V Spomin Antonu Zabkarju (1949-1997) Sa;no dni pred svofim oseminštirideselim roistnim dnevom je izfnučen po hudi bolezni umri naš pnjatel; in sodelavec Anton Žabkar Rodil se fe leta I949v Ljubljani. Po končani gimnaziji je študiral tehnično Uziko na Naravoslo^/no-matematični (akuirev v Lfubl/ani, kjer /e leta 1974 tudi diplomtrai Po diplomi se /e zaposlil na Institutu Jožef Stetan v Odseku za elektronsko mikroskopijo, pozneje v Odseku za tanke plasti in površine, kjer je delal vse do predčasne upokoj'tve leta 1994 Anton Žabkar se je ukvarjal z raziskavami površin različnih materialov, s tankimi plastmi za mikroelektron-ska v9Z|a in keramičnimi prevlekami za zaščito orodij in strojnih delov pred obrabo in korozijo. Na vseh treh področjih je dosegel zavidljive uspehe. Vpisal se je tudi na podiplomski študij in opravil vse izpite, za pripravo magistrskega m doktorskega dela pa mu je zaradi zdravstvenih težav In drugih obremenitev zmanjkalo časa In energije. Sodelavci smo ga cenili, ker je bil pri svojem delu sistematičen In natančen, predvsem pa smo ga poznali kot izvrstnega konstrukterja najzahtevnejših vakuum* skih sistemov In naprav. 2d raziskave površinskih sprememb materialov pri obstreljevanju z lahkimi loni je konstruiral nizkoenergijski (5 30 keV) pospeševalnik. Konstrukcija tega pospeševalnIka je zahtevala ogromno znanja z najrazllčnejlh področij, saj je bilo potrebno izdelati Ionski izvir, ionsko optiko, sistem za energijsko in masno ločevanje Ionov, vakuumski sistem ter več elektronskih naprav. Pospeševafnik smo vrsto let uporabljali za študij vplivov ionskega obstreljevanja grafita in različnih jekel, ki se uporabljajo za izdelavo sten fuzijskih reaktorjev vr^te tokamak. V začetku osemde* setih let je sodeloval pri mednarodnih projektih, ki sta Jih financirala Mednarodna agencija Zd atomsko ener-gi|0 (IAEA) in National Science Foundation (NSF) iz Wastilngtona Predmet raziskav je bil študij topografskih sprememb (erozija, mehurčenje (blistering), re-emislja. razprševanje) različnih jekel {Inconel 600. Inconel 625, PE 16, Hastalloy, SS 316 in prokron) ter grafita pri obstreljevanju z ioni devterlja, helija m ar* gona. Naštete pojave smo raziskovali v energijskem območju med 5 in 20 keV. Konstruiral je tudi nizkoen» ergijski ionski Izvir s širokim snopom, ki ga poznamo pc^ Imenom Kaufmanov ionski Izvir (premer ionskega curka je približno 20 mm. energija argonskih ionov pa od 200 do 600 eV) In ga uporabljamo za študij čiščenja kovinskih površin z loni. Osnovno področ)e nje9ovih raziskav pa so bile tanke plasti. Ukvarjal se je z njihovo pripravo, karakterizaoljo m uporabo. Poleg plasti za Integrirana vezja so ga zanimale še tanke plasti za kovinske in kermetne upore, prevodne tankoplastne elektrode (t.l. plasti ITO), odbojne plasti za infrardečo svetlobo in večplastne strukture za pripravo standardov za globinske profilne analize. Sistematično je raziskoval vpliv toplotne obdelave In termično desorpcljo Implantlranlh argonovih atomov na stabilnost napršenih uporovnih plasti. Za izdelavo tankoplastnih senzorjev za optične pomike je postavil laboratorijski toiohtograiski postopek Zadnjih deset let svoje strokovne zivirenjske poti pa seje ukvarjal s trdimi zaščitnimi prevlekami, kjer je bil soavtor dveh patentov Sodeloval je pn priredbi naprševalnika Spu-tron za pripravo keramičnih tankih plasti na osnovi TiN Na začetku osemdesetih let pa je konstruiral eksperimentalno napravo, v kateri je napršll pn/e keramrčne prevleke TiN na orodja kompliciranih oblik Izkušnje, ki si Jih je pridobil pn tej napravi, |e pozneje uporabil pn konstrukciji profesionalne naprave za industrijsko upo rabo Naprava, ki jo uporabljamo Še danes, le v bistvu cilindrični magnetron. Pozneje je konstruiral še pla narnl magnetron s premerom tarče 100 mm V letih od 1983 do 1985 ie sodeloval pn postavl^4 Centra za trde prevleke v Domžalah inpn izobraževanju tehnikov za delo na profesionalni Balzersovi napravi za ionsko prekrivanje BAI 730 V naslednjih leiih je veliko energije vložil v delo s partnerji iz industrije Svetoval jim je« kakšno orodno jeklo naj izberejo za izdelavo nekega orodja, kako naj pripravijo površino le-tega m kako naj izberejo optimalne parametre obdelave Skupaj s sodelavci je na tem področju opravil pionirsko delo. Konec osemdesetih let mu je bolezen onemogočila kakršnokoli fizično aktivnost. Naslednjih nekai let se je ukvarjal s preučevanjem strokovne literature in nam konstno pomagal z nasveti. Potem pa rnu le boiezen onemogočila še to delo Del nizkoenergifskega pospeševalnik a za štuaij imer-akcij ionov s površinami tankin snov Cilindrični magn&iron za naprševanje TiN trdih zaščitnih prevlek Flezunate raziskovalnega dela Je predstavil na številnih mednarodnih znanstvenih srečanjih. V uglednih mednarodnih revijah je objavil več deset znanstvenih člankov, v zbornikih mednarodnih m domačih konfer ene pa več kot 50 reteralov. Jeludi avtor več strokovnih in poljudno znanstvenih prispevkov Za raziskovalne dosežke na področju interakcij ionov m plazme s površinami trdnih snovi, je dobil skupaj s sodelaci leta 1966 nagrado Sklada Borisa Kidnča. Istega leta je skupaj z dr Borisom Navinikom dobil nagrado za izum Trde zaičitne prevleke iz titanovega nitndd za povečanje življenjske dobe orodij m strojnih delov. Svoje konstrukcijske sposobnosti je uporabil tudi pn zasnovi pripomočka za razgibavanje bolnikov z multi plo sklerozo, za kar je preiel od Ministrstva za zdravstvo, družino m socialno varstvo Republike Slovenije posebno nagrado. Tone Žabkar je bil aktiven član Društva za vakuumsko tehniko Slovenije Od leta 1962 do 1987 je bil član Izvršnega odbora. Sodeloval je pn več pomembnejših akcijah društva, med drugim pn pripravi gradiva za zbornik o tankfh plasteh. Bolezen, ki ga je priklenila na posteljo, )e zlomila nje* govo telo, ne pa tudi njegovega duha. Do konca je ohranil smisel za humor, iskrivost in svežino misli Zato sem ga občudoval m zato sem ga imel rad. Ponosen sem. draoi Tone. da sem bil tvoj pniatelj Ir to tudi ostanem. Peter Panian IZOBRAŽEVALNI PROGRAM DruStva za vakuumsko lehniko Slovenije -1998 Vse uporabnike vakuumske tehr)ike in druge interesente obveščamo, da so v letu 1996 predvideni naslednji stro-kovr^o'zobrazevalni tečair 1. NETESNOST SISTEMOV IN NAPRAV 15.-16. april In 14.>1S. gktob^r Vse več j€ izfleJkov in tehr>ologij, kjer hermetičnost posod in cevnih sistemov igrapomembr» vlogo, npr htadilni agregat«, posodice za aerosole, prehrambr» konzen/e, specialni ventili, Ksrmetkčnc zaprte elektronske komponente, v reaktorskr tehniki, sr£ni vzpodbujevak^i, tesnila, platiiča avtomob^lskin koles, itd V tehniški praksi se pn vzdrževanju nadtlaka oz podttaka vedno pogos(e|e srečujemo s predpisi o preverjanju tesnosti (zahteve po kakovosti proizvodov. ISO 9030 Itd) m s tozadevriimi postopki Stečajemjih želimo predstaviti m priDližati uporabniku Vsebina predstavitve, ki obsega 9 ur predavan) in dernonstracij. je r^slednja teorija črpanja, osnove vakuumskih merJnikov in opredelitev velikost» (bičanja. matenali, vrsfe spojev m lehnologiie spajanja, metode iskanja netesnih mest. iskanje netesnosti s halijevim iskalnikom netesnosti: vrste netesnosti in njih odpravljanje oz preventiva; kontrola les nosil kot osnova za kvaliteto proizvodov, standardi s področja netesnosti ter primeri 12 domače m tuje prakse Cena tečaja je 20 000 SIT. Udeleženci prejmejo zbornik predavanj "Osnove vakuumske tehnike" in potrdik^ o opravljenem tečaju Za topli oDrok, kavo in sok bo poskrbl>e-no 2. VZDRŽEVANJE VAKUUMSKIH NAPRAV 2.-A. juni| ir) rvovemDer 1996 Pod tem naslovom se obravnava predvsem tematika, ki jo srečujemo v tehniki grobega vakuuma To je delovanje, vzdrževanie in popravila rotacijskih črpalk, pregled m uporaba različnih črpalk, ventilov in drugih elementov, merrtve vakuuma, osnove odkrcvanje netesnosti v vakuumskih sistemih, materiali za popravila, tehnike čiščenia in spaianja, skupno 20 iolskir) ur, od tega tretjina praktičnih prikazov m vai Cena tečaja je 33 000 SIT Vsak tečajnik Do prejel tudi brošuro ^Osnove vakuumske tehnike za vzdrževalce naprav' in potrdilo o opravlienem tečaju. Za topli obtok, kavo in sok Do poskrbljeno 3. OSNOVE VAKUUMSKE TEHNIKE 2.-4. Jkinijter 17.>19. novemMr 199S Pn tem tečaju je večji poudarek na teoretičnem razumevanju snovi Obravnava so vsa področja, ooieniena v tečaju za vzdrievalce m poleg tega še pomen m razvoj vakuumske tehnike, fizikalne osr>ove, črpalke za visoki vakuum, lanko-pJastneindruge vakuumsketehr>ok>gije, čisti postopki, analize površin ter doziranje. čiščenje In preiskave plinov skupno 26 šolskih ur z vaiami in ogledom tnstnuta za elektroniko in vakuumsko tehniko Cena tečaja |e 38 000 SIT Udeleženci prejmejo zlramik predavan» 'Osnove vakuuniske tehnike' in potrdilo o opravljenem teča|u Zatopil obrok, kavo