Partizanski taber na CkretUici-itrcslava naše protifašistične PRIMORSKI DNEVMIK berbe 29*W*I9h 5.^-tX*l956 SLOV* Ptl^OClu — GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ^JX. - Štev. 209 (2519) Poštnina plačana v gotovini Spedizionc in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 3. septembra 1953 Cena 20 lir • • I1C1 ustanovitve II *,e IX k— ^e sam° sno «* 'nlPUS\.kar »*«« 05VoboriitSlaVi desetletnice PrZort Slovenskega noiif-J6 “Medjunarod-^tnb ^a>>. v. svoji vče-članek dr Pri°bčila ki oa „ ' Aleša Beblerja, IX t poV2tmamo: olc«iru NOb je imel v i"očaj i„°e v°iske poseben !tJl je n p?seben pomen. Na-3« jn ” ovenskem Primor- i0ril od *,!? P°dročju se je »nj« Je ustanovitve do Njok h ®’ sodelujoč v ope-’ ,J.prJvedle do osvo-snova- p —• ju tu- : je bilo Lru UrVats^i Istri I>a Pomen *ega mednarod- °bCu ?“• Naš živelh ki jo ^e[ v itni-e svetovne vojne ^ Prijel yrtl^ans^° suženjstvo, >0 kri 0rožie’ da bi si s j ie naiin^Upai z vojsko, ,‘goshvije l}a, zr}otraj stare j . *B r>rilmrifiord osvobodi-Hlj. pnM]ucitev k matični 3e V0?6*! o na-,1 Uh je enot in Pogojih, ast maln a Italijanska >jih !' fre” čet« stoletja, ? n“ fašisti^ re je bila zna-> nad Poljska kon-*užine v. 'čl]eniem sleherne li ob -n« Posameznika, Hb utr ?' °i tako imeno-ttalija \°inov').’ Priseljencev »l5ttl(! slovijo j'm izročili po-jBonill , enskth kmetov, pre-^?unitn~ f°?P°darskim in u-■ Be Jen.7- m oblasti z I"1 'ozZTlB- Pa ^di v takš-e!Sta!e J! So.že ^ta 1941 n;°te> kaknl’ sicer majhne *n. i,.__ na pr. četa v Bra-od Gorice, «Simona korpusa FLRJ zaradi protestira v Rimu obmejnih provokacij S )U,9942^0dno' ?‘Kr«ča» 2 bataljon ^ Gori??* J* Vipauski dolini ‘Ao £?\ Pozimi * r>» ltl bataljonov 1942-43 pa da so lvVet’ bri t^ncP^dad 1943 formirn->de. sl°venske primorske k 4 tod tj f Joterega tJE področ- MuT 0 dpiso oblasti od- [Ate.biZVb.aialj°7lf I*. T° od JS- do -15- ^teta fantje otočke, H* do " izpod zeterji iz italijan , nn ttad pa pruo »o»,i. h,tu° r°bu enotam v r‘tiskalP nunske vojske, ki >». ‘istih ! °d vseh strani. ijei,a*laun! jyeh je bil formi-»1 bp°lja U,'j pus’ pooseb-“stPa Slovenske-^Sltuj la Po Po spobodi in LJUBLJANA, 2. — Pripravljanje velikega partizanskega tabora na Okroglici obsega tudi ureditev prometa in prevoza udeležencev. Zaradi ogromnega števila prijav, ki presega vsa pričakovanja, delo onih, ki so zadolženi s to nalogo, ni lahko. Direkcija državnih železnic predvideva 70 posebnih vlakov, veliko število udeležencev pa se bo pripeljalo tudi z avtobusi in kamioni. Zaradi tega predvidevajo, da bo. bo ceste, ki vodijo v Vipavsko dolino, izredno obremenjene, tako da bodo prometne oblasti verjetno prisiljene omejiti promet z motornimi kolesi, da se prepreči pfenatr-panost cest in morebitne nesreče. BEOGRAD veleposlanik Ivo Mallet, francoski veleposlanik Philippe Bodet in odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva v Beogradu Woo-drow Wolne so danes zapovrstjo obiskali državnega podtajnika za zunanje zadeve dr. Aleša Beblerja na njegov poziv na razgovore o zadnjih u-krepih in sedanjem zadržanju italijanske vlade do Jugoslavije. Jugoslovanski državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je zahodnim predstavnikom sporočil tudi jugoslovansko stališče o tem vprašanju. Jugoslovansko državno tajništvo za zunanje zadeve je danes protestiralo pri italijanskem zunanjem ministrstvu zaradi prekrškov jugoslovanskega ozemlja, ki so jih izvedli italijanski vojaki 31. avgusta, ko so pri karavli Hum v Brdih prodrli sto metrov v globino jugoslovanskega ozemlja. Protestna nota. ki jo je izročilo italijanskemu zunanjemu ministrstvu jugoslovansko veleposlaništvo v Rimu, omenja v zaključku povezanost teh prekrškov z drugimi ukrepi, ki jih je podvzela zadnje dni i-ta’ijanska vlada Po vesteh Jugopressa so italijanske oborožene sile med 30. in 31. avgustom izvedle več prekrškov jugoslovanskega 0-zemlja. Tako je 30. avgusta zjutraj na Kaninu prekoračilo jugoslovansko mejo nekaj oboroženih italijanskih vojakov, 31. avgusta pa je na področju pet kilometrov severozahodno od Gorice 23 italijanskih vojakov, oboroženih z avtomatičnim orožjem in puškami, pro. izdrlo 120 metrov v globino jugoslovanskega ozemlja. Istega dne je jugozahodno od Kanala 16 italijanskih vojakov prodrlo pribiižno 100 metrov v notranjost jugoslovanskega ozemlja. 30. avgusta pn je na področju Gorice neko italijansko letalo krožilo 200 metrov v globini nad jugoslovanskim ozemljem. Vsa ta izvajanja so potekala brez incidentov zaradi mirnega zadržanja jugoslovanskih obmejnih organov. Nocojšnja «Borba» objavlja uvodnik pod naslovom aKo-medianti«, v katerem citira komentarje francoskega in ameriškega časopisja o neresnih diplomatskih manevrih Rima in zaključuje: «Naša zahteva po Trstu temelji na zgodovinskih zemljepisnih, etničnih in gospodarskih pravicah. Ta naša zahteva je danes prav tako močna kot tedaj, ko smo ga s pomočjo primorskih Slovencev in tržaških Italijanov z orožjem osvobodili.« Dejansko, poudarja »Borba«, to prav do. bro vedo tudi v Rimu, ker se ne razburjajo zaradi domnevnih prekrškov ((nacionalnega ponosa«, ki ga teptajo vse rimske vlade, temveč zato, da bi ] nekaj izprosjačili. «Borba» zaključuje, da je vsa gonja italijanskega tiska proti novi Jugoslaviji popolnoma neuspešna in da izgleda kot donkihotska borba z mlini na veter. Radio Beograd pa ugotavlja, da bo izzivalno ravnanje italijanske vlade proti Jugoslaviji še bolj okrepilo jugoslovan. sko stališče. «Moti se Rim, če misli, da bo s svojimi grožnjami prestrašil jugoslovanske narode Jugoslavija bo vedno znala odločno braniti svoje pravice in interese v Trstu«, zaključuje radio Beograd B. B. KOPER, 2. — Na čast desete obletnice ustanovitve primorskih partizanskih brigad je bila danes v Kopru svečana seja obeh zborov okrajhega ljudskega odbora. Seji je prisostvoval tudi delegat izvršnega sveta ljudske skupščine Slovenije pri Vojni upravi JLA v Kopru, tov. Jože Borštnar. Predsednik Socialistične zveze koprskega okraja Julij Beltram je govoril o borbi, ki jo je vodilo vse primorsko ljudstvo za osvoboditev izpod italijanske okupacije in poudaril herojstva primorskih partizanskih brigad v tem boju. Poudaril je tudi, da del tega ljudstva, ki si je s svojo odločno borbo priborilo svobodo, še vedno loči od Jugoslavije krivična meja. «Zato naj bo ob tej veliki obletnici, ki jo bodo primorski delovni ljudje praznovali na Okroglici, 6. september dejansko praznik ne le ljudstva, ki danes živi svobodno v Jugoslaviji, temveč vsega ljudstva do Tržiča, Gorice in Trsta«, je dejal Julij Beltram. Udeleženci so na seji sprejeli tudi resolucijo, ki so jo poslali državnemu tajništvu za zunanje zadeve FLRJ. Resolucija pravi med drugim: «Naše ljudstvo dobro pozna izsiljevalske metode italijanskega imperializma, ki si hoče. čeprav poražen, ponovno pridobiti tuje ozemlje, v prvi vrsti Trst in naše kraje kot odskočno desko za nadaljnja osvajanja. Podobno megalomansko politiko je italijansko ljudsvo v nedavni preteklosti drago plačalo. Sodimo, da bi bilo koristneje, ko bi se italijanska vlada zanimala za reševanje perečih gospodarskih in socialnih vprašanj, ki težijo italijansko ljudstvo kot pa da hoče pod krinko zastopanja naših interesov vznemirjati svojo in svetovno javnost ter z raznimi provokacijami in vojaškimi demonstracijami izsiljevati za svoje imperialistične cilje. To so metode, ki pomenijo resno nevarnost za mir, obenem pa dokaz, da na italijanski strani ni iskrene^ želje za pravično reševanje tržaške-‘ ga vprašanja«. SLOVENCI V TRSTU PO OSMIH LETIH ZVU Narodna neenak V dneh, tco stojimo pred proslavljanjem največjega praznika Slovenskega Primorja se ne spominjamo samo slavnih borb in nadčloveških žrtev, ki jih je primorsko in tržaško ljudstvo dalo za svojo osvoboditev. Naša dolžnost je tudi ponovno ugotoviti in našteti vse tiste krivice, ki se — kljub tem žrtvam in kljub največjemu prispevku prav primorskih in tržaških Slovencev za zavezniško zmago nad fašisti in nacisti — nam tržaškim Slovencem godijo tostran krivične meje kljub poteku osmih let od dokončne zmage nad fa. štzmom. Lahko trdimo, da je danes v Evropi težko najti del naroda, ki bi doživljal na vseh poljih svojega narodnostnega izživljanja dan za dnem toliko diskriminacij kolikor jih doživljamo Slovenci v Trstu. Se teže pa je najti ljudstvo, ki bi bilo v zadnjih desetletjih svoje zgodovine tolikokrat prevarano z najslajšimi in najbolj svečanimi obljubami, podpisanimi in slovesno zapečatenimi. Ze takoj po končani prvi svetovni vojni leta 1918 so italijanski kralj, njegovi ministri in italijanski guverner aa Julijsko krajino zagotavljali, da bomo še nadalje uživali popolno jezikovno in narodno enakopravnost, ki smo si jo v veliki meri priborili že v bivši avstroogrski monarhiji, ko smo si uspeli priboriti soodločajočo besedo pri šolski upravi, ko smo imeli svoje uradnike v državnih uradih, slovenske sodnike na sodišču in ko smo u-porabljali svoj materinski jezik tudi na vseh ostalih področjih javnega življenja. Ze demokratična Italija in nato fašistična, nam je vse te pravice odvzela. Po drugi svetovni vojni nam je bila kljub krivični meji za- Pravi genocid pa ne pomenijo samo vsi ti nerazveljavljeni fašistični zakoni, temveč tudi stanje glede udeležbe pred-stavnikov slovenskega življa o oblastvenih organih V naši coni. Ugotoviti moramo, da pri izvajanju oblasti Slovenci sploh nismo prav nikjer udeleženi razen v štirih popolnoma slovenskih občinah, in sicer zgolj v najnižji stopnji te oblasti, v občinski upravi in še to samo zaradi tega, ker v treh občinah enostavno ni niti enega Italijana. V vseh ostalih oblastvenih organih in celo v raznih NOTA TREH ZAHODNIH VLAD SOVJETSKI VLADI ŠTIRJE ZUNANJI MINISTRI naj bi s« sestali 15. oktobra t Lngann Tri zahodne vlade izjavljajo, da bi rešitev nemškega in avstrijskega vprašanja lahko ugladila pot za plodne razgovore o drugih važnih vprašanjih. Zato naj bi na sestanku govorili predvsem o Nemčiji in Avstriji LONDON, 2. — Tri zahodne vlade so danes izročile sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu odgovor na sovjetski noti od 4. in 15. avgusta. V noti, predlagajo -sestanek štirih zunanjih ministrov, ki naj bi bil 15. oktobra v Luganu v Švici, zato da se rešijo razna vprašanja, ki se tičejo Nemčije in vprašanje državne pogodbe z Avstrijo. V noti izjavljajo tri zahodne vlade, da ne mislijo polemizirati 'n poudarjajo, da bo mogoče napredovati po poti miru in mednarodnega pomirje-n.ia, če bo mogoče najti naglo rešitev nekaterih sedanjih vprašanj, ki se tičejo Nemčije in če bo mogoče skleniti državno pogodbo za Avstrijo. Zato bi bilo želeti, da bi se sestanek zunanjih ministrov posvetil tem vprašanjem, namesto da bi vpletli v razgovore vrsto drugih zapletenih vprašanj, kakor predlaga sovjetska vlada. Rešitev nemškega in avstrijskega vprašanja bi lahko ugladila pot za plodne razgovore o drugih važnih vprašanjih. Proučevanje nekaterih od teh vprašanj je bilo že pover- hij da ta knr Ju9°slavijo. ‘bc6. korpus je bil še ne- Uje ^Cuijj _ k?*.':.”*««« Hi , Siouenll P°m'kalc po etot Italijj J\e9a Primorja Nbl ®° nn fe Partizanske 'H ,e °Pernt-U štaba Pri- bit ‘talijan xVne aone ustau-« n^tern ™ stopale pred-nrnlV°: da se b°re t!!rn, ali t,-1 . Prodirajočim ) h bi na polože ordž-Nem uporabili za 5 V* ®Pofa Nobeua ita- *ie> Prot? n Se nt Pridružila t0* ®o m£emc.em- Vse brez Rim se vse bolj razburja zaradi neugodnih komentarjev v tujini Tudi «H!ew Tork Times» pi»e, da si je težko ra/.lagati taroke *a liisterično italijansko akcijo - «Neue Zuercher /.eitung» o premem sorazmerju med šibkostjo italijanske tlade in nje-kričanju o Trstu - Še en nesramen odgotor palače Chigi tl Hi ojši položile orožje. ujihol~Tazu™}iivo- T° je n f.e™lja. Usoda SiJ>Ua Italijane iz itali- Italijanski Pokril? ^ -so Položili '•li .. Bzd0u n)ini polje in »Bojo rf®est in se vra-]0 domovino - Ita- “io H L Hffenn S! je zgodilo Hen t0u Razen sloven- S TČ Pečiih* de- HArtiča j!31!* mest, iz Go- taHjar”1 štej>TirSt“’ so v im~ v n„l,U lz teh mest Mi 0. itaij- Uzane delavci Sv^JiiaŠUu 1 jezik fovo- {2*taie kaPitulnPr e prmh itahiansL je so k ■ čd„ tr! Oni., govore- »esftržaški in°nSke briga-?n* delT ena tržiška H e *9®de sd naše NOV J Proti\itierile Sku' Bi ^ H Prebj »estauni del J us„>na u“!s,tua. čutila '•>»; pov“-■1i f.h; '"j 'i: ° »sura nem (Od našega dopisnika) RIM, 2- — Palača Chigi je morala danes odgovarjati na še eno jugoslovansko noto, to pot v zvezi z obmejnimi incidenti, ki jih je povzročila italijanska soldateska, ki so jo po Pellovem, Tavianijem in Mar-rasovem naročilu poslali na jugoslovansko mejo (sicer pa se o tem pošiljanju čet v Rimu vse bolj utrjuje prepričanje, da je bilo pripravljeno že vnaprej in da je poročilo Jugopressa služilo samo za pretvezo, skratka, da je Pellova vlada hotela ta-ko ali tako utrditi svoj majavi notranji in zunanji položaj s pavlihastimi vojaškimi demonstracijami). V odgovoru na jugoslovansko noto se palača Chigi zo-Pe.‘ n*. ‘zognila svoji smešno učinkujoči mussolinijevski predrznosti. Italijanski odgovor pravi, 1. da so bile kršitve že «iz avtoritativnega vira zanikane«, 2. da so italijanske enote dobile stroge ukaze, naj se izognejo vsakršnemu incidentu in da se teh navodil držijo in se bodo držale, in 3. da v Rimu pričakujejo, da bodo z jugoslovanske strani storili isto. Hudomušneži pripominjajo, da je tretjo točko narekovala skrb za nedogledne posledice za ugled italijanske vojske, ki bi utegnile nastati, ko bi oborožena patrulja grdogle-dih_ jugoslovanskih graničarjev prišla na italijansko ozemlje. So tudi ciniki, ki se sprašuje- in ali bi se Stvar ustavila pri I tudi v Italiji«. Pnimnnovi ali pri Trevisu. Raymond nadaljuje: «Jugo- Palmanovi , 'slovansko noto Italiji presojajo m na v italijanskem odgovoru tudi hinavska insinuacija ki jo narekuje dejstvo, da so po vsem svetu ugotovili, da jc gospod Pella zaigra vojsko, medtem ko na Jugoslovanski strani niso premaknili nit. enega vojaka. V lem pogledu je najbolj neprijetno prizadelo rimske kroge pisanje zaostritev položaja so povzro- Č,U Italijani iz razlogov ki si jih ie težko razlagati AH gre za pojav histerije, ali pa so Jih imelPi°J^fonnacUeC'0“^namenih krit?'nUi^najbHžjim. zavezni-1“, vsai na zunaj je bilo ju-kom? vsaj n« * korektno: goslovansko stance kv naredili niso prav nriesai_skri vaj, maršal Tito P^ g ^ da predTož? odnose med obema deželama pristojnemu mednarodnemu forumu«. Skratka v Rimu jih začenjajo dobivat, po grbi tudi iz.Amerike, v kate ro so najbolj zaupali. Zelo zanimivo je tudi. kaj piše «New York Times» v poročilu svojega dopum*^ 1 , Beograda Jacka ^ ! pravi- «Po zanesljivih beo gr^Vskih“vjrihboJugoslav,ja pri vsakršni bodoči , tržaškega vprašanja za od varnostnega sve‘a.(9?,n jamstva za enakopravnost Slo vencev, ne le v Trst, temv nevtralni krogi v Beogradu kot manj važno v primerjavi z bodočimi zahtevami za jamstva slovenskemu prebivalstvu v Trstu in okolici. Pri tem opozarjajo. da je maršal Tito načel to vprašanje že med razgovori z angleškim ministrskim predsednikom Churchillom med svojini obiskom v Londonu v letošnjem marcu«. V Londonu piše «Yorkshire Post«, ki mu pripisujejo dobre zveze z britanskim zunanjim ministrstvom, da daje jugoslovanska nota italijanski vladi lekcijo o dobrem vedenju v mednarodnih odnosih. Znani švicarski list »Neue Zuercher Zeitung« pa pravi v svojem dopisu iz Londona, da hrup, ki ga je italijanska vlada zagnala zaradi Trsta, očitno »potrjuje zakonitost, da italijanska vlada tem glasneje vpije «Trieste«, čim šibkejša je«. Bolzanski list {(Dolomiten«, neuradno glasilo južnotirolske ljudske stranke, pa sodi, da je , jeno določenim mednarodnim organizacijam, n. pr. Združenim narodom, ali pa nekaterim drugim mednarodnim organom, kakor je n; pr. politična konferenca o Koreji, na kateri bo zastopana pekinška vlada, katere udeležba na sestanku šrtirih zunanjih ministrov ne more biti upravičena. Nota pravj nato, da bi se v najboljšem primeru postopek, ki ga predlaga Sovjetska zveza glede Nemčije zelo zavlekel, ter poudarja, da je vprašanje svobodnih volitev ključ za vsakršen sporazum za združitev Nemčije. Sestanek zunanjih ministrov mora biti posvečen nemškemu vprašanju, katerega reštev predstavlja bistveni del za svetovni sporazum. Omenjena konferenca bi se morala v prvi vrsti posvetiti vprašanju svobodnih volitev in položaju bodoče nemške vlade Nota poudarja tfalje, da vzpostavitev svobode in neodvisnosti Avstrije ne sme biti odvisna od rešitve nemškega vprašanja. Ti dve vprašanji sta povsem ločeni in sedaj ni nobene ovire za sklenitev pogodbe o Avstriji. Tri zahodne vlade obžalujejo, da sovjetska vlada ni sprejela predloga za sestanek namestnikov za Avstrijo, upajo pa, da se bodo zunanji ministri na svojem prihodnjem sestanku lahko sporazumeli o avstrijski državni pogodbi. Londonski list «Evening News» trdi, da proučujejo Churchillov načrt o združitvi Nemčije. Ta načrt se deli na dva dela; 1 Podpis pogodbe o nenapadanju med Sovjetsko zvezo na eni strani ter državami zahodne Evrope, ki so članice evropske obrambne skupnosti, vključno združenje Nemčije na drugi strani. 2. To pogodbo bi zajamčile Velika Britanija, ZDA in Kanada. Po trditvi lista bodo o tem načrtu razpravljali na morebitnem sestanku štirih zunanjih ministrov Neki predstavnik zahodno-nemškega notranjega ministrstva je sporočil, da je policija aretirala danes popoldne 800 Nemcev iz Vzhodne Nemčije. ki so skušali priti v Zahodno Nemčijo. Predstavnik je dodal, da so omenjene aretirali na vlakih, ter da je število ((izzivalnih agentov«, ki so prišli v Zahodno Nemčijo z namenom, da sabotirajo nemške volitve in ki jih je policija aretirala, naraslo na 6.000. Vzhodnonemška vlada pa je zaradi teh aretacij danes protestirala pri zahodni vladi. drugimi našimi prijatelji, Ce se bo pri tem pokazalo, da politična konferenca ne služi svojemu namenu, lahko pričakujemo umik s konference. Dullea je tudi izjavil, da so določila korejskega premirja pomenila zmago drugega načela, namreč da imajo sovražni ujetniki pravico do političnega zavetja. Dodal je, da je to važno, ker se sovjetski voditelji bojijo, da bi v primeru njihovega večjega napada mnogi njihovi vojaki in letalci izkoristili priložnost za pobeg. Posvaril je nato Kitajce proti sleherni njihovi oboroženi akciji v Indokini in jih opozoril, da bi taka akeja «lahko imela resne posledice, ki ne bi bile omejene samo na Indo-kino«. Dodal je, da Kitajska še vedno opremlja Hočiminhove sile v Indokini in da je nevarnost, da Kitajska pošlje prav tako kakor na Korejo svojo vojsko tudi v Indokino. «2elimo mir tudi v Indokini«, je pripomnil Dulles. ((Politična konferenca se nanaša v prvi vrsti na Korejo. Toda če Kitajska želi, bi na tej konferenci moglo priti tudi do prenehanja napada in obnovitve miru v Indokini. Združene države bi pozdravile tak razvoj«. AIR France, kateri je letalo pripadalo, je izjavil, da je letalo gotovo zgrešilo smer. ker je Barcelonette precej oddaljena od proge Pariz-Nice. Letalo je strmoglavilo v goratem področju, kamor je dostop zelo težak. Reiiine skupine so morale plezati pet ur na goro visoko 2810 metrov, preden so v prvih jutranjih urah lahko prisile do ožganih razbitin letala ter zogljenelih trupel. Vseh 33 potnikov v ponesrečenem letalu zgubilo življenje PARIZ, 2. — V letalu, ki se je sinoči zrušilo v bližini Barcelonette v francoskih Alpah, je bilo 33 potnikov ter 9 članov posadke, ki so vsi zgubili življenje. Letalo je eksplodiralo ko je zadelo ob goro Čemet’ Neki funkcionar družbe Minister J. Zemljak pri gen. Wintertonu TRST, 2. — Po daljši odsotnosti se je pred dnevi vrnil z dopusta šef jugoslovanske delegacije v Trstu opolnomo-čeni minister prof. Jože Zemljak Včeraj ob 11. uri je prof, Zemljak obiskal poveljnika angloameriškega področja STO gen. Wintertona in se z njim zadržal v daljšem razgovoru. Vsebina razgovora ni znana. Izšla je brošura «Slovenci v coni A ST0» Inštitut za mednarodno politiko in gospodarstvo v Beogradu je izdal brošuro dr. Lava Čermelja pod naslovom ((Slovenci v coni A STO«. V brošuri, ki ima 80 strani, je dr. Čermelj obdelal zgodovino nastanka STO in je med drugim navedel podatke o obsegu in etnični strukturi cone A, o ustroju Zavezniške vojaške uprave in krajevne uprave, o kulturnem življenju Slovencev in razmerah v njihovem šolstvu ter o raznarodovalnih poizkusih proti Slovencem. Opozarjamo čitatelje, da bo izšel PRIMORSKI DNEVNIK v soboto 5. in nedeljo 6. t. m. - ob priliki tabora na Okroglici - na šestih straneh s spomini na osvobodilno borbo gotovljena vsaj popolna jezikovna enakopravnost zajamče-s podpisi petih velesil in šestnajstih drugih držav. To pridobitev nam je potrdila tudi Organizacija združenih narodov, ki je razen tega 10. decembra 1948 v listini o pravicah človeka proglasila in uzakonila načelo o enakopravnosti narodov na vseh področjih javnega življenja. Zavezniška vojaška uprava je zato že 18. avgusta 1945 v svojem razglasu štev. 6 objavila, da bo razveljavila na našem ozemlju vse protislovenske zakone in uredbe sramotne rasistične zakonodaje fašističnega režima. To svojo obvezo je ZVU po dveh letih še potrdila tudi z razglasom štev. 1 od 16, septembra 1947. Toda še danes mednarodne določbe mirovne pogodbe o jezikovni enakopravnosti, sve. čana odredba resolucije o pravicah človeka, obljuba ZVU v obeh njenih razglasih pred osmimi in šestimi leti — vse to še vedno ni izpolnjeno! Se danes je v veljavi fašistični kraljevi dekret od 15. oktobra 1925 štev. 1796, s katerim je bila slovenščina pregnana s sodišč; še danes veljata člen 137 kazenskega in člen 122, civilnega postopka, s katerim se slovenski domačin kaznuje z občutnimi kaznimi ako spregovori v obrambo svoje pravice pred sodnikom v svojem jeziku; še vedno velja podla določba, ki grozi sodnikom s suspenzijo iz službe, če bi se drznili ziniti s slovenskimi strankami slovensko besedo; še vedno je v veljavi fašistični kraljevi zakonski odlok od 29. marca 1923 štev. 800, s katerim so bila prepovedana slovenska krajevna imena, odlok, ki ga je v nabrežinski občini nasilno pred kratkim uveljavil sam conski poveljnik general Win terton; še vedno je v veljavi fašistični kraljevi zakon o poitalijančevanju slovanskih priimkov štev. 496 od 1. aprila 1927; še vedno niso razveljavljeni vsi tisti nešteti razveljavljeni vsi tisti nešteti Mussolinijevi dekreti, s katerimi so bili tržaški Slovenci oropani svojih gospodarskih ustanov. Dolg je seznam fašističnih paragrafov, ki obtožujejo ZVU in vlade, držav, ki so v ZVU zastopane in ki so hkrati podpisale svečane mednarodne listine o najosnovnejših pravicah človeka in mirovne pogodbe. KRIZA V LANIELOVI VLADI zaradi politike v Severni Afriki Dulles o Koreji in Indokini WASHINGTON, 2. — Ameriški zunanji minister Dulles je danes govoril na zborovanju ((Ameriške legije«, v svojem ....... r govoru je omenil predV£em bila vest Jugopressa objavlje- j Korejo, Indokino in druga azij-na le zato, da bi se preverila j ska vprašanja, resničnost onih informacij, po Glede politične konference je katerih je imela Italija na- izjavil: «Ce ne bodo razprav-men, izvesti nasilen udar na 1 ljanja v treh mesecih pokazala Trst in je v ta namen končen- resničnega napredka za uredi-trirala čete. No, informacija o ] tev korejske zadeve, bomo pre koncentraciji italijanskih čet nehali z njimi, da bomo znova je bila vsekakor resnična. pregledali položaj. Posvetovali A. P. Ise bomo z Južno Korejo in z Ostavka ministra Mitteranda, ki se zavzema za večie koncesije v Tuniziji in Maroku - Pierre Voizard novi generalni rezident v Tuniziji - Nadaljevanje razprave v Varnostnem svetu PARIZ. 2. — Pierre Voizard, bivši francoski minister v Mo-naco, je bil imenovan za francoskega generalnega rezidenta v Tuniziji. Francoska vlada je javila, da bo dosedanjemu rezidentu De Hauteclocijuu poverjeno neko drugo zelo važno diplomatsko mesto. Novi rezident Voizard je bil glavni tajnik v Maroku v času, ko je bil tam generalni rezident maršal Juin. Nasprotja v vladi v zvezi s politiko v Severni Afriki pa so danes povzročila ostavko državnega ministra Mitteranda. ki je predsednik republikanske stranke odpora. Laniel ga je skušal prepričati, naj umakne ostavko, a Mitterand je ostal pri svojem sklepu. Mitterand je poudarjal potrebo nove politike večjih koncesij Tuniziji in Maroku, toda večina v vladi je zavrnila nje. gove predloge. V Varnostnem svetu OZN pa se je nadaljevala razprava o Maroku. Libanonski in pakistanski delegat, ki zastopata v Varnostnem svetu arabsko-azijsko skupino, sta zahtevala, naj se poslušajo izjave vseh podpisnikov protesta proti Franciji. Kolumbijski delegat, ki je v tem mesecu tudi predsednik Varnostnega sveta, je izjavil, da bo glasoval proti vključitvi te zadeve na dnevni red. Čilski delegat je izjavil, da bo glasoval za vpis na dnevni red ter je pripomnil, da je odstavitev maroškega sultana povzročila napetost med Francijo in Španijo. Francoski delegat Hoppenot je ponovil tezo o nepristojnosti OZN, da bi razpravljala o tej zadevi. P0 današnji seji francoske vlade je neki vladni predstav- nik izjavil, da je vlada Sklenila dovoliti zvišanje mezd delavcem, ki imajo nižje mezde, ni pa dal nobenih podatkov o teh zvišanjih. Pripomnil je, da bodo poviški dovoljeni predvsem delavcem na podeželju. Vlada je tudi sklenila, da bo sklicala v zadnjem tednu septembra posvetovalni odbor vladnih funkcionarjev, uradnikov in delavcev, ki se ukvarja s kolektivnimi dogovori o mezdah. Predstavnik je nato govoril o glavnih ukrepih v zvezi z znižanjem cen. Kar se tiče mesa, se bo cena za nekatere vrste mesa od 8. septembra dalje znižala za 10 odstotkov. Glede manufakturnega blaga bodo skušali predvsem znižati cene proizvodom širše potrošnje, medtem ko namerava vlada za določeno število živilskih proizvodov znižati davke. neštetih odborih in komisijah pa ni nikjer nobenega niti slovenskega političnega zastopnika in celo niti slovenskega u-radnika. Oglejmo si najprej, kako je sestavljena sama Zavezniška vojaška uprava kot najvišji oblastveni organ v naši coni. Do lanske londonske konference je bila sestavljena ta uprava iz skoro samih angleških in ameriških oficirjev, le za zelo majhno število manj važnih u-radov je bil imenovan italijanski uradnik. Od lanskega septembra pa do danes pa je slika naslednja: Od 35 vodilnih nosilcev oblasti je danes 14 Angležev in Ameriianov, vsi ostali pa so Italijani. Slovenca ni niti enega! Pa celo od tržaških Italijanov ni skoro nobenega, razen treh načelnikov za manj'važne resorje, in sicer za socialno skrbstvo, statistiko in za delo, pa še od teh sta dva politična eksponenta dveh šovinističnih strank in sicer demokrist-janske in tako imenovane «Socialistične stranke za Julijsko krajino». Psi ostali Italijani pa so iz sosedne republike, ki po mirovni pogodbi zaradi poraza njene fašistične imperialistične politike ne bi smela imeli v naši coni prav nobene besede. Nadaljnji, takoj po ZVU najvažnejši oblastveni organ je »Predsedstvo cone«, ki se deli: na urad predsednika cone, v katerem je poleg predsednika in podpredsednika še šest visokih uradnikov; niti predsednik niti podpredsednik niti na. ben od šestih uradnikov ni Slovenec; na urade prefekture, ki ima poleg kabineta še pet oddelkov, tri urade (za povojno pomoč, za zdravstvo in za veterinarstvo), ekonomat, upravno policijo in upravni conski odbor. V nobenem teh sestavnih delov Predsedstva cone ni nobenega Slovenca, temveč samo Italijani, Nadvse značilno je, da ni nobenega Slovenca niti v omenjenem conskem upravnem odboru, ki se deli na štiri sekcije in ki ima precejšnje oblastvene kompetence. Nobenega Slovenca ni celo v vodstvu ustanove gasilcev. Nobenega Slovenca ni v uradu za zdravstvo, pri pomorstvu in v državnem arhivu. Nadaljnja oblastvena ustanova je tako imenovana ePo-krajina«. Pokrajinski predsednik je prav tako Italijan, Vat* žen organ te oblastvene ustanove je tako imenovano »Pokrajinsko zastopstvo», ki ima šest efektivnih zastopnikov in dva namestnika; niti eden med njimi ni Slovenec. Ta provincijski organ se deli na sekcije: upravno, računovodstvo in tehnično. V nobeni ni niti enega Slovenca. Nadaljnji sestavni del | pokrajine so razni šolski zavodi kot n, pr. pokrajinska posebna šola za gluhoneme, šolsko zavetišče za u mobolne mladoletnike; dalje spadajo sem razni bolniški, zdravstveni in higienski zavodi kot je umobolnica, bolnišnica za kronične bolezni, pedagoški zdravstveni zavod, nevrološki sanatorij, protituberkulozni konzorcij, laboratorij za higieno in drugi. Nikjer ni nobenega Slovenca razen dveh ali treh zdravnikov in pičlega števila bolničarjev in bolničark ki opravljajo najtežja dela. Pod Pokrajino spadajo tudi zavodi za socialno skrbstvo kot n.pr. Zveza za zaščito mater in otrok, ki ima razne ustanove, in sicer osem po številu, kjer prav tako ni nobenega Slovenca. Tudi v nadaljnjih štirih manj važnih ustanovah ni nobenega Slovenca v okviru tega pokrajinskega oblastvenega organa. (Nadaljevanje sledi), PRIMORSKI DNEVNIK 3 septembri M® j BPOMIMNKI O.VF.VI Na današnji dan leta 1883 je umrl slavni ruski pisatelj I. S. Turgenjev. Rojen je bil leta 1838. Danes, četrtek 3. septembra Doroteja, Lepa . Sonce vzide ob 5.28 in, z» M 18.39. Dolžina dneva 13.». vzide ob 1.16 in zaide ob«w Jutri, petek 4. sept**«** Rozalija, Nedeljka PROMET JAVNIH SUAmŠČ AVGUSTU OD 250.000 NA 100.000 TON padel promet od lani do letos Številke dovolj zgovorno pričajo, da je dosedanja politika rimskih upraviteljev privedla tržaško gospodarstvo pred resno krizo Po nepopolnih cenitvah so v »vgustu letos prepeljali skozi Javna skladišča približno 150 ttsož ton blaga, medtem ko so v lanskem letu istega meseca prepeljali 250 tisoč 766 ton blaga. Natančnejša primerjava prometa v letošnjem in lanskem avgustu pa je razvidna iz sledeče razpredelnice; PRIHODI avgust avgust 1953 1952 Premog in rude 40.200 49.707 Žitarice . . . 23.900 122.516 Razno .... 14.900 18.005 Skupaj 79 000 190.228 ODHODI avgust avgust 1953 1952 Premog in rude 9 000 9.199 Žitarice . . . 19000 20.381 Razno . . • . 43.000 30.958 Skupaj 71.000 60.538 ZA 10. OBLETNICO VSTAJE PRIMORSKE bo izšla posebna številka na 40 straneh, s članki vodilnih tovarišev osvobodilne borbe tov. Kardelja, Beblerja, Vilfana in dr., spominskimi članki borcev naših brigad in bogatim fotografskim dokumentarnim gradivom. Na prodaj bo tudi pri nas! Kot vidimo, so padli izključno prihodi, in to kar za več kot 111 tisoč ton, medtem ko so odhodi narasli za okrog 10 tisoč ton. Znižanje prihodov je nastalo zaradi padca ameriških pošiljk premoga in žitaric Avstriji, poleg tega pa so v tej zvezi še krožile govorice o večjih pošiljkah žita, ki so šle skozi severna konkurenčna pristanišča, čeprav so do sedaj to blago pošiljali izključno skozi Trst. Poleg tega se je tudi znižala postavka «razno blago , katero prinaša največ zaslužka. Skupni obseg prihodov se je sicer zvišal, vendar se je struktura prihodov znatno poslabšala. Obseg prevozov rud in premoga je ostal neizpre-menjen, zato pa je padel promet z lesom, med raznim blagom pa ima glavni delež tipično masovno blago — amonia-kov nitrat, katerega pošilja Avstrija na Korejo. V avgustu so vkrcali v Trstu okrog 30 tisoč ton amoniakovega nitrata, tako da je resnični obseg važnega praznega blaga* v resnici neznaten. Podatki o prometu Javnih skladišč v avgustu dokazujejo, čeprav so nepopolni, ker ne upoštevajo prometa z mineralnimi olji in prometa v lesnem pristanišču, da je promet tržaškega pristanišča res- no ogrožen To namreč niso prvi taki podatki, niti nimamo opravka s prvim mesecem, v katerem so zabeležili drastično znižanje prometa. Prvi znaki o padcu prometa so nastopili že pred dobrim letom, v prvih mesecih tekočega leta pa imamo opravka že z večjim padcem prometa. Ta težnja vedno bolj narašča, kar dokazujejo tudi podatki o prometu v avgustu. Vzroki za tako stanje so sedaj že dovolj znani. Trst nima svoje mornarice. Železniška zveza skozi Trbiž ne odgovarja tržaškim potrebam in omogoča zelo temne mahinacije Benetk na račun Trsta, ki so si tako prilastile del naravnega tržaškega prometa. Pa tudi vprašanje pristaniških stroškov še vedno ni dokončno urejeno. Obratno, pred dnevi je bil celo »Giornale di Trie-ste» prisiljen dvigniti hrup okrog nameravanih povišanj pristaniških tarif. V pogojih, kjer vodilni ljudje tržaškega gospodarstva in javne uprave načrtno zavirajo vsako tesnejšo naslonitev Tr- j sta na njegovo naravno zaledje, ! kb v Trstu gospodarijo eksponenti rimske vlade — torej zagovorniki rimskih, genovskih in beneških interesov — ni mogoče pričakovati drugačnih rezultatov kot usihanje najvažnejše tržaške panoge. Številke dovolj zgovorno pričajo, vam je dosedanja politika rimskih upraviteljev privedla tržaško gospodarstvo, in to ne samo promet, temveč tudi industrijo in trgovino. kljub temu zaletel vanj in se zvrnil skupno z vozilom, ki je še kakih 10 metrov nadaljevalo pot, na tla, kjer je obležal hudo ranjen. Prisotni so fantu priskočili na pomoč in ga z rešilnim avtom spravili v bolnico, kjer so ga zaradi raznih poškodb z verjetnimi kostnimi zlomi sprejeli na ortopedskem oddelku. Zdravniki menijo, da bo Croci okreval v 10 ali najkasneje v 50 dneh. * * * Zaradi zloma dveh prstov desne roke. rane na bradi in udarcev po rami, so včeraj sprejeli s prognozo okrevanja v 30 dneh na ortopedskem oddelku 15-letnega Franca Sac-ca iz Ul. Bonomea, ki je izjavil, da je med vožnjo s kolesom po Greti trčil v nekega otroka, ki mu je prekrižal pot., Sacco ni vedel, če se je tudi otrok poškodoval. Obvestilo KZ Kmečka zveza obvešča vse kmetovalce bivajoče v občini Trst da morajo v zvezi z družinskim davkom, ki bo uveden s 1. januarjem 1954, do 20. septembra t.l. prijaviti občinskemu davčnemu uradu vse svoje dohodke in dohodke članov družine. Za vsa pojasnila naj se prizadeti obrnejo na sedež KZ v Trstu Ul. Fabio Filzi 10, Tajništvo Prijave družinskega davka Tržaška občina ponovno opozarja davkoplačevalce, da velja rok za predložitev prijav za družinski davek nepreklicno do 20. septembra tekočega leta. Občina je odprla tudi no. ve urade za predložitev omenjenih prijav v Ul. Procureria št. 1, prvo nadstropje. Uradi bodo odprti tudi popoldan od 17. do 20. ure. Javna dražba Tržaška občina sporoča, da bo v petek 4. septembra od 12. do 13., javna dražba za dobavo 4.200 stotov premoga šolam in občinskim uradom. Vse informacije o dražbi lahko dobe zainteresirani v sobi št. 203 v uradu za sklepanje pogodb tržaške občine. BORBA DELAVSTVA V OBRAMBO PRAVICE DO DELA Stoodstotna udeležba delavcev v stavki v rafineriji Standard Stavka se je začela včeraj ob 14. u-Novo izzivanje vodstva čistilnice ri Včeraj popoldne se je začela v rafineriji «Esso Standard Italiana* 48-urna protestna stavka zaradi odpusta 12 delavcev podjetja. Stavke se je delavstvo stoodstotno udeležilo ter so delali samo tisti delavci, ki jih je stavkovno vodstvo oprostilo stavke za varstvo naprav. S tem je delavstvo pokazalo, da je popolnoma strnjeno v obrambi pravice do dela ter da je odločeno, nadaljevati borbo do preklica odpustov. Borbenost delavstva se ob trmi delodajalcev še bolj stopnjuje, zlasti ker so odpuščeni delavci, ki so včeraj kljub odpustitvi šli na delo, našli svoje omarice za shrambo obleke zaprte. To izzivanje vodstva je delavstvo še bolj razburilo, zlasti ker so, kot smo že večkrat poudarili, ti odpusti popolnoma neupravičeni, ker v podjetju ne primanjkuje dela in proizvodnja narašča. Tudi včeraj vrsta prometnih nesreč Zaradi padca z lambrete v bližini miramarskega križišča so zjutraj ob 8. uri sprejeli v bolnico 32-letnega mehanika Oliviera Mazzo iz Ul. delio Scoglio 47. kateremu so ugotovili, praske na čelu. Mož bo o-stal na opazovalnem oddelku približno 7 dni. * * * Zaradi oljnatega madeža na tleh. na katerega je zavozil s svojo lambreto med vožnjo pod predorom v smer j Broieta, je 23-letni Sergio Sega iz Ul. Campanelle nerodno padel, pri čemer se je ranil na komolcu in na čelu ter se pošteno udaril po nosu. Z rešilnim avtom se je zatekel v bolnico, kjer pa so mu samo izprali rane, ozdravljive največ v 8 dneh, ter ga poslali domov. * * * Medtem ko je 17-letni Sergio Croci iz Ul. Skorklja vozil s svojim motorjem «Iso» po Trgu Liberta, je s sprednjim delom vozila trčil v taksi, katerega je vozil 55-letni Giuseppe Tramontini iz Ul. Petro-ni0 1. Tramontini, ki je priha V NAJVEČJI TAJNOSTI PRED ZAVEZNIŠKIM VOJAŠKIM SODIŠČEM Fašistična poslanca božali z italijanskimi trobojnicami Ce namreč za druge industrije velja, da ni naročil in da so zato tudi prisiljene skrčiti osebje, ni za čistilnico pri Sv. Soboti prav nobenega opravičila Zato delavstvo ne more razumeti, čemu vodstvo podjetja tako vztraja na odpustih ter si zato to trmo razlaga z namero podjetja, da začne vedno bolj krčiti svoje obrate, kar bi se morda celo nehalo z dokončno ukinitvijo obratovanja. Proti temu pa se morajo delavci boriti, s čimer ne branijo le svoj kruh, marveč tudi tržaško gospodarstvo na splošno. Preden so delavci začeli svojo stavkovno borbo, so tudi dobro proučili ves položaj, stanje zaposlene delovne sile, proizvodnjo, veliko število nadur, ki jih morajo opravljati, vprašanje delavcev zunanjih podjetij itd. Zato se vsi delavci tudi zavedajo nujnosti in važnosti te borbe, kar je jamstvo, da ne bo brez uspeha. Danes se stavka ves dan nadaljuje in bo trajala, če ne bo medtem kakih sprememb, jutri do 14. ure, nakar bodo delavci sklepali o nadaljnji akciji. Na hodniku sodne palače pravcato fašistično vzdušje - Pozdravi s stegnjenimi rokami Nedopusten postopek sodišča s predstavniki tiska • Razpravo bodo Sele določili Kljub temu, da smo skoraj predvidevali, smo pa vendarle upali, da zavezniško vojaško sodišče le ne bo obravnavalo primera dveh fašističnih hie-rarhov Rozza in De Felicca med štirimi stenami v odsotnosti tiska in občinstva. Novinarji sicer niso bili odsotni, saj so čakali prej na hodniku in nato zasedli prostore v razpravni dvorani, kjer je predsednik Bayliss obravnaval druge primere. Pričakovali smo, da bodo tudi Pozza in De Felicca pripeljali v dvorano in jima. določili prostor kot drugim obtožencem. To bi bil ne samo edini legalni postopek pač pa tudi edino pravilen. Toda o dveh obtožencih ni bilo v dvorani ne duha ne sluha. 'Predsednik Mr. Bajriiss je zaključil razprave in odšel šele tedaj se je razširil^ v§gt, da sta Pozzo in De Felice skupno s svojim zagovornikom odv. Poiluccijem v družbi tožilca dr. Savane v sejni sobi. Na hodniku je čakala velika množica več ali manj znanih starih in novih fašistov, med katerimi je bilo nekaj histeričnih «madam» z majhno, robcu podobno italijansko trobojnico v rokah. Najbolj čaSčen je bil naravno znani Carlo Coiognat-ti, ki se je iz tajništva tržaškega MSI preselil v poslansko zbornico v Rim skupno z obtožencema Pozzom in De Feli-cem. Mož se je zavedal svojega visokega položaja in se je temu primerno tudi obnašal ter je sprejemal kot v minulih časih vdanostne poklone jal počasi iz izhoda starega pristanišča, je svoje vozilo ta- - _______ koj zavrl, vendar se je Croci svojih starih in novih kamara- STAT1STIČNI PODATKI O POVRŠINI NAŠEGA PODROČJA PREVEČ RODOVITNE ZEMLJE JE PO PODATKIH NEOBDELANE V coni A je 20.183 ha zemlje, ki je kmetijskega pomena - Najmanj nerodovitne zemlje ima miljska občina - Repentaborska občina ima razmeroma največ gozdnate površine - Najrevnejša je zgoniška občina Ozemlje cone A Tržaškega ozemlja obsega 22.250 hektarov površine, prj čemer odpade na tržaško občino 8180 hektarov, na miljsko 2660, na dolinsko 2660, na repentaborsko 1226, na zgoniško 3129 in na devinsko-nabrežinsko 4395 ha. Ce od tega skupnega števila odštejeno 2067 ha nerodovitne zemlje, ugotovimo da je 20.183 ha obdelane ali vsaj rodovitne zemlje Iz zadnjih statističnih podatkov za leto 1953 je razvidno, da je v tržaški občini 651 ha lodovitne, a neobdelane zemlje, medtem ko je 926 ha posejane z raznimi posevki, 581 ha se sadnega drevja in vinogradov, 2275 ha je pašnikov in travnikov gozdov pa je skupno 2345 ha. V miljski občini je 658 ha posejanih z raznimi posevki, 399 ha je sadnega drevja in vinogradov, 1224 ha je pašnikov in travnikov, najmanj pa je gozdov, ki jih imajo samo 100 ha. V tej občini je le 43 ha rodovitne a neobdelane zemlje. Največ • neobdelane zemlje ima devimsko-nabrežinska občina, ln sicer kar 1558 ha. Največ je v tej občini pašnikov in travnikov, ki jih imajo 1480 ha, sledijo gozdovi s 745 ha, nato njive s 368 ha in končno vinogradi ter sadno drevje, ki se razprostira na površini 53 ha. Dolinska občina, ki je po površini enaka devinsko-nabre-žinski, ima le 138 ha rodovitne, a neobdelane zemilje ter skoraj osemkrat več vinogradov kot nabrežinska (450 ha). Dolinča-ni imajo skupno 312 na s sevki posejane zemlje. 1212 ha pašnikov in travnikov ter 417 ha gozdov. Naša najmanjša občina ima od vseh ostalih razmeroma naj-več gozdne površine, m sicer 496 ha. kar pomeni 40.5 odist. V rerpentaborski občini jo na-dalje še za 308 ha travnikov in pašnikov, 76 ha njiv ter 14 ha vinogradov, in sadnega drevja. Imajo pa še 308 ha rodovitne, a neobdelane zemlje ter so zaradi tega takoj na tretjem mestu za devinsko-na-brežinsko in dolinsko občino. Zgoniška občina je od vseh najbolj revna. Imajo le 238 ha njiv, 31 ha vinogradov in sadnega drevja, 867 ha travnikov in pašnikov ter 891 ha gozdnate površine. Številke so sicer visoke, toda ne smemo pozabiti, da ima ta občina kar 3129 ha celotne površine, od česar je treba odbiti 83 ha nerodovitne zemlje ter 1019 ha rodovitne, a neobdelane zemlje. Po statističnih podatkih odpade na rodovitno, a neobdelano zemljo skupno 3717 ha ali 16,7 odst. celotne površine ki je kmetijskega pomena ali pa pokrita z gozdovi. Ta številka je zelo visoka, če pomislimo, da odpade na nerodovitno zemljo razmeroma nizko število, saj beleži statistični bilten le 2067 ha a'li 9,3 odst. Kdor pozna naš Kras, se bo začudil, ko mu povemo, da imajo na statističnem uradu pri ZVU dokaj čudne kriterije pri določevanju nerodovitne zemlje ter rodovitne, a neobdelane zemlje. Iz podatkov namreč sledi, da je n pr. v devinsko-nabrežinski občini 1558 ha rodovitne, a ne. obdelane zemlje, medtem ko je nerodovitne le 191 ha. Isto velja tudi za zgoniško občino, za katero pravijo, da ima 1019 ha rodovitne, a neobdelane zemlje ter samo 83 ha nerodovitne. Ce ti podatki držijo, tedaj je popolnoma nerazumljivo, kako da oblasti doslej še niso storile ničesar, da bi se rodovitna, a neobdelana zemlja obdelala, saj bi se na ta način močno povečal hektarski donos raznih kultur. Ob koncu naj še omenimo, da imamo na vsem našem področju v tekočem letu 2578 ha njiv in polj, 1528 ha vinogradov in površine posajene s sadnim drevjem, 7366 ha travnikov; in pašnikov ter 4994 ha gozdnate površine. Ce izrazimo te številke v odstotkih, tedaj ugotovimo, da je največ travnikov in sicer 33,1 odstotkov, 22,4 odst. gozdnate površine. 11.6 odst. njiv in pdlj ter le 6,9 odst. vinogradov in sadnega drevja. Uspela operacija Ada Križmančič iz Bazovice je, čeprav stara komaj 11 let, bolehala za neozdravljivo srčno hibo. Čeprav iz revne delavske družine, so starši sto. rili vse, da bi jo ohranili pri življenju ter so jo zaupali raznim zdravnikom. Tako jo je zdravil najprej dr. Davanzo, nato prof. Tagliaferro, končno pa so jo morali operirati. Operacija je bila izredno huda. vendar jo je kirurg dr. Cara-vetto uspešno izvedel. Deklica je sicer še v bolnici, vendar se njeno stanje iz dneva v dan boljša ter je upati v popolno okrevanje Starši se vsem zdravnikom, ki so se za deklico zavzeli, iskreno zahvaljujejo. tov. Vse je bilo pripravljeno kot za kako manifestacijo, saj niti fotografi niso manjkali. Slednji so s svojim «flashem» slikali največ' «onorevola» Co-lognattija, ki je na vse strani pošiljal svoje nasmehe. Končno sta se v spremstvu odvetnika prikazala na hodniku tudi oba obtoženca, katera so ženske takoj obkolile in jima s trobojnico božale znojno čelo in obraz. Oba sta se počasi, naslanjajoč na palice, odpravila po hodniku, medtem ko je nekaj glasov zavpilo, «vi-va Italia*, a s0 ob pogledu na policijske agente takoj umolknili. Sredi hodnika je odv. Poiluc-ci prebral nekaterim novinarjem izjavo, ki je bila sestavljena in podpisana pred tožilcem. Izjava je sledeča: «Fa-bio De Felice in Cesare pozzo sta se v spremstvu svojega zagovornika odv. Poiluccija predstavila javnemu tožilcu dr. Savoni in mu izjavila, da sta bila poslana iz ortopedskega zavoda Rizzoli, kjer so De Feliceju zaradi je nepopolne zaceljenosti namestili začasno protezo, medtem ko Pozzu še niso mogli namestiti potrebne proteze. Kljub temu pa izjavljata, da sta dovolj okrevala in da se stavita na razpolago sodišču. Za sodišče bo veljal njun domicil v poslanski zbornici v Rimu. Tožilec si je po dani izjavi pridržal pravico določiti datum razprave*. To je vse kar smo lahko zvedeli in še to indirektno. Postopek sodišča, ki je s tajnim obravnavanjem zadeve v sejni dvorani izključilo tisk in tako preprečilo objektivno poročanje, je naravnost žaljiv. Proti takim postopkom bomo vedno protestirali, kajti naša pravica in dolžnost je, zvedeti kaj se dogaja z elementi, ki so prišli k nam iz Italije in organizirali eno najbolj umazanih manifestacij po naših cestah, med katero je celo eksplodirala bomba. Takoj po marčnih manifestacijah so zavezniške oblasti sodile in tudi obsodile več raz-grajačev ter prijavile sodišču tudi Pozza in De Felicea. Takrat se obtoženca, ki sta bila hudo ranjena, nista mogla predstaviti sodišču. Sedaj pa ko sta se obtoženca vrnila iz Bologne, kjer sta se zdravila in bi morali proti njima sodno postopati, skuša sodišče to zadevo urediti med štirimi stenami, med štirimi očmi in v odsotnosti «indiskretnih novinarjev*. Zakaj? Morda zato, ker sta sedaj Pozzo in De Felice «onorevola»? Toda ta naslov, če je v Italiji nadvse časten, pri nas ne pomeni nič. Pozzo in De Felice sta za nas navadna smrtnika, ki sta se pregrešila proti zakonom obstoječim na našem ozemlju. Zaradi kršitve teh se tudi morata zagovarjati in zahtevamo, da se javnosti dovoli prisotnost. V nasprotnem primeru bi lahko ponovili delno spremenjen Hamletov rek »Nekaj gnilega je v deželi Tržaški*. To pa ne po naši krivdi, temveč po krivdi onih, ki so postavljeni za obrambo zakonov. Končno bi netaktnost do tiska lahko predstavniki sodišča popravili s tem, da bi ob koncu obvestili novinarje o zaključkih pogovorov, toda mr. Baylissa ni bilo nikjer in tudi dr. Savono nismo mogli najti, kajti uradnica zavezniškega sodišča je izjavila, da ni nobenega več v pisarnah. Kdaj in kako so vse pristojne osebe odšle iz pisarne pa je za vse prisotne novinarje, in ni jih bilo malo, velika zagonetka. Končno še neko vprašanje. Kaj mislijo policijske oblasti ukreniti zaradi kričanja, sicer medlega, nekaterih histeričnih žensk na hodniku pred razpravno dvorano. In fašistični pozdravi s stegnjenimi rokami pred sodno palačo? Teh seveda ni nihče opazil. Na vse precej indiferentno, kakor sta bila indiferentna oba obtoženca, ko so ju ženske božale z trobojnicami. Datuma razprave še nq vemo in upamo, da bomo o njem še pravočasno izvedeli, čeprav lahko pričakujemo, da bo minilo še najmanj mesec dni in morda še več preden bo določen. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE POROČILI SO SE: strugar Sergio Musina in gospodinja Bruna Riosa, skladiščnik Bruno Ceschia in gospodinja Silvana Leban, podnarednik CP Vincenzo Gatta in gospodinja Leda Passeri, natakar Giuseppe Giadressi in gospodinja Maria Crlsma, slaščičar Teodoro Zacchigna in gosoodi-rija Ida Paoletti, gradbenk Arnal-do Carlini in šivjlja Licia Stur-man, pleskar Aurelio Bordon in bolničarka Nives Sila, natakar Mario Zornada in pletilja Nives Caffaro. mehanik Antonio Mas-sarla in šivilja Laura Pellegrino, mehanik Antonio Crusi in gospodinja Ines Paus, mizar Luciano Bigolo in gospodinja Fausta Pri-vileggi, mehanik Marcello Sus-si in gospodinja Stefanja Pregelj, skladiščnik Vitaliano Cae-nazzo in gospodinja Mariagrazia Petronio. UMRLI SO: 61-letna Katarina Baskar, 33-letni Karl Medved, 65-letni Vito Furlan. 88-letna Petrina Giacchi vd. Zotti. Na zadnji poti... Včeraj so se Openci in Open-ke poslovili od Franca Sosiča, p. d Polončevega, zavednega slovenskega moža, ki je skozi toliko let vodil Posojilnico in hranilnico na Opčinah. Velika udeležba na pogrebu je izpričala, kako je bil Franc Po-lončev priljubljen med sovaščani, ki so ga cenili ne samo zaradi njegove delavnosti, temveč tudi zaradi njegovega poštenja in zavednosti. Ob odprtem grobu so nekdanjemu članu Pevskega društva «Zvon» zapeli domači pevci, medtem 1-0 4» ao^r n j? TV-M .nyp' - žalne koračnice. Za njim je ostal svetal skomin, ki ne bo nikoli ugasnil. V Bol juncu so včeraj popoldne pokopali Antonijo Maver, mamo našega delovnega tovariša Darka, nekdanjo zvesto raznašalko «Primorskega dnevnika». Veliko število domačinov se je poslovilo od pokojnice, ko so jo iz hiše žalosti prenesli na domače pokopališče. V slovo ji je zapel pevski zbor, medtem ko so rože zasule novi grob na boljunskem pokopališču. NOČNA SLUŽBA LEKARN 16: Man- Biasoletto. Ul. Roma zoni, Ul. Settefontane 2: Marchio. Ul. Glnnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul. Schiappa-relli 59; Harabaglia, Barkovlje in Nicoli, Skedenj. Zaradi oremočnih luči zgubil oblast nad kolesom Medtem ko je 26-letni Emilij Grizonič s Kontovela včeraj zvečer vozil s kolesom po Ul. del Friuli v smeri mesta, je iz nasprotne smeri privozil avto, katerega šofer ni zasenčil lučj. Ostre luči so trenutno zaslepile Grizoniča, ki je izgubil oblast nad vozilom in z njim trčil v zid. Sunek je kolesarja vrgel čez zid in mladenič je po 8-metrskem letu priletel na niže ležeči travnik. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA l Umberta De Lorenzija, ki je 25. avtgjuista tega leta v P>Jan0' sti streljal s samokresom pred neko gostilno v Ul. P. P- ver-gerio, so včeraj ponovno pripeljali pred sodišče in ga obtožili poleg potsesti orožja tudi poskusnega umora. De Lorenzi je namreč potem, ko mu je gostilničar odbil prošnjo, da bi mu dal pijače — P™*®. ker )e bil že pijan in drugič ker mu je bil dolžan 1.000 lir — odšel iz gostilne, poteguj tz žeTa sa' mokre s in ustrelil. Izstrelek je priletel ravno k nogi neke,a gosta, toda to ni spametovalo De Lorenzija, ki ie spustil še en strel. Ostala zadeva je znana, saj smo o njej že pisali. Dejstvo je, da .'O mu med pregledom v stanovanju našli poleg 202 nabojev tudi 19 brošur o samokresih in 2 saržerja. Predsednik mr. Bayli«s je z obtožencem hitro končal. Odposlal ga je ponovno v zaP°r in pojasnil, da bo akte skupno s samokresom poslal državnemu tožilstvu, ki naj obtoženca izroči rednemu sodišču. Tudi Alojzija Grudna iz S»a-motorce so obtožili i orožja in groženj, ker je avgU; sta z lovsko puško, ki je ni prijavil policijskim oblastem med prepirom staršem S1-®2*1 s smrtjo. Starša sta ubežala od doma in sf J, od tu prijateljem, toda tudi °° "J sta morala bežati, ker ju J bojeviti sin venomer is*al tudi drugim grozil. Očetu in materi ni preostalo drugega, kot da sta ae zatekla v g'oz1, kjer sta mislila, da bosta na varnem. Končno, ko je zvedel, da ga išče policija, je tud1 Gruden zlbežal v gozd m se skr . Toda policija ga je Pret dni izsledila in ga aretirala. Ker ni bila pri tet zad®'',1 udeležena in niti ogrožena nobena zavezniška oseba, je pre -rednik odločil, da Grudna zadržijo v zaporu ter da ga prijavijo rednemu sodišču. Zopet samomor Včeraj popoldne je neki otrok, ki se je igral v Ul. Mon- vrta Vile Giulia truplo nekega moža. Otrok se je vrnil k materi in ji povedal, kaj je videl Mati je o otrokovem odkritju obvestila policijskega agenta, ki je končno opozoril na mrtveca poveljstvo. Na mesto je prišel tudi zdravnik, ki je ugotovil, da je smrt nastala zaradi zadušitve kakih 25 ur pred najdbo. Mrtveca so po osebnih dokumentih, ki jih je imel v listnici, identificirali za 50-letnega Gio-vannija Labinaza iz Ul. Car-ducci 24 ter ugotovili, da se je mož obesil, toda vrv ni zdržala teže in se je pretrgala, pri čemer se je pokojnik zrušil med cvetje. Niso znani vzroki, ki so pokojnika gnali v smrt. Nesreče med delom Med delom v tovarni Aqui-la je 34-letnemu delavcu Martinu Deconiju iz Ul. Piccardi nepričakovano padel z višine na glavo prazen vrč, ki mu je povzročil k sreči le lažjo rano. Deconi se je takoj zatekel v bolnico, kjer so mu rano samo izprali in ga poslali domov, kjer bo moral počivati kakih 4 dni. # « * 2e v resnem stanju so včeraj sprejeli na ortopedskem oddelku 66-letnega upokojenca Giorgia Fragiacoma iz Stra-marja pri Miljah, kateremu so zdravniki ugotovili zlom kolčnega sklepa desne noge. Fragiacomo, ki se je zatekel z rešilnim avtom v bolnico, je izjavil, da je nesrečno padel na stopnicah stanovanja. * * * Ker je 24-letna Silvija Galo-pin iz Ul. Fondares 5 precej trpela zaradi nespečnosti, je 1. septembra odšla v stanovanje svojega zaročenca Vincenza Vlvola, stanujočega v Ul. Gat-teri, in spila 10 tablet Vera-mona z edinim namenom da se naspi. Ker pa se je včeraj počutila precej slabo, se je takoj zatekla v bolnico, kjer so jo sprejeli s prognozo okrevanja v 1 dnevu zaradi zastruplja- Šolske vesti Ravnateljstvo Državne slovenske nižje industrijske strokovne šole v Trstu (Rojan, Ul. Momtorsino 8) obvešča vse prizadete učence in njih starše, na sledeče; 1. Vpisovanje za vse razrede za šolsko leto 1953-1954 traja do dne 25. septembra 1953. 2. Nižji tečajni izpit bo v ponedeljek, 7, septembra 1953 ob 8. uri in 30 minut. 3. Popravni Izpiti čez I. ln II. razred v ponedeljek, dne 14. septembra 1953 ob 8. uri. Vpisni pogoji ln razporedi so razvidni iz objav na razglasni deski v III. nadstropju šolskega poslopija v Ul. Montorsino št, 8. Morebitna nadaljnja pojasnila daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. » » * Ravnateljstvo Državne slovenske višje realne gimnazije v Trstu sporoča; 1. Na Državni slovenski viš_ ji realni gimnaziji v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim na. Črtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1953-54 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vec-chio št. 9. II. nadstropje, 2. Začetek pismenih poprav, nih in drugih izpitov, rszen zrelostnih, bo v ponedeljek 7. septembra 1953 točno ob 8. uri 30 minut. Vsa nadaljnja navodila in pojasnila daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. * * * Ravnateljstvo strokovnega industrijskega tečaja na Opčinah s priključenim III. razredom javlja, da se prične v tajništvu šole, dnevno od 8. do 12 ure, vpisovanje učencev za vse razrede. Vpisovanje bo trajalo do 25. septembra. Učenci, ki se prvlji vpišejo v I. razred morajo predložiti naslednje dokumente: krstni list, potrdilo za precepljenje, potrdilo o zdravih očeh, spričevalo dovršenega V. razreda osnovne šole. » * * Na trgovski akademiji traja vpisovanje od 1. do 25. septembra, vsak delavnik od 10. do 12. ure. ? 'pravni izpiti se' začnejo 7. septembra, uspo-sobljenostni pa 21. septembra. Podrobnosti na oglasni deski v Ul. Lazzaretto Vecchio 9/II. * >s * Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole v Tr-siu sporoča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1953-54 trajalo do 25 septembra 1953. Popravni izpiti se pričnejo 7. septembra 1953 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski šole. Prošnje za vpis sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. • * » Ravnateljstvo Državnega strokovnega industrijskega tečaja na Opčinah s priključenim III. razredom javlja, da se vršijo Popravni izpiti v jesenskem roku maj po isledečem redu; 1. Popravni izpiti za nižji tečajni izpit: v ponedeljek 7. septembra 1953. T ir, 2 Popravni izpiti čez X. m 11. razred: v četrtek 10, septembra 1953. Razporedi so razvidni iz objav na razglasni deski na sedežu openske šole. * • * Ravnateljstvo strokovnega industrijskega tečaja v Dolini javlja, da se prične v tajništvu šole, dnevno od 9. do 12. ure, vpisovanje učencev za vse razrede. , , , Vpisovanje bo traialo od 1. do 25 septembra. .. , Učenci, ki se prvič vpišejo v I. razred, morajo predložiti naslednje dokumente: krstni list, potrdilo o cepljenju, potrdi o očesnega zdravnika, spričevalo dovršenega V. razreda osnovne šole. ' . , Popravni izpiti v jesenskem ■ roku šolskega leta 1952-53 se začnejo v ponedeljek 7. septembra 1953 ob 8.30. OBVESTILO Višja šolska uprava v Trstu sporoča, da bodo v dnevih od 3. do 12. sept. 1953 vključno, odI 10. do 13. ure, na Slovenski nižji srednji šoli v Trstu. Ul ca della Scuola Nuova št. 14-11, objavljene dokončne prednostne lestvice prosilcev za poverjena In nadomestna mesta na slovenskih prednjih šolah za šolsko leto 1953-1954. Rossetti. 16.30: »Zelena rokavica*, Glenn Ford, Geraldine Brooks. Exc«Isior. 16.30: «Iluzija», Marta Toren, Claude Rame. Naziooale. 16.30: »Jolanda, hči črnega gusarja*, May Britt, Marc Lavvrence. Arcobaleno. 16.00: »Casablanca*, Ingrid Bergman, H. Bogart. Astra Roiano. 16.30: «Ni prostora za zaročenca*, Tony Curtis, Pi-per Laurie. Grattacielo. 16.30: «Diva», Bette Davis. Alabarda. 16.00: «Prazno mesto*, Barry Fitzgerald, Hovvard Duff. Ariston. 16.00: «Pustolovka», Gre-er Garson. Aurora. 16.00: «Gunga Din*, G. Grant, D. Fairbanks, V. Mc Laglen. Garibaldi. 15.00: «Kraljeva želja*, Grace Moore. Franchot Tone. Ideale. 16.30: »Telefonsko sporočilo trem ženam*. S. VVinters, B. Davis. lmpero. 16.30: «Nikoli še nisi bila tako lepa*, Rita Hayworth. Italia. 16.30: «Beg ob času*, Tere-sa Wright in David Niven. Viale. 16.00: «Buffalo Bill*, Joel Mc Crea, Maureen 0'Hara, Linda Darnell. Kino ob morju. 16.15: «Bil sem vojni zaročfkiec*. Gary Grant, Ann Sheridan. Massimo. 16.00: «Rasciomon». Moderno. 16.00: «Luistanski kralj*, Bob Hope. Barvni film. Savona. 16.00: «Nevadski ekspres*, Randolph Scott, Lucille Norman. Vittorio Veneto. 16.00: «Don Ca-millo*. Fernandel, G. Cervi. Azzurro. 16.00: »Tangerska pustolovka*. Bob Hope, Hedy La-marr. Belvedere. 16.00: «Pot smrti*. Marconi. 16.30: (Poletni 20.15): «Neka ženska je ubila*, Lidia Cirlllo, Frank Latimore. Novo cine. 16.00: «Ana Kareni- na». Greta Garbo, F. March. Oddon. 15.00: «Jantar», Linda Darnell. Cornel Wilde, Richard Greene, George Sanders. Radio. 16.00: «Mikrofon je vaš*. KINO NA PROSTEM Arena dei fiori. 20.00: «Praznik ljubezni*, Jeanne Crain, Grad sv. Justa. 20.30: «Prekleto zlato*, VVilliam Powell, Julia Adams. Ginuastica. 20.00, 21.45: «Samba ljubezni*, C. Miranda, D. A-meche, Ponziana. 19:30, 22.00: «Stari S. Francisco*, Aliče Faye, Rojan. 20.00, 22.00: «Zadnji izobčenec*, Audie Murphy, Yvette Dugay. Barvni film. Mladoletnim prepovedano. Paradiso. 19.30, 21.30: «Tri dekleta v plavem*, June Haves. Ce-leste Holm, Vera Hellem. Barvni glasbeni film. Secolo. 20.15, 22.00: «Praznik ljubezni in smrti*. Mel Ferrer, Miroslava Moški pevski zbor NOV kSRECKO KOSOVEL* pomnožen z zborom SLOVENSKE FILHARMONIJE priredi v soboto 5. t. m. ob 20. uri v SEŽANI KONOER1 na prostem z bogatim sporedom. V odsotnosti dirigenta Simonitija bo v Sežani dirigiral tov. Oskar Kjuder. ČETRTEK, 3. septembra 1953 .1UUOM LOV AN »K. A. GUNA T K D. T A 254,6 m ali 1178 kc 7.00 Poročila. 7.10 Jutranja glasba. 13.30 Poročila. 14.30 S prekomorskimi brigadami v domovino. 14.40 Ljadov: Osem ruskih narodnih pesmi. 17.30 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji. 18.15 Iz o-pere v opero. 19.00 Večerne vesti. 23.10 Glasba za lahko Zadnja poročila. 23.40 lahko noč. TltST O. 306.1 m ali 980 KC,M^ Lahki orkestri. l2?°,..a "00 F 10 Sk 17.30 PlM.lij/Ti* 11.30 Lahki orkestri. ^ vsakega nekaj. 13.00 P vi» ‘1..h?.™omk,a,-*n3-2Ple9na H« navsKega. n.™ 18.15 Glasbeno predav»J» Jt, Bach: Koncert za dva W ^ c-molu. 19.00 Slovenščina«,, vence 20.00 Koncert viol. ^ gorja Ozima 20.25 M nnmčlzi rvlPQI 20.45 * ISlK 11.30 Četrto nadalj. romana »LorenKL nemški plesi. 20.45 melodije. 21.00 tiK l*** — reportaža o dogodkih va,„, izbruhom druge svetov 22.00 Bizet: Simfonija v 22.30 Pestra operna Siasv . T K S T J- RUfBW^ ga romana »Lorenz® |j( 14.25 Iz dunajskih °P®r'ctr#' Monteverdi. Mendeisohn. skl. 21.00 »Vražji stebru janka. ... Ni,OVES,J 327,1 m, 202,1 m, 212.4' 12.00 Koncertni valčki, jjd ročila. 13.00 Oddaja za Odlomki iz oper. 14.00 «Novih akordov*. 14.4® hammond orgle v ritmu, pularni napevi. 18.30 nik: Spomini na Prim®f zane. 18.40 Umetne » pesmi. 20.00 Zabavne # 20.30 Domače aktualn®*' Simfonični koncert Rau liana. i ADEX Dvodnevni ‘zlet 12. in 13. septemM* BUZET DRAGUČ ________ 13. septembra v ŠKOCIJANSHJ DUTOVLJE TOMAJ Vpisovanje za z%oTiLttl vodene izlet Dvodnevni J*1** ( 19. in 20. septembr* ŠTANJEL BRANIK (RihemberK) ZALI HRIB (Domberg) Eno in poldnevni 19 in 20. septem6** MATERIJO OBR0V0 PODGRAD^ 20. septembra v postojnsko,, rai O' Vpisovanje za vedene izlete do x®' $ prj «Adria-Express”^J F. Severo 5-b - tel- Darovi in prispevki V počastitev spomina nepozabnih pevcev društva »Zvon* z Opčin pok Stefana Ferluge, Na"2®Ja Feriuge, Janeza Bramca, Jožeta Semolina, Venceta Perača, Matije Kalina, Drejčka Starešinovega, Franca Polončevga in Milana Dolenca, darujejo «Zvonašlce» in «Zvonaši» 4.000 lir za Dijaško Matico. Ob prvi obletnici cmrtl gospe Ane Tončič daruje za počastitev njenega spomina družina prof. Kosovela 500 lir za Dijaško Ma- V isti namen daruje Polda Gruden lir 500 za sklad Sergija Tončiča. to so seveda TržPačani giedali tegrappa opazil med cvetjem nja na opazovalnem oddelku. MOTOKLUB JADRAN 7 Opčin priredi dne 13. t. m. motociklistični Izlet v Opatijo Vpi. sovanja na sedežu od 19. do 21 ure do vključno 4. t. m.. MOTOKLUB »SKEDENJ* obvešča vse, ki so se vpisali za izlet na Okroglico, da se zglasijo na sedežu med 16.30 in 20.30, kjer bodo dobili listke za prehod meje. Listke lahko dobijo izletniki danes in jutri. MOTOKLUB »AMATORI* organizira 13. septembra izleta v Tolmin in na Reko. Vpisovanje samo za člane do petka 4. septembra med 17. in 19.30 na sedežu kluba v Ul. Alflerl 8. PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH pripravlja Izlet na Bled. Prijave sprejema tov. Tedy v drogeriji. IZLET PDT Planinsko društvo Trst priredi 12 In 13 septembra izlet na Mangart, v Bovec In v Trento. Vpisovanje do 4. septembra. IZLETA NA zagrebški velesejem OD 12. DO 14. SEPTEMBRA 1953 (Vpisovanje še dane«) in OD 19. DO 21. SEPTEMBRA 1953 (Vpisovanje do 10. septembra) «ADRIA - EXPRESS». Ul. F. Severo 5-b — Tel- ZAHVALA Vsem. ki £0 včeraj spremili na zadnji Pot' drago nepozabno mamo, ženo in staro mamo ANTONIJO MAVER por. MAVER se globoko ganjeni zahvaljujemo. Posebno zahv alo PO** vsem darovalcem cvetja, domačemu pevskem® ^r,pi, in vsem onim, ki so nam ob tej težki uri stali 0 Boljunec, 3. septembra 1953. Užaloščeni mož Mihael, sinj^/tvo snaha, vnuk In ostalo sor POSOJILNICA IN HRANILNICA NA sporoča, da je njen dolgoletni in zaslužni Pr in tajnik FRANC SOSIČ po domače Polončev 1953 V včer»i nenadoma preminul dne 31. avgusta starosti. Zaslužnemu možu, ki smo ga pokopi' _ Ojzčtnah, ohranimo časten in hvaležen *P° Opčine, 3. septembra 1953. & 0» hranil*11 Posojilnica in hr* na Opčl*1* ic* PRIMORSKI DNEVNIK — 3 3. septembra 1963 i-------------------- — PRED praznikom naše primorske nw?e, i° bodo prišli na tnJu*udi ki SO 'Jr , italiianskih in nem-borfo ^boriščih. Z nami pa ta dan tudi vsi naši m junaki od Bidovca, Toka m openskih mučeni- hru° nezy}anega aktivista, in živih sežganih po 2 £omačijah in v nem- 71 krematorijih. k » f®-0?, k07*« ^ta 1942 knu ku leta 1943 ™si itemu, ^bajali v večjem bpn v partizane, so poji ,A7 la^sti in karabinjer- Samo to je ponavljal vse dni, in naši fantje so izvedeli kaj hitro za te stvari in njihove puške so bile vedno bolj neizprosne. Ko so nas pripravljali za transport v taborišče, so nas na dvorišču zvezali za roke, dva po dva, z debelimi verigami pjz so nas še zvezali po 'štiri ali pet parov skupaj. Spominjam se še priletnega brkinskega kmeta Lovreta iz Gabrka, ki so ga biii aretirali skupaj z ženo, ker mu je sin odšel januarja 1943 k partizanom. Imela sva sku paj zvezani roki in Lovre mi reče: «No, vidiš, lepa vprega, ni kaj reči, dobro bomo orali, brazde bodo globoke. Veš kaj? Kravo bi dal, da bi nas tako peljali po tržaških ulicah do postaje». Čeprav smo bili dobro zavezani in privezani in z dobro oboroženo stražo, se nas karabinjerji niso upali peljati tako Zvesti čtivav naspridobitev v v IŠKI Preteklo nedeljo je Radio ju-I ne naštevam cele vrste stro- ___ . po mestnih ulicah, stlačili so minm in 4943< ko so nas v zaprte kgmione. in v feja onea in slišali teh odpeljali do jetniskih vensko zldov zapora slo- vagonov Sč771- Nek J)a!Uzansko , V*- j Zares, globoke so bile težko m-pritl ™kepa si je \ brazde in s krvjo prepojena te bilo r a vendar zemlja je z junaško borbo natrpan' Cel’?e so bile pre- vsega našega ljudstva rodi- Jfronf e' straže in prazniki la lep sad. teZarT enje v Ulici Beh\ Ko smo v A dS6 f na dnevnem redu. * zamasiti 4o *°, Tdčnnali, da boki Hn v-j naše ljudstvo miom 0 preprečili odhod io »n™,,® .Partizane, če bo-staripr.1 m mačili nijhove ’ °rate in sestre. Pa so taborišču v Cai-ro Montenotte izvedeli za padec fašizma, bi bili skoraj ponoreli od veselja. Brez vsakih pozivov ali, znakov, smo se zbrali kar nas je bilo sredi taborišča. Dvignili smo na rpmena starega goslovanske cone Trsta predvajal zadnjo oddajo radijskega festivala odnosno tekmovanja vseh primorskih in trža-*kih pevskih zborov. Festival je bil organiziran v okviru priprav za veliko proslavo 10. obletnice ustanovitve primorskih partizanskih brigad in je njen pomen s tekmovanjem le še poglobil. N.i novost dejstvo, da je zborovska kultura, zlasti tista množična, pri Slovencih dosegla presenetljivo raven, in to še pred vojno in zlasti tedaj. Spomnimo se samo Maroltovega Akademskega pevskega zbora ali pa Učiteljskega pev-l skega zbora, da ob tej priliki NASTANEK IN RAZVOJ TOPNIŠTVA IX. KORPUSA OD DIVIZIONA DO BRIGADE se teh Grlico iz neke male brkinske vasi, ki je imel ženo v tabo- j Emil Vovk-Skrjanc, Posneto vlteU Vednoveč I ri3cu Fraschette, vse svoje med organizatorjev „ 7e šlo. Kdor nn ip ostal tri otroke, odrasla dekleta. ip rt ' 7® vknrni Hemg „3 al s podvojeno ttianai'(-Vsi v vosi so si pobila m V33rav tista leta je bilo rtn?0?.71^ tetina, da je in tuni terane za domače pa v partizanih. Iz skoraj 1200 grl je zadonela parti-anska, pesem. Izredni pevski zbor, tako številen, ki je prepeval za žično ograjo taborišča, je vodil izreden di- se boru/Za na*e 4n. Ps° Poklical/ Ii^am so oasii na i»®bzsjj„ . m mučenje v jSm0 pd°t v UUct Bello-lo vei3eru so se I kihati n J, ^ bilo tezk.o\ lr^evpl, e0a dne se vrne I ZePke ' 777021 srednjih let. SsJsr-.«* “l 1 ”“btn j? " volje in poln da je zlezel le*ščU/~N¥Ti J'k škriJ11^ se Pritože-hrlk°-l Voj z zobmi in n, Nihce '-ves večer in vso ?au' CeJe 717 vpal k nje- hdl. 77iu Dr. Jože Vilfan govori na zborovanju SPZZ junija 1944. Artilerijski divizion XXX. divizije Kljub temu, da je bila ta prva artilerska formacija IX. korpusa zbrana od vsepovsod, je imela za vse kalibre dovolj mundcije in je takoj v začetku poleg drugih manjših izvedla tudi zelo uspešne večje akcije na Godoviču, v Hotedrščici ter v Spodnji in Zgornji Idriji, to je povsod tam, kjer ,so napadale edinice XXXI. divizije. Mladi artileristi, večinoma Gorenjci in Vipavci, ki niso bili niti iz vežbani niti niso imeli razen topov skoraj nobenih drugih tehničnih pripomočkov, so se pokazali vendarle kot strokovnjaki. Spomladi 1944 so edinice IX. korpusa zelo narasle in zaplenile sovražniku tudi mnogo težkega orožja. Tako se je pokazala potreba, da se formira večja artilerska edinica, ki bi še uspešneje podpirala slavne primorske brigade. Stab IX. korpusa je zato 12. maja 1944 izdal dekret, da se formira artilerija pod neposredno komando korpusa. Artilerski divizion XXXI. divizije je tedaj prešel v artilerijo v sestavu korpusa. Artilerija IX. korpusa Sedež artilerije IX. korpusa je bil v začetku v Dol. Lokov-cu. Artilerija IX. korpusa je imela tedaj štab z vsemi potrebnimi odseki ter dva artilerska diviziona, od katerih je imel prvi dve bateriji s štirimi 47-mm topovi, oziroma z dvema 20-mm protiletalskima topovoma. drugi pa je imel prav tako dve bateriji, in sicer v prvi dve 100-mm havbici, v drugi pa dva 75-mm topa. Vse te artilerske edinice so imele seveda še vedno le konjsko vprego. Pri tolikšnem povečanju ar tilerije IX. korpusa pa se je tedaj pojavil problem topovske municije, ki je artileristi IX. korpusa v tistem času niso mogli dobiti drugače, kakor da so jo sami izdelovali. Največji problem je bila raunicija za 100-mm havbice in to so izdelovali na ta način, da so iz zaplenjenih italijanskih šrapne-lov odstranjevali kroglice ter prazne šrapnele polnili z eksplozivom, Za vžigalne kapice so jim služile kapice iz min, jeklene kapice za vrhove granat pa so vlivali v posebni kovačiji iz kroglic italijanskih šrapnelov. Vse to so delali v Dolenji Tribuši iin na Trnovem. Seveda kljub opreznosti ni šlo brez nesreč in je bilo pri tem po.slu tudi več smrtnih žrtev. Artilerija IX. korpusa je v tem času sodelovala kot celota z vsem težkim in lahkim orožjem pri raznih akcijah korpus- nega značaja. Posebno se je izkazala pri znanih akcijah v Baški grapi, v Cmem vrhu ter v napadu na Idrijo in Trnovo. Pomanjkanje municije Poleti 1944 je štab korpusa zaradi večjih sovražnih ofenziv in težav z oskrbovanjem s topovsko municijo odločil, da se artilerija zopet razformira kot samostojna edinica in se diviziona razporedita po posameznih brigadah. Tako prvi kakor tudi drugi divizion sta v tem razdobju operirala v okviru divizije, in sicer prvi divizion XXX. in drugi v XXXI. diviziji. Kljub pomanjkanju artilerske municije sta diviziona v tem času v okviru divizij sodelovala v številnih akcijah. Posebno drugi divizion je imel zelo mnogo teh akcij, največja med- njimi pa je bila akcija na Gorenjo vas. kjer je bila tedaj zelo močna belogardistična postojanka. V nadaljnjem razvoju situacije na Primorskem se je konec meseca -eptembra in v začetku meseca oktobra 1944 pokazala zopet potreba po večjem združevanju edinic in po koncentraciji materialnih sredstev, zlasti topovske municije za izvrševanje večjih akcij. Stab IX. korpusa je zato konec oktobra odločil, da se ponovno združi vsa artilerija v eno samo formacijsko celoto, obenem pa je izdal tudi povelje, da ta formacija dobi naziv ((Artilerska brigada IX. korpusa«. Artilerij brigada IX. korpusa Konec oktobra sta bila tako oba diviziona zopet odvzeta divizijama, nakar je bila v Dolenji Tribuši formirana brigada. Za komandanta brigade je bil določen Emil Vovk-Skrjanc, za komisarja pa Vlado Sušnik. Kljub pomanjkanju topovske municije je bila brigada tudi v tem času v stanju, da izvrši vse postavljene naloge, to pa zato, ker je kmalu zatem že začela prihajati pomoč od zahodnih zaveznikov, ki so brigadi sicer v majhnih, toda za tisti čas vendarle zelo dragocenih količinah začeli dobavljati topovsko municijo in razne druge tehnične pripomočke, zlasti telefone. Artilerska brigada je tudi sedaj štela dva diviziona, vendar se je število topov zaradi raznih večjih uspešnih akcij zelo povečalo, prav tako pa se je povečala tudi kakovost težkega orožja. Pozimi leta 1944-1945 je brigada sodelovala t številnih akcijah. Kljub temu, da je bila brigada z orožjem in tehniko že dobro opremlje- na, pa je odločilno vlogo vendarle odigrala sposobnost in hrabrost borcev ter komandnega kadra. V večjih sovražnih ofenzivah in hitrih premikih, kjer moč artilerije ni mogla priti do izraza, pa je brigada sodelovala tudi kot pe-šadijska edinica s tem, da sta diviziona dobila enake naloge kakor posamezni pešadijski bataljoni. V veliki sovražni ofenzivi v aprilu 1945 je nastala nevarnost, da bi sovražnik zajel in uničil brigado. Brigada je tedaj dobila nalogo, da za čas ofenzive poskrbi, da topovi ne bodo prišli sovražniku v roke in da sodeluje kot ostale pe-šadijske edinice, po končani ofenzivi pa naj se zopet zbere in po potrebi zopet nastopi kot močna artilerska enota. Po končani ofenzivi sredi meseca aprila 1944 se je tako brigada zopet skoncentrirala v Dolenji Tribuši. Divizioni ih baterije so zopet zbrali po gozdovih in po grapah skrite in zamaskirane topove in municijo, in v štirih do petih dneh je bila brigada zopet povsem pripravljena na dejstvovanje kot prava artilerska enota. V akcijah za osvoboditev Trsta, Gorice in Tržiča Ko je kmalu zatem odšla XXX. divizija proti Trstu, XXXI. pa proti Tržiču in Gorici, je bilo zopet nemogoče, da bi brigada nastopala kot celota. Tako je bil posamezni diviziji začasno dodan po en divizion artilerije, štab brigade pa je šel s prvim divizionom proti Trstu, V akcijah za osvoboditev Trsta, Tržiča in Gorice sta diviziona krepko podpirala obe diviziji. Ker pa so bile tedaj zajete večje količine težkega orožja, tako da so posamezni divizioni imeli že po štiri do pet baterij s skupno po 14 do 15 topov, sta se iz enega diviziona v Trstu formirala dva diviziona, v Gorici pa sta nastali poleg diviziona še dve samostojni bateriji. Artilerska brigada IX. korpusa je imela tako v prvi polovici meseca maja že tri divizione in dve samostojni bateriji polnega formacijskega sestava, ter je iz nekdanje partizanske artilerije postala prava mirnodobska formacija, opremljena z vsemi tehničnimi pripomočki Tedaj je imela v svojem sestavu že vse kalibre od 20 mm pa do 149 mm velikih, motoriziranih topov. IX. korpus tako na izredno težkem primorskem ozemlju, skozi ka terega so se zlasti ob koncu vojne valile vsemogoče tolpe sovražnikov najrazličnejših vrst, ni imel samo edinic z lahkim orožjem, pač pa je imel že dolgo pred koncem vojne tudi močno artilersko brigado, ki je s svojim močnim dejstvovanjem mnogo pripomogla pri zavzemanju raznih postojank, zlasti pa pri končni osvoboditvi primorske. Kakor borci ostalih primorskih in prekomorskih brigad ter stotisoči ostalega slovenskega ljudstva, se bodo v dneh in 6. septembra zbrali na Okroglici tudi nekdanji borci Artilerske brigade IX. korpusa, da se bodo skupno z ostalimi borci spominjali težkih dni, ki so jih preživeli v borbi za osvoboditev primorske, in da bodo skupno z delovnim ljudstvom vse Slovenije in deloma tudi sosedne Hrvatske proslavili veliki zgodovinski dan. kovno dobrih pevskih ansamblov, ki so zaradi izredno velikih težav bolj životarili kakor smerno delovali. Zlasti živahno je bilo pevsko gibanje na Primorskem in Tržaškem, ki ni odnehalo kljub dolgoletnemu fašističnemu preganjanju, ki mu je bilo trn v peti prepevanje slovenske pesmi. V historiatih teh zborov skoraj nikoli ne manjka zapisek, da je to pevsko društvo skrivoma prepevalo po cerkvah. pelo po privatnih stanovanjih in se na vse mogoče načine pevsko izživljalo, kar pomeni, da je pomenila slovenska pesem ■ našemu človeku izrazito potrebo, brez katere bi gotovo nekaj pogrešal. Po vojni so se stare navade — kajti to je postala že koristna navada! — tolikanj razmahnile, da je ni bilo vasi, v kateri bi ne deloval, če že ne pevski zbor, pa vsaj oktet ali kvintet. Ta vnema pa ne sme usahniti. Zato je Radio jugoslovanske cone Trsta začel s pripravami za organizacijo tekmovanja, Razposlal je okrožnice, zbral komisijo in začel s terenskimi snemanji. K tekmovanju se je prijavilo okrog 30 pevskih zborov s Primorskega in Tržaške ga, sodelovalo pa je vsega 20 pevskih zborov, ker je bil pač čas tega tekmovanja izbran nesrečno roko. Prav je, da naštejemo zbore ki so na tekmovanju sodelovali. To so: moški zbor «Svoboda« iz Kopra, mešani zbor «Tržaški zvonu. Komorni zbor iz Trsta, mešani zbor algo Gruden)) iz Nabrežine, mešan zbor tdvan Vojko« s Proseka-Kontovela, mešani zbor «Svoboda» iz Anhovega, mešani zbor iz Boršta, mešani, moški in ženski zbor tovarne pohi štva «Edvard Kardelj» iz Nove Gorice, mešani.zbor ((Svoboda iz Divače, moški zbor «Domo-vinan iz Ospa, moški zbor ((Boja n» iz Zalega hriba, moški zbor iz «Sv, Križaš, mladinski mešani zbor iz Velikega Repna, mešani zbor ((Srečko Kosovel« iz Pivke, moški zbor eSlo-van» iz Padrič, moški zbor LIP iz Ajdovščine, mešani zbor «15. februars iz Komna, mešani zbor Prosvetnega dru-va iz Lonjera-Katinare ter mešani in moški zbor eStane Semič-Daki» iz Postojne. Skoraj deset pevskih zborov, i so se bili prijavili, žal na tekmovanju ni sodelovalo. Vsi ti pevski zbori bodo imeli še dovolj prilike, da se radijskim poslušalcem predstavijo v zimskem času, ko bo dovolj časa za študij in pripravo programa. Komisija, ki je bila imenovana za štiri okraje, in sicer a Postojno, Sežano, Novo Gorico in Tolmin ter za Tržaško ozemlje, ni vselej mogla ob sprejemnikih opraviti svoje naloge. Ocenjevanje pevskih zborov z magnetofonskega traku ne more biti povsem objektivno zaradi specifičnosti mikrofona, ki zelo ostro sicer reagira na intonacijo in dikcijo, ki pa po navadi zna ugla-diti nesorazmerja med štirimi glasovnimi skupinami in zabrisati eventualne ostre in neprimerne linije v zboru. Pa tudi kriterij je bil dvomljiv: nekatere ansamble vodijo profesionalni glasbeniki - pevovodje, druge — in teh je največ! — pa domači ljudje, ambiciozni amaterji. Skratka,- zaradi vseh že zapisanih pomislekov je bilo treba izraziti vsem pevskim zborom priznanje, priznanje predvsem zaradi tega, ker so s svojim sodelovanjem na radijskem festivalu dvignili vseljudski pomen in slavnostno razpoloženje v pripravah na največji praznik primorskega ljudstva, hkrati pa zaradi splošne popularizacije zborovskega petja v naših krajih, ki ima zaradi danih pogojev najlepše perspektive za razvoj. Radio jugoslovanske cone Trsta bo za zaključek pevskega festivala priredil v soboto, dne 5. t. m. ob 15. uri popoldne revijo vseh pevskih zborov, ki so sodelovali na radijskem festivalu. In prav bi bilo, da bi vsi pevski zbori tej oddaji skrbno sledili, kajti kmalu bo ta ali oni zbor sam stal pred mikrofonom in pel za vse tiste, ki si želijo slovenske pesmi. Zborovanje Slovenske protifašistične ženske zveze nad Branico junija 1944. Slovenski arheologi na Koroškem Parisrčno se je zahvalil direktor ljubljanskega narodnega muzeja dr. Jože Kastelic za pozdravni nagovor deželnega glavarja Koroške g. Wedeniga, ko je leta v navzočnosti seta urada za zvezo FLRJ v Celovcu in predstavnikov kulturnega življenja na Koroškem zaželel arheologom obeh držav uspešno delo. Dasi štirje dnevi, ki so jih skupno s koroškimi in dunajskimi arheologi prebili arheologi iz Slovenije, predstavljajo razmeroma kratek čas, so zaradi dobre organizacije imeli gostje priložnost, da sl ogledajo vsa najvažnejša zgodovinska najdišča in spoznajo tehniko izkopavanja, ki je na Koroškem skoraj povsod na za-vidmi višini. Okoli 500 km dolga pot. premagana v pič- S77l° vsi razumeli, I in le bodilo nekaj hrv?1' ka-i j .0 nam je po- ^laia ^stična drhal “ 2 R-nm Z igralsko skupino IX. korpusa po Primorski Khierko. filial m z njego-"°teli so, da bi kje so parti- II. Nato dalje v MOST NA SOCI. Ob napovedani uri je ter„ 171 kalil' , so potrti- boui. Ub napoveaaui uu je tj e- hTr,i-krat jim je dal bila dvorana nabito polna, na- t>i) 80 0a J1 ^ grob, -^P naSe skupine je prišlo ZX*fJilFnezcai na zaboj, bon J vodo “ cevko in ’ b°dli n' Z 0 va ga SM' “ali, H™ Vfm. ga tepli, vant l9}° nohte, I 'ln °b?iO. vČe!Ciriini t0k he9!o yse to 7l!i(j,-;°d«e2a,. 1 cigar } so ea, mu po- °aI je kot grob, (stop naše skupine je prišlo gledat okoli 500 domačinov tako, da so bili celo po oknih dvorane, na vratih. Med njimi je bilo tudi 30 Angležev, ki so na letovišču v Mostu na Soči Bila je to ena najbolj uspelih ni nič za-1 naših prireditev. Letoviščarjem Angležem smo napravili presenečenje s tem, da smo jim zapeli staro angleško vojaško pesem, ki smo jo peli tudi v času borbe na mitingih. l-u „ - sfoi in'uz’ aa pri-1 V TOLMINU smo imeli ve-°, lep e°°»o /o dpeljali p čemi miting pred 900 poslu- so Jo 0 tekaško diJ0 boer' Salci- sPreieli 50 nas po parti- b°si(ip70 Prife- f -Slekli I zaruko, in tudi mi smo se po- i(l4njpali kar n’’ nato pa čutili kot doma v tem lepem Psa n,,,?? naon„?. Vrsti. Na-| kotičku Primorske. lina je s to"' —Pa ni-! spela v VOLARJE V S (iceij s^a!‘ ha J v pora ln ga začeli I eP° besedo. 'e molčal kot ba so se mu ga pri- S*7»S’?1 Jr nuto va Itn? naonn?- Vrsti- Na- ni bil edini Iz Tolmina je skupina pri-kjer je imela na trgu ob 14. uri leteč primer. I miting s prav dobro udeležbo V nadaljevanju je skupina priredila leteč miting v KAMNEM kjer se je zbralo precejšnje število domačinov. Oh 17 uri smo bili prav lepo sprejeti v ARIJSKEM Večerno predstavo v Kobaridu je onemogočil naliv ker so nam tovariši pripravili oder na. trgu (dvorana je v popravilu . Pol ure pred pričetkom je bi-fo zbranih nad 1000 ljudi iz Kobarida in oko M|in vas., Ker dež ponehal je priredi. tev odpadla. 29 avgusta smo bili namenjeni v BORJANO, kjer bi moril bit, miting ob 10. ur, dopoldne; vendar nam je to preprečil defekt na avtobusu in zgre ena pot, tako da smo se znašli na bloku, kjer »mo našim graničarjem zapeli in se z • • uv-ili V Borjano smo SSK < “-»» «—%&• no 150 oseb, kar je veliko, če upoštevamo, vas da je bi! delavnik in dež. Prisrčno nas je pozdravila pionirka in nam podarila šopek cvetja. Po kosilu v Kobaridu smo imeli uspel miting v TRNOVEM, nato v SRPENICI in na 2AGI. Zmučeni od neprestanega petja in recitacij smo prišli v BOVEC, kjer so nas sprejeli prav tako kakor v Tolminu in Kobaridu, z velikim navluše-njem. Prijetno nas je pri večerni prireditvi iznenadilo dej stvo, ko so r as pozdravili na odru pred nabito polno dvorano, da so nas tovarišice obdarile vsakega s slovenskim šopkom, skupino pa z veliko košaro buteljk in rož. 23. avgusta smo šli v znano partizansko vas ČEZSOČO, kjer smo pred nabito dvorano priredili miting za domačine, v dar pa prejeli velik hleb sira. Stiki med nami in občinstvom je bil popoln. Ko smo odhajali so nas ljudje pozdravljali z; «na svidenje na Okroglici«. Po kosilu v Bovcu smo priredili v hotelu v vasi SOCI kratek miting, Na večerni prireditvi v TRENTI, ki je bila v hotelu, jo bilo toliko domačinov in letoviščarjev, da smo morali odpreti vrata in okna, da 90 lahko gledali s ceste. 24. avgusta je skupina počivala v Trenti, 25. avgusta smo se iz Trente odpeljali v KOBARID, kjer smo izven programa priredili ob 10.30 nadvse uspelo prireditev. Za to priliko so Koba-ridčani zaprli trgovine, tvor-nice so prekinile delo, tako da se je na trgu zbralo nad 1000 domačinov. Burno pozdravljena je prišla na prireditev tudi četa JLA. Prireditev je nadvse lepo uspela, nakar se je skupina odpeljala v VOLČE, kjer je priredila leteč miting. Ob 15. uri je pred polno dvorano priredila zelo uspel miting v KANALU, kjer se je prireditve udeležilo nad 200 domačinov, ki so z odobravanjem sledili izvajanju. Na pokopališču v Kanalu je igralska skupina položila venec na grob tovariša Ladiča Nanuta, člana igralske skupine. V Plavah je ob 17. uri priredila kratek leteč miting na postaji, nato se je skozi Vr-hcvlje pripeljala v prestolnico Brd — KOJSKO. Na krasnem prostoru v lepem letnem gledališču je skupina priredila uspelo prireditev ob udeležbi približno 800 domačinov in vaščanov iz okoliških vasi, kar je po izjavah tovarišev rekordno število udeležencev na kulturnih prireditvah. V sredo 26. 8. t. 1. je igralska skupina IX. korpusa odšla iz Kojskega, kjer je prenočila in kjer je prejšnji večer priredila zelo uspel miting, v partizansko vasico VIS-NJEVIK. Ta vasica je bila med narodnoosvobodilno borbo vsa požgana in je tudi naša igralska skupina uživala gostoljub. je v tej prijazni briški vasici. Ob prihodu v vas okoli 11,30 nas je sprejela delegacija domačinov in nas povabila na malico. Točno opoldne smo kar pred gostilno priredili miting za vse vaščane. Tako prisrčno vzdušje je vladalo med nami in domačini, da je marsikateremu naših bilo tesno pri srcu, ko je videl pred seboj tovariše domačine, bivše borce, matere in mladež, ki so mirne poslušali izvajanje programa in vsako točko nagradili dolgotrajnim aplavzom. Po končani prireditvi »ta tov. Tugo in Levček razveselila še najmlajše z nekaj točkami. Ponovno povabilo v zadružno go. stilno na pristnega brica, poklonitev «šperona» in zahvala tov. Iva, da nismo pozabili na njihovo vas, so zaključili prisrčen sprejem. Nato naprej v Dobrovo, kjer nas je čakalo izvrstno kosilo. V gradu DOBROVO, kjer smo med osvobodilno borbo že nastopali, smo priredili celovečerni miting, z začetkom ob 17. uri, pred nabito polno dvorano. Spet stiski rok, pozdravi, podaritev simbola Brd, ašperona#, in nato še poslovilni govor tov. predsednika. Med poslavljanjem je tov. predsednik zadruge naložil igralski skupini v avtobus štiri zaboje sadja. Poslavljanja ni ho telo biti ne konca ne kraja, končno smo morali oditi iz prijaznih Brd, ker nas je pričakoval še Solkan. Ko se je avtobus vzpenjal proti Vrhovljam, in smo zadnjič pogledali po naših Brdih nam je bilo žal, da smo bili tako malo med našimi zavednimi Brici, ki po njih izjavah vidijo le malo kulturnih prireditev. Zato naj velja naš poziv vsem kulturnim društvom in skupinam, naj večkrat obiščejo našo zahodno mejo ter naše zavedne Brice. Ob 21. uri smo v NOVI GORICI - SOLKANU priredili celovečerni miting pred nabito polno dvorano. Navdušenja je bilo veliko in počutili smo se zelo domače, čeprav smo do tedaj v U dneh svojega potovanja po Primorski priredili 42 mitingov in prevozili nad 1100 km poti. Po izjavah tov. predsednika občine je morala žal polovica domačinov ostati izven dvorane, ker je premajhna, da bi sprejela vse. Prisotnih je bilo približno 600 domačinov, ki so se v dvorani tiščali kakor v škatli. Po mitingu kratek prijeten večer v kavarni in nato v posteljo. KONEC. lih štirih dneh, je vodila arheologe od ogleda muzeja v Celovcu čez Magdalensko goro — enega najznamenitejših arheoloških najdišč v srednji Evropi — do še ne v podrobnosti raziskanih pred. zgodovinskih naselbin na Grazarei ob Kopinskeun jezeru, ter mimo sledov stare rimske ceste do pozno antičnega gradišča na gori Rozaliji pri Globasnici. Obiskali so med drugim tudi predzgodovinsko grobišče v Be-Ijaškth toplicah ln tamkajšnjo rimsko cesto, Karolinško grobišče pri Judovski vasi, Duel v Bistrici ob Dravi in dalje mimo Milstatt-slfiega jezera in St. Vida na Glini Gosposvetsko polje, ki leži na tleh starega rimskega Verunuma v bližini Gospe svete. Odveč je pripomniti, da na Gosposvetskem polju niso spregledali znamenitega Vojvodskega pre-stola. Omenjeno več sto kilometrov dolgo pot je spremljala poleg izčrpnih strokovnih obrazložitev znanega arheologa profesorja dr. Eggerja, direktorja celovškega muzeja dr. Moroa, dr. Vettersa in drugil\ tudi živahna izmenjava mnenj. S tem obiskom arheologov iz LR Slovenije je nedvomno štor j en dober korak k plo-donosnemu znanstvenemu sodelovanju med Slovenijo in Koroško tudi na področju arheologije. Želeti je le, da bi obisk koroških in du-najskih arheologov Sloveniji, ki je pred viden za jesen, kar najbolj poglobil začeto prijateljstvo in osebne vezi med avstrijskimi in jugoslo-Ivanškimi arheologi. vrkue Vremenska napoved za danes: Jasno vreme. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 26,6 stopinje; najnižja pa 19,3 stopinje. TRST, četrtek 3. septembra 1953 PRIMORSKI DNEVMIK RADI® . m n/v Opozarjamo vais na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 17.30:----------------_ 19 00; S pesmijo in plesom po Jugoslaviji. — Tret U- • Slovenščina za Slovence. — Trst I.: 18.00: M°n ’ Mendelssohn, Stravinski. -— Slovenija: 18-30: Ziv žišnik: Spomini na primorske partizane. PORAZNE URADNE STATISTIKE Iz beneških vasi Porast brezposelnosti oa Goriškem dokaz stalnega hiranja gospodarstva Število brezposelnih oseb je naraslo na 11.690, medtem ko pa je zaposlenih samo 24.270 Sindikalne organizacije zahtevajo pomoč državnih oblasti Kriza goriškega gospodarstva ni več za nikogar novost. O njej je bilo govora vsepovsod: v časopisih, na javnih občinskih razprav in celo pri intervencijah lokalnih poslancev v Rimu; še prav posebno pa v predvolilnih govorih raznih kandidatov za parlament in senat. Seveda se poslednji po izvolitvi niso več oglasili nikjer, da bi izpolnili obljube, ki so jih dali svojim volivcem, češ da jim bodo pomagali pri rešitvi brezupnega gospodarskega položaja, v katerem je danes mnogo goriškega prebivalstva. V zadnjem času je ena izmed sindikalnih organizacij (CISL) imela za potrebno, predložiti pokrajinskim oblastem zanimive statistične podatke, ki prepričljivo govore o stalnem nazadovanju goriškega gospodarstva. Najbolj jasno nam to kažejo številke o brezposelnosti v goriški pokrajini. Ce je bilo konec leta 1950 9.907 brezposelnih, je njihovo število konec lanskega decembra naraslo na 11.411 in je sedaj kljub večji možnosti, zaposlitve, ki jo nudi poletna sezona, doseglo število 11.690. Ta uradna številka je zelo visoka in je dejansko gotovo še višja, kajti predobro vemo, da uradne številke nikdar ne kažejo pravega stanja brezposelnosti. Žalostna je tudi ugotovitev, da večino brezposelnih sestavljajo predvsem mladi ljudje, ki so nekvalificirani in ki postajajo po ulicah zaradi skrajno nesocialne politike vlade, ki ji ni mar, kako bodo živeli ti ljudje jutri in š čim se bodo nadomestili stari strokovni kadri. Število zaposlenih v industriji, trgovini in poljedelstvu kaže na primer, da se je od leta 1948 pa do danes zmanjšalo od 25.950 zaposlenih na 24.270. To je toliko bolj porazno, ko vemo, da se je v ■ostalih pokrajinah republike, kjer se sicer brezposelnost ni zmanjšala, število zaposlenih dvignilo vsaj toliko, da je v sorazmerju s povečanjem prebivalstva. Najbrž se je tu in tam tudi zgradila kaka nova tovarna, pri nas pa lahko ugotovimo samo odpuščanje iz raznih tovarn, kot so predilnice in tovarna Solvay in popol-n > zaprte tovarne olja v Tržiču. Jasno je, da število zaposlenih vpliva na celotno gospodarsko življenje pokrajine, posebno pa na njeno trgovsko aktivnost. Sindikalna organizacija je zato sklenila pripo-icčiti vsem pokrajinskim vodilnim organom, naj pripravijo program za resno reševanje krize, ki prizadev- gospodarsko življenje vse pokrajine. Tak program naj bi pokrajinske oblasti predložile kasneje vsem centralnim organom v Rim, predvsem pa vladi, katere bivši predsednik je gori-škemu prebivalstvu ob svojem cbisku 4. novembra 1952 obljubil posebno pomoč in zanimanje za izboljšanje in oživljanje njegove gospodarske dejavnosti. Zdravi humor Goričanov o Pellovi «mobilizaciji> tankov V neki goriiki tobakarni se je razvil te dni naslednji razgovor, ki nam bolje od vsakega komentarja prikazuje mnenje Goričanov o nedavnem Muffus s tanki in vojaškimi demonstracijami ob jugoslovanski meji. V tobakarni sta prodajalec in neki upokojeni orožniški podčastnik. Razgovarjata se o dnevnih dogodkih. V tem pride v prodajalno neki domačin iz Podturna in pripoveduje, da je bil v soboto v Palmanovi, kjer so mu odsvetovali povratek v Gorico, češ da tam kopljejo strelske jarke ter je vojaštvo v pripravljenosti, ker pričakuje vdor Titove vojske. «Sprva sem se res malce ustrašili>, pravi možiček, «potem sem si pa dejal: kar domov grem, pa čeprav pride Tito-n «Pa se niste nič balin, se začudi bivši orožnik. «Kaj bi se bal, saj potem bomo mi brezposelni imeli nekaj časa delo n eKakšno delo?» «i no, nosili bomo na postajo kovčke „cicibom" (tako imenujejo Goričani priseljence z Juga), saj jih je toliko, ki bodo odhajali domov , se odreže Podturnec za odhajajočim upokojencem, ki je bil tudi eden izmed tistih. Razni sklepi trgovske zbornice Na svojih zadnjih sejah je trgovska zbornica proučevala razna vprašanja in sprejela nekatere sklepe. Med drugim so proučevali možnost, napraviti v nekem podjetju poskus za dosego čimvečje proizvodnosti, katerega bi verjetno vodil inženir Grandinetti, tehnik pri državnem odboru za produktivnost. Istočasno je inženir Grandinetti orisal predstavnikom zbornice potrebo po takem poskusu, ki naj bi ga spremljala vrsta raznih predavanj v propagadne namene. Glede predloga, ki ga je dal odbor, da bi znižali poslovni davek (IGE) na uvoz smolnatega lesa, namenjenega za industrijo, so vzelj na znanje, da je Zveza trgovskih zbornic Treh Benečiji odbila ta predlog, kaj- ti nemogoče bi bilo ugotoviti, za kakšno uporabo je namenjen les. Med drugim so proučili tudi novo ministrsko odredbo za izdajanje trgovskih dovolilnic za trgovanje v okviru trgovskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo za izmenjavo blaga. Nazadnje so razpravljali še o proračunu Konzorcija za pogozdovanje med državo in goriško pokrajino za leto 1953-54. Rezija Magistrat voda iz Benetk je sporočil županstvu v Reziji, da je odobril dela za regulacijo potoka Rezija, ki bodo stala 13 milijonov lir. Za ta dela bodo razpisali dražbo in bodo dodeljena tistemu podjetju, ki bo nudilo najboljše pogoje. S tem se bo vsaj malo ublažila brezposelnost, Ažla Na cesti med Ažlo in Ca-murjem se je ponesrečil z vespo 39-letni Ottavio Cervesa-to. Nezgoda se mu je pripetila zaradi spolzke ceste. Na pomoč so mu priskočili vojaki, ki jih tiste dni ni manjkalo po beneških cestah, ter ga prepeljali s svojim avtom v čedadsko bolnišnico. Tu so mu ugotovili zlom leve noge, USE JIM PRIDE PRAV ZA RAZNARODOVANJE Sumljiva skrb pokrajinskega predsednika za beneške otroke v počitniški „Gazzettino" poroča, da se je odv. Candoliai še prav posebno zanimal za otroke iz Dreke, Sovodenj, Podbonesca in Grmeka «Gazzettino» je 2. septembra objavil to-le vest: «Pofcrajinski predsednik je obiskal včeraj veliko kolonijo v Lignanu, ki jo upravljata furlanska ustanova za pomoč in papeška podporna komisija. Odvetnik Candolini se je živo zanimal za delovanje kolonije ter pregledal kuhinjo in ambulanto. Nato se je razgo-varjal z malimi gosti, zlasti pa z otroki iz Nadiške doline iz občin Dreka, Sovodnje, Fod-bonesec in Grmek ter iz zaselkov teh občin.« C e bi bili naivni, bi lahko vprašali kroniste omenjenega časopisa, ali pa gospoda odvetnika Candolinija, zakaj se je še posebno zanimal za otroke iz Beneške Slovenije, ki so v kolonijah. Otroci hodijo i za katere je seveda dovolj namreč v kolonije, da si po- | zdravnik, ki skrbi za njih te-pravijo zdravje, zato tudi naj- | lesno zdravje. Za naše otroke brž ne bi smelo biti nobene ; pa je potrebna tudi «moralna razlike med zanimanjem od- in duhovna« skrb gospoda po-vetnika za eno skupino ali dru. | krajinskega predsednika. go; saj je treba vsem otrokom posvečati enako skrb. Tu pa smo priča posebnemu zanimanju za beneške otroke. Ta skrb je sumljiva in nam potrjuje misel, da se za to socialno pomočjo skrivajo raznarodovalni nagibi. Tako kolonije izpopolnjujejo delo italijanskih šol v naših krajih. V kolonijah se namreč raznarodovanje še stopnjuje, ker hodi za časa šolskega pouka otrok domov, kjer govori slovenski, medtem ko čuje v kolonijah povsod le italijansko govorico. Prav zato pošiljajo sorazmerno tudi več beneških otrok v kolonije. V tem tiči tudi vzrok večjega zanimanja odvetnika Candolinija za beneške otroke kakor za otroke iz Furlanije, zaradi česar bo moral ostati 40 dni v bolnici. Št. Peter Slovenov Osemdeset prebivalcev iz naše vasi ip bližnjih zaselkov je šlo pred kratkim na skupin, ski izlet na Koroško, kjer so si ogledali najlepše kraje. Skupno potno dovoljenje so dobili takoj brez vsakega sitnarjenja. Vprašujemo pa se, ali bi lahko ljudje napravili tak izlet brez vsakršnih ovir v bližnjo Jugoslavijo. Res je, da ljudje hodijo sedaj najraje na Koroško in v Južno Tirolsko. Toda pred kratkim je alpinistična skupina iz Čedada hotela organizirati kolektivni izlet v Jugoslavijo, pa se je morala zaradi birokra-tičnih težkoč premisliti, Glasbena šola v Gorici Vpisovanje za šolsko leto 1953—54 je vsak dan od 9. do 12. ure v šolskih prostorih na Komu št. 8. Pouk se začne v sredo 16. septembra. Učenci, ki pridejo v Gorico po tem roku, se lahko vpišejo naknadno. Huda nesreča v Brazzanu Prejšnji večer ob 19.30 se je smrtno ponesrečil 57-letni cerkovnik Anton Bainat iz Braz-zama. Ob določeni uri je Bainat šel po .stopnicah svojega stanovanja, kjer ga je nenadoma zadel napad božjasti. Zaradi tega je padel po stopnicah in zadel z glavo ob vogal stopnice. Udarec je bil tako močan, da je revež ostal na mestu mrtev. Domači so mu takoj priskočili na pomoč in poklicali zdravnika, kateremu pa ni pre-ostajalo drugega, kot ugotoviti, da si je Bajnat zaradi padca zlomil lobanjo in takoj podlegel poškodbam. KINO VERDI. 17: «V podzemlju Los Angelfcsa«, T. Powell. CENTRALE. 17: «V letu 2000 vojna ali mir?«, R. Massey in M. Scott. VITTORIA. 17: ((Francis proti kamori«, D. 0’Connor. MODERNO. 17: tMoj mož si ti«. LETNI. 21: «Ce bi Camillo vedel«, Fernandel. Pred praznikom Primorske se je ozračje na naši meji zopet segrelo. Zaradi nerealne i-talijanske zunanje in notranje politike so se odnosi med sosednima državama, zaostrili. Z raznovrstnimi incidenti skušajo sedaj tostran meje ustvariti vojno psihozo. Šovinistični tisk, ki mu v dobri meri sledi tudi ves ostali italijanski tisk, zopet izkorišča priliko, da se besno zaganja v Jugoslavijo. Stanje je za stare fašiste namreč neprijetno, ker se te dni med drugim obujajo spomini na vse ono, kar se je pri nas dogajalo pred desetimi leti. Gospodje okrog šovinističnih časopisov skušajo in želijo pozabiti tiste dogodke, toda goriški Slovenci se predobro spominjamo tistih dni, ki so za nas pomenili konec italijanskega fašističnega zatiranja in množično vključitev nas vseh v narodnoosvobodilno borbo. «La guerra i /inita«, so kričali ljudje po ulicah, kjer sta vladala zmešnjava in vrvenje. To je bilo 8. septembra popoldne, ko se je po Gorici nenadoma raznesla vest o premirju. Ljudje so tekali iz hiš, se zbirali v skupinah in glasno komentirali zadnje dogodke. Videti je bilo, fcot da vsi vse vedo in je seveda vsakdo betel povedati kaj pametnega. Po hišah so poslušali Radio London in odpirali aparat na ves glas, da ga je bilo slišati daleč naokrog. Nastalo je splošno veselje in temu smo se goriški Slovenci nemalo čudili. Cernu so se pravzaprav Ita Praznik vseh Primorcev je tudi naš praznik lijani veselili, saj je 8. september pomenil zanje poraz! Tega najbrž še danes docela ne razumejo. Slovenski ljudje so imeli med tem druge skrbi. Kmalu so se začeli zbirati pred zapori, da iz njih osvobodijo svojce, ki jih je fašistična oblast zaprla. Zapori so bili natlačani s Slovenci, celo karabinjerske postaje in samostan na Kostanjevici so postali kletke za naše ljudi. V zadnjih letih vladavine fašisti pač niso izgubljali časa. 8. septembra pa se je gnila zgradba zrušila in naši ljudje so bili prosti. Iz Kostanjevice so prikorakale slovenske žene in dekleta, zbrale so se na Travniku okoli vodnjaka in pod vodstvom starejše ženske navdušeno prepevale partizansko pesem ^Nabrusimo koseh) Tudi iz zaporov v Ulici Bar-zellini so tiste dni začeli jetniki množično ubojati. Moški so bili bledi in neobriti, da so iz njih žarele samo oči, ko so srečni objemali matere, žene in otroke, ki so jim prišli nasproti. Pri zaporu je stalo tudi nekaj partizanov, ki so prišli z drugimi v Gorico. Bili so ti fantje še mladi, krepki, s triglavko z rdečo zvezdo na glavi. Gledali smo jih z občudovanjem in bili ponosni, da so ti slovenski borci med nami. Čeprav je vladalo spošno navdušenje, si na obrazih ljudi bral zaskrbljenost, kajti mnogo ljudi je ostalo še po zaporih in taboriščih v Italiji in nihče ni vedel, kaj je z njimi. Medtem so prihajale tudi vesti, da se Nemci približujejo Gorici. Italijanska vojska se je po prvih dneh negotovosti popolnoma razkrojila. Oficirji so stikali po hišah, da bi dobili civilne obleke. Vojaki so metali orožeje strani da bi bili bolj prosti pri begu domov. Nekateri so stali poleg zapuščenih topov in čakali na povelja, ki jih ni bilo od nikoder; bili so strašno demoralizirani. Med njimi so bili ljudje, ki jih je vojna proti njihovim lastnim željam in interesom odtrgala od domačega krova in poslala v tuje kraje. Sedaj pa niso vedeli, ne kod ne kam, zato jim je bila edina misal še dom. Medtem so se v bližnji okolici Gorice in po vseh vaseh zbirali slovenski fantje in možje pod vodstvom starejših in izkušenih partizanov, ki so se že od 1942. leta borili proti fašistom. Razoroževali so preostale italijanske in formirali nove partizanske edinice. Začele so tako nastajati brigade, katerim se je pridružila tudi najboljša mladina iz Gorice. Vsi smo takrat vedeli, kaj hočemo, saj je tlelo že toliko let v naših srcih in se sedaj razplamtelo. V Gorici so zaplapolale prve slovenske in jugoslovanske zastave. Dogodki so se prehitevali z neverjetno brzi-no. Nemci so se bližali, mnogi Italijani so že čakali na njihov prihod «da bi bil vzpostavljen red!». Njihovi prvi trenutki radosti so hitro minili, začeli so se bati slovenskega prebujenja. In glej, ko je prvi nemški oklopni kamion pridrdral v mesto, so ga sprejeli mnogi italijanski prebivalci z navdušenjem. Nekdo je celo s pločnika na Korzu planil pred kamion in dvignil roko v fašistični pozdrav ter zavpil «Heil Hitler!«. Med tem pa je na južni postaji zapela partizanska strojnica proti Nemcem, ki so prihajali čez most na Soči. Začela se je tako v samem mestu strdita borba proti okupatorju in njihovim hlapcem. Teh dni ne bomo goriški Slovenci nikdar pozabili, zato bo praznik Primorske tudi naš praznik, kajti skupno z ostalimi Primorci smo se borili za dosego skupnega cilja V tem boju so izkrvaveli naši najboljši ljudje, ter nam zapustili izročilo, da se tudi nadalje borimo za naš narodni obstoj. Razkosali so primorsko, slovensko zemljo, toda osvobodilna misel, ki se je kalila v narodnoosvobodilni borbi, nam je ostala in ta nas bo ponovno združila na Okroglici■ H i iipili I ilil TURNIR KANDIDATOV VNEUHAUSENU Druga Euwejeva zmaga Gligorič je v svoji prvi partiji remiziral V drugem kolu šahovskega turnirja v Neuhausenu je igral jugoslovanski velemojster Gligorič z mladim sovjetskim velemojstrom Tajmanovom. Nasprotnika se že poznata izza šahovske mize; srečala sta se lani na medconskem turnirju in tedaj sta remizirala po 20 potezah. Letos sta prišla po igri, v kateri je težko reči, da je kdo igral bolje, do istega rezultata, čeprav šele v 29 potezah. Bronstein in Najdorf sta remizirala, medtem ko je igra med Reshewskym in Petrosja-nom prekinjena. Keres je doživel poraz po mladem Averba-hu. Smislov in Szabo sta remizirala. Geller je izgubil partijo z dr. Euvvejem, ki ima tako po dveh kolih dve celi točki. Prekinila sta tudi Kotov in Stahlberg. Prekinjene partije iz prvega kola so se končale tako, kot se je predvidevalo. Bronstein si je v borbi s Tajmanovom osvojil celo točfko in prav tako Geller v partiji s Szabotn, tako da se s to zmago lahko potolaži za poraz z Euwejem. Petrosjan in Keres ter Stahlberg in Boleslavski pa so remizirali. Ko še niso znani rezultati prekinjenih iger iz drugega kola, je stanje naslednje: Dr. Euwe 2 točki, Bronstein, Averbah 1,5, Najdorf, Smislov, Geller 1, Reshewsky, Stahlberg, Petrosjan pol točke (z 1 prek. igro), Tajmanov, »Boleslavski, Szabo, Kereis, »Gligorič pol točke, Kotov brez točke (1 prek.). Zanimivo je, da če Kotov s Stahlbergom ne izgubi partije, že po prvih dveh kolih ne bo nikogar, ki ne bi imel vsaj pol točke in to še ljub temu, da v vsakem kolu po en igralec zaradi neparnega števila pačiva. (Doslej sta počivala Gligorič in Boleslavski, ki sta označena z zvedico pred imenom). Dr. Maks Euwe prvi dve koli prvi dve zmagi je izgubil s 6,5 : 7,5 dvoboj s Keresom. Njegov najlepši turnirski uspeh v življenju je delitev 3. in 5. mesta s Fineom in Reshewskym na veleturnir, ju v Notingamu 1936, kjer so bili zbrani: Aljehin, Capablanca, Fine, Reshewsky, dr. La-sker, dr. Vidmar, Bogoljubov, dr. Tartakover, Botvinik i. dr. Dr. Euwe je napravil v partiji z dr. Laskerjem grobo napako in s tem verjetno zapravil 1. mesto, katero sta delila Botvinik in Capablanca. * * 4* Dr. Machgielis (Maks) Eu-we se je rodil 20. maja 1901 v Amsterdamu. Njegovi glavni uspehi po drugi svetovni vojni so; 1946: Groningen; 2. mesto (1. Botvinik). 1947: Buenos Aires: 4. mesto. 1948: Match turnir za svetovno prvenstvo Haag — Moskva: 5. mesto; Benetke: 4. mesto. 1949; New York; deli 3. in 4. mesto. Dvoboj s Pircem 5:5. 1950: Hastings: 3. mesto; Amsterdam: deli 6. in J. mesto. 1951: Luzern: deli 1. in 2. mesto s Pilnikom; New York; deli 2. in 3. mesto z Najdorfom (1. Reshewsky). 1952: Basel: 2. mesto (1. dr. M. Vidmar); Zuerich: deli 2. in 3. mesto (1. Lundin). 1953: Bevervvijk: 1. mesto. Značilno za dr. Euvvejevo igro je zdrava fantazija, v borbi pa ga odlikujejo predvsem hladnokrvnost, previdnost, jasna logika in precizna tehnika. Kljub svojim 52. letom bo lahko zelo nevaren, kot je pokazala partija s Kotovom v prvem kolu. Ne sme se namreč pozabiti, da je bil Kotov premožni zmagovalec lanskega medconskega turnirja. PO TURNEJI AMERIŠKIH ODBOJKARJEV V JUGjSlj!!! Po porazu z državno reprezentanco tri zmage - v Zagrebu, Mariboru in Ljubiji} Simpatični in dobri igralci niso pokazali tako visoke javne svoje igre, da ne bi mogli izgubiti še katere PRVENSTVENA NOGOMETNA TEKMA V SKOPLJU Hajduk-Vardar 2:1 (1:0) SKOPLJE, 2. — Nogometni moštvi domačega Vardarja In splitskega Hajduka sta danes tukaj odigrali prvenstveno tekmo. Hajduk, ki je že prvi polčas odločil v svojo korist (1:0), je dosegel tudi končno zmago 7 2:1. V lestvici se je do nadaljnjega povzpel Hajduk na prvo mesto s štirimi točkami, od katerih sta dve izvojevani na tujem terenu; njegova skupna razlika golov je sedaj 6:4. Vardar pa je danes doživel svoj drugi poraz na domačem igrišču, čeprav je obakrat izgubil s tesnim rezultatom (prvič s 3:4). Udeleženec turnirja v Neuhausenu, ki si je kot prvi priboril zmago, je bivši svetovni prvak dr. Maks Euwe. Ta holandski profesor matematike, velemojster in šahovski pisatelj, se je večkrat po osvoboditvi pokazal velikega prijatelja nove Jugoslavije in njenih šahistov. L. 1949 sta s Pircem igrala v Ljubljani match, ki se je končal neodločeno 5:5. Ob teoretskih delih dr. Eu-weja in knjigah pokojnega velemojstra dr. A. Niemcoviča je zrasla skoraj vsa današnja mojstrska šahovska generacija. Morda je prav to njegovo ogromno literarno delo vzrok, da ni imel tako vidnih uspehov v turnirskih borbah kot njegovi vrstniki Aljehin, Capablanca, Reti, Bogoljubov itd. Leta 1935 je z 9 zmagami, 8 porazi in 13 neodločenimi partijami odvzel naslov svetovnega prvaka dr. Aljehinu, katerega je moral istemu čez dve leti ob porazu 9,5 ; 15,5 vrniti. Dr, Euwe je odigral od leta 1920 do danes z raznimi mojstri 36 dvobojev, v katerih je 138 partij dobil, 74 izgubil in 118 remiziral. Leta 1939 Inter - Milan 3:1 (1:1) MILAN, 2. — Na današnji tekmi med Inter in Milanom je zmagalo moštvo Inter s 3:1 (1:1). Strelci: v 6’ Nordahl (M.). 15’ Broccini (I-); v II. polčasu: dvakrat Brighenti (I.) Inter se je predstavil kot dobro vigrano moštvo, medtem ko pri Milanu marsikaj ni bilo v redu. Ko so ameriški odbojkarji doživeli poraz v tekmi z jugoslovansko reprezentanco v Beogradu in prvo zmago v Zagrebu proti hrvatstoi reprezentanci, so odišld v Maribor, kjer so nastopili proti tamkajšnjemu Braniku in nato še v Ljubljano, kjer so igrali z reprezentanco Slovenije. V Mariboru so domačini bili v prvem setu zmedeni in so izgubili z visoko razliko. V drugem pa so postali samoza-vestnejšd in zmagali. Toda gostje si v nadaljnjih dveh setih niso pustili vzeti vajeti iz rok in tako jim je pripadla druga zmaga v Jugoslaviji: 3:1 (15:5, 12:15, 15:12, 15:10). V Ljubljani so imeli Američani za nasprotnika slovensko reprezentanco, v kateri je nastopil tudi državni reprezentant Skerbinek, ki ni le najboljši v slovenskem moštvu, temveč spada med prve tudi v državni reprezentanci in je zlasti kot tolkač gotovo na prvem mestu. Qn je bil tudi v slovenski reprezentanci dobra točka, medtem ko ostali niso igrali tako, kot znajo in ‘kot se je od njih pričakovalo. V prvem setu so zmagali Američani s 16:14. Čeprav se v drugem setu domačinov ni več držala tolikšna nervoza kot v prvem, so vendar gostje po dokaj izenačeni igri zmagali s 15:13. V tretjem setu se je pokazalo, da domačini ne igrajo podrejene vloge — saj so tudi v prvih dveh setih večkrat že močno vodili — in po razburljivi igri jim je pripadla zmaga 2 18:16. V četrtem setu pa so Američani brez težav zmagali s 15:3 in tako dobili tekmo z rezultatom 3:1. Kot velja za Mariborčane, da niso igrali najbolje, tako velja to — ‘kot smo že omenili — še bolj za reprezentante Slovenije. Vendar pa je bil Skerbinek kljub vsemu daleč najboljši mož na igrišču. Mogoče bi se stvari nekoliko drugače obrgi-le, če bi trener pravočasno zamenjal kakega igralca; toda storil-je to, ko je eden izmet slabih igralcev sam za to pfo sil in ko je bilo že odločne prepozno. Američani so lahko s svojo turnejo po Jugoslaviji zadovoljni. Izgubili so samo z državno reprezentanco, toda njihova igra ni bila na taki višini, da ne bi mogli izgubiti tudi še s katero drugo ekipo, proti kateri so nastopili. Vse- tekRi • Ha 50 kakor pa to ne pomeni, „ ^ slabi igralci, nasprotno ,K ^ lota so zelo izenačeno ^ bro vigrano moštvo, ®e terim se nekateri eleme»‘ posebej odlikujejo, predd* SKERBINEK t je nele najboljši odb°J“ v(č slovenski reprezentanci je tudi steber jugos|0'_ državne reprezentanc«. pa jim je treba priznati,^;) fair igralci, ki so si Pr'0 (f simpatije povsod, kjer f sami so o sv«* ,51 stopili. Pa tudi pohvalno izražali sprotnikih, sodnikih ® J* (ji Dogodilo se je n. pr.,tHa0si!® je na tekmi z jug^-- ^ > reprezentanco jugoslov« gralec sam opozoril s°dn ^ neko nepravilnost, ki J°j-j • eriP" pravil, kar je pri sj«r igralcih naletelo na ta j0vS' patičen odziv, da so JcS „ nu zaploskali in se takoj revanžirali 5 tem. da Je AS* ričan nalašč izgubil serv‘S- ZAGREB. 2. - Esa Lji je postavila nov ju?05 tf rekord na 100 m hrbtn® ^ eri*4' te)p5 som 1:12,3. (Očitno ?re j» pako v poročilu; primrtj7 treba, omenjeni čas s ** jih dosegajo moški na gi; nadalje z rezultati disciplini na dvoboju *" ska - Francija: 1. Andr 1T7”; 2. Hunyad‘fi ^ 3. Temes (M.) 1’19”; *■ v (F.) 1’23”4; in končno danjim najboljšim rez . ajli' same Eše Ligorio v tej d ni: 1:19. (Op. ur.). GENOVA, 2. — Z rezultatom 4:2 (2:0) je danes Sampdoria premagala v prijateljski tekmi Juventus. Gledalcev je bilo okrog 10.000. Pri Sampdorii sta bila najboljša Fommei in Con-ti, pri Juventus pa Piccinini in Muccinelli. BOLOGNA, 2. — Bologna se je pohovno slabo izkazala pred domačimi gledalci in izgubila prijateljsko tekmo s Trevisom. Po neodločenem prvem polčasu (0:0), je zabil edini gol Ba-diali. NEAPELJ, 2. — Proti Napo-liju je danes tukaj nastopil Marzotto. Tekma se je končala s 6:0 (2:0) za Napoli. Domači, ki so nastopili v vsakem polčasu z drugim moštvom, so zaigrali odlično. Gledalcev je bilo čez 15.000 KOSTANCA, 2. — Nemška nogometna B reprezentanca je premagala švicansko B reprezentanco z 2:0 (1:0). Tekma ni bila posebno zanimiva. PODJETJE pp PREMO U Pertcrct Ob desetletnici ljudske vstaje v Istri in na Primorskem čestita vsemu prebivalstvu in kliče: lisi . na ljudsko zborouanie na Okroglico! Slovenija sel# STO liud*(V<’ Pozdravljamo *J Primorske in Trst* 10. obletnici ustan° partizanskih brif**1 • naj živi oariizalllill| tabor na okroi®1. Podjetje «ZAČIMBA » MDM Borbene pozdrave primorskemu ljudstvu, slovenskim in italijanskim borcem IX. korpusa ob desetletnici njegove ustanovitve DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA « OMNIA » J Ob desetletnici partizanskih brigad in proslavi na Okrogl'cl pošilja borbene pozdrave partizanskim borcem in vsemu ljudstvi KOPER VSI N —-------------- ,, .rp a m mf t U UCMIZM 11 h v DNIST VO- ULICA MONTECCHI St. » III. nad. — Telefon Številka »3-808 In 14-638. — Postni Odgovornii uredi, Ik .STANISLAV HENKO -^»EUNIS1 VO -^LICA , ^ ^ ^ ^ ^ 0(J I5 . 18 m m - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka is-s* - ' 00 ,ao ", - Cene oglasov: Za vsak mm vlSlne v l.r.r.l l stolpca trgovski 60 finančno upravni .00 osmrtnice »0 h - Za FLI « Irete Oglasov po 35, din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica Ul. 8. Pelllco l-II Tei 33-82 FLRJ za vsak mm Širine 1 Rokoolsl se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. Ijud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, meseč'1^ ti^ Pojmi tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ln0® Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 • T - 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska °