narodskih reci Odgovorni vrednik Hr. «Jatte« tšleitvein. Tečaj JL. saboto 28. augusta (poznoletna) 1852. List 69 Devetnajste bukve Homerove Mtiade * Obseglej. Ahil se serdu odpovć in se v podá. Dviga iz morskih valov se rumeno prepasana Zora Da svitlobo deli bogovam i smertnimu bitju5 Tetida zdaj prinese do bark Hefestove delà, Pri Patroklu na tleh Ahíleja javkati najde y y Britke bolesti okrog zdihajočih obilno tovaršev 5 y Med nje vstopi nakrat se boginja srebronožicna Sinu roko podá, izreče besedo in pravi: »Pustiva, sin, će ravno boli, tu tega ležati, Sklenjeno v nebu je tak, da smert je nemilo ga tresla Prejmi Hefestov dar, to krasno blešeče orožje, Kakor enaciga še ob rami čoveški ni bilo«. Boginja tak na tla položi pred sinam orožje , Ganenja čudno vse skup rožlajo naprave umetne, Združene strah okrog preleti, ne tvega nobeden Boginji zreti v obraz, preplašeni proč trepetajo. Samo Ahilej, orod gledaje , še hujši jezi se TOiskata mu ko plamena dva pod čelam očešaj Scer pa prešine ga slast v objemu bogoviga dara In ko dovoJj z pogledam oprav našiti si serce Stikoma materi berž besede te krilate reče: »Da , gotovo je bog, ki pošlje orožje nam isto, Nevmerjoči le dlan kaj taciga zdela, ne čovek. Koj se orožiti čem! Skerbi me le nekaj. 0 mati! 9 y y y Da bi ticas Meneticu môm ne splaznule muhe V rane zasekane , tam ne vplodile gnusne červadi Ki bi potem oskrunila drob in ude merliča 5 y Kajti življenje je proc in truplo ne otme se gnilbe«. H ah overne rekoc mu boginja srebronožicna: »Sercu, predragi mi sin, ne daj žalovati 0 temu! Meni bo skerb obvarvati ga nadlege muševja , Ki se požrešno živí glodaje pobite junake. Ako celo ležalo bi tu, da leto preteče, Truplo ne gnilo bi mar, ter vednoma lepši cvetelo. Združi tedaj k posvetu na hip Ahajce junake, Jezo pozabi nasprot Agamemnonu , vodniku ljudstva Ter se podajta obá s pogumam opasana v bitvo«. Rekši pogúm in silno krepost mu dihne v oserčje y y Vlije ambrózie scer i rudeciga nektara v žile Mertvimu Patroklu, gnilobe da truplo mu varje. Gré pak o bregu potem, ob morskimu , slavni Ahilej Strašno v okrožje kriči, in šunta junake Ahajce. Tisti celo, ki varhi sicer so bivali v ladjah, Ki kormila so bark z izurjeno vižali roko, Ali ko hišniki kruh med posle dělili na brodu 5 Vsi ti sedaj hitéli so skup, kar hrabri Ahilej r Spravlja v nesrečni se boj, za kiga se dolgo ni menul. Arova tudi prišantata tje služabnika serčna, Tideja sin, stanovitni vojak, in verli Odisej, Bližata , trudna še ran, se na pike operta počasno, Ter na perve klopi se zbornice vsedeta spredej. Nar posledniši pak Agamemnon vojvoda pride, Silniga vboda bolán, ki v hudimu terganju Koon , Sin Antenora, njem' je s piko jekleno ga zvertal. y Ili ada« Homerova, to je, junaška pesem 0 T k ki, ki se je neki v letu 1184 pred Kristusovim rojstvam z razdjanjem Trojanski končala y slovi kot nar krasniši pesniško delo te verste, dokler • r Tako sodijo od starodavnih caeov do danasnjiga dné vsi y kterih razsodba 0 tem • r Ni nam tedaj treba ne besedice 0 tem dalj i govoriti tištim svojim bravcem, kterim je ta pesem v izvirnim jeziku ali v nemškim převodu dostojno znana in ki so brali mnogo bukev, ki pretresajo in razlagajo to veličan- sko pesem. Le tištim bravcem, venskim převodu pervikrat brali, kteri bojo »Iliado v poraz to liko opomnimo d casih paganstva ali ajdo přeslavní pevec H je žive! ob in dolgo dolgo poprej, preden je izveličavna luč kristianske vére svetu zasijala. Takrat, ko ljudjé ediniga praviga Boga še niso poznali, so si mi- slili ebó po)n bog in boginj malikov 5 vse v mnogoverstni z neba na zemljo, iz zemlje v nebo itd. D posebnimi potovajoče mišljevali so se tudi ljudi, ki so bili obdaro sebnimi přednostmi telesnimi ali duševními, da so bo rodů, ter dopernašati vsaciga s z ljudmí, po so jim dajali v svojih pravlicah čudov delà Tako si mora prosti bravée aške pesm ta danje ljudstva pred oči postaviti, da se ogne vsaki zmoti in zapopade povesti starodavnih časov. Ceravno so te povesti, kakor vsak iz rečeniga zdaj sam vé, z mnogimi basnimi ali fabulami in domišlijami prepletene. zgo] basnop bi vendar kri dili ako bi mislili, da so Podlaga teh pesem je goto d bil P ka, ker takrat, ko še pisanje ni iznajdeno bilo, so z g o do vi n ar j i. Kar se je imenitniga edini zgodilo, se je prepev pravlicah, ki so šle od ust do ust, od roda do roda, in le na ti poti so se ohranile zgodbe starodavnih časov v pesmih naroda. Homer pa kteriga življenjopisji so scer raz-lične mnenja) je prekosil s svojima pesmama »Iliado« in »Odiseo«, v kterih je opéval silovito Trojansko vojsko, vse svoje verstnike, in je s tema pesmama delo vstvaril, ki si je nepremenljivo v teku tisuč in tisuč let svojo slavo ohra-nilo , in še dandanašnji sluje kot izgled krasniga pesništva, ki »um bistri in obogatuje, okus vgladuje in tudi v obrazovanji narodskoga jezika nam pomaga«. Naš Koseski se je lotil veličanskiga delà in přestavil za poskušnjo 19. pesem » Iliade«. Hvala, pri-serčna hvala in slava mu v iménu slovenskiga slovstva za to ! On 9 9 , kteriga pesmi, naj bojo izvirne ali prevodi so Slovencam vedno nauk i (Studien) slovenskiga jezika je tolikanj več vès mož za to, čudovite krasotě Homerov© povesti v slovenskim jeziku nam popolnoma razodeti, ker je občje znano, kakošen mojster je mogočniga he-ksametrain odmora (cíesuríe), v » Iliadi« toliko važniga. Izbral pa si je Koseski iz 24 Iliadnih pesem d e- vetnajsto, ker v nji Ahila, nar pogumnisiga junaka Trojanske vojske, vidimo v nar veči slavi, in v nji tudi se bere prelepa pravlica od Ate — zmote, ktero je, da bi bogov v olimpu (ajdovskim nebu) dalje ne motila, Jupiter (pervák paganskih bogov) iz olimpa vergel$ ver- žena z nebes je letela na zemljo ter padla na delà niti y cloveške. Več o převodu Koseskovim nam ni treba ome-ker se, častiti bravci! sami bote radovali z nami vred nad prekrasnim nar novejšim delam Koseskiga, kteriga nam mili Bog ohrani, da bi svojima narodu še podari! obilno cvetlic svojih nadušenih poezij, za kterimi uvék teži serce slovensko. Vred. — 274 — Zdaj ko zdraženi vsi so v skupštini bili Ahajci, Dvigne z besedami tim se jadrenonogi Ahílej : »Vojvoda, bolji za naj, ki sva serditiga serca Slepo se sperla zavolj dekline v britki togoti, Bolji bi bilo za naj, za mene in tebe, gotovo, Da bi takrat Artemida v smert zadela jo bila, Ko ste mi zbrali jo v dar v Lirnesu , premaganim mestu. Toliko grizlo prahu ne bilo bi slavnih Ahajcov Padših vražniku v pest ob času mojiga serda. Unim scer to bilo je v prid — pa zdi se mi, mnogo Bodo zdihávali še Ahajci najniga krega. Tode na stran minulo za zmir, če ravno je břitko, Potolaživa ponos — in siloma — v njedru junaškim, Serda se jaz clo odpovem , ne kaže mi dalej, Stati ti term nasprot. Na noge tedaj i poklici Brez odloga v prepír Ahajce kodrolasate, Skusiti čem še Trojce enkrat, napadši jih ojstro, Alj so namenjeni res, prenočvati tukej o brodih? Zdi se mi, rad bo mnogi od njih kolena priklanjal, Ako mu steče, da živ se umakne sulici naši«. (Dalje sledi.) Míaksna mora hisa biti, da je ljudém prijetno in zdravo prebivalisée? Lastnosti, ki jih mora hiša imeti, da je pri-jetna in zdrava zà svoje prebi vavce, bi utegnile siedeče biti : 1. Ker se hiša v ta namen zida in naredi, da hi nas proti vsaciniu vremenu varovala, proti vro-cini in mrazu, proti dežju in nevihti, mora pervič v vsih svojih delih mocna in terpeča biti. Najpotrebniji je to pri podlagi (Grundbau), in pri strehi. Stene iz zemlje ali lesa branijo bolj vročino in mraz, ko kamnitne, ker poslednje gorkoto hi-trejši skoz se pusté, tudi ložej mokroto na-se vle-čejo ; ali lesene hiše so nevarnosti ognja zlo pod-veržene. 2. Prebivališče mora od znotrej in zunej kolikor je mogoče proti nevarnosti ognja zavaro-vano biti. Hiše, ki imajo slabe dimnike ali jih clo nimajo, ali ki so verh tega na lés naslonjeni, ali clo na les sozidani itd. so nevarnosti ognja od znotrej podveržene; lesene hiše, ali hiše s skodlami, deskami ali s slamo krite, so od zunej v nevarnosti ognja. 3. Hiša ne smé povodnjam podveržena biti, torej mora viši stati, kakor najveći višina vode. 4. Vsako stanišče mora takšino biti, da z dr avj u ne škodje. Da bo temu pogoju zadostilo, je treba: a) da je dosti prostorno. Hlap namreč ljudi in zrak, kteriga izdihajo, ako se nakupičijo v sobi, sta zdravju sila škodljiva. Posebno je to v niskih izbicah. b) Stanišče mora svetlobno biti. Luc in svet- loba ste za uspeh in življenje rastlín, žival in ljudi neobhodno potrebne. Luč oživlja vse; vsaka živa stvar se proti luči obrača, in le človek bi v tamôti — v ječi — prebivati hotel? Pa vunder hiša ne smé preveč in nezmerno velicih okinj imeti, ker se scer teško kuriti in ogreti dá, manj terpežna postane, pa vunder več stroškov uzroci'. c) Hiša naj bo tako narejena, da se zdravju škodljiv dim po nji ne more razširjati. Torej naj so dimniki oski, peči dobre itd. d) Prebivališče ne sme mokrotno ali vlažno biti, se mora dobro kuriti in dobro prevetriti dati. Ni bolj nezdraviga, kot je mokrotna izba — mati stoternih bolezin! Kamnitna dlažba okoli hiše, ktera naj viši stoji, kakor najviši okolica njena, zavarje hišo mokrotě, ter po-vzdigne celo pohišje. Ravno zavolj suh ote so iz cegla zidane pohištva veliko veliko bolj zdrave, kot iz kamnja delane. Potrebni prepi h se v sobah dobi, ako je hiša tako narejena. da so si oknja in vrata, kolikor je mogoče. ravno nasprot. e ; Stanišče naj bo prijetno in dopadljivo od zunej in znotrej! Naj dopade očešam memo gredočih ! Naj pa tudi dopade hišnimu gospo-darju bolj, ko vmazana in nakajena kerćma! Prijetin si moramo dom narediti, da bodemo radi domá ostajali. Blagor domá, kdor ga imá, — in ki srečen in vesel med svojo družinico živi! Kar dopadljivost in zdravje hiše zadene, je po kmetih tudi posebno na to gledati, da sta gnoj niše in stran iše (sekret) na pravim mestu. Straniše naj bo kje na strani, ne pa ravno pred nosam in očmi, — gnojniše ravno tako. f) Hiše naj se sozidajo, kar je mogoče. le na tacih krajih, kjer je dobra voda blizo. 5. Notrajna razdelitva pohišja naj bo v vsim taka, da se opravila nar hitrejši in nar lo-žeje v njem opraviti zamorejo. Koliko tisuč in tisuč stopinj, in koliko delavne moči se dá, postavim, pri kmetijskih pohišjih prihraniti s tem. da so shrambe za klajo blizo hleva, da je štirna blizo kuhinje itd. 6. Zidanje hiše naj pa vunder — kolikor čas in okoljšino pripusté — dober kup bode! Doseže se to, če se vès prostor dobro porabi; če se potrebno gradivo ob pravim času in od pravih krajev poskerbi; če se s poštenim in z vedením staviteljem delà; če natanjčin prevdarik se naredi, in po tem kolikor je moč, z lastnim, ne pa — s ptujim de-narjem zida. J. Š. Ogled Kmetijstva na Angleškim. Cena jestvin ali kiveka. Cena živeža je prav za prav mera ali tarifa, po kteri se ravná dnína (Ion) za delavce, ker si mora vsak človek toliko prislužiti, kolikor za svoj živež potřebuje ; bolj niska ko je dnína delavcev, na toliko nižji stopnji so tudi kmetijstvo, obertnijstvo, rokodelstvo in kupčijstvo. Po visokosti dnine se tedaj zamore ceniti stan obertnijstva vsa-ktere dežele. Na Angleškim se sploh meso trojne sorte prodaja, po 25, 18 in 15 kraje, naš (Dunajski) funt; srednja cena mesa je tedaj 17 krajc. Telečje meso je nekoliko dražji, funt pride na 20 do 23 krajc. Ovčje in kostrunov o mesó, kteriga bolj ubožni ljudje na Angleškim nar več pojedó, je večidel tište cene, kakor goveje meso' srednje sorte: po kmetih je enmalo bolji kup. Svinskiga mesa povžijejo na Angleškim malo, ker se Angleži s prešičjo rejo le malo pe-čajo;v mestih se pojé scer veliko gnjat, patepri-dejo večidel iz Hamburga. Bokal mleka izpod krave velja i2% krajc., — funt siroviga masla (putra) 37 do 46 krajc. Navadni kruh na Angleškim je pšenični; funt taciga kruha veljá 3 % do 5 krajc. Ola (piva) pijejo Angleži sila veliko, cena je zlo različna ; bokal po kmetih navadniga ola, kterimu se ale pravi, veljá 12 yQ krajc. Cukra funt velja 12% krajc., kave slaběji sorte 37% krajc. k * ^M* 275 Vagan krompir j a 1 fl. 30 kr. do Funt bolj slabe moke premoga od 20 kr. do do 10 kr. krajc. 40 kr. Cent jejo. Cerkveni zvonik Ti pa Ie za to v misel vza mem, ker je nar visokejši vsih v Rima in silno star y (Dalje sledi.) eta y Poloranje po JLashim Spisal M. Vernè. 16. pismo. Dragi prijatel i Posledrijić sim ogledal še tretji del dauasnjiga meki je od ljadskiga terga doli na levi strani že več- ki se ji „Corso" ze Gregor XI. ga je sozidal, potem ko se je bil iz A vin i o na v Rim preselit. Na Víminalskim griču, kamor sim iz imenovane cerkve še!, so grozne podertíne nekdanjih silno prostornih D i ok 1 e c iano v i h toplíc (Therm»); in poleg ali marvec vsred teh je velićanska cerkev matere božje, ki ji , po Mi h el -An gel o Baonarotovim risu v podobi greškiga križa ravno na listini mestu sozidana, kjer je Santa Maria degli Angeli" pravijo. Cerkev je krat v misel vzete silno dolge ulice y nekdaj silno velika dvorana bila, ki so jo Pinakoteka imenovali. Osem po 63 pedí visocih, in na okro- pravi; pa razun španjskiga terga „Piazza di Spa-gna" in sila veliciga poslopja Pro pagan de ali društva, ki si za razsirenje vére od nekdaj toliko prizadeva, in krasne štirne, ki ji sv. A postelj n o v, glej po 16 čevljev debelih granitastih stebrov se stojí, ..Fontana Trevi" pravijo, in cerkve Ti ne bom kjer so nekdaj stali. — Sred teh groznih podertin je tudi samostan nekih belih menihov, ki jim Certozini ne vém zakaj — nikdar nič ne govoré. pravijo in ki nič več v misel vzel. To cerkev Ti pa le zato imenujem, ker v nji krasno delo Kano va vi h rok (Canova) castitijiv spominek slav niga papeža Kl em en a XIV. (Ganganelli) stojí. Med Kapitoljskim in Kvirinalskim gričem je Tra Woriéar iz storan&kih Kra jer. Iz Siska. B. Ta mesec se ne da dosti od naše žitne kupčije pisati, ker ni kupca, pa tudi blaga ne ve- liko. S prosám ovsam in soršico ni celo nič kupčije. --------1-----j------- — —--------------- o------- j ------iiitw» ^ jíi unain , v» v ou m i li duioiv/U u i vciu uiu ivu jjvijc;, janov terg (Forum Trajani), kjer še zmiram čudovito pa tuđi s koruzo in pšenico ne veliko. Nekteri tergovci lep Trajanov steber stojí, ki so mu ga bili Rimljani, po- 80 B Ceno koruze in pšenice enmalo poskočili, pa menda tem ko je bil Dakiane otepel in premagal, omislili in iz je za to, da bi kupovanje enmalo vneli. Cena koruze 34 kosov lepiga marmorja sozidali. Trajanove zgodbe je po sorti 2 fl. 30 do 2 fl. 36 kr., nar lepši pšenice so v marmor tako krasno vrisane, de ni dopovedati. Namest Trajanove podobě, ki je bila iz pozlačeniga brona, je papež Sikst V. podobo sv. Petra na-nj po- 20 do 1 4 fl. 36 kr., druge sorte od 4 fl. 30 do 4 fl. 10 kr. Noviga ovsa se nič kaj iz meje ne vozi; cena je 1 fl. stavil. 30 kr., pa je slabe baže, ker ni prereše Od tod sim šel na Kvirinalski grič, ki mu Monte C avail o44 pravijo. Na tem verhu je krasno tan. Ker ste Sava in Kupa zlo majhne, ne morejo ne ladje ne parobrodi do nas , tedaj je veliko žita na poti. Drugi mesec pričakujemo noviga žita iz Banata, ktero • V in sila veliko poslopje, v kterem sv. oce papez stanuje. je nek prav dobro; kako pa bo cena, se se nic ne ve. Vidil sim ga le od zunaj ; noter se ne sme, kadar so papež domá. Vert bi bil sicer lahko ogledal, ker sim dovoljivno pismo imel; pa ker poslopja nisim mogel vi- V drugim pismu vam bom v stanu kaj več povedati ; dosihmal se bo tudi kupčija spet oživila. lz Celovca piše ..solski prijatel" diti, mi tudi za vert ni mar bilo. Temu poslopju je se drugo, solah na Koroškem takole: ne visoko, pa silno dolgo prizidauo, kamor se kardinali zberejo, kadar papeža volijo. o ljudskih po8lopjem je velik terg Pred Kvirinalskim z lepo štirno in z visocim obe- 55 Leta 1851 je bilo u Koroskej vojvodini 274 ka-toljških ljudskih šol vsih vkup ; med timi so bile 4 glavne sole, 266 je jih bilo pervenčnic, in 4 so bile za deklice. liskám, ki med podobama Kastorja in Po I u ksa stoji, Zastran jezika, u kterem se je učilo, je jih bilo 207 ki vsak svojiga silno veliciga konja krotita. Obé podobi nemških, 17 slovenskih in 50 nemško - slovenskih sol. ste iz beliga marmorja z napisam: 550pus Phidiae" Opus Praxitelis" kaj lepo iztesane. 55 Ušolanih vesi je bilo 2575, neušolanih 690. Otrok za solo zrelih je bilo vsih vkup 13.447, u šolo je jih pa Ne daljec od tod je velicansko poslopje knezov hodilo 11.287; po tem taj je jih ostalo 2160 brez šol med Barber i uskih z lepim muzejem malarskih del kterimi je tudi Rafaelova fomarina, ki jo je sam mala], in pa podoba prelepe Cenči, delo Guido-Reno- vih rok. c jj Potem sim šel na Eskvilinski grič, kjer je cerkev matere božje, ki ji „Santa sred prostorniga terga a Maria Maggioreu pravijo. Nekdaj so ji Li ber i a na in tudi „ad ni ves" djali, zato ker je na tištim mestu verh Eskvilinskiga griča sozidana, kjer je bilo 5. dan veliciga serpana v letu 352 pod papežem Liberiam za melo. nekdanjih časih je bil tu pravijo - zal Junonin tempelj r ki so jo „Juno Lučina" imenovali, Cerkev ima krasno klonico, ki na dvéh verstah lepih granitastih stebrov sloní in celo širokost cerkve obseže. Pod klonico je na desni bronena podoba španjskiga kralja Filipa IV. in petero vrat v cerkev, tode ene so zazidane . y skega nauka. Te številke so železne priče : da Gorotanci za sole kaj marajo. Krajnska vojvodina, postavim, šteje blizo 500.000 prebivavcev, ima pa Ie 105 šol; Koro š ka šteje 320.000 pre-bivavcev, ima pa 274 šol! Slava Gorotancem! da Slovenci na Koroškem za šole veliko manj marajo kakor pa Němci. Med prebivavci je jih več ko tretjina terdih Slovencev, vendar je med 274 šolami Ie samo 17 slovenskih šol! Slovenci, pri šolah imate vi še veliko, veliko popraviti! Iq slednič, da je tudi na Koroškem še2160Iju-bihotročičev, kterim kruha zaneumerjočo dušo manjka, * , in jih le o svetim letu (Jubilseum) odzidajo in odprejo. V cerkvi, ki jo dvé versti po 18 lepih stebrov iz greškiga marmorja v tri predale delite, je vse čudovito lepo ; zgoraj je vsa pozlacena s tištim pervim zlatam, ki je bilo iz novo najdene Amerike přineseno, in ki sta ga bila Izabela in Ferdinand v Rim darovala. — V ti cerkvi sta groba ali marveč krasna spominka Siksta V. in Pavla V. v čudovito lepih kape-lah, ki ju mende zato Sikstov in Pavlov imenu- \r Častiti „solski prijatel" nam bo prijatelsko prizanesel, da smo unidan popis solskega stana na K rajnske m iz ,,Gra-škega časopisa" vzeli, ki ça je kakor tudi „solski prijatel" iz ,,ost. Sehulbothe" vzel. Menda se nikomur kri vica ne godi, će se prepisane ě te vil ke iz tega ali unega časnika vzamejo! Ker nas je pa „Graski dopisnik" s svojimi dobrimi misli o pomanjkanji sol k pre-mišljevanji spodbodel, ktero smo pristavili k golemu šte-vilstvu, je menda naravno in pravično, da smo tišti časnik imenovali, ki je bil vzrok našega spisa, kakor danes radi ponatisnemo iz »solsk. prij.« pricujoci sostaveL o stanu Koroških sol, ker ni golo številstvo, Vred. 276 kteri s svojimi roeicami za ljubi kruhec prosijo, pa govore prečastitiga gospod prosta si pa že lahko mislite, ni nobenega, da bi ga jim lomil! Gerdo in ža- brez de bi vam jih pravil. Juri Plemelj. 1% Ljubljane. Kakor pretećene leta se je tudi letos koneeletna preskusnja malih učenčkov in učenk v lostnol" lz Topite na Dolenskim 18. augusta Vče raj je bila po slovesní šolski sveti masi konecletna tukajšnji obvarovavnici (Kleinkinderbewahranstalť) prav solska preskusnja s tukajšnjimi fantiči in deklieami v dobro obnesla. Očitno se je vidilo, da višji šolski ogleda r- gosp. kanonik Savašnik, kakor tudi gospa grofnja Cho- pričo ćastitiga gosp. Novomeškiga prosta JernejaA k ta in mnogih drugih duhovnih gospodov; tudi ne- rinskova in vse drusre pričujoće varhinje te gojilnice, kteri očetje in ena mati so bili v pričo, viditi in slišati, ktere učenik je pridni gosp. J. Pfeifer, so bili prav kako se bodo njih otročiči obnesli. Ko v šolo stopim, zadovoljni z obnašo in odgovori izpraševanih otročičev. učeneikov enog po ker- Z veseljem pristavim, da se tudi v ti šoli, kakor se sim bil nepričakovano od vsih šansko pozdravljen: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!u De spodobi, domačimu slovenskimu jeziku v vsim pravica vse drugo preskočim, kar se v dobro vredjenih šolah skazuje, in da sta se dva fantka: Albert Kosmač z "O" l" vunuv...,, * J »•» ~----, »> -- . ** • » V 1 « a* ir ^ .1. » v /i godi, le povém , de so učenčiki obojiga spola per izpra- začetnim nemškim, A. Popovič pa s končnim slovenskim sevanji tako odgovarjali in se obnašali, de se je očitno govoram prav dobro odrezala. Prečastita gospá gr. Cho- pokazalo, kako goreče uneta sta tukajšnja duhovna go- rinskova je po dokončani preskušnji nar pridnišim in ubož- spoda Jane čede i °*osp fajmošter J Škofic za omiko in blagor mladih ovčic Gor nik in gosp. kaplan svoje nišim 3 ucenckam dařila v svitlih dvajseticah podělila; vsi drugi vsak svojo belo štruco y in de tudi tukajšnj gosp šolsk v • telj J Novak, kteriga oba imenovana poda čislata t take razun teh so dobili tudi iz rok milih varhinj, s ktero so veseli domu škakljali. Eksercicije g. duhovnov Ljubljanske škofije, ki sose lastnosti ima in jih tudi razodeva, de bi smeli s solami v pondeljk popoldne pricele, so jenjale v petek dopoldne. sploh zadovoljni biti, če bi vsi učitelji le taki bili. Ker _ nekteri stariši otrok v nemščino tišé, je on med letam y jim vstreci, desiravno ni bil dolzan , se po dokončanim šolskim času, ki je bil slovenščini odmenjen, na dan po IVoriéar iz mnogih hrttfev. Nova postava za natis bukev, časnikov in druzih pol ure učenčike tudi v nemščini vadil, in so tudi per spisov, ima po cesarskim ukazu od 11. t. m. pervi dan preskušnji pokazali, de so se res nekoliko navadili, ko- prihodnjiga mesca po vsim cesarstvu in tudi v tistih kra- v vojaški po- in du- likor je takim v toliksim casu in takim kraji mogoce, jih v veljavnost stopiti, ki so dosihmal kar se pa meni v ljudskih malih šolah le nepotrebna sadki. — Svitli cesar je spet mnogim y se svetniga muka (martra), škodljiva zguba časa in pokv skiga jezika zdí. hovskiga stanu, Gosp. kaplan in gosp. učitelj sta med skiga punta vdeležiii, milostno prizanesel. letam ucencike tudi v pet ji urila , zatorej so po do- tovo pravijo, da pride 1. oktobra v Zagreb. ki so se v letu 1848 in 1849 Oger Za go Der končani poskušnj tudi peli in scer tako ubrano 5 de žavni bank ovci, ki donašajo činže 3 od 100, pridejo je spet tudi tukaj imenovanih dvéh gospodov gorečnost, kon e c te ga 1 e ta toliko ob veljavnost, da ni nihče pri-pridnost in poterpežljivost očitno pokazala, posebno ti- m or an jih jemati, vse cesarske kase pa jih bojojemale tako z doštetimi stimu, ki je ze kdej z otroci kaj opraviti imel sim se prepričal, de ne le na Go r e n sk i m , au na Dolenskim že otroci prijetno peti zna jo, in de ni učiinice v « v • cinzi kdor jih ima, jih zna zamenjati v druge pak tudi derzavne bankovce. Sliši se, da se bojo kupčijske po vsih poglavnih mestih napravile. Dr. sploh res kar sim nekdaj slišal : „Gorenci pojejo, Do y lenci pijej Schmidl je začel v drušini v se s 4 učenimi možmí pod De bi se le ne bilo ze okoli obernilo zemeljske jame na Krasu preiskovati. Gosp. minister Po tem so bili nar pridnejši z bukvicami in podobami notrajnih oprav je krepko podporo obljubil K ra ški družbi obdarovaní in pa pohvaljen Na zadnje, kar pa z za pogojzdevanje Krasa. Zíta na južnim Roso v nejevoljo povém, se je izmed poslušavcev, en gerdún, ski m se je letos sila veliko přidělalo, kar bo tudi dru-oče dvéh pričijočih učencev, terd kmet, oslepljen nem- zim deželam na dobro. — „Serbskimu dnevniku*' se piše, škutar, desiravno nemško nezná, oglasil, de bi se bii da je knez Cernogorski arhimandrita Nikola Rajče- v p • V nas h i n trok d » pod V • t • f víc-a za vladika Cernogorskiga izvolil. V mnogih ljem z nosil ze zavoljo nekake poprejšnje pa neza- Sardinskih mestih so našli unidan pon oči francoske dol zene pike na-nj , in iz nevošljivosti, ki mu je vidama gerbe na hišah francoskih poročnikov z blatam nama-iz očí migljala, de je bil nar boljši učenčik še posebno zane. — Spet se je vnel po Napoleonovi stranki na pohvaljen, désira bukvicami obdaro je bil tudi njegovih eden z Francoskim hrup po cesarstvu, ki je bil zacasno po , pa po pravici ze le med zadnjimi. tihnul. Košut v Londonu pokojno prebiva y angleška Rekel je ošabno in zabavljaje , de mlajiga ne bo več v vlada je nek naznanila austriauski y da bo skerbela y da šolo pošiljal y ker že dvé leti hodi in še čerk ne pozna, Košut ne bo ondi nič storil, kar bi utegnilo Austrio za kakor de bi učitelj čudeže delati mogel, ali pa z liti. V Turškim městu Dřin opol ji je pogorelo spet ker misii da kam tudi terdim butic&m učenost vlivati znal; pa letá 300 bajt ; ljudstvo je zlo nejevoljno, fantè verh čerk vonder že tudi nekoliko zlogovati zná. požigi izvirajo iz sovraštva do Turškiga vladařstva. Poslednjič je še pred šolskimi durmi v pričo gosp. do- Angleško ministerstvo je sklenilo , deržavniga zbora ne V • maciga fajmoštra in nas drugih duhovnov gospod prosta preď 21. ok to bra m skup poklicati. Tudi „Novícam" pletal, de bi učitelju zapovedali, zanaprej otroke bolj znani vremenski prerok, prof. dr. Stieťel je unidan Nek hlapec Rusinske cerkve v T a r- nemško . kakor slovensk učiti kar bi jim bilo po nje- nanagloma umerl. govi glavi bolj koristno! Nar na zadnje jih je še vpra- noplu je pred nekimi dnevi svojim znancam rekel, da sal če bi smel on med letam, kadar bi hotel, v šolo bo naredi!, da se pogledat in poslušat priti obnaša ? ! y kako se v drugi dan ne bo maša v cerkvi brala. telj med otroci Drugo jutro ga najdejo v cerkvi obeseniga. V svarilo Ali ni to od sile! CIovek, ki je po takim drugim ga je ukazal fajmošter po konjedercu, kterimu tesanim vede nj i očitno pokazal, de ni nikdar je za to 15 rubljev plaçai, z višala sneti. Zdravniško v solo hodil ali saj de mil ua Duiu ut niv moi uiiu, iiutc ^iiçiBAUvaujc J^ f't"'? t"v biti nadzornik šole!! Taka šola, kteri bi tak člověk den se je obesel. Cerkev je potem fajmošter zapreti dal šolo ni nič mar bilo hoče preiskovanje je razodelo, da je polic zganja popil, pre ogleda bil, bi mogla pač pí šola biti !! Modre od- in vrata zapečatil. Žalostno so se spolnile hlapcove besede. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.