★
ra
PRIMORSKI DNEVNIK
5*85«
Uto V
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Štev 175 (1265) Poštnina PlaCana v gotovini
Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST nedelja 24. julija 1949
Cena 15 lir - 2.50 din
Kardeljeva izjava o stališču FLRJ do grškega vprašanja
taiinloniiisti so s svojo Mo io oiaoevri
dejansko oslabili grško demokratično gibanje
Najnovejše o prehodu meje v FLRJ
Zopet so	se
a
Le vodstvo K P Grčije smatra, da sme Jugoslavijo za vse tisto, kar je storil v prid grškemu demokratičnemu gibanju, zasramovati z najbolj divjaškimi lažmi, v tem primeru FLRJ seveda ne bo več dajala svoje plemenite pomoči
nS°GRAD’ 23- (Tanjug) - Mi-
Fr rt . 2Unanje zadeve vlade slede , VARD KARDELJ
ite
interesu svojih lastnih političnih načrtov, temveč iz globoke simpatije do demokratičnih teženj grškega ljudstva in njegove borbe za svobodo in neodvisnost. Toda takoj po objavi zloglasne resolucije Informacijskega urada, je vodstvo pršice Komunistične partije začelo do Jugoslavije izvajati politiko sovražnosti in spletkarja.
(Trška Komunistična partija je zanikala 'in zamolčala pomoč, ki jo je Jugoslavija nudila grškim demokratičnim silam in negovala ranjence, begunce in grške otroke. Vodstvo grške Komunistične partije je pozabilo na cilje demokra-,	iične	borbe,	ki	se vodi v Grčiji in
t mednarodne reakcije.	smatra,	da	je	njena udeležba v
vse to —■ t j
je s
e5° iz3avo obrazložil stališče .ugoslavij«, glede grškega vpra.
:vi jamn° ^5 da tsa nova Jugosla-2 veliko simpatijo spremlja ie t°,:osvob°dilno gibanje. Znano
Junnotl’- -a 50 uradni predstavniki ttwje dali aktivno politično in
oorfT° podP°r° Pri OZN in dcu-tl: __,fJP°kratični borbi, ki jo vo-i narod. Poleg tega je zna-
Crški
1 j
ratičnega zadržanja do voj-
ieL^,a 3e biia zaradi tega svojega “eniokratirnvr,„
^Patio;
sti'ani
er ji Jugoslavija predmet 'u in neprestanih obtožb s
ni Jugoslavija delala v borbi proti novi Jugoslaviji
nejša od. borbe proti grški reakciji in proti tujemu . vmešavanju Na vse to mi nismo odgovorili; molčali smo, ker nismo hoteli ustvarjati težkoč demokratični borbi grškega ljudstva, težkoč, ki jih mora grško ljudstvo še mnogo premagati. Toda vodstvo Komunistične partije Grčije je na jugoslovansko zadržanje odgovorilo z lažnimi in sramotilnimi trditvami, da so se predstavniki Jugoslavije na grško jugoslovanski meji sestali z monarhofašističnimi in angloame-riškimi oficirji, ter zatrjevalo, češ da je Jugoslavija dovolila prehod monarhofašističnim enotam čez jugoslovansko ozemlje, da bi za hrbtom napadle enote grške demokratične vojske.
glARI W1NSTQN CHURCHILL SE JE OGLASIL
lamo se skrajno težkemu trenutku
ril ob ?R’ 2'S. — Danes je govo-H1	objave	izjave o snloš-
5tra ,	angleške konservativne
verh‘ ; Winston Churchill v Wol-Vel v°nU' Deial 3e med drugim: ža sj. Britanija se rapidno bli-nje r-alno težkemu trenutku. Zadajajo e2ivrVe zlata in dolariev izgi-tirjiC Namesto minimuma od 500 *°V lunlov šterlingov, smo 406	Zvedeli, da jih je samo
Ija JOn°V'. 'fa rezerva je zad-^	cd bankrota,
bo ven a’ vpUka Britanija ne , v stanju niti s pomočjo
kolifin a,Za i ,surovine v zadostni št; (j ,l:	b>i	lahko naše tovarne
tdr, 5!" ba J33 bilo zagotovljeno VqL , semu ljudstvu in dovolj ži-?a bi se angleško ljudstvo Vflik na svo:’i živlieniski ravni. odre,a brezposelnost in največja *a !5C> neizbežna, če se ne Jle.Us0eli izogniti tej katastrofi. >iister m Pa nam ie zakladni mi-Bija ®°vedal, da je Velika Brita-*)otrošila 900 milijonov funtov
šiitski pakt % in francoska straža psšcev
a 1)fičeja’	~' Narod,na skupščina
Zezpravljati o ratifikaciji °Pozjc^a Pakta.
S^r‘i p Ja’ ^ 3° vodijo komuni-p;dcf klanci pa podčrtuje dejstva. °^rarbbm namreč vse prej kakor °r°žje	značaja, je izrazilo
Stav, "‘Padalcev, ne pa, kakor ^Pbtel ^PPPik vojačkih krogov u.°^ komisije za vojaške za-bakt «?.S’ uPa trditi celo, da je ^Pote^Siteli civilizacije« (!). Ta-1?e	1	®a	se loteva vojaške ana
, voto,- ■
SjVoa ba
kliti	novi in določer.j yo
šterlingov za posojila in darove drugim narodom. Kakšen smisel ima in ali je razumno jemati po eni strani posojilo ene milijarde šterlingov v ZDA in ga po drugi strani dajati tujcem?
Nato je ostro kritiziral laburistično vlado, da nima nobenega načrta, ter da je samo poslabšala položaj države. «Vsa poročila iz ostalih evropskih držav o gospodarskih obnovi dokazujejo, da je bila obnova drugod hitrejša kot pa pri nas». Cena pjinu in elektriki je narasla. Povečanje železniških tarif je neizbežno. Obsodil je nacionalizacijo in dejal, da bo njegova stranka, če bo prišla na oblast, preprečila nacionalizacijo jeklarn,
zav.arovalnih družb, tovarn sladkorja in cementa.
Predsednik Attlee je glede voliv-nega programa konservativcev de-državo čim prej izvleči izpod vseh nadzorstev, ki nanjo pritiskajo.
Kako bo to storil, Churchill seveda ni povedal, kajti — kakor vsi dobro vedo — se danes Velika Britanija nahaja trdo v krempljih Marshallovega plana in atlantskega pakta, s čemer je izročena na milost in nemilost ameriškim monopolistom.
In ker je temu tako, Churchill ni na koncu svojega govora pozabil poudarjati, da Veliko Britanijo in ZDA čaka zaradi «specialnih so-rodniških vezi» najvažnejša vloga v »obrambi sveta proti komunizmu«.
Lih/or preds. Kolaroi/a
na, zasedanju bolgarskega Sobranja
')Zaja nasproti ZSSR... ter
t ? Se tej politični pogodbi J0 tak
1)0 prln"razumi. Priznal je tudi, da j,5. ^ 2t)/^a. Dr‘sd.iena sprejeti orož-n " stra' *n so Prancozi «pred-a Pešcev«, bolje prva to-
SOFIJA, 23.	*	V	svojem	govoru
je danes v Sobranju novoizvoljeni j predsednik bolgarske vlade Vasil j Kolarov izjavil, da bo KP Bolgari-»I j je ie nadalje imela x vladi največjo odgovornost in da so bo pri tem opirala na Domovinsko fronto, predvsem pa na sklepe V. kongresa KP in težila k zgraditvi socializma v državi po direktivah pokojnega Dimitrova.
Dejal je, da bo vlada delala na tem, da se bodo obstoječi prisrčni odnosi med Bolgarijo in državami ljudske demokracije okrepili. Vlada bo še nadalje ostala čvrsto v taboru miroljubnih držav in bo podprla vsako pobudo za utrditev miru v svetu, še prav posebno pa na Balkanu. Obljubil je tudi, da bo vlada spoštovala vse sprejete mednarodne obveznosti jn pri tem čvrsto čuvala svojo neodvisnost ter se uprla vsakršnemu vmešavanju v njene notranje zadeve ,ki bi ikodo-vali časti in ponosu bolgarskega narodu. Posebno pažnjn bo vlada posvetila rešitvi težke gospodarske situacije. Petletni plan pa bo tudi
nadalje ostal njena največja naloga. Končno je Kolarov poudaril, da se bo vlada brzobzirno borila proti vsem sovražnikom ljudstva
jugoslovanskih
nogometašev v Avstraliji
SIDNEY, 23. (Tanjug) — Na svoji turneji po Avstraliji je jugoslovansko nogometno moštvo «Hajduks> igralo tekmo z moštvom Ne\v Wal-les, katerega je premagalo z 3:1.
SYDNEY, 23. (Tanjug) Nogometni klub »Hajduk« iz Splita bo odigral danes v Avstraliji svojo prvo tekmo proti reprezentanci Južnega Novega Wallesa. Jugoslovanski nogometaši so prispel; v Sydney ■/, letalom, kjer so jih pozdravili poleg predstavnikov konzularnih oblasti FDR.J tudi številni jugoslovanski emigranti. Zupan mesta Sydney pa jim je pa-iredil slovesen sprejem. «Hajduk» je prvi evropski nogometni klub, ki je prišel po vojni v Avstralijo.
linčaš ki Slovenci in avstrijska KP
'23. (Tanjug) — Da-
*5r6AD-
Piše, da je vod-ZaiP!]!!kt komunistične par-0 Olcde pariškega «dik-'Ni\ \l ■ie Pobril svet zu-T°tt:iin ,nj,1jli*tr0v in ki zanika ko-} 0,:encem vse najosnov-* 'onalne, politične ter so-avs/ai‘Ce’ Prav ‘S*0 stališče ri,*ka reakcija. Slovenska ^1 0stajn tako ponovno le še 5*',,C’	prebivalstvo
Podvrženo najbolj Ponemčevanju.
avstrijske komunistič-
Karti-
Je	poudarja	it Borba« —
Co-1 d° vpmanh Slaven-5	*."*	prcd	sklepom sve-
'%,	n,,,»
Šovin'*tlino stališče. ,e>!inizirL * Drinc'P°m marksizma-* tJači rt prani' da «ljudstvo, ^•o U<3e’ n> svobodno«, je ^Bije	ifs/cc komunistične
ministrov oporiuni-V
°5)ie
)°. 0(lobrfll.	boli Olasno zače-
(°0ou f/(p J15' Politiko vladnih ' * ^0rošit * Vpn**n* Sloveti-.. n°"<n K do,'ier ni končno po-
S-im..
n<Ljprej
«1)10 sle ri
iv aj, a
»°ln0
je v
rt er.
upravičene te-Jugoslavije. Parizu podpi-
sal obenem z Achesonom, Bevi-nom in Schumanom krivično pogodbo, ter je v imenu sovjetske vlade zaključil trgovinsko pogodbo z imperialističnimi državami in tako poslal tolmač interesov ter zahtev avstrijske reakcije, se je tudi vodstvo avstrijske komunistične partije opogumilo ter na najbolj brutalen način pokazalo svoje šovinistično stališče do problema Slovenske Koroške.»
Časopis nadalje poudarja, da ima revija glavnega odbora avstrijske komunistične partije do Osvobodilne fronte prav isto stališče kot vse ostalo reakcionarno avstrijsko časopisje ter pravi, uda se je Osvobodilna fronta naravnost specializirala v borbi preti avstrijskemu delavskemu gibanju in proti komunistični partiji». Glasilo sedanje avstrijske vlade tiNeuc Zeit« se izraža glede Osvobodilne fronte prav z enakimi besedami. Bodisi prvi, kot tudi drugi del avstrijskega časopisja zasledujeta pri tem isti cilj in sicer: pripraviti vse za odločni udar proti političnim organizacijam koroških Slovencev. Komunistično kot tudi reakcionarno avstrijsko ča-
sopisje soglašata v tem, da se proglase vse nacionalne organizacije koroških Slovencev za njim sovražne ter da se zato pospeši ponemčevanje. Vodstvo avstrijske komunistične partije nj ostalo le pri besedah, temveč je pričelo tudi z dejanji. Prepovedalo je na primer svoji tiskarni v Celovcu, da bi še v naprej tiskala časopise koroških Slovencev ter je dalo vodstvu Svobodne avstrijske mladine direktive, ki naj bi razbile enotnost vse avstrijske mladine. Zavezništvo med avstrijsko reakcijo in vodstvom komunistične partije, ki je ubralo popolnoma nacionalistično in šovinistično pot — zaključuje «Borba» — ima namen ustanoviti enotno fronto proti koroškim Slovencem. Ta skupna fronta sovražnikov ljudstva Slovenske Koroške hoče odvzeti Slovencem še tiste politične, kulturne in gospodarske pravice, ki bi jih mcmala mirovna pogodba zagotoviti, ter hoče tako enkrat za vselej odstraniti vprašanje Slovenske Koroške z načini, «ki so se jih potujčevala slovenskega ljudstva na Koroškem posluževali skozi deset stoletij».
Mi smo že uradno demantirali, da se ta sestanek z monarhofašističnimi in angloameriškimi oficirji ni vršil. Demantirali smo tudi, da ni bilo razgovorov s predstavniki sedanjega grškega režima. Demantirali smo, da monarhofašistič-na vojska ni prekoračila našega ozemlja za zahrbtni napad grške demokratične vojske. Ravno nasprotno, poudarjeno je bilo, da je neko število ranjencev demokratične vojske prišlo na naše ozemlje, kjer so prejeli zdravniško pomoč. Kljub temu so voditelji grške Komunistične partije nadaljevali z širjenjem in še vedno širijo v svetu trditve ter zatrjujejo, da smo «v sporazumu» z monarhofašisti in da pomagamo grški monarhofaši-stični vladi. To oni delajo v trenutku, ko monarhofašisti in njihovi tuji zavezniki napadajo Jugoslavijo zaradi pomoči grškim demokratičnim silam. Vsi tisti, ki £i-tajo časopise, vedo, da je bila Jugoslavija vsak dan predmet mo-narhofašističnih izzivanj vzdolž meje, izzivanj, ki so bile vzrok smrti nekaterih naših borcev in državljanov. Kljub vsemu temu grška Komunistična partija zatrjuje, dti smo dovolili prehod na naše ozemlje monarhofašističnim silam, da bi za hrbtom napadle enote grške demokratične voislie.
Naravno je, da po vsem tem nismo mogli dalje molčati. In zaradi tega je tovariš Tito v svojem go-goru v Pulju jgsno obrazložil naše zadržanje kakor tudi ukrepe, ki smo jih podvzeli. Organizatorji protijugoslovanske gonje, v kateri sodeluje tudi vodstvo grške Komunistične partije, so očitno sklenili žrtvovati borbo grških demokratov in hkrati diskreditirali novo Jdgoslavijo ter širiti lažne Vesti o nekakšnem iisporazumun z monarhofašisti s ciljem, da bi ji škodovali in napravili za odgovorno za težave, na katere zadeva borba grških demokratičnih sil. Naj bodo propagandistične prevare organizatorjev teh spletk karkšne koli oni ne bodo nikdar mogli skriti naprednemu svetu še manj pa grškim demokratom, da niso s tem zadali udarca novi Jugoslaviji, ki vedno častno izpolnjuje svoj in-temaciohatistični dolg, temveč grškemu demokratičnemu gibanju. Vsekakor pa narodi Jugoslavije takšnih žalitev niso razpoloženi prenašati do neskončnosti. Če smatra vodstvo grške Komunistične partije, da moralna in politična podpora nove Jugoslavije grškemu demokratičnemu gibanju ni potrebna, če smatra, da jo more, za vse tisto, kar je nova Jugoslavija storila v prid grškega demokratičnega gibanja, vodstvo grške Komunistične partije po mili volji klevetali in zasramovati narode Jugoslavije z najbolj divjaškimi lažmi, v tem primeru seveda nova Jugoslavija ne bo več dajala svoje plemenite pomoči.
Vlada FLRJ je na te klevete in izzivanja odgovorila z zatvoritvijo grško-jugoslovanske meje. Seveda pišejo sedaj klevetniki, da je ta ukrep nov dokaz, «da je Jugoslavija prešla v imperialistični taboru, čeprav ti klevetniki zelo dobro vedo, da so se že eno leto trudili, da bi izolirali gibanje jugoslovanskih narodov. Oni hočejo skriti pred grškim ljudstvom in pred naprednim človeštvom resnico, katere vzrok so oni ne pa nekakšen «jugoslovanski servilizem do imperialistov«. Oni so tisti, ki so preprečili politično in moralno podporo nove Jugoslavije grški demokraciji. Jugoslovanski narodi so šli v preteklosti skozi preveč dobro šolo, da bi dajali važnost revnim, manevrom organizatorjev protijugoslovanske gonje Informacijskega urada. Samo tisti, ki nimajo poštenih namenov, se poslužujejo takšnih prevar. Te prevare pa ne morejo dolgo trajati. Kakor vse druge, se bodo tudi te klevete glede grškega vprašanja razblinile
Nova Jugoslavija je socialistična in demokratična država. Ona ima velike simpatije do demokratičnih gibanj vsega sveta in jim nudi svojo politično in moralno podporo. Takšno je njeno zadržanje tudi do grških demokratičnih sil. Tudi danes goji ona velike simpatije za osvobodilno borbo grškega ljudstva in občuduje junaštvo njenih demokratičnih borcev, ki se borijo za svobodo in neodvisnost svoje države. Toda FLRJ ne bo dovolila, da bi se klevetniki, ki dejansko prejudicirajo uspeh vstaje v Grčiji, skrivali za gonjo klevet proti Jugoslaviji. C e je kdo moralno odgovoren za težIcoče, Iti jih imajo grške demokratične sile, potem to ni Jugoslavija, temveč organizatorji protijugoslovanske gonje, ki so poskušali tudi to gibanje izkoristili za svojo nesramno kampanjo proti Jugoslaviji. Na ta način so oni dejansko zelo oslabili grško gibanje«.
TRST, 23. — Se predvčerajšnjim so poiicijski organi cone A na blokih pri prehodu meje med cono A in FLRJ zahtevali od prebivalcev cone A, da morajo imeii za prehod | meje reden potni Ust, izdan s sira-ni italijanskih policijskih oblasti v Vidmu, kar Je vsekakor pomenilo novo grobo kršitev dolečb mirovne pogodbe z Italijo, zlasti še ker istočasno niso uvedli nikakršnih sprememb glede prehoda meje med cono A in republiko Italijo. Zato smo proti temu najnovejšemu kršenju mirovne pogodbe ponovno odločno protestirali in zahtevali od angio-ameriške VU takojšnje uradno pojasnilo.
Vse kaže, da je naše pisanje vendarle nekaj zaleglo, kajti že v teku današnjega dne so policijski organi potnikom v Jugoslavijo izjavili, da zadostuje za prehod meje osebna izkaznica, iz katere je razvidno, da je potnik stalno rezidenten, v kateri od občin cone A. Za tiste osebe, ki nimajo te stalne rezidence, temveč samo začasno rezidenco, pa je potrebna še posebna »rumena dovolilnica«, ki Jo izdaja poveljstvo civilne policije.
Takšno je bilo stanje stvari danes. Kakšno pa bo jutri se še nič ne ve, ker se je pokazalo, da so policijski obmejni organi v zadniih osmih dneh radi menjali informacije, kaj je prav za prav potrebno za prehod meje.
ZATO BI BILO NUJNO POTREBNO. DA KONČNO NEKI IZMED TOLIKIH URADOV ANGLO-AME-RISKE VU IZDA URADNO POJASNILO, KAJ JE PRAV ZA PRAV NA STVARI.
Se vedao kriza
vlade v Belgiji
BRUXELLES, 23. — Kriza vlade v Belgiji še vedno traja. Danes je regent poveril mandat za sestavo nove vlade Gos tonu Eystelsu.
l!ivnast gršhe demokratične vojske
ATENE, 23. (Tanjug) — Radio Svobodna Grčija je prinašal poročilo glavnega štaba demokratične vojske, ki demantira kot nesramno provokacijo vest monarhofašistične-ga letalskega poveljstva, češ da so partizani, ki naj bi se zatekli na albansko ozemlje streljali s protiletalskim orožjem na letalo atenske vlade. Poročilo poudarja, da so zgoraj omenjeno letalo obstreljevale edinice demokratične vojske, ki
se nahajajo v bližini Paorianisa, ker je izvidniško letalo dolgo časa krožilo nad tem ozemljem.
Radio Svobodna Grčija javlja obenem, da so pretekli teden edinice grške demokratične vojske pognale v zrak železniški most v Makedoniji dolg 50 metrov. Edinice iste divizije so izvršile vrsto uspešnih napadov na sektorju Soniko. Monarhofašistične vojaške sile so se morale kljub veliki pomoči topništva in letalstva zelo hitro umakniti ter so pri tem izgubile mnogo svojih vojakov. Prav tako so edinice demokratične vojske napadle postojanke vladne vojske v bližini Maria na gori Grammos, kjer so tudi dosegle zadovoljive uspehe.
Jugosimshi za Mshe mtričflt
BEOGRAD, 23. (Tanjug) — Glavni odbor Zveze jugoslovanskih sindikatov je poslal Zvezi kanadskih pomorščakov vsoto 590 iisoč dinarjev kot pomoč vsem stavkajočim pristaniškim delavcem. Se pred tem so jugoslovanski sindikati protestirali pri kanadskem zastopniku v Beogradu s: znak solidarnosti
25. julij 1043
25. julij 1943 — narodni praznik? Zakaj? Mi tega pri najboljši volji ne moremo razumeti. Kaj se je zgodilo 25. julija 1943, da bi ga moral italijanski narod praznovati uradno in neuradno?
25. julija je v fašistični stranki dozorela kriza, ki se je že dolgo kuhala zaradi vojaških porazov. Vsem fašistom je bilo jasno, da je konec neizbežen. Bilo je samo še vprašanje časa.. Nacisti so bežali iz Sovjetske zveze po načelih elastične obrambe; fašisti pa so imeli zaveznike že na Siciliji. Vojaški krah je bil pred vrati.
Med fašisti sta obstajali dve frakciji: ena je bila za nadaljevanje vojne na strani Nemčije, do konca: druga pa se je hotela o-
Preil stavko anglešMh žešeznlčarlev
LONDON, 23. — Komaj se je končala stavka pristaniških delavcev, preti bela stavka železničarjev, ki so odklonili predlog arbitražnega sveta glede povišanja mezde samo enemu delu osebja. Sindikat železničarjev zahteva, da je treba povišati plačo vsem železničarjem.
Porast taposeiiiesli v ZDA
WASHINGTON, 23. — Po najnovejših vladnih statistikah je razvidno, da so brezposelnost in iudi življenjski stroški znova narasli v juniju. J.unija je prejelo 1.814.000 oseb podporo za brezposelne (se prejema ie prvih 6 mesecev). Število je za 98.000 večje kakor v maju. Ti podatki pa se nanašajo le za delavce, ki uživajo socialno zavarovanje, bar r.e velja za poljedelske delavce, hišno delovno silo in zaposlene pri obrtnikih. Junija so izplačali 154,690.000 dolarjev podpor za brezposelne, kar je največ odkar je bil ustanovljen urad,
preti na monarhijo in paktirati z zavezniki. Mussolini, ki je stal na čelu prve frakcije, se je v tej situaciji izkazal za senilno naivnega, in se je pustil izigrati od Badoglia. Mislil je, da bo našel zaslombo pri kralju, a ta ga je dal aretirati na pragu svoje hiše, ker ni hotel z njim deliti iste usode, na’ katero ju je vezal skupni zločin nad svobodo ital. naroda.
25. julij ni nič drugega kot zarota v dvorni palači, s katero se je kralj skušal otresti lastne odgovornosti in se rešiti s potapljajoče se barke, na katero je vkrcal fašizem on sam. A to izdajstvo nad svojim zaveznikom, mu ni prineslo sreče. 25. julij ne pomeni konec fašizma, ampak konec italijanske monarhije.
Fašizem se je nadaljeval po 25. juliju in po 8. septembru. In če so stavke delavstva v Severni Italiji bile pred 25. julijem prvi viden dokaz antifašističnega razpoloženja italijanskega delovnega ljudstva, se prava osvobodilna borba italijanskega naroda začenja šele po kapitulaciji Italije. Duhovni nasledniki badoglievskega monarhističnega oportunizma morejo sicer proglašati 25. julij za narodni praznik; resnični narodni praznik italijanskega naroda, s čistim antifašističnim značajem, pa more biti le 25. april 1945, ko je italijansko antifašistično delovno ljudstvo zaključilo osvobodilno borbo in z orožjem v roki prevzelo oblast v Severni Italiji.
A tudi za ta praznik sta ga italijanska reakcija in angloameriški imperializem opeharila, in ga danes izrabljata proti demokratičnim težnjam italijanskega delovnega ljudstva.
PULJ, 23. (Tanjug) — Maršal Tito je sprejel na Brionih predstavnike vodstva ir. učencev višje partijske šole iz Beograda. Delegacija je ostala več dni pri maršalu Titu.
Dnevni red septembrskega zasedanja generalne skupščine OZN
Iiil Inntiaimva četrte lučko*’ gred BZlil
Varnostni svet zaključil peto zasedanje, potem ko se je volivni stroj zopet zelo dobro izkazal
LAKE SUCCESS, 23. — Tajništvo OZN je danes objavilo začasni dnevni red četrtega rednega zasedanja splošne skupščine Organizacije združenih narodov ki se bo pričela v F.lushing Meadouis septembra. Ta osnutek obsega doslej 60 točk in sicer splošnega značaja, kot je naprej obravnava poročil Varnostnega sveta, gospodarski in socialni položaj, volitve novih članov varuško-mandatnih odborov.
Med posebnimi vprašanji pa so na vrsti: Palestinsko vprašanje, in sicer predlog mednarodnega statuta za Jeruzalem, zaščita svetih krajev in pomoč beguncem, vse po poroči-
lu spravne komisije, ki zaseda v Lausanni. Nato pride v obravnavo vprašanje bivših italijanskih kolonij, indonezijsko vprašanje, Grčija in poročilo komisije QZN za Balkan, poročilo komisije za Korejo, nadzorstvo nad atomsko energijo in oboroževanjem, gospodarski razvoj zaostalih dežel, konvencija za svobodo obveščanja.
Čeprav so mnoga od teh vprašanj že obravnavali na prejšnjih zasedanjih, menijo, da je od aprilskega zasedanja nastopilo mnogo novih momentov glede Grčije, Koreje in Indonezije. Prvikrat pa bodo obravnavali vprašanje gospodarskega
Trgovinska pogajanja Velike Britanije
s Sovjetsko zvezo, CSR in FLRJ
PARIŠ, 23. — Danes je prispel semkaj angle.fci zunanji minister Bevin, ki ga spremlja državni podtajnik za gospodarske zadeve v zunanjem ministrstvu.
Med tem prihajajo vesti o živahni delavnosti britanskih diplomatskih krogov in gospodarskih ministrstev, ki skušajo izrabiti vsako priliko, da bi prišli iz težavnega položaja,
Tako poročajo iz Tokia, da je izjavil predstavnik tamošnje britanske misije, da se bodo začetek avgusta pričela v Tokiu nova anglo-japonska trgovinska pogajanja.
V britanskih krogih japonske prestolnice mislijo, da ?e bo hkrati s tem japonska zunanja trgovina obrnila bolj proti Aziji in kolonialnim predelom, kakor pred vojno, in ne več proti ZDA.
izmenjavo s tgmi deželami in hkrati zmanjšati svoje nakupe na pod. ročju dolarja.
Pogajanja s ZSSR. so po vesteh iz Londona uspela v toliko, da je bil dosežen načelen sporazum glede dobave velikih količin pšenice in drugih žit za prihodnje leto. Velika Britanija menda tudi skuša do-
Prelest poslaništva FIRI v Pral
PRAGA, 23. (Tanjug) — Jugoslovanski poslanik v Pragi je predložil zunanjemu ministrstvu protest glede dnevnega poročila «Jugoslav-ske Zpravi« št. 106., ki ga je objavil urad «Tanjuga» v. Pragi, a so
biti od Sovjetske zveze velike količine lesa. V zameno, zahteva ZSSR industrijske naprave ter pristanek britanskega partnerja, da lahko uporabi previške iz trgovinske bilance za nakup surovin na področju funta in sicer: bombaža, kavčuka, volne, jute in kogitra.
Po istih vesteh dobro napredujejo tud; pogajanja S CSR, od katere bi Anglija rada dobila razne industrijske proizvode, pa tudi sladkor in rumena žita. V nekaj tednih pri. čakujejo zdključak jugoslovansko-britanakjh trgovinskih pogajanj. Dogovor naj bi veljal 5 let za izmenjavo blaga v vrednosti 300 milijonov funtov, razen tega pa b; FLRJ dobila tudi trgovske kredite. Dobavljala bi les, žito, rude in kovine v zameno za industrijsko opremo. Pretekli teden ie prispela v London tudi delegacija poljskih fi-
razvoja zaostalih dežel, po že znanem ameriškem predlogu t. j. Trumanovi «četrti točki«.
V petek je Varnostni svet OZN zaključil svoje peto zasedanje, ki se je pričelo 15. junija. Na sejah so večidel obravnavah poročila sil, ki upravljajo mandatna in druga področja pod varuštvom na Pacifiku.
S pomočjo volivnega atroja so bila odobrena vsa poročila in tudi referat o francoskemu področju Jogo, ki na poprejšnji seji radi enakega števila glasov za in proti ni bil sprejet. Sedaj so Zapadne sile dosegle 11 glasov proti glasu Sovjetske zveze. Varnostni svet je tudi preučil 19 peticij, ki so jih poj slale posamezne osebe ali skupine, ki živijo na področjih pod varuštvom. Sestavili so dve misiji: prva ki jo sestavljajo delegati Belgije, Iraka, Mehike in ZDA bo obiskala štiri področja (dve pod francoskim in dve pod britanskim varuštvom). Druga, ki jo tvorijo predstavniki Kitajske. Francije, Filipinov in Velike Britanije, bo obiskala leta 1950 področja na Pacifiku. Misija za Za-padno Afriko bo otpotovala 1. novembra t. 1. z nalogo, da opazuje predvsem «po!itične, gospodarske, socialne in vzgojne razmere
ga tamkajšnje oblasti rekvirirale
nnY Rvrop^ je Vet Britanija tre. To številko dnevnega poročila so,-   .UUJ ^lc-satlJa poijsiM n-
nutno zdo zaposiena s trgovinski- oblasti rekvirirale, ker je prinašal I nančnih strokovnjakov v zvezi s po m flnancmmi	z	vzhod-1 demanti v zvezi z lažnimi in zlona. I gajanji o likvidaciji poljskega
vojnega dolga in o odškodnini za podržavljeno britansko imovino.
no-evropskimi državami. Britanski memimi informacijami radia Svo- vojnega dolga krogj hočejo na vsak način okrepiti I bodna Grčija	-	-
fiua romunska častnika zbezata v Jugoslavijo
BEOGRAD, 23. (Tanjug) — Dva romunska častnika, kapitan dr. Thomas Elekes in podporočnik lliya Radu sta prispela z letalom v Jugoslavijo. Med poletom sta prisilila pilota, da je prekoračil jugoslovansko mejo ter sta 6. t. m. pristala na letališču v Novem Sadu. Takoj po prihodu v Jugoslavijo sta zaprosila jugoslovanske oblasti, da bi smela ostati v Jugoslaviji ter sta izjavila, da se kot člana komunistične partije nikakor ne strinjata & politiko, ki jo vodi romunska komunistična partija proti Jugoslaviji od objave resolucije Informbiroja dalje.
Kje so dvojezične izkaznice
Ko so kominformistični social-patrioti prvič odkrito izdali slovenske narodne pravice, so obljubili, da bodo dvojezične izkaznice upeljali takrat, ko bodo zmagali na volitvah.
Zmagali so (vsaj tako kričijo). 7 kratkem bomo torej imeli dvojezične izkaznice. Najboljši dokaz za to je njihov nastop na prvi seji občinskega sveta, kjer si njihovi uslovenshi» svetniki sploh niso u-Pali govoriti slovensko! Upali pa se niso, ker jih je sram govoriti slovenski pred italijansko šovinistično reakcijo. In ljudje s tako moralno hrbtenico si celo drznejo slepariti slovensko ljudstvo in ga Prepičevati, da se bodo oni borili tudi za slovenske narodne pi'a-vice!
Kdaj pa mislijo začeli? Vprašanje je sicer naivno, a mi ga kljub temu zastavljamo.
Bidovec ali o degeneracij
Bidovec, Malalan et Co., ki v dobi revolucionarnega poleta tržaškega delovnega ljudstva od 1045 dalje niso nikoli izstopili, iščejo danes svoje mesto na soncu, v senci Vidalijevega social-patriotizma. V času revolucionarnih akcij, jih ni bilo doma; danes pa gredo Vi-d ali ju na roko pri varanju slovenskega ljudstva, ker to ne zahteva večje požrtvovalnosti.
Za njegove zasluge, so kominfor-misti Bidovcu celo podarili doktorat, a kljub doktoratu je on na
S/Jo h/
venski in italijanski. Čemu neki nosi ime svojega brata, če se v občinskem svetu celo sramuje govoriti slovenski? Ali je to morda po načelu proletarskega interna-cionalizma?
Slovensko ljudstvo ni nacionalistično. Zasluga za to intevnnciona-listično čustvo slovenskega ljudstva gre predvsem Osvobodilni fronti slovenskega naroda in komunistični partiji, ki je slovensko ljudstvo z borbo vzgajala v duhu proletarskega internacionalizma. To inter-nacionalistično čustvo slovenskega ljudstva pa kominformistl izrabljajo za dušenje slovenske nacionalne zavesti in za njegovo podrejanje italijanski šovinistični reakciji. To pa ni proletarski interna-cionalizem, ampak šovinistični oportunizem italijanskih kominfor-mistov, pri slovenskih kominfor-mističnih pa gre za nacionalno degeneriranost.
S takim zadržanjem pred razrednim sovražnikom, kakor so ga pokazali slovenski kominformisti na prvi seji občinskega sveta, se vceplja v slovensko ljudstvo občute/c nacionalne manjvrednosti in hlap čevske ponižnosti.
Sicer pa primer, kako kominformisti pojmujejo slovenske narodne
he, kjer so, reakciji na ljubo, kominformisti izključili Slovence iz občinskega odbom. To je zelo lep Pr imer proletarskega internacionalizma v zavidljivem sožitju z italijanskim šovinizmom.
Jakselicii progagandist
Kominformisti so uničili «11 La-voratore«. S svojo social-patriotsko linijo m mogel zadovoljiti delavstva, ki se še živo spominja tega. kar je «11 Lavoratore» bil takrat, ko je tržaško delovno ljudstvo vodilo ostro in uspešno borbo proti italijanski reakciji in anglo-ameri-škemu imperializmu. Zato je njegova naklada stalno padala. Italijanska partija pa ni hotela financirati lista, ki ne bi mogel odkrito zasto. pati linije italijanske partije glede tižaškega vprašanja. Zato so se odločili za njegovo ukinitev, ker bi v tem primeru njegova naklada padala še hitreje.
Kako se bo obnesla «Unitd«, še ne vemo. Kominformisti pa se zavedajo, da ne bo imela lahkega življenja. Zato so naročili Jaksetichu, naj napiše članek in naj v njem skuša prepričati tržaško delavstvo, naj ga čita, ker je «Unita» dosti boljši časopis, kakor je bil «11 La-voratore« (to niti ni tako težko!); zaradi izgube svojega glasila pa jih
seji občinskega sveta molčal, slo- pravice, nam najbolje kažejo Mi- tolaži, češ da bo «Unita» itak ime-
la celo tržaško stran, ki jo bodo pisali celo (»celo«, pravi on) isti uredniki, ki so pisali «/1 Lavoratore«, To ni najbolj posrečena tolažba! Ce je naklada kominformistič-nega glasila padala, je bil temu glavni vzrok njihova linija, a svoj delež pri tem imajo tudi njegovi uredniki, ki so zaradi svojega bedastega pisanja na zelo slabem glasu celo pr; kominformistih samih.
Jaksetich govori tudi o «patrimo-nio del Partito«. Jaksetich je bil si-cei odsoten skoraj leto dni, a mu vendar ni neznano, da je «palri-monio del Partito» že leto dni v ko-mimfoi mističnih rokah. Kai torej išče? Kdo ga je «ukradel», da ne morejo naprej?
On pravi dalje: «11 Lavoratore« naseeva con la vittoria del maggio 1X45... e si faceva le ossa col con* tnbuto, il lavoro, lo spirito del na-cnficio dei lavoratori, che si erano serrati interno a lui. Poteva, pove-ro, ma poteva vivere.,, «Malgrado tutto, pero: «11 Lavoratore« ritorne-ra a combattere... Siamo certi che lo vedremo uscire presto, tra aual-che mese...«
Torej prava uganka; mogel je živeti; danes ne more več, jutri pa bo spet mogel živeti. Tisti pa. ki so ga podpirali in ga bodo podpirali, so eni in isti!
Ma allora?!
Ta-ko
Prosečani in Konlovelci	JKL
«nepoboljšljivi ljudje». Tržaški kominformisti in sodelavci škofa Santina jim pravijo, da je treba pozabiti na usramotno preteklost» pozabiti na NOB, da se je treba ((odtrgati od te preteklostih — poteptati vse pridobitve, obrniti hrbet svojini bratom in socialistični Jugoslaviji, ker da samo tako je človek lahko ainternacio-7ialist». Ali mislite, da jih poslušajo? NE! Se bolj tesno se povezujejo s slavno preteklostjo, ob vsaki priliki zadonijo na prostem ali v društvih zmagoslavne pesmi partizanskih brigad. Pojejo jih bivši borci in borke NOB, kurirji, starejši aktivisti, bivši miner-ci, kateri so neustrašno poganjali v zrak zdaj vlak z municijo zdaj okupatorjevo kolono in bili strah in trepet nemško-italijanskemu okupatorju, Te preteklosti ne bodo nikdar pozabili, dodali ji bodo, če bo treba, še drugi del, prav tako slavne zgodovine, partizanskim pesmim pa se bodo pridružile še nove, ki bodo odraz teženj, trpljenja in veselja tukaj živečih Slovencev in vsega delovnega ljudstva našega ozemlja. Skrbno čuvajo najsvetlejši simbol preteklosti — svojo zastavo s peterokrako zvezdo, pod katero so korakali pod vodstvom komunistične partije, od zmage do zmage v NOB ter po tržaških ulicah in se dobro zavedajo, da jih bo vodila tudi v nadaljnji borbi proti novim sovražnikom do dokončne nacionalne in socialne osvoboditve.
Prosečani in Kontovelcj (kakor vsi naši ljudje) čutijo danes večjo potrebo kakor kdaj koli, da se čim tesneje povežejo s svojimi brati onstran meje, s socialistično Jugoslavijo. Se dobro se ni vrnilo preko 40 mladincev s skupnega izleta okrajne mladine, ki si je ogledala naravne lepote Slovenije in se vrnila vsa navdušena nad ogromnimi uspehi graditeljev socializma, že se je zvedelo, da se pripravlja m odhod preko 70 žena in starejših članov OF. To pot so si zbrali Cerkno —• bolnico Franja. Nekateri od njih Si želijo ogledati položaj, iz katerega so z mitraljezom bili okupatorja, drugi hoče pokazati svojcem, kje je bil ranjen in kje skrbno zdravljen od partizanskih zdravnikov. Marsikdo izmed njih pa si želi ponovno ogledati položaj, na katerem je od fašistične krogle zadet izkrvavel njegov tovariš, morda brat ali sin.
Prosečani in Kontovelci gredo v nedeljo na ta izlet, ne zato da bodo popivali in imeli pojedine, kakor je postal običaj pri «inter-nacionalistih)). Na izlet gredo zato, da bodo tamkaj ponovno obljubili padlim in ranjenim borcem NOB, da bodo nadaljevali borbo po njih začrtani poti. Po drugi strani pa, da bodo videli med potjo, kako raste iz ruševin nova socialistična domovina tudi na trdih kraških tleh, v prelepi Vipavski dolini vse do Nove Gorice. Tako odgovarjajo naši ljudje na protirevolucionarne pozive kominformistov.
Vendar bi bili enostranski, ako ne bi povedali, da imamo na Kon-tovelu In Proseku tudi ljudi (k sreči je takih vedno manj), ki so še danes pripravljeni slediti pozivom Vi dalija, Radicha, Gombače i-ja in Santina. Tudi oni prirejajo razne izlete, samo da imajo povsem drug namen. Naše ljudi hočejo polagoma prepričati, da končno ni vse tako črno v De Gašperijevi Italiji, kakor o njej piše pri nas in v svetu napredno časopisje. Počasi, vendar gotovo navajajo zapeljance, da se njihove oči ponovno naučijo prenašati karabinerske uniforme. Tam tudi ni v navadi prepevati borbene partizanske pesmi, še manj pa so potrebne trobojnice s peterokrako zvezdo, ker bi z njimi samo razdražili «demokratične» demokristjane. Nekdo od teh organizatorjev je prišel že tako daleč, da
demokristjansko — De Gasperijevo svobodo in pravi: ((To je prostost, greš lahko preko avstrijske ali francoske meje brez posebnih ceremonij». Torej tam je prostost, kjer je na milijone brezposelnih delavcev, t.am, kjer se anglcmmeriški imperialisti iz dneva v dan polaščajo italijanskih, avstrijskih in francoskih tovarn, delavce pa selijo daleč od njihovih družin v Afriko, Brazilijo in drugam. Da bi pa ustregli tudi škofu Santinu, da bi jim odpustil, ker so ga v preteklosti po ((naši krivdi žaliliu, so ti organizatorji oblekli plašče skesanega grešnika in organizirajo izlet na Sv, Višarje. Tako bodo dokazali, da se kesajo, ker so mu očitali, da je bil zvest služabnik Mussolinija in raznarodovalec našega naroda. Mi jih razumemo, da je tudi to pot (dnternacionalizma», saj jo je začrtal Vldali s svojim prijateljskim dopisovanjem z gospodom škofom. To je tudi pot ((voditelja» tržaškega proletariata Radicha, katerega je Santin pohvalil in dejal, da se z njim popolnoma strinja. Po tem izgle&u so šli tudi trebenski ((internacio-nalisti«, ki so v dar za zasluge dobili rdečo zastavo, namesto Santinove s križastim grbom. Ver. jetno se prizadeti ne bodo tožili, saj je vse to samo živa resnica. Saj že tu pa tam sami priznavajo, da ni vse v najboljšem redu in da včasih resno mislijo, da Vi* dalijeva politika vodi v De Gasperijevo Italijo.
Kakor vidimo, so komlnformisti lahko prepričani, da se bo njihovim pozivom odzvalo vedno manj ljudi in da bodo končno ostali osamljeni služabnifa De Gasperi-ja in njegove druščine.
Vaščan
zidarskih delavcev
Šele nadaljnja pogajanja bodo pokazala, če je bila včerašnja stavka resnično uspešna - Delavke podjetja Beltrame bodo še nadalje vodile borbo za svoje pravice
Včerajšnja stavka zidarskih delavcev je potekla popolnoma v redu. Tudi delavci, ki so včlanjeni v Delavski zbornici, so se stavke u-deležili ter tako ponovno ožigosali delovanje te tako imenovane sindikalne organizacije, kateri so interesi delavskega razreda deveta briga. Ze danes po končani stavki, ki je trajala samo 24 ur, bodo predstavniki sindikata za zidarske delavce, stopili v stik z delodajalci, da dokončno rešijo vprašanja te kategorije.
Lokalno desničarsko časopisje je v svoji včerajšnji izdaji prikazalo sedanjo 24-urno stavko zidarskih delavcev kot umik Enotnih sindikatov iz odločne borbe za pravice delavstva. Voditelji Enotnih sindikatov pa sp v člankih v Vidalije-vem glasilu naglasili, da je bila včerašnja stavka ponovna zmaga delavskega razreda ter da bodo delavci pričeli s poostreno borbo za uresničitev svojih zahtev.
Naše mnenje je, da bodo šele pogajanja, ki jih bodo sedaj vodili sindikalni voditelji, pokazala, če je ta stavka resnično okrepila položaj stavkajočih delavcev. Ker pa imamo izkušnje že v raznih drugih primerih, ko so ostale take protestne stavke popolnoma brez uspeha, dvomimo, da bi imela ta srečnejše posledice.
Na vsak način bi bila odločna borba za pravice delavskega razreda,
kot jo je poznalo tri leta tržaško delavstvo, mnogo bolj uspešna in koristna, kot pa samo 24-ume pro-testne stavke, katerih so se delodajalci že navadili ter zaradi njih svojega stališča prav gotovo ne bodo spremenili Danes zjutraj so vsi zidarski delavci ponovno nastopili delo.
Po končani uspeli protestni stavki so se delavke podjetja Beltrame ponovno vrnile na svoje delo, trdno odlečene, da svojo borbo nadaljujejo ter dosežejo ukinitev a-kordnega dela ter izboljšanje delovnih pogojev. Protestna stavka, katere so se udeležile tudi delavke, včlanjene v Delavski zbornici, je vse uslužbenke še bolj zbližala v skupni borbi za svoje interese.
Prispevki železničarjev za ustanovo Muiua Sanitaria tra i Ferrovieri delio Stato
TRST 22. julija (AIS) - Ukaz Zavezniške vojaške uprave št. 153, ki je bil pred kratkim podpisan določa, da morajo državni železniški delavci plačati ustanovi «Mutua Sanitaria tra i Ferrovieri dello Stato« 3 odstotni prispevek. Upokojenci bodo plačali 1 in 1/2% njihove pokojnine, če bodo še nadalje vpisani v »Mutua Sanitaria tra i Ferrovieri dello Stato«.
T udi otroške kolonije
jim služijo za potvarjanje resnice
Zavijanje dejstev je znana stvar, toda kdor se ga poslužuje, ne pride daleč, ker mu dejstva sama spodbijajo korake. Tega bi se morali zavedati tudi tisti, ki so v «Delu» napadli naše otroške kolonije na ta način, k; je vreden niih samih in njihove puhle kominformistične propagande.
Boli jih, da so tržaški otroci odšli na počitnice v Jugoslavijo in to, kot pravijo oni, zaradi tega, ker odjedajo kruh jugoslovanskim otrokom, kateri so ga po njihovem tako potrebni. Hvalijo se celo, da imajo konkretne dokaze. Radi bi tako prikazali, da so nas vodili po. litičnj nameni, ko smo, poslali otroke v Jugoslavijo. ,
Bistveno pj) je predvsem, da so se spomnili to letos, četrto leto po vojni, ko je Jugoslavija že dopolnila polovico svojega petletnega plana in ko daleč ni več v tisti stiski, kot je bila tik P“ osvoboditvi, ko je bilo toliko ruševin. Toda tedaj se njeni komi-nformistični tržaški prijatelji niso spraševali, če ima ali če nima, temveč so z obema rokama sprejeli njeno gostoljubnost in niso imel; nobenega pomisleka, da gredo tržaški otroci «od-jedat« kruh jugoslovanskim otrokom. Celo tako je bilo, da to jih starši po končani koloniji puščali pri sorodnikih in ,se jz sami zatekli k njim. Toda da osvežimo spomin tržaškim kominformis-tičnim «prija. teljem« Jugoslavije ne bo odveč če jim postrežemo s številkami, ki Jih bodo morda spomnile tudi ((neslavne preteklosti«, na katero bj naj-raje položili tri stote težak kamen, da bi jih ne motila pri ustvarjanju njihovih načrtov Leta 1945 je bilo v Jugoslaviji v otroških kolonijah 900 tržaških otrok, 1946. leta 5.829, 1947, leta 2.529, 1948. leta 1.847,
Vse to je bilo tedaj v redu in prav in nihče se ni domislil, da »odjedajo« tržaški otroci kruh jugo slovanskim otrokom. Risali objektivno resnico o skrb; ljudske oblasti za otroške kolonije ;n za vse otroke, ki »o jih potrebni. Ta objektivna resnica se ni ol takrat niti za las spremenila, a spremenil se je samo odnos do nje. Zarad, tega svojega spremenjenega odnosa jo tržaški kominformisti nočejo videti več in zato tudi ng morejo pisati o tem, da je letos samo v Sloveniji 110 otroških kolonij s 26.000 otroki in da v to število niso všteta dijaška taborjenja in okrevališča. Številke same zgovorno dokazujejo skrb ljudske oblasti za rast. zdravje in vzgojo mladega naraščaja in naj bodo tržaškj kominformisti po-
tolaženi, ker je njihova skrb popolnoma odveč.
Ustanovitelje otroške kolonije na Opčinah je vodila, kakor pišejo, socialna dolžnost. Mi jim to radi verjamemo, toda čudno se nam zdi le to, da so se ie zavedli tako pozno. Kaže, da šele tedaj, ko smo jih mi nehote spomnili nanjo. Toda mi smo jo vedno čutili, tako včeraj kot danes. Naša vest je mirna in to tudi nekaj velja pred sodbo ljudstva. Ono sprevideva vsak dan bolj in bolj resnico pregovora, da ima laž kratke noge. Matere pa v večjem in večjem številu prijavljajo svoje otroke v kolonije v Jugoslaviji, ker so otroci potrebni dobrega zraka in Okrepčila, jih zaupajo ter vedo, kako je v njej in ker lažem več ne verjamejo.
Včeraj je kasacijsiko sodišče obravnavalo sodbo, ki jo ie letos aprila meseca izreklo porotno sodišče proti Adolfu Micheliju. Ta je bil takrat obsojen na tri leta ječe.
Zadeva je več ali manj dobro znana, gre za ljubezensko žaloigro. 15. februarja t. 1. je uradnik na uradu za živilske nakaznice Sergij Vatta spremljal domov uradnico kolegico Vilhemino Millovo, vdovo z dvema otrokoma. Za spremstvo je zaprosila ženska, ker je bila sita kavalirskih podvigov vanjo zaljubljenega Michelija. Slednji je tisti večer ves čas zasledoval dvojico. Čakal je toliko časa, dokler se n.i Vatta poslovil od Millove, nato mu je sledil do doma v ul. della Fabbrica. Koonaj je tu Vatta pozdravil mater, je že Michpli potrkal na vrata. Čim eo bila odprta, je Michell, ne da bi zinil besedice, sprožil iz samokresa nekaj strelov proti Vatti
K sreči sta samo dva strela zadela Vatto, in sicer eden v prsa, drugi v ključnico. Naslednjega dne so Michelija aretirali. Na policiji je dejanje priznal, vendar je trdil, da je mislil samo prestrašiti fanta, da ne bi več spremljal Millove.
Na porotnem soddič-u so prvotno obtožbo namernega umora spremenili oziroma omilili, da je obtoženec povzročil samo hude telesne poškodbe. Včeraj je kasacijsiko p0-dišče potrdilo obsodbo, ki jo je izreklo porotno sodižče.
Gradnja nove ladje
Včeraj dopoldne so v ladjedelnici »Cantiere Navale Giuliano« začeli gradit; 1300-tonsko motorno ladjo na račun paroplovne družbe «Flu-mar» iz Rhna. Ladja se bo imenovala «Ariel».
Pri tej slovesnosti go bili prisotni predsednik cone, general Edelmamn, razni funkcionarji vojačke uprave.
IZ NABREŽINE
Volitve župana
i« kleveta vidalijeveev
Kakor je znano, ni bil izvoljen nov župan na prvi seji občinskega sveta, ko sla oba predlagana kandidata dobila pri zadnjem glasova, nju enako število glasov.
Seveda so vidalijevoi takoj zagnali krik in s; izmislili novo laž, češ da je naš predstavnik glasoval za kandidata dolarske zveze. To kleveto je javno iznesel tudi Ado Slavec, kj jc vodil kot predsednik prvo sejo. Volitve župana in odbornikov so menda tajne, kaj ne, g. Slavec? Kako naj si tolmačimo tako sedanje postopanje Slavca, predsednika prve seje?
Nič čudnega, če pomislimo, da je predstavnik one skupine, kateri je glavni cilj blatenje in klevetanje naše Ljudske fronte, katera, všeč ali ne vidalijevcem, kljub vsem grožnjam in klevetam, vendar predstavlja nekaj v javnem in političnem življenju naše občine.
Tega se vsi zavedamo, tudi vi-dalijevci, zato so se ponovno začeli zaganjati z vso besnostjo proti Ljudsk; fronti.
Blatenja in novi napadi Pa bodo še bolj okrepili naše vrste, ker bo vsakemu postalo jasno, komu je glavni cilj skupen napredek in mir, komu pa so najbolj prt srcu umazani strankarski, ozki interesi.
Naši izvoljeni delegati se bodo prav gotovo borili v občinskem svetu za pravice vsega prebivalstva, za gospodarski napredek, proti vsakemu mešetarjenju m političnemu spletkarjenju na škodo skupnosti, da ne bo občinska uprava središče mešetarjenja, ki bi nas ponov. no pahnilo y dobo »jnanganela«.
Tega naj se vidalijevci, posebno občinski svetovalci, dobro zavedajo. Ce jim je ostalo le količkaj poštenosti, bodo lahko razumeli, da njihova strankarska politika brez razgledanost; in šp-okega obzorja samo škoduje vsej občini.
Prav ob prv; seji smo dobili zo. pet javno potrdilo naših trditev o dolarski zvezi ali »edini slovenski narodni listi«.
Predstavniki šovinističnih italijanskih skupin so volili za kandidata DZ. Gliha skup štriha, pravi star pregovor. Isti cilj jih druži, skupno hočejo preprečiti vsak napredek, bojijo se demokratične uprave. Zato se bi združili tudi s satanom, če jim bo veljalo.
Verjetno se bo do prihodnjič še marsikdo premislil, opustil stran, karske izpade, da bo naša občina dobila župana in odbor, ki bosta bila kos svojim nalogam v korist občine.
Is Ricmanj
Slabe poti in razsvetljava
Kakor smo že pisali, so po naši vasi prekopali pot zgradi novega vodovoda. Toda gospodje od podjetja, ki je delo prevzelo, so pozabili dobro popraviti pot, zlasti po vasi. Se so kupi kamenja ob strani, založili pa so tudi slabo.
Po vsakem nalivu je cesta kot korito, voda pa nanosi kamenje vse vprek, da skoraj ni mogoče po cesti. Skrajen čas je, da cesto dobro popravijo. To mora napraviti podjetje, ki je gradilo vodovod.
Občinska uprava pa naj vendar enkrat popravi cesto na Log, kar je zelo potrebno.
Tudi žarnice po vasi so potrebne, ker jih ni že več mesecev. V lepih poletnih večerih sicer ni tako nevarno, v slabem vremenu in temi ter ob takih cestah pa je velika sreča, da si ni že kdo zlomil vrat.
Obvestilo Dijaške matice
Prošnje za sprejem v Dijaški dom za šolsko leto 1949-50, kakor tudi prošnje za hrano in študij v Dijaškem domu, za podelitev šolskih potrebščin in knjig, za podpore za
vožnjo itd., morajo prosilci izročiti krajevnemu odboru Dijaške matice, ali kjer tega ni, domačemu prosvetnemu društvu. Prošnji morajo prosilci priložiti potrdilo o višini mesečnih prejemkov staršev in prepis zadnjega šolskega spričevala. Tiskovine za prošnje se dobijo pri upravi slovenskega Dijaškega doma.
Krajevni odbor Dijaške matice, odnosno prosvetno društvo pa mora prošnje opremljene s svojimi pripombami in predlogi dostaviti osrednjemu odboru Dijaške matice v Trstu ul. Buonarroti 31.
Za sprejem v Dijaški dom in za podporo Dijaške matice naj prosijo samo tisti dijaki in dijakinje, ki so pomoči resnično potrebni in ki so s svojim vedenjem in z uspehom med šolskim letom dokazali, da so je vredni.
Iz sodne dvorane
Dve prometni nesreči
Včeraj zjutraj je imel avtobus, ki voz; na progi Trst-Dolina, okvaro v motorju, Qb 7.30 je bilo, ko se je vozilo naenkrat ustavilo sredi beste. Da ne bi oviralo prometa med popravljanjem motorja je bilo treba vozilo speljati v stran na rob ceste. Šoferju je pri delu priskočil na pomoč Izidor Vodopivec, težak iz Doline. Med tem delom pa se je Vodopivec naenkrat znašel med avtobusom in obcestnim zidom neke hiše. Pri tem ga je vozilo tako močno stisnilo k zidu, da se je Vodopivec zaradi telesnih poškodb moral zateči v ambulanta glavne bolnišnice, kjer so mu obvezal; rane, ki so bile k sreči lahke. V šestih dneh bo spet sposoben za delo.
Ob 12-20 pa je motorno kolo, na katerem se je vozil Belič Danilo iz Sv. Jerneja 220 pr; Miljah, podrlo 31-letno gospo Lauro Tavuc-cijevo iz Rocola 744. Nesreča se je pripetila na cesti D'Annunzio pred hišo št. 27, kjer je postajališče trolejbusov. T.avuccijeva je pravkar izstopila iz trolejbusa in hotela prekoračiti cesto. Pri tem pa ni opazila, da prihaja z nasprotne strani motorno kolo. Pri udarcu sta voznik in ženska odletela na cestni tlak. Z rešilnim avtom so oba odpeljali v bolnišnico. Na i, kirurškem oddelku so pridržal; samo Ta-vuccijevo. ki ima telesne poškodbe, zaradi katerih bo morala ostati v bolniški oskrbi 20 do 3z dni. Beliča so pa samo obvezali na ambulanti, potem pa je lahko odšel domov.
nun
Nedelja 24. julija
Kristina, Ratimir Sonce vzhaja ob 4.39, zahaja ob 19.44. Dolžina dneva 15.05. Luna vzhaja ob 2.24, zahaja ob 19.24.
Jutri ponedeljek 25. julija Jakob (Rado), Boljedrag
SPOMINSKI DNEVI
1842 rojen ljudski pisatelj Jakob Alešovec.
1905 je umrl pisatelj Janez Trdina.
1923 sklenjen mir s Turčijo v Lau-sanne-u.
1943 so pričele brigade M. Gubca, I. Cankarja, T. Tomšiča in L. Šercerja napadati sovražnikovo postojanko Žužemberk.
25. 1943 padec Mussolinija in fašizma v Italiji.
25. 1586 umrl v Deredingenu PRIMOŽ TRUBAR, začetnik protestantizma n a Slovenskem in ustanovitelj slo. venske književnosti. Prva slovenska knjiga, ki jo je napisal Trubar, je izšla 1551. leta.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Dijaško matico je darovala Štefanija Milkovič ob četrti obletnici smrti matere in tašče Antonije Milkovič znesek 500 lir.
Danes vsi n zimanje eMencev!
Danes 24. julija ob 10 bo na Garibaldijevem trgu JAVNO ZBOROVANJE TRŽAŠKIH UPOKOJENCEV vseh kategorij.
Upokojenci : upokojence!
Delavci - delavke!
Brezposelni!
Udeležite se tega zborovanja v čim večjem številu. S tem da boste pomagali s svojo solidarnostjo rešiti vprašanje tržaških upokojencev, boste obenem pripomogli k rešitvi mnogih perečih vprašanj našega delavskega razreda.
Nesreča dveh otrok
Na ambulanto glavne bolnišnice so včeraj ob eni popoldne prinesli 3-letno Čavis Frančiško iz ul. Cc-stalunga 150. Otrok, ‘kj se je pripeljal v mesto z avtobusom, je po nesreči vtaknil ročico med vrata, ki so se zaprla. Pri tem mu je poškodovalo ngkaj prstov na desni roki. Ro prvi pomoči, ki so mu jo nudili na ambulanti, je otrok lahko odšel domov.
Kmalu nato pa so prav tako pripeljal; v ambulanto 3-letno punčko Narečni Mariso z drevoreda XX. septembra 57. Otrok »i je med kosilom zvrnil nase krožnik vroče juhe, ki je bil na mizi. Vrela juha je otroka poparila po prsih. Zdraviti se bo mora] 15 do 20 dni.
Izleti Adria-Express
14. avgusta priredi ADRIA-EX-PRESS, ul. F. Severo 5 b izlet v Trbiž - Višarje - Belopeška jezera.
14. avgusta priredi «ADRIA-EX-PRESS«, ul. F. Severo 5 b izlet v Vojsko. — Vpisovanje do 25. julija.
|ll!lilll|'lllllllllll1tIllllllIIHIIllHllimilllllllllllimillUtllIHIHIH1IIMIHIH!HlHIIHIIUHIIIIIIHimilIII|IHHIII iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiilllllllIlinilllllllllllMIIlHIIIIIIIIIIIIIIIHIIUHIlillHIllIlHIiHIIIIIUIIIIIIIIIIIIIHIIJIIIIIIIIIIIIIIininitlHIllUJlIUIllIlllltlHIlllltlllHIHIIilIiHIllIIlilllHiuillIIMIIIIIlIIHIIHIHlIlIHIIIIIIIHUlIlllllllllUHHM*
FIKASČ1&UK *. FIITŽOA«
I	ILUSTRI	RA	M.	'BAMBIČ
13
«RazdeiTmo most in se vrnimo k
čredam!» svetuje star Ant.
«Ne, brat! Most je naš. Ne smemo si odlomiti veje, na kateri stojimo. Po mostu pojdejo naši voji, da sl povrnemo, kar so nam ugrabili. Zato moramo razsuti tabor!«
»Udarimo nanj! Izstradajmo vojsko Bizantincev! Sežgimo jih v gnezdu!»
Navdušenje se Je oglasilo v zboru. Zadaj so dvigali vojščaki kopja in meče, s sekirami so mahali nad glavami.
«Da, v tabor udarimo, a naše glave bodo cele, Morana bo sedela in od daleč gledala zmago!«
Vsi so široko odprli oči, s hrepenečimi usti so strmeli v Svaruna. Vsa gneča se je še bolj stisnila in poslušala.
»Bratje, Svetovita zahvalite! Podaril je moji sivi glavi ukano!«
Vesel krik je šinil skozi množice.
»Hitro slecite vse bizantinske vojščake, nadenite sebi šlemc in prnje, ščite obesite na roke, pa naprej nad tabor!«
Vsi so ostrmeli. Nihče si ni upa!
izpregovoriti. V tako nerodni o-pravi! Svarun je blazen! Usmili se ga, Svetovlt!
Nihče se ni ganil z mesta. Ali Svarun zapove odločno še enkrat: «SLEME NA GLAVO, OBLECITE OKLEPE!«
Vsi borci so se razpršili in planili nad mrtva trupla Bizantincev. Snemali so jim šleme, odpenjali oklepe in odpasovaii lepe, okovane jermene.
Iztok Je poiskal Hilbudija. Ležal je vznak na travi, v roki je držal Iztokovo strelico, ki si jo je bil potegnil iz senca — in umrl. Vrl Junak je bil in Iztoku se Je porodila iskrena želja, da bi tudi on in njegovi tovariši jezdili tako oboroženi, da bi ne bilo treba čakati v zasedi sovražnika, marveč bi ga zgrabili na široki poljani. O, drugačno bi bilo Iztokovo veselje, ko bi se sam, oborožen, takisto sešel s Hilbudijem na zelenem travniku. Pa bi se zaletela konja drug v drugega, dvoje kopij bi zapokalo in se polomilo, potem bi potegnila meče, pa udarec na udarec, da bi se
iskre kresale. Obema bi curljal pot po čelu, oba bi krvavela, a nazadnje bi mu Iztok preklal šlem In HilbudiJ bi se zvrnil na zemljo. Da, to bi bila zmaga!
Skoraj žalosten mu je snel oklep in si ga nadel krog prsi. Kaka moč v Hilbudiju! Jačje prsi od Iztokovih! In ko je odpel oklep, je pogledal Hilbudiju pod prteno srajco. Kake brazgotine, vse križem razsekana koža! Bil je velik junak!
Iztok si je nadel opravo z globokim spoštovanjem do ubitega sovražnika. Truplo je zavlekel potem v grmovje in ga pokril čez in čez. Takega iunaka ne smejo trgati zveri in ujede.
Ko se je vojska Slovenov prelevila, so opremili tudi prav toliko konj z bizantinskimi sedli in brzdami. Iztok je zasedel konja, vojska pa ga je veselo pozdravljala in se norčevala s Hilbudijem.
Ker je bilo za vse bojne oprave premalo, se je vzporedila ostala četa v sredo. Tako se je glasilo povelje.
Svarun je ukazal, naj takoj odrinejo, ali kreniti morajo na desno, da Jih zakrije hribec pred Donavo. Tam se odpočijejo in v mraku se napotijo čez most nad tabor.
V gradišče je poslal hitre sle, naj priženo za njimi ovnov In go-j vedi ter prineso mehove medu in pšenice, da bi se dostojno gostili po zmagi.
Vojska je krenila po soteski. Smeh, krobot ln divje šale so jo spremljale. Nerodno so se gibali Sloveni v težki bojni opravi. Sle-mi so jim viseli po strani. Niti
1
i
!
A
m
eden ni bil gladak. Vsi so imeli vdrtine, razklane spone, potrgane jermene. Oklepi so kazali udarce, od kopij prevrtane luknje, vsi u-mazani od krvi in prsti. Neokretno so se gugali Sloveni po ravnini. Ko bi jih bil tedal zalotil padli Hilbudij le z enim samim manipu-lom (1), bi požel neokretno vojsko do zadnjega moža.
Iztoku se je zdelo, da je vklenjen. Bil je izvrsten jezdec, toda težki ščit mu je prizadeval toliko neugodnosti, da bi ga pri prvem navalu vrgel na tla, sam pa telebil iz sedla, katerega ni bil vajen.
Preden Je vojska pregazila ravnino, se je mnogih polotila nejevolja. Snemali so šleme, nekateri so jih skrivaj metali v jarke, drugi so odpenjali oklepe, ki so jih do krvi žulili na golih telesih. Samo da bi se drznil ugleden starešina zakričati, bi vzbuknila buna, bi se uprli Svaruno-vemu povelju in pometali vso opravo v jarke in kaluže. Mnogi so se ozirali in zavidali lagodno hojo svobodnih vojakov, ki so se neprestano smejali omahujočim šleraom in godrnjajočim vojakom v oklepih.
Toda vselej so se ustrašili bliskovitega pogleda Svarunovega. Ponosno je jezdil v opravi konjika, poleg njega je nosil vojak Hilbu-dijev prapor, divjega merjasca na pozlačenem drogu. Ukrotili so divjo strast po svobodnih kretnjah, umolknili in teptali visoko travo, da bi čimprej dospeli do cilja in se osvobodili bremena.
(1) Vojaški oddelek — tretjina kohorte, dve stotniji.
(Nadaljevanje sledi)
Občni zbor Z0TV 9. avgusta 19^9
Vodstvo ZVEZE DRUŠTEV ZA TELESNO VZGOJO sporoča, da bo v nedeljo dne 7. avgusta 1949 občni zbor vseh v tej zvezi včlanjenih društev.
Kraj in čas občnega zbora bo pravočasno objavljen v tisku in z dopisi.
Na podlagi pravil ima vsako društvo pravico na en glas, a na enega zastopnika na vsakih začetnih 100 članov.
Trst 22. julija 1949.
Tajnik:	Podpredsednik:
F. Ludovisi	Turk	Danilo
Izlet na Montaž
Planinsko društvo v Trstu priredi 30. in 31. julija izlet na Montaž.
Vpisovanje pri čevljarju Geču v Rojanu, trg Tra i Rivi 2.
Nočna služba lekarn
Cassa Provinciale di Malattja, viale XX Settembre 4; Godina, trg Sv. Jakoba 1; Mizzan, trg Venezia 2; Zanetti, ul. Commerciale 26: Ha-rabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo
Danes opera “ljubavni napoj,,
Danes ob 21 bo na gradu Sv. Justa zadnja predstava Donizettijeve opere «Ljubavni napoj«. Zasedba vlog je ista kot pri premieri.
4 RADIO um
JUG. CONA TitSIA
(Oddaja na srednjih valovih 240 ® ali 1250 kc)
Nedelja 24. julija 1949.
7.00: Jutranja glasba. 7.15: Pod* čila (v ital. in slov.). 8.30: Znani solisti. 9.00: Kmetijska ura (v slov. in ital.). 10.00: Folklorna glasb* 10.30: Uverture. 10.45: Iz življenj* Hrvatov v Bujščini. 11.15: Iz opt-ret in filmov. 11.50: Našim zena"1 (v slov.). 12.00: Nedeljska giasba. 12.45: Poročila (v ital. in slov./-13.13: Glasba po željah (v slov. i* ital.). 14.15: Pionirska ura (v slov./-17,45: Plesna glasba. 18.15: Oddaj* za podeželje. 19.00: Glasbena medigra. 19.15:	Poročila (v ital. >”
slov.). 19.45: Veseli zvoki. 20.0v-Haydn: Simfonija v Es-duru. 20.28: Lahka glasba. 20.50: Pregled tisk* (v ital.). 21.00: Veseli večer n ital.). 22.00: Športne vesti (v ital.)-22.10:	Arije iz Verdijevih open
22.30: Plesna glasba. 23.00: Zadme vesti (v ital. in slov.). 23.15: Večerne melodije.
Ponedeljek 25. julija 1949.
6.30: Jutranja glasba. 6.45: PotO1 čila (v ital. in slov.). 12.00: Orkestralna glasba. 12.30: Narodne Pe‘ smi pojeta Rozika Koritnik in Helena Plevel. 12.45: Poročila (v it*1-in slov.). 13.15: Slovanske zborovske pesmi. 13.35: Klavirske skl**' be romantikov. 13.50: Športne vesti. 14.00: Prenos iz Ljubljane-14.30: Tiskovni pregled in poroči' la (v ital. in slov.). 17.45: Ples** in lahka glasba. 18.15: Operna gl*? ba. 18.45:	Glas mladih (v itaD-
19.00: Glasbena medigra. 19.15: Pv ročila (v ital. in slov.). 19.45: Be* thoven:	Leonora št. III. 29.08-
Skladbe slov., skladateljev. 20.3* Glasbene slike. 20.50: SindikaHJ* ura (v slov.). 21.00: Schubert: OK* tet v F-duru, op. 166. 21.50: 10’ Ki*-virskih ritmov. 22.00: Iz življenj* jug. narodov (v ital.). 22.20: ve černa glasba. 23.00: Zadnje ves* (v ital. in slov.). 23.15:	Plesti*
glasba.
TRST II.
Nedelja 24. julija 1949.
8.00: Koledar. 8.05: Jutranja gl*? ba. 8.15: Poročila. 8.30: Slovenske narodne igra na harmoniko Mm'10 Sancin. 8.45: Iz simfoničnega repe1-/ toarja. 9.30:	Kmetijska oddal3'
10.00: Prenos maše. 11.15: Boccl#", rini: Kvartet v g-molu. 11.30: P1'!' diga. 11.45: Nedeljska glasba. 12.43-Poročila. 13.00: Glasba po želj*11 14.00: Pestra glasba.. 14.40: Iz ope!‘ nega sveta. 15.20: Ameriški orkestri. 16.00: Sprehodi po našem 9^ deželju. 16.30: Lahka glasba.
To, kar vsdkdo rad posluša. I8™! Ali že veste? 18.15:	Dvorakov*
skladbe. 18.30: Plesna glasba. 19“ Človek in šport. 19.15: Pevski ko*' cert baritonista Frederika Rog°s,. na. 19.35: Simfonični plesi. I9-’?. Poročila. 20.00: Z narodno pesnul, po Sloveniji. 20.30: Bach: Kor.ce1 za 2 violini in orkester v d-m 20.46: Glasba za 4 klavirje. 2l,8j Radijski oder. 22 15: SrSfajterrm. vier Cugat. 22.45: Večerne melod1-je. 23.15:' Poročila. 23.30: Kaj valj1 nudi jutrišnji spored? 23.35: P°l' nočna glasba.
SC1NO
ROSSETTI. 16.30: »Polomljen malik«, Michel Morgan in Ralph Richardson.
EXCELSIOn. 16.30:	((Klobučarjev
grad«, Roberto Nevvlon, James Ma-son, Deborah Kerr.
FENICE. 16.30: »Uporni knezi), M. Serato, M. Lotti.
FILODR AMMATICO. 16: «Ujetnik na otokih morskih volkov«, VVarner Baxier, G. Stuart.
ALABARDA. 15: ((Zmajev rod«, Ka-Iherine Hepburn, VValter Huston.
IMPERO, 16:	»Pustolovščina mistra
Rlis5», Gary Grant.
VIALE. 16: «Na jugu od Sueza«, G. Brent. B. Marshall.
GARIBALDI. 16. na prostem ob 21.30: »Smrtna vihra«, Lizabeth Scott in John Hodiak.
MASSIMO. 14.30: »Železna pesi«, Mi-chey Rooncy, Ann Bl.yth.
AHMONIA. 15.30: ((Pašniki sovraštva«, Errol Flynn, D' de Havilland.
SAVONA. 16:	«Pobeg», Humphrey
Boga rt.
ODEON. 16:	«Eseški grof«, Errol
Flynn, Bette Davis.
IDEALE. 16.30: «KralJ v izgnanstvu«, Douglas Fairbanks in M. Montez,
MARCONI. 16, na prostem ob 20.30: «Druga gospa Carrol«, Barbara Stanvvirh.
KINO ADIJA. 15.30:	«Zadnji King
Kong«.
KINO OB MORJU. 16: «,Sodn3 razprava«, C. Pabsl.
RADIO. 16:	«Teror v Chichagu«,
Humphrey Bogart.
VITTORIA. 16, na prostem ob 20,30. «Noč brez konca«, R. Mitchum, T. Wright.
VENEZIA. «Uporni sinovi« in «Nc gremo delat«.
KINO V LJUDSKEM VRTU. 20.45 »Bela divjakinja«, M. Montez.
SKOLJET - na prostem ob 21: «Tarzan proti pošastim«, John Weissmucller.
AUSONIA - teresa pri morju. 21: ((Gospa in pustolovec«, Gary Grant, Loraine Dav.
KINO NA OPČINAH. Danes: «Zclena
KINO V NABREŽINI. Danes: »Tragična skrivnost«.
MALI OGLAS!
34-LETNI državni uslužbenec življenjsko družico. Naslov v u-redništvu v ul. Montecchi.
POHIŠTVO rabljeno za trgoviljjl jestvin prodam. Ul. Donato H,s’
mante št. 11, dvorišče.
Nov vozni red parnika "¥ida„
na progi Piran-Trst
(Ob nedeljah in praznikih)
Odhod iz Pirana ob 6.03; ’* Izole ob 6.30; prihod v Tf*1 ob 7.30.
Odhod iz Trsta ob 8,80; iz K0-pra ob 9.00, iz Izole ob 9-3l): prihod v PORTOROŽ oi 10.15.
Odhod iz PORTOROŽA oB 18.00; iz. Izole ob 18.45; ** Kopra ob 19.15; prihod v Trst ob 20.15.
Odhod iz Trsta ob 20.30; Izole ob 21.30; prihod v Piran ob 22.00.
IroiišSii
trst ulica VAi.nn.-ivo 1
izčelute moš&e olaleh^ žsnsfte plašče
OBRAČA, POPRAVLJA
PO IZREDNO NIZKIH CEN^'
21. avgusta izlet
i’ Pv&ieisti'
.j ■
an.it' do 31. julij j pri v- (J potovalnih uradih in pri EXPRESS» - Informacije dobite^ «Adex», ul. F. Severo 5-b teh -9
ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK?
V p1'
KINO
pmilvajti (Ihiius v nodi^j? 24. in u ponnrluljek t. m. frHncnski IiIm
lilm u jmiiioktini «Hjskwn bdUiljtiim, ki
ju boril za priu/ic« iiuga ljudstva v Irtincos** revoluciji.
    m      ........................................................................................................................................................................................................      iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiii»I"|
1 EZepnliHCe Sv. Niltcinj - v penetieljvk 25.7. nedeljski urnik veienj |
Sjllillllllllliiililiiliiiui
, iiilll lllllilllll illlllilllllllllllllll
   (II lil UH Im I ..............................
24. julija 1949
ISTRSKI DNEVNI K
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU ■ ULICA C. BATTISTI 301/g PRITL. ♦ TEL. 70
iififiaim proslave v Istrskem okrožju
ob prvi obletnici V. kongresa KPJ
J..ftrtek zve«er so bile po vseh večjih krajih v okrožju proslave priliki prve obletnice petega fongresa KPJ. Zc zjutraj so bile izobešene zastave na vseh sedežih ‘o ustanovah ljudske oblasti in tu-<u privatnih stanovanjih.
' Kopru je bila proslava v obeljenem gledališču, katerega je JUSsivo popolnoma napolnilo. Na sslnem mestu nad govorniškim rom so bile slike glavnih vodi-Jev KPJ, partije, ki je izpostavlja tako grdemu in netovariške-*nu obrekovanju, katera pa vseeno tako odločno borbo za izgrad-Jo socializma v Jugoslaviji, »pregovoril je najprvo tov. Ma-5Pm, ki je na kratko orisal br^a11 le °t>letnice in nato pod"l edo tov. Ginu, sekretarju o-2 ega komiteja.
„	Gino se je uvodoma u-
“vil ob obletnici V. kongresa, ki v , iasen in odločen odgovor na G *’ ar to sledilo takoj po objavi Nat a^ne res°jucije Intormbiroja.
0 je obširno govoril o delu kon-tud^’ ^ 3° med drugim ugotovil v J' kako so narodi Jugoslavije Posebnih okoliščinah izvedli bor-za osvoboditev. Revolucija je .f '8®5 v borbo tudi negativne da ^en^e-,^>onSres je tudi ugotovil,
J®. Potrebno še bolj razširiti (Vel i?0 soc‘alizma v Jugoslaviji. ^ pa ,..ap'avzi in vzklikanje: Tito
Partija).
o vei? -le .8°variš sekretar govoril toči i 2rtvalh ki so jih dali na-bi. QU8,os.javUe v osvobodilni bor-fel;o radn^a s°cJalizma pa prav bosti Zj^hteva_ največje požrtvoval-
°Va Jugoslavija je posredoval; SV0-'0 borbo, da so se meje
Vela s ‘lii idu
lizrn(.?'e|j socializmom in lmperia-
zap^cj'21113 Pomaknile še bolj proti toeji J. ?anes je Jugoslavija na
ha ip0'30^1^ borba je bila uspeš-znaja Zaradi dejstva, ker je KPJ ko jj/^iteo uporabiti vse nau-ba. g rJCa'Sngelsa-Lenina in Stali-tošila6 Pogtodamo samo, kako je hio p. nacionaino vprašanje, vidi-Ca.nes Vi7inost poti’ ki j° hodi KPJ-toor h	v	n°vi Jugoslaviji
hierf laisira! Narodi se ljubijo
Velil-n j ’ !i0*	ena sama<
'	ručina!	Vsak član nove
»c°rešm»° V'ahko učitelj, kako sanja!
JUgi
Ireh?Uj0j° naci°nalna vpra tonskih^™0 -uideti živ'ljenje rala-•amo ^ T °Vnh bri§ad' ^ to ne tudi tistih k° 'ie same- ampak 12 drugih državPr ia3° na P°m0Č
feSno"- t-retar Pat° omenil, avi ,
ia, Parj,bja Jugoslavije je
,,	,	  naio	omenil
Javi ' JC, h'.1.0 razP°ložerije po ob. Je intormbiroja.
Ko-
*VoiB V.ed kot dvajset let vzgajala
- elane v neizmerni ljubezni 'ijetske zveze in njene partije.
Prve dneve je bilo nemogoče kontrolirati yse velike teže in resnosti obtožb resolucije. »Pregledali pa smo z drobnogledom vse in našli, da je bilo precej narobe. Videli smo, da se je v resoluciji lagalo«, je poudaril tovariš sekretar. Navedel je nato več primerov odnosov med socialističnimi državami, ki so dokaz — nesocializma od strani nekaterih demokratičnih držav in tudi SZ do Jugoslavije. Naj. bolj očitno se je to pokazalo v zadnjih dneh v izvršenem barantanju s Slovensko Koroško, Prečital je še čitat Lenina o odnosih med novimi državami in zaključil z vzklikom Partiji in vodstvu.
Prav tako je bila proslava v Izoli, kjer je v dvorani kina Ode-on govoril številni množici tovariš L-utrenti, ki je bil večkrat prekinjen s ploskanjem. Tudi tov. Lau-rerjti je prikazal uspehe V. kongresa KPJ in uresničitve njegovih sklepov. Razčlenil je posledice resolucije Informbiroja in poudaril izdajo Sovjetske zveze o koroškem vprašanju. Dejal je, da se mora ideološka borba voditi na načelih marksizma-leninizma, ne pa na načelih nasilja in laži. Prikazal je tudi vplive te politike na Tržaškem ozemlju, ki se odražajo v delu domačih kominformistov, ki bi hoteli, da se ti kraji vrnejo Italiji. Tovariš Laurenti je dejal, da se t: in podobni upi ne bodo nikoli u-resničili. Tisti, ki sanjajo, da bodo prišli v te kraje pretepat s kiji Scelbove policije, se udajajo utopiji, ki se ne bo nikoli izpolnila. Govornik je zaključil svoj govor z vzklikom zmagi marksizma-leninizma, ljudskj oblasti, ki skrbi za boljše življenje ljudstva teh krajev. Pozval je navzoče v borbo za zmago pravice in resnice nad lažmi in klevetami.
Prireditvi pionirjev v Valdoltri in Portorožu
Danes ob 16 bodo pionirji počitniške kolonije iz Sloveniie, ki letujejo v Valdoltri, priredili za tamkajšnje ljudstvo kratko kulturno predstavo. Na sporedu imaio recitacije, petje, folkloro in fizkultur-ne točke. Vse, kar bedo podali? so se naučili v kratkem času svojega letovanja pri nas
Pionirji, ki letujejo v Portorožu, pa bodo priredili v oficirskem domu v Portorožu Drav tako danes ob 19.30 akademijo z bogatim sporedom, ki bo pokazal njihovo kulturno - prosvetno delo tudi med počitnicami.
Priporočamo in vabimo naše ljudstvo, da s svojim obiskom pri navedenih prireditvah moralno podpre našo požrtvovalno in nesebično mladino!
Piran
m
Vsak zavedni član današnje nove družbe gleda, da da na razpolago skupnosti vse svoje delovne in umstvene moči. Tudi delavec dokazuje. da je prav tako njegov duševni doprinos mnogokrat enako noniem-ben in koristen, kakor od še tako velikega učenjaka.
V Piranu imamo na primer elek-tromehanika tov. Parenzar.a Adria, na, ki je zaposlen pri cestni železnici kot vodja delovnega oddelka. Po zaslugi sposobnosti in nezlomljive volje ter s pomočjo svojih sodelavcev. Saitza Jurija, Cersija Adriana in Bernardija Marija ter ostalih tovarišev je kljub ysem tež-kočam iznašel način izredno do-vršenenega dela pri obnovi vagonov, popravi tirov in drugih velikih nujnih delih.
Vsi ti tovariši in še drugi so s tem zopet pokazali, da je ni težko* če, ki je delavec ce bi znal premagati in da je zlasti kolektivno delo kos vsaki nalogi. Zato r,i čudo, da so prav tov. Parenzan m r;egrivi sodelavci zavoljo svoje ‘jubezni m volje do dela vsemu ljudstvu dobro znani
Teden čistoče in zdravstva
Številni problemi javnega zdravstva v naših mestih in vaseh zahtevajo, da prebivalstvo redno opozarjamo na te probleme. Zalo se pri nas posveča vsako leto en teden vprašanjem javnega zdravstva in čistoče. Ta teden ni namenjen samo temeljitejšemu proučevanju zdravstvenih vprašanj, temveč tudi konkretni izvedbi številnih u-krepov, kateri pomagajo I; večji čistoči naših mest in vasi.
Množične organizacije bodo v tem tednu sodelovale pri izvedbi konkretnih nalog za večjo čistočo mest iti vasi, za beljenje, čiščenje in zdravstveno prosveto. Na množičnih sestankih bodo zdravniki poučevali ljudstvo o mjbolj perečih in najbolj koristnih naukih, tako za osebno kakor tudi za javno higieno. Mestni ljudski odbori so izdali ob tej priliki ukrepe, ki se tičejo javnega zdravstva in čistoče hiš in dvorišč, rednega odvažanja smeti in čistoče cest. Lepaki bodo navajali ljudstvo na čistočo, osebno, stanovanjsko in javno, ter opozarjali na najuspešnejše načine borbe zoper nalezljive bolezni.
Kakor za kulturno in gospodarsko, tako bodo ljudske oblasti stalno skrbele za dvig tudi zdravstvene in higienske ravni našega ljudstva.
Vabimo vse, naj v tem tednu temeljito očistijo svoja stanovanja, prebelijo stranišča, pospravijo dvorišča, počistijo ceste in trge in sklenejo skrbeli za večjo osebno in hišno čistočo.
Šmarje
Na čast prve oMetnice V. kongresa KPJ
Kot po drugih vaseh okrožja, smo tudi v Šmarjah počastili prvo obletnico V. kongresa KPJ. Ze v zgodnjih jutranjih urah je šla skupina 40 ljudi na prostovoljno delo za zadružni dom.
Nekateri so izvažali nepotrebni material, zidarji pa so smetavali zidove v glavn; dvorani. Druga skupina 6 ljudi je čistila napajališča za živino. Uspehi dela so 50 metrov odvoženega materiala, 150 metrov ometanega zidovja in eno očiščeno napajališče. Na cesli Smarje-Nova vas pa so delavci napravili za 3.150 dinarjev vrednosti.
Zvečer je bilo množično zborovanje, na katerem smo slišali referat o velikem pomenu V. kongresa KPJ. Domači pevski zbor je pred otvoritvijo zapel pesem o Leninu. Navzoči so referat in pesem sprejeli s ploskanjem.
Prostovoljno delo m množični sestanek delovnega ljudstva v Šmarjah zgovorno dokazuje, kako je ljudstvo občutilo prvo obletnico V. kongresa tiste KPJ, katere poziv smo sledili tudi v Istri in pod njenim vodstvom pregnal: fašističnega ckupatorja. Istočasno smo si priborili tudi ljudsko oblast, katero car.es podpiramo, ker m zavedamo, da je samo ona veren izraz naše volje in naših del
GREMANIS AVGUST
tov. Diminič Stanislav, izročil pozdrave okrožnega komiteja KP in vsega ljudstva našega ozemlja. Isto-.	a	n	J	časno	ie zagotovil, da bomo v svo-
pri gradnji avtoceste Zagreb - Beograd	AT11^
'—----------------------------------          1	     domov	kot «udarna brigada«. Kon-
Delovna brigada »Branko Babič44
Pred dnevi smo poročali, da je brigada «Branko Babič« odšla iz Kopra na prostovoljno delo k gradnji Novega Beograda. Ljudske množice, predstavniki oblasti in KP STO-ja so se pri tej priliki od naših mladincev posebej poslovili. Brigada šteje 185 članov, ki so Slovenci, Italijani ir. Hrvati.
Sedaj smo prejeli od njenega štaba prvo poročilo. Iz njega smo izvedeli sledeče: «Po odhodu iz Kopra smo med prepevanjem partizanskih in narodnih pesmi prispeli v Divačo, kjer nas je sprejel delegat centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije in spremljal na nadaljnjem potovanju. Pri najboljšem razpoloženju smo po 13 urni vožnji prišli v Novo Gradiško. Potovanje z vlakom je bilo izredno dobro organizirano. V Gradiški smo zvedeli, da je pri delu sz Novem Beogradu že itak zelo mnogo delovnih brigad, h katerim se pridružujejo še druge in da bo zato naša brigada začasno zaposlena pri delih za izgradnjo avto-ceste, potem pa bomo šli še v Beograd.
Lahko bi Vam napisali liste in liste o tem, kako tovariško in bratsko so nas sprejeli pri prihodu v Novo Gradiško. Čakali nas so med drugimi tudi tovariši glavnega štaba za gradnje avto-ceste. Po sprejemu smo bili zopet temeljito zdravniško pregledani. Po cepljenju in prijetnem kopanju smo se še odpočili in nato odšli na gradilišče.
Tu so nas pričakovale tri mladinske brigade, ki so nas z nepre-
jole v svojo sredino. Pozdravni nagovor je imel tov. Luka Soldič, kul-turno-prosvetni referent glavnega štaba. Poudaril je, da je osnova našega dela in uspeha bratstvo in edinstvo ter zaupanje v pravilnost delovanja naše velike KPJ. Naglasil je še, da se bomo glede pravilnosti in resnične izgradnje socializma v Jugoslaviji prepričali stvarno na junaških primerih jugoslovanske omladine in jugoslovanskih narodv.
Govoril je tudi komandant 8. sekcije pri gradnji avto-ceste. Iznesel je kako se mladina vse Jugoslavije bori za izgradnjo socializma. Samo na avto-cesti, tako je poudaril, bo delalo nad 200.000 mladincev in mladink. Prav ta delovni polet naše mladine ir- neštevilni junaški primeri so nov dokaz proti neresničnosti vseh klevet, ki jih nekateri uporabljajo proti veliki, socialistični Jugoslaviji.
Mi prostovoljci brigade »Branko Babič« sporočamo vsem tistim, ki so tako grdo blatili ime in ljudstvo te zemlje, ki je ludi naša domovina, kaj delajo v Jugoslaviji. Minuli so časi, ko so posamezniki držali v suženjskih verigah delovno ljudstvo našega ozemlja. Na žalost so dobili v svojem delovanju za kapitalistične interese za prijatelja in zaveznika tudi Vidalija in njegove pajdaše, ki skušajo odvrniti napredne sile od pravilne in zdrave linije našega partijskega vodstva.
V imenu naše brigade se je vsem tovarišem in tovarišicam zahvalil
stanimi «zdravQ» in «horuk» spre-1 za prelep sprejem tajnik brigade
čal je z besedami: «Mi ne verujemo klevetnikom, obrekovalcem m gospodu Vidaliju, ki se smatra ra komunista, ker vidimo na lastne, oči. kaj delajo in gradijo v Jugoslaviji, Izkušnje, ki jih bomo dobili, bodo osnova za naše bodoče delo pa povratku na STO. Naša pota so namreč ista: Svoboda, enakost in delo- kar pomeni socializem«.
BORŠT
Tudi naša vas ne bo zaostajala v trimesečnem tekmovanju za drugimi. Poletni čas zaposluje vse naše delovne moči na gruntu, toda prostovoljnega vseeno ne opuščamo. Letos bomo dokončali gradnjo sedeža krajevnega ljudskega odbora in popravili napeljavo vode. Prihodnje leto pa bomo pričeli z gradnjo zadružnega doma.
Ustanovili smo v ta namen dve delovni brigadi, eno sestavljajo člani SIAU, drugo pa mladina. Obe brigadi bosta v trimesečnem tekmovanju, kot je že sedaj razvidno, imeli odlične delovne uspehe.
Koaarin M,
Izgubljena osebna izkaznica
Tovarišica Hrvatin Stanislava jz Puč je 21. VII. izgubila na poti od Taverne do bolnice v Izoli osebno, živilsko in tekstilno nakaznico ter 5.500 din.
Prosi poštenega najditelja, da izroči najdeno na podružnici y Kopru ali pa osebno v Pučah št. 40 in to proti nagradi.
O L E M
bn ii i/asi še bolje
ustanoviti obdelovalne zadiuiuo
— —.—_—--------------- *	f_
.Vasi nismo udarniki opu-Jtth (j?"* niti ob času najbolj nuj-Po na	' sak dan je de-
ena skupina naše udarne Mu Sedaj pa, ko je delo na vili ; lalo ponehalo, bomo napra-sprojet v®u. Z navdušenjem je bil hirtigjMlep, da bomo napravili v *tovoliaam tekmovanju 3000 pro-snio ‘n delovnih ur. Do sedaj sm0 v apravih že 1500 ur, katere Ma nlyrispevali pri gradnji no-M i,.... °Pia za sedež KLO v Bor-spada tudi naša vas.
Pii ? ie Prispevalo tudi 18.000 '1Volinih prispevkov, da b i Prerja fes °dgovarjala.
.Mn. i svi smo imeli množični
Ij^nek,
na katerem smo razprav-
Mda, ■ naJrazličnejžih kmečkih 'rora - M- Med drugim je bilo go ^W,,	0	ustanovitvi	kmečke	ob-
so
uio t " zadruge. Sklenili smo. ,ia *0U(1: 0 ludi izvedli in to iimprej
f*lt j«,0” Prepričani, da bo ia k' 5bocjar IJOmogel, da se bo nase gn-etje V° '*e p°lj dvignilo. Vsi V *9	sklonili, da bodo stopili
. be{Qs ovno skupnost.
zWC pl' nas 3U3a precej pri-^lato zelenjavo, grah jn prv.
Mi ’ ^ *m r
Seda i
J Pa koruzo
„ - ua •	------ DrUgi pri
ej dr,, Je 11130 občutili, ker so p°-2e Vp'?rpb K' ušli suši. to oljkf,0 111 Dilo dobre letine Man letos pa so pokazale iz-
Qn° dob
Uk' n«viht
Ma	Ge	ne	bo	prišla	vmes
Ja za"“,“wa. bomo toni,,V-t' na-e potrebe.
imeli dovolj
v iihsi vasi
v5 kapje 2ivi;wrcie Me	čeprav	je	za	časa
>0	^-'5)	trpelo.	Številčno	smo
,;ii0
*steni mestu, kot pred voj-nas važno je za-
letih občutno primarij-
^ ®r*tek^u**? Prašičev, katerih ie
Mo. '
jMe: !} p° osvoboditvi je ljudstvo
C Pollu rn °!al° lla kultur-k -in j	se proti izkorišče-
delovnega ljudstva Dobro dMte tUdj,	vsa obrekovanja in
j. to® L*, M nekateri tako rado-Šn to niBP	na W,V0 Jugosluvi-
t tofe voditelje. Ljudstvo na-
toiM1* Wstv0' d;‘ie Ju80Slavija
Sl, t« tr, , n;i IJr!,vl poli, saj lii11 čimnv	bo Plovnemu ljud-
Pri m
* r .n*’ rta gradijo v Ju lii bo prinesel
jjMrii,' fu s,n toliko stoletij
kCuUko dela3 vrcdno življenje. 1«s ‘i6anje. e‘am° v naši vasi za Vj» složne.., stvamim delom in
k; “ k;
vu	ueiuui	m
km1*1 Mam -^^vno dokazujemo bn’ to r ih Vlm ‘-ominformistom.
^h°vo delovanje v veM-ŽOvMlonini Protju z nauki mar-itit6'tokn iZr^,a-Nai Vidali jn nje-todia?cion0i,-!,. komlnformlsti ir. <C\r‘lh dorn Dok««jO, koliko Nai PokTS ln ‘ol so že zra-koliko objektov
splošne ljudske koristi so že dali ljudstvu?! Naj pokažejo, koliko so utrdili bratstvo v Trstu? Naj pokažejo samo eno obdelovalno zadrugo, kjer bi y taki slogi delali Slovenci, Italijani in Hrvati!
Tako ie. mnenje ljudstva naše male vasice, ki dela in gradi, čeprav pogoji za to niso lahki, Z borbeno delavnostjo so bo tako izboljšalo življenje.
Košarka
V tem letu je bilo delovanje koordinacijskega odbora ZDTV za Istrsko okrožje prav na področju košarke zelo razgibano. Odbor se je pri tem zavedal, d" ta športna disciplina ni lahka, da potrebuje ravno ta šport dobro tehnično pripravo in da morajo bili prav tre-nerji na višku svojih sposobnosti.
Vsekakor bo umestno, da navedemo v naslednjem pregled o celoletnem delovanju 7.DTV v košarki. Skupno je bilo 5 ženskih in 2 moški vrsti, od katerih je 5 vrst sodelovalo pri tekmah za pokal «Petra Gandusia«. ki so odigrale 8 tekem-
Pomembno je, da je 40 atletk zastopalo svoje vrste na raznih igriščih 450 krat. Dve tekmi sta bili odigrani v inozemstvu in 10 v coni A. Od teli se je udeležila 1 vjsta tekem za prvenstvo STO-ja ter je s tem v zvezi igrala 4 tekme. Prav te dni je v Istrskem okrožju v teku tekmovanje za drugi pokal »Petra Gandusia«.
Pri tekmovanju za drugi pokal «P. Gandusia« so sodelovale štiri ženske vrste in sicer: Rinaldi, Koper, Izola ih Piran. Tri vrste so iz istrskega okrožja, medtem ko je ena iz Trsta, ki se morda še najbolj poteguje za končno zmago, glede katere bo padb' žr v prihod njih dneh odločitev. Takoj za njo je ženska vrsta iz Kopra, ki je tudi med prvimi. V tem pogledu jih je dobro pripravil in izuril njihov trener tov. Jaksetich,
Prvi dan tekmovanja je pokazal sledeče uspehe:
Rinaldi : Piran: 28 - 7,
Koper : Izola: 27 - 12.
Obe tekmi sta bili precej zanimivi, čeprav nista pokazali velikih tehničnih vrlin. Vendar jih je preveval živ polet, s katerim sta se obe vrsti borili. Vodila sta jih tov. Jaksetich in Bisianl.
Danes, V nedeljo 24. julija bo drugi dan tekmovanj in sicer na igrišču v Semedeli, ki je bilo za to priliko posebej preurejeno in popravljeno. Tako bo danes ob 9 tekma med Izolo in Rinaldi-jem iz Trsta, ob 10 pa bo nastopila vrsta Kopra proti Piranu,
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V OOR8CI • SVETOGORSKA ULICA <2 - TEL. 74$
I Rezili ie nad 800 druSsB ečelov brezposelnih	»	bqi»*i!b
Peščica izkoriščevalcev živi od žuljev revnega ljudstva - Strahovanje in nasilja trikoloristov - Občinski odbornik, ki zahteva prepoved slovenščine • Fašistični spomenik na trgu v Ravenci
Od rtezijute v Železni Kanal pelje dobra, deset kilometrov dolga cesta v prekrasni Rezijanski kot. Pred nami se odpre čisto drug svet: dolga in čiroka doii-na, obdana krog in krog z visokimi gorami, iz daljave nas pozdravlja sivi Kanin, ves razsvetljen od žarkov vzhajajočega senca. Žuborenje bistre Vode nam je krajšalo čas, ko smo stopali proti Ravenci, ki je središče in sedež pbčine Rezije.
V tej dolini živi skoraj 5000 Slovencev. Njihovi življenjski pogoji so zelo slabi pa naj si bo to s socialnega aii gospodarskega vidika. Gorski svet, ki prevladuje v tem predelu, seveda ne more dajati obilnega pridelka. Male njivice, ki so zelo peščene, so ponekod celo skalnate, da o poljedelstvu spi-Ji ne moremo govoriti. Žitaric ne gojijo, ker r,e uspevajo Glavni pridelek in hrana sta jim fižol m krompir in še tega pridelajo zelo malo.
»Obdelovanje naših njivic je zelo težavno«, nam je dejal m -ž, ki ;e delal v krompirišču. Treba je delati celo leto, da pospravijo v ie-seni, če je dobra letina, nekaj pridelka. Živinorejo goje tudi v omejenem nbsegu zaradi pomanjkanja krme, kei so gore, ki obrobljajo, Rezijansko dolino, po večini skak nate in puste.
Drugih dohodkov nimajo. V pogovoru z ljudmi in pa iz tega, kar smo videli na lastne oči, smo zvedeli marsikaj \z življenja domačinov. Precej žena mora s košem na rami v furlanske vasi, da tam prosijo p.ri dobrih ljudeh miloščino, s katero patem preživljajo svojo družino. Čestokrat srečamo globoko v Furlaniji žene, ki prosjačijo. V njih lahko takoj spoznamo Rezijanke, po tipičnem pletenem košu, ki ga nosijo na hrbtu in po svojevrstnih copatah. Te žene prehodijo desetine .n desetine kilometrov in se «b koncu tedna, včasih pa -tudi pozneje, vračajo utrujene od mučnega potovanja z vrečico koruzne moke v nahrbtnem košu.
Ko smo srečali ir, nagovorili eno izmed trii žena, ki se je pravkar vračala domov nam je povedala žalostno zgodbo svojega življenja. Povedala nam je, da prosjači na ta način odkar živi. Se kot otrok je hodila z materjo, ko je doraslo in sc omožila pa je morala prositi miloščino za lastne otroke, ki komaj čakajo, da jim prinese moke za polento, ker bi se družina drugače ne mogla preživljati, saj je njen mož že dolgo časa brez dela. V takem stanju se nahaja marsikatera družina, saj je nad 800 družinskih očetov v tem kraju brezposelnih.
Da bi se izmotali iz te velike stiske, hodijo mnogi moški po sosednjih krajih m pokrajinah od hiše do hiše kot brusači -!i popravljalci starih loncev in dežnikov. Tudi ti žive deloma le od miloščine, ker zaslužek ne zadošča nili za silo. V takem položaju se torej nahaja vsa Rezijanska dolina, razen malega števila trgovcev, ki so obogateli na račun delavskih žuljev in imajo danes vso oblast v občini.
Medtem ko smo opazovali male, toda čedne hiše, smo videli po zidovju tu in tam napise: «Rezija je italijanska« in podobne fraze, ki bi bile vsekakor lepše in primernejše, ako bi bile napisane po zidovih rimskih ali milanskih hiš, ne pa v Reziji, Po drugi strani pa smo opazili uedaleč od teh, n« drugih zidovih, tudi peterokrake rdeče zvezde. Približali smo se priletnemu človeku In se zaplell z njim v pogovor. Predvsem nas je zanimalo, kako poteka življenje in kakšno je njihovo politično mišljenje. Starec je povedal, da pri njih r,i svobode. Trikoloristi, ki S° Jih organizirali demokrščani, strahujejo vse ljudstvo in prete s smrtjo tistim, ki bi se upali v javnosti pokazati svoje
prepričanje. Q obrambi manjšin- Ko je slišal, da se zanimamo o Re-
ških pravic seveda ni niti govora.
Podrobno nam je pripovedoval tudi o strašnem zločinu, ki se je odigral nekaj mesecev po osvoboditvi. Žrtev zločina Je bil Lenardičev iz Os jajca, ki so ga prav na barbarski način ubili, ko je v ranem jutru odhajal na delo. Ubili so ga pa zato, ker se je boril za dosego pravic, ki bi jih morali uživati, kot Slovenci, tudi Rezijani. Pod vplivom tega strašnega dogodka vsi domačini raje molče in se zie dotikajo političnih vprašanj, ker se boje trikoloristov. Ne smemo pa zaradi tega misliti, da Rezijani nimajo političnega mišljenja ali narodne zavesti. Skozi stoletja so zvesto čuvali vse tradicije, navade in jezik svojih prednikov. Zato še danes lahko odgovorijo vsakomur, ki bi jih smatral za čistokrvne Italijane, s svojimi folklorističnimi manifestacijami, s svojim slovanskim kolom, ki ga plešejo prav vsi go raznih svečanostih na trgih in plesiščih ter poleg prepevajo prelepe rezijanske narodne pesmi.
Občinska uprava ni demokratična. Načeluje ji skupina lokalnih bogatih trgovcev, ki so pravi primer reakcije. Sicer pa smo to sami slišali, to iz besed tamkajšnjega gospodarja najlepše restavracije, ki je obenem tudi občinski odbornik.
Trgovska izmenjava s Koroško
V zvezi s trgovsko pogodbo med Italijo in Avstrijo, o kateri smo pi-s«li že včeraj, smo izvedeli še nekatere podrobnosti, ki se tičejo izmenjave blaga med Koroško in obmejnimi prideli Italije v goriški in videmski pokrajini. Po prvih stikih, ki so ji imeli predstavniki obeh držav, lahko sklepamo, da bi naša dežela lahko prejemala iz Koroške les. Za sekanje tega lesa bi poslali v Avstrijo sezonske delavce iz Karnije in Beneške Slovenije, od koder so hodili tudi druga leta na delo. V zameno lahko pošlje goriška in videmska pokrajina tekstilno blago boljše in navadne vrste, likerje, nekatere stroje in druge podobne predmete, ki lahko služijo koroškim prebivalcem.
Predvideva sc, da bo trgovska pogodba sklenjena v mesecu septembru- Kraj, kjer se bodo vršila pogajanja, še ni določen, vendar se ve. da jim bodo prisostvovali tudi zastopniki trgovskih zbornic iz Gorice, Vidma in Celovca, ki sc bodo pogovorili o vseh podrobnostih blagovne izmenjave obeh dežel. Tako dosežene sporazume bodo predložili obema vladam« v odobritev.
Ta pogodba naj bi izpopolnila izmenjavo blaga, zlasti tistega, ki ne pride v poštev za izmenjavo s Slovenijo po pogodbi, ki je bila sklenjena preteklega februarja v Vidmu. Glede videmskih sporazumov moramo ugotoviti, da do sedaj še ni prišlo do njihovega praktičnega izvajanja. Zadnji čas bi bil, da se odstranijo morebitne ovire in se pristopi k izmenjavi blaga, ki bo prinesla znatno olajšavo prebivalstvu naše pokrajine, če bo pravilno izvedena.
zijanih in njihovih običajih, je posegel tudi or,- v naš pogovor. Med drugim je dejal celo, da se mu prav čudno zdi, zakaj oblasti ne ^odvzamejo potrebnih ukrepov, da se prepove uporaba slovenskega jezika, ki ga govore tudi tamkajšnji ljudje, češ da to spominja le na «barbare». Taka je torej miselnost reakcije, ki upravlja rezijansko pbčino. Ta povzroča le sovraštvo in gor,jo proti Slovencem, potem ko si je z iskori-ščanjem teh ljudi pridobila pogoje za ugodno in lahko življenje.
Jasno je torej, da takšni in podobni ljudje, ki upravljajo občino, ne skrbe za dobrobit občanov, ki žive v. težkih razmerah. Skratka, domačinom se ne godi prav nič bolje kot v dobi 2D-letnega fašističnega režima. Dovolj je, da se ozremo na dva velika «kebra» (liktor-ska snopa), ki še danes krasita spomenik, ki stoji pred občinskim sedežem v Ravenci. Vse občinske oblasti zvesto čuvajo to dediščino, kljub stalnim prostestom demokratičnega življa Rezijanske doline. A prišel bo čas, ko bo ljudstvo končno vendarle moglo pomesti to črno fašistično r.esnago in tiste snopov-ce, ki jo danes branijo kot svetinjo, ker to že daleč ni mišljenje zatiranih Rezijanov.
G. T.
Dlliidinti, »I prielno urejuje športno igrišče -ObiNk komisarja h p r e le k tu r e
Kakor so pokazali mladinci in mladinke iz Doberdoba svoio veliko aktivnost že na mladinskem festivalu preteklo nedeljo v Sovod-njah, kjer so si pridobili drugo mesto, tako tudi ostali domačini v Doberdobu nočejo zaostajati za njimi. Pred časom so pričeli z u-darniškim delom popravljati pot, ki pelje iz vasi za hrib in so jo ta teden dokončali. Tudi pri tem delu se je v prvi vrsti izkazala mladina, katera se je lotila tudi ureditve svojega športnega igrišča, ki jim je tako zelo potrebno za nogomet, košarko, odbojko in druge discipline.
Videč njihovo uspešno delo je tudi tov. Jelen Ivan zaprosil mladince, da bi mu pomagali pri odstranitvi ruševin njegove hiše, ki so ostale še iz zadnje vojne. Kako je vzajemno sodelovanje zajelo vsakega človeka, so pokazali domačini tudi ob priliki požara, ki je uničil dom zavednega vaščana in kateremu so vsi sosedje takoj priskočili na pomoč.
Poleg drugih del pa so pričeli pripravljati tudi kraj, kjer bo stal spomenik padlih partizanov. Ploščo, na katero bodo vklesali imena padlih borcev, so že kupili s prostovoljnimi prispevki.
Pisali smo že, kako so nekateri doberdobski gospodarji poslali prefektu v Gorico posebno spomenico, v kateri so navedli številne po-
KRNO
VERDI. 14.30: «Naskok», V. Ma-V1TTORIA. 15: «Angeli brez nebes«, M. Eggert in W. Forst. CENTRALE. 15: • «Nebesni vitez«, V. Lake.
MODERNO. 15: »Zapeljevanje«, M. Sara.
EDEN. 17: «Potepuhi v luninem svitu«, T. Martin.
Kakor smo že včeraj poročali, je pokrajinski upravni odbor v Gorici odobril pravilnik za poslovanje ze-lenjadr.ega trga na debelo. Do se-daj is bilo to poslovanje urejeno po začasnih pravilih, ki pa niso mogla jamčiti njegove pra-ibio li. K--I podrobnosti iravilnika prav gotovo zanimajo naše trgovce in kmetovalce, cbjavljamo danes vsebin-njegovih 13. členov.
Clen 1. Sadje in zelenjava, ki jo pripeljejo iz mesto na prodaj, mora priti naravnost na za to določen trg. Zabranjeno je shranjevanje ali prodaja tega blaga na gostilniških dvoriščih ali na dvoriščih priyat-nikov.
Clen 2. Tržišče se bo odprlo in bo poslovalo po urniku, ki ga bo določil župan. Prej pa bodo imeli dostop na tržišče samo tisti prodajalci blaga, ki bodo lahko dokazali, da so plačah stojnino a’j pa, da so pridelovalci gii trgovci; pridelovalci morajo dokazati svoje svoj-stvo s posebno izjavo (ki je neob-hodna za pridelovalce, prihajajoče iz drugih pokrajin). Prav tako imajo dovoljen dohod na tržišče trgovci, ki imajo u najemu skladišča na prostoru tržišča. Vendar zadnji ne bodo mogli začeti s trgovskim poslovanjem pred določeno uro za začetek sklepanja kupčij, ^ro,dajalci morajo 'meti ■ seboj trgov,ko obrt-nico, izdano od goriške »bčine ali krošnjarsko obrtr.ico. Vsi ostali prodajalci pa se bodo morali posluževati enega izmed podjetij te stroke, ki posluje na trgu.
Clen 3. Potrdila, ki po krajevnih trgovskih običajih služijo kot ara za nabavo blago, morajo imeti za pisano iasno čitljivo ime, priimek in naslov podjetja kupca ter količino nabavljenega blaga ter morebitni popust na ceni, kot je bila določena pri nakupu.
Clen 4. Nabavna cena mora biti navedena jasno in določno ter brez popravkov na nabavni listini.
Clen 5. Kupec, ki je izročil kupno potrdilo prodajalcu, je dolžan sprejeti dogovorjeno blago. Prav tako ne bo smel prodajalec, ki je sprejel tako potrdilo, prodati Istega blaga
drugi osebi, čeprav bi mu ta ponujala višjo ceno.
Clen 6. Prodajalci bodo pripravili na trg samo zdravo blago in ga bodo razstavili, tako da ne bodo s tem prcvarili kupca o kakovosti blaga. V primeru, da blago, ki se nahaja v posodah ali košarah ne bo take kakovosti, kot sc lahko vidi od zunaj (kjer jo kupec laže pregleda) in se bo iznazalo, da je pomešana z blagom slabše vrste, bo razveljavljena pogodba med kupcem ir. prodajalcem. Pokvarjeno blago ali pa preveč nezrelo, ki ni primerno za potrošnjo ali izvoz, bo zaplenjeno ali določeno v industrijsko porabo.
Clen 7. Občinstvu bodo r.a razpolago potrebne tehtnice ter bedo za njihovo uporabo pobirali posebne pristojbine določene v ta namen. Kupci morajo dovoliti, ne da bi se protivili. da prodajalci izteh-tajo blago r.a tehtnicah.
Clen 8. Ob uri, ko se tržišče odpre, imajo pravico do vstopa samo trgovci iz mesta in podeželja. Oni iz drugih pokrajin smejo vstopiti pol ura pozneje. Poleg osebne izkaznice morajo pokazati trgovci tudi svojo obrtnico. Ravnatelj tržišča bo to stvar zabeležil v posebnem registru.
Clen 9. Kdor koli bo oviral svobodo sklepanja kupčij ali bo nadlegoval prodajalce in kupce ter tie bo hotel izvršiti ukazov, ki jih bodo izdajali občinski organi ali jim ne bo izkazoval dolžnega spoštovanja, bo takoj odstranjen s tržišča.
Clen 10. Vodstvo tržišča je poverjeno komisarju za preskrbo, kateremu bodo pomagali za to določeni mestni stražniki, ki bodo pazili, da se bodo ti predpisi izvrševali.
Clen 11. Zdravstveno nadzorstvo bo opravljal poverjenik za zdravstvo ali komisar za preskrbo, ki ga nadomestuje pri zdravstvenem nadzorovanju.
Clen 12. Prekriitelji pričujočega pravilnika bodo kaznovani po zakonskih predpisih.
Clen 13. V zimskem in jesenskem času, od novembra do aprila, bp tržišče ostalo zaprto.
trebe svoje občine. Bred nekaj dnevi je zaradi tega prišel v Doberdob komisar s prefekture in se zadržal dva dni v vasi, da bi se na mestu prepričal o utemeljenosti in upravičenosti njihovih zahtev. Domačinom še ni znano, kaj je u-gotovil in kakšno bo njegovo poročilo. Upamo, da se bo pokrajinska uprava končno zganila in se spomnila tudi naše vasi in občine, ki jih tako rada pozablja, kadar gre za javna dela.
Znižana vstopnina za brezposelne
Odbor za pomoč brezposelnim pri Delavski zbornici v Gorici se je zadnje dni pozanimal, da bi preskrbel svojim članom malo razvedrila pod ugodnejšimi pogoji. Posrečilo se mu je dobiti omejeno število vstopnic k predstavam v cirkus Medrano in h kinopredsta-vam na Gradu za polovično ceno.
Brezposelni, ki želijo te listke po znižani ceni, naj se zglasijo v u-radu za brezposelne danes od 8 do 11 in naj prinesejo s seboj tudi izkaznico o brezposelnosti.
V GROJN1 SO MU UKRADLI KOLO
Včeraj je šel 19-lctni Cingarle Lucij iz ul. Scuola Agraria št. 3 na sprehod s svojim kolesom proti Grojni. Na poti se je ustavil v tamkajšnji gostilni, da bi si utešil žejo. Toda njegov sprehod se je tam zaključil, ker so mu neznanci, medtem ko je pil kozarec vina, odpeljali kolo. Tatvino je Cingarle prijavil policiji in izjavil, da je bilo kolo vredno 20.000 lir.
Zrelostni izpiti na slovenskih šolah
Pretekli teden so se na slovenskem klasičnem liceju in slovenskem učiteljišču zaključili zrelostni izpiti.
K maturi klasičnega liceja so se predstavili štirje učenci, od katerih sta kandidatki Berlot lleana in Paludetto Nives izdelali, dva pa imata popravne izpite v jesenskem roku.
K učiteljski maturi se je priglasilo deset kandidatov. Izpite so izdelali sledeči: Boš/cin Lidija, Hmeljak Vera, Simšič Rožica, Zuodar Hermina, Kuštrin Milena in Reber Alojzij. Štirje pa imajo popravni’ izpite.
Izpitom je predsedoval kot vladni zastopnik prof. C. Lorenzo-ni, ki sč je zelo pohvalno izrazil o uspehih slovenskih dijakov ter tako pobil klevetanja italijanskega šovinističnega časopisja, ki je z najpodlejšimi lažmi hotele prikazati slovenske šole za ne resne.
Vsem abiturientom iskreno čestitamo in jim želimo najboljše uspehe v življenju in toplo priporoča■ mo, zlasti učiteljem in učiteljicam, da svoje znanje izpopolnjujejo.
Za priključitev Cervignana goriški pokrajini
V petek so se zbrali v dvorani pokrajinskega odposlanstva v Gorici zastopniki italijanskih strank, med katerimi so bili tudi zastopniki KPI, da bi se pod predsedstvom dr. Poterzia pogovorili o skupni propagandi, ki naj bi jo začeli v cilju, da bi pospešili priljučitev ccrvignar.skega okraja goriški pokrajini. Med njimi so namreč nekatere bolj razgrete glave, ki pričakujejo, da bo Trst prišel pod Italijo in bi takrat goriška pokrajina izgubila Tržič in Gradež, ki bi ju združili ponovno s Trstom. Zato hočejo prej goriško pokrajino zaokrožiti, da bi ji omogočili ie nadaljnji obstoj. Ob zaključku posvetovanja so izdali poseben komunike, u katerem ponovno poudarjajo potrebo take združitve.
K posvetovanju seveda niso bili povabljeni zastopniki slovenskih strank. Priključitev Cervignana k Gorici, o kateri se že dolgo govori, bi bila z upravnega vidika pirav po-tovo na mestu, čeprav bi bile gospodarske koristi le neznatne.
Mezdni sporazum za električarje
V državnem merilu so te dni dosegli sporazum y dveh točkah, ki so ju predložil; nameščenci električnih podjetij. Prva točka obsega zahtevo doklade «una tantum«, ki znaša skupno z predujmi, nanašajočimi se na sporazum od 18. marca t. 1-, po 23.000 lir za delavce, ki prejemajo družinske doklade, in po 18.000 za vse ostale.
Druga točka, za katero je bil tildi dosežen sporazum, se tiče likvidacije delavcev ob zapustitvi dela. S tem sporazumom se bodo laliko okoristili predvsem tisti delavci, ki bedo zapustili delo pred referendumom Vsi ostali delavci, ki bodo raje zahtevali likvidacijo y gniislu
sporazuma z dne 5. februarja 1949, ne pa pc določbah sporazuma z dne 4. II. 1946, bodo odplačani po predpisih členov 1. in 2. sporazuma
Št. Maver
Sršan jo je pičil
Predvčerajšnjim popoldne je 60-letna Marija Leban iz št. Mavra razmetavala kup gnoja r.a polju. Vročina je bila huda in po obrazu so ji polzele potne srage. Naenkrat je priletel velik sršen, se vsedel na njen nos in zapičil globoko svoje želo.. Malo cd bolečin, malo od strahu, je ženica padla v nezavest in se je zbudila šele čez eno uro v mestni bolnici v ul. Brigata Pavia, kamor so jo medtem odpeljali z rešilnim vozom Zelenega križa. LAMBRETTA GA JE POVOZILA
Zadnje čase so se mali motorji v našem mestu pomnožili. Sprva so pohlevno krožili po mestnih ulicah, skoraj, kakor da bi se sramovali svoje malenkosti. Toda čim se je njihovo število pomnožilo, je začel naraščati tudi njihov napuh in sedaj že predrzno drvijo z vso hitrostjo. Pričele so se že tudi pojavljati zaradi njih nesreče. Žrtev ene teh nesreč je bil včeraj 73-letni De Santi Mihael iz Raštela št. 15; ki ga je na korzu Verdi podrla na tla neznatna Lambretta. Zeleni križ ga je odpeljal v bolnico, kjer so ugotovili, da si je pri padcu zlomil desno roko in odnesel razne praske in bunke po obrazu. Zdravil se bo okrog 40 dni.
jsfva, smrli in poroke
V goriški mestni občini je bilo od 17. do 23. julija t. 1. 12 rojstev, 12 primerov smrti, 6 vknjiženih porok in 1 poroka.
Rojstva: Tamburini Jakob. Mi-gliozzi Giancarlo, Rogpto Franc, Čehovin Mavricij, Maresi Fabij, Bo-scolo Ermi, Zian Alma, De Marchi Silvana, Brandolin Jurij, Dornik Magdalena, D’Angelo Jožef, Stanta Marijan.
Smrti: 75-letni kmet Miluš Cvetko, 71-lctna gospodinja Primožič, vd. Mikluž Terezija, 56-letni mesar Amadei Alfonz, 85-letna gospodinja Jakončič, vd. Grinover Terezija, 26-letni kapucin Jakob Quinto, 65-letna gospodinja Serraglio, por. Bosa Nedeljka, 61-letna gospodinja Turuš, vd. Vižintin Elizabeta, 74-letni kmet Filiputti Sante, 72-letnl uradnik Pavletič Adolf, 34-letnt u-pokojencc Moschion Julij, 45-letna gospodinja Primožič, por. Nemec Ana, 68-letni odvetnik Mantovan Emil.
Vknjižene poroke: vdovec Kocijančič Pij in Velikaz Lojzka, mehanik Brondani Jožef in gospodinja Ottaviano Valerija, mehanik Zorn Miroslav in trg. pomočnica Moratto Ivanka, šofer Pavšič Peter in gospodinja Caprara Onelja, mehanik Tuni Marij in gospodinja Calliga-ris Nerina, uradnik Micheli Ferdinand in učiteljica Madotto Libera.
Poroke: agent civ, pol. Castignet-tl Emil in bolničarka Musina Mat rijana.
24. julija
/Hc14& ft(XC
(e {uti Ude-
Stavka delavk v podjetju Bel trame sili tržaške žene delavke in napredne zene vseh poklicev k stvarnemu premisleku položa 'ja, v katerega je pahnil ženo kapitalistični družbeni red. Prinesel je v njeno življenje marsikateri preobrat, odtegnil jo je od individualnega dela, ki ga je vršila v okolju donui, bodisi kot sužnja ali tlačanka, istočasno pa je vajeti njenega dvojnega suženjstva Še bolj nategnil. Pod njimi je kakor v tovorni voz vprežena živina. Na njem so naloženi njeni otroci, njena družina, ki jo mora pomagati vzdrževati z lastnim delom.
Kljub temu da je to delo po kakovosti in vrednosti enako delu njenega moškega tovariša, ga v kapitalističnih deželah vrednotijo mnogo manj in to iz enega samega razloga, ker ga pač o-pravlja ženska. Pri nas v Trstu si razni kapitalistični mogotci pomagajo celo na ta način, da izkoriščajo tudi patriotična čustva svojih uslužbenk, samo da bi dosegli čim večji učinek in bi ubili v njih tisti najelementar-nejši čut samozavesti, ki odlikuje bolj ali manj vsakega človeka. V mislih imamo odvetniško vradnico( ki se je zadovoljila pred dvema letoma s 4.000 mesečnimi lirami in bila članica Delavske zbornice, čeprav je dobro vedela, da so Enotni sindi-lviti tisti, ki se potegujejo za pravice delovnega človeka. Tako so ji pač narekovali njeni «sen-timenti italianh, na katere se je oslanjal njen gospodar, d<i se je pustila izmozgavati.
Od tedaj je že zelo daleč. Vmes sta dve polni leti in v tem času se je tudi v Trstu marsikaj zgodilo, toda na žalost ne v korist delavskega razreda. Položaj istega se je poslabšal, delodajalci so še bolj stisnili svoj vijak nad njim, ker se je zaradi nesrečne politike Kominforma skrhalo malodane docela njegovo edino borbeno orožje, katerega nosilec so bili Enotni sindikati s svojim razrednim naprednim značajem.
Vključno s poslabšanjem položaja delavskega razreda v celoti se je poslabšal položaj tržaških delavk. Kot žene in matere, ki se morajo vsakodnevno boriti za vsakdanji kruh tudi na trgu, v prodajalni in kjer koli, je treba šteti denar, ki kljub njihovim naporom ne krije njihovih potreb, ga toliko bolj občutijo, ker jih toliko bolj v živo prizadeva.
To nam dokazuje tudi zadnja stavka delavk v tvrdki Beltrame, kjer so se združile delavke -pripadnice Enotnih sindikatov in Delavske zbornice zaradi trdih delovnih pogojev in izkoriščanja pri akordnem delu, ki se ga delodajalec poslužuje zato, da iztisne iz delavca čim več moči in mu pri podaljšanju delovnega časa plača le tisto, kar delavec zasluži v normalnih osmih delovnih urah. Prav temu so se delavke pri Beltramu uprle, zahtevale so odpravo akordneaa dela in povišanje mezde. Ko vsa pogajanja niso nič pomagala in se Delavska zbornica v svoji vlogi zaščitnika interesov delodajalcev ni postavila zanje, so zaprosile Enotne sindikate, da stopijo na delo stavke, ki so jo začele.
Na njihovo zahtevo so to tudi storili, ker se pač ne morejo odtegniti dolžnosti, ki mora biti zanje prvenstvena in za izpolnjevanje katere bi ne smeli čakati, da jih delavstvo samo nanjo o-pozori tedaj, ko delodajalčevega izmozgavanja ne more več prenašati. V tem se ravno zrcali ves kominformski oportunizem v E-notnih sindikatih, ki so zdrknili s pozicije razredne borbe in stojijo na repu dogodkov v delavskem gibanju, namesto da bi jim uravnavali tok in da bi prvi čutili, kje, kdaj in kako se je treba potegniti za zaščito delavskih interesov.
Zena direktor
tovarne
Olga Marinkovič je direktor tovarne čevljev ((Jadran«. Kako je ta	enostavna	skromna	žena	prišla	na vodilno mesto v	tako	važno	podjetje?	Bilo je	leta	1947.
Nekega dne v aprilu je partija želela od nje, naj zapusti Split, ki se je v njem rodila kakor eno od	šesterih	otrok siromašnega
obrtnika, v katerem je še pred vojno delovala za narodno-osvo-bodilnj pokret in v katerem je za okupacije delovala kot vodilni aktivist.
Tako je Olga Marinkovič prišla na mesto, od koder že več kakor poldrugo leto z velikim uspehom upravlja proizvodnjo kvalitetnih ženskih čevljev.
«Bilo mi ie zelo težko, ko sem prišla na tako mesto, kajti za njega nisem imela potrebne kvalifikacije niti izkušenj. Poleg tega nisem poznala niti osebja in pričakalo me je vse polno nerešenih problemov. Predvsem je manjkal delovni elan pa tudi organizacija dela in delovna disciplina sta bili na nizki stopnji. Poprosila sem pomoč v partijski celici in dobila sem jo ali vendar ne v taki meri. kakor če bi celico sestavljali v partijskem delu izkušeni kadri. Toda s skupnim delom, naslanjajoč se na najboljše delavce in strokovnjake v podjetju, smo uspeli rešiti nova vprašanja. Tudi sindikalna podružnica je veliko priporno gla. Kjer koli je bilo potrebno, je svetovala in agitirala in se trudila, da bi se nedostatki popravili. Na delovnih posvetovanjih smo neprestano razpravljali o tem. kako bi se izboljšala kakovost proizvodnje, snovali smo komisije za kontrolo izvrševanja plana, ki se redno sestajajo in izvršujejo svojo dolžnost. Poleg njih so na važnejših mestih zadolženi posebni tovariši za kontrolo proizvodov. Njihova naloga je takoj opozoriti na okvare na strojih, da bi tako proizvodnja ne zaostala. Zato smo imeli tudi uspeh. Plan za preteklo leto smo izpolnili 14 dni pred rokom. Za mene je bilo to ena največjih radosti v mojem življenju - končuje Olga Marinkovič svoje pripovedovanje o podjetju, ki ga upravlja. Medtem ko poslušamo njeno preprosto in jasno pripovedovanje. se nehote vprašamo: od kod ma ta žena, kateri roditelji niso mogli nuditi več kakor 4 razrede srednje in 4 razrede obrtne šole, toliko smisla za red in organizacijo in toliko sposobnosti za spoznavanje ljudi in strokovnega delal?
Olga Marinkovič je pravi lik
Primer izkoriščanja ženskega dela v podjetju Beltrame v Trstu še daleč ni osamljen kajti žene so uslužbene v najrazličnejših podjetjih in tovarnah ter so izpostavljene takim in enakim oblikam izkoriščanja. Eno pa je gotovo, dg jih je prav ta primer ponovno poklical k budnosti ter 'fim dal v roke stvaren dokaz, da je pot dosledne borbe edina prava pot, ker le na njej uveljavljajo delovni ljudje lahko svoje pravice. Tem bolj jo mora čutiti tržaška žena, čim bolj jo kapitalistični družbeni red izkorišča z odrekanjem enakega plačila in pravic, k, gredo vsakemu delovnemu človeku.
delavke, katera se je s svojim predanim delom in sposobnostjo povzdignila nad ostale svoje tovariše. Temu je brez dvoma pripomogla njena bistrina in hitro razumevanje stvari,
«V Splitu sem se sestajala z Rožico Markotič. ki je bila že tedaj to je leta 1936.-37. funkcionar sindikata in član naše partije. Ona in Neva Marušovič sta bili moji učiteljici v marksizmu-leninizmu. Z njima je povezan moj ystop v partijo in početki mojega dela za osvobojenje ljudstva
Ona je začela delovati kot tajnica mestne organizacije AFZ-ja. Ves prosti čas je izkoristila za preučevanje te težke dolžnosti. Ko so tovariši videli njeno predanost in delovanje ter razumevanje organizacijskih vprašanj, so jo premestili v medcelični odbor, kjer je ostala, dokler niso odšli partizani iz Splita. Kasneje je sprejela dolžnost sekretarja rajonskega odbora Manuš, kjer je ostala ne samo do osvoboditve, temveč do svojega odhoda v Zagreb, kier je odlično dokončala industrijsko šolo.
Olga je prava žena današnje dobe. Ona je gospodarski vodja, v katerega imata partija in ljudstvo, ki ju vodi, popolno zaupanje. Pri zgraditvi države ona nadaljuje borbo, ki jo je začela že pred okupacijo in iz katere bo izšla zmagovalec.
DIANA VRCIC
Prišlo je oni dan povabilo istrskih žena za nas, prav za nas tržaške žene. Kako bi se ga ne bile razveselile iz vsega srca? Močne so vezi, ki nas družijo z življenjem, ki ieče onkraj meje, ki deli na dvoje Tržaško ozemlje. Zdaj ga bomo otipale z lastnimi rokami. Najrajši bi vse že prvo nedeljo pohitele v Istro, toda treba se je razvestiti, da vidimo čim več in naberemo čim več vtisov. Zeljne smo jih. Človeka osvežujejo kakor kozarec hladne vode v poletni vročini.
V Kopru se je naša številna družina razdelila. Polovico je je šlo v Portorož, a druga polovica v hribe nad Koprskim zalivom. Pohitimo najprej za prvimi, da se privadimo hoji in bomo potem laže sopihale v reber.
Avto se je ustavil na trgu. Po prvem pozdravu in toplem stisku rok so šle vzdolž glavne ceste, kjer se vrstijo počitniške vile in hoteli drug za drugim. Dobili so nove stanovalce, ki nimajo prav ničesar skupnega z onimi, ki so jih včasih naseljevali. Onim drugim je bil Portorož le* eno izmed postajališč njihovega lagodnega življenja, tem tukaj je dom oddiha po napornem celoletnem delu, dom učeče se mladine in dom njenih počitniških kolonij.
Razvaline, ki jih je zapustila okupatorjeva vojska na obali, so odstranjene. Zgrajen je nov, betoniran pomol. Jugoslovanska armada ga je gradila s pomočjo in-žinirskega odseka. Njen predstavnik razlaga našim ženam težkoče pri gradnji, ker ni bilo žerjavov, s katerimi bi izvlekli ruševine. Morali so jih najprej razstreliti
tbfthhili
in potem kos za kosom dvigniti iz morja. To zmore vojska, ki je zrasla z ljudstvom in je le del njega samega. K otvoritvi je prišla vsa portoroška okolica. Ljudstvo je čutilo, da so se z izgradnjo pomola postavili čvrsti temelji bodočnosti. iz katere bo zajemalo z obema rokama, in videlo je, da je te temelje postavila ljudska vojska. Vsakdo je hotel biti čim bliže borcem in jim stisniti desnico.
Naše žene so si ogledale vse tri portoroške počitniške kolonije in sicer tako, da so se razdelile med seboj na tri skupine. V vsako kolonijo je šla ena ekupina. Pionirji so jih pogostili z obedom, deklamirali so jim, peli pesmice, kolo pa so morale plesati z njimi, kajti ni šlo drugače, kot da so se uklonile njihovi volji. Zastavili so jim vprašanje, kam so šli tržaški pionirji in kako jim je. O vsem tem so jim morale pripovedovati in storile so to z lahkoto, ker so jim imele marsikaj ir. mnogo povedati.
Portorož ima tudi jasli in vojaško bolnico, ki je na razpolago tudi civilistom. Oboje b; si še ogledale, če bi jih čas ne utesnjeval, toda je že tako, da čas vedno utesnjuje, tedaj ko gre človek na izlet. «Nič ne de», so zaključile, »bo pa druga skupina naših žena videla ir. bo ravno tako prav«.
((Kmečka obdelovalna zadruga v Šmarjah obstaja komaj eno leto«, je pojasnjeval njen predstavnik. Komaj smo dobro zasaditi plug v ledino. Obnovitvena ža-
«za nami
Šolsko leto je za nami — za učitelji, učenci in materami Prvi in drugi se bodo oddahnili, a tudi nam materam bo za nekaj mesecev odvzeto težko breme. Zavezale bomo za ta čas vrečo truda in skrbi ter razmišljale, kako bi mogle v bodoče še bolj in z večjim uspehom koristiti. svojim otrokom pri vzgoji in šolskem delu.
Zatopljena v te misli, ki konec koncev morajo zanimati vsako mater, sem spremljala 9. t. m. naše šolarje k maši, ker je bil ta dan sklep šolskega leta. Mislila sem tudi na svojega malega, ki je že odšel, na počitek v Jugoslavijo. Radio je naslednji dan javil, kako so bili sprejeti naši otroci. Štrukljev in «muzikanter-jev», ki so vlekli harmonike «na mile viže«, ni manjkalo. Tp je kranjska navada, tako izkažejo v Sloveniji dobrodošlico bratu ali dobremu znancu. Ali jih niste videli, tudi slišali ne, ko so v ranem jutru odhajali iz Trsta? Njih očke so žarele veselja. S petjem je morda kdo zameril, ko je videi, da jih ie junaštvo le za hipček zapustilo’ Nikar, sai se je to zgodilo Je takrat, zapomnite sf vsj — le tedaj, ko so stegnili drobne ročice svojim mamicam in aieknm v slovo. Dve do tq srebrne solzice, kratek globok vzdih in vlak je potegnil. Odpeljal je prvo kolonijo naših malčkov k bratcem in sestricam, ki jim bodo nudili vsega, česar potrebujejo njih slabotna telesca.
Ko sem v svojem spominu obnavljala sliko za sliko, prizor za prizorom naših odhajajočih o-
trok, so me naenkrat zdramile besede, ki naj bi veljale kot psovke. Takrat sem se zavedela, da hodim vštric tržaških slovenskih šolarjev in da 30 njim namenjeni izbruhi kakor: «Se sco-la ščava su ščavete, passe’, pas-se’ presto«, ali «Guarde\ guar-de’, quanti sc*avi».
Stara gospa je celo v cerkvi izlila ves svoj strup na slovensko besedo, ki jo je slovenskim šolarjem govoril slovenski duhovnik. S strašnim srdom v svojem srcu je raje zapustila cerkev in se ni približala obhajilni, mizi, kamor je bila namenjena. 7, neverjetno naglico je stlačila svoj spokorniški pajčolan v torbo in odšla skozi glavna vrata.
To je skrajni šovinizem, ki se ga poslužujejo nezreli ljudje, katerim smo Slovenci na STO-ju tm v peti. V svoji brezupni besnosti pojejo to pesem že, nad petdeset let, ki je podobna refrenu obrabljenega šlagerja in se glasi: «Sc’iavj de qua, sc’iavi de la«.
Pogledala sem na naše otroke, ki s0 radostnih src hiteli v dolgi vrsti zopet proti šoli, da izvejo od učiteljev za uspehe svojega šolskega dela. Brez sovraštva, brez strupa so njih mlada srca, ker vedo, da sta na tej zemlji dva naroda, ki morata živeti v miru, drug drugega mora spoštovati in si v delu nuditi pomoč, ako hočemo kljubovati imperialistični sil; in enkrat skupno zagospodariti na STO-ju. Tako uči zavedna slovenska mati in zaveden slovenski oče svojega sinčka, svojo hčerko.
Čakala sem pred šolskim poslopjem, da dočakam otroke in
se z njimi razveselim nad doseženimi uspehi. Prihrumeli sp iz veže k zaskrbljenim mamicam. Vsi veseli, vsi prekipevajoč sreče in zadovoljstva.
V dolgotrajnem ostrem pogledu mi je nemirn0 oko obstalo na materah, na njih, ki vodijo usodo svojega otroka. Rada bi vprašala vsako posebej: «Ti, ki si mu dala življenje, kam boš napotila v prihodnjem letu svojega šolarja, kri svoje krvi, meso svojega mesa? Alj veš, kaj dolguješ svojemu narodu, svojemu otroku. Ne straši se besed, ki ti jih bo nerazsoden človek govoril, skušajoč te prepričati o edino pra-pravem «internacionalizmu», a-ko daš svojega otroka v potuj-čevalno italijansko šolo, v kateri ima fašizem še globoke korenike. S sladkimi besedami in nedosegljivimi obljubami te bo ob-sul učitelj — fašist in si za tvojim hrbtom mel roke: «Ecco un nuovo venduto«.
Slovenska mati, nikar ne pozabi, kam je pot tvojega otroka! Svet je velik in kruha dovolj. Naši mladini ga ne bo zmanjkalo, ker je delovna in ukaželjna. Ona bo silila tja. kjer se geadi, kjer dela eden za vse, vsi za e-nega. In kje se gradi in dela, a-ko ne tam. kjer so naši bratje po krvi. Z njimi se bodo naši otroci bratsko sporazumeli, pri ustvarjanju nove družbe, novega človeka, ki bo prinesel svetu mir, bratstvo in svobodo.
Odšla sem izpred šolskih vrat pomirjena, zdelo se mj je, da je vsaka mamica čitala v mojem srcu in mi z razumevanjem prikimala.
druga je starejša«. ((Osemdeset novih hiš, zadružni dom, šola«, so naštevale žene, «pa pravijo, da je teror v Istri. Se če ne bi poznale obrekovalcev, bi jim ne verjele, pa kako naj jim verjamemo, ko poznamo vsakega, kje in zakaj ga čevelj žuli. Gospodarski in kulturni dvig Istre, to je za reakcijo in kominformiste «teror». Me bi na tak «teror» v Trstu takoj pristale, kajti potem se bi nam ne bilo treba trasti za moževo službo in če bo plača zadostovala za .ves mesec«. Tako so izmenjavale med seboj svoje misli. O šmarski novi šoli so ugotovile: «Sredi Trsta bi lahko stala za okras in v veselje našim otrokom«.
Pet šmarskih tovarišic se je odtegnilo domačim dolžnostim, da je pripravilo Tržačankam skupno kosilo. Vse jutro so z drugimi vred znašale skupaj posodo, krožnike, vino, kuhale in pripravljale mize za nekaj ur, ki jih bodo z njimi skupno preživele in pokramljale med seboj. Da bi jih podaljšale, so se odpeljale s Tržačankami v Puče in pridružila se jim je tudi 72-Ietna mamica, čuvarka zastave AF2 iz Šmarij.
Zadruga v Pučah obstaja že 3 leta. Ce bi nihče ne povedal, bi tržaške žene ta.koj uganile, da je že krepko zasidrana, kajti od vsepovsod veje zadružni duh. ((Prišle ste tako pozno«, so rekle. ((Skoda je, ker ne boste videle vsega. Morale bi videti naša zadružna polja, da bi zaznale razliko med njimi in tistimi, ki jih obdelujejo kmetje izven zadruge«.
Zadružne živinske hleve ima-jo zadrugarji v sosedni vasi Planjavi, ki je sestavni del zadruge. Do tja drži dobršen klanec. Zadrugarka Marija ga vsak dan napravi, ko gre zjutraj k prašičem, ki jih ima v oskrbi. Našle so jo pred hlevi, kjer jih je že čakala, da jim razkaže svoje delo. 75 jih mora vsak dan nakrmiti. Pri tem ji pomagajo tudi druge zadrugarke, odgovornost pa je njena in vsa žari od ponosa, ker se ji lepo redijo in bodo dali toliko maščobe, da jo bodo še odprodali. V veliki staji mimo prežvekuje zadružna živina, krave in telički; nekaj korakov od nje v drugi staji pa težki voli.
Po ogledu zadružne kleti, kjer so dali pokušat gosto in belo vino, kj se je lesketalo kot samo suho zlato, je bivši brlgadnik Jože na kratko naštel zadružno premoženje. «60 glav živine imamo, 15 telet, 17 velikih volov, 3 konje, vse stroje za obdelovanje zemlje, 2 traktorja, mlatilnico, slamoreznico in stiskalnico. Vse to smo si že pridobili in zgradili smo zadružni dem, garažo za stroje in stajo za krave. Gradimo stanovanjsko hišo na bivših solinah pri Kopru, ki nam jih je dala ljudska oblast. Tam smo pridelali letos 100 stotov žita, prihodnje leto, ko izgine salmat, pa bo pridelek še veliko večji. V zadrugi je tako. kakor da bi človek prišel iz pekla v nebesa«, je zaključil.
Pri mizi. ki so jo Pučani obložili z vsemi dobrotami, ki jih premore njihova zadruga in njihova vas, bi bile naše Tržačanke ostale do pozne noči, če bi vozil iz Kopra parnik tudi ponoči in bi jih ne klicala domov dolžnost. Se en ples med seboj, to je bilo vse, kar so si še lahko privoščile in tudi 72-letne šmarska mamica ga ni zamudila. Bil je lep, nepozaben dan, za katerega bodo . Tržačanke Istrankam iz srca hvaležne. Se bolj pa so jim hvaležne za ono novo. kar ustvarjajo.
%w.w,
Dr. GA ETA
< ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največ ja garancija. Sprejema od 10 do 12 in od 15 do IS. (Govori slovenski) TRST, UL. TORREBIANCA št. 43.
VOGAL UL. CARDUCCI
%W.W»W.WAWr:
i i z a r I i tatovalci im il| e
Dake smrt-kove, tnaci-snov e in td"*1 lesov, trame, vezane P10' šče, furnir, parkete in dna wi» najugodneje
ie
TRGOVINA
Oglejte si zalogo
Ulica Vasari 10
Kmetovalci pom nit©!
KMETIJSKA NABAVNA
in PRODAJNA ZADRUGA z o. i. v TRSTU
Urad in skladišče: ULICA U. FOSCOLO št. 1 — TEL. 94-386. Prodajalna v TRSTU: UL. S. MERCADANTE 4 — TEL. 88-19. Prodajalna v MILJAH: ULICA G. MAZZINI 1.
To je gospodarska uslauoi/a kmetov domačinov,zato kupujte pri njej vse svoje kmetijske potrebščine
CENE UGODNE
BLAGO PRVOVRSTNO
Najlepše in najbolj upoštevano obmorsko kopališče Gornjega Jadrana. Kopanje, obala za sončenje, igre, restavracija bab bife, koncerti, ples. — Novost vaeekend hišice z dvema i« tremi posteljami. Informacije pri upravi kopališča. — Prodaja voznih listkov, vstopnic za kopališče, najem weekend hišic in informacije pri potovalnem uradu «ADRIA EXPRESS», TRST, ULICA F. SEVERO 5-b, TELEF. 29.243. — Ves mesec julij in avgust bo igral izbran orkester vsak popoldan in zvečer.
Odhod parnikov in motorne jadrnice izpred pomola ribarnice
NEDELJSKI VOZNI RED:
VOZNI RED
Iz Trsta:	iz Sv. Nikolaja:	OB	DELAVNIKIH:
7.30*	9.15	Iz Trsta:	iz Sv. Nikolaja:
8.15	10.15	10.00*	12.30*
9.15	11.45	11.00*	15.00*
10.15*	12.30*	12.05*	17.45*
10.45	17.30	14.00*	20.00*
11.30*	18.30*	15.00*	
13.15	19.15		
13.45	20.00		
14.30*	21.15 21.30*		
liane za tja in nazaj in vstop r kopalifiče:
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: odrasli 200 L, otroci 130 L. OB DELAVNIKIH s parniki . • odrasli 200 L, otroci 130 L. Z motorno jadrnico «Levante» odrasli 170 L, otroci 120 L.
Gornji vozni red velja v celoti ob lepem vremenu, dočim velja urnik označen z zvezdico ob vsakem vremenu.
Redna avtobusna proga TRST Sv, NIKOLAJ TRSI
ODHODi V TRSTU (AVTOBUSNA POSTAJA):
Ob NEDELJAH iz TRSTA: 8.00, 9.00*, 10.00*. 13.30, 13.45«, 14.30*.
Iz SV. NIKOLAJA: 12.25«, 12.30, 13.00«, 19.00, 20.00*' 22.40A Ob DELAVNIKIH iz TRSTA: 8.30, 10.00*, 13.00«, 13.45*.
Iz SV NIKOLAJA: 12.25«, 13.00. 19.00«, 22.40*
Vožnje označene z zvezdico bodo izvršene preko Milj po obalni cesti preko Suhega rta. Debelega rta. kopališče Sv Nikolaj-l.nnn tja in nazaj (vstopnina v kopališče ni vračiinnonl odrasli L. 100, otroci I.. 1211
 .......................................  nun	im	m	i	m	m	mm	m	i	n	i	h	mi	minimum	mn	mn	ii	un	ii	im	m	um	imun	imunimi	n.mm..............................................................
56
Tako torej vidimo, v kakšnih negotovostih in v kakšnih protislovjih (in to so tipične značilnosti leta 1848) plavajo naznanja raznih Italijanov o Južnih Slovanih. Da povzamemo: Italijani Julijske krajine gledajo nanje kar s prijaznimi očmi, čeprav upajo, da bodo asimilirali svoje slovenske sosede v Julijski krajini, Italijansko-slo-vansko društvo v Torinu kliče Južne Slovane kot zaveznike v boj proti avstrijskemu centralizmu; Niccolo Tommaseo in Pacifico Va-lussi pa, ki ju lahko imenujemo dva domača intelektualca, brez vsakega oklevanja proglasita, da je mirno sožitje s Slovani vzdolž celotne vzhodne jadranske obale koristno za Italijo. To pa v drugih besedah pomeni, da se morajo Italijani odpovedati svoji narodnj in politični nadvladi v Julijski krajini.
* « *
Z nastopom Bachove dobe (1849-1859) je vsega tega idejnega vrveža konec. Ko avstrijski centralizem, ki mu je bilo uspelo preboleti revoluconarno vihro s tem, da ie naščuval šibkejše narodnosti proti močnejšim, postane zopet gospodar v državi, se povrne k svoji germanizaciji ali nemški politiki. V ((Organskih normah«, ki napovedujejo dokončen preklic mrtvorojene ustave iz meseca marca 18^9, ni z ničemer zajamčena pravica narodov do njihovega narodnega razvoja. Toda s tem, da se narodnostno vprašanje zamolčuje, to vprašanje nikakor ni odstranjeno. Ko v letu 1860 avstrijski narodi zopet dvignejo svoj glas, se narodnostno vprašanje nanovo pojavi s še povečano silo skoraj povsod.
Položaj v Julijski krajini ositane, vsaj v svojih zunanjih značilnostih, v bistvu neizpremenjen. Kot politično-nacionalna sila in težnja je slavizem še v svojih prvih početkih. Istrski deželni zbor šteje ob svojem prvem zasedanju (april 1861) samo dva slovanska poslanca nasproti 28 italijanskim. Volivna pravica je razdeljena po skupinah, in sicer tako, da veleposest in meščanski element prevladujeta nad kmečkim elementom. Vendar pa je v podeželskih volivnih skupinah imovinska mera, ki je vzeta za podlago voiivne pravice, zelo nizka, tako da med volivci prevladujejo slovanski kmetje, ki so iz kolonov postali mali posestniki. Kljub temu pa celotna slovanska kmečka okrožja in tud; hrvatska mesteca po Liburnijj pošiljajo in
Angelo Vivante - JADRANSKI IREDENTIZEM
ii
ti
bedo še približno dvajset let pošiljala v deželni zbor italijanske ali vsaj politično brezbrižne poslance. To je pač znamenje, da je poli. lični in ekonomski vpliv ene narodnosti nad drugo še močan in trden.
Roleg 30 izvoljenih poslancev so v istrskem deželnem zboru sedeli (in sedijo še danes) trije neizvoljeni, tako imenovani «člani po zakonu«, to so trije škofje tržaško-koprske, puljsko-poreške in krške, škofije. Leta 1861 so vsi tj škofje Slovani. Med njimi je znani škof Dobrila, ki je, sledeč Strossmayerjevemu zgledu, bil prvi glasnik slovanske narodne misl; v Istri. Skof Vitezič pa že na prvem zasedanju zbora izjavi, da v istrskem prebivalstvu prevladujejo Slovani. Eden od dveh edinih izvoljenih slovanskih poslancev je kanonik. Začetek slovanskega narodnega gibanja je torej izrazito cerkvenega značaja, kakor je bilo v preteklosti kulturno življenje Slovanov v Julijski krajini skoraj izključno versko.
Med Italijani istrskega deželnega zbora se miroljubna dobrodušnost starega kova spopade z novodobno zagrizeno nestrpnostjo. Se se najde italijanski poslanec, ki predlaga, naj se zapisniki vsaj pre-vedejo v hrvaščino, ker da v mnogih občinah ljudstvo «ne pozna« italijanščine. Toda deželni zbor razglasj s tremi samimi nasprotnimi glasovi za izključni uradnj jezik na zasedanju italijanščino. Italijanščina je bila izglasovana za uradni jezik tudi druge krati, toda država tega nj nikdar sankcionirala. Tako je ostalo prav do današnjih dni vprašanje uradnega jezika na deželnem zboru odprto.
Tudj v tržaškem mestnem sosvetu oziroma deželnemu zboru se slavizem prvotno pojavi zelo pohlevno. Ko 1861 med obravnavanjem zakonskega osnutka o jeziku v osnovnih šolah neki liberalni svetnik predlaga, naj bi bila slovenščina izključni jezik na podeželju, kakor bi bila italijanščina v mestu in v predmestjih, ga pri tem predlogu
ne podprejo niti predstavniki podeželja. Le-tj se namreč izjavijo v prilog mešanega slovensko-italijanskega pouka in zahtevajo, da se izraz ((slovenska narodnost« podeželja spremen, v »pretežno slovensko narodnost«. Poudariti Pa je treba, da so bili tedaj podeželski zastopniki skoraj vsi meščani in Italijani. Precej let bo preteklo preden bo celotno predstavništvo podeželja prešlo v roke Slovencev.
Ustavno življenje vznemirja širše kolektivne sloje, razširja s tem tudi površino narodnostnih trenj. V Trstu se slovensko-italijanski odnosi slabšajo posebno v dob, državnega protiklerikalizma. Pod prevladujočim vplivom katoliške duhovščine se slovansko narodno gibanje okoristi s kratkotrajnim kulturnim bojem, ki se bije v državi in dela obenem versko in racionalno propagando proti liberalizmu in proti Italijanom, roparjem papeževe prestolnice. Do hudih nemirov pride v juliju 1868, ko cesarsko namestništvo, ki mu načeluje neki funkcionar iz absolutistične dobe, skuša zožiti pomen novih verskih zakonov ter izzove s te.m odpor liberalcev. Mestna straža, kj jo sestavljajo slovenski podeželani, namesto da bi krotila nemire, jih zaradi ščuvanja policijskih krogov še bolj razpihuje. Prj tem izgubi življenje mlad tržaški Italijan. V mestu je ozračje natrpane s sovraštvom, ki traja tudi po razpustu podeželske straže in po odstranitvi uporniškega namestnika. S tem dogodkom lahko rečemo, da je doba patriarhalnih odnosov med Italijani in Slovani v Trstu zaključena.
Dva meseca po julijskih dogodkih voditelji slovenskega narodnega gibanja, ki niso več sami duhovni, ampak tudi advokati in pocestniki, skličejo v Šempasu pri Goricj velik ljudski «tabor» (zborovanje pod milim • nebom). Na tem taboru zahtevajo ustanovitev «Slo
llilllllllllllllllllllllllll III llllll milili um m u | m m n ,111111111111111111111111111111111 m m m || iiiiiiiiiiiiin || iiniiiii!111''’
venije«, to je upravno združitev vseh Slovencev, razdeljenih v Kf*4 sko, Štajersko, Koroško in Primorsko, takojšnjo vzpostavitev slo^I skih šol v bodoči unitarni provinci, juridične akademije v LjublrJ itd. itd. «Te težnje bi smatrali za popolnoma pravilne — tako F list II Cittadino — ako bi se Slovenci hoteli zadržati v svojih naravi zemljepisnih mejah.«
Katere pa so te naravne zemljepisne meje?
Glasilo italijanske nacionalne stranke jih gotovo ne bi bilo določiti. Se bolj kakor takrat pa bi bilo danes neznansko težko s8jjl poiskati neko razmejitveno črto med italijanskim in slovanskim fjj mačim prebivalstvom v Julijski krajini. Kljub temu pa se italij0l\j,! nacionalizem skuša vsaj v svojem besedovanju zateči za to 11,1A stično črto, ko se v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja groFf dviga proti njemu nova in nepričakovana zapreka: Slovan, K' j j
in, ", a
čuti Slovana, ki hoče trdovratno ostat; Slovan, To je včeraR
iC|
»O'
dobrodušni kmet, ki vstaja povsod v Trstu in v Pulju, v Goric' po domnevno že dokončno italianiziranem istrskem podeželju te*1 ^ množi v pospešenem malone čudežnem ritmu. Vse to mora, bomo bolje videli kasneje, raznoliko in globoko vplivati na Itahi8,.
o italijanski
tualni sloji, ki so pravkar dobojevali svoj boj prntj nemškutarstv11 .
,n«™ pt>
ni; ansK> I •M i* »
Julijske krajine. Prvi, ki se čutijo prizadeti, so italijanski tualni sloji, ki so pravkar dobojevali svoj boj proti nemškutarstv11 . kozmopolitizmu, med njimi pa posebno skupjne z močno nacio'18 , in zeditveno težnjo. Slovansko prebujenje jih spravlja v besnost. P, | njihovimi očmi izpuhteva v nič sen. kakršnega je morebiti Cavour, to je sen o Julijski krajini, kr naj bi postala zopet roinaIP , in kj naj b; bila tako rekoč na podlagi čistega narodnega Pr‘nC,D
zopet združena z Italijo. In večno resnično je pač. da «človck v najraje pripisuje svoje nezgode človeški zlobi nego da bj priznal. ^ izvirajo iz neke sile, proti kateri lij druge pomoči kakor to, <*f v vda « Italijansko nacionalistično gledanje na slovanski prerod P J. bistvu jeznorito, to je izrazito enostransko gledanje. Italijanski a j cionalisti pripisujejo prerod Slovanov v Julijski krajini v glaV°,juI prizadevanju teh in onih ljudi, umetnemu poseganju avstrijske VI3U, propagandi raznih mešetarjev itd., pri čemer zakrivajo in podce jejo njegove glavne in stvarne vzroke.
(Nadaljevanje sledi)   ------------------------------------------------------
UREDNIŠTVU: ULICA MONTECCH1 štev. 6, JU. nad. — Telefon štev. 93-803. - UPRAVA: ULICA K. MANNA št. 29 — Te!e(ouska številka 83-51. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18, tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-upravni 6Q, osmrtnice 70 lir. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battisti 30/a, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna’ 2600 lir; Cona II iri FLRJ: 55, 165, 330	650 dl"’
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — za Jugoslavijo; Agencija demokratičnega inozemskega tisk« 'T Ljubljana, tekoč! račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja ZAL02NISTV0 TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O Z — 111 la