Nekega lepega dne se boste upokojili
DEJSTVO
Mlajši ste, bolj pomembno je, da se dodatno pokojninsko zavarujete. Premije si lahko vplačujete sami, še bolje pa je, če vam kot boniteto dodatno pokojninsko zavarovanje vplačuje delodajalec.
аШшвшs
Poskrbite zase. Odločite se za dodatno pokojninsko zavarovanje. Pokličite: 080 2345, poglejte: www.kapitalska-druzba.si
KAPITALSKA DRUŽBA
Kapitalski vzajemni pokojninski sklad
Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d.
Ljubljana, Dunajska 56. p.p. 2611, telefon 01 47 46 700, telefaks 01 47 46 754
EVROBUS PRIHAJA V PORTOROŽ
Ne izpustite priložnosti, da bi obiskali Evrobus, ki prihaja v Portorož v soboto, 19. maja: parkiran bo ob ploščadi Trga prekomorskib brigad od 9. do 14. ure.
Evrobus je potujoči informacijski center (s knjižnico in informacijsko pisarno) o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo.
<§)dH@	d.o.o.
u fcuciji, Obalo 114 - u frgousko poslounem cenfru, kjer učim nudimo sončna očala znamk...
DOLCE s GABRAM A
Sk^^^P GIORGIO >фл1.\.\1 Ц

IZ VSEBINE:
m- Naš obraz: Marino Bak d^ Pogovarjali smo se z direktorjem M-
Degroja, Borisem Požarjem D3T LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV: Revolucija za občane, Občino in Okolje »Kaštel« ostaja odprto vprašanje... o®- Ustavno sodišče kroji usodo občine Piran: zavrnjeni sta bili dve pobudi občanov naše občine za presojo ustavnosti
Zgodba o uspehu
Turistična sezona je ne le pred vrati, ampak že kar tu. Za veliko noč in prvomajske praznike je bil Portorož tako rekoč prepoln, kar so dobri obeti za letošnjo turistično bero. Na uspešnost turizma kot gospodarske panoge v naši občini vpliva zelo veliko dejavnikov. Na nekatere niti ne moremo kaj dosti vplivati (kot na primer na politične razmere, vreme). Nekoliko pa vendarle lahko vplivajo tisti, ki v in za turizem delajo, če znajo poskrbeti da bodo gostje iz Portoroža odhajali zadovoljni, ker bo kraj urejen, ponudba pestrejša, gostitelji prijazni. Eden tistih, ki s svojo dejavnostjo že vrsto let bogati gostinsko in slaščičarsko ponudbo Portoroža, je Marino Bak, ki se je k nam preselil iz Trsta.
»V Trstu sem imel podjetje za opremljanje gostinskih lokalov in diskotek. Tako ni naključje, da me je poslovna pot zanesla . f tudi v Portorož. Takrat je bil Portorož še v Jugoslaviji - bilo je februarja leta 1990 - zato sem po tehtnem premisleku z domačinom ustanovil mešano družbo in odprl prenovljeno diskoteko New Arcadia club. V tistem času sem bil eden redkih tujih državljanov, če ne celo prvi, ki si je upal investirati v portoroški turizem. Po junijski vojni 1991. leta pa tudi v Trstu posli niso več cveteli in ker je bila tukajšnja diskoteka poslovala uspešno, sem se odločil preseliti v matično domovino, ki je po moji presoji prav zaradi svoje »mladosti« nudila podjetnikom obilo možnosti.«, pove naš sogovornik o svoji odločitvi, da se preseli v Portorož.
»Kako ste se odločili za slaščičarno (Mignon -op.ured.) in kasneje za lastno pekarno (Stari pek -op-ured.)?« ga povprašamo. »Pri skromni turistični ponudbi sem iskal dejavnost, s katero bi ponovil uspeh diskoteke. Slaščičarna Kekec mi ni dala miru. V prepričanju, da bi lahko iz tedanje slaščičarne naredil več, sva se s takratnim direktorjem Hotelov Riviera, gospodom Ohnjecem dogovorila za najem Kekca, ki sva ga s sedanjo ženo Barbaro leta 1992 prenovila v kavarno-slaščičarno Mignon. Za pomoč sem zaprosil prijatelja, ki je imel nekoč (sladoledarno) v Trstu ter zaposlil slaščičarskega mojstra iz Benetk. Slaščice smo najprej pripravljali v prostorih pekarne Mlinotest v Bertokih, potem pa smo kupili poslovni prostor v Luciji, kjer smo odprli lastno pekarno, ob njej pa še trgovino slaščic. Strategija podjetja je, da poleg kavarne-slaščičarne Mignon v Portorožu odpremo še dodatne trgovine (za začetek vsaj v Izoli in Kopru), zato sem si zamislil blagovno znamko, ki bi lahko bila sama po sebi prepoznavna kot proizvodnja in prodajalna slaščic. Poleg svojih prodajalne v Luciji, v Kopru na Markovcu (kupili smo jo leta 1997) in sedaj prenovljenega lastninskega lokala v Portorožu, pekarna slaščičarna Stari pek oskrbuje tudi nekaj restavracij, hotelov in slaščičarn na območju celotne Obale.«
»Na internetu smo zasledili stran, na kateri so obiskovalci Portoroža vašo slaščičarno Mignon opredelili kot nekakšno blagovno znamko
Portoroža. Kako bi to komentirali?« se mu podo-brikamo, »je morda lokacija njen glavni adut ali je še kaj drugega?« »Take izjave poplačajo ves trud ter nagrajujejo naše trdo delo. Vsekakor ne morem skrivati zadovoljstva, da naš lokal poznajo tako rekoč po vsej Sloveniji. Nekoč je bilo portoroško zbirališče Bistro, potem Lido Bar, danes pa rečejo »Dobimo se v Mignonu«. Lokacija je vsekakor pomembna, vendar je takšnih v Portorožu še veliko...« pravi Marino.
Kakšen je ključ Vašega uspeha, saj ni dneva, ko bi Mignon sameval, kvečjemu se kdo »pritožuje«, da pri Vas sploh ne dobi proste mize? »S skrbno ženo Barbaro se že vseh devet let trudiva oblikovati gostinski lokal, ki bo tudi shajališče in ne le trenutna ponudba. Ob tem, da vsak naš končni izdelek ocenimo, preden ga ponudimo gostu, in da vse sladice, torte, sladolede in drugo sveže ponudimo gostu, želimo s pestrostjo naše ponudbe ter s primerno hitro postrežbo zadovoljiti vsakega gosta. Povsod moramo biti prisotni in vztrajati pri kakovosti. Skratka, ničesar ne prepustimo golemu naključju. Tu je razlog za naš uspeh.«
O Marinu Baku smo v javnosti slišali več ob ustanavljanju lokalne turistične organizacije v naši občini. Kako danes, ko občinska LTO deluje, gleda na svoja prizadevanja? »Ko je izšel Zakon o pospeševanju turizma, sem upal, da se bo v koncept Portoroža kot celovite turistične ponudbe vključilo večje število zainteresiranih iz različnih dejavnosti. Pa sem ugotovil, da je na tem našem koščku obale preveč nasprotujočih si interesov. Zelo me je motilo tudi dejstvo, da kadarkoli govorimo o turizmu, mislimo le na velike hotelske hiše in s tem povezano na velike in vplivne ljudi.
Saj ne, da ne bi imeli za razvoj turizma velikih zaslug, vendar pa so včasih vendarle preveč vase zagledani in zato ne opazijo drobnih stvari, ki pa so še kako potrebne za celovitost turistične ponudbe. Od vedno se je - iz sredstev turistične takse - propagiralo predvsem ponudbe hotelov in njihovih dejavnosti, ne pa ponudbe kraja kot celote. Upal sem, da bo z ustanovitvijo LTO drugače, da bodo stari monopoli preseženi. K sodelovanju bi morali pritegniti najširši krog ljudi, ki živijo od turizma, z enim samim ciljem - izboljšati kakovosti bivanja gostov Portoroža, ne glede na to, kje so ti gostje nastanjeni: v hotelu ali pri zasebnem sobodajalcu. No, vsaj nadzorni svet LTO smo uspeli sestaviti tako, kot smo si prizadevali predstavniki drobnega gospodarstva. Če nam to ne bi uspelo, bi bili v odboru samo hotelirji in občinski predstavniki. Od županje pa smo pričakovali, da bo občane zastopala vse v enaki meri, a žal ni
tako.
Ob začetku naših prizadevanj, smo nekateri srednji in mali turistični podjetniki uspeli pripeljati na skupščino LTO kar 160 bodočih članov, na zadnji jih je bilo samo pet... Zanimivo bo videti, kaj se bo zgodilo, ko bodo vsi obvezni člani »po Zakonu« dobili na dom položnice! ...« pravi naš sogovornik.
In kaj bi Marino Bak storil, če bi na primer bil župan ali prvi človek v turizmu? »Mogoče pa kdaj tudi bom,« se zasmeje Marino, »za sedaj razmišljam le o kandidaturi za občinskega svetnika. Biti župan turistične občine kakršna je Piran, je izjemno težka naloga. Vodenje občine je kakor vodenje najzahtevnejšega podjetja. Ker se vse začne in konča pri denarju, bo piranska občina zaživela šele z županom, ki bo predvsem dober menedžer, svetovalci pa njemu podrejeni. Prva skrb bi morala biti blaginja in razvoj občine, šele nato politika.Rešiti je treba marsikaj: od piranskih prometnih zagat z vsaj dvema koncesijskima parkirnima hišama (rešitve parkirišča v Fornačah ali na avtobusni postaji so le začasne rešitve, ki zaradi oddaljenosti od centra ne omogočajo pravega turističnega utripa mesta), ukinitve avtokampa v Seči, ureditve plaže ter pešpoti pod Formo Vivo, do rušenja skladišč soli, ki ne služijo svojemu namenu (namesto njih bi zgradili nove turistične objekte). Lahko bi zgradili nove »etnografske« hotele v bližini solin, namenjene zdraviliško-ekološkemu turizmu. Potrebujemo nov zabaviščni center izven Portoroža...«
In kaj ga moti pri nas? »Moti me, da o usodi Portoroža odločajo institucionalni lastniki hotelskih hiš (pidi, skladi, zavarovalnice, banke..), ki pa v bistvu še niso pravi lastniki. Moti me tudi, da hotelske zmogljivosti spreminjajo v počitniška -»vikend« stanovanja, na drugi strani pa plačujemo študije, ki utemeljujejo nujnost novih hotelskih gradenj... Mar ne bi bilo bolje s tem denarjem narediti prepotrebna javna stranišča ali začeti prenovo Belokriške ceste?
Ali menite, da ima piranska občina dovolj možnosti za uspešen razvoj turizma? Piranska občina ima neomejene možnosti za gospodarski razvoj. Žal, razen hotelov, ki so si uspešno zastavili cilj termalnega in kongresnega turizma ter z bazeni podaljšali turistično sezono, so ostali podjetniki preozko usmerjeni. Vsi po vrsti odpirajo eno-vrstne gostinske lokale; kot da ne bi imeli novih idej! Sam poznam vsaj šest dejavnosti, ki jih Portorož še nima in bi lahko vsaka zase postale »zgodbe o uspehu«.
A.H.F.
NAŠ POGOVOR
Boris Požar: »Dela ne bo izgubil nihče!«
Uprava M-Degroja se najbrž ne bo selila v obrtno cono, uredili naj bi jo kar nad današnjim diskontom
Kar veliko razlogov smo imeli za pogovor z Borisem Požarjem, predsednikom uprave lucijske-ga M-Degroja. Regijska družba poslovnega sistema Mercator je sredi obdobja pomembnih strukturalnih sprememb ter novih naložb. S svojo verigo trgovskih in gostinskih enot ter skladišč je hočeš nočeš del našega vsakdana.
Portorožan: Kako je z načrtovano selitvijo uprave in skladišča?
»Uprava družbe - šteje 110 zaposlenih - deluje v nemogočih delovnih pogojih, že dlje časa načrtujemo selitev. Po najnovejši zamisli pa je ne bi preselili v lucijsko obrtno cono, kot je bilo predvideno; ogrevamo se za cenejšo različico. Če bo nadzorni svet Mercatorja potrdil naš predlog, jo bomo naselili kar nad diskontom oziroma bodočo moderno trgovino s široko ponudbo, ki jo nameravamo urediti na tem mestu. Po najnovejši zamisli bi 21 let staro poslopje temeljito obnovili, uprava pa bi našla svoje mesto v prvem ter v na novo zgrajenem drugem nadstropju. S projektom bi lahko začeli že jeseni. Centralno skladišče - danes
so skladišča razkropljena po vsej obali - bi uredili na koprskem Serminu, kamor naj bi se preselilo tudi nekaj komerciale.«
Portorožan: Kako ste se znašli po pripojitvi Jestvine k poslovnemu sistemu Mercator?
»Jestvina se je k Mercatorju pripojila lanskega septembra. Po začetnem usklajevanju je enotno poslovanje dobro steklo. Del uprave resda še vedno domuje v prostorih Jestvine v Kopru, vendar bo z novimi prostori tudi ta problem rešen. Danes ima družba 83 raznovrstnih trgovskih in gostinskih enot. Pomemben delež našega poslovanja predstavlja tudi grosiranje; letos načrtujemo 24 milijard tolarjev prometa.«
Portorožan: V zadnjem obdobju ste zaprli nekaj trgovin, kar strankam, razumljivo, ne more biti všeč. So krajani res podpisovali protestne peticije?
»Podpisovali so jih. Zaprli smo trgovine na Gorgu, Seči in v Vojkovi ulici v Luciji. Enaka usoda čaka še bivšo Jestvinino trgovino v »bunkerju«, kot ji pravimo, v Luciji. Prve tri niso bile rentabilne, slednja pa bo z novo trgovino v današnjem diskontu postala odveč. V Gorgu bodo dobili trgovino, saj smo prostor oddali v najem, za tisto v Seči pa ni nihče zainteresiran, še zlasti po selitvi Drogine Začimbe v Izolo. Če bi jo kdo želel odpreti, bo dobil prostor za simbolično najemnino. Kljub zapiranju trgovin odpuščanja delavcev ne bo. Za to bomo poskrbeli na razne načine. Napovem lahko še novost. V lucijski obrtni coni bomo odprli trgovino Cash&Carry, ki bo izdatno olajšala nabavo blaga hotelirjem, gostincem, trgovcem in vsem ostalim, ki zdaj blago nabavljajo v skladiščih.«
Portorožan: V turistični občini kot je piranska ima trgovina pomembno vlogo. Kako gledate na polemike okrog nedeljskega urnika?
»meni osebno bi bilo všeč, če bi se nedeljski promet v naših trgovinah preusmeril na ostale dneve. Vedeti pa je treba, da so se nakupovalne
navade ljudi temeljito spremenile. Ni mi znan vzrok, zakaj ljudje trgovine najraje obiskujejo ob vikendih. Za primer naj vzamem koprski hiper-market, ki naredi ob nedeljah v šestih urah toliko prometa kot ob navadnih dneh v 12 urah, Kdor se je na Obali odločil za trgovski poklic, je moral vedeti, kaj ga čaka. Navsezadnje pa so nedeljske delovne ure bolje plačane. Menim, da gre pri vsem tem nasprotovanju zgolj za gonjo sindikatov, ki pa nimajo prave podpore pri ljudeh. Naša občina živi od turizma in odprte trgovine so preveč pomemben del ponudbe, da bi se s tem igrali. Po mislih mi hodi ta primer: italijanska zakonodaja prepoveduje delati ob nedeljah, razen izjemoma. Tržaška oblast je tako dovolila nedeljsko obratovanje trgovini Famila malo čez mejo pri Škofijah. Mar naj mi zapremo hipermarket in ljudi napotimo v Familo?«
Portorožan: Kako gledate na čedalje hujšo konkurenco?
»Slovenija je v evropski »špici« po dolžinskih metrih prodajnih polic na prebivalca, kar po domače pomeni, da je pri nas preveč trgovin. Glede konkurentov nam ne preostane drugega kot ponuditi boljše blago in nižje cene. Žal pa se pri delu konkurence pojavljata dva huda problema, odpiranje trgovin brez vseh potrebnih dovoljenj in zaposlovanje na črno. Zlasti slednjemu naj bi z novo zakonodajo odklenkalo. V našem podjetju vse poteka skladno z zakonodajo, kar samodejno povečuje stroške in nas spravlja v slabši položaj v primerjavi s tovrstnimi konkurenti. Naše prednosti so že zgrajeni objekti, urejena logistika in uveljavljena cenovno zelo dostopna in kakovostna ponudba. Tendence so sicer, da bo na Obalo prišel še kdo, ne vem pa, kako se mu bodo ob omejeni kupni moči vlaganja, v katera bo prisiljen, izplačala. Lahko bi nam »ukradli« polovico prometa - kar je sicer nemogoče - pa bi bilo še premalo za normalno preživetje.«
Besedilo in slika: Andrej Žnidarčič
akcija v mesecu maju garniture alberta
Projektiranje in inženiring stanovanjske in pisarniške opreme
Salon pohištva
s- mobel d.o.o. Zelena ulica 10, 6310 Izo
Gis- mobel d.o.o. Zelena ulica 10, 6310 Izola, Slovenija TEL: +386 (0)5 6417668 FAX: +386 (0)5 6417667
mobel
•20% popusta za gotovino
■30% za nakup pohištva nad 500.000,00 SIT
MOŽNOST ODKUPA VAŠE STARE IN DARILO- 1x vzglavnik DOTRAJANE GARNITURE

Ml MED SEBOJ
čestitamo * zahvaljujemo se * pozdravljamo
Ф 82. rojstni dan je slavil Rlccardo GIACUZZO z Regentove ulice nad Piranom. Vse najboljše, zdravja in še veliko srečnih let mu želijo sosedje.
Veslaški klub Piran se zahvaljuje sponzorjem, ki so podprli veslaško regato »Portorož 2001«: Casino Portorož, Banka Koper, Splošna plovba Portorož, Gramar d.o.o. Portorož, Marina Portorož, Zavarovalnica Triglav, Mercator Degro, Vulkanlzerstvo Carboni, Računalništvo Teni, Mignon -Pekarna Stari pek, pizzeria Tartini in papirnica Hartis. Za pomoč pri organizaciji se zahvaljuje Občini Piran, Pomorski šoli Portorož in 403. mornariškemu odredu Slovenske vojske. ^ A S. Lucia di Portorose compie gli anni la nostra cara arnica Wanda FABJAN (20/5). Le giungano i piu' sinceri auguri di tanta salute e serenita' dagli amici di Portorose!
Ф 15. maja praznuje tudi naša sodelavka Dragica RIHTER. Polno sreče in zdravja od prijateljic Rdečega križa Piran!
Ф A Fulvia ZUDIČ che festeggia il compleanno il 17 maggio, vanno gli auguri di ancora tanti successi nelle sue attivita' sal complesso della »Bora« e dal Gruppo filodrammatico della Comunita' degli Italiani di Pirano!!
V Igralkam odbojkarske sekcije ŠD Piran Tini ASANOVIČ, Veri ČIPEV, Mateji PAL, Sari HABJAN, Sari B1ČIČ, Poloni ŽIGO, Maji PERIČ, Sanji SMILJANIČ, Klari FONDA in Laviniji HOČEVAR in trenerju Milovanu BULIČU, ter pomočniku Sergeju JAKOMINU čestitamo za uvrstitev v finale In osvojitev 2.mesta na kadetskem državnem prvenstvu. V imenu UO ŠD Bogdan Pajek.
^ Za vztrajno delo pri krajevni organizaciji Rdečega križa Piran se vse prostovoljke zahvaljujemo Ivanki PLOJ in ji ob rojstnem dnevu želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let. Za praznik pa pošiljamo čestitke tudi Lidiji BARRILE in ji želimo še na mnoga srečna leta! ^ Sonji FILIPAS, ki praznuje 7. maja, se za prijaznost in razumevanje zahvaljuje Darinka in ji želi vse najboljše.
^ Svoj 15. rojstni dan praznuje tudi rokometašica NINA iz Pirana, ki je znana, da na tekmah nosi trinajstico. Še veliko športnih uspehov in izpolnitev vseh želja ji želijo vsi, ki jo imajo radi. Ф Mami Mileni JEDREJČIČ, rojeni 18.4. želi hči Dolores z družino in sin Branko z družino umirjenih, radostnih in zdravja polnih dni med svojimi najdražjimi. Srečno mama.
Bralke In bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd . brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mi med sebof. Sporočite jih lahko po telefonu (674-09-47,674-09-48), jih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16, 1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo.
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za Portorožana so tokrat darovali: gospa z Letoviške poti 1.000 tolarjev, družina ŠABEC 5.000 SIT, družina PUSTOTNIK 1.000 tolarjev, Rok SEDEJ 2.000 SIT, družina s Fizin 5.000 tolarjev, Danica LAPANJA KEKIČ 2.000 SIT, Darinka ŠUŠTERŠIČ 1.000 SIT, Albina STULE 2.500 SIT, Nevenka HERCEG 2.000 SIT, Marija FATUR 3.000 SIT in Gordon SLUGA 10.000 tolarjev.
Portorožan se vsem zahvaljuje.
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ na Obali 16 v Portorožu (v I. nadstr.) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom »Za Portorožana«. Hvala vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana.
NAŠ SLAVUENEC
27. februarja 2001 je Albin HOČEVAR praznoval 80-letnico svojega živ jenja. Ob tej posebni priložnosti so kegljači pripravili prijetno srečanje: slav jenec jih je pogostil kar na kraju, kjer se vsak torek zberejo, trenirajo in pom( rijo z osemdesetletnikom. Tam so mu tudi izročili simbolično darilo.
Slavljenec je pri Društvu invalidov oral ledino in je še vedno čil in zdrav te visoki starosti navkljub poln življenjskega optimizma. S svojo športno akti\ nostjo je vsem za vzgled! Iskrene, že sicer pomladne čestitke, a zato še post bej iz srca. In še na mnoga aktivna leta!
Slavljenec Albin Hočevar z ekipo kegljačev ob portoroški Marini
Trgovina
WAUvu, 4+.
Obala 132 v Luciji (nasproti diskonta M-Degro)
tel: 6774-062
vam na novi lokaciji, v večjem prostoru nudi bogato izbiro najrazličnejših izdelkov, primernih tudi za darila: kristale, minerale, poldrage kamne, nakit, dišave, izdelke iz milnega kamna (Kenija), sveče, izdelke iz bambusa in ratana in oblačila iz Indije.
Obiščite nas in se prepričajte!
Vemo kaj smo, ne vemo, kaj bi lahko bili.
Shakespeare, Hamlet
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV: REVOLUCIJA ZA OBČANE, OBČINO IN OKOUE
Vsi se bomo strinjali, da je pri varovanju okolja pomembno tudi, kako ravnamo z odpadki. V naši občini lahko brez zardevanja trdimo, da se zaščiti okolja posveča posebno skrb in da nas je večina prebivalcev izredno občutljiva na to, kako se ravna z našim okoljem. Seveda se tudi naša Občina s svojim komunalnim podjetjem Okolje že vsaj dve desetletji odziva na povečano skrb ljudi do okolja in se trudi, da bi pri ravnanju z odpadki šla v korak s sodobnimi trendi.
Z nepovratnimi sredstvi države, kreditom ekološkega sklada R Slovenije in sredstvi občinskega proračuna sta naša Občina in podjetje Okolje poskrbela za ureditev sodobne deponije odpadkov (naložba je stala 150 mio SIT) in razširila organiziran odvoz odpadkov na celotno območje piranske občine. Področje ravnanja z odpadki je doslej urejal že leta 1983 sprejeti občinski Odlok o odstranjevanju komunalnih odpadkov, ki bo postopoma zamenjal nov Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki ga je svet občine Piran sprejel 22. marca letos (ker še ni bil objavljen v Uradnih objavah, a še ni začel veljati).
Da bi nadaljevali s posodabljanjem ravnanja z odpadki, je nujno, da tudi v naši občini uvedemo ločeno zbiranje odpadkov »pri izvoru«, torej tam kjer nastajajo: pri gospodinjstvih, podjetjih, raznih ustanovah - skratka pri ljudeh. Poskus ločenega zbiranja smeti smo v naši občini v začetku 90. let že imeli, vendar se žal ni obnesel. Nekaj zaradi nas samih, ki se nismo držali reda in smo kmalu v namenske zabojnike (na primer za papir) zmetali tudi druge, na primer biološke odpadke. Nekaj krivde pa je tudi pri izvajalcu storitve, ki ni bil dovolj vztrajen in dosleden. Ampak zdaj gre za res, to nam nalaga tudi zakonodaja.
EKOLOŠKI OTOKI
Ločeno zbiranje odpadkov zajema vse vrste gospodinjskih in njim podobnih odpadkov in odpadkov iz proizvodne in storitvene dejavnosti. Nekatere vrste ločenega zbiranja odpadkov v naši občini že imamo: kartona in nekaterih bioloških odpadkov. Pravo ločeno zbiranje - stekla, papirja, plastike, bioloških odpadkov - pa se bo urejalo
postopoma.
Zabojniki za ločeno zbiranje bodo nameščeni na tako imenovanih ekoloških otokih, ki bodo locirani po vsej občini. Ločeno zbiranje predvideva tudi ureditev zbirnih centrov: razen na deponiji v Dragonji še v Obrtni coni v Luciji, predviden je prevzem, obdelava (stiskanje, baliranje) ter začasno skladiščenje sekundarnih odpadkov. Tja bi dostavljali tudi kosovne odpadke, ki predstavljajo zdaj za ljudi pogosto problem, ker ne vedo, kako bi se jih najenostavneje znebili. Nevarne odpadke bi enkrat letno prevzemal za to usposobljeni izvajalec. Ostali odpadki se bodo zbirali v zabojnikih in jih bodo odvažali na deponijo. V piranskem mestnem jedru se bosta občina Piran in javno podjetje Okolje lotila zbiranja odpadkov, namesto v zabojnikih, v vrečkah. Toda tega ne bosta naredila čez noč: najprej bo pilotski preizkus zbiranja odpadkov v vrečkah, ki bo zajel le del starega Pirana (najbrž predel Punte). Če se bo obnesel, ga bodo razširili na vse mesto. Tudi drugod v občini Piran bomo lahko odpadke, za katere ne bo več prostora v našem običajnem zabojniku, lahko zbrali v posebne vrečke, z nakupom katerih bomo plačali tudi odvoz naših odpadkov.
Ves ta novi sistem zbiranja odpadkov pa se bo uvajal postopoma, z obilico obveščanja in osveščanja prebivalstva, kar bi naj nas navadilo, da se držimo reda. Za uveljavitev ločenega zbiranja odpadkov pa je seveda potrebna podpora in sodelovanje vseh krajanov.
KAKO SE BO DOLOČALA CENA?
Po starem je cena odvoza odpadkov temeljila na površini stanovanj oz. poslovnih prostorov, razen tega so gospodinjstva plačevala nižjo ceno od gospodarstva (ta diferenciacija v obračunavanju, kot neke vrste socialni korektiv, bi naj ostala še nekaj časa, vsaj do leta 2005, potem bi jo naj odpravili). Po novem odloku pa bi se cena oblikovala na podlagi prostornine posod (zabojnikov) za odpadke (izraženo v kubičnih metrih). Nekaj časa bo še veljal dosedanji način pavšalnega obračunavanja odvoza odpadkov po stanovanjski oz. poslovni površini, vendar se bo predvidoma že v tem mesecu (maju) povišala za 30 odstotkov. Država namreč vrsto let ni dovoljevala dviga cen komunalnih storitev, zato današnja še zdaleč ne pokriva vseh stroškov zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov na deponijo.
Nov način obračunavanja bo v povprečju odvoz podražil predvidoma za 56,2 odstotka. Spremembe pa bodo najbrž še posebej občutili tisti, ki živijo v majhnih stanovanjih in imajo navadno velike količine odpadkov. Z novim načinom
obračunavanja - po prostornini - se bo zanje cena še bolj povišala. Nasprotno pa bo tiste, ki imajo sicer velike stanovanjske površine, a malo odpadkov, doletelo manjše povišanje cene.
Livija Sikur Zorman
MALI SLOVARČEK »EKO« -POJMOV
»Odpadek« je vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov, ki je v klasifikacijskem seznamu odpadkov v Pravilniku o ravnanju z odpadki (Uradni list 84/98 in Uradni list 45/2000), razvrščen v eno od skupin odpadkov, in ki ga imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže, namerava ali mora zavreči. Odpadek je tudi vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov v seznamu odpadkov, ki ga je treba zaradi varstva okolja ali druge javne koristi prepustiti v zbiranje, oddati v predelavo ali odstranjevanje, prevažati, predelati ali odstraniti na predpisan način.
»Komunalni odpadki« nastajajo praviloma v gospodinjstvih ali njim podobni iz industrije, obrti, storitvenih dejavnosti, vanje pa je potrebno razvrstiti tudi vse tiste, ki ne sodijo v pojem gradbenih, nevarnih in drugih odpadkov, za katere je predpisan poseben način ravnanja. »Predpisana posoda za odpadke«, v katero uporabnik zbira odpadke in iz katerih jih izvajalec prevzema.
»Namenska predpisana posoda« je namenjena ločenemu zbiranju odpadkov. »Namenska predpisana vreča« je iz primernega materiala in z ustrezno oznako izvajalca za redno ali občasno odlaganje ločeno zbranih odpadkov, ki jih ni mogoče odlagati v predpisane posode za odpadke. »Specialni zabojnik« za odlaganje odpadkov v gostinskih objektih.
»Odjemno mesto« je prostor, praviloma na javni površini, s katerega izvajalec prazni namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov.
»Zbirno mesto« je lahko tudi odjemno, s katerega izvajalec prazni zabojnike v času, ko se ti odpadki zbirajo.
»Ekološki otok« je urejen prostor, opremljen z ustrezno označenimi posodami za ločeno odlaganje odpadkov.
»Zbirni reciklažni center« je urejen prostor za začasno odlaganje kosovnih odpadkov oz. ločeno zbranih odpadkov in nadaljnjo obdelavo teh odpadkov.
SEMTERTJA PO PORTOROŽU
USTAVNO SODIŠČE ZAVRNILO POBUDO ZA RAZVEUAVITEV UREDBE 0 ELEKTRO MAGNETNEM SEVANJU
Novembra 1999 je nekaj prebivalcev Belega Križa in KS Portorož na ustavno sodišče vložilo pobudo za razveljavitev Uredbe o elektro-magnetnem sevanju, ker naj bi bila v nasprotju z ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja. Ustavno sodišče je aprila letos pobudo zavrnilo z obrazložitvijo da po izjavi Vlade Republike Slovenije, dopustne meje sevanja, ki jih določa spodbijana Uredba, človeškemu zdravju ne škodijo.
Ob tej odločitvi je nujno poseči nekaj let nazaj, ko je Vlada Republike Slovenije sporno Uredbo sprejela, v november '96, približno dva meseca zatem, ko so krajani Portoroža vložili tožbo za odstranitev belokriškega oddajnika (tožba je bila vložena septembra '96). Prav s to Uredbo pa je RTV Slovenije dobila formalno podlago za oddajanje srednjevalovnega oddajnika na Belem Križu. Na tem mestu ni odveč še zapisati, da je Uredba že sama po sebi tako nerazumljivo napisana, da je za običajnega državljana z nespecializiranim znanjem tako rekoč povsem neuporabna (nerazumlji-
Ustanovljena civilna iniciativa za odstranitev oddajnika
Krajani Portoroža, ki živijo v okolici belokriške antene, so ustanovili civilno iniciativo, ki si prizadeva za odstranitev srednjevalovnega oddajnika in ostalih drugih molilnih sistemov.
Za civilno iniciativo so se krajani odločili, ker belokriški srednjevalovni oddajnik še naprej oddaja in ker državni organi, pristojni za njegovo odstranitev, niso z ničemer ukrepali, občina pa - kljub dobri volji - nima dovolj moči, da bi lahko odločilno vplivala na odgovorne osebe ali institucije, ki odločajo o usodi (beri: odstranitvi) oddajnika.
Civilna iniciativa si je za nalogo zadala zbrati čimveč relevantnih dejstev in podatkov, ki bi lahko vplivali na odločitev za odstranitev oddajnika. Tako je začela zbirati podatke in dejstva o zdravstvenem stanju prebivalcev, ki že več let živijo v območju antene oz. srednjevalovnega oddajnika. Člani iniciative so se odločili za obliko neposrednih razgovorov s krajani, kar naj bi jim pomagalo ugotoviti, kakšno je njihovo zdravstveno stanje in tako potrdili ali ovrgli bojazni, da je življenje na tem območju škodljivo.
Člani Civilne iniciative za odstranitev belokriškega srednjevalovnega oddajnika zato pozivajo vse zainteresirane krajane oziroma ljudi dobre volje, da jih v njihovih prizadevanjih v dobro lokalne skupnosti podprejo, jim pomagajo ali (in) se jim pridružijo. Kdor bi o delu civilne iniciative želel še več pojasnil, se lahko obrne na tajništvo Krajevne skupnosti Portorož, kjer bo dobil več informacij.
M.Z.
va). V njej so strokovne formule, ki jih lahko razvozla samo poučeni strokovnjak. Ob natančnem branju pa človek lahko ugotovi predvsem to, da je bila dejansko napisana in izdana prav zaradi belokriškega srednjevalovnega oddajnika. Edini njen namen je bil zaščititi RTV oddajnik, nikakor pa ne z namenom varovanja človekovega zdravja. Tako pač sporna Uredba po pravcati pravni akrobaciji dopušča, da se za obstoječe oddajnike (kar seveda velja tudi za belokriškega) uporabljajo standardi in normativi, ki veljajo za industrijske cone, nikakor pa ne standardi, ki naj bi veljali za stanovanjska naselja (kjer so tudi šole in vrtci) in so zagotovo strožji. Zanimivo je še, da Uredba ne predvideva ukinitev zastarelih oddajnikov.
Pa o še eni ugotovitvi, ki je morda celo' še pomembnejša, do nje pa smo prišli s primerjavo slovenske z italijansko uredbo o elektro-magnetnem sevanju: italijanska uredba dopušča moč električnega polja 6 V/7m, medtem ko so izračuni pokazali, da slovenska Uredba dopušča električno jakost polja 126 V/m! Že groba primerjava številk nam pove koliko bolj je slovenska Uredba tolerantna do sevanja in kako malo ji je mar zdravje svojih državljanov!
Italijanska uredba sevanje v okolici oddajnika tudi časovno omejuje na največ 4 ure dnevno,
slovenska uredba pa kakšne časovne omejitve ne pozna. Enaki standardi kot v Italiji veljajo tudi v Švici, Rusiji... Na retorično vprašanje, zakaj so v Sloveniji dopustni višji standardi, je lahko odgovor le eden: da se zaščiti RTV Slovenijo in njen belokriški oddajnik, saj ta na ozemlju Slovenije edini oddaja v strnjenem naselju. RTV Slovenija ima namreč še dva srednjevalovna oddajnika: v Domžalah in Murski Soboti, a sta oba zunaj strnjenega naselja. Takšen stalen vir sevanja pomeni, da je človeški organizem izpostavljen še večji količini tovrstnega sevanja kot sicer. Učinki na človeka pa so slabost, vrtoglavice, ipd.
Strokovnjaki se strinjajo, da zdravju škodljivi učinki nastanejo, ko je človeški organizem izpostavljen sevanju, ki presega 0,4 mikro-tesla, kar velja tudi za belokriški srednjevalovni oddajnik. Problem srednjevalovnega oddajnika je tudi v tem, da se sevanje še poveča zaradi drugih oddajnikov v bližini, ki sicer sami nimajo tolikšne moči oddajanja, z izjemo postaj za mobilno telefonijo, ki jih v zadnjem času postavljajo zelo na gosto, ki prav tako prekomerno sevajo. Takšni oddajniki so zdaj postavljeni ne samo na Belem Križu, pač pa tudi na Bernardinu in na zgradbi Splošne plovbe v Portorožu.
Marko Zorman

SIDRO
mm	. „c***^ тшшшш
Restavracija v Portorožu
tel.: 674-50-74 &
Pizzerija v Luciji tel.: 677-02-04
se toplo priporočata
Če (lahko) miš rjove kot lev...
Leta 1996, 7. aprila, je skupina 29 Portorožank in Portorožanov vložila tožbo zoper delniško družbo Hoteli Palace in zoper najemnika njihove diskoteke Tivoli v Portorožu zaradi odstranitve škodne nevarnosti in plačila odškodnine. Dne 30.9.96 so tožbo dopolnili z natipkanimi podatki, ker so bili prejšnji napisani nečitljivo oziroma z roko. Aprila 2001 je sodišče tožbo zavrglo in sklep o zavrženju vročilo tožnikom.
Upokojeni odvetnik Dušan Puh, kot sopodpisnik in predstavnik tožiteljev, se z zavrnitvijo tožbe ni strinjal. Zato je vložil pritožbo in zahteval, da se o zadevi odloči s sodbo, s katero naj se odloči, da Hoteli Palace diskoteki Tivoli ne smejo dopustiti tako hrupne glasbe, ki bi presegla zakonsko dovoljeno jakost hrupa. Problem hrupa (zaradi preglasne glasbe) se v Portorožu vleče že, odkar so se pojavila glasbila z električnim ojačevanjem, odkar torej »lahko miš rjove kot lev«. Zaradi tega je bilo nešteto sestankov na vseh mogočih ravneh in vseh mogočih sestavov. Krajevna skupnost Portorož ima zagotovo celo knjigo zapisnikov o teh zborih. Da organi za notranje zadeve vsak dan in vsako noč po večkrat intervenirajo zaradi kršitev javnega reda in miru na javnih mestih in prostorih in celo v zasebnih prostorih, slišimo vsako jutro v poročilih Radia Koper. Da imamo državljanke in državljani te države pravico do normalnega spanja, ki je absolutni predpogoj zdravja, prav tako pa tudi do normalnega življenja podnevi, je samo po sebi jasno. To je človeku prirojena pravica »naravnega prava« in je kot taka zapisana v 72. členu naše Ustave. Slovensko pravo okolja ima torej svoje izhodišče v Ustavi. Na podlagi Ustave je bil leta 1993 sprejet Zakon o varstvu okolja (ZVO). In na podlagi tega zakona je Vlada sprejela uredbo o hrupu, ki je bila objavljena v Ur.listu št. 45/95. V 4. členu te
Uredbe so določene stopnje varstva pred hrupom. V prvi alinei je navedeno: »I. stopnja varstva pred hrupom za območje, ki potrebuje povečano varstvo pred hrupom, to je naravno območje, namenjeno turizmu in rekreaciji, neposredna okolica bolnišnic, zdravilišč in okrevališč ter območje naravnih parkov.«
V 5. členu Uredba določa mejne dnevne in nočne ravni za posamezna območja. V tabeli 1 je določena mejna raven hrupa za I. območje - torej
Bil je to nekoč Portorož: brez avtomobilov, z redkimi hišami, več zelenja, zagotovo brez gneče, z glasbo brez ojačevalcev, sigurno z manj (ali celo nič) hrupa - in s tramvaji...
za Portorož -: »nočna raven 40dBA, dnevna raven 50 dBA« (dBA je kratica za decibel - op.avt.) 40 dBA pomeni tolikšno glasnost, da se glasovi ne slišijo izven zaprtega prostora. Tako glasno muzi-ko sme torej imeti prireditelj zabav! Kdor hoče imeti jakost diska, mora stavbo zvočno hermeti-zirati tako, kot jo imajo na primer v diskoteki Ambasada Gavioli v Izoli. V njej lahko streljaš s
topom. Pa se zunaj nič ne sliši!
V	15. členu Uredba o hrupu določa, da morajo biti ukrepi zvočne izolacije tolikšni, da je »najmanj enaka vrednosti, ki jo za v posameznem območju dovoljeno raven hrupa določa tabela 5.... Stroški ukrepov zvočne izolacije ... so breme investitorja ali lastnika ali upravljalca vira hrupa. Stroške vzdrževanja plača lastnik zgradbe.«
V	19. členu Uredba prepoveduje uporabo kosilnic... in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv, žag ter izvajanje drugih hrupnih vrtin in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa in sicer v časovnem obdobju med 20. in 8. uro naslednjega dne, ob nedeljah pa prepoved velja ves dan. V 2. odstavku istega člena: »Uporaba naprav in izvajanje opravil iz prejšnjega odstavka sta prepovedana tudi na praznik, če je dela prost dan.» Gostinci torej ne morejo izkoriščati okolja brez upoštevanja gornjih normativov.
V upravnem postopku, ki prav tako teče že od leta 1996, so zainteresirani bojda zbrali nekaj sto podpisov ljudi, ki zahtevajo, da se jim dovoli nes-poštovanje obveznih pravnih norm, ker da od tega živijo. Če bi to lahko bil argument, potem bi vsak preprodajalec mamil lahko zbral skupino, ki se s prodajo mamil preživlja in zahteval, da mu ljudstvo dopusti to početje!
Dušan Puh
lili Ш
Šesti mednarodni navtični salon internautica 2001
Med 8. in 13. majem portoroška marina gosti že šesti mednarodni salon navtike - Internautica 2001. Letošnji navtični spektakel naj bi bil po načrtovanju organizatorjev še razkošnejši kot prejšnja leta. Obiskovalci - ob lepem vremenu jih pričakujejo več kot 25.000 - si lahko na 4000 kvadratnih metrih pokritih in odkritih razstavnih površin ter ob privezih v morju ogledajo skupno več kot sto raznovrstnih motornih in športnih plovil svetovnih proizvajalcev (največ doslej!) ter navtično opremo in druge izdelke, ki so kakorkoli povezani z morjem. Med številnimi novostmi, ki so predstavljene na razstavišču, organizatorji ponosno opozarjajo na 12-metrov dolgo jadrnico Elan 40, ki je v Portorožu prvi dan navtičnega salona s slavnostno splovitvijo doživela
svojo svetovno premiero.
Prebogat je tudi program spremnih prireditev; te so tako ali drugače povezane z morjem. Vrstijo se razstave, regate, okrogle mize, splovitve novih ladij, preizkusne vožnje z vozili Toyota po Portorožu, ki je uradno vozilo Internautice, vožnje s patrolno ladjo Slovenske vojske Ankaran, Srednja pomorska šola Portorož vsak dan pripravlja demonstracijo reševanja človeka v morju in še in še. V marini so na otvoritveni dan izkoristili tudi za dvig modre zastave, ki jim jo je za urejenost pristanišča tudi letos podelila mednarodna federacija, ki podeljuje to prestižno priznanje.
Andrej Žnidarčič
TUDI LETOS POMORSKI POTNIŠKI PROMET OB SLOVENSKI OBALI
Pobuda Mirana Amona, direktorja izolskega podjetja Aquamarine, da bi med obalnimi kraji tudi letos vpeljali redno potniško progo, je postala realnejša. Obalne občine so namreč po dolgem mencanju naposled objavile javni razpis za subvencioniranje pomorske potniške povezave Ankaran -Portorož in sicer od 1. junija do 30. septembra 2001. To pomeni, da bo izbrani ladjar tudi v letošnji turistični sezoni prevažal potnike vzdolž vse slovenske obale, s postanki oziroma z vstopnimi in izstopnimi postajami v Ankaranu, Kopru, Izoli, Piranu ter Portorožu.
Lansko leto je to nalogo zelo uspešno opravljalo podjetje Aquamarin z ladjo - katamaranom »Big Red«, ki mu je na omenjeni relaciji v turistični sezoni uspelo prepeljati kar 35.000 potnikov. Katamaran »Big Red« lahko pelje 80 potnikov, poleg opravljanja redne potniške linije pa je primeren tudi za vnaprej organizirano izletniško dnevno ali nočno panoramsko vožnjo, ribje piknike ali svečane večerje zaključenih družb. Turistično ponudbo je omenjeni ladjar lani (podobno kot prejšnja leta) dopolnil s panoramskimi izleti s posebno ladjo, ki omogoča enkratno doživetje ljubiteljem obmorskega in podmorskega sveta. Motorna ladja »Subaquatic« je namreč edino plovilo na slovenski obali in na Jadranu, s katerega si je možno ogledati podvodni svet in obenem uživati v čudoviti panoramski vožnji. Ladja sprejme 50 potnikov. Dvanajst jih lahko izmenično sedi v podpalubju, kjer si med vožnjo skozi posebna okna lahko ogleduje morsko dno. Leta 1998 so to ladjo nadgradili s sončno palubo, s katere imajo potniki razgled na vse strani. Pol drugo trajajoča panoramska vožnja se prične v bernardinskem pristanu, nadaljuje po portoroškem zalivu mimo Pirana, Fiese, Pacuga do Strunjana in nazaj. Na tej relaciji si je mogoče ogledati geološko sestavo obale (klif), floro in favno priobalnega pasu, morske previse, ostanke rimske ceste in nasade školjk.
Z ladje se lepo vidijo stara skladišča soli, polotok Savudrija, Piran z obzidjem, rt Madone s svetilnikom, stolna cerkev Sv. Jurija in strunjanski zaliv z nasadi školjk (užitna klapavica) in solinami. Ta užitek ob neposrednem odkrivanju morskih čudes je še bolj popoln vkolikor vzamemo v roke prikupno knjižico »Pestrost življenja piranske Punte« (izdala: Morska biološka postaja, Piran, 2000), v kateri avtorji Lovrenc Lipej, Martina Orlando in Tihomir Makovec tekstualno in slikovno (Aleksander Vukovič, Tihomir Makovec, Patricija Mozetič) do potankosti razkrivajo veliko pestrost rastlinstva in živalstva vzdolž znamenite piranske Punte.
Slavko Gaberc


t
EUEKTROfNSTALACUC
SERVISIRANJE, VZDRŽEVANJE IN MONTAŽA ELEKTRO NAPRAV
KOZLOVIČ MAVRICIJ
s.p.
DRAGONJA 52 6333 SEČOVLJE
TEL.: 05/672-24-46 GSM 041 251 712
Big Red je že začel z vožnjami.
. V	- «^Л .«k
Restfaraat-Dancing ^
-------I---
?
laverna Lucija
f Odločili smo se, da vam zaupamo
še eno našo skrivnost, recept: "Puranov file s spomladansko zelenjavo"
SESTAVINE: 2 puranova fileja,
ldag olja, sol, I žlica moke, 5dag cvctačc, 2dag korenja, 2dag graha, 2dag bučk, 2dag belušev, 2dag rdeče paprike, 4dag masla, sladka smetana, muškatni orešek, sesekljan peteršilj.
PRIPRAVA: Puranove fileje narahlo potolčemo, solimo, in na eni strani povaljamo v moki ter spečemo na olju. Pečene zrezke položimo na segret krožnik. V ponev vlijemo zajemalko > kostne juhe, prevremo, in polijemo po zrezkih. Zelenjavo Jr narežemo na večje rezance, cvetačo na manjše cvetke, f Skuhamo v slanem kropu, odccdimo, sotiramo na maslu, dosolimo .začinimo z muškatnim oreškom in dodamo malo sladke smetane. Na vsak file dekorativno naložimo pripravljeno zelenjavo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Za prilogo ponudimo pečeni mladi krompir.
Recept lahko poizkusite doma ali pa pridete k nam ter se prepričate o izvrstni pripravi te slastne jedi!
Poleg dobre kuhinje, vsak PETEK in
SOBOTO PLESNA GLASBA!
Tel. 05 690 5000
/\^wrv^wrv
ZLSD V PIRANU SE ODLOČNO USMERJA V LEVO
Potem, ko so marca letos na občinski ravni presenetili v socialdemokratski stranki - pogojno ji recimo desne usmerjenosti -, so s presenečenji nadaljevali še v tisti - zopet pogojno - leve provenience. Na letni konferenci SDS Piran so namreč izvolili novo vodstvo. Predsednica je postala gospa Lea Žnidaršič iz Portoroža, dotedanji predsednik, gospod Robert Časar, pa je odstopil tudi z vseh drugih vodilnih funkcij, ki jih je imel tako na ravni občine kot regije. Aprila pa je imela svojo programsko volilno konferenco še piranska ZLSD, kjer so člani, kot je bilo pričakovati, za predsednico stranke na lokalni ravno znova izvolili županjo občine Piran, gospo Vojko Štular. Dosedanjo tajnico, gospo Tatjano Kosovel, pa je zamenjal Sebastjan Jeretič, mlajši član stranke in tudi član sveta Občine Piran. Zanimiv pa je bil boj za podpredsedniško funkcijo med občinskim svetnikom in predsednikom Sveta KS Lucija Patrikom Vlačičem ter Marjanom Maslom. Prvi je ugnal svojega protikandidata kar s 33 glasovi proti 11. Torej lahko upravičeno rečemo, da se je vodstvo ZLSD v Piranu močno pomladilo. Še zanimivejši je bil menda boj za članstvo v predsedstvu stranke. Za devet mest se je potegovalo kar 17 kandidatov. No, izvoljeni so bili: dr. Peter Bossman, Tatjana Kosovel, Barbara Kožar, Rajko Ožbolt, Janez De Reggi, Milica Maslo, Darjo Reščič, Marjan Maslo in Lorna Lovrečič (ki si je članstvo priborila z žrebom; imela je namreč več sreče od Emila Grižona, ki so mu volilci namenili enako število glasov). Še najbolj presenetljivo pa je najbrž, da ni bil izvoljen podjetnik Luciano Milok, ki pa bo kot član občinskega sveta v podpredsedstvu še naprej sodeloval. In kako so mladi prepričali člane stranke, da so jih izvolili? S samozavestnimi in odločnimi kritikami svoje stranke na nacionalni ravni, ki da je s svojo spremenljivo politiko zavedla svoje privržence in vse državljane. Mladi člani stranke so ocenili, da javnost prepoznava v ZLSD odtujeno oblast in ne stranke, ki bi ji moralo biti najpomembnejše izobraževanje, zaposlitev, stanovanjski problemi in socialna varnost. Po mnenju mladega krila ZLSD bi morala njihova stranka predstavljati predvsem tiste, ki se jim godi krivica: delavce, ki jim je bila odvzeta pravica do dela, od vseh, pozabljene starejše, mlade starše, vse, ki jim pohlep kapitala jemlje osnovno človeško dostojanstvo.
L.S.Z.
Gospa županja, Vojka Štular je na predvečer prvega maja takole prižigala kres v čast delavskemu prazniku, ki je zagorel na zemljišču pred vhodom v marino v Luciji. (Foto: Dragica Mekiš)
OMVISTRABBNZ
Vedno z Vami
BENCINSKI SERVIS
v Portorožu, Fizine 17 z
MINI MARKETOM IN BAROM
Delovni čas: 6 - 22 Tel. 674 86 50
S PORTOROŽANOM DO ODGOVOROV
KAŠTEL OSTAJA ODPRTO VPRAŠANJE
V prejšnjem Portorožanu smo objavili odgovor Komunalnega podjetja Okolje Piran na vprašanje naše bralke, ki je spraševala, kdaj bo odstranjeno šotorišče »Kaštel« v Portorožu in kaj bo na tem mestu potem. Za osvežitev spomina: Z Okolja so odgovorili, da bo - s soglasjem Urada za okolje in prostor Občine Piran - tržnica obratovala še letošnje poletje. Z Občine Piran, kjer smo prav tako spraševali o usodi »Kaštela«, pa ni bilo nobenega odgovora. (Naj še navedemo, da je v lanskem letu županja obljubila odstranitev šoto-rišča.) No, posredno je županja vendarle odgovorila na naše vprašanje. Na vsakoletnem sestanku, ki ga sklicuje pred turistično sezono - svečano ga imenujemo Priprave na poletno turistično sezono - in je bil 11. aprila v Avditoriju, je pojasnila, da je bilo soglasje Občinskega Urada za okolje in prostor k obratovanju »Kaštela« preklicano in da letos tržnice ne bo. Kolikor smo uspeli izvedeti, je o tem sklepal nadzorni svet Občine Piran. Če torej »Kaštela« ne bo, kaj bo namesto njega? Bo šotorišče do poletja (kar je nekaj več kot mesec dni časa) odstranjeno? Skratka: »Kaštel« ostaja odprto vprašanje.
NAPAKE, SO HUJŠE OD ZLOČINA.
Velikonočne Fornače
Prvomajski prazniki.
Ura je polnoč. Rezko hupanje zaparkiranega ali pijanega voznika - biti mora nekje v bližini avtobusne postaje - omislil si je koncert »za hupo pobesnelega šoferja« in ne popusti.
Prepustim se premišljevanju.
Popoldne, ko sem praznično visel na oknu, je po ulici prišel policaj v spremstvu dveh brhkih deklic. Razveselil sem se, saj je v meni prebudil upanje, da se vseeno nekaj spreminja. Policaje sem vedno spoštoval, pa ne iz strahu, temveč zato, ker so me učili, da je policaj oblast in oblast se spoštuje. V Piranu jih vidimo le ob večjih nepravilnostih, kar pa se mi zdi v današnjem času skoraj neresno. Lahko bi včasih prehodili mesto, tudi kar tako. »Pa saj vendar imamo v Piranu mestne redarje!« porečete. Mislim, da so bolj v okras kot v pomoč. Če zaparkira kamion vhod v vašo trgovino, jih zlepa ne bo blizu ali pa bodo prišli šele, ko boste že sami, z veliko mero kletvic in prerekanja rešili stvar.
Redarjev ni, ko razni mojstri, z različnimi predmeti dobesedno zasedejo ulico, ko se tako rekoč ulica zapre za vse leto, ko je lokal odprt daleč preko dovoljenega časa obratovanja, ko so zapar-kirana celo vhodna vrata, ko... Pobesneli šofer še naprej igra svoj nočni koncert.
Da v Piranu še dolgo ne bo turizma, da bodo hoteli še naprej na robu preživetja, prav tako gostinci in trgovci, pa nismo krivi mi Pirančani, temveč združena mestna oblast občine, kar čivkajo danes že vrabci, ki so se že pred leti preselili k cerkvi in v Zeleni gaj. Oblast je mesto Piran ogradila že pred dvajsetimi leti in od takrat smo Pirančani ljudje s krateno svobodo gibanja in elektronsko nadzirani. Turisti in obiskovalci našega mesta pa se na najbolj nečloveški način srečajo s slovenskim gostoljubjem. Mnogo ostalih pa se po službeni ali kakšni drugi funkciji vozi in vozi...
Voznik pri avtobusni postaji še vedno koncerti-ra. Ura je polnoč in trideset minut.
Piran čistijo z novim mehanskim pometaškim čudom, ki je na oko zelo lepo, pa tudi dobro pomete ulico. Toda to ne prežene smradu. Zopet moram napisati, da ne smrdimo Pirančani, temveč kante za smeti. Če zjutraj, ko iztresejo smeti, dvigneš pokrov kante, padeš dol. Iz kant zaudarja, kot da je hudič v njih govno kuhal. Operite jih, saj dovolj drago plačujemo odvoz smeti!
Tudi lepih dogodkov je bilo nekaj. Gledališče je zopet lepo. Teater Tartini je zopet lep kot rožica in v njem se sem pa tja kaj dogaja. Na Tartinijevem trgu se je delilo rožice. Prvomajski trg je sprejel dvakrat tiste, ki radi jedo ribe.
Piranski slikar Pečarič je dobil obljubljene prostore. Pobesneli trobentač je utihnil. Morda je priklical rešitelje ali pa bo v zaparkiranem avtu kar prespal. Sezona je pred vrati in zdi se mi, da bodo naše težave iste, kot vsa leta doslej ali celo malo hujše. Nova oblast prinese vedno kaj novega!
Rudi Mraz
a
m
UNID d.o.o. Piran
#m I a d i n s k i servis # Internet storitve,web design
v
Zupančičeva 14, 6330 Piran
teilfax 05 / 673-15-21 Obala 55, 6320 Portorož
tel./fax 05/674-70-18
http: //www. klub-mp. si Email:servis@klub-mp. si
Na velikem parkirišču na Fornačah v Piranu smo za velikonočne praznike doživeli predsezons-ki prometni kaos. Parkirišče je bilo nabito polno. Enodnevni izletniki, ki so se pripeljali s svojimi avtomobili, so popoldne pri izhodu s parkirišča čakali debelo uro ali celo dve. Res je, da je temu popolnemu neredu botrovalo tudi pomanjkanje šoferske kulture: vozniki, nestrpni zaradi prometnega zamaška, so vsevprek trobili na avtomobilske hupe, se zmerjali in bil je celo primer fizičnega obračunavanja. Če bo med turistično sezono takšnega prometnega nereda še kaj, bo turiste minila želja, da bi obiskovali naš kulturno zgodovinski biser, kakršen je Piran! No, na velikonočno nedeljo so se po kakšnih dveh kaotičnih urah na parkirišču vendarle prikazali redarji in voznikom pomagali pri izstopanju. Naj pripomnem, da je redarjev na Fornačah po navadi zmeraj dovolj, ko je parkirišče na pol prazno. Ko kakšen neprevidni voznik parkira svoj avto, namesto na parkirišče ob cesto pri tamkajšnjih hišah, ga redarji radi prav kmalu »obdarijo« s kaznijo. Tu bi še dodala, da smo se stanovalci, ki živimo na Fornačah, morali skorajda odpovedati obiskom. Kajti parkirnina je draga, tolerance do naših obiskov pa ni...
Žal je promet na Fornačah organiziran, kot pač je. Prepričana sem, da bi prometni režim lahko bil prijaznejši predvsem do pešcev, ki se morajo zdaj pretežno umikati vozilom. Predvsem bi pomagal boljši (beri: prijaznejši) odnos redarjev oziroma tistih, ki vzdržujejo prometni režim, do domačinov in gostov.
Danica Lapanja Kekič
Gimnazijci so v mestu
Res so drzni ti mladi ljudje, ki obiskujejo Gimnazijo Piran, kot jih pravzaprav vzpodbuja tudi napis v avli njihove šole: Drzni si biti moder.
Tako skupini dijakov in njihovim mentorjem na Bolniški ulici v Piranu, kjer ima šola sedež, uspeva zastopati svoje in gimnazijsko ime na razstavah, tekmovanjih, tekmah, zborovanjih, srečanjih... Aprila so v piranski galeriji Studio Gasspar članice likovnega in člani fotografskega krožka razstavljali svoje slike oziroma fotografije, na katerih je prevladoval motiv bark. Potem pa so - 7. maja - svojo ustvarjalnost gimnazijci prikazali še v gledališču Tartini s kulturno zabavno prireditvijo, s katero so se poskusili vključiti v ugašajoči utrip starega mesta in ga tudi - uspešno - za nekaj časa tudi oževili.
DOBROTA JVI SIROTA
PROSTOVOLJCI ŽE DEJAVNI!
21. april je bil posvečen mednarodnemu dnevu prostovoljstva mladih. Da so se člani Študijskega krožka »Kako postati prostovoljec«, ki deluje v vrtcu Mornarček Piran v okviru Andragoškega centra Slovenije, odločili za pravo temo, jim potrjujejo že prve oblike sodelovanja in aktivnosti. V študijski krožek so se vključili posamezniki z najrazličnejših delovnih področij, ki se zavedajo pomena prostovoljstva in čutijo, da je potrebno tudi o tem čim več vedeti, pa tudi, da se je treba med sabo povezobvati.
Obiskovalci krožka so ugotovili, da še premalo poznajo delovanje posameznikov in društev v naši družbi in okolju, ki si prizadevajo za izboljšanje kvalitete življenja. V skupino so se vključili predstavniki vrtca, osnovnih šol, Gimnazije Piran, Društva prijateljev mladih, Rdečega križa, Društva invalidov, Planinskega društva, Centra za socialno delo, Studia galerije Gasspar, Turističnega društva, Kluba študentov občine Piran - skratka tisti, ki vedo, da naša družba ne more temeljiti le na tržnih zakonitostih. Člani krožka so na svojih rednih srečanjih spoznavali predvsem vlogo prostovoljnega dela, oblike prostovoljstva, pravila delovanja ter se učili oblikovanja programov in projektov. Že med potekanjem krožka pa so se začeli člani povezovati in sodelovati. Tako na primer že prihajajo dijakinje - prostovoljke Gimnazije Piran, ki jih vodi mentorica Miranda Majcen, v vrtec
Mornarček Piran in Enoto Barčica v Portorožu, kjer malčkom nudijo svojo pomoč. Obiskujejo pa tudi bolne v izolski bolnišnici, pomagajo pa še v azilu za izgubljene živali in sodelujejo na radiu Tartini. V osnovni šoli Vincenzo de Gastro Pirano so člani krožka pripravili predavanje z delavnico, na kateri so učenci predmetne stopnje spoznali pomen pro-
Mladinskega centra bo temeljilo pretežno na prostovoljnih aktivnostih mladih za mlade. Prostovoljce, ki bodo pripravljeni podariti svoj čas, svoje znanje in izkušnje tistim, ki to pomoč potrebujejo, bo seveda potrebno usmerjati, jim pomagati, nuditi podporo in usposabljati.
Dvanajst članov študijskega krožka - vodila ga je gospa Natalija Planine - je svoj čas, znanje in izkušnje nesebično izmenjevalo ob medsebojnem učenju in pomoči prijaznih zunanjih sodelavcev (Milice Maslo, Janje Palakovič). Spoznali so se med sabo in tako bodo z nadaljnjimi povezavami in medsebojno pomočjo ter podporo - morda še uspešnejši. Seveda bi jih veselilo, če bi se jim pridružil še kakšen prostovoljec.
stovoljnega dela v osnovni šoli, pa tudi kako se lahko sami aktivno vključijo v prostovoljne dejavnosti pod mentorstvom učiteljev in ob podpori staršev.
Nekaj članov krožka je vključenih tudi v programski svet nastajajočega Mladinskega centra v Piranu (nastaja v bivšem pionirskem domu v Rozmanovi ulici), kjer bodo pridobljeno znanje lahko s pridom uporabili pri oblikovanju nastajajočih programov. Delo
ODHOD PIRANSKIH KRVODAJALCEV V CASTEL GOFFREDO
Kot smo že poročali, bodo letos piranski krvodajalci gostje krvodajalcev iz pobratenega mest Castel Goffredo v sosednji Italiji, ki jih bodo gostili v svojih domovih. Obisk naših krvodajalcev bo predvidoma 2. in 3. junija letos. A.V.I.S. iz Castel Goffreda (njihova krvodajalska organizacija) praznuje namreč letos 40-obletnico delovanja, pobratenje s piranskimi krvodajalci oziroma z našim Rdečim križem pa že tudi traja vrsto let - kar trideset! Prav to plodno sodelovanje je leta 1993 pripeljalo k pobratenju obeh občin.: piranske in občine Castel Goffreda. Rdeči križ Piran pripravlja obisk okoli petdesetih svojih krvodajalcev, naših občanov v Castel Gotfredo, zato prosijo tiste krvodajalce, ki se želijo udeležiti dvodnevnega obiska v Italijo, naj to sporočijo do 17. maja letos.
Prijavijo se lahko vsi, ki so kri darovali vsaj enkrat, lahko pa poleg povabijo še spremljevalca oziroma spremljevalko. Izlet je brezplačen; udeleženci pa imajo moralno obveznost, da bodo čez dve leti, ko bodo prišli k nam na obisk prijatelji iz Goffreda, vrnili gostoljubnost in jih sprejeli v svojem domu.
Kogar zanima udeležba na srečanju v Castel Goffredu, se lahko prijavi na sedežu Rdečega križa Piran, Ulica IX. korpusa 10 v Piranu ali po tel. 673-44-62 (do vključno 17. maja 2001).
USPELA HUMANITARNA AKCIJA
Kdor čaka, ta dočaka, pravi stari ljudski pregovor. Pred dobrim letom je Območno združenje Rdeči križ Piran pozvalo javnost, naj sodeluje v akciji zbiranja finančnih sredstev za nakup invalidskega vozička za gospo Ingrid Velikajne iz Parecaga. Konec marca letos je s pomočjo številnih donatorjev uspelo zbrati 1.586.818,62 sit - največji donator je bila zavarovalnica Adriatic iz Kopra - s čemer so lahko nabavili sodoben invalidski voziček za gospo Ingrid.
Upamo, da bo novi invalidski voziček v veliko pomoč g. Velikajne pri premagovanju številnih arhitektonskih in drugih ovir v okolju!
OZ RKS Piran

Mladi se učijo humanosti - Učenci osnovne šole Cirila Kosmača, člani krožka Rdečega križa, ki ga vodi njihova učiteljica Zlata Milic, so nedavno obiskali transfuzijsko postajo, ki ima svoj prostor v izolski bolnišnici. Mladim obiskovalcem je višja medicinska sestra razkazala prostore, pojasnila, kako jemljejo kri in kako jo shranjujejo. 0 tem, kako humano je biti krvodajalec, so potem mladi člani Rdečega križa v šoli poročali svojim sošolcem.
Sožitje v praksi
Aprila letos je na Reki potekalo šesto srečanje srednješolcev iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Udeležili so se ga dijaki Znanstvenega liceja Galileo Galilei iz Trsta - Liceo Scientifico Statale »Galileo Galilei« di Trieste, Prve reške hrvaške gimnazije - Prva Riječka Hrvatska Gimnazija, Gimnazija Antonio Antonio Sema iz Portoroža -Ginasio Antonio Sema in Gimnazije Piran. Tema tokratnega enodnevnega srečanja je bila kampanja proti mučenju, ki jo v letošnjem letu podpira Amnesty International. Dijaki so najprej predstavili svoje videnje in raziskave na dogovorjeno tematiko, preostali del srečanja pa je minil v sproščenem druženju.
Srečanja dijakov in učiteljev različnih šol in iz različnih držav so vedno dobrodošla popestritev ustaljenega šolskega ritma. Dijaki, verjamemo pa, da tudi učitelji, z veseljem sprejmejo izziv za drugačen način dela, ki ne pomeni samo spoznavanje nove učne snovi, ampak omogoča tudi prijetno druženje, razvijanje ustvarjalnosti, ki ponuja možnost, da vsakdo udejanji svoje zamisli. Takšno razmišljanje je vodilo tudi profesorico Loreno Štemberger, ko se je odločila, da piranski gimnazijci sodelujejo tudi na letošnjem srečanju srednješolcev treh sosednjih držav. Pri tkanju vezi ni toliko pomembna tematika, temveč predvsem možnost, da mladi sodelujejo, si izmenjujejo misli, mnenja... Tovrstno srečanje je v naši šolski praksi že ustaljeno; seveda se že zdaj dijaki veselijo prihodnjega srečanja, kjer bodo lahko obudili stara in sklepali nova prijateljstva! Ker pa je uresničitev tega, za kar se večina ljudi zavzema: uresničevanje kakovostnega sožitja med sosedi.
Lorena Štemberger
srečanje celotne mreže unesco ASPnet Slovenije
Aprila je v Celju potekal Festival vzgoje in izobraževanja 2001. Drugi dan se ga je udeležila, skupaj z ostalimi članicami UNESCO šol, tudi osnovna šola Cirila Kosmača Piran s svojim projektom KIK - korenine in krila.
Kaj pomeni kratica KIK, nam je povedala ravnateljica piranske osnovne šole in koordinatorica UNESCO ASP net mreže Slovenije, gospa Alenka Aškerc Mikeln: "Smo družina šol v Sloveniji. Razvijamo svoje korenine in krila. Korenine nam naša srca in dušo trdno sidrajo v domačem kraju in domovini, krila pa nas povezujejo s prijatelji širom sveta."
Razen piranske šole Cirila Kosmača, se je v Celju predstavila celotna družina UNESCO ASP šol s svojimi projekti. Razveseljivo pa je tudi to, da je izredno aktiven član tudi naš piranski Vrtec Mornarček s projektom Vzgoja za ohranjanje vrednot obzidanih med - Obzidna mesta Piran - Ptuj -Škofja Loka (o čemer smo v Portorožanu pisali v prejšnji številki).
M.Š.
Ravnateljico OŠ Cirila Kosmača Piran, gospa Alenka Aškerc Mikeln, ki je tudi koordinatorica UNESCO ASPnet mreže Slovenije, med govorom na celjskem srečanju.
V okviru programa Računalniško opismenjevanje bo na Osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu od 17. do 19. maja letos potekala že šesta mednarodna izobraževalna računalniška konferenca MIRK 2001. Vodilna tema konference je uporaba informacijsko telekomunikacijskih tehnologij pri pouku in sicer bodo udeleženci razpravljali o novih didaktičnih pristopih vključevanja projektnega dela preko Interneta v povezavi z učnim načrtom, multimedialnosti pri pouku, izobraževanju na daljavo (poučevanje in učenje preko računalniških komunikacij).
* I/ okviru šole smo odpotovali na srečanje srednješolcev na Reko. Bilo je zelo zanimivo, saj smo še bolj spoznali delo Amnesty International.
N temo Zaustavimo mučenje smo izdelali dva plakata, na katerih smo predstavili različne načine mučenja in 12 zahtev, ki jih Al podpira za zaustavitev mučenja. S kratko gledališko igro smo prikazali različne oblike mučenja in opozorili na akcije Al.
Z zanimanjem smo si ogledali tudi prispevke ostalih šol. Tudi ostali srednješolci so predstavili svoje delo na plakatih in pripravili krajše dramske uprizoritve.
Enourni sprehod po Opatiji smo izkoristili, da smo se dijaki različnih šol bolje spoznali, se pozabavali in fotografirali. Sproščeno druženje smo nadaljevali malo pod vrhom Učke, kjer smo še malo poklepetali in ugotavljali, da so dnevi kakršen je bil petkov, najlepši šolski dnevi.
Slovo je prišlo prehitro, navezali smo nove stike, spoznali nove prijatelje. Ugotavljava, da smo dijaki vsepovsod enaki, polni dobre volje, veselja in zadovoljni, ko nam srečanja, kakršno je bilo na Reki, polepšajo enolične šolske dneve.
Karin Bandelj, Petra Jančar
AI sentiero dell* amicizia - Nell* ambito del progetto Scuola Aperta, il Ginnasio Antonio Sema di Pirano al inizio di questa primavera ha organizzato un' escursione lungo la Val Rosandra - Dolina Glinščice con študenti e genitori. La splendida giornata primaverile ha accompagnato i passi della comiti-va, guidata dai proff. Jurman e Medeot attraverso il parco naturale, e' giunta fino al paese e valico di Bottazzo - Botač, ove si stava svolgendo la 20o edi-zione dell' iniziativa Confini Aperti - Odprte Meje. Una foto-ricordo sotto I'arco fiorito, simbolo di pace, di fratellanza, di collaborazione tra le popolazioni delle due parti del confine, ha suggellato la partecipazione alia simpatica e meritatoria iniziativa.
Al ritorno, al Centro Visite di Bagnoli - Boljunec, si e' visitata la mostra »70.000 anni fa sul Monte Carso«, dedicata ai ritrovamenti archeologici e paleontologici della ormai celebre Caverna degli Orsi, situata sui contrafforti della valle, il cui studio, curato dall' Universita1 di Pisa, continua a riservare nuove emozionanti scoperte.
Un caldo ringraziamento ai partecipanti e arrivederci alia prossima escursione.
USTAVNO SODIŠČE ZAKUUČILO ZGODBO O BERNARDINU
Ustavno sodišče R Slovenija je zavrglo pobudo nekaterih krajanov Portororoža in Pirana - zastopa jih odvetnik, mag. Josip Rugelj - za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka, ki ureja območje tako imenovanega morskega parka Laguna Bernardin. Odlok je občinski svet Občine Piran sprejel proti koncu lanskega leta in člane sveta skoraj razpolovil na tiste, ki so bili za odlok in tiste, ki nasprotujejo načrtovanemu posegu, kateremu je odlok prižgal zeleno luč: Hoteli Bernardin nameravajo na mestu sedanjega mand-rača v hotelskem kompleksu zgraditi večji bazen na prostem. Prav zaradi sprejetja tega odloka je mag. Rugelj tudi protestno izstopil iz občinskega sveta in hkrati napovedal, da bo sprožil presojo njegove ustavnosti. Zanimivo je, da je odlok - kot pred tem člane piranskega občinskega sveta - pri presojanju razdelil tudi ustavne sodnike: pet jih je menilo, da je odlok v skladu z ustavo, štirje pa so bili nasprotnega mnenja, med njimi tudi dr. Ciril Ribičič, ki je dal tudi svoje ločeno odklonilno mnenje.
Krajani, ki so spodbijali ustavnost piranskega odloka, so se sklicevali, da jim bodo s posegom na Bernardinu kratene pravice uživanja priobalnega pasu in da lahko sprememba mandrača postane nevaren presedens, ki bi za sabo potegnil še druge grobe posege v slovensko morsko obalo. Zagovorniki odloka in Občina Piran pa pravijo, da je mandrač z betonskim dnom nastal umetno in da zato v bistvu ni morje. Predvsem pa da je v odloku izrecno določena širina sprehajalne poti, kolesarske steze in dostop za intervencijska vozila. Glavni razlog, s katerim je Ustavno sodišče - s sicer zelo tesnim izidom glasovanja - zavrnilo pobudo krajanov, pa je, da pobudniki nimajo pravnega interesa za izpodbijanje planskega akta ( s čemer se, kot smo zapisali, ne strinja ustavni sodnik , dr. Ribičič.)
L.S.Z.
Rim
Turistični krožek Gimnazije Piran je letos pripravil ogled kar dveh evropskih prestolnic: Dunaja (o čemer smo na kratko že poročali) in Rima. Na pot v Rim so se dijaki, kakor je v navadi, kadar se na izlete odpravljajo z mentorico turističnega krožka, Polono Senčar, predhodno pripravili in vsak je predstavil kakšno zanimivost večnega mesta. Gradivo je Polona nato uredila in zbrala v skripto, kar je hkrati lep spomin na izlet.
Naši izletniki so si v Rimu imeli kaj ogledati: najprej so videli monument Altare della Patria z večnim ognjem, neke vrste simbol vseh simbolov. Potem je bilo na vrsti vzpenjanje na prvega od dveh vrhov Kapitola z Michelangelovim trgom in Kapitolskimi muzeji, od koder je lep razgled na Foro Romano. Sledil je posvetni vrh, kjer so mladi popotniki pred cerkvijo Santa Maria in Aracolei pričakali svoj prvi sončni zahod v Rimu. Zvečer je bil prvi cilj trg Navona s tremi fontanami, med katerimi je nedvomno najbolj
Gimnazijci in profesorji so, utrujeni od ogleda vseh rimskih lepot, omogali na stopnišču Piazze di Spagna...
znana Berninijeva Fontana dei quattro fiumi. Pozoren obiskovalec lahko opazi, kako se je Bernini poigral s svojo umetnino. Kipu moža, ki predstavlja enega od tedaj znanih kontinentov sveta, je dvignil roko v obrambo proti cerkvi Sant' Agnese, saj je svojemu tekmecu Borrominiju očital, da ni dovolj stabilna in da se bo vsak čas zrušila na trg. Naslednja postaja je bil mogočni Pantheon, ki danes služi kot katoliška cerkev. Seveda gimnazijci niso pozabili vreči kovanca v Fontano di Trevi, saj legenda pravi, da si s tem dejanjem zagotoviš ponoven obisk starodavnega mesta. Seveda ni šlo brez obiska Španskega trga, nekakšnega shajališča mladih, ki ure in ure presedijo na širokih stopnicah: Piazza di Spagna je dobesedno preplavljena z mladimi. Rim pa je preplavljen tudi z maroškimi uličnimi prodajalci, ki mimoidočim ponujajo razne posterje, igrače, vrtnice ipd., v deževnih dneh pa dežnike najrazličnejših barv, kar lahko postane prav nadležno. Naslednje dni so si sledili še ogledi Vatikana in Bazilike svetega Petra, ki hrani, med drugimi lepotami, tudi Michelangelovo skulpturo Pieta\ Ogledali so si tudi Sveta vrata, ki jih odprejo vsakih 25 let, ob jubilejnem letu. Baziliko straži švicarska garda, oblečena v pisane uniforme, ki spominjajo skorajda na cirkuške klovne. Potem so bili na vrsti Vatikanski muzeji, kjer je med najzanimivejšimi Sala delle mappe s starimi zemljevidi. Morda je nekatere Sikstinska kapela nekoliko razočarala, a najbrž zato, ker so bila pričakovanja prevelika in si jo človek predstavlja še veličastnejšo, kot je v resnici. Na rimskem Coloseju lahko naletiš na v starorimsko opravo napravljene Rimljane, ki so se pripravljeni s turisti za lepe den-arce tudi slikati. Naleteli so tudi na inženirsko fakulteto, katere atrij z vodnjakom na sredini spominja na križni hodnik v Piranu.
K.R.
Maj 2001
Da bi bilo otroštvo srečno...
Tudi v lucijskem vrtcu Morje poleg rednega vzgojnega dela potekajo še mnoge druge dejavnosti, ki jim zdaj navadno rečemo ustvarjalne delavnice: likovna, pravljična, plesna, glasbena, naravoslovna, pa Bralni polžek in knjižnica. Delavnic se udeležujejo otroci, ki to želijo, sproščeno in igrivo, a tudi ustvarjalno, njihovi starosti primerno.
Z otroki v jaslih vzgojiteljice prepevajo ob kitari, flavti in električnem klavirju ali se igrajo z lutkami, s starejšimi pa pripravijo plesni ali pevski nastop. Malčkom med drugim in šestim letom je na voljo knjižnica, ki jo po potrebi spreminjajo v glasbeni ali pravljični prostor. Lahko pa se na primer predajajo likovnemu ustvarjanju, saj so jim na voljo najrazličnejši materiali, iz katerih oblikujejo, slikajo, gnetejo, lepijo... Tako so otroci iz odpadnega materiala sestavili celo pohištvo za delavnico.
Novost tega šolskega leta so v Luciji popoldanske ustvarjalne delavnice, ki so povrhu brezplačne! Doslej sta že bili likovna in glasbenega delavnica, na vrsti pa bo še naravoslovna. Pri likovni delavnici so otroci oblikovali iz slanega testa, slikali s čopiči, risali z voščenkami, suhimi barvicami, flumastri, poslikavali majice, oblikovali in gnetli s plastelinom, ustvarjali v peskovniku v igralnici, izdelovali recikliran papir, oblikovali morsko dno iz odpadnega materiala (volne, papirja,
V Galeriji Hermana Pečariča v Piranu bo 15. maja ob 19.30 predstavitev projekta in otvoritev razstave Štanjel, prostor, ki čaka, katerega avtorja sta Vanja Kulnik in Bojan Bole. Projekt je nastajal dve leti (dokončan je bil oktobra lani) ob podpori sredstev PHARE za čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Italijo, sodelovali pa so predšolski otroci iz šempetrskega vrtca, dijaki goriškega liceja S. Gregorčič iz Gorice in domačini iz Štanjela. S to multimedijsko predstavitvijo uspešno realiziranega projekta v Štanjelu se napovedujejo delavnice, ki jih bosta avtorja vodila v jesenskem času v Piranu.
školjk, trakov, krpic...), izdelovali novoletne čestitke... Pri glasbeni delavnici so otroci prepevali že znane in se učili novih pesmi (Marko skače, Priletela muha, Jaz sem muzikant, Maškare...). Spoznavali so male ritmične instrumente (bobni, palčke, ropotulje, ksilofone, tamburine...) in igrali na inštrumente iz naravnih materialov (piščali iz bambusa, ropotulje iz buč, orehovih in kokosovih lupin, žeblji...). Igrali so se glasovnih iger (odmev, AEIOU...), pa glasbeno-didaktičnih iger (Kateri instrument je to?, Lovci, medvedi, miške, Prodajamo radio...). Izdelovali so tudi glasbila iz odpadnega materiala (ropotulje iz lončkov, glasbene orgle iz steklenic, glasbene škatle oz. citre iz papirnatega tulca - KAZU...) ter nanje tudi zaigrali. Poslušali so glasbeno pravljico in ob njej prepevali. Za zaključek so svojo glasbeno uro prikazali še staršem.
Pripravljajo pa že tudi naravoslovno delavnico
in delavnico s poskusi. Že vse šolsko leto otroci v lucijskem vrtcu gojijo v vivariju paličnjake, ki jih seveda tudi ves čas opazujejo, božajo in hranijo. Spoznavali pa bodo še - na primer rast/kaljenje fižola v različnih pogojih. Izdelali bodo papirnato vetrnico in spoznavali - energijo vetra. Ob lepem vremenu bodo seveda rajši zavili v naravo, kjer bodo otroci lahko nabirali rastline in cvetje ter tudi izdelali herbarij. Na morski obali bodo nabirali
naplavine (kamne, školjke, odpadke...) in jih uporabili za izdelavo umetnin. Pesek na plaži je primeren za marsikaj - tudi za risanje... Ves čas pa se bodo malčki iz lucijskega vrtca »igrali« ekologijo.
»Ko opazujem in poslušam otroke, kako pri ustvarjanju in igri ravnajo in se pogovarjajo, občutim, kako v otroški domišljiji odseva resničnost življenja, ki jih obdaja. Otroci so le ob igri sproščeni in so to, kar so. Izrazijo svoje misli, želje, srečo, kar doživljajo, čutijo ali si želijo. Marsičesa ne zmorejo (še) izraziti v besedah - lahko pa z igro. Ustvarjamo in učimo se ob igri; to otrokom nudi možnosti preživljanja trenutkov srečnega otroštva,« pravi vzgojiteljica Leonora Bradetič o svojem delu z malčki v lucijskem vrtcu Morje.
/Ä
-----	^-o
na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro priprav ljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
Pred občnim zborom društva Univerze za tretje življenjsko obdobje
Člane Univerze za tretje življenjsko obdobje in njihove simpatizerje obveščamo, da bo letošnji redni letni občni zbor društva v četrtek 31.5.2001 ob 10.30 v Krajevni skupnosti Lucija.
Po občnem zboru, predvidoma ob 13. uri pa bo v novem delu Trgovsko poslovnega centra v Luciji (poleg nove avtobusne postaje) otvoritev razstave likovnega krožka, ki je potekal od oktobra lanskega leta • vodi ga Suzana Bertok - ter predstavitev izdelkov keramične delavnice, ki jo je vodil Robert Čelič. Obe dejavnosti sta potekali v prostorih Osnovne šole Lucija.
Udeleženci »umetniki« so spoznavali osnove likovne teorije in možnosti izražanja v različnih tehnikah in materialih. Obdelali so osnove slikovnega, grafičnega in kiparskega področja.
Z lanskega ustanovnega občnega zbora društva
Univerza za tretje življenjsko obdobje - bil je 1. junija 2000 v KS Lucija. Ob letošnjem občnem zboru, ki bo 31. maja, pa bo zagotovo še bolj živahno kot lani, saj je bilo medtem opravljenih že okoli 600 ur pouka v krožkih, delavnicah, ekskurzijah, pohodih,, predavanjih, debatnih krožkih...
Med predavatelji so člani Univerze za tretje življenjsko obdobje v učilnici osnovne šole Lucija gostili tudi mag. Iztoka Ostana, ki jim je praktično prikazal, kaj lahko sami naredimo za svoje zdravje, ko odpovedo zdravila (na fotografiji je mag. Ostan pokazal, kako se pridobi pšenični sok).
Kresovanje in... pomladni utrinki piranskih tabornikov
Pomlad je tu, in... piranski taborniki z njooooo. STOP
Aprilsko pirhovanje je za nami, pred nami pa maj, maj ljubezni poln seveda, taborniki vemo to. Predzadnjo aprilsko noč so po napornem nekajdnevnem pohodu z nami prespali utrujeni ljubljanski taborniki in tabornice »Bičkove skale«... pravijo, da bodo še prišli na našo »taborniško«. Zjutraj - slovo z željo na ponovno snidenje... Potem so tu še zadnje priprave na taborniško kresovanje v čast prazniku dela, 1. maju.
Taborniki smo na predvečer delavskega praznika pripravljali »ogenjeno« prizorišče, tabornice pa so pripravljale družabni večer. Tabornik kuhar je garal kar pozno v noč in je pripravljal odlično hrano, od čevapčičev do polente in tudi školjk. Seveda nismo pozabili naših preljubih staršev, zato so očetje priskrbeli toliko lesa, da bi lahko kresovali tri dni skupaj, mame pa so napekle toliko slastnih potic in zavitkov, da se nam še danes cedijo sline... Zvečerilo se, ogenj je zagorel z vsemi častmi...v spremstvu kitare smo prepevali še zelo pozno v noč.
Vabimo vas, da se nam pridružite - predvsem osnovnošolce in osnovnošolke - in uživate z nami v sožitju z naravo. 2. junija je na sporedu tudi orientacijsko tekmovanje v počastitev 50. obletnice tabor-ništva v Sloveniji!
Vsi ki bi radi tekmovali in se zabavali z nami bodite pozorni na obvestila! Kogar taborništvo zanima in bi se nam rad pridružil, naj se kar oglasi eno od nedelj, ob enajstih dopoldan, na našem taborniškem kotičku na Arzah (nad Fieso).
Še se bomo oglašali v Portorožanu, kjer bomo objavili rezultate našega tekmovanja in vam poročali o našem delu, zato bodite pozorni!
Prisrčen taborniški pozdrav
Za rod Sergeja Mašere Piran zapisal: tabornik Janez Urevc Maj 2001	portorožan št. S
• Krajani z Belega Križa so nas opozorili na ožgani kombi, ki krasi njihovo okolico (parkiran je ob Belokriški cesti) že kakšnih deset dni... in predlagajo, da bi ga vendarle kdo odstranil...
FOLKLORNO DRUŠTVO VAL PIRAN PRAZNUJE SVOJIH PRVIH 40 LET
Vse se začne ob 19. uri, ko pride na vaje po stažu mlajša skupina. Dekleta si spnejo lase v čopke, da jim med vajo ne bi opletali po obrazu, oblečej si dolga krila, da lahko vadijo tudi istrsko držo, obujejo copate. Za fante je ta postopek krajši. Ker jih večina nima dolgih las, si jih že doma uredijo z moi nimi pripomočki, oblečejo kratke hlače in že so pripravljeni na začetek učenja, ponavljanja in obnavljanja plesnih korakov, ki jih že štirideset let ohranjs jo plesalci in plesalke folklorne skupine, da ne bi šli v pozabo.
Plesalci se prvo uro vaj učijo novih korakov ljudskih plesov določene slovenske pokrajine, ki jih združujejo v koreografije, katere so sestavili priznani ljudje slovenske folklore (kot sta npr. Mirko Ramovš in Andrej Butina). Pri tem spremljajo ples s petjem, za glasbeno spremljavo pa skrbijo Alen, Manuel ali Dean, kar trije harmonikaši. Uro kasneje se jim pridruži še Igor, če ga pot pripelje mimo, pa tudi Marsell.
Vaje tečejo sproščeno, veselo in hkrati tudi intenzivno, saj so vodje vaj -Irena, Boris, Borut in Nina - precej zahtevni učitelji. Končno se folkloristom pridružijo še preostali: skupina vestnih in marljivih plesalcev in plesalk, ki s svojo dobro voljo pomagajo pri ohranjanju slovenskega ljudskega izročila na piranskem koncu. Tako je sedaj na vajah okoli 35 plesa željnih plesalcev in godcev, ki samo čakajo na obvestilo, da gredo plesat v tujino ali na kakšen skupni dopust. Treba pa je tudi vedeti, da so dekleta in fantje pri piranski folklorni skupini Val vsi med seboj zelo povezani in da se veliko družijo tudi izven vaj, pa tudi to, da marsikatero noč »prebandajo« ter skupaj preživijo marsikateri dopust (tako so bili na Kanarskih otokih, na Kreti, v Amsterdamu, na Siciliji,...).
V prostoru vlada kaos, ki ga uspe preglasiti le zvok harmonik; vaje se začno. Skupina je trenutno žal brez mentorja; vodijo jo štirje zgoraj omenjene vodje, pomagata pa jim Nadja Žerjal in Valter Surina, pri novem projektu pa sodeluje tudi Mojca Lepej. Dobra volja in prijateljstvo pa sta gonilna sila vseh.
Glavna motivacija za ves trud so trenutno priprave na slavnostni nastop o 40. obletnici nastanka piranske folklorne skupine, ki bo 9. junija leto zvečer na letnem prizorišču Avditorija v Portorožu. Vstopnine ne bo.
Valovci želijo svojo obletnico resnično dostojno proslaviti, zato jo priprav jajo že dve leti. Bodite prepričani, da bo tistega junijskega večera kaj videl zagotovo čaka gledalce nepozaben večer, ki ga bodo piranski folkloristi pr pravili z gosti z Augsburga. Pričakujemo vas.
N. I
Piransko društvo upokojencev organizator letošnjih športnih iger Primorske
Na rednem občnem zboru društva upokojencev Piran, ki je bil 6. aprila v Taverni v Luciji, se je zbralo več kot sto članov iz cele občine. Zbor je prera-stel v prijeten družabni dogodek, priložnost za srečanje članov in za pregled dela društva v preteklem obdobju.
0 delu društva in o problematiki starejše generacije ter o načrtih za letošnje leto je obširno poročala Roža Kandus, ki je zbor tudi vodila. Finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora je podala tajnica Ivanka Cividini. Poročila, ki jih je dopolnil predsednik Božo Cividini, so bila ugodno sprejeta. Zbor so pozdravili gostje iz obalnih društev upokojencev, občinskega društva invalidov, z Občine Piran in Marjan Krapež kot predstavnik predsedstva Zveze društev upokojencev Slovenije. Razpravljalci pa so izpostavili krivič-nost načina usklajevanja pokojnin po odstotkih, ker to najbolj prizadene upokojence z nizkimi pokojninami. Po zaključki delovnega dela zbora je sledil neuradni del srečanja ob zakuski in glasbi, na katerem so se člani še posebej razživeli. Večer pa so še posebej dopolnili pevci z domačimi napevi.
Upokojence no na zboru tudi seznanili, da bo letos piransko društvo upokojencev prevzelo organizacijo Športnih iger Primorske, ki se jih bodo udeležile ekipe upokojencev vse Primorske. Pomerile se bodo v šahu, streljanju, balinanju, reševanju križank in pikadu. Pokroviteljstvo nad igrami je prevzela naša županja Vojka Štular. Seveda pa bodo igre lahko uspešne le ob pomoči čimvečjega števila članov društva.
Darinka Šušteršič

Podjetje za gradbene storitve in inženiring Obala 55 - Portorož
GSM:
Tel.: Fax:
041/618-541 041/618-541
639-283
630-911
718-142
05/674-62-30
05/677-04-26
tSot кл
Obala 55, PORTOROŽ
Uspešne mažoretke
Društvo mažoretk Morje Piran, ki deluje pod strokovnim vodstvom gospe Ane Rat, se je udeležilo petega državnega tekmovanja mažoretnih skupin Slovenije, ki je bilo 21. in 22. aprila na Ptuju. Sodelovalo je 18 mažoretnih društev iz vse Slovenije z več kot 250 nastopajočimi.
Članice mažoretne skupine so učenke osnovnih šol Piran, Lucija in Koper ter dijakinje Gimnazije Piran in srednje frizerske šole Koper. Tekmovanja so se udeležile v različnih kategorijah in disciplinah ter domov prinesle kar pet zlatih, dve srebrni in eno bronasto medaljo. Urša Simič je bila prva v skupini, kjer so tekmovale posameznice do 10. leta (freestyle), prvi sta bili tudi Andreja Zankoč in Tanja Sredojević, ki sta tekmovali v duetu, prav tako v skupini do 10 let. V kategoriji solo junjior je Monika Sajinčič dosegla drugo mesto, Elena Zlatič pa tretje. V skupini solo pari sta se Zlata Okugic in Mojca Podjavoršek uvrstila na prvo mesto. Na drugem mestu je v freestylu junior pristala Zlata Okugić. Mirjana Sredojevič in Mirela Begic sta v tekmovanju parov (freestylu junior) zasedli prvo mesto. V tekmovanju skupin pa je v Marsching disciplini junior mala skupina zasedla prvo mesto, v skupini A Group-senior pa drugo. Na osnovi doseženih rezultatov, zbranih točk, medalj in pokalov je Društvo mažoretk Morje Piran prejelo tudi srebrni ekipni pokal. *
Oh, kako smo kulturni!
V portoroškem osrčju kulture, v Avditoriju, med srečanjem slovenske filmske smetane, Festivalom slovenskega filma, »se je« razbilo stojalo, v katerem Rdeči križ zbira denarne prostovoljne prispevke (prostovoljci Rdečega križa mu popularno pravijo marsovček). Denar iz marsovčka sicer ni izginil, je pa uničen. Nabava novega pa stane okoli 30.000 SIT (več, kot se navadno v njem nabere denarja).
ZfiKLJUCNfi GRfiDBENtf DELfi
Franjo PERAS, s.p. Senčna pot 17, PORTOROŽ, GSM: 041/788-126
KOZMETIKA - PARFUMERIJA
Obala 33, Portorož, Tel.: 674-84-20
V naši ponudbi na/dete takorekoč vse, kar potrebuje sodobna ženska za nego telesa in obraza.
Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš, Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE, ESCADA, ...
Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažistko Irino Jurman, ki bo vsako soboto V Sßuijunihii. Naročite se lahko po telefonu 674-84-20.
Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže.
Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure.
TARTINI, PIRANSKI ZAKLAD
7. in 8.apriia je v Piranu potekala prireditev "Posvečeno Tartiniju". Pri pripravi in izpeljavi programa so sodelovali Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Avditorij Portorož, Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana in samostojna muzikologinja Luisa Antoni iz Milj pri Trstu. Simpozij o Tartiniju so podprli občina Piran, Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, gostišče Zlato sidro iz Portoroža in Piranesi Hotels iz Pirana.
Strokovni del programa je bil mednarodni muzi-kološki kolokvij na temo "Tartini, maestro narodov, in kulturno življenje v istrskih mestih današnje Slovenije med 16 in 18.stole!jem". Darja Mihelič je govorila o gospodarstvu in kulturi primorskih mest od 16.do 18.stoletja. Helena Seražin o umetnostnih spomenikih Tartinijevega časa, Pierluigi Petrobelli, ta največji poznavalec Tartinjevega dela in življenja na svetu, o tem, kaj razkrivajo Tartinijeva pisma, Dalibor Miklavčič je analiziral nekaj Tartinijevih skladb, Enrico Carerri je govoril o izvedbah Tartinijevih del in njihovi razširjenosti v 20.stoletju, Luca Del Fra o glasbeni estetiki v korespondenci med Tartinijem in Riccatijem, Marc Desmet o usodi Tartinija v Franciji, Vanessa Ruggeri o Tartinijevih skladatel-jskih postopkih, Giovanni Guanti o Tartinijevi glasbeni teoriji in Luisa Anioni o primerjavi med Tartinijem in Luigijem Dallapiccolo, avtorjem skladbe Tartiniana.
V okviru simpozija sta bila tudi dva koncerta: prvega je imel Ljubljanski godalni kvartet in Luca Ferrini, večernega pa Komorni orkester Tartini iz Ljubljane. Igrali so skladbe Tartinija in drugih skladateljev. Predavatelji so bili veseli, da je kolokvij
potekal prav v Tartinijem rojstnem kraju in še celo v njegovi rojstni hiši. Ob tej priložnosti je Duška
Žitko predstavila svojo knjigo o Tartiniju. Vsa predavanja bo Znanstveno raziskovalni center iz Ljubljane izdal v posebnem zborniku.
Simpozij je bil namenjen predvsem glasbenikom in muzikologom, marsikaj zanimivega pa so lahko slišali tudi drugi Pirančani: v predavanju o gospodarstvu in kulturi na primer, da sta bili prvi humanistični središči na slovenskih tleh Piran in Koper. V predavanju o kulturnih spomenikih smo izvedeli, da ima Koper veliko palač bogatih družin, medtem ko so piranski meščani raje investirali v javno infrastrukturo in cerkve. Pierluigi Petrobelli je povedal, da so evropski znanstveniki (Rousseau, Freud, Jung...) visoko cenili Tartinija in mu celo pripisovali nadnaravne moči. Tartini je pisal Riccatiju o istrski ljudski glasbi, ki jo je dobro poznal, in o posnemanju narave v umetnosti. Pariške izdaje Tartinijevih del pričajo o razširjenosti in priljubljenosti Tartinijevih del v Franciji.
Napovedano je bilo tudi predavanje o Tartiniju v Pragi, vendar so dokumenti o tem še med papirji družine Kynski v praškem mestnem arhivu. Morda bo kdo uspel pripraviti ta prispevek do naslednjega kolokvija, ki bo če dve leti.
Nada Kozina
KULTURNO POLETJE 2001
Letošnje Kulturno poletje portoroškega Avditorija se je začelo že aprila z musicalom Gen Verde. V Portorožu se letošnje poletje obeta bogata bera prireditev. Kaže, da bo veselo. Naj posebej izpostavimo samo nekatere. K počitniškemu lahkotnemu vzdušju bo zagotovo pripomogla zabavno glasbena oddaja Zoom, ki bo 1.julija in festival Melodije morja in sonca (21.julija). Eden od vrhuncev portoroškega kulturnega poletja pa bo zagotovo 7. julija z Verdijevo opero Nabucco. V okviru Primorskega poletnega festivala pa bo 29.7. baletna predstava.
Sprehajalce na portoroški promenadi bodo ob nedeljskih večerih zabavali istrski ljudski godci, plesalci in pevci.
Glasbeno življenje v Piranu bo v sozvočju z njegovo žlahtno arhitekturo. V Križnem hodniku Minoritskega samostana, ki letos praznuje 700-letnico, bodo v znamenju že 23. Piranskih glasbenih večerov. V okviru Imaga Sloveniae bosta dva koncerta, Prvomajski trg pa bo zaživel v zvokih lahke glasbe.
Septembra bo mednarodni festival, posvečen orgelski glasbi. Kulturno poletje bo zaključil koncert glasbenikov in pevcev RTV Slovenija. Seveda pa bomo o poletnih prireditvah sproti še poročali. Zdaj pa še datume prireditev, ki se bodo zvrstile v naslednjih tednih v portoroškem Avditoriju (Amfiteater):
*	17. 5. 30a obletnica TV Koper,
*	2. 6. zaključna prireditev akrobatske skupine Flip
*	9. 6. 40a obletnica folklornih skupin Val iz Pirana in Ausburga
Literarna nagradna uganka - V prejšnji številki smo objavili kratek citat (In bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, kajti ta dan je počival od svojega dela, ki ga je storil, ko ga je ustvarjal) in vas spraševali, iz katerega dela smo ga vzeli. Prepričani smo, da ste vsi - ali skoraj - ugotovili, da je zgornji stavek iz Svetega pisma, iz zgodbe o stvaritvi sveta.
Pa se vendarle nikomur očitno ni ljubilo poslati odgovora! No, ker naša literarna vprašanja med bralci, kot kaže, niso najbolj priljubljena - smo se odločili, vsaj začasno, prenehati s književno uganko. Vendar pa, drage bralke in bralci, to vas nikakor ne odvezuje, da bi v roke vzeli kakšno dobro knjigo! Marksisti so nekdaj govorili: Knjiga je orožje, vzemi jo v roke. Mi pa v duhu sodobnih časov, ki propagirajo pravno državo, pravimo: (Dobra) knjiga je zakon!
* Društvo Obzorje - skupnost za novosti v duševnem zdravju Piran nudi brezplačno pomoč ljudem v duševni stiski. Pokličite med 10. in 14. uro na mob. tel.: 041/954-769. Društvo vabi tudi na svoje meditativne teke oziroma sprehode za izboljšanje duševnega zdravja. Dobivajo se ob petkih ob 16. uri pod Tartinijevim spomenikom.
Cognomi del comune di Pirano e del'lstria
Skupnost Italijanov "Giuseppe Tartini" iz Pirana je izdala knjigo z naslovom Cognomi del comune di Pirano. Prvi zvezek je izšel leta 1996, drugi 1998 in tretji 2000. Avtor je Marino Bonifacio, Pirančan po rodu, sedaj živeč v Trstu. Svoje življenje posveča raziskovanju zgodovine Istre.
Na osnovi raziskave priimkov ugotavlja, da se je v Istri ohranil stari romansko govoreči narod.
Seznam virov je bogat, od matičnih knjig do sodnih spisov, občinskih in trgovskih dokumentov. Črpa tudi iz sekundarnih virov, katerih množica priča o velikem zanimanju strokovnjakov za zgodovino Pirana, pa tudi o močnem čustvenem vzgibu, ki ga je sprožila nasilna izselitev starega prebivalstva po drugi svetovni vojni.
Iz dela razberemo ljubezen pisca do Pirana in njegovo širino, saj je v svoj pregled zajel tudi priimke ljudi, ki so se poselili izpraznjeno mesto. Tak znanstveni pristop kaže na strokovnjaka, ki je sicer zaljubljen v Piran, vendar ne goji sovražnih čustev do priseljencev. Nasprotno, zanimajo ga kot novi prebivalci njegovega rojstnega kraja.
Predstavi najstarejša pričevanja o posameznem priimku, jezikovni in pomenski izvor priimka, razširjenost priimka v prostoru, rodovnike, navaja dokumente, ki pričajo o obstoju in dejavnosti ljudi s tem priimkom, o številu družin s tem priimkom v različnih obdobjih, o današnjem številu družin s tem priimkom v Piranu, Trstu in drugod.
Ugotovitve prevzamejo: Piran je imel do leta 1945 veliko priimkov, ki so obstajali že pol tisočletja, nekateri že sedemsto let in eden celo pred letom 1000, kar priča o močni zakoreninjenosti prebivalstva v tej skupnosti in o navezanosti na kraj. Zato ima Piran tudi svoje zelo staro narečje, posebne šege in navade. Morda so bile soline eden tistih dejavnikov, ki so krepile piransko skupnost, saj je upravljanje s tako veliko površino zahtevalo trdno organizacijo in usklajeno delovanje. Zelo veliko družin s starimi piranski priimki živi sedaj v Trstu in okolici.
Veliko lepega in osupljivega zvemo iz teh knjig,
so prava piranska enciklopedija. Piran ni bil kot Koper cerkveno, politično in kulturno središče, bilo je mesto pridnih solinarjev, vinogradnikov, kmetov, obrtnikov, ribičev, trgovcev in pomorcev. Občinska oblast je vodila gospodarsko življenje in zagotavljala visoko raven osnovnih življenjskih pogojev prebivalstva. Tudi šolstvo in kulturna dejavnost sta bili zelo razviti.
Kako velika je obveza današnjih Pirančanov ob taki bogati preteklosti!
Najstarejši priimek je de Castro. Prvi Pirančan s tem priimkom je po pisnih virih Venerio de Castro,
rojen leta 890. V tem času je bil sicer to še topo-nim, krajevna označba, in pomeni v slovenščini "Grajski". Zadnji piranski de Castro je Diego, rojen 1907, po katerem se imenuje osnovna šola z italijanskim učnim jezikom v Piranu.
Leta 1945 je bilo v piranski občini 20 družin de Castro, 9 družin s tem priimkom po poreklu iz Pirana pa še v bližnjih istrskih krajih. Danes živi nad 30 piranskih družin de Castro v Trstu, nekaj v
drugih krajih Italije in nekaj v Ameriki.
Prvi dokument o priimku Pirančana Albertini je iz leta 1290, Apollonio iz leta 1201, Bacicchi iz leta 1636, Barlole iz leta 1329, Benedetti iz leta 1430, Bonifacio iz leta 1190, Perossa iz leta 1281, Trani iz leta 1255...
V drugi knjigi in tretji so priimki, ki jih ni več v Piranu, priimki, ki so bili zabeleženi prej v drugih krajih in pozneje v Piranu, pa taki, ki so se priselili od drugod po letu 1945.
Priimek Medoš je bil zapisan v Furlaniji že pred letom 1500, neki Juri Kosovel je 1494 živel v Ivanj Gradu, Antonio Trampus 1592 v Novigradu, Caspar Raubar 1494 v Trstu, Gortani so bili v Pazinu že leta 1300, Michael Sudich (Zudič) 1572 v Trstu, Stefano Pagliga leta 1571 v Benetkah, Jasone Miclavcich 1420 v Labinu ...
Zvemo, da je Domenico Senno leta 1307 sodeloval pri pisanju piranskega statuta, da je leta 1941 hodil v piransko osnovno šolo neki Dante Alighieri, da se je Kemal Hajdarevič iz Mostarja v Hercegovini leta 1955 poročil v cerkvi sv. Jurija s Pirančanko Vilmo Benedetti, da je Giuseppe Maglizza leta 1934 delal kot mizar skupaj z Giovannijem Castrom pri Mariu Ruzzieru na Carrari grande v Piranu, da je leta 1443 fevdalni gospod tožil Tomasiusa Svaba iz Zazida, da se je Giovanni Ribarich leta 1893 poročil z Elisabetto Petronio, Sebastiano Puntar iz Proseka leta 1857 s Pirančanko Francesco Rocco, Angelo Petretich iz Kopra leta 1911 s Pirančanko Giorgino Klun.
Knjige niso v redni prodaji. Vendar jih lahko dobite na sedežu Slupnosti Italijanov "Giuseppe Tartini" v Piranu. Veseli bodo prostovoljnega prispevka, saj se pripravljajo na tisk novih knjig.
Nada Kozina
razstave
V galeriji Krka - Zdravilišče Slrunjan je od 25.
aprila do 22. maja razstava keramike Lee Bernetič Zelenko in slik Roka Zelenka. Lea Bernetič Zelenko, rojena leta 1955 v Kopru je diplomirala na ljubljanski Pedagoški akademiji leta 1981 z nalogo Ornament v keramiki, keramične tehnike pa je v keramičnem ateljeju Sonje in Karla Zelenka v Ljubljani. Živi in dela v Grožnjanu, zaposlena je kot likovna pedagoginja na osnovni šoli v Bujah. Kot keramičarka je imela več kot trideset osebnih razstav in sodelovala na številnih skupinskih razstavah v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji. V razstavišču strunjanske Krke je razstavljena keramika, nastala v zadnjih letih. Rok Zelenko, rojen leta 1951 v Ljubljani v umet-
niški družini Zelenkovih, je diplomiral na slikarskem oddelku ljubljanske ALU pri prof. J. Berniku. Že od leta 1977 živi in dela v Grožnjanu. Imel je sedeminpetdeset osebnih razstav in sodeloval na
številnih skupinskih razstavah v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji, Nemčiji,... d^ V Studio Galeriji Gasspar v Piranu je razstava likovnih del »Veš, vem« slikark Jerce Šantej in Jožice Medle.
c^ Od 10. maja je v Mestni galeriji Piran razstava slik slikarja Erika Lovka, rojenega leta 1953 v Postojni, slikarstvo pa je študiral na Accademia di Belle Arti v Firencah, kjer je leta 1976 diplomiral ter se vpisal na kiparsko speci-alko ljubljanske ALU, ki jo je končal leta 1979 pri prof. Slavku Tihcu. Imel je oseminštirideset osebnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Udeležil se je devetih kiparskih simpozijev v Sloveniji in v tujini ter prejel več pomembnih nagrad. Živi in dela v Postojni.
SVET MORSKIH ALG V VZHODNEM DELU TRŽAŠKEGA ZALIVA
Priročnik za spoznavanje morske flore Tržaškega zaliva ali Kako nabirati, shranjevati in določevati nekatere najpogostejše predstavnike morskih alg in semenk vzhodnega dela Tržaškega zaliva, izšel je pri Zavodu RS za šolstvo leta 2000, je pionirsko delo prof. biologije Claudia Battellija.
Učitelji biologije osnovnih in srednjih šol, učenci in dijaki ter ljubitelji algo-logije (področje morske biologije) in drugi ljubitelji morja so vrsto let pogrešali ustrezen priročnik na temo ekologije morja, v katerem bi bila podana temeljna spoznanja o morski flori Tržaškega zaliva. To vrzel je z izdajo ustreznega priročnika zapolnil priljubljeni piranski prof. biologije Claudio Battelli.
Pričujoče delo je predvsem praktično uporabno gradivo, ki širi vedoželjna obzorja v svet morskih makrobentoških rdečih, rjavih in zelenih alg ter semenk obalnega morja vzhodnega dela Tržaškega zaliva. Vsi vzorci so bili nabrani od Debelega rtiča (Koprski zaliv) na severu do izliva reke Dragonje (Piranski zaliv) na jugu med potapljanjem. Najprej so nazorno razloženi nekateri temeljni pojmi morskega obalnega področja, potem so temeljne informacije o delitvi obalnega območja v pasove z opisanimi življenjskimi razmerami, nato so nanizana še teoretična izhodišča in praktični napotki za delo, kjer zasledimo tudi splošno koristne informacije o severnomediteranskih algah. Opisani so tudi osnovni načini nabiranja, shranjevanja in opazovanja alg s praktičnimi napotki za pripravo zbirk. Potem so obravnavani postopki določanja alg in morskih semenk. Ključ za določanje alg omogoča prepoznavanja 57 makrobentoških alg, in sicer: 29 rdečih, 13 rjavih in 15 zelenih. V Tržaškem zalivu je sicer evidentirano 233 predstavnic rdečih, 77 rjavih in 74 zelenih makrobentoških alg. V slovenskem obalnem morju je doslej zbranih in določenih 221 vrst makrobentoških alg (114 rdečih, 59 rjavih in 58 zelenih (Vukovič, 1999). Pri opisu alg in semenk je poleg strokovnega latinskega imena (ime rodu in vrste) podana taksonomska uvrstitev (red in družina), sopomenka (sinonim), izvorni - etimološki pomen besede in slovensko ime (vendar samo že obstoječe glede na to, da še vedno nimamo uradno sprejetih slovenskih imen alg!!!). Ne nazadnje velja omeniti priloženi slovarček manj znanih izrazov strokovne terminologije in številne izjemno mikro- in makro-posnetke alg uveljavljenega slovenskega podvodnega fotografa Marjana Rihterja, ki krasijo pričujočo publikacijo.
Slavko Gaberc
* Takole so bili ob robu ploščadi Trga prekomorskih brigad v Portorožu parkirani avtomobili med prvomajskimi prazniki. Idealno mesto za parkiranje, povrhu pa še zastonj! Lokalni šerifi pa nič...
Diplome diplomantom Turistice
V portoroškem Grand hotelu Metropol je bila 19. aprila svečana podelitev diplom diplomantom Visoke šole za turizem v Portorožu, katere krajši naziv je Turistica in deluje že od leta 1995 v vili Mariji. Na Turistici je do aprila 2001 diplomiralo sto študentov, 24 jih je bilo izrednih.
Zanimivo bo morda za bralce izvedeti nekaj podatkov o študentih - bodočih turističnih delavcih, saj bodo nekateri nekoč zagotovo zaposleni tudi v tukajšnjem turizmu.
Na šolo se vpiše več žensk (70%) kot moških (30%). Zanimivo je tudi, kolikšno je zanimanje za šolo po posameznih slovenskih regijah. V študijskem letu 1995/96 je bilo največ rednih študentov iz koprske (21%), kranjske (20%) ter goriške regije (15%). Že naslednje študijsko leto se je zastopanost regij nekoliko spremenila, takoj za študenti iz koprske regije (19%) so jim številčno sledili študenti iz ljubljanske in zagorske regije (19%) ter študenti iz mariborske in slovenjgraške regije ()19%). Z uveljavitvijo imena šole v nadaljnjih letih se deleži vpisanih študentov po regijah spreminjajo. V letošnjem študijskem letu je največ vpisanih študentov iz mariborske in slovenjgraške regije (17%) ter iz celjske in kranjske regije (obe po 16%).
Za študij na TURISTICI se povečini najpogosteje odločajo turistični tehniki (37%), gostinski tehniki (18%) ter gimnazijski maturantje (18%). V letošnjem študijskem letu je največ študentov turističnih tehnikov (23%), sledijo jim gimnazijski maturanti in ekonomski tehniki s po 21 odstotki.
Letošnja svečana podelitev diplom študentom Turistice.
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA	.
Oktobrske revolucije 1, 6310 IZOLA	R П "R 7 A
Telefon: 05/ 66 31 285 ali 05/ 66 31 284 ^ ^ ~ /% -www.borzaznanja.mss.edus.si	ZNANJ/ 1
e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si
w Vsak delovnik od 8h do 13h v sredo od 8 do 13h in od 16h do 18.30 Želite postati člani Primorske Borze znanja? Pokličite Borzo znanja v Izoli in zaupajte nam svoje želje po znanju, informacijah ali spretnostih.Zaprosili vas bomo za nekaj osnovnih podatkov, s katerimi bomo previdno ravnali. Če med našimi člani še ni ljudi, ki bi lahko zadovoljili vaše potrebe, se bomo potrudili in jih poskusili najti s pomočjo oglaševanja v medijih.Oglaševanje je anonimno in brezplačno. Tako vam naši člani ponujajo:
•	Aranžiranje in vzgoja cvetja
•	Pomoč pri pisanju prošenj za zaposlitev
•	Ročno in strojno pletenje
•	Znanje igranja na klavir, kitaro, flavto,...
•	Popotniške informacije za ljubitelje eksotičnih dežel Naši člani iščejo:
•	Gojenje deževnikov
•	Znanje kaligrafije
•	Izdelovanje nakita iz žlahtnih kovin in dragih materialov
•	Vse o magiji
Vse to in še več v primorski Borzi znanja. Menjaj znanje, ne sanjel
PIRANČANKE DRŽAVNE PODPRVAKINJE
Dekleta odbojkarske sekcije Športnega društva Piran so na finalu kadetskega državnega prvenstva dosegle največji uspeh v dvoranski odbojki v dosedanji zgodovini sekcije.
Po rednem delu kadetske lige so osvojile četrto mesto, kar jim je še omogočilo uvrstitev v polfinale. V ligi, ki je trajala več mesecev, so kljub napornemu urniku (tekmovanje v 3. državni odbojkarski ligi in osvojitev tretjega mesta, pa na mladinskem prvenstvu, kjer so se uvrstile v polfinale) osvojile četrto mesto, kar so si tudi zastavile za cilj. Zaključni turnir kadetskega državnega prvenstva je bil 22. apdla v dvorani Tabor v Ljubljani. Po trdem boju so Pirančanke v prvi tekmi z rezultatom 2 proti 1 premagale prve favoritinje, ekipo Kemiplasa iz Kopra. V finalu so se srečale z ekipo Ljubljane, ki je v polfinalu premagala ekipo P.Prevalje z rezultatom 2:0. Žal je v finalni tekmi po naporni tekmi z ekipo Kemiplasa, Pirančankam nekako pošla moč. Tako so Ljubljančanke, ki so bile v napeti tekmi nekoliko zbranejše, igrale pa so za povrh v domači dvorani, zmagale z rezultatom 2:0. Kljub temu so bile Pirančanke zelo zadovoljne, saj so osvojile drugo mesto. Razen tega je bila za najboljšo igralko finalnega turnirja izbrana njiho-
va igralka Vera Čipev. Za najboljšo igralko piranske ekipe Pirana pa so izbrale Matejo Pal. Za ekipo Pirana so nastopale: Tina Asanovič, Vera Čipev, Mateja Pal, Sara Habjan, Sara Bičič, Polona Žigo, Maja Perič, Sanja Smiljanič, Klara Fonda in Lavinia Hočevar. Sara Habjan in Polona Žigo sta tudi kadetski državni reprezentatki. Trener Pirančank Milovan Bulič je po tekmi izjavil:« Bil sem zelo zadovoljen s polfinalno zmago proti prvim favorit-kinjam, ekipi Kemiplasa, v katero so dekleta
vložila veliko truda, kar jih je tudi dokaj izčrpalo. V finalni tekmi pa so Ljubljančanke pač imele še dodatno prednost, saj so igrale v domači dvorani pred bučno publiko. Imele pa so tudi nekaj več časa za pripravo na finalno tekmo in precej lažjega nasprotnika v polfinalu. Z nekoliko več sreče bi lahko osvojili tudi prvo mesto, saj nas ekipa Ljubljane ni nadigrala v nobenem elementu odbojkarske igre. Zbranost nam je popustila predvsem v zaključkih setov. Kljub temu da sodnika nista posebej oškodovala nobene ekipe, pa nista bila dorasla ravni finala kadetskega prvenstva. Dekletom čestitam za borbenost.«
K uspehu je pripomogel tudi pomočnik trenerja Sergej Jakomin in peščica navijačev, ki so bučno spodbujali Pirančanke.
No fotografiji - uspešne odbojkarice s pravkar dobljenimi medaljami za vratom, s svojim trenerjem in mamicami, njihovimi najvztrajnešimi navijačicami: od leve k desni čepijo Zlata Asanovič, Tinina mama, Sara Habjan, Mateja Pal, Polona Žigo, Maja Perčič, Vera Čipev in trener Milovan Bulič, stojijo od leve k desni Sergej Jakomin, Lovinia Hočevar, Sanjina mama Anita, Tina Asanovič, Sanja Smiljanič, Sara Bičič, Bogdan Pajek, Klara Fonda in Verina Mama.
Rezultati - Ljubljana : P.Prevalje 2:0, Kemiplas Koper : Piran 1:2, P.Prevalje :Kemiplas Koper 2:0 in Ljubljana: Piran 2:0.
Vrstni red kadetskega državnega prvenstva 1.Ljubljana, 2.Piran, 3.P.Prevalje, 4. Kemiplas Koper, 5. Kamnik, 6.Tabor Maribor, 7. Nova KB M Branik...
Pomlad je najlepši čas za balinanje
Tudi na obalnem območju so se začela tekmovanja v balinanju. Tako je bilo aprila na igriščih Balinarskega kluba 4. julij v Kopru območno prvenstvo obalne balinarske zveze Slovenska Istra za ženske dvojice, katerega se je udeležilo 12 ekip iz petih ženskih klubov in sekcij. Po celodnevnem tekmovanju je ekipa 4. julij v finalu premagala BK Prijatelji z rezultatom 7:6, v malem finalu pa je balinarska ekipa Trta premagala klub Gabrovico z rezultatom 8:6.
Prvo mesto je osvojila ekipa 4. julij-Koper (Vilma JENKO, Marčela UMER in Ivanka KODRIČ), drugo mesto ekipa Prijatelji-Portorož (Pavla PAVLIČ in Rozina ŠUŠMELJ), tretje mesto BK Trta Sv. Anton (Tanja ŠUKLJAN, Ondina RODELA) in četrto mesto BK Gabrovica (Silva KLANČAR in Mirna DURAKOVIČ). Osmega aprila pa je v Portorožu in Luciji, na baliniščih kluba balinarjev Antena in balinarskega društva Lucija potekalo območno prvenstvo za ženske posamezno, katerega se je udeležilo 20 posameznic iz 5 klubov. V finalu je Tanja ŠUKLJAN premagala Marijo KORENIKA z rezultatom 12:7. V malem finalu pa je Marčela UMER s 13:03 premagala Vero MOČNIK.
Po zaključku tekmovanja je bil vrstni red naslednji: 1. mesto je osvojila Tanja ŠUKLJAN (Trta), drugo Marija KORENIKA (Arigoni Izola), tretje Marčela UMER (BK 4.julij), četrta je bila Vera MOČNIK (BK Prijatelji Portorož). Obe prireditvi sta bili dobro pripravljeni, tekmovanja so potekala v prijetnem vzdušju, tekmovalke pa so se izkazale z dobro igro in dosegle odlične rezultate.
Zdravko Taškar
Bridž se vrača v Portorož
Jeretiča dvanajsta v Postojni
Marjan in Sebastjan Jeretič, oče in sin, sta se odlično odrezala na močnem mednarodnem bridžovskem turnirju v Postojni. Med 89 pari iz Hrvaške, Avstrije, Italije in Slovenije sta zasedla imenitno 12.mesto. Piranska bridžista sta skozi ves turnir igrala samozavestno, smehljala se jima je že uvrstitev v sam vrh, žal jima je za podvig zmanjkalo sreče prav v zadnjem krogu tekmovanja. Zmagal je italijanski par Baldasin-Principe pred Gantarjem in Novakom (Slovenija) ter Šverom in Pilipovičem (Hrvaška). Drugi piranski par, Franci Godnjavec-Marjan Pavlija, se je uvrstil na 56.mesto, kar sploh ni slabo, igralca pa bi se z nekaj sreče lahko zavihtela precej višje. Še vest, ki se jo bodo ljubitelji bridža še kako razveselili. Marjan Jeretič, dolgoletni organizator bridžovskega življenja na Primorskem, napoveduje, da bodo po dveletnem premoru obudili portoroški bridžovski festival, ki je slovel kot najmočnejši v nekdanji Jugoslaviji. Tekmovanje bo letošnjega septembra v portoroškem hotelu Barbara.
(až)
V preteklosti je obstajala nevarnost, da ljudje postanejo sužnji. Nevarnost bodočnosti je, da ljudje postanejo sužnji. Resnica je, da se roboti ne upirajo...
Erich Fromm
ŠPORTNI PORTOROŽAN
uspešno izpeljana veslaška regata v portoroškem zalivu ZMAGA OSTALA DOMA
Na tradicionalni portoroški regati, ki jo je Veslaški kluba Piran organiziral že devetič po vrsti, je v nedeljo, 29. aprila nastopilo preko 2Ü0 veslačev iz vseh slovenskih klubov in iz Italije. V izjemno lepem in toplem dopoldnevu so si tekmovanja ogledali številni obiskovalci in turisti, ki so praznike preživljali v Portorožu. Skupna zmaga je ostala doma, saj so pokal osvojili veslači in veslačice Pirana pred izolskim Argom in Veslaškim klubom Izola. Pirančani so pokale osvojili tudi v vseh pionirskih in mladinskih kategorijah, pri članih pa so bili najboljši veslači Arga iz Izole. Najboljši tuji klub je bil italijanski Pullino.
Pirančani so zelo ponosni, da letos prvič nastopajo s člansko ekipo. Članski klubski četverec se je dobro odrezal na uvodnih regatah sezone, na mednarodni regati v Zagrebu je zasedel tretje mesto. Na portoroški regati so člani tekmovali v enojcih. Zmago za Piran je v svoji skupini osvojil mladinski svetovni prvak Patrik Fonda in tako po enoletnem premoru napovedal vrnitev med najboljše slovenske veslače, tokrat v članski konkurenci. Simon Ganza, ki je bil lansko leto na mladinskem svetovnem prvenstvu šesti, je v članskem enojcu zasedel tretje mesto. Piranski člani tako postajajo zgledna konkurenca blejskim, koprskim in izolskim članskim veslačem, ki so do sedaj prevladovali v slovenskem prostoru.
Zato pa so piranski veslači nesporno najboljši v mladinskih in pionirskih kategorijah slovenskega veslanja. Svoj prodor na vrh so napovedovali že nekaj let z odličnimi rezultati (kar tri leta zapored so se udeležili mladinskih svetovnih prvenstev in domov prinesli bronasto in celo zlato medaljo), letos pa je njihova premoč med slovenskimi klubi očitna. Na veslaški regati na začetku sezone na Bledu so osvojili dvaindvajset odličij, od tega devet zlatih. Selektor državne reprezentance Miloš Janša je tako v državne mladinske vrste povabil kar pet piranskih mladincev (Matej Rodela, Damir Pere, David Bubnič, Matjaž Skončnik in Tjaž Bauer), in dve mladinki (Alice Lušina in Silvana Vrčon). Izbrani veslači in veslačice bodo prvič letos nastopili za državno reprezentanco sredi
maja na mednarodni regati v Muenchnu, nato pa se bodo morali dokazati še na drugih mednarodnih regatah. Najboljši bodo zastopali slovenske barve na mladinskem svetovnem prvenstvu letos avgusta v Nemčiji.
Na domači regati so dobro nastopili tudi mlajši mladinci, ki so zmagali v četvercu, mlajše mladinke so zmagale v enojcu in dvojcu, pionirji pa so zmagali v četvercu, dvojcu in dvakrat v enojcu.
»To je bila po organizacijski plati vsekakor najboljša regata doslej. Vse je potekalo po načrtih, za kar imajo zasluge predvsem starši veslačev, ki so vložili svoje prostovoljno delo, na pomoč pa so nam priskočili tudi sponzorji. Zato sem z vsem, še posebej pa z rezultati mladih veslačev, izjemno zadovoljen,« je regato komentiral trener VK Piran, Milan Kocjančič.
Alja Tasi
Ш
Že drugo sezono nepremagani piranski mladinski četverec, tokrat v sestavi (od leve proti desni): David Bubnič, Tjaž Bauer, Damir Pere in Matjaž Skončnik.
REZULTATI:	Pačelat, Nikola Ivaniševič
ČLANI	MLAJŠE MLADINKE
Enojec, 1. skupina:	Enojec, 2. skupina:
1. Patrik Fonda, Piran	1. Sabina Božič, Piran
3. Simon Ganza, Piran	Dvojni dvojec:
	1. Piran/Argo - Lana Strojan, Janja Klarič
MLADINCI	
Dvojni dvojec:	PIONIRJI
1. Piran - Matej Rodela, Damir Pere	Dvojni četverec:
Enojec, 1. skupina:	1. Piran -Andrej Pistotnik, Nejc Stanič, Andraž
1. Matej Rodela, Piran	Krek, Edvard Fatorič
Dvojni četverec:	Dvojni dvojec:
I.Piran - David Bubnič, Matjaž Skončnik, Tjaž	1. Piran - Nejc Stanič, Edvard Fatorič
Bauer, Damir Pere	Enojec, zmagovalci skupin:
	Andrej Pistotnik, Piran
MLAJŠI MLADINCI	Andraž Krek, Piran
Dvojni četverec:	
1. Piran - Tilen Vodlan, Jaka Maglica, Jernej	


ŠTUDENTSKI SERVIS
ŠTUDENTEK
Servis z nasmehom Zavod za posredovanje del študentom in dijakom
Edini servis na Obali, ki VES zaslužek namenja obštudijskim dejavnostim.
-	Ob vsaki dvignjeni napotnici - presenečenje!
-	Subvencioniranje mesečne kino karte!
-	Naročilo napotnic osebno, po telefonu, e-mail!
-	Nov popustnik, in še in še...!
Piran, Župančičeva 14/111, tel 05/6710020, fax 05/6710021 E-mail: servis@ksop-cscp.si
A Pirano si muore di droga e di fame!
i
Voglio ringraziare i ragazzi a me sconusciuti che si sono interessati a ricordare Igor Frank, un mio giovane amico conosciuto in Piazza Tartini e in via della Liberta'. Un giorno ci siamo salutati in italiano, questa e' la mia lingua, cosi' e' nata la nostra grande amicizia seb-bene ci separavano piu' di 40 anni. Era di una bonta1 e gentilezza fuori del comune e di una intelligenza superiore. Veniva a suonare il campanello a casa mia, si facceva il segno della croce e con la mano in preghiera domandava quanto aveva bisogno per vivere. lo lo portavo in chiesa, era credente, in comunita', in casa Tartini, mi voleva un bene di vita, e a spasso a S. Bernardino. Era di una grande compagnia e parlava sempre ed aveva sempre la battuta pronta. Vengo al dunque; a quel mal capitato 3 marzo, il giorno del suo compleanno. E' venuto cinque volte a suonare. L' ho aiutato tre volte, le due ultime era venuto ubriaco. Mi sono rifiutato di andare con lui a festeg-giare; non avrei mai pensato che era Pultima volta che lo vedevo. Veniva a salutare i suoi amici, e dal suo datore di lavoro che doveva mandargli la paga di marzo a Idria. Quel lunedi' era in procinto ad andare a curarsi i nervi. Era sfortunato perche' ogni volta che aveva un lavoro doveva interromperlo, cosi' non aveva mai niente. Quello che e' successo quella notte, nessuno lo sapra' mai. Si e' portato con se nella tomba il suo dolore. Si lagnava della sua soli-tudine e della sua situazione. Ma io lo incoraggiavo a vivere, di fare parte della vita. Viveva solo, senza genitori; la mamma e' morta 21 anni fa, il papa infermo in una sedia a rotelle in casa della vecchiaia a Isola. Non aveva ne luce, ne acqua, ne telefono. La sua casa era la strada; gli amici, i parenti lo avevano tutti abbandonato. Come poteva vivere in quella maniera? A me non resta altro che piangere la sua mancanza, pregare per lui, portargli i fiori in cimitero, dirgli le messe ogni mese. E' ben poca cosa di fronte ai suoi 31 anni. In cimitero eravamo in 30 persone; da deplorare la totale mancanza delle essistenti sociali - nemmeno un cuscino di fiori, niente! I miei garofani rossi la gente Ii ha posati sulla cassa prima della sepoltura, benedetta dal nostro paroco Baik. Tutto e' stato molto triste, ma inevitabile. Propongo che al »Društvo« dove si riuniscono i ragazzi venga messo il nome di Igor Frank. Questo che vi ha scritto e' un piranese agricoltore in pensione mi firmo
Arrigo Fonda, Via Tomšič 6, Pirano
VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV Adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, mavčne predelne stene, spuščeni stropovi. Vsa najmanjša gradbena in instalacijska dela opravlja
Senad Tabakovič, s.p.,
Marxova 18, PIRAN, GSM: 041/671-219
Odgovor na pismo Alje Tasi -Odprto pismo Avditoriju
Alja Tasi je v zadnji številki Portorožana napisala odprto pismo Avditoriju, v katerem izraža nezadovoljstvo kot obiskovalka filmskih predstav. Moti jo, ker nekateri obiskovalci kadijo, stegujejo noge na leseno pregrado, se zibl-jejo, klepetajo, telefonirajo, jedo in smetijo. Sprašuje se, kako to vpliva na ugled Avditorija. Ugotavlja, da je dvorana ob filmskih predstavah skoraj vedno polna, med obiskovalci pa je veliko ljudi iz izolske in koprske občine.
Veseli smo bili pisma, saj govori o njenem dejavnem odnosu do okolja in o njeni želji, da bi bil Avditorij res pravi kulturni hram, zbirališče ljudi od blizu in daleč.
Moti jo, ker na letnem prizorišču obiskovalci kadijo. Ampak na odprtih prizoriščih kadijo po vsem svetu. Natakarji celo raznašajo raznovrstno hrano in pijačo med predstavami. Tudi ob kulturnih prireditvah je tako. V veronski areni lahko piješ in ješ celo med operno predstavo. Tudi nastopajoči umetniki to sprejemajo. Slavni pianist Ivo Pogorelič je mirno odigral svoj program do konca, čeprav je bilo iz daljave slišati cviljenje mladega psa. Tomaž Pandur je bil navdušen nad glasbeno spremljano portoroških čričkov.
V običajnih kinodvoranah si obiskovalci lahko kupijo pijačo in hrano tik pred vhodom v dvorano. Res je, da Avditorij ni običajna kinodvorana: je kulturni, kongresni in promocijski center. Filmski program je le dopolnitev osnovnega programa.
Obiskovalci filmskih predstav v Avditoriju so deležni večjega udobja kot v običajnih kinodvoranah in večjega gostoljubja. Pred vhodom v dvorano vsakogar pozdravi vratar. Če opazi, da ima kdo pri sebi hrano ali pijačo, ga opozori na pravila in prosi, naj pusti pijačo in hrano zunaj. V dvorani je ves čas dežurni organizator. Če opazi nepravilnosti, posreduje, vendar tako, da čimmanj moti. V Avditoriju se zavedamo, da moramo dajati zgled in se trudimo, da je stavba čimbolj čista, da je osebje prijazno in urejeno, da so filmi novi in dobri, opozarjamo obiskovalce na hišni red - prepoved kajenja, pitja in na tišino.
Z veseljem ugotavljamo, da so obiskovalci opazili naša prizadevanja in da je iz leta v leto manj neprijetnih zapletov. Seveda pa prihajajo novi obiskovalci, ki še ne poznajo našega hišnega reda in taki, ki si v temi upajo, kar si sicer ne bi...
Avditorij je javna ustanova, odprta vsem. Ljudje prihajajo prostovoljno, pripelje jih želja po lepem in dobrem, po druženju, doživetjih, znanju in zabavi. Če tega ne doživijo, ne pridejo več. Številni stalni obiskovalci pričajo, da so njihova pričakovanja izpolnjena. Številni stiski rok, hvaležni pogledi, prijazne besede in dobronamerne kritike pričajo o naklonjenosti. Lani je obiskalo Avditorij 90.000 ljudi, največ doslej! Če bi jih pričakala umazanija, neprijazno osebje, slab program, prav gotovo ne bi prišli. Saj gredo lahko v svojem prostem času kamorkoli. To ni šola, v kateri ne smeš manjkati, ni služba, ki je ne smeš zamuditi, ni pekarija, v katero te pelje lakota. V Avditorij greš, če si tega želiš in se vračaš, če ti nekaj da.
Avditorij ima tudi vzgojno vlogo, vendar ne more nadomestiti staršev in učiteljev, ne more izničiti škodljivih vplivov ulice, odtujenosti in brezciljnosti. Lahko le zazna stanje duha v družbi in spodbuja k iskanju boljših poti. Vzgojno vlogo uresničuje preko kulturne vzgoje, z zgledom in dobrim programom.
Avditorij vabi obiskovalce k sodelovanju. V njem bo prijetno, če bomo tako želeli vsi - delavci Avditorija in obiskovalci.
Avditorij Portorož
Skiranje v Luciji
Topel sobotni dan je 5.maja v Luciji privabil precej tekmovalcev na skiro-ju na peto Mobitelovo spretno-hitrostno preizkušnjo v skiranju, za veliko nagrado Siemens C35i. Tekmovanje je potekalo na parkirišču pred novim trgo-vsko-poslovnim centrom v Luciji. Mladi in mladi po srcu so se lahko prijavili preko Interneta ali na mestu samem. Najprej so se tekmovalci ogrevali, si ogledali progo in preizkusili skiroje. Potem so obdelali še vsa pravila, nekateri si nadeli tudi ščitnike, ki so zaradi kratkih hlač še kako prav prišli in nato - Start!
36 skirašev se je pomerilo v skiranju med stožci, na skakalnici ter čez mostiček. Najmlajši tekmovalec je bil star 5 let, najstarejši pa 40 let. Zmagovalec, Andrej Faredn, je prejel Siemensov mobilnik C35i, drugo uvrščeni David Toskič je prejev Mobi kartico v vrednosti 10.000,00 SIT, tretje uvrščena Barbara Varezič pa Mobi kartico v vrednosti 5.000,00 SIT. Vsi trije so se uvrstili v finalno tekmovanje, ki bo konec junija v Ljubljani, kjer se bodo pomerili prvi trije uvrščeni iz vseh krajev, kjer so potekala Mobitelova tekmovanja v skiranju za veliko nagrado Siemens C35i. Vsi tekmovalci pa so za spomin dobili še Mobitelovo majico.
ШШ
PORTOROŽANOVI MALI OGLASI
X Kupim Renault 4. Tel.: 031/544-454.
X Otroške rolerje (dva čevlja, od št. 26-30) in otroško kolo (za otroka do 6. leta) prodam. Inf.: (05)6746142.
X Domači med (cvetlični, akacija, kostanj, lipa, gozdni) prodajamo po 700 SIT kilogram: Henigman, Fizine 13, Portorož, tel.: 674-5409. X Poceni prodam kotno sedežno garnituro, Informacije na tel.: 6772-543, zvečer.
X Gospa nudi pomoč v gospodinjstvu in družabništvo starejši gospe. Ostalo po dogovoru. Pokličite na GSM: 031/358-843.
Bralke in bralci Portorožana lahko v Portorožanu svoj mali oglas objavijo brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko do 20. v mesecu sporočite po telefonu (tel.:674-09-47 in 674-09-48).
Lahko pa ga pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali ga dostavite osebno na uredništvo (v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16, Portorož, 1. nad. ob delovnikih med 8. in 12. uro). Med malimi oglasi ne objavljamo brezplačno sporočil obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb.
S toplim vremenom vam bo zagotovo prijala osvežitev s sladoledi najrazličnejših in najizbranejših okusov slaščičarne
v Portorožu, kjer pa boste našli še vrsto svežih sladkih dobrot iz njihove lastne pekarne
v Luciji, ob kateri je tudi butik... sladkih sanj.
Številka/Numero 5 * maj/maggio 2001 * letnik/anno XI * Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990 * izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ / COMUNITA' LOCALE DI PORTOROSE I * UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Cesarina SMREKAR, Rudi MRAZ, Nada KOZINA, Vlasta IVANIČ-TURK, Livija SIKUR ZORMAN * urejanje: Livija SIKUR ZORMAN * računalniški prelom: EDI * tisk/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola * izhajanje: mesečnik * naklada/tiratura 3.000 * cena: 0 SIT. Naslov uredništva: Obala 16, p.p. 46,6320 PORTOROŽ * e-mail: ks.portoroz@amis.net * V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COL-LABORATO: Mojca ŠVONJA, Danica LAPAJNA KEKIČ, Natalija PLANINO, Nina LUSA, Lorena ŠTEMBERGER, Dušan PUH, Barbara KRT, Slavko GABERC, Leonora BRADETIČ, Valentina KLEMŠE, Veronika FUKS, Janez UREVC, Andreja HUMAR FATORIČ, Fanči KUHAR, Zdravko TAŠKAR, Nives MARVIN, Ksenija RAKAR, Andrej ŽNIDARČIČ, Alja TASI, Bogdan PAJEK, Darinka ŠUŠTERŠIČ, Elizabeta FIČUR, Sonja POŽAR, in še kdo...
San Giorgio
Anche quest' anno e stato festeggiato a Pirano San Giorgio Patrono della citta. La Comunita degli Italiani di Pirano ha realizzato una serie di manife-stazioni per festeggiare il Santo Patrono. II 21 aprile si e tenuta in Piazza Tartini Г ottava edizione del torneo di Pandolo con la partecipazione di una dozzina di squadre. Si sono esibiti pure i ragazzi della "SCHOLA TAMBURI STORICI", i Pandoleri di Conegliano ed il gruppo vocale strumentale "La bora". La serata si e conclusa al Teatro Tartini con un recital pianistico su musiche di Nino Rota. La giornata del 23 aprile e stata dedicata alia parte religiosa con S. messe in Duomo, la visita della mostra "La via crucis" nelle chiese di Pirano e Г esibizione del coro misto "Giuseppe Tartini". In Casa Tartini e aperta fino il 13 maggio la mostra di sculture di Fabio Sorgo.
VI SPRAŠUJETE, PORTOROŽAN ODGOVARJA
1. Na strokovnem srečanju Združenja manager na Bernardinu so Probanki podelili priznanje, imenovano Ženskam prijazno podjetje. Čemu ta klasifikacija, ki meji na neokusno burko? Zakaj slovenski poslovneži ne razmišljajo raje o priznanju z imenom Delavcem prijazno podjetje (ne oziraje se na spol zaposlenih)?
Ker slovenski kapitalizem in vlada itak nista sposobna ustvariti pogojev, potrebnih za nastanek takih podjetij...
2. V aprilu je vlada končno objavila Uredbo o Sečoveljskih solinah! Ali zdaj končno lahko rečemo, da so soline rešene?
To je tako, kot če bi s svinčnikom vlekli črto po zemljevidu sveta in rekli: Tod bomo potovali, ko bomo imeli dovolj denarja... - ne moremo pa reči, da že potujemo.
3. Kako to, da so si lovske družine iz vse Slovenije izbrale Portorož za svoje srečanje?
Ker so lovci menda izvedeli, da se Obalne ribiške zadruge pripravljajo na podobno srečanje - na Pokljuki.
4. Ali se že ve, kdo je razbil portoroški infomat (čigar cena je bila menda kar 4 000 000 SIT)?
Ve se! V navalu besa ga je razbila skupina razočaranih uporabnikov, ki so se neštetokrat brezuspešno skušali dokopati do informacij; morda so s povzročeno škodo želeli opozoriti odgovorne, da naprava ni bila pravilno vzdrževana...
5.	Ali je res, da so iz starega hotela Palace neznanci ukradli precej starega pohištva in drugih predmetov (razen ako niso morda bili znanci...)?
Ni res! Te reči so vzeli s seboj duhovi, ki so se izselili v kraje, kjer z zgodovinskimi objekti ne ravnajo kot svinja z mehom!
6.	Se vam zdi, da tingel-tangel in vrtiljak sredi Portoroža naredita na tujce vtis urejenega turističnega kraja?
Ježešna, nikar tako glasno o tem, da ga kdo ne preseli na zelenico, kjer je lani delal vtis še hujše zani-krnosti in nereda!
7.	Razni strokovnjaki napovedujejo, da se bodo morski psi bržkone pojavljali ob naši obali tudi v naslednjih mesecih. Ali bo to negativno vplivalo na turizem?
Sploh ne! Če se turisti vračajo k nam kljub znani razposajenosti nočnih redarjev na plaži, se bodo toliko prej privadili morskim psom...
8. V Portorožu je potekala konferenca o kulturni dediščini in udeležili	JJggl
so se je tudi priznani evropski strokovnjaki. Kako to, da so izbrali prav ЛиЈВјТ; ШШ ШШ našo občino?	"gj^
Ker menda že vsi vedo, da pri nas domuje ena naših največjih nacio- ^^ тта ^ nalnih sramot - Sečoveljske soline. Seveda pa tudi stari Palace in črnog- ШШ radnje niso kar tako!
Optimist,
Živeč v mestu Piran verjame: V gradnjo že tolikokrat preložene gradnje garažne hiše,
Občinskim politikom, ki venomer pojejo »bla bla bla in bla«
Okolju, ki venomer obljublja čist Piran in urejeno parkirišče,
Obljubam redarjev, da bomo z njih »pomočjo« živeli lepše
In Županji, da bo prisluhnila prebivalcev in jim pomagala, la, la...
Pesimist, živeč v mestu Piran ne verjame razen prijateljem in modro molči
9. Kaj je bilo na letošnjem sejmu Internautica najbolj omembe vredno?
Spoznanje, da nam pri vsej razstavljeni floti primanjkuje morskih površin...
Morda je zasluga te rubrike, da je nekdo vrgel dve vedri gramoza v cestne luknje pred Telekomovo centralo v Luciji. To seveda ne more biti dokončna rešitev in krajane zanima, kdaj bodo že končno asfaltirali tiste tri kvadratne metre površine, ki spominja na bojno polje po hudi bitki?
Počakajte, da tam razbije podvozje svojega avtomobila kateri od odgovornih za ceste v občini; potem boste morda le dočakali (že davno obljubljeni) asfalt...
Sonja Požar, Lucija
NOVA OGLAŠEVALSKA REVIJA
modri oglasnik primorske
modri oglasnik Primorske GSM 040/208-219, tel.: 066/262-410
Ah, te nadležne dlačice!
Končno je sonce posijalo in večina je v pričakovanju toplega vremena že pospravila debele nogavice in dolga krila zamenjala s kratkimi. Zatorej zdaj najbrž ne bo odveč kritičen pogled na noge. Če ste čez zimo mogoče »pozabile« na odstranjevanje odvečnih dlačic, je zdaj zagotovo čas, da spet pomislite nanje, kajti dlakave noge bi zagotovo skazile vaš negovani videz.
Nekateri postopki odstranjevanja dlak so kar neprijetni; so pa med posameznimi postopki še druge pomembne razlike, kar lahko vpliva na to, katerega bomo izbrale. Pri nekaterih postopkih dlačice poženejo že nekaj dni po odstranitvi, pri drugih pa jih opazimo šele po mesecu ali dveh.
Načini odstranjevanja dlačic:
Z britjem, kar je najstarejši in neboleč način odstranjevanja dlak. Na žalost pa dlačice potem zrastejo zelo hitro. Ker so konice dlačic ravno odrezane, so zelo ostre in zato bodejo. Po britju pa postanejo dlačice postopoma močnejše in celo gostejše!
S kremami in penami je odstranjevanje neboleče, preprosto in hitro. Skratka: same prednosti, ki pa težko odtehtajo pomembno pomanjkljivost: po takšni depilaciji se dlake razmeroma kmalu znova pojavijo, saj s to metodo dlako kemično uničimo le do površine kože. Kako: preparat za depilacijo enakomerno nanesemo na poraščeni predel telesa, kjer ga pustimo delovati 10 do 15 minut, nakar ga odstranimo. Kožo zatem speremo s hladno vodo in jo zaščitimo s hranilno kremo. Z depilacijskimi pripravki odstranimo kar precej debel zaščitni sloj vrhnjice, zato je priporočljivo, da se vsaj en dan po depilaciji izognemo sončenju, sicer se nam lahko na koži pojavijo rjavkaste lise.
Z aparati je odstranjevanje dlak nekoliko boleče, kajti s pomočjo aparata dlako izpulimo iz lasnega kanala. Kdor to dela pogosto, bo opazil, da dlake potem rastejo veliko počasneje, so vse tanjše, na nekaterih mestih pa sploh več ne poženejo.
Z voskom je najbolj znan in pogost način odstranjevanja dlak (toplim in hladnim). Postopek je primeren za odstranjevanje dlak na obrazu, po nogah in v dimljah. Odstranjevanje dlak z voskom ni primerno za tiste, ki so nagnjeni k pokanju kapilar. Če je depilacija strokovno opravljena, bodo dlake ponovno zrasle šele po enem ali dveh mesecih (zavisi pač od tega, kako hitro rastejo dlačice). Po večkratni depilaciji pa se dlake stanjšajo in zredčijo. Sončenju se izogibamo vsaj 24 ur po depilaciji.
Če pa si ne želite dlak puliti, briti ali depilirati, se lahko odločite za beljenje. Tako bodo vsaj manj opazne. Preparat za beljenje kupite v drogerijah. Če imate zelo temne dlake, boste morali postopek večkrat ponoviti, saj z enkratnim beljenjem ne bo želenega učinka. Belilnega sredstva pa ne smemo nanašati na ogreto kožo, niti na ranjeno ali poškodovano kožo.
Farmacevtski in kozmetični tehnik: Jana Božič
9(punetiAa £ала Jjoiič t.p. JI*/** celte /. 6320 (fotiotoi
----------- ----TA
Nega obraba Nega telesa Ajuvreda masafa Klasična masama Tui-na masafa Depilacija Manikura Pedikura
Ni vseeno, kako obračate vaš denar, da
bo najbolj donosen. • Zato ravnajte modro in poiščite nasvet strokovnjakov
borzno posredniške družbe
v Kopru, Pristaniška 12 tel.: 05/663-31-00
llnterfin
Primorski finončni Center Interfin
pfc
Suggerimenti per un mini-picnic
II tempo questa primavera si e' sbizzarrito a riservarci delle spiacevoli sor-prese. Nonostante cio', approfittando di un squarcio di ciel sereno, si potreb-be realizzare un mini-picnic su un prato erboso non lontano da casa. Forse penserete che difetto di fantasia, ma anche per la ricetta di oggi vi consiglio la carne macinata, che si presta a varie manipolazioni e che ai bambini in genere e' piu' appetibile.
Gli ingredienti per 4 persone: 400 gr. di carne macinata (di manzo), 150 gr. di carne di maiale magra macinata, 120 gr. di pancetta affettata sottile, 5 uova, 100 gr. di formaggio, un panino raffermo, un bicchiere di latte, una cipollina, un paio di cucchiaiate di salsa di pomodoro, olio, sale, pepe. Mettete a bagno il panino nel latte per farlo ammorbidire. Nel frattempo fate rassodare 4 uova e sgusciatele. Mescolate in una terrina le due qualita' di carne con il panino strizzato; unite l'uovo rimasto, la cipollina tritata, la salsa di pomodoro, sale e pepe. Lavorate bene il composto poi dividetelo in due meta'. Foderate uno stampo rotondo o una rostiera con le fettine di pancetta, disponetevi sopra una meta1 della carne e le uova sode tagliate a meta nel senso della lunghezza con la parte tondeggiante verso 1'alto. Tagliate a dadi-ni il formaggio e distribuitelo sulla carne in mezzo ed intorno alle uova. Coprite con il resto della carne livellandola con un cucchiaio; poi irrorate con un filo d'olio. Mettete in forno gia caldo a I60o lasciando cuocere per un'ora circa; alia fine la superfice si presentera1 croccante e dorataa. Questo piatto e buono caldo ma e' ancora migliore tiepido. Fatevi coraggio e provate anche questa ricetta!!	Cesarina
Primorski
oglasnik
Tržni informator Primorske ZA VAŠ STIK S PRIMORSKIM TRŽIŠČEM
Čevljarska 17, p.p. 721 6001 KOPER Tel/Fax: 05/626-11-66 E-mail: info@primorski-oglasnik.com http://www.primorski-oglasnik.com
BREZPLAČNI MALI OGLASI
NAJBOGATEJŠA ponudba NEPREMIČNIN in rabljenih AVTOMOBILOV na
Primorskem.
MALI OGLASI iz ITALIJE in HRVAŠKE
f Kupite me lahko
[VSAKPETEKJ
ШШ


26
portorožan it. S
v
MAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA
SESTAVIL MARKO BOKALIČ
STOJA NA ZELO SKRČENIH NOGAH
PODZEMNO STEBLO TRAJNIC
RAČUNAL. OBLIKOV. MATEVŽ BOKALIČ
PLOVILO, KI GA ŽENE VETER
RIMSKI BOG LJUBEZNI
MANJŠI KANARSKI OTOK
STRUP IZ NAPRSTCA, ZDRAVILO ZA SRCE
PEVEC PLESTE-NJAK
PREDHODNIK VALUTE EVRO
MESTNO NASELJE PRI IZOLI
PUN OSTREGA VONJA
GR. BOG VETROV BIVALNO OSKRBNA USTANOVA
VELIKA KRAVJA ANTILOPA
PROSTOR ZA UMIRJANJE DIVJIH ŽIVALI
PRIVLAČNA ZANIMIVOST
RUMEN DNEVNI METULJ
OTEKLINA
ZARADI NABIRANJA TEKOČINE
TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA RIMSKA 101
PEVEC GARF-UNKEL
i
OGREVALNA NAPRAVA
STRUPEN IGRALKA PLIN (Cl) MORENO
PRISTAŠ LEGITI-M1ZMA ČISTILNO SREDSTVO
kr0žižće LISCKU SORODEN PTIČ PEVEC
TIBETANSKO GOVEDO
PRILOGA DELA OB TORKIH
TEZEJEV OČE, KISE JE VRGEL V MORJE
NIČ BREZ SREDINE
DROGA IZ PRAVEGA MAKA
ITAL. DENARNA ENOTA
KONSERVATIVNE STRANKE
HUJŠA MOTNJA V DELOVANJU NAPRAVE
MITOLOŠKI LETALEC, KIJE PADEL V MORJE
DEPARTMA V SEVERNI FRANCIJI
DUŠIKOVA SPOJINA
PRITOK DONAVE NA BAVARSKEM
STAR IZRAZ ZA MED
.okrasni trakovi bordure
« ^
vse za vašo obleko na enem mestu

Vse za šivanje in kemično čiščenje Liminjanska 78 - 6320 Lucija tel.: 05 677-97-90, fax: 677-97-91
POPOL BRAT
STARI OČE
1. OSEBA MNOŽINE
TOVARNA V RIBNICI
OČKA
PRIJETEN VONJ JEDI
BABICA
SLOVENSKI IZBOR PESMI ZA EVROSONG
BORUT URh
CUNJA
POKRAJINA V GRČIJI
LOCO CITATO
Križanka gre, kot vselej, za med! Rešitev velikonočnih nagradnih križank je bilo tudi tokrat za lepo bero. Rešitev križanke je dala sledeče geslo: OPAZIMO ŽENSKO. Med prispelimi rešitvami smo izžrebali pet reševalcev, ki jih nagrajuje sponzor križanke - Kemična čistilnica Mare iz Lucije šestega pa nagrajuje uredništvo s knjigo, ki jo je prispevala Mestna knjižnica Piran (namesto reševalcu Literarne nagradne uganke, ki očitno ni inspirirala nikogar, saj nismo prejeli - neverjetno - niti enega odgovora). Tokrat so nagrajeni:
1.	nagrada (torba za oblačila in bon za kemično čiščenje): Jagoda KEREZOVIČ, Vinjole 26, 6320 PORTOROŽ;
2.	nagrada (dva para nogavic Levante-activa): Elizabeta RUPNIK, Ukmarjeva 18, 6320 PORTOROŽ;
3.	nagrada (dva para nogavic Mura Oasis-myto): Gordana GABERŠEK, Šolska 2, 6320 PORTOROŽ;
4.	nagrada (dva para nogavic Prisco): Boris JURATOVEC, Šentjane 33, 6320 PORTOROŽ;
5.	nagrada (dezodorans za oblačila): Alenka BAKOTIČ, Fornače 1, 633o PIRAN.
Vse nagrade lahko izžrebane reševalke in reševalec dobijo pri sponzorju -torej Kemični čistilnici Mare na Liminjanski 78 (Športni center) v Luciji. Čestitamo!
6.	nagrado podeljuje uredništvo - prispevala pa jo je Mestna knjižnica Piran - in sicer knjigo Pirančanke Zlate Jurin (ki zdaj sicer živi v Italiji) Bronasti violinist/ll violinista di bronzo, ki jo je prekrasno ilustrirala nekdanja Portorožanova sodelavka Sandra Kump, prejme: Tjaša MISSON, Koprska 5c, 6320 PORTOROŽ. Čestitamo! Knjiga jo čaka v uredništvu Portorožana. Rešitev - geslo nove nagradne križanke lahko na uredništvo Portorožana, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ pošljete do ponedeljka, 28. maja 2001 s pripisom: Majska nagradna križanka. Seveda vas spet čakajo lepe nagrade!
Mercator^Degm
PORTOROŽ
Najboljša izbira za vsakega kupca...