta so bile v Vidmu—Krškem v počastitev tretjega občinskega praznika razne kulturne im druge prireditve. Tako je bil v domu Svobode zabavni večer s pisanim sporedom.
Prijetno je presenetila občinstvo folklorna skupina z narodnimi plesi, kd so bili Skrbno naštudirani in brezhibno izvedeni. Skupina je dokazala, da bo kmalu sposobna priredita samostojne prireditve in tako nuditi gledalcem kulturni užitek ne le v domačem kraju, temveč tudi drugod. Pred kratkim je občinska zveza Svobod kupila narodne noše, katere si je skupina morala prej izposojati, kar jo je močno oviralo, kajti nastopila je
lahko samo takrat, kadar je narodne noše dobila.
V drugem delu sporeda se j« predstavil občinstvu znani jazz »Celuloza« z novonaštudiranim programom. Nastopila sta tudi Stana Podlesnik ln prvonagra-jenec z oddaje »Pokaži, kaj znaš« tov. Franc Babič, ki je poslušalce nadvse navdušil z novimi popevkami.
Dvorana je bila nabito polna, kar je dokaz, da je za lahko glasbo veliko navdušenje, predvsem med mladino. Na žalost pa izvajalci niso zadovoljili občin-
SE EN UČNI ZAVOD V ZAGORJU
Priprave za ustanovitev gospodinjske šole v Zagorju
15 plesnih miniatur; 18.15 Straussovi valčki; 20.0» Variete na valu 327,1 m.
PONEDELJEK. 1. septembra
«05 Pisana paleta; 9.20 poje moški zbor »Franc« Prešeren« li Kranja p. v. Petra Liparja; 9.10 Igra kvintet Jožeta Kamplča; 10.40 Venček narodnih; 11.30 Oddaja za otroke; 12.00 Petnajst minut z orkestrom Andre Kostelanetz; 12.25 Pojo naši solisti; 14.00 Popevke se vrstijo; 17.10 Popevka tega tedna; 18.00 Družinski pogovori.
TOREK, X. septembra
(.M Trije ciklusi samospevov;
9.45	PeJe Caterlna Valente; 11.00 Za dom In žene; 11.35 Zabavne melodije; 12.25 Poje Gorenjski vokalni kvintet; 12.40 Novi posnetki kvinteta bratov Avsenik; 14.00 Melodije od tu ln tam; 14.30 Zanimivosti Iz znanosti In tehnike; 14.45 Četrt ure z narodnim ansamblom In solisti; 14 0« Ura Tltmov in popevk; 11.00 Kulturni pregled; —
20.00	Koncert malega zbora Radia Ljubljana p. v. Milka Skoberne«^
BREDA, S. septembra
8.05	»Vesele ln domače«; 8.00 Vesele citre; 10.30 Naši solisti vam igrajo; U.00 Izbrali smo za vas Iz arhiva zabavne glasbe; 12.00 Tone Prus poje slovenske narodne oh spremljavi klavirja; 13.30 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Stkoška; 18,00 Koncert po željah; 18.0» Sestanek ob šestih; 18.20 v narodnem
18.45	Razgovori o me vprašanjih.
ČETRTEK. 4. septembra
1.05	Jutranji dlvertlmento; 9.45 Planinski kvintet v poskočnem ritmu; 11.00 Lahka glasba; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.25 Poje Ivo Robič; 14.00 Majhni zabavni ansambli v ritmu; 15,40 8 knjižnega trga; 18.00 Četrtkova reportaža; — 18.45 Radijska univerza — Karel kos: Boljše strokovne Sole; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov.
PETEK, 5. septembra
1.06	»Pesmi planin«; 11.00 Za dom ln žene; 11.10 Venček narodnih; 12.25 »Zaigrajmo ln zapojmo«. 13.30 Slovenski zbori ln samospevi; 14.30 Turistična oddaja; 17.10 Pesmi In plesi Jugoslovanskih narodov; 18.45 Zanimivosti Iz znanosti In tehnike; 20.00 Umetne In narodne pesmi poje moški komorni zbor tz Celja p. v. Egona Kuneja.
SOBOTA. 8. septembra
8.05 »Mladina poje«; 5.30 Zabavni Intermezzo; 10.10 1* minut z Vaškim kvintetom; 11.3* Pionirski tednik; 11.45 Pesmi o morju; 12.25 Pisem zvoki Izpod zelenega Pohorja; 14.00 Zabavne melodije; —
16.00	Ura popevk in ritmov; 18,45 Igra trlo Dorka Bkoberneta; — 1* 45 Okno v svet: palestinski begunci; 20.00 »Spoznavajmo svet Ul domovino«; 21 00 Melodije ss prijeten konec tedna.
Ko so pred leti v Zagorju na pobudo zagorskih žena odprli enoletno gospodinjsko šolo, se je v novo vzgojno ustanovo takoj vpisalo precejšnje število deklet, ki so želele v tem učnem zavodu dobili potrebno Izobrazbo za opravljanje raznih gospodinjskih in kuharskih del. Zal šola ni imela potrebnega pravnega statuta, zavoljo tega absolventke ob koncu šolanja niso dobile nobene kvalifikacije.
Razumljivo Je, da je zaradi tega tlela želja za popolno gospodinjsko šolo, v kateri bi dekleta dobila popolnejšo izobrazbo, ob zaključku šolanja pa tudi potrebno kvalifikacijo, s katero bi lahko dobila ustrezna delovna mesta.
Svet za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru je večkrat govoril o potrebi in možnostih ustanovitve take vzgojne institucije, letos pa je, kot je videti, vendarle dosegel privolitev nadrejenih šolskih oblasti. Čeprav trenutno še ni dokončno znano, ali bo šola začela z delom letošnji september — kolikor nam je znano, za to še ni izdana odločba — se v Zagorju kljub temu pripravljajo, da bi lahko zavod pričel z delom.
Predvideno Je, da bi šola dobila prostore v sedanji enolet-
ni gospodinjski šoli, ki pa je le izhod za silo, kajti tisti prostori so občutno pretesni. V prvi letnik bi lahko vpisali menda največ 25 deklet, vendar ne samo iz Zagorja, ker je nekako predvideno, da bi šola delovala za vse področje zgornjega Zasavja in bi 6e lahko vpisala tudi dekleta iz Trbovelj, Hrastnika, Radeč in celo Litije.
Kolikor bo šola letos pričela z delom, bo treba za prihodnja leta misliti na ureditev teh ali pa novih prostorov.
(v)
i.anc Babic iz Brežic je navdušil poslušalce z novimi popevkami.
stva, ki je zahtevalo ponovitev nekaterih točk, to pa ni bilo mogoče, ker so bili nekateri) člani ansambla vezani na vlak in. jim Je za to primanjkovalo časa.
Velik požar v Vihrah na Krškem polju
pletu po »vetu; o mednarodnih

Nevarna otroška igra
Minuli petek Je izbruhnil pri Martinu Solarju v Vihrah požar, ki Je nastal pod kozolcem, zanetil pa ga Je osemletni fantek iz Kranja, ki se J« Igral z vžigalicami.
Na kraj nesreče so takoj prihiteli domači gasilci Iz Vihar in VP lz Cerkelj, ki Jim Je uspelo po žar omejiti v toliko, da se ni raz šlrli na sosedna gospodarska poslopja, ki so bila v neposredn' bližini.
Ko Je btl požar pri Solarju po-gašem. Je bil Iznenada opažen ogenj na drugem kraju vasi, In sicer na gospodarskem poslopju Terezije Račič. Ker pa ao njeni sinovi med najbolj aktivnimi člani domačega gasilskega društva, so bili takoj vsak na 'avojem mestu, Za njimi Je odšla tudi mati, da z vedri vode pomaga gasiti. Ko Je bil ogenj skoro zadušen, se Je mati vrnila domov ln opazila na dvorišču veliko dima in ogenj na poslopju. Pohitela Je k hlevom, da lz njih Izpusti svinje, ki Jih Je bilo- z mladimi prašički vred 34. sama pa se Jfc zgrudila, ker Je dobila hude opekline zaradi hude vročine ln bližine ognja.
Zgorelo Je gospodarsko poslopje 21x1« m z vsemi pridelki, orodjem In ostalim materialom ter 12 prašiči. Škodo cenijo na 2 ln pol milijona dinarjev. Vzrok tega požara ni znan.
Najbolj požrtvovalno so se Izkazali gasilci VP Iz Cerkelj, domači gasilci lz Skopic, na kraj nesreče pa so tudi prihiteli gasUcl Iz Krškega. Vidma In moštvo a Brega, vsem tem Je MhvttUl, da se požar ni razširil In uničil cele vasi.
Ker so Račičevl žrtvovali mnogo prostega časa za utrjevanje gasilske službe In so dobri kraeto. valcl, zaslužijo, da Jim v trenutku nesreče, ki Jih Je zadela, vsi.
ki morejo, pomagajo — pogumni mamici pa. ki se zdravi v brežiški bolnišnici, želimo skorajšnjo
okrevanje.
A. M.
Čemu bi služila vesoljna ladja? — P. P., Trbovlje
Preživelemu srečnežu po atomski vojni, kakor Noetu po vesoljnem potopu.
Zasavca imam naročenega In plačanega, Dolenjca Pa dobim brezplačno na ogled. Svetujte, za katerega se naj odločim. — F. D., Senovo.
Odločitev prepuščamo vam-
Slišim, da bo »Slovenski poročevalec« odprl v našem mestu svojo stalno podruž* nico. Ali je res? — J. B„ Vi-dem-Krško.
Res. Odprli jo bodo *«* kak mesec.
Kaj Je doslej pajhujša Ih najmanj raziskana bolezen?
—	R. K. Hrastnik.
Staranje, k| se konča * smrtjo.
Ali leži Liege v flamske«' ali valonskem delu Belgije?
—	M. H,. Zagorje
V valonskem.
KAM V NEDELJO, 31. ŠVGUSTS?
NA VELIKO TRADICIONALNO TOMBOLO
Športnega društva »Rudar« v Trbovljah, Glavni dobitki so:
ki bo ob 14. uri na stadionu S0 »Rudarja«.
ln še druge lepe tombole,
motorno kok), pralni gtroj, radio aparat člnkvini, kvateme, terne ln ambe.
Cene srečke 50 din za kos.
Rezervirajte svoj prosti čas za obisk tombole v nedeljo popoldne.
Na svidenje na stadibnu »Rudarja«!
.......................................................ttirtni................................lir*?
ZLATARSTVO, TRBOVLJE
ASCTTVA	BILANCA na dan 31. decembra 1957	PASIVA
Eap.	Naziv postavke	Znesek	Zap	Naziv postavke	Znesek
št.	v 000 din	St.	v ooo din
A. Osnovna ln Izločena sredstva		A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva	4.127	1. Sklad osnovnih sredstev	3.227
2. Investicije v teku	—	2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva	900
2. Izločena sredstva in dTUga		3. Razni skladi	3.355
investicijska sredstva	MO	4.	Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 5.	Drugi viri financiranja	
		Investicij	—
B. Obratna sredstva	•		B. Viri obratnih aredstev	
4 Skupna obratna sredstva	8.568	8. Banka - lrredit za obratna	
		sredstva	5 770
C. Sredstva v obračunu		7.	Sklad obratnih sredstev 8.	Investicijsko posojilo za	2-587
		obratna sredstva	
ln druga aktiva		9. Pasivne časovne razmejitve	—
8. Kupci In druge terjatve	2.316	C. Viri sredstev v obračunu in	
	3.163	druga pasiva	
4. Druga aktiva		10. Dobavitelji in druge	
		obveznosti	10
		U. Druga pasiva	3.183
Skupaj:	19.012	Skupaj:	19.012
Podjetje je bilo ustanovljeno 1. april« 1954. Kljub težavam, ki Jih ima podjetje z nabavo osnovnega materiala, predvsem kamnov, Je bilo v letu 1957 realiziranih izdelkov m storitev v vrednosti od 88,000.000 din, oziroma 165 odstotkov napram letu 195* — Vse obveznosti ao bile poravnane že z
M. It. 1957.
RaOumovodja:	Predsednik UO:	Direktor:
Zlata Ikiča	ZavotovtSek Janez	Zvone Kerifč
RGOVSKO PODJETJE »POTROŠNJA«, VIDEM-KRŠKO
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1957	PASIVA
Zap.	Naziv postavke	Znesek	Zap.	Naziv postavke	Znesek
št.	v 000 din	St.	v 000 din
A. Osnovna In Izločena sredstva		A. Viri osnovnih in izločenih sredstev	
L Osnovna sredstva	4.992	1. Sklad osnovnih sredstev	4.992
2. Investicije v teku	4,575	2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva	2,600
2. Izločena sredstva ln druga		3. Razni skladi	8.634
investicijska sredstva	4.8*7	4. Dolgoročno posojilo Za financiranje Investicij 5 Drugi viri financiranja	-
		Investicij	2.080
B Obratna sredstva		R. Viri obratnih sredstev	
			
4. Skupna obratna sredstva	40,1*3	S. Banka - kredit za obratna	
		sredstva	32.618
C. Sredstva v obračunu		7.	Sklad • obratnih sredstev 8.	Investicijsko posojflo za	870
		obratna sredstva	•a—
In druga aktiva 6. Kupci in druge terjatve	4447	9. Pasivne časovne razmejitve * C. Viri sred»t*v v obračunu ln	1.631
		druga pasiva	
6. Druga aktiva	406	10. Dobavitelji In druge	7446
		obveznosti	
		U. Druga pasiva	300
Skupaj:	50.170	Skupaj:	»470
Vodja računovodstva:	Preuoedmlk upravnega odbora:	Direktor:
Franc vanič	Anton Malus	Jože Kukovičič
SPL0SN0 TRGOVSKO PODJETJE RADEČE
Aktiva	BILANCA sa dan Sl. decembra 1957	pasiva
Zap.	Naziv postavke	Znesek	Zap.	Naziv postavke	Znesek
št.	v ooo din	It.	v 000 din
A. Osnovna In Izločena »redstva		A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
L Osnovna sredstva	478	1. Sklad osnovnih sredstev	♦78
2. Investicije v teku	-	2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva	
2. izločena sredstva in druga		1. Razni skladi	2,995
	L901	4. Dolgoročno posojilo Za	
		financiranje Investicij 5 Drugi viri financiranja	
		Investicij	—
B. Obratna sredstva		B. Viri obratnih sredstev	
4 Skupna obratna sredstva	11.422	8. Banka - kredit za obratna	
		sredstva	18,8*1
		7 Sklad obratnih sredstev	1.009
%		8. Investicijsko posojilo za	
C. Sredstva v obračunu		obratna sredstva	
ln druga aktiva		9. Pasivna čaeovne razmejitve	46
5. Kupci in druge terjatve	744	C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva	
6. Druga aktiva	710	10. Dobavitelji ki druge	
		obveznosti	4.964
		U. Druga pasiva	
Skupaj:	28476	Skupaj:	21.276
Vodja računovodstva-	predsednik upravnega odbora:	Direktor:
Bedenlk Angela	K ram tat Vinko	7,zrn Alton«
KMETIJSKA ZADRU0A TRBOVLJE
Aktiva	BILANCA na dan JI. decembra 1957
PASIVA
Zap	Naziv postavke __ »t.	Znesek v 000 din
A. Osnovna In izločena »redatva 1. Osnovna sredstva	1.(91
2. Investicije v teku	—
2. Izločena sredstva In drupa _ Investicijska sredstva	•463
B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva	(.918
c. Sredstva v obračunu in druga aktiva 5. Kupci ln druge terjatve	14*
4. Druga aktiva	1.213
Skupaj:	22.689
št. Zap.	Naziv postavke	Znesek v ooo din
A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev l. Sklad oanovnih sredstev	5.387
2. investicijsko posojilo za osnovna sredstva	564
3. Razni skladi	2.448
4. Dolgoročno posojilo za	«
financiranje investicij	mm
5. Drugi viri financiranja lnveotlclj	—
B. Viri obratnih sredstev ti. Banka - kredit za obratna sredstva	7.916
7. Sklad obratnih sredstev	552
8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva	s
9. Pasivne časovne razmejitve	166
C. Viri sredstev v obračunu ln draga pasiva 10. Dobavitelji In druga obveznosti	4.313
W. Druga pasiva	2.304
Skupaj:	22.669
Vodla računovodstva: jakin Ema
pradeedntk upravnega odbora: Božic Jakob
Upravnik: Zupan Milan
ZDRAVSTVENA POSTAJA KRMELJ
AtCTTVA	bilanca na dan 31. decembra 198»	PASIVA
Zap	Naziv postavke *t.	Znesek v ooo din	Zap.	Naziv postavke it.	Znesek v ooo dtn
A. osnovna ln Izločena eredatva		A. Viri osnovnih In izločeeilb sredstev	
I. Osnovna sredstva	918	1. Sklad osnovnih sredstev	915
		2. Investicijsko posojilo za	
2. Investicije v teku		osnovna sredetva	O—
8. izločena sredstva In druga imvestloijska sredstva	7*7	3.	Razni skladi 4.	Dolgoročno posojilo za financiranje investicij	907
		5 Drugi viri financiranja	
		Inveatlolj	100
B. Obratna arodstva		B. Viri obratnih sredstev	
4» Skupna obratna aredatva	>16	S Banka - kredit za obratna	100
		7.	sklad obratnih aredstev 8.	investicijsko- posojilo za	128
C. »redstva v obračunu In druga aktiva		obratna aredatva 9. Pasivne časovne razmejitve	-
». Kupci ln druge terjatve	912	C. Viri sredstev v obračunu tn druga pasiva	
4. Druga aktivo		10 Dobavitelji ln druge	
		obveznosti	167
		m. Druga pasiva	423
Skupaj:	2.845	skupaj:	2.641
Vodja računovodstva-Otovanatti Marii«
Predsednik upravnega odbora: Hotko Anton
Upravnik!
Dr. Kuhar lUdc
1P,
■ri iuL
Piavi v Trbovljah
V sredo, 20. avgusta, je v Trbovljah gostovala. jugoslovanska državna reprezentanca v vvater-polu. To je bil v zadnjih letih gotovo najlepši športni dogodek pri nas. Zal ni dosegel take popularnosti, kot bi jo lahko. Tekma je bila namreč v zadnjem trenutku preložena od četrtka na sredo, s tem pa so nastale razumljive težave v obveščanju občinstva.
Reprezentanti so nastopili takole:
Plavi: Katušič, Cipci (3), Kačič (1), Ježič (3), Radonič, Barle (1), Staničlč (1).	.
pravah in sestavi državne reprezentance za evropsko prvenstvo, vendar o tem ni hotel dosti govoriti. Zvedeli smo le toliko, da bo v Budimpešto odpotovalo lil igralcev, ki bodo izbrani na sobotni tekmi z Italijo, končno postavo moštva pa bodo najbrž določili na samem kraju.
Po tekmi so si gostje ogledali
še novi Delavski dom, ki jih je presenetil s svojo arhitektonsko dovršenostjo, po večerji pa so odpotovali nazaj v Zagreb.
V imenu trboveljskega športnega občinstva se jim zahvaljujemo za redek užitek in .iim želimo vso srečo ' na evropskem prvenstvu.
maco
OBJAVA
Občinski odbor ZB Trbovljg poziva vse skrbnike otrok padlih borcev v NOV in žrtev fašističnega nasilja na območju občine Trbovlje, da najpozneje do 19. septembra 1958 dostavijo občinskemu odboru ZB prošnjo za štipendijo za šolanje v šolskem letu 1958-59. Poleg prošnje priložite še potrdilo šole o vpisu v šolo ter zadnje šolsko spričevalo.
krošnjo pošljite v pisarno Občinskega odbora ZB (Partijski dom), Trbovlje.
OBČINSKI ODBOR ZB TRBOVLJE
Atletsko prvenstvo Zasavja
Beli: Muškatirevlč, Cukvas (1), Šimenc, Nardeli, Arneri (2), Žagar (1). Pokovič.
Zmagalo je moštvo »plavlh« z 9:4 (4:2).
Po tekmi smo se zadržali v razgovoru z reprezentanti ln zveznim trenerjem tovarišem Gr-klničem. Govorili smo o marsičem, vendar pa se je pogovor venomer vračal na bazen. Vsi so o njem govorili v samih superlativih, od katerih je bil »prekrasno« še najmilejši. Vsem Je bilo žal. da ne bodo Igrali sobotne tekme z Italijo v Trbovljah.
Z vaterpolsko ekipo Je pripotoval tudi državni prvak prsnega sloga Pendur, ki Je dejal, da bi morala Plavalna zveza resno računati s trboveljskim bazenom; kadar določa mesta za velike mednarodne prireditve. Vsi so se čudili, ko smo jim povedali, da Je edina stvar, ki nas pri tem ovira, okoliščina, da v Trbovljah ni niti enega hotela .. .
Ko smo s tovarišem Grkiničem govorili o razvoju trboveljskega plavanja, smo zopet zadeli na staro bolezen _ zimski bazen. Povedali smo mu, da je v načrtu gradnja majhnega 15-metrskega bazena. Na to Je tovariš Grklnlč dejal:	»Gradnja tako majhnega
bazena pod parolo — bolle lšta nego ništa — Je zgrešena stvar ln slaba investicija. V Splitu amo zgradili 16-metrskl bazen ln že po prvem letu občutili veliko pomoto: objekt je bil pretesen ln ni mogel služiti svojemu namenu.« Poudaril je, da se" bo tako perspektivnemu klubu, kot je PK »Rudar«, gotovo zgodilo Isto. Ker bo objekt preveč zaseden, se bo kvaril ln porabljal za popravila več. kot bi znašal prihranek pri gradnji.
Pri tem smo prišli na idejo, da bi zimski bazen in hotel, ta dva prepotrebna objekta, lahko zgradili kot celoto. Pri tem bi odpadli stroški za bazenske kotle, saj bi bil bazen lahko vezan na hotelsko centralno kurjavo, obenem pa bi se še sam amortiziral, ker bi lahko služil tudi hotelskim gostom. To bt veljalo tudi za poletje, saj bi bila v ta namen dovolj že zasteklena premična stena.
Tovariša Grkiniča »mo prosili, naj bi nam povedal nekaj o prl-
Po pooblastilu Atletske podzve-ze Ljubljana razpisuje Atletski klub »Litija« Iz Litije
II. ZASAVSKO ATLETSKO PRVENSTVO
posameznikov ln ekip. ki bo v nedeljo 14, septembra 1958 ob 9. uri doipoldne na stadionu SD »Litija« v Litiji.
Pravico do nastopa Imajo vsi pripadniki športnih društev, atletskih kolektivov, TVD Partizan, šole ter množične organizacije a področja zasavskih občin: Brežice. Hrastnik, Vldem-Kriko, Senovo. Sevnica, Zagorje. Trbovlje In Litija. Nimajo pa pravice nastopa člani atletskih kolektivov iz drugih občim.
KATEGORIJE IN DISCIPLINE:
ČLANI (letnik 1939 In starejll): 100 m. 40« m. 10«0 m. Jooo m. štafeta 4xloo m. višina, daljina, troskok, krogla, kopje, disk. met kladiva.
MLADINCI (letnik. 194« ln mlaj. ti): 10« m. 30« m. looo m. Štafeta 4xloo m. vitima, daljina, troskok krogla, kopje. disk.
Članice (letnik 1*» ln Starajte) . i*o m. 4co m. Štafeta 4xloo m, višina, daljina, krogla, kopje, disk
MLADINKE (letnik 194« In mlajše): 6« m. 2M m. štafeta 4x4« m, višina daljina, krogla, kopje. disk.
Vsak priglašeeiec Ima pravico nastopa samo v eni kategoriji.
TOČKOVANJE:
Za določitev ekipnih zmagoval, cev posameznih kategorij se točkuje v vsaki diaclpllnl. zaradi enostavnosti 12 mest med posamezniki in 1« štafet. — Posamezniki: 12. U. II, «, S, 7. «. 5. 4. 3, 2. 1	- Štafete: 20. 18, 1«. 14. 12.
10. i. «, 4, 2.
Za ekipno uvrstitev se upoštevajo vsi, ki ae plasiralo na prvih 12 mestih.
Met kladiva se ne upošteva za ekipni plasma. Stavilo posamezno nastopajočih v vaakl ekipi ni omejeno.
Pri tekih na kratke proge (SO. 100, 200. 300 . 4oo m) ne bo finalnih tekov zaradi preobširnega sporeda. Ob enakih rezultatih se mesta delijo ln s tem tudi točke. Ponovno 00 teče smtio. kadar J6 treba določiti zasavskega prvaka.
Izdali bodo zagonkl zbornik
MALI OGLASI *
Enodružinsko hišo v centru Brežic, poleg poslopje za shrambe ali garažo, ugodno prodam. Informacije dobite pri Novaku, Brežice, Stare pravde 11.
» * *
Jabolka ln hruške za prelanle, najboljše kakovosti, prodaja Jože Goropeviek, Klek 4, Trbovlje.
» * *
Avto DKW, 4 sedežen, registriran, v dobrem voznem itanju, prodam. Kurnik, mizar, Sevnica. * * *
Okna, trodelna ln dvodelna kompletna zasteklena, rabljena, ugodno prodam. — Kurnik, mizar, Sevnica.
* * *
Stavbno parcelo ln gozd v neposredni bližini brestaniškega ribnika ugodno prodam. — Jerko Tvrdelč, Zadar, Klalčeva I. o * *
Prodam na hitro pod ceno dve parceli mladega gozda na zemljišču Sela — Brežice. — Ponudbe poslati na upravo lista.
Nov Jabolčnik In hruške za vlaganje se dobe v popoldanskih urah pri Goropevlku, Trbovlje, Klek t.
Singer t«£a| šivanja in krojenja
se prične 1. septembra. Priglasite se v Gospodinjskem centru Trbovlje (Volker).
Kot je znano, bodo v Zagorju prihodnje Isto Izročili svojemu namerni"’*dolgo pričakovani in prepotrebni Delavski dom. Da bi to izredno slovesnost kar najbolje počastili, je »Svoboda« Zagorje sklenila itd ati zagorski zbornik. Ustanovljen je bil poseben pripravljalni oziroma uredniški odbor, ki skupno z občinskim komitejem ZK in občinskim ljudskim odborom Zagorje pripravlja podroben načrt za izdajo tega pisanega dokumenta o razvoju zagorske občine. Zdaj je že določeno, da bo zbornik prikazal celokupen razvoj revolucionarnega delavskega in političnega gibanja, zgodovin« in razvoj gospodarstva, zagorsko dolino v č*«u ljudske revolucije, kultur no -proevetno delovanje od samega začetka do danes, nadalje teie-snovzgojno dejavnost in začetke ter vse delovanje okrog gradnje Delavskega doma. V zborniku bodo Zagorjanom in drugim prikazani tudi znani ln neznani zagorski rojaki-po-lltični delavci, pisatelji, umetniki in drugi znanstveniki.
<▼)
REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ S«. ŠTEVILKE Rešitev nagradne uganke, ki smo Jo prinesli v 33. It*-
k«, BUC.
MAN učenki 4. razreda osnovne šole, Brežane, pošta Šentjanž na Dolenjskem, nadalje Cvetki ILJA2, učenki 2. razreda, Bučka 28, pošta Bučka pri Krškem. Obema bomo poslali'knjižno darilo po pošti.	, u
Vsem ostalim rešiteljem uganke, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano rešitev in poodrave lepa hvala.
imimNiftTVO
nova nagradna dopolnilna za pionirje
Pritaknite pred zloge oziroma besede: USKA, BRADEC, LASKA KOZEC, GOREČ sledeče barve: RUMENO, PLAVO, ČRNO, BELO IN RDEČE, pa boste dobili -nove besede (samostalnike).
Napisane nove besede nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 7. septembra opoldne na uredništvo. Za pravilno rešitev imamo pripravljeni dve knjižni nagradi, ki ju bomo razdelili po odločitvi žreba.
Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen svojega imena še razred šole, ki ste jo obiskovali zadnje šolsko leto, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem pionirjem prisrčne pozdrave!
UREDNIŠTVO
ELEKTRO - TRBOVLJE
p r o d a sli pa da v brezplačen prenos osnovnih sredstev državnim ustanovam In gospodarskim organizacijam
motorno kolo Boitord, 125 om,
delno v voznem atanju;
osebni avto DKW, tipe 1938,
4 sedeti, karoserija skoraj nova. Avto J« v voznem stanju.
Kolikor do 13. septembra t, 1. ne bo lntereientov od državnih ustanov in gospodarskih organizacij, bo dne 15. septembra 1958 ob 8. uri prodaja navedenih vozil privatnikom. Ogled vozil vsak dan od 6.—14. ure na upravi podjetja.
Pri skokih ln metih Imajo vsi tekmovalci pravico do 3 metov, najboljših šest pa še nadaljnje 3 mete (po pravilih A8J).
Tekmuje se po pravilih Atletske zveze Slovenije, stroške potovanja ln hrane nosijo tekmovalci satnl.
»NAGRADE:
Prvi trije med posamezniki v vsaki disciplini ter prvih pet ekip Iz vsake kategrolje dobijo diplome.
Načelno privolitev nam sporoči-
te do 1. septembra na naslov: — Atletski klub »Litija« v Litiji.
Rok priglasitve je do vključno 1*. septembra 1958. Priglasitev mora vsebovati- lene ln priimek tekmovalca, letnico irojstva, in DISCIPLINO, V KATERI BO PRIGLASENEC TEKMOVAL.
Kasnejših priglasitev ne bomo upoštevali. — pTlglasltve pošljite na naslov: Atletski klub »Litija« v Litiji.
g športnim pozdravom I
Tehnični odbor AK Litija
58.
Kljub temu, da sta Stlne in Sprague godrnjala ln se pritoževala, sta vendar' morala odriniti dve uri zgodneje kot kadarkoli prej.
Tri ure so se ti štirje možje borili s prirodnimi silami. Dva sta veslala na vse kriplje, eden pa je stal pri krmilu.
Končno je Sprague nehal veslati, češ da ne more več. Cok je, to videč, takoj zgrabil za veslo, čeprav bi moral počivati.
59.
Dimač se je trudil na vse žive ln mrtve, da je opogumil oba slabiča. Poudarjal je, da še noben čoln ni krenil nazaj, če je dosegel to obalo. Potekla je tako ena ura, potekla je druga.
-Obrnite, Dimač!« je ukazal Sprague.
In Dimač, ki ni nikoli v svojem življenju klel, se je sam sebt začudil. "Hudič naj me vzame, čc bora to storil,« je odvrnil divje.
SfirlL i
i’ J
' LA ' ]
"Ce ne obrnete čolna, vas ustrelim!« se je razjezil Sprague.
Takrat pa je vmes posegel Cok. Prenehal je ■ kršenjem ledu in stopil Spragueu za hrbet. "O, kar ustrelite,« je rekel in zavihtel sekiro. "Strašno rad bi bojno igro!«
»To J* upori« s« Je oglasil Stlne.
Krištof Dimač
PO POVESTI JACKA LONDONA Blie: J. gpltaler
/
ZAPISKI IZ NOB
Poroča tajni radio...
Ko sirno v dveh števtiilkah našega tednika pisali o parti-taoskem napadu na Vače, ki Je pregnal okupatorja s tega lepega zasavskega kraja za vedno, smo močno razgibali potnme naših bralcev. Se zaneraj se oglašajo naročniki, ki dodajajo k temu 7?nlimive-
pri kmetu' Jožetu Končarju, po domače Zgornjem Štangarju, med Jevnico in Jančami. Pred nekaj leti je tega vrlega moža ubila smreka, ko je podiral les v gozdu.
Ta radijska postaja je začela delovati spomladi leta 1944, v začetku priprav zavez-
Igralec Iz jugoslovanskega filma »Rafal v nebo«
niške vojske na nemške položaje v Italiji. Janška radijska postaja je sprejemala im oddajala poročila o gibanju Nemcev in njihovih transportov skozi Zasavje proti Italiji. Vesti z Janč so oddajali glavnemu štabu partizanske vojske v Beli krajini, ki je potem obveščal o gibanju Nemcev preko svoje postaje zavezniška poveljstva.
Tov. Jože Borišek nam je pripovedoval:	»Dnevno smo
oddajali poročala ob 9. uri dopoldne. Kadar smo začeli z oddajo, smo pognali mali preprosti Končarjev mlin, da je ropot kolesja ublažil ropot našega dinama. Radijski prenos smo izvršili s pomočjo prenosnega dinamo stroja, ki smo ga poganjali, kakor goniš navaden bicikel. Delovanje stroja pa je povzročalo škripanje, ki smo ga udušili z ropotom mlina.
Ker je bil mlin na samoti, smo lahko delovali neopaženo. Nemci v začetku našega delovanja niso prihajali v našo sotesko.« — V radijski ekipi je bil tov. Jože Borišek šef, v pomoč pa sta mu bila še dva partizana, a za njuni imeni se danes po 15 letih več ne spominja. Prav bi bilo, ako bi se oglasili še tisti, ki vedo o tej postaji še posamezne podrobnosti.
Pri janški radijski postaji 60 bili še trije Američani, ki so bili vojaki slovenskega porekla. Njihov komandant je bil kapetan Vučinič, po rodu Ličan. Bil je zelo imeniten dečko. V ameriški ekipi je bil tudi ameriški vojak Rade. V kratkem borno navedli še podrobnosti o obveščevalcih te radijske postaje.
Jože Zupančič,
POTOVANJE V PARIZ
Bil sem uslužben v tovarni, ki je izdelovala postelje. In naše podjetje je ob neki priliki priredilo zabavo za svoj kolektiv. Glavna točka te prireditve pa je bila tombola: kdor bo zadel glavni dobitek, bo potoval na stroške tovarne v Pariz!
Kdo bo tisti srečnež, smo vsi ugibali. In ko je prišla na vrsto tombola, so najmlajšemu vajencu v tovarni zavezali oči, da prične vleči številke. Fant je tedaj začel broditi z roko po košari, v kateri so ležale oštevilčene srečke. Ravnatelj tovarne je na glas prebral prvo izžrebano srečko:
»Kdp ima številko 430?-
Vsi so pogledali na srečko v svoji roki, med njimi tudi moja malenkost.
»Jaz jo imam!- sem se zadrl na ves glas.
Seveda sem moral stopiti na oder in se pokazati. Bilo mi je kajpak zelo vroče in nerodno. In tedaj je ravnatelj zaklical:
»to je res najlepše darilo, dragi mladenič, k vašemu 22. rojstnemu dnevu. Prisrčno vam čestitam!-In porinil mi je v roko veliko kuverto z denarjem za potovanje v Pariz.
Teden dni nato sem že odpotoval Moji tovariši so mi dajali nasvete, kaj vse naj vzamem s seboj na pot: primerno obleko, plašč, elegantne čevlje, moderen klobuk in tako dalje. Bil sem res tako imenitno opravljen, da se mi ni bilo treba bati Pariza.
Pariz je nekaj čudovitega. Vse sem si ogledal v mestu. Sel sem na Eiffelov stolp, bil sem v Domu
invalidov, ogledal sem si Louvrski muzej — skratka vse, kar je imenitnega v Parizu. Tudi s podzemeljsko železnico sem se vozil po mestu.
Preden sem izstopil na postaji Louvre, mi je sedelo nasproti lepo dekle. Bila je plavolaska s črnimi očmi in znala se je tako očarljivo smehljati, da mi je postalo kar toplo. Skoda, sem si mislil, da ne znam francosko, takoj bi ogovoril to krasotico. In ona je najbrž uganila moje misli in vprašala: »Cafč?-
Jaz sem ji takoj odgovoril: »Qui, Mademoiselle .. .-Nasmejala sva se in izstopila. Kar dobro sva se sporazumevala. Namreč z znainenji. Ce je moja lepa spremljevalka s svojim črtalom za ustnice narisala na namizni prt cigareto, sem takoj vedel, da želi kaditi. O, bila je Inteligentna! Ko je napisala na prt »Restau-rant-, sem uganil, kakšne želje ima. Seveda sva imenitno jedla.
Po večerji sva pila liker. V Parizu mu pravijo tudi »SherrpIn tako sva se pogovarjala kot stara znanca. Seveda z znamenji in risanjem. Prt pred nama je bil že poln čudovitih znamenj. Toda na koncu sem ostrmel: ta lepa deklica je s svojim črtalom narisala na prt posteljo, zraven pa se mi na ves glas nasmejala Da, bila je prava, pravcata postelja... Obstrmel sem nad tolikšno inteligenco dekleta. Zbal sem se je, strah me je postalo pred njo. Plačal sem in odšel...
Se danes mi je srečanje s to krasotico nejasno, skrivnostno. Tudi vi se boste z menoj vred čudili — kajne?- — od kod je to dekle vedelo, da sem uslužben v tovarni, v kateri izdelujejo postelje ...
\
Sktivnobtni meieotp
V poslednjem času so strokovnjaki močneje zanimajo za roje meteorjev, ki se gibljejo v vse-mirskem prostoru. Po mnenju nekaterih, hi mogli te meteorje uporabiti 23 prenose radijskih signalov na velike razdalje.
Pri svojem gibanju meteorji
Zdrava Holandija
Po poslednjem poročilu Svetovne zdravstvene organizacije, prebivalci Holandije žive najdlje na svetu. Povprečna starost je pri moških 71 let, pri ženskah pa 73,9 let.
mu napadu s peklenskim strojem razne dodatke, vsak seveda s svojega zornega kota. Izrečena, j e bila celo želja, da bi poročilo o tem napadu izšlo v posebni knjigi, nato pa bi bilo mogoče izdelati o tem dogodku scenarij za filmsko uprizoritev — saj je motiv res hvaležen za vsestransko proučitev in obdelavo.
Poročilo o tem napadu na Vače s pomočjo peklenskega stroja pa je pckrenilo še razgovor o skrivni partizanski radijski odajni postaji, ki je bila v časih NOV na Jančah pri Litiji. O tej radijski postaji vedo danes le še malokateri. Imela pa je vrsto sodelavcev — nekateri, ki so zbirali poročila, pa sploh niso vedeli, da s svojimi opazovanji dajejo važne podatke partizanskemu poveljstvu, pa tudi zavezniškemu poveljstvu v Italiji, ki je na podlagi poročil, ki jih je dob lo preko radijske postaje na Jančah, izvedlo bombne napade na razne nemške prevoze in objekte in tako pospešilo razkroj nemškega vojaškega ustroja in s tem pomagalo uspešno končati drugo svetovno vojno.
O radijski postaji ha Jančah nam je dal doslej še največ sporočil tov. Jože Borišek, nekdanji partizan Rado iz Litije. Imenovani je brat slavnega jadralca Milana Boriška, ki je zmagal na svetovnem prvenstvu v Oerebru na Švedskem. a tragično preminul po vrnitvi v domovino, prav tedaj, ko so snemali dokumentarni film o razvoju jugoslovanskega jadralsitva.
Partizan Jože Borišek-Rado Je bil med ustanovitelji skrivne radijske postaje na Jančah. Sprva je ta dedovala v malem •amotnem Končarjevem mlinu
Povzročitelj raka
Na kongresu kancerologov v Londonu so govorili posamezni zdravnika o škodljivih posledicah nekega medicinskega preparata, ki so se pokazale šele po tridesetih letih. Gre za preparat torotrast, ki so ga pred četrt stoletja uporabljali pni rentgenskem slikanju jeter in vranice. Torotrast je vseboval torij, ki se je nabiral v jetrih in s tem olajšal slikanje. Preparat so dajali ljudem Intravenozno. Zdravniki so sicer vedeli, da je torij radioaktiven, vendar posebne pozornosti temu ni nihče
posvečal. Takrat še niso bila objavljena poročila o žalostnih usodah delavcev, kd so dobili ritka, ker so barvali kazalce na urah s preparatom, ki je vseboval radij. Torij pa je element, katerega radioaktivnost traja dolgo. Okoli leta 1930 so danski zdravniki ugotovili, da so ljudje, ki s dobivali torotrast, bolj podvrženi rakastim boleznim. Po zdravniških poročilih so doslej odkrili devet ljudi, ki so dobili zaradi uporabe torotnasta posebnega raka rta jetrih. Nekaj drugih ljudi pa je dobilo raka tam,
kjer so jim dajali injekcije torija. Zdravniki menijo, da nastopi rak te vrste po približno dvajsetih letih.
Večcevni protiletalski top
dna Barionlja iz Sampierda-rene je pred skoraj dvema letoma strla dolga bolezen. Vse svoje življenje je hotel kaj novega iznajti in že davno pred vojno je skušal izdelati stroj-
Motor na veter
Kakor poročajo sovjetski časniki, je neki ruski inženir skonstruiral nov tip motorja na veter, ki ima prt brzi-ni vetra 8 m na sekundo moč 11 konjskih sil. Motor je opremljen z aerodinamičnim regulatorjem, ki prj večji br-zini vetra omogoča enakomerno obratovanje. Uporabljajo ga lahko za vodne črpalke, aparate za predelavo živinske krme, za mline in tudi kot električne generatorje.
nico ali top z več cevmi. Uspelo mu je, napraviti model večcevnega topa in hotel ga je prodati Velikj Britaniji, toda vmes je prišla vojna in Barioni je svoje zveze z Londonom pretrgal. Nato se je lotil izpopolnjevanja svojega izuma, navzlic hudi bolezni, k[ ga je začela čedalje huje tlačiti. Vse je bilo nared, ko je pred dvema letoma umrl in model njegovega topa ln vsa obširna dokumentacija je odšla v pozabo — nekje na podstrešju njegovega doma.
Zdaj je ta njegov top z 61 cevmi, ki more po njegovem izstreliti 61 nabojev do višine 4000 metrov, prišel v roke policiji, nato pa strokovnjakom, da ga preizkusijo.
Nabijanje tega svojevrstnega topa je baje silno naglo in enostavno.
Napihnjene antene. — Za postavitev radijske sprejemne mreže v ZDA so potrebovali številne antene, ki naj bi Jih namestili na relejnih postajah. Gradnja in namestitev anten zahteva precej dela, zato »o poskusili s napihljivimi baloni - antenami. Takšna antena Je polkroglaste oblike, izdelana Is polivinila In steklenih vlaken, notranjost pa Ima povlečeno z aluminijevim prahom. Vsega skupaj tehta samo okoli 800 kg, saj sta edina kovlnška dela takšne antene vo-rodavnl In navpični utTjevalnl obroč. Celotna'antena je nenehno pod pritiskom, za kar skrbi posebna zgoščevalka.
puščajo za seboj joni-zarano ali električno sled, ki bi jo mogli izkoristiti kot neke vrste ogledalo, ki odbija in prenaša radijske valove z er« točke Zemlje ne drugo. Ta naelektrena sled more obstajati v ozračju komaj nekaj sekund a že to je dovolj za oddajanje precejšnjega števila vesti.
Kljub temu, da so meteorji tako majhni, da jih je komaj moč videti, jih je pa toliko, da so mnenja, da pade vsak dan na našo zemljo najmanj tisoč ton meteorskega prahu.
Učenjaki raznih dežel so skušali na naslednji način izkoristiti elektririrame sledove teh meteorjev za prenos radijskih signalov: teoretično obstaja namreč možnost, da se na ta način oddajajo vesti po radiu s hitrostjo pet tisoč besed.
Muzej ledu
V ZDA so nedavno osnovali »muzej ledu«, edinstven te vrste na svetu. V posebnih hladilnicah čuvajo zaradi bodočih proučevanj vzorce ledu, vzete iz različnih globin ledenih ploskev na Grenlandu ln Antarktiki.
Ledene cilindre, ki jih iz kompaktnih mas ledu dvigajo s posebnimi dvigali, dele na dva dela. Prvo polovico znanstveniki proučujejo na samem kraju, drugo polovico spravljajo v muzej. V ledu so ob analizi naleteli na vulkanski pepel, meteorski prah, bacile in mikrobe, ki so jih zračni tokovi odnesli v gornje plasti atmosfere in ki so pozneje skupaj s snegom spet padali na zemljo. Na osnovi teh ugotovitev lahko dobe zanesljive podatke o zračnih tokovih v času, ko se Je ustvarjal led, o času najmanjših vulkanskih aktivnosti, o množini radioaktivnega prahu, kakor tudi o starosti ledu.
Električne preproge
Britanska firma Thermalay je dala na tržišče nove preproge, ki nadomeščajo peči in radiatorje po stanovanjih. Preproga se na zun^j ne razlikuje dosti od navadnih — količina toplote, ki jo obdajajo, pa se more po želji kontrolirati.
VSAK DAN 5000 OTROK
Po podatkih, ki so jih objavili Združeni narodi, se rodi na svetu vsak dan 5.000 otrok. Porast prebivalstva znaša poslednja leta 50 milijonov.
Ti meteorski roji pnvlačujej pozornost učenjakov tudi iz drugih razlogov. Avstralski strokovnjak za vremenoslovje dr Bowen je analiziral rezultate 60 letnega proučevanja meteorskih rojev in atmosferskih sprememi v raznih deželah. Po njegover mnenju obstaja določena pove zanost med povečanim padanj e n velikih nalivov.
Fotografska kamera v želodcu
Norman Gosselin, sodelavec medicinskega centra v ameriškem mestu Cambridge, je skonstruiral miniaturno fotografsko kamero, dolgo vsega 2 centimetra, ki se, pričvrščena na vrh	mikroskopa, spusti
lahko v notranjost bolnikovega želodca.	Specialna	svetilka,
vgrajena v samo kamero, daje prav tolikšno svetlobo kakor fotografski blisk srednje moči.
S kamero je mogoče posneti do osem slik v črno-beli ali barvni tehniki.
Na plinsko turbino. — Avtomobilska industrija pripravlja za prihodnost pogon na plinsko turbino. Zunanje oblike prvih poskusnih modelov General Motor-sa vidite na sliki. Na levi je Flrebird II, na desni Firebird I in zadaj XP-500.
Nov filter za cigarete
Pariški zdravnik dr. Paraf je obvestil francosko medicinsko akademijo, da je iznašel nov filter za cigarete in vato, ki s pomočjo posebnega komisijskega postopka vpija vase več škodljivih snovi, sestavin tobačnega dima, bolj kot je bilo mogoče z dosedanjimi filtri.
ODSTRANILI SO NJEGOV KIP ..
Fred dnevi so na bruseljski svetovni razstavi odstranili kip sadnjega iraškega kralja, ki je do nedavnega vladal v svoji deželi, a so jo sedaj proglasili za republiko. Neki listi na Zahodu ■o tedaj nbrali mile strune in objokujejo žalostno usodo bivšega državnega poglavarja v Iraku. Medtem pa so njegov kip na razstavi odstranili, saj drugega tudi niso mogli, ker mož nima več ne preatola ne glave ...
OČITANJE
Tuji novinarji, ki hočejo kajpak vse vedeti, sporočajo, da so nedavni razgovori med zunanjim ministrom ZDA Dullesom in zahodnonemšklm kanclerjem Adenauerjem potekali v znamenju hudih očitanj. Pravijo, da je Dulles očital Adenauerju, ker ul soglašal z ameriško Intervencijo v Libanonu, Adenauer pa je Dullesu zameril, ker ZDA niso upoštevale »kavalirskih principov« pri Izkrcavanja svojih čet v Libanonu — namreč da niso obvestile o tem ostalih članov NATO. Do sedaj sta bila Bonn In Washlngton vedno enakih misli. Bonn je znal biti ostrejši samo proti Francozom In Angležem. Sedaj pa je, kakor vse kaže, prišel čas, da se Bonn, ker je prevzel eno izmed vodilnih mest v Evropi, čuti samostojnega tudi proti ZDA.
, PORAST AKCIJ NA WALLSTREETU
Na newyorškl borzi so zaznamovali po Izkrcanja ameriških mornarskih čet Libanonu nagel skok akcij. Tako so nekatere delnice v teku enega samega dne poskočile za cela dva dolarja, kar se na Wall*treetu redkokdaj zgodi. Kaže, da je ameriški Intervencija v Libanona dobrodošla ameriškim finančnim iu Industrijskim magnatom. Posamezniki celo pravijo, da ni ls-kljnčeno, če ni pri odločitvi ameriške vlade, ko je posegla v libanonsko pustolovščino. Igrala veliko vlogo tudi želja, da *• potlači nevarna ameriška recesija...
1G1THI CHRISTIE
Hiša na sipini
KRIMINALNI ROMAN
»VI ste bili vedno naklonjeni gospodu kapitanu, Hastings.«
»Da, rad ga Imam, ker je gentleman. odličen duhovno ln po prepričanju. Poirot, zaupajte mu.«
Toda moj prijatelj Je odločno odkimal z glavo. »Ne, Hastings, nal Ne delam Izjem.«
»Zakaj ne pri njem, na katerem ni niti praška suma?«
»Ne delam Izjem.«
»Pomislite vendar, kako more trpeti I«
»Nasprotno. Razmišljam, kakšno dragoceno presenečenje mu pripravljam. Mlkll, da Je draga mrtva, a jo zopet najde cvetočo in zdravo! Ali ni to neprecenljivo darilo.«
»Poirot, trmasti ste kot stara muha. Kakor, da bi kapetan Challenger nikakor ne znal molčati!...«
»No, Jaz o tem nisem popolnoma prepričan.«
»On, mož časti? ... V njega ne dvomim«
»Čuvati neko tajno, mon chere, je umetnost, ki marsikdaj zahteva laž ln veliko sposobnost vživeti se v igro. Se zna kapitan Challenger pretvarjati? Ce je človek, kot ga slikate vi, tega prav gotovo ne zmore.«
»Potem mu torej nočete povedati resnice?«
»Dragi moj, upira se mi zaradi sočustvovanja odkrivati svoj mali načrt. Tokaj gre za življenje in smrt, Hastings. Razen tega trpljenje vodi človeka, Ink so dejali mnogi naši znameniti pedagogi.«
Ker sem spoznal brezuspešnost, ga nisem več skušal pregovoriti.
»Za kosilo se ne bom preoblekel,« je vzdihnil. »Sem že preveč star, strt TMŽ ... v svoji vlogi namreč. Vse moje samozaupanje je v tem. Zlomljen sem, tiiaLoščen; pri mizi se' bom komaj dotaknil jedil, samo po krožniku bom Kihal. Da pa moje zdravje zaradi tega ne bi trpelo, sem si predhodno priskrbel kekse In mačji Jezik ter bom nato to meso med svojimi štirimi stenami #-«ndTU použil. In vi, mon ami?«
»£e nekaj kinina,« sem s težavo odgovoril.
kUbogl moj Hastings. Toda glavo pokonci, jutri bo vse zopet dobra«
»Najverjetneje. Ti napadi trajajo običajno le po štiriindvajset ur.«
Kdaj se je zopet vrnil v sobo, ne vem, ker sem zaspal. Ko sem se zbudil, Je sedel za pisalno mizo in strmel v nekaj zmečkanih in zopet poravnanih listov papirja: seznam od A do K, ki ga je kot odvečnega zavrgel!
Prikimal Je, kot bi bil bral moje misli: »Da, prijatelj moj. Zopet sem jih poiskal in Jih obdelal s povsem drugega gledišča. VsaH osebi, ki verjetno z zločinom ni imela nobenega opravka, a ml ni kljub temu bilo ša vse jasno, sem stavil nekaj vprašanj, na katera pa bi st naj tudi sam odgovoril.«
»Kako daleč ste že?«
»Sem pri kraju. Hočete slišati. Ste že dovolj močni?«
»Da, veliko bolje se počutim.«
»Hvala usodi!... Prebral vam bom torej svoje delo, čeprav se vam bo zdelo marsikaj otročje.« Zravnal se Je in pričel:
»A. Ellen. — Zakaj Je ostala v hiši in sl ni ogledala ognjemeta? (Nenavadno, kako se Je osvetlilo z izjavo in začudenjem gospodične). Kaj misli alt sumi, da se bo kaj zgodilo? Ali Je koga skrivoma spustila v hišo (na primer K)? Ali je govorila resnico o tajnem prostoru? Ce je res, zakaj se na more spomniti kraja. (Mademoiselle Je videti precej prepričana, da ga ni — in ona bi morala vedeti.) Ce vara EUen, zakaj? Ali je brala ljubezenska pisma Michaela Setona ali pa Je bilo njeno presenečenje, ko Je zvedela o Nlclcinl zaroki, pristno?«
B.	Njen mož. — Ati je tako omejen, kot je videti? Ali ve tudi to, kar ve ona ali ne? Ali je v kakšnem pogledu duševno abnormalen?
C.	Otrok. — Ali je njegova krvoželjnost naravni irutikt, Id ga deli z drugimi vrstniki, ali Je bolezenskega značaja? Morda dedna obremenitev. Ali Je kdaj streljal z otroško pištolo?
S. Kdo je mr. Croft? Od kod v resnici prihaja? — Ali je vrgel pismo Z oporoko res v poštni predal, kot zatrjuje? Kakšne vzroke naj bi Imel, da pismo ne bl odposlal?
E. Mrs. Croft. — Kot zgoraj. Ali te mr. In m ra. Croft la kakršnegakoli raroka tukaj v St. Loou skrivata? Ali Imata kakšno zvezo z družino Buclrtey?
T. Mrs. Rlce. — Ali Je vedela za zaroko Nick z Michaelom Setonom? Al* Je brala pisma? (V tem primeru bi zvedela, da je mademoiselle njegov dedič-) Ali ve, da jo je Nick določila za njenega dediča. (To lahko po mojem mneju zavržemo. Gospodična ji je bržkone povedala s pristavkom, da se dedovanj® komaj Izplača.) Ali Je resnično Challengerjevo namigovanje, da se Ji10 Lazarus prišteva le k častilcem mademoiselle. (S tem bl bila pojasnjena pri' srčnost med obema prijateljicama v zadnjih mesecih, ki st je, kot Je bilo videti, pričela ohlajati.) Kdo je v pismu omenjeni prijatelj, kd je preskrbel mamilo. (Morda K?) Zakaj je'zadnjič v najini sobi skoraj omedlela. Ali je bil najin pogovor vzrok ali je kaj videla? Ali je njena izjava o telefonskem razgovoru resnična? Kaj Je mislila z besedami: .Drugo bl razumela, le to ne?’ Ce sama ni kriva, za kakšne okolnosti ve in Jih je zamolčala?«
»Vidite, prijatelj moj, Je razlagal Poirot, da je vprašanj za mrs. Ric® skoraj brezštevilno. Od začetka pa do konca je ena sama uganka. In to h1' napeljuje do zaključka: ali je kriva madame Rice ali pe 've — mi pravim0’ misli da ve —, kdo je kriv. Ima prav? Ve ali le sluti? Kako bl jo pripravil* do govorjenja?« Težko je vzdihnil. »No, začasno bom nadaljeval s svoj0 vprašalno polo.
G.	Mr. Lazarus. — Čudno, kar zadeva njegovo osebo, ni vprašanj, raze0 enega. Ali Je on spravil zastrupljeno čokolado noter? Drugače sem našel 1' stranska vprašanja, ki sem Jih pa kljub temu zapisal: zakaj je ponujal z* sliko, ki Je vredna le dvajset pfuntov, petdeset?«
»Hotel Je Nick pomagati,« sem menil.
»Zato Je Izbral drugo pot. Je trgovec z umetninami ln ne kupuje, da z Izgubo prodajal. Ce bl ji hotel pomagati, bi ji lahko kot znanec posod*1 denar.«
»Vsekakor njegovo ravnanje ne more Imeti nič skupnega z zločinom.«
»To Jc res. Kljub temu pa bl sl hotel biti tudi glede tega na jasne*0' Hastings. Tako sva sedaj prišla do črke H.
H.	Kapitan Challenger. — Zakaj mu je povedala Nick, da je z drugi«0 zaročena? Zakaj se JI Js z<}elo potrebno edino njemu lz prijateljskega krog* to povedati? A11 Jo Je zasnubil?«
»Kakšne so zveze s stricem?«
»Njegov stric, Poirot?«
»Da. Ta zdravnik. Ta precej dvomljiv sodržavljan. Aid je meril morda °* sporočilo mornariškega urada o smrti Michaela Setona že prej, preden J® postalo splošno znano?«
»Ne razumem prav, kam merite, dragi moj Poirot. In kaj potem, Če £ celo Challenger poprej kot drugi zvedel za Setonovo smrt? To bi mu vendari* ne bilo vzrok, da bi dekle, ki ga Je ljubil, ubil?«
»Vse lepo ln dobro.«
(Dalje prlhednjlč.)