Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka stane 4._Din Program od 30. V. do 5. VL ilustrirani tednik za radiofonijo ™...............■"""""""■"""""""»"""»■"■■"iiiifiiiiiMiiiiisniFfinnsiifiiisiiiifiiiiiiiiffiin glasilo slovenskih poslušalc EV Ste naglušni? Menda ne. — Zakaj potem tako pogosto slabo slišite radio? — Gotovo so slabe elektronke v aparatu! Na njihovo mesto spadajo sveže one Vam prineso novega veselja do radia Tungsramove elektronke K LADIO ix ♦ 23 ^ LJUBLJANA -H ^ 30. M A J A 1937 Ob velikem slovenskem političnem prazni (K prenosu proslave ob 20-letnici majske deklaracije) V nedeljo bodo vsi Slovenci v Jugo-slaviji in izven nje, eni z radostjo, drugi z grenkobo v srcu praznovali jubilej svoje narodne in politične zavesti, ki je pred dvajsetimi leti, v najtemnejših in najbolj podjarmi jenih dneh dobila svoj najvišji izraz v majski deklaraciji. Sredi bojnega viharja, ko se je naša kri prelivala na treh frontah avstrijskega cesarstva, sredi zatiranja, sredi izdajstva in narodne nesloge, naše podedovane nesreče, je slovensko ljudstvo še imelo v sebi toliko moči in zdravja, da je po svojih zastopnikih izpovedalo svojo vero in zahtevo po združeni Sloveniji, po samostojnosti, po idealu, ki ga je sanjalo sto let. Vsak narod ima v svoji zgodovini dneve, ki stoje kakor mejniki in na katere ne sme pozabiti nikoli, ako noče zatajiti samega sebe. V slovenski politični zgodovini imamo naslednje točke: Leto 1848., ko smo se prvič pojavili kot narod in zahtevali, da se združijo vse slovenske pokrajine v eno politično upravno edinico: zahtevali smo — ze-dinjeno in avtonomno Slovenijo v okviru Habsburške monarhije. Drugi tak mejnik je 1. decemb. 1870., ko so se zbrali v Ljubljani tedanji vodilni slovenski, hrvaški in srbski politiki iz Avstro-ogrske monarhije, ki so si ustvarili nekak skupni politični pro. gram za vse Jugoslovane monarhije. Ta program vsaj za nas Slovence, prav za prav ni bil drugega, nego ponovitev in razširitev programa iz leta 1848. Zahtevali smo ponovno zedinjeno in avtonomno Slovenijo, ki naj bi se pa kot samostojna ediniea priključila brvaško-srbskim pokrajinam. Vedno glasnejše se ponavljajočega jugoslovanskega vprašanja Nemei in Madžari niso hoteli rešiti, temveč so hoteli Jugoslovane streti. Zato so 1. 1914. izzvali svetovno vojno. Z ječami in stičnimi sredstvi so prva vojna leta zadušili prav vsak odkrit odpor Jugoslovanov. In ko je doživela taka nemško-madžarska Politika 1916-17 polom in je morala du- najska vlada po triletnem absolutizmu spomladi leta 1917. zopet sklicati parlament, so Jugoslovani, z nami Slovenci na čelu, brez strahu, odločno in odkrito povedali vsej Evropi in vsemu svetu, da jih ni zlomilo vse prestano trpljenje, temveč da odločneje nego kdajkoli dotlej zahtevajo svobodo in združitev. Tako je prišlo dne 30. maja 1. 1917, do tretjega velikega političnega mejnika, ko je tedanji predsednik »Jugoslovanskega kluba«, ki je združeval vse tedanje jugoslovanske poslance dunajske, ga parlamenta, dr. Anton Korošec, prebral v dunajskem parlamentu izjavo vseh jugoslovanskih poslancev, ki je postala znana pod imenom »majniška deklaracija« in ki zahteva, da se vse ozem< Ije, v katerem prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi združi v samostojno držav* no telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospodstva tujcev ter zgrajeno na dem okratičnem temelju. Tega jubileja se bo vsa svobodna in nesvobodna Slovenija spominjala v nedeljo, ko bodo kresovi, pesmi in spre, vodi oznanjali svetu, da se še z mir a j zavedamo svoje stare pravde in da se bomo zanjo borili. Pred dvajsetimi leti smo bili vsi Slo-venci še kolikor toliko združeni, tako da je glas z enega konca domovine segel do drugega, ne da bi se moral boriti za por čez tuje meje. Ob dvajsetletnici majske deklaracije smo razbiti in razcepljeni. Tisti naši ljudje, ki so bili še pred dvajsetimi leti na jpogumnejši v boju za slovensko misel, bodo zdaj morali molčati. A naš slovenski radio, ki bo nesel glasove in pesmi in prisege ob tej proslavi čez svet, bo segel tudi v sleherno zakotje, kjer še čaka in upa kaka slovenska duša. Ta dan bo postal radio duhovna in narodna vez za vse naše svobodno in nesvobodno ljudstvo. Bolj ka-koir ob katerikoli drugi priliki, bomo1 vsi Slovenci zaznali in čutili njegov pomen, njegov smisel in njegovo važnost za vse naše življenje. Kaj bomo poslušali doma? NEDELJA, 30. MAJA: 11.00 Prenos akademije iz Uniona: Proslava majske deklaracije 20.20 Slovenska božja pota: Legenda o Črni gori pri Ptuju. Napisal g. Ni-ko Kuret 22.15 Originalna švicarska godba (bratje Malenšek) PONEDELJEK, 31. MAJA: 20.30 Slovenski skladatelji -— orkestralni koncert TOREK, 1. JUNIJA: 20.00 IV. ura francoske moderne klavirske glasbe SREDA, 2. JUNIJA: 20.30 Vesel večer: Sodelujejo —' Jožek in Ježek in Radijski orkester ČETRTEK, 3. JUNIJA. 20.10 Slovenščina za Slovence (gosp. dr. Rudolf Kolarič) 22.15 Za ples (plošče) PETEK, 4. JUNIJA: 11.00 Šolska ura: Po našem Pohorju (g. Ludvik Zorzut) 22.30 Angleške plošče SOBOTA, 5. JUNIJA: 10.00 Prenos otvoritve ljubljanskega ve-. lesejma 18.40 Biološke zanimivosti živalstva (g. prof. Fr. Pengov) 20.00 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) 20.30 Pratika za mesec rožni cvet ali junij Radio poslušalci I To številko pokažite vašim prijateljem] NAŠ GLASBENI LEKSIKON Plamen Opera v 3 dejanjih. Značaj dela. Med sodobno operno produkcijo zavzema izjemno mesto opera, ki bi se ločila od vvagnerjanstva po vsej svoji značilnosti. Kajti previsok je bil vzpon, ki ga je v tej posebni umetnosti dosegel Wagner, saj jo je privedel do viška in je zato vsakemu1, ki hoče od tod dalje, kaj težko razstati se s to posebno, vsestransko dograjeno operno stilistiko. Tudi Ottorino Respighi, ki se je po svoji splošni umetniški pripadnosti že odmikal od romantike in se prišteval k glasbenemu impresionizmu, v operah vendar ni zmogel raztrgati vezi veoro-mamtične miselnosti, kateri je predvsem z ozirom na gradnjo zapadla tudi opera »Plamen«, ki spada po nastanku v čas po 30 letih našega stoletja. Zato je v bistvu obdržala glasbena snov te opere v svioji zgrajenosti značaij poznoroman. tične glasbe in njenega načina opir sovanja zunanjih in notranjih pojavov na odru s toni (programatika). Pač pa je pri tem posegla močno k novim barvnim možnostim, ki so jih vzbudila moderna glasbena gibanja, zlasti impresionizem ter se jih poslužila v svrho ver. jetnejšega in močnejšega vsebinskega ponazarjanja. S tako barvito glasbeno snovjo se u-godno spaja tudi eksotika drame, ki je. postavljena po vsebini v 7. stoletje in se odigrava v Raveni na domu eksarha Hasilija, namestnika bizantinskega vladarja. Vsebina: Prvo dejanje. Dvor palače eksarha Basilija. Dekleta vezejo pisane tkanine; med njimi je tudi mlada, druga žena eksarhova, Silva-na. Toda vsem je tesno in mrzlo pri srcu, kajti stara eksarhova mati Eudok-sija je med njimi in bdi nad njimi s svojim mrzlim, strogim pogledom. Šele ko starka odide, se razvežejo pogledi in ustne deklet, ki se kot v oddihu med seboj porazgovore in obenem potolažijo potrto in trpečo Silvano, ki ji je v tem domu tako prazno in pusto. Od zunaj se začujejo kriki; dekleta pohite iz dvora pogledat kaj se godi, le Silvana ostane. Množica ljudi hrumi in zasleduje čarovnico agnezo, ki je s čarovnijo umorila nekega mladeniča. V tem plane na dvor zasledovana čarovnica in kleče roti Silvano, naj jo skrije. Silvana spozna v $512)30 ženski prijateljico svoje pokojne matere in strahoma pokaže Agnezi skrivali-šče, kamor naj se zateče. Dekleta se vrnejo oznanjujoč prihod nepričakovano vrnivšega se mladega Donella, sina eksarhovega, ki mu ga je rodila prva žena. Silvana ga še ni videla. In ko je sedaj sprejela lepega mladca, ji je zatrepetalo srce. Spoštljivo jo je pozdravil Donello; nato pa je izročil darila stari Eudoksiji, ki ga je prihitela pozdravljat. V tem je razbilo pozdravno svečanost prejšnje kričanje; množica pridrvii na dvor, češ, da se je tu sem zatekla in skrila čarovnica Agneza. Stara Eudoksija se zdrzne. In ko jo izganjalec hudiča poprosi, da bi smeli pregledati prostore, jim starka privoli. Agnezo privlečejo iz skrivališča in v smrtnem strahu roti vešča staro Eudoksijo, naj jo reši razdivjane množice. A mrzle starke prošnje ne uklonijo. Tedaj prekolne Agneza njo in mlado Silvano, ki naj ji podobna usoda ne prizanese. Drugo dejanje. Eksarhov dom. Mladi Donello se zabava v družbi deklet, ki jih njegova lepota drami v ljubezen. Silvani vse to ne prija in zato razstavi mlado družbo. Vstopil je eksarh v svojem spremstvu. Težki časi ga zovejo v boj za Krista. Z božjo pomočjo jih upa premagati. Ko eksarh kmalu1 nato spremstvo odslavlja, ga poprosi Silvana, naj Donella zadrži in v težki skrbi nad vsem, kar se je godilo ga Silvana povprašuje, kaj se je godilo na sinodu pri obsodbi Agneze, Obotavljaje se pripoveduje Donello, da je žalila njo, Silvano, češ, da je bila njena mati tudi čarovnica, ki je s čarovnijami zapredla eksarha. Razsrjcn ukaže eksarh Donellu oditi in razglasiti, da zadene vsakega strašna kazen, ki bi te klevete raznašal. Toda na samem je eksarh Silvani priznal, da je vse to resnica in da je njena mati vžgala v njem plamen strastne lju. bežni1, s katerim ga je priklenila na Silvano. S tesnobo v srcu je Silvana vse to poslušala. Ko pa je ostala sama, jo je spreletel materin opomin, in v pričakovanju, da ima kot njena hči isto moč, je sledeč svoji tihi ljubezni zahotela in zašepetala ime Donella. Iz teme se je utrgala senca in Donello je objel žarečo mlado ženo. Tretje dejanje. Donellova soba in v njej Donello s Silvano. Mlada ljubezen je zagorela v povživajočem jo plamenu. Služabnica naznani staro Eudoksijo, ki skoro vstopi. Nič ne uide njenemu ostremu pogledu in karaje pogleda vnuka in sina-ho, pripravljena storiti vse, da prepreči zlovešče nakane. V tem vstopi utrujeni iu v skrbeh potrti eksarh. Z bolečino v (Konec na strani 200) ANGLEŠKI PROGRAM V L. 1936. Britsh Broadeasting Corporation izda vsako leto svoje letno poročilo. Te dni je izšlo to poročilo, ki prinaša med drugim tudi pregled lanskih oddaj. Lanske oddaje se porazdelijo takole (v odstotkih): lahka glasba 32.32, kabaret 5.92, plesna glasba 5.78, resna glasba 14.67, predavanja in poročila 16.69, zvočne igre 4.30, otroške ure 8.08, verske od. daije 4.16 in plošče 8.08. AVSTRIJSKI RADIJSKI IZVOZ. Radio ima v svetovni trgovini velik mednarodni pomen. O tem govori najglasneje že samo dejstvo, da odpada od leta 1933 četrtina vsega prometa z električnimi predmeti v svetovni trgovini na radijske sprejemnike in njih sestavne dele. Pri tem ima svoj znaten delež tudi avstrijska radijska industrija. Leta 1934 je prinesel izvoz radijskih sprejemnikov in radijskih potrebščin Avstriji 7,992.000 šilingov. V naslednjem letu se je ta vsota zvišala na 9,246.000. L. 1936. se je ta številka znova znatno> zvišala, tako da znaša 10,647.000 šilingov. Zani-mivo je, katere države so najbolj deležne avstrijskega izvoza. Pregled za leto 1936 pokaže takole sliko (vrednost v 1000 šilingih): Romunija 2507, Francija 1455, Jugoslavija 1219, Poljska 1185, Če-hoslovaška 636, Nemčija 474, Velika Britanija 362, Belgija 328, Švica 316, Švedska 294, Nizozemska 236, Finska 225, Madžarska 220, Bolgarija 216, Egipt 82, Norveška 76, Portugalska 73, Argen-tinija 68, Litva 66, Estonska 65, Turčija 63, Grčija 52, Kitajska 40, Italija 40, Alžir 39, Brazilija 26, Albanija 26, Luk-semburg 22, Danska 22, Španija 21 itd. Seveda bd postalo to razmerje nekoliko drugačno, če bi pri vsaki državi upoštevali še višino uvozne carine. Pri tem bi se pokazala brez dvoma zanimiva slika. Tako so preračunali, da stane avstrijski štiriceven aparat v Franciji 600 šilingov, na Poljskem 780, v Romuniji 690, v Jugoslaviji 670, v Avstriji pa 468. RADIO V SLUŽBI ZNANOSTI. Trije najvažnejši observatoriji v Združenih severnoameriških državah so si zgradili lastno kratkovalovno telefonsko omrežje. Pri tem gre za observatorij na Mount Wilsonu, zvezdarno na Mount Palomaru in za kalifornijski tehnološki zavod. Ti zavodi imajo sedaj lastno neposredno zvezo, tako da se lahko vsak čas med seboj nemoteno obveščajo o važnih opazovanjih. Obenem bodo proučevali vpliv toplote in vlage na razširjanje kratkih valov. RADIO NA NIZOZEMSKEM Nizozemski radio je popolnoma drugače urejen kakor radio v drugih evropskih državah. O oddajah namreč odločajo različne organizacije poslušalcev. Nadzorstvo nad radiom ima notranje ministrstvo. Uprava je v rokah organizacij poslušalcev in ne poštnega ministrstva, kakor je to pri nas in drugod. 60 odstotkov kapitala družbe »Nederlandsche Omroep Zender Maatsehappii (Nožema)« je v rokah države, ostanek pa odpade na večje poslušalske organizacije. Naročnina se plačuje v obliki članarine ene izmed organizacij. Najvažnejše organizacije so: Algemeene Vereeniging Radio Omroep (AVRO), Nederlandsche C.hristelijke Radio Vereeniging (NCRV), Katholieke Radio Omroep (KRO) in Vereeniging van Arbeiders Radio Ama-teurs (VARA). Poleg tega je še nekaj manj pomembnejših organizacij. Kdor posluša nisiozeimslki radio, je gotovo opazil, da se vsakega četrt leta spreminjajo valovne dolžine. Dejansko ne gre za to, da bi oddajniki spremenili svojo valovno dolžino, ampak se izmenjajo le oddajne družbe, ki med seboj zamenjajo postaje. Hilversum I oddaja na valu 1875 m podnevi z jakostjo 40 kw, ponoči s 100 kw. Hilversum II (preje Huizen) ima val 301 m podnevi s 15 kw, ponoči s 60 kw. Da pride lahko vsaka družba tudi do uporabe velikega oddajnika, zato je potrebna preje omenjena izmenjava. Ker je nizozemski radio na privatno gospodarski osnovi, je razumljivo jako živahno tekmovanje v pridobivanju novih naročnikov. Iz istih vzrokov se tudi trudijo, da je program vedno prvovrsten. Spored je bogat z dobrimi koncerti in zanimivimi zabavnimi oddajami. Posebnost predstavljata ženski in otroški kotiček. Stranskih oddajnikov na Nizozemskem ne poznajo, ker oba glavna oddajnika popolnoma obvladata ravno deželo. V inozemstvu je poslušanje postaje Hilversum I nekoliko otežkočeno, ker nekaj let sem oddaja na istem valu tudi postaja Radio Romania. SKRB ZA NAROČNIKE Vse radijske postaje oziroma družbe na svetu si prizadevajo, kako bi pomnožile število plačujočega naročništva. Posebno živahnost kaže v tej stvari Poljska. Vodstvo poljskega radia je letos znova razpisalo nagrade za tiste, ki bi v času od 15. februarja do 1. maja pridobili največ novih naročnikov. Med nagradami so seveda, kar je samo ob sebi razumlji-(Konec na strani 203) T EHNIR A Poslužuj mo se kratkih valov (Nadaljevanje) Slik a nam omogoča vpogled v električno izvedbo priprege. Najboljša elektronka za tako stvar je pač heksoda. Na njeno prvo mrežo priključimo vhodni krog. Ta je lahko brez nadaljnjega ape-rijodičen, ker njegova uglasitev nič ne poveča jakosti, njegovo razmeroma močno dušenje pa je za selektivnost brez pomena, ker je skrb zanjo pravzaprav naloga vmesnofrekvenčnega dela. V risbi je vrisan aperijodičen vhod. Jako priljubljena izvedba antenske priklopit-ve je pri kratkovalovnih vstop preko malega kondenzatorja od kakih 15 cm; tak vstop je naznačen tudi1 v risbi. Dopustne so seveda tudi vse druge metode, n. pr. običajni T - člen. in sicer na onem polu, ki je priključen na baterijo oziroma omrežni priključek. Upor nekoliko tisoč ohinov in kapaciteta 0.5 do 1 mikroforada dovolj razve-žeta. Tudi kurjavo si kaj lahko priskrbimo iz sprejemnika, paziti pa je treba, da vsled povečane obremenitve kurilna napetost preveč ne pade, to se pravi nikakor ne pod 3.6 V. Priključek za odjem potrebnih tokov in napetosti pa lahko tudi izvedemo tako, kakor se je to udomačilo v Angliji; Angleži namreč opremljajo svoje srednjevalovnike s po. sebnim priključkom v obliki podnožja za elektronke, kamor speljejo vse, kar priprega rabi. Ta pa ima pripadni kontakt v obliki elektronkine noge, ki se kar vtakne po potrebi v podnožje in stvar je rešena. £ i -j t HTu« TTTTT^ 41—HI- TT .X. SOA oz 7Vr Superpozicijski krog visi na drugi mreži; tvorijo ga samoindukcija in vrsta kapacitet, ki jih tvorijo tlačni kondenzatorji, katere v smotreni izberi priključujemo s pretikalom primerne izvedbe. Pomožni oscilator dobi svojo reakcijsko napetost iz reakcijske tuljave, ki jo je treba sklopiti proti zemlji preko kapacitete pbl. 10 cm. Izhod oziroma zvezo s srednjevalovnim aparatom oskrbuje stik z dušilko in kapaciteto. Dušilka naj izkazuje 2 do 5 milihenrijev, kondenzator pa kakih 500 cm. Prosti konec kondenzatorja je treba uvesti v antensko pušo sprejemnika, vzemljitev priprege pa je treba zvezati z vzemljitveno pušo sprejemnika. Katodni upor oskr-' buje heksodi mrežno prednapetost — 1.6 V; napetost zaslonske mreže naj znaša 80 V, anodna napetost pa 180 V. Spreten graditelj ne bo žrtvoval za priprego posebnih virov napetosti, temveč si jih bo poiskal v sprejemniku. Anodno napetost skoro vedno lahko odvzamemo iz priključka za drugi zvočnik Važno je, da ima zveza med anodo in reakcijsko tuljavo kolikor mogoče majhno lastno kapaciteto, ker sicer nikakor ni mogoče shajati z eno samo tuljavo za vsa območja. Vod do1 antenske puše na sprejemniku pa, naj bo po možnosti čim krajši in električno zaprt napram okolici, ker utegne sicer na lastno pest sprejemati srednje valove. Ta naprava se da izvesti z razmeroma zelo skromnimi sredstvi in brez velikega truda, pretvori nam pa srednjevalov-liik v visoko občutljiv kratkovalovni su-perhet, s katerim lahko zložno rokujemo in ki ga moremo čisto natančno me-rosoditi. Poleg opisane pa obstoja še ena možnost za izvedbo cenene priprega, ki naj jo v sledečem na kratko liaznačimo. Zgradimo si enostaven, vsega zaupanja vreden audion z reakcijo, kateremu izmenjavamo tuljavične stavke če hočemo menjati območje, kar je tudi že staro-slavna metoda. Energijo si priskrbimo »Veseli studenček „ LOJZKA" PLAMEN (Nadaljevanje s struni 198) srcu naznani sinu, da ga kliče vladarica v Bizanc, kamor se bo kljub težkemu položaju moral vrniti. Ko ostane eksarh sam s svojo mlado ženo, ga ta prosi z vso iskrenostjo, naj ne odpusti sina, a kljub temu, da želi, ji soprog vendar ustreči ne more. Tedaj prodre iz notranjosti Silvane ves že dolgo zadrževani gnjev in grobo vrže možu v obraz, da ga mrzi in sovraži ter da si je zato sedaj iz ljubezni vzela njegovega sina. Pretežka je bila bolečina, ki je spričo tega zagrnila eksarba; pod njo se je sesedel mrtev v naslanjač. Sprememba. V cerkvi sv. Vitala. Sodili zbor svečenikov je zbran, da sodi Silvano, ki je bila obdolžena, da je s čarovnijo umorila svojega moža in prav tako zapletla v ljubezen njegovega sina. Vsa skrušena se zagovarja Silvana, češ, da je vsa njena čarovnija in ves njen greh — ljubezen. Prisotno ljudstvo in sodni zbor je že ganjen nad vsem tem trpljenjem in ko vstane tudi Donello ter prosi za mlado Silvano, jo hoče že zbor oprostiti. Tedaj se dvigne patricija Eudoksija in ■i vso ostrostjo obtoži Silvano, da je vešča, iz vešče rojena. Vsi se zganejo. In .ko pozove zbor Silvano, naj na križ priseže svojo nedolžnost, se ta pred koncem prisege onesveščena zruši. — In obsodba je bila izrečena. in Lubejeva; desno: Drenovec, Lubeje-va, Zupan. — Vse slike Leica-folo R. Kos, optika LeitzSummar F — 5 cm 1:2. I'ernizov Peromnia film. Ultrakratki 1 ovoj 16-5-f 29"5 m i ovojev 28 51 m 4 ovoje Žica: gol, posrehren baker 1 mm. Tuljavični trup: prvovrstna elektron-fcina noga iz trolitula. Dobro je, če ne zanemarimo navedenih polovičnih ovojev. Z njimi namreč preprečimo morebitne kratke stike med golimi žicami in dosežemo ugodno porazdelitev koncev v notranjosti trupa. v operi. Zgoraj levo: nastop zbora in baleta, v ospredju primabalerina ljubljanske opere ga. Erna Moliarjeva; desno Lubejeva (Lojzka). Spodaj: Daneš na enak način, kakor smo ga opisali prej. Izhod naše priprege priključimo tja, kamor sicer priključujemo gramofonske doze, to se pravi, pred prvo niz-kofrekvenčno stopnjo našega sprejemnika ali pa pred njegov audion. Seveda moramo med pripregino anodo in priključek za gramofon vstaviti transformator, da bo anodni tok mogel v redu teči in da pride v sprejemnik le nizka frekvenca; toraj transformatorski priključek. V načelu imamo toraj sprejemnik, ki ima dva vhoda. Enega za srednje in morda za dolge valove, ki je že vgrajen v sprejemnik in obstoja iz morebitnega visoko- in medfrekvenčnega dela ter au-diona. Poleg tega pa še drugi vhod, ki obstoja iz posebnega audiona samega iu sprejema le kratke valove. Kadar sprejemamo srednje in dolge valove odklju-čimo priprego, kadar pa sprejemamo kratke, priključimo spet priprego in pretaknemo anteno iz sprejemnikove antenske puše v pripregino. Za vezave in navijanje pripreginih tu-ljavic je treba uporabljati posrebreno bakreno žico 1 mm premera; ogibati se je treba ostrini kolenom. Glede elektronk tak audionček ni prav nič izbirčen; vsaka audionska trioda je dobra, najbrž še celo boljša ko katera druga. Pred prej omenjeno heksodo se odlikuje predvsem z nižjo ceno. Podatki za navijanje tuljavic so sledeči: 12 -f 20 m 4 ovoji za 11'5 ovojev TARTUFFE OPERA «ulf LONDONSKA OPERA V ČASU KRONANJA. Londončani to si v resnici prizadevali, da lii naredili iz kronanja slovesnost, ki lii po svoji pomembnosti in zanimivosti presegla olčmipijado ali pa celo pariško razstavo, ki so jo te dni odprli. Hoteli so, da London in londonsko življenje zašije v vsem svojem blesku, hoteli so, da bodo tujci ohranili na London nad vse prijeten spomin. Seveda niso pri tem pozabili na umetnost. V času kronanja so se zbrali v Londonu vsi najboljši igralci, pevci in dirigenti iz vseh delov sveta, da razvajeni publiki nudijo izbrane užitke iz teater-ske umetnosti. Kakor poročajo listi, so bile to v resnici edinstvene prireditve. Tako so vprizorili »Aido«, ki je bila na izredni višini. Samo dekoracije niso bile prav posrečene, kakor tudi v nekaterih drugih operah. Toda londonska opera Covent Garden je že znana po svoji starinski in zelo malo originalni dekoraciji in režiji. Prvovrstna je bila tudi uprizoritev Puceiiniijeve opere »Turandpt«, katero je dirigiral Barbirolli iz New-Yorka, kjer je nasledil Toscaninija. Glavne vloge so peli Martinelli, Licia Albanese in an. gležinja Eva Turner. V »Parsivalu« so nastopili Janssen, Kerstin Thorborg in Ludvik Weber. »Walkiire« je dirigiral Furtvvangler. ki je dosegel bajen uspeh. Barbirolli je dirigiral »Tosco«, v ka. teri je nastopil tudi kot Tecerpia znameniti bariito-nist in filmski igralec Lau-rence Tibbet. Ker je v tem času v Londonu izbran ves svet pevske in gledališke umetnosti mislijo praktični Londončani podaljšati sezone koj za nekaj časa. DORER IN MENZEL V TOKIJU. Prijateljstvo med Berlinom in To-kijem raste iz dneva v dan. Ni skoraj prilike, da jo Nemci ne bi izrabili in pokazali svojim zaveznikom na Daljnem Vzhodu vsaj nekaj svoje moči, spretnosti in veljavnosti. Tudi kulturni stiki so se v zadnjem času med obema državama zelo poglobili. Tako je bila v tem času razstava Diirerjevih in Menzelovih slik v Tokiju, ki je dosegla baje izreden uspeh. Razstavo je obiskalo nad 15.01)0 ljudi. Tudi časopisje je zelo navdušeno, Razstavo imenuje važen doprinos v kulturni izmenjavi in poglobitvi stikov med obema državama. 24. t. m. so v Bazlu prvič uprizorili dvodejansko opero Tartuffe po znanem Moliereovem tekstu. Muziiko je napisal H. Hang. 30. maja jo bo radio iz Bazla tudi prenašal. THOMAS MANN V AMERIKI. Znano je, da je moral Thomas Mann eden izmed najslavnejših nemških književnikov zapustiti Nemčijo, ker se ni Strinjal z Hitlerjevim režimom. Pri tem je tudi zanimivo, da Thomas Mann ni Žid. Pred kratkim je prišel v New-Yorit, kjer je imel sestanek s predstavniki časopisja, katerim je dal tole zanimivo izjavo: Med nemškim narodom se vse bolj in bolj razširja prepričanje, da uspehi liacionalsoeialističnega režima ne morejo vzdržati objektiv ne kritike in da se v Nemčiji vodi bankrotska politika. Polom lahko nastopi vsak hip; zelo blizu je čas, ko puške in topovi ne bodo več mogel vzdržati sedanjega režima v Nemčiji. Vse ameriško časopisje je zelo prisrčno pozdravilo velikega nemškega pisatelja. PESNICA SAPPHO. Ermst Morvvitz je izdal vse pesmi znane grške pesmice Sappho v grškem jeziku s prevodom. Zanimivo je, da se v Nemčiji zopet javlja zanimanje za grško kulturo in literaturo. 25 LETNICA SMRTI BOLGARSKEGA PESNIKA V Bolgariji bodo v kratkem prazno-\ ali 25-letnico smrti velikega narodnega pesnika P. P. Slavejskova. Ker je na njega zelo vplival tudi Nietsche, pripravljajo spominske slavnosti tudi po Nemčiji. Tako je tako proslavo priredila tudi Nemšlke-bolgarska liga, na ka. teri je govoril o pesniku prof. Dr. Ge-semann. ZANIMIVA ODDAJA Ruski oddajnilki so ob priliki letne slave ruske armade priredili zanimivo oddajo. Letalci nekega vojaškega letala so se namreč pogovarjali po kratkih valovili s posadko v nekem tanku in nato še s posadko neke podmornice. »VESELI STUDENCEK« (LOJZKA) Noiva opereta je prav lepo uspela. Na •likah vidimo Zupana kot pismoriošo Iskra, Lubejevo kot Lojzko in Gnusovo, ki je to pot imela svoj operetni debut. — Vse slike Leica joto K. Kos, Ljubljana, optika Leitz-Summar F = 5 cm 1:2, Perutzov Peromnia film. To je zelo lepo odlikovanje, tisti angleški »Ordre »f the Bathe«. Če lastnik tega odlikovanja pride v London v kraljevi grad, mu mora dvorna godba pri-marširati nasproti in zaigrati veselo koračnico. Kako sem jaz prišel do tega odlikovanja? Takoj vam povem: »Nekega dne jo primaha k meni gospod Brzorad. To je vratar v hotelu Occidental na Karlovem tirgu. Occidental jc hotel drugega razreda, ker pa ima razgled na nasade, dela še kar dober vtis. Hotel ima jako dobro vodstvo. Zato ga radi obiskujejo tujci, ki si ga med seboj priporočajo. Ko Brzorad prinese kakemu tujcu prvič pošto, ga v enem od sedmih jezikov, ki jih gladko govori prosi za znamko na ovitku pisma. Tako si je sčasoma nabral nekaj, čemur pravi zbirka znamk. Meni včasih izkazuje kake male usluge, zato prihaja v mojo pisarno po razno znainkarsko šaro. Nekega dne jo torej primaha k meni: v hotel je prišla angleška dvojica. Ona je prava lepotica, stoodstotna dama, 011 pa je navaden dostojen mlad moški. Samo da je ona za kaka tri ali štiri leta starejša od njega. Ker hotel Occidcntal ni urejen za kake nedostojne romane, sta mlada Angleža torej mlada zakonca, kakor je videti iz njunih papirjev. Pa to je malenkost: zdi se, da jima pohaja denar, zakaj Brzorad je moral mlademu možu posredovati prodajo platinaste doze za cigarete in palice z zlato kljuko. Dama, ki je navešena z dragulji, pa ni do zdaj dala še ničesar prodati. »Zdaj sta najbrž že dozo in palico zajedla, kajti mož je prišel k meni. Omenil sem mu bil namreč znamke. Prinesel mi je svojo zbirko znamk in bi jo rad prodal. Jaz naj bi mu pomagal. In, gospod disponeint, »Brzorad me zmiraj nagovarja z najvišjim naslovom, ki mi pristaja«, ta Anglež je vzel iz kovčeka dva albuma, odprl enega in, gospod Kral, tu so vam znamke, da bi se dal zanje takoj obesiti. Same angleške kolonije, Hongkong, Guyana, Natal, Fi-dži, Avstralija, 110, skratka vse. Stare, nove, žigosane, ena lepša od druge. Ko mi ni več tako zelo brnelo v glavi, sem takoj tekel k vam.« Udal sem Brzoradu, da bom Angleža sprejel in mu pomagal prodati znamke. Drugi dan je res prišel Anglež k meni z luksuznim zelenim usnjenim albumom. I11 z damo, zavito v pomladanski kožuh. I11 z mojim naslovom: G. Kralj, Praga itd. No, jaz se za dame ne brigam, toda ta je učinkovala čisto po svoje. Kakor slika. Ti biseri, težki uhani, rdečezlati lasje, ki so ji kukali izpod klobuka. Bila jc pač starejša kakor mož, a ne dosti. Nihče ne bi mogel priseči ali ima dvajset ali trideset let. Angležek je bil zelo mlad. To je bilo najlepše na njem. Ni bil lepotec, pač pa lepe rasti, zdrav, lepe kože in pošten človeček. Zdel se mi je nekam znan. Najbrž iz kakega filma, kjer sem F. videl kak prijazen simpatičen primer poštenega Angleža. Delal se je razočaranega in skoraj jeznega, ko sem mu rekel, da ne trgujem z znamkami. A ko sem mu obljubil, da se bom potrudil za dobrega kupca, sc je na njegovem odkritem obrazu prikazal zaupen smehljaj. Predstavil se mi je kot gospod Young. No in tako sva z gospodom Youngoin začela ogledovati znamke. Saj 1111 verjamete, da sein se bal, da bo najlepše v vsem albumu vezava. Torej sem ga odprl. Najprej vam povem, da je bila to čisto mladostna zbirka. Ne tako, kakor si morda mislite vi, da bi v njej bile ponarejene znamke iz Hamburga ali Helgolanda ter kar je še takih posebnosti. Vse drugo pa bi bilo nalepljeno iz zavoja »100 kosov za 2 kroni«. Ne, tako ni bilo in vendar jc bila zbirk«, mladostna. V njej je bilo pol ducai.. navadnih angleških kolonijainih znamk, zelo lepih, potem sem pa med njimi kar na lepem zagledal indijsko brzojavno znamko za štiri rupiije iz leta 1861., za katero bi se bili na vsaki dražbi stepli. Ali pa sem naletel tik zraven ničvredne st. Vincencke znamke z Edvardom in Albertom, kakršno ima vsak inazač, na listo znano »Pax et Justitia« s kronico, ki je med brati vredna tri tisoč. Tako je bilo po vsem albumu. Vsakega nekaj. Popolna in obilna je bila samo tista zbirka, kjer je imel vsemogoče dobrodelne znamke, ki jih izdajajo angleške kolonije, kadar potrebujejo denarja za vojno, za bolnišnice ali za nogometno igrišče. Ko sem si naredil seznam znamk, sem preračunal, da so vredne deset do dvajset tisoč, kar je za tako otroško zbirko prav lepa vsota. Obiskovalca sta se med tem tiho dolgočasila poldrugo uro in se ves čas držala za roke. Gospod Young je bil z mojo cenitvijo zadovoljen, zato sem ga povabil naj pride prihodnji dan, da bova skupaj iskala kupca. Drugo dopoldne sem vlačil fanta brez uspeha od enega trgovca z znamkami do drugega. Že v drugo trgovino gospod Young ni hotel več z mano, marveč je ostal pred vrati in poslušal popovčice, ki so donele iz nekega zvočnika. Opravila nisva nič in sva se dogovorila, da pojdeva na prihodnji izlet šele naslednje dopoldne, ker sta Angleža popoldne morala igrati bridge. Drugo dopoldne sva šla v predmestja. Mi lil sem, da bo gospod Young najel taksi, pa si je Ie dal plačati listek v tramvaju od mene. Stal je z mano pri stopnicah in moral sem mu prevesti vse voznikove dovtipe med potjo. Tudi v Vršovicah nisva opravila nič in sva se morala peljati na Žižko. Tudi Langer: tmm^^^^mmmmmmmtmmim^m^^m^m (Vesela znam- tam nisva zbirke prodala, pač pa je gospod Young kupil tam za svojo gospo možica za dve kroni. Trgovec nama je priporočil nekega svojega tovariša v predmestju Visočani, ki leži na drugem koncu sveta. I11 tako sva se naslednji dan peljala proti Visočanom. Moj mladi prijatelj se je spotoma zanimal najbolj za modo v naših predmestjih. Rekel bi, da jo je študiral isto resno in strokovno. Prisilil me je celo, da sem od nekega fanta, ki je vstopil na postaji Pahnovka ivedel naslov trgovine, kjer je kupil tisto oranž-rdečo kravato. To pot sva znamke prodala. Gospod Young je dobil zanje ček za devet tisoč kron, kar je bilo še dosti sprejemljivo. Za trgovska pogajanja pri tem se ni brigal, marveč je ves čas gledal skozi okno na travnik, kjer so neki fantje nabijali žogo. ček ga ni naredil prevzetnega, in se je tudi nazaj peljal kar s tramvajem. Lepo se mi je zahvalil, jaz pa sem ga povabil naj me kmalu obišče. Ugajal mi je, ker se je hkratu zanimal za toliko reči: za gramofone, za dovtipe v tramvaju, za nogomet in kdo ve za kaj še vse. Gospod Young me je obiskal šele čez dva tedna. To pot je prinesel album vezan v rdeče usnje. Štediti ne znaš, dragi moj, sem si mislil in sem ga očitajoče pogledal, ker je v štirinajstih dneh zapravil devet tisočakov. Ko sem pa odprl njegov drugi album, so vsi moji prejšnji prijetni vtisi o fantu spremenili v meni zavist in nezaupanje. Zakaj ? Zato, ker sem v drugem fantovem albumu našel popolno, docela popolno, brezhibno, krasno in čisto zbirko nerabljenih angleških uradnih znamk, kakršne uporabljajo ministrstva, vojna poveljstva in admiraliteta. To so znamke, ki nosijo pretiske: J. R. Offieial, Army Official, Admirality Offieial itd. Da fant je imel celo vse znamke, od prve do zadnje, ki jih uporablja angleški dvor in ki nosijo pretisk C. A. ali R. H. Official. Te so tako redke, da le liajnavadnejše zasledite v katalogih. Ni čuda, da sem tega človeka lahko zavidal zanje. In prav tako sem ga lahko sumil, da je pravega lastnika ali okradel ali oropal. Kajti vem, da na nobeni angleški pošti ne prodajajo znamk, ki jih rabi kralj ali pa minisri. Če jih kdo ima, jih je kvečjemu lahko dobil kot dar. Vprašal sem ga torej: »O (.V; o d imate toliko znamlk?«. »Oče mi jih je dal, ko sem bil štirinajst let star.« I11 fant je tako nežno pogledal na znamke, kakor da ga spominjajo na nekaj ljubega. J. R. Official :arska zgo d b a) »In odkod jih je imel vaš oče?« »Tega pa res ne vem. Morda jih je kupil. Ali mislite, da hi kaj dobil zanje?« Ne, mladi Young ni vedel, kakšen zaklad ima v rokah. Ni vedel, da bi moji prijatelji iz tvrdke Senf z expres-nim vlakom pridrveli v Prago in mu izplačali za znamke nekaj sto tisoč, če bi jih jaz obvestil. Njegov pogled me je izpraševal, če bo lahko zanje dobil vsaj tistih nekaj sto kron, da poravna račun v hotelu. Zaradi njegove nevednosti in njegovih oči, ki sem jih moral videti v kakem filmu, sem si moral reči, da ni Young za znamke nikogar ne osle-paril, ne oropal. če so pa znamke zares njegove, —-potem? Potem spada k tistemu dueatu izvoljenih med miljardami smrtnikov, ki si vse te J. R., Army, A. G., R. H. in ostale Officiale preskrbe pošteno. Zato ima pravico, da se vedem do njega prav vljudno. »Pustite mi zbirko. V 3 dneh vam bom povedal, če lahko znamke prodam.« Fant se mi je iz srca zahvalil za to, da lahko pusti eno najčudovitejših zbirk tri dni na mizi tujega pošvedranega zbiralca. To me je prepričalo, da je dobil znamke od nekoga, ki lahko daje taka darila. Zato sem bil radoveden kdo je, in sem si izprosil za drugi dan avdieiico na angleškem poslaništvu. V začetku me je hotel sprejeti samo vratar, potem nekak pisarček in šele nato tajnik. Saj razumete. Nosil sem vsakdanjo obleko in sem se vpeljal s staro porumenelo vizitko. In trajalo je precej dolgo, preden sem vratarja, uradnika in tajnika pregovoril in se osebno znašel pred gospodom poslanikom. Začel sem: »Pred kratkim sem spoznal mladega Angleža. Nima nič čudnega na sebi, je mlad, preprost človek, zaupljiv, morda prezaupljiv . . ,« »Počakajte,« je vzkliknil poslanik, »Pustite me z gospodom samega.« In je tajnika kar sunil skozi vrata. »Počakajte,« je dejal poslanik še enkrat. In potem je stopil k blagajni ter potegnil iz nje majhno fotografijo: »Ali je to vaš Anglež?« »To je vendar novofundlandska znamka,« sem dejal presenečeno in sem zdaj kar takoj vedel, kje sem že tolikokrat videl obraz gospoda Younga. »Seveda je to 011.« »Hvala Bogu. Bogu in vam,« je rekel Poslanik in glas starega gospoda se je •rcsel od ginjenja. »Kako smo ga iskali. Zdaj pa naša država spet mirno zadiha. In zdaj mi povejte, kje 111 kako ste ga našli.« Začel sem mu torej pripovedovati o gospodu Brzoradu, o hotelu, o lepi mladi gospe Youngovi, ki ji ni videti, da je za tri ali štiri leta starejša od moža, o trgovcih z znamkami in o najinih izletih k njim. Stari gospod mii je med tem najmanj dvajsetkrat stisnil roko. Zdelo se mi je, da mi silno zaupa. Celo tako, da me je nazadnje vprašal za svet: »Kaj se vam zdi, kako bi naredili, da ga spet spravimo domov? Seveda samega. Brez tiste dame.« Spomnil sem se nežnega pogleda, s katerim je mladi Young gledal znamke, ko mi je dejal, da mu jih je podaril oče. »Kako bi bilo gospod poslanik, če bi razširili vest, da mu je zbolel oče.« »To je domislek. Vi ste rojen diplomat.« Poslovila sva se zelo prijazno, spremljal1 me je do podstopnic v začudenje vseh, ki so mi prej hranili k njemu. Tretjega dne gospoda Younga ni bilo k meni. Zakaj med tem je v vseh listih lahko bral, da je v Londonu zbolela visoka osebnost in da so poklicali k njej vse sinove z vseh koncev sveta, kjer so uganjali svoje priljubljene športe. Gospod Brzorad mi je pripovedoval, kako je gospod Young v hotelu planil od časopisa, hotel v sobo in čez pol minute prisilil gospoda Brzorada, da mu je za tri tisoč kupil od njega ves kristal, zlato in srebro. S tem denarjem je gospod Young najel letalo do Londona, lepa mlada dama pa je še tisti dan odpotovala na riviero. Kmalu nato sem bil povabljen na poslaništvo k večerji, tam so mi postregli poleg drugega s tistim odlikovanjem in z rdečim albumom, v katerem je bila najpopolnejša in najdražja zbirka znamk na svetu, s pripombo, da mi jo v spomin poklanja gospod Young. Nisem vedel, kako in kaj, mislil sem samo, da je bila mladima človekoma ločitev zelo težka. Zato se mi je zdelo prav, če se z besedico zavzamem zanju. Dejal sem: »Gospod poslanik, zdelo se mi je, da mlada dvojica dobro spada skupaj. — Dama je delala docela plemiški vtis . ..« »Seveda,« je dejal poslanik. »Vojvo-dinja je iz starega rodu.« »Pa zakaj se mlada človeka ne poročita, ali je to taka razlika, vojvodinja in gospod Young?« »Ne, zaradi porekla gotovo ne,« je rekel poslanik, »toda ona je starejša od njega.« No, nekaj majhnih let danes res nič ne poimeni. Dame se znajo zdaj izborno konservirati, kakor sem slišal.« »Da, izborno,« se je zasmejal poslanik. »On je star 26 let, dama pa je najbolj konservirana gospa v Londonu, ima jih triinpetdeset . . .« vo, v prvi vrsti radijski sprejemniki, poleg tega pa še konji, krave, prašiči, perutnina, poljedeljsko orodje, na primer: plugi, brane, kose, dalje žito, umetna gnojila itd. KRONANJE V LONDONU V tednu kronanja je imela Britsh Broadcasting Corporation polne roke dela, da britanskemu imperiju in vsemu svetu dostojno predstavi velike slovesnosti v Londonu. Višek je bil dosežen na dan kronanja samega. Na ta veliki dogodek se je angleški radio pripravljal že od decembra lanskega leta. Cela armada radijskih strokovnjakov je reševala probleme, kako bi bilo mogoče najprimerneje izvesti vse oddaje. Akt kronanja je bil tisti veliki dogodek, na katerega je čakala vsa Velika Britanija in z njo vse cesarstvo in dominijoni. Treba je bilo zato pripraviti za ves teden okvirni program in pripraviti vse za tehnično kar najpopolnejši prenos. Razpostavili so okoli 60 mikrofonov, porabili pri tem 470 milj kabla, zakaj prenos se ni nanašal samo na svečanosti v westminsterski opatiji, ampak tudi na vso dolgo pot, po kateri se je pomikal prevod. Vsi mikrofoni seveda niso bili nameščeni za to, da bi jih uporabljali direktno poročevalci, ampak jih jc bilo med njimi 11, katerih naloga je bila, da povečajo efekt, to je, da prenašajo glasbo, šum itd., skratka zajeti so morali vse »razpoloženje«. Pri nameščanju mikrofonov so morali paziti, da se mikrofoni niso med seboj akustično motili in zlasti še, da so bili v prostorni vvestmin-sterski opatiji akustično pravilno razpostavljeni. Za vse to je bilo treba mnogo dela in nešteto eksperimentov. Na svoj račun je hotela priti tudi televizija s svojimi kamerami v cerkvi in na potu sprevoda, kjer je morala rešiti vprašanje zveze z oddajnikom na mikro valove. Ves prenos slavnosti se je še koiuplici-ral, ker je nad 10 tujih držav priglasilo svoje poročevalce, ki so poročali vsak v svojem jeziku. LIECHTESTEIN SI GRADI RADIO Nobena evropskih liliputskih državic (Andora, Liechtenstein, Monaco in San Marino) še nima svojega radia. Najmanjša med njimi, to je Monaco, si je na Iucernski konferenci le priborila svoj val, a ga do danes še ni izkoristila. Liechtenstein, ki je med temi državami največji (kneževina meri 157 km'2 in šteje okoli 12.000 prebivalcev), je sedaj na tem, da se v radijskem pogledu osamosvoji. Pri svetovni radijski zvezi je la državica s posredovanjem Švice javila, da namerava zgraditi oddajnik z jako-stjo 2 kvv, ki bi delal na skupnem mednarodnem valu 209,9, na katerem oddaja že več evropskih postaj. Pri tem pravijo, da gre za državno podjetje in ne za reklamno ustanovo, kakor jo ima na primer Luksemburg. V programu bi bil novi oddajnik odvisen večinoma od švicarskega radia, ker bi enostavno prenašal večino švicarskega sporeda. Sonja Henie, »Dekle za milijone«, kakor se je imenoval prvi film te velike drsalne rekorderke, ki jo je za-mamil Hollywqod. Naša reklamna slika kaže drsalko v nje-nem drugem filmu »Thin See«, kjer je njen par!ne,■ Tvrron Pouer. Te bleščeče fotografije ustvarjajo v tisoč romantičnih srcih pravljice o filmskem raju .. . ... in tako prosijo brezposelne plesalke in statistke dela pred filmskimi ateljeji v Ilolh-tvoodu. Taka je usoda filmskih plesalk, »girlsov«, po reklami za novo amerikansko opereto »Veseli pirati« in za tisoč drugih operet. . . ... « resničnost je pri filmu prav tako kruta kakor kjerkoli drugje, o čemer priča slika iz zadnje filmske stavke v Hollvivoodu, kjer so beraško plačani in izkoriščani stavkajoči filmski igralci razbili najruzkošnefri lepotni salon, kamor se hodijo lepšal najbolje plačane zvezde, ki se niso hotele pridružiti stavki. Stran za fotografe Za dober posnetek, katerega si seveda vsi želimo, je nujno potrebno, da se amater temeljito spozna na vse pripomočke, ki 60 pri posnetku potrebni. Na kameri mora poznati vsak del, da bi mogel narediti dober posnetek takorekoč napol speč. Mirnost pa je osnovni predpogoj uspeha. Nestrpnost in nemirnost sta lahko že sami krivi neuspeha. Za začetnika in tudi za izurjenejšega amaterja ni nič slabega, da celo priporočljivo je, če se ob prazni kameri uri z vsemi prijemi ponovno in ponovno. Če smo že prekoračili ta prvi most, preidimo do posnetka. Najprej se bomo preskrbeli z negativnim materijalom, med katerim pa bomo največkrat izbrali pankromatski materijal prav zaradi mo-dulacije barv in da dobimo pravo od-tenjanje sivih tonov. Takoj je treba zraven pripomniti, da je najboljše, če take plošče in razrezane filme vlagamo v popolni temi. Komur se pa to ne da, pa vsaj ob zelo temni zeleni luči. Zvite in zložene filme vlagamo lahko pri dnevni svetlobi. Vendar pa ni preveč, če se kar se da izogibamo ostre svetlobe pri vlaganju ali premenjavanju. Izkustvo narekuje tudi tod previdnost ali z drugimi besedami povedano: najboljše je, če vlagamo In piremenjavamo v senci, najmanj pa v lastni. Pri kamerah za zvite filme tudi ne smemo pozabiti zastreti kontrolnega okenca, če nočemo imeti filmov zamegljenih in koprenastih. Te bojazni pa danes skoro ni več. Skoro vsi novejši aparati za zvite filme imajo že sami vdelane zaščitne zaklopke. Sledi uravnavanje ostrine. Tod velja kot osnova pravilo, da se ostrina odmerja po ospredju. To pravilo pa ni zapoved; saj v fotografiji ni prepovedana samostojnost. Praktično pa je to pra-vilce, ker je z objektivi in njihovimi zaslonkami dana možnost, da ostrino potegnemo tudi v daljavo, ne da bi objektiv za tak primer posebej uravnali na daljinski skali. Večja zaslonka ustvari večjo globinsko ostrino. Če imamo kamero z meglico, se prav lahko sami prepričamo, ikako se z zastiranjem objektiva s pomočjo zaslonke povečuje globinska ostrina in spet obratno. Priročne pa so še najbolj tablice, ki imajo globinske ostrine že izračunane ter so ponavadi priložene vsakemu novemu apa. ratu. Nič ne škoduje, če si ob tej priliki zapomnimo tudi sledeče pravilo: globinska ostrina se povečuje od osnovnega predmeta proti kameri za tretjino, v daljino pa približno za dve tretjini. Ostrina je določena. Nerešeno pa je ostalo drugo najvažnejše vprašanje. Čas osvetlitve. Če denarnica ne trpi preveč, si bomo nabavili optični ali pa električni svetlomer. Če obojega ni, pa utegne s pridom služiti tudi navadna osvetljevalna tablica. Le približnih uganjevanj se je treba pri tablicah izogibati. Nekaj več prakse in precej poskusov je potrebnih, da se da taka tablica res zanesljivo uporabiti. Približno pravilno osvetljen posnetek pomeni že kolikor toliko dobro sliko. »Kolikor tolilko« dobra silika je še vedno taka, ki smo jo do« 20 krat preveč osvetlili ali pa tudi taka, ki smo jo za malo merico premalo osvetlili, če FILM IBSENOV VNUK KOT FILMSKI REŽISER Po poročilih iz Osla se je vnuk velikega dramatika Henrika Ibsena odločil, da poskusi svojo karijero pri filmu. Tan-cred Ibsen, ki je po materi v sorodu z drugim velikim norveškim pisateljem in dramatikom Bjornsenom, je bil v začetku vojak, a ga je preveč zamamila literatura. Pisal je pesmi in novele, poleg tega pa več rokopisov za filme. Zdaj mu je neka norveška družba ponudila režijo filma iz življenja kitolovcev. Z delom bodo začeli julija v Severnem ledenem morju, kamor bo s posebnim parnikom odplula vsa filmska družba. Torej se bo ime Ibsen proslavilo skoraj gotovo tudi pri filmu. KATOLIŠKI FILM NA KITAJSKEM Katoliška poročevalna agencija Fides piše, da so šanghajski kinematografi v zadnjem času predvajali celo vrsto kato. liških propagandnih filmov. S predstavami so že začeli francoski jezuitski misijonarji, ki so kazali z velikim uspehom film »Japonski mučenci iz XVII. stoletja«. Na šanghajski univerzi 60 sa-lezijanci kazali uspeli italijanski film o življenju in delu mladinskega apostola Dona Bosika. Neki kino v kitajskem delu mesta je tri dni dolgo imel na programu Duvivierjev pasijonski fiilm »Goligotha«. Kino je bil vse dni nabit. Lastnik je ves dobiček poklonil svoji domači katoliški fari v okolici Šanghaja. Ta film so z velikim uspehom predvajali tudi na Japonskem. smo glede osvetlitve v dvomih, je boljše če osvetlimo več kakor pa manj. Močno osvetljeni posnetek ustvarja možnost kratkega razvijanja in s tem vred zgoščevanje zrna, dočim je pri prekratkih osvetlitvah prav narobe. Potrebno je, da osvetlimo rajši nekoliko več prav zaradi najtemnejših delov v sliki, ker na ta način tudi v sencah ohranimo in povdarimo vse detajle. Seveda nikar pozabiti, da se osvetlitev podvoji z naslednjo večjo zaslonko in obratno ter enako podvoji za vsakih 3/io DIN občutljivosti, ki je ima negativni maerijal manj od prejšnjega, s katerim smo delali in na katerega smo uravnavali čas osvetlitve. Če smo si z osvetlitvijo na jasnem, prevdarimo še to, če je potrebno uporabiti še sito. Pri pankromatskem materijalu ga v pretežni večini primerov ne bomo uporabili. Če ga pa vse eno uporabimo, ne smemo pozabiti, da je treba za odgovarjajoč količnik povečati čas osvetlitve. Za koliko, to pove navodilo, ki je priloženo vsakemu situ. če je pri roki tudi ščitna varovalka proti svetlobi (Sonnenblende), jo kajpak nataknemo na objektiv. Četudi ne slikamo proti svetlobi, bo marsikdaj prišla prav, ker se bomo ubranili stranske svetlobe, ki je z očesom premnogo-kralt ne zaznavamo. Posnetek bo na jasnosti veliko pridobil. S tem smo prišli že do končnega. Sprožili smo zapor in negativ osvetlili. Motivov je vse polno. Le brez očesa ne smemo mimo vsega, kar je okrog nas. Amater pravi, da je treba vedno imeti odprte oči. Pa tudi za to je treba vaje. Posebne pazljivosti je treba, da tudi na najnavadnejših stvareh opazimo posebnosti, ki so vredne snemanja. Motiv je vse, le prav ga je treba »prijeti« in obdelati. To pa je že pot, ki popelje navadnega »strelca« s kamero med prave amaterje. Saj je večina takih, ki ne bi radi samo kup spominskih slik, temveč tudi kaj boljšega, na kar bi bili vedno ponosni. Po končanem snemanju kajpak ne smemo pozabiti zapreti kasete ali pa zavrteti filma za številko naprej. Dva posnetka na en negativ nista nobena redkost. Najskrbnejše pa izbira vsak amater prostor, iz katerega slika. Če je to mesto slabo izbrano, splahni iz slike mnogo, kar bi ji bilo v največji okras. Zato je treba pred posnetkom natančno pregledati teren in preiskati, odkod bi motiv dobil najučinkovitejšo obliko ter izraz. Izogibajmo se kar se da, prevelikih izrezov motiva že pri slikanju. Če Je negativ dober, se da vse to narediti brez napora pri povečavanju. Ni pai po drugi strani dobro, če gremo v nasprotno skrajnost in k osrednjemu motivu pritaknemo vse, kar se nahaja daleč naokoli. Zlata sredina je tudi v fotografiji pravilo, Iki garantira najboljši uspeh. Pri začetku se je dostikrat težko držati vseh teh navodil. Eno ali drugo človek kaj prerad pozabi in izpusti. Temu odpomore le vaja in potrpljenje. In uspeh ne more izostati. SMRT JE PRIŠLA V OTEL KRIMINALNI ROMAN SPISAL SVEN ELVESTAD Pri posvetovanju, ki je sledilo zasliševanju, so se pokazala različna mnenja. Ker iz Oveja ni bilo mogoče spraviti niti besede več, so ga izpustili. Puško je moral oddati. Čez noč naj bi ostal pri hlapcih, drugo jutro bi 6e pa naprej posvetovali o njem. Krag ga je vsekakor hotel imeti pri roki. Da pa ne bi fant pobegnil, mu je dejal, da ni zoper njega nobenega suma in da se mu ni treba nič bati. Ko je bil Ove zunaj, je Krag izvedel o njem naslednje reči: Fant je živel v vasi in se preživljal z dnino. Rekli so mu kovačev Ove, ker Je bil sin vaškega kovača. Včasih je ribaril s čolnom svojega brata. Predvsem pa je bil strasten lovec in so ga že večkrat zasačili na nedovoljeni lovski poti. Razen tega pa mu nihče ni mogel očitati nič posebnega, čeprav mu njegovo neredno življenje ni prinašalo posebnega ugleda. Bil je zmeraj zelo zaprt in boječ. Krag je rekel: »To vse nič ne pomaga, da bi mu kaj bolj verjeli. Vendar sem prepričan, da je govoril resnico. Njegovo vedenje med zasliševanjem odgovarja njegovi naravi. Razen tega pa luknja v omari ne more biti od njegove puške.« Tu je hotel doktor Arran nekaj pripomniti. A Krag mu je pomignil, naj molči. Najbrž se je Arran čudil, da govori Krag o luknji v omari, ne pa o kroglji, ki jo je našel. Krag je nadaljeval: »Razen tega misli gospod gozdar Hal-kenberg, da je bil pes ustreljen z revolverjem in pa, kar je še pomembnejše, da je pes svojega morilca poznal. Ove-jevo vedenje se mi zdi čisto naravno. Bal se je, da bi ga kdo ne videl, zato se je skril. Saj je vedel, da je osumljen kot divji lovec. Da je v začetku lagal in trdil, da moža ni videl, si je mogoče razlagati s tem, da se ni hotel zaplesti v to zadevo. Preprosti ljudje imajo po navadi velik strah pred sodnijo in razpravami. Ove najbrž ni nobena izjema glede tega. Povrh vsega pa kljub svojemu slabemu glasu ne učinkuje zoperno.« Očitki, ki so jih udeleženci tega nočnega posveta delali Kragu zaradi njegove razlage stvarnega stanja, so na čuden način kazali, kako se pleto misli vsakega posameznika. Ali se je detektiv motil, ali je res slišal iz pripomb enega škodoželjnost, drugega bojazen in tretjega zagrizenost. Tu niso bile samo različne narave, marveč očitno tudi različni nameni1, ki so se borili med sabo. Eden je hotel zakriti tisto, kar je drugi želel razjasniti. In pri vseh teh stremljenjih je Asb-jtirn Krag slutil resnico. Zato je s poostreno pozornostjo poslušal vse, kaj so pripovedovali. Falkenberg je rekel: »Tudi jaz mislim, da je Ove do nekje govoril resnico. Če bi bil moj pes tekel do mesta, kjer je ležal Ove, bi mu bil planil za vrat. V toliko je govoril resnico. Mislim, da je imel spremljevalca, ki je streljal z revolverjem. Bila sta dva. Ove ponoči ne hodi brez razloga oborožen v gozd.« »Razen, če je šel lovit. Toda zakaj naj bi pri tem streljal v okno mirnega hotelskega gosta?« »Stvar bo najbrž dosti manj zagonetna, ko bomo prijeli njegovega tovariša. Zahteval bom, da pride orožnik in da vtakne Oveja v luknjo.« »Tudi jaz ne verjamem Ovejevemu blebetanju. Po vseh teh prečutih nočeh sem strašno truden in nesrečen zaradi dogodkov, zato se ne morem tako jasno izražati, verjamem mu pa ne.« Garder je govoril z mučnim, rezkim glasom. Ta glas je v zvezi z njegovo smrtno bledico dajal njegovim besedam presenetljiv zvok obrambnega govora. Zdelo se je, kakor da bi se Garder boril za svoje življenje. In pred njim je nenadno stal razko-račeno doktor Arran, ki se je nalahno gugal v bokih ter tiščal roke v žepe zelenega suknjiča. Izza svilene brade je kazal svetlobele zobe in se porogljivo smehljal. Krag je stopil za korak naprej, da bi natančneje videl njegov obraz. To je bil čuden obraz, poln zasmehljivosti in škodoželjnosti. Poleg Garderjevega bledega in zaprtega obličja je Arranov obraz v svoji zračnosti učinkoval skoraj kruto. Krag je molčal in opazoval oba človeka, ki sta si stala nasproti. Čez čas je začel Arran, kakor da jih draži: »Ali privoščite tudi meni besedico? Saj sem vendar jaz tisti, ki mu je veljal strel. Dragi moj gospod, zakaj pa vam je toliko na tem, da izpodbijate Ovejeve besede. Njegovi podatki so docela resnični in se ujemajo z mojimi opazovanji. Vi bi radi stvar morda pokazali tako, da gre za zastrelek, da gre za nepričakovan slučaj, ko je nekdo streljal v razsvetljeno balkonsko okno sredi hotelskega pročelja! Ne. Povedal vam bom, kaj je bilo: poskus umora, kakor sem dolg in širok, dragi moj gospod, poskus umora proti meni, ki sem tisti trenutek stal na balkonu. Poskus se je ponesrečil. Morilec morda ni imel dovolj vaje v svojem rokodelstvu. In kdo je morilec? Nihče drugi, kakor človek, ki ga je videl Ove. Noben Ovejev tovariš. Mož ni niti slutil, da je Ove kje blizu. Bil je nekdo, ki nima niti zdaleč posla z divjimi lovci. Da povem kar naravnost: bil je nekdo, ki stanuje v ho- telu in ki se je po dovršenem dejanju vrnil v svojo sobo.« Garder se je pririnil proti njemu in od obupa sklepal roke: »Ali ne vidite, da so vaše trditve nemogoče,« je vpil. Ali hočete res nami-gavati, da tu more moje goste in da morilec vrhu vsega stanuje v hotelu. Najbrž vam to ugaja, gospod in vam pripravlja veselje, če mi lahko škodite pri podjetju.« Doktor Arran se je zakrohotal z izzi-vajočo in zoperno radostjo. To je Garderja še bolj razmajalo. Vzkliknil je: »Ali niste slišali, kaj je pripovedoval Ove? Možak je šel čez dvorišče v hotel.« »Vi Ovejevo izpoved nesramno po-tvarjate. Gospod, Ove ni dejal nič, da je šel mož v hotel. Čez dvorišče pa ni mogel iti, saj bi ga bil jaz srečal.« Falkenberg je pristavil: »In bi ga bili morali videti.« Nenadno je doktor Arran pokazal s prstom na Garderja in se spet zakrohotal. XXXIII. Kaj naj bi ta gib pomenil. Doktor Arran je z iztegnjeno roko kazal na lastnika hotela in se prismejal. Zdelo se je, da hoče vsem dokazati, da se iz siromaka norčuje. Garder se je zdrznil in se zmedeno za korak umaknil. Doktor Arran je šel za njim in gro. zeče iztezal roko proti njemu. Garder ga je jecljaje vprašal: »Kaj hočete?« Arran mu je odgovarjal: »Vi ste, vi...« Naprej ni prišel. Njegova veselost je zadušila vsako nadaljno besedo. Garder je gledal druge, kakor da išče pri njih pomoči. Nenadno je dr. Arran izbruhnil: »Vi ste tisti, ki potvarja dejstva. Ali niste sami pravili, da ste planili na dvo. rišče, ko ste slišali strele? Ali ste tedaj hoteli iti spat?« Garder je odgovoril s težko pribor-jenim mirom: »Ravno sem hotel iti na svoj običajni obhod.« »Ne,« je zarjovel Arran tako glasno, da so se stene kar stresle. »Vi sami ste bili na tem bojišču, saj vas obleka izdaja.« (Dalje prihodnjič) MOZARTOV ŽIVLJENJEPIS V FILMU Češke filmske družbe izdelujejo zdaj film o Mozartovem življenju. Film je strogo zgodovinski, brez običajnih ro. mantičnih in literarnih dodatkov. Film bodo predvajali prvič 29. oktobra letos, ko bo Praga praznovala 150 letnico prve uprizoritve Mozartovega »Dona Juana«, TEDENSKI SPOREDI RADIO LJUBLJANA Nedelja, 30. maja 9 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plo išče): Delibes: »Ples cvetk«, valček Dvorak: Slovanski ples št. 5 (voja ška godba); Spomini na vesele pesmi Grieg: Norveški ples št. 2 op. 25 Delibes: Cvetke plešejo (orkester); Borchcrt: Vsakdo nas pozna (venček šlagerjev); Johansen: Holmenkolnska koračnica; Stara norveška lovska koračnica (duet harmonik) • 8.30: Telodvadba: a) za dame, b) za gospode (vodi g. prof. Marjan Do-bovšek) 9 9.00: Čas, poročila, spored • 9.15: Citraški koncert gdč. Elvire Za. dravec 9 10.00: Verski govor (g. Jože Jagodic) 9 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda 9 10.45: Plošče • 11.00: Prenos akademije iz Uniona: Proslava majske deklaracije 9 12.30: Trboveljski pevski »Jazz-kvar-tet«: Heymann: Ljubezen mornarjev, fox; Brovvn: Pesem s Tahitija; Palm: Dežne kaplje, tango; Lang: Žiri, Žiri, valček; Spielmann: Makaroni, fox; Fraf: Bog čuvaj te, tango; Beneš: Prosim te, daj mii foto, valček 9 13.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila 9 13.15: Trboveljski pevski »Jazz-kvar-tet«: Wolf: Ko »Jazz« nam zaigra, fox; Cowler: Galeb mali leti v Hel-goland, slow-fox; Hermann: Koncert se glasi, valček; Henedv: Hijo-ho, moj konjiček, slowfox — vmes igra Radijski orkester: Lincke: Grigri, uvertura; Trauner: Cvetje iz dunajskega gozda, valček; Lautenschliiger: Glumači v vasi; Wetzel: Parada lutk-zamorčkov; Suppe: Boccacciove dogodivščine (Oddaja prekinjena od 14. do 16. ure) 9 16.00: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah) 9 17.00: Kmetijska ura: Gospodarski pomenki 9 17.30: Prenos akademije iz Zidanega mosta: Na Sočo — koračnica (želez-ničarska godba). — Zgodovina in opis Zidanega mosta (govori g. Raz-poitnik); Labskii: Venec ruskih pesmi (železn. godba). Rubinstein: Romanca; Čajkovski: Andante cantabile iz V. simfonije (violina solo g. Naverž-nik). Humorističen govor: g. Deisin-ger govori o zidanimoških lovcih. Gg, Selič in Udovič izvajata nar. pesmi in plese na harmoniki in citrah: Čer-man: Migronette, uvertura; Ivanovič: Suspinul, valček; Nikolaj Zrinjski, koračnica (igra železničarska godba) 9 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila 9 19.30: Nacionalna ura: Etnografski muzej (dr. Borivoje Drobnjakovič), Zagreb 9 19.50: Prenos majniške pobožnosti iz trnovske cerkve v Ljubljani 9 20.20: Slovenska božja pota: Legenda o Črni gori pri Ptuju. Napisal Niko Kuret, izvajajo člani radijske igralske družine. Vodstvo: Ivan Pengov 9 20.50: Zabaven koncert Radijskega orkestra: Siede: Mačica; Jos. Strauss: Dunajski otroci, valček; Lehar: Fras-quita, potpuri; Ketelbey: Gallantry; Ziehrer: Pešoanslki otroci, valček; Ketelbey: Srebrni oblak; Johann Strauss: Tisoč in ena noč, potpuri; Kuhn: Letalska koračnica 9 22.00: čas, vreme, poročila, spored 9 22.15: Prenos iz nebotičnika (Konec ob 23. uri) Ponedeljek, 31. maja 12.00: Valčki in polke (plošče): Par-low: Nakovalo; Bose: Rose Mousse; Waldteufel: Moj sen; Ganglberger: Moj mali medvedek; Zeller: Valček repatic; Johann Strauss: Pevčeva radost; Johann Strauss: Ognjeni žar; Josef Strauss: Privlačne tajne sile — Dyamidi; Jones: Mimoza, valček 12.45: Vreme, poročila 13.00: Čas, spored, obvestila 13.15: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče): FrimI: Indijanska ljubavna pesem (V. Rea); Stolz: Pesem svojo pojem danes le za tebe; Stolz: Srce moje kliče le po tebi (Jan Kiepura); Kumok: Jadran; Kumok: Hočeš vina (Tino Muff in Grouwellov); Schubert: Podoknica; Schubert: Ave Ma. ria (Marta Eggerth); Babin: Dragocena minuta; Moretti: Pod pariškimi krovi (Priolet); Al Jolson: Mali tovariš (Richard Tauber); Grey: Moja ljubavna parada; Grey: Nihče ne rabi sedaj (M. Chevalier) 14.00: Vreme, borza 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila 19.30: Nacionalna ura: Lov v Jugoslaviji (ing. Ivan čeovič) 19.50: Zanimivosti 20.00: Lahka glasba na dveh klavir-Ukulele lady, fox; Johann Strauss: Dunajski bonboni, valček; Johann Strauss: Jutranje listje, valček 9 20.10: Socialno medicinsko razmotri-vanje o vajeniškem vprašanju II. del (dr. Albert Trtnik) 9 20.30: Slovenski skladatelji — orkestralni koncert (Radijski orkester): Škerjanc: Žlahtni meščan, suita; Osterc: Varijacije na Schvvabovo pe-pesem »Slanica«; Šantel: Slovenska suita; Adamič: Koroška suita; Brav-ničar: Divertissements, suita 9 22.00: čas, vreme, poročila, spored 9 22.15 Narodne pesmi (Fantje na vasi) (Konec ob 23. uri) /faroč ite se i,a/^oj na prvi slovenski tednih^ j a radiofonijo % a d i o JLjuhljana Torek, 1. junija • 12.00: Operni odlomki (plošče): Verdi: Duet iz opere »II trovatore«; (E. Caruso in Ern. Schumann); Kovaro-vic: Sekstet iz opere »Pasjeglavci«; Kovarovic: Kvetou, kvetou; Flotow: Ah, tako pobožna, iz opere »Marta«; Meyerbeer: Dežela čudovita, iz opere Afričanka (Jos. Schmidt); Gounod: Prizor pred cerkvijo iz Fausta; Gounod: Zakletev iz opere Faust (Teodor Šaljapin); Dvorak: Spev iz I. dejanja opere »Jakobin«; Smetana: Spev iz II. dejanja opere »Dalibor« (Emil Pollert, bas); Wagner: Wota-novo slovo iz »Walkiire« (Hans Rein-mar, bariton) • 12.45: Vreme, poročila • 13.00: Čas, spored, obvestila • 13.15: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Auber: Fra Diavolo, uvertura; Moniuszko: Halka, fantazija; Kahnann: Pustna vila, potpuri • 14.00: Vreme, borza • 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila • 19.30: Nacionalna ura • 19.50: Zabavni zvočni tednik • 20.00: Harmonika (plošče): Dietrich: Dunajski valček; Drigo: Harlekinovi milijoni; Arditi: Poljub, valček; Di Capua: O, sonce moje; Auber: Nema iz Porticija, uvertura • 20.10: Sanacija Bratovskih skladnic (g. Rudolf Smersu) • 20.30: IV. ura francoske moderne klavirske glasbe. Predava in izvaja na klavirju g. L. M. Škerjanc: Louis Du-rey: Sonatine (I.); Artliur Honegger: Toccata et Variations; Arthur Honegger: Le cahier Romand; Maurice Ra-vel: Valses nobles et sentimentales • 21.30: Koncert mandolin (plošče): Jaki: Regiment po cesti gre; Sartori: Sončni zahod, valček; Althoff: Prijateljstvo, koračnica; Ritter: Bolero, španska fantazija; Czibulka: Ljubav-na pesem; Nazaj v Sorento! Margut-ti: Zvonik • 22.00: Čas, vreme, poročila, spored 9 22.15: Lahka glasba (Radijski orkester) ; Jainikovec: Gasilci gredo, koračnica; Fries: V topli poletni noči, valček; Schlogel: Melodije iz Strausso-vih operet; Ackermans: Začarani voziček Konec ob 23. uri Sreda, 2. junija • 12.00: Glasba južnih Slovanov (plošče): Jes s'm en burn paur; Treiber: Nmau čez jizaro (sekstet iz Brnce); Hrvatske narodne pesmi (poje M. Še-pec); Mehandži more (poje N. Cve-jič); Oj jesenske duge noci (kvartet Lisinski); Što si tako žalostan (tam-buraški orkester Jorgovan); Sagradi-ču šajku (Mijat Mijatovic); Grivna (sopran: Sofka); Ne iskam da plača i srdce razbito (orkester) ; Rjačenica (Anka Georgieva) • 12.45: Vreme, poročila 9 13.00: Čas, spored, obvestila 0 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah): Delaj dekle pušeljc, koračnica; Lunca je videla (Udoviče-va in Laušetova); Pastir Kostja, tango ; Dežela smehljaja (Lehar); Starin: Ne morem ostati moja mala (Jo-žek in Ježek); Fučik: Ideali sanj, valček; Dekle zakaj tajiš, valček (Kmečki trio); Paljetak: Marijana; Pomlad v planinah; Ea hribček bom kupil, valček; Kmečka polka (har-monika) • Ž14.O0: Vreme, borza • 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila • 19.30: Nacionalna ura • 19.50: Šah • 20.00: Josephina Baker (plošče): Scotto: Ljubim dvoje stvari; Scotto: Mala Kitajka; Baker: Dražestna mala devojka; Demou: Slutnja • 20.10: Kako potujemo (g. Janko Si-herl) 9 20.30: Vesel večer: Sodelujejo: Jožek in Ježek in Radijski orkester: Pahor: i Naši mladini, valček; Suita: venec šaljivih in veselih narodnih pesmi; Slovenski svet, potpuri • 22.00: Čas, vreme, poročila, spored • 22.15: Akademski pevski kvintet: narodna: Slovensko dekle; Ipavec: Zvezda; Nedved: Moj dom; Schwab: Oj dekle, kaj s' tak...; narodna: Lahko noč; Ipavec: Lastovki v slovo; Vse mine; O mraku; koroška narodna: Juhe pojdam u...; Puabi pojo; Foerster: Zvonikarjeva; Veselja dom; Pastirska; Bloško jezero; Triglav Konec ob 23. uri Četrtek, 3. junija • 12.00: Virtuozi igrajo (plošče): Beethoven: Turška koračnica; Beethoven: Zbor dervišev iz suite Atenske razvaline (J. Heifetz, violina); Bramhs: Ogrski ples (Sidney Crooke, klavir); Lehar: Podoknica; Lehar: Sinja je posteljca moja (Fritz Kreisler, violina); Schubert: Impromptu št. 3 vt b (Ethel Legiuska, klavir); Suk: Lju-bavna pesem (J. Hermanu, klavir); Faure: Sanje (Gr. Piatigorsky, violončelo); Prihoda: Eili, Eili (Vaša Prihoda, violina); Chopin: Noktur-no v es-molu (Vladimir Pašman, klavir) 0 12.45: Vreme, poročila • 13.00: Čas, spored, obvestila 9 13.15: Opoldanski koncert Badijske-ga orkestra: Kreutzer: Noč v Grana-di, uvertura; Čajkovski: Evgenij Onjegin, fantazija; Lehar: Grof Lu-ksemburški, potpuri • 14.00: Vreme, borza • 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila 9 19.30: Nacionalna ura • 19.50: Zabavni kotiček • 20.00: Koračnice (plošče); Teike: Stari prijatelji; Ganne: Lorrainska koračnica (godba kraljeve garde); Raymond: Kadar garda maršira; Pe-trograjska koračnica (vojaški orkester) • 20.10: Slovenščina za Slovence (gosp. dr. Rudolf Kolarič) • 20.30: Iz vseh krajev Slovenije. Sodelujeta pevski zbor »Sava«: Foerster: Večerni ave; Vodopivec: O večerni uri; Pregelj: Ledik stan; Foerster: Razbita čaša; Ipavec: Domovini; Foerster: Gorenjci; švikaršič: Sonlre pojd; Švikaršič: Kob' Žila ne biva; Horvat: Je pa rinčea padva; Pregelj: Kob' ta Dravca ne bva; Pregelj: Deč-va na srid morja; Švikaršič: Mam mlinč pod kvancem — in Radijski orkester: Šantel: Istrska suita; Pre-lovec: Oj Doberdob, pesem; Jaki: Pozdrav z Dolenjske, koračnica; Gregorc: Gorenjska, ti kras slovenski; Gregorc: Kranjskogorska koračnica • 22.00: Čas, vreme, poročila, spored • 22.15: Za ples (plošče) : Ples s trakovi; Na visokih gorah, valček; Brown: Pokloni se, baby; Brown: To je najin poslednji večer (orkester) ; Johann Strauss: Doktrine, valček; Johann Strauss: Tam kjer citro-ne cveto (orkester); Garland: Jazz Martini; Band: Feeling gay; Johann Strauss: Vino, pesem in dekle, valček; Johann Strauss: Rože z juga (simfonični orkester); Kern: Žalost je v tvojih očeh; Dubin: Kava za zajtrk, poljubček za noč Konec ob 23. uri Petek, 4. junija # 11.00: Šolska ura: Po našem Pohorju (g. Ludvik Zorzut) # 12.00: Iz naših krajev (plošče): Švi-karšič: Sontr pojd (sekstet iz Brnce); Jas mam tri lubice (sekstet iz Brnce) ; Še kikeljco prodala bom (Anton Šubelj); Gerbič: Pastirček: (Slovenski vokalni kvintet); Bom šel k svoji ljubici; Ljubca kod si hodila (Jelačin ' jn Žagar); Ljuba si pomlad zelena (Franc Deržaj); Dev: Pojdom v rute (sekstet iz Brnce); švikaršič: Vse te uštne liete moje (sekstet iz Brnce) ; En glažek vinca (Jelačin in Žagar); Scbwab: Slanica; Prelovec: Škr-jančku (Slovenski vokalni kvintet) # 12.45: Vreme, poročila # 13.00: Čas, spored, obvestila # 13.15: Operetni nape vi (plošče): Schubert-Berte: Pri treh mladenkah, potpuri; Granichstadten: Pesem o cigareti (Milan Šepec); Granichstadten: Pesem o balalajki (Milan Šepec); Le-har: Moj tovariš iz Singapura (Fritzi Massary); Zeller: Nadrudar, potpuri; Lehar: Rada bi zopet videla dom (Vera Schwarz); Beneš: Ti moj sveti Antoniček; de Falla: Ples otroškega plamenčka; de Falla: Pesem Ijubav-ne bolesti (Ninon Vallin, sopran); Friml: Rose Marie (orkester) # 14.00: Vreme, borza # 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila 9 19.30: Nacionalna ura # 19.50: Zanimivosti # 20.00: Dvorak: Iz starega in novega sveta (plošče) # 20.10: Ali veš, zakaj ti pešajo moči (gdč. St. Gruden) # 20.30: Prenos iz frančiškanske dvorane: Koncert Prelovčevega pevskega kvinteta: Foerster: Gorenjci smo (iz opere »Gorenjski slavček); Juvanec: Slovenska zemlja; Hajdrih: Luna sije; Prelovec: Sedem si rož porezala mi; Prelovec: Nageljček na oknu; Pavčič: Pred durmi; Lajovic: Sere-nada (poje A. Gostiša); Prelovec: Mrzeča je zunaj trda noč; Prelovec: Ti si urce zamudila (poje F. Lupša); Hatze: Uvelo lišče; Hatze: Frane (poje L. Rakovec); Prelovec: Fantje zgodaj vstajajte; Prelovec: Bom Šuštarja vzela; Dev: Spet pričke pojo; Dev: S'm se rajtov ženiti; Marolt: Pisemce; Marolt: Kaj b' jaz tebi dau; Bučar: Venček narodnih pesmi — pri klavirju g. Darko Zupanič 9 22.00: Čas, vreme, poročila, spored 9 22.30: Angleške plošče Konec ob 23. uri Sobota, 5. junija O 10.00: Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma • 12.00: Druga za drugo plošča hiti, v pisano vrsto veselih stvari 9 12.45: Vreme, poročila • 13.00: Čas, spored, obvestila • 13.15: Druga za drugo plošča hiti, v pisano vrsto veselih stvari • 18.00: Za delopust (igra Radijski orkester) : Mannfred: Plesi narodov, suita; Moszkovski: Španski plesi; Kovariik: V bajnem kraljestvu, valček; Varney: Mušketirji v samostanu, uvertura; Zimmer: Gozd pripoveduje, valček; Krome: Vremenska hišica, slowfox; Komzak: Monakov-sko dete, valček; Gounod: Faust: fantazija; Lincke: Če je svet še tako lep, koračnica 9 18.40: Biološke zanimivosti živalstva (g. prof. Fr. Pengov) • 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila • 19.30: Nacionalna ura 9 19.50: Pregled sporeda • 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) C 20.30: Pratika za mesec rožni cvet ali junij. Besedilo oskrbel g. Niko Kuret. Izvajajo člani radijske igralske družine. Vodi g. Ivan Pengov 9 22.00: Čas, vreme, poročila, spored • 22.15: Radijski orkester: Dicker: Sprevod mask; Fučik: Pomladno sporočilo, valček; Rebner: Mala armada iz marcipana; Mandt: Vešča; Dema-ret: Koketerija; Earl: Anitine sanje; Pachernegg: Gornještajerski valček; Philipp: Svatba malih medvedkov; Noack: Srečen konec Konec ob 23. uri B KRATKOVALOVNE POSTAJE Nedelja, 23. maja EINDHOVEN 16.88 m 17.770 kc/23.6 kw 19.71 m 15.220 kc/20 kw 14.20 Oddaja za Indijo 9 15.20 Poročila • 15.30 Koncert kvarteta 9 16 Himna 9 20 Oddaja za Afriko PRAGA Od 13.55—15.50 na valu 19.7 m/15.230 kc Od 20.30—22.30 na valu 21.05 m/11.840 kc 14 Pestra glasba • 14.30 Poročila • 14.25 Dvorak: Slovanski plesi • 15 Poročila 9 15.05 Operne arije 9 15.25 Lah-ha glasba • 20.35 Poročila • 20.40 Lahka glasba 9 21.05 Operne arije • 21.25 Dvorak: Slovanski plesi • 22.10 Lahka glasba TOKIO IVM 10.740 kc 27.93 m IZI 11.800 kc. 25.42 m 20.30 Poročila v angleščini • 20.45 Korali ® 21.15 Poročila v francoščini 9 21.30 Himna Ponedeljek, 24. maja EINDHOVEN 16.88 m 17.770 kc/23.6 kw 19.71 m 15.220 kc/20 kw 31.28 m 9.590 kc/20 kw 14.05 Poročila 9 14.15 Deklamacije 9 14.30 Plošče • 14.40 Pesmi • 15.20 Borza • 15.30 Hiinna PRAGA Od 13.55—15.50 na valu 19.7 m/15.230 kc Od 20.30—22.30 na valu 21.05 m/11840 kc 14 Opoldanski koncert 9 14.20 Poročila • 14.25 Kmetske pesmi • 14.34 Boce-herini: Koncert za violončelo in orkester v h duru • 15.05 Pesmi • 15.25 Koncert »Wind« kvinteta • 20.40 Poljudni koncert »Wind« kvinteta 9 21 Poročila 9 21.05 Pesmi 9 21.25 Bocehe-rini: Koncert za violončelo in orkester v h duru 9 22.51 Kmetske pesmi 9 22.10 Večerni koncert TOKIO IVM 10.740 kc 27.93 m IZI 11.800 kc 25.42 m 20.30 Poročila v angleščini • 20.45 Ba-ladni program • 21.15 Poročila v nemščini • 21.30 Himna Torek, 1. junija RADIO COLONIALE (PARIZ) Od 10—11 na valu 25 m/11.885 kc Od 17.15—7 na valu 25 m/11.885 kc Od 12—17.05 na valu 19 m/15.243 kc 10 Plošče • 12 Opoldanski koncert • 13.15 Opoldanski koncert • 14 Prenos koncerta iz Strasbourga • 15.20 Plošče 15.30 Gledališki prenos • 18 Večerni koncert • 20 Plošče • 21.30 Prenos • 0.15 Plošče • 4 Plošče • 5.45 Plošče EINDHOVEN 16.88 m 17.770 kc/23.6 kw 19.71 m 15.220 kc/20 kw 31.28 m 9.590 kc/20 kw 14.05 Poročila • 14.15 Klasična in romantična nemška glasba # 15 Poročila • 15.20 Borza 9 15.30 Himna PRAGA Od 13.55—15.50 na valu .19.7 m/15.230 kc Od 20.30—22.30 na valu 21.05 m/11.840 kc 14 Moravske narodne pesmi 9 14.20 Poročila • 14.25 Poljudni koncert • 15.05 Bachove skladbe 0 15.25 Stravinskijevc skladbe • 20.35 Poročila • 20.40 Narodne pesmi 0 21.05 Mozartova baletna glasba • 21.20 Poročila • 21.25 Poljudni koncert 0 22.05 Stravinskijeve skladbe TOKIO IVM 10.740 kc 27.93 m IZI 11.800 kc 25.42 m 20.30 Poročila v angleščini • 20.45 Ja-ponske vesti • 21 Vokalni koncert • 21.15 Poročila v francoščini • 21.30 Himna Sreda, 2. junija RADIO COLONIALE (PARIZ) Od 10—11 na valu 25 m/11.885 kc Od 17.15—7 na valu 25 m/11.885 kc Od 12—17.05 na valu 19 m/15.243 kc 10 Plošče • 12 Opoldanski koncert • 13.15 Koncert • 14 Koncert • 15.20 Plošče 0 15.30 Popoldanski koncert 9 18 Večerni koncert • 20 Plošče • 21.30 Prenos • 0.15 Plošče • 4 Plošče • 5.45 Plošče EINDHOVEN 16.88 m 17.770 kc/23.6 kw 19.71 m 15.220 kc/20 kw 31.28 m 9.590 kc/20 kw 14—17 Program za Azijo POSLUŠALCI! Kogar zanima kako tehnično vprašanje ali želi nasveta, naj to sporoči upravi revije »Radio Ljubljana«, Radio studio, Blei-weisova cesta št. 54 PRAGA Od 13.55—15.50 na valu 19.7 m/15.230 kc Od 20.30—22.30 na valu 21.05 m/11.840 kc 14 Lahka glasba • 14.20 Poročila • 14.25 Poljudni koncert • 15.05 Slovaške narodne pesmi • 15.25 Šramel koncert 0 20.35 Poročila • 20.40 šramel koncert 9 21.05 Slovaške narodne pesmi • 21.35 Poljudni koncert • 22.05 Lahka glasba TOKIO IVM 10.740 kc IZI 11.800 kc 27.93 m 25.42 m 20.30 Poročila v angleščini • 20.45 Japonska glasba • 21.15 Poročila v nemščini • 21.30 Himna Četrtek, 3. junija RADIO COLONIALE (PARIZ) Od 10—11 na valu 25 m/11.885 kc Od 17.15—7 na valu 25 m/11.885 kc Od 12'—17.05 na valu 19 m/15.243 kc 10 Plošče • 12 Prenos koncerta • 13.15 Opoldanski koncert • .14 Prenos koncerta • 15.20 Plošče 0 15.30 Votkalni koncert • 16.40 Popoldanski koncert 0 18 Večerni koncert 0 18.45 Prenos koncerta iz Grenobla • 20.05 Plošče • 21.30 Prenos • 0.15 Plošče • 4 Plošče • 5.45 Plošče EINDHOVEN 16.88 m 17.770 kc/23.6 kvv 19.71 m 15.220 kc/20 kw 31.28 m 9.590 kc/20 kvv 14.05 Poročila • 14.35 Pianinski koncert • 15 Reportaža 9 15.20 Borza • 15.30 Himna PRAGA Od. 13.55—15.50 na valu 19.7 m/15.230 kc Od 20.30—22.30 na valu 21.05 m/11.840 kc 14i Narodne pesimii in plesi 0 14.25 Bas letna glasba 0 15.05 Harfa • 15.25 Plesna glasba • 20.35 Poročila 0 20.40 Narodne pesmi in plesi • 21.05 Harfa 0 21.25 Baletna glasba 0 22.05 Bachove konipoizicije TOKIO IVM 10.740 kc IZI 11.800 kc 27.93 m 25.42 m 20.30 Poročila v nemščini 9 20.45 Pesmi • 21.15 Poročila v francoščini • 21.30 Himna Petek, 4. junija RADIO COLONIALE (PARIZ) Od 10—11 na valu 25 m/11.885 kc Od 17.15—7 na valu 25 m/11.885 kc Od 12—17.05 na valu 19 m/15.243 kc 10 Plošče • 11 Prenos koncerta iz Niče • 15.20 Plošče • 15.30 Operetna glasba • 18 Večerni koncert • 18.45 Prenos koncerta in Straslbuirga 0 20 Plošče • 21.30 Prenos 9 0.15 Prenos koncerta iz Pariza • 4 Plošče • 5.45 Plošče EINDHOVEN 16.88 m 17.770 kc/23.6 kvr 19.71 m 15.220 kc/20 kvv 31.28 m 9.590 kc/20 kvv 14.05 Poročila 0 14.35 Zabavni program • 15 Razno • 15.20 Borza • 15.30 Him- Sobota, 5. junija PRAGA Od 13.55—15.50 na valu 19.7 m/15230 kc Od 20.30—22.30 na valu 21.05 m/11.840 kc 14 Orgle 0 14.25 Dvorak: Kvintet v e-d ura • 15.05 Narodne pesmi 0 15.25 Koncert orkestra 0 20.35 Poročila • 20.40 Koncert godbe na pihala 0 21.05 Narodne pestmi • 21.25 Dvorak: Kvintet v e-duru • 22 Poročila • 22.05 Orgle TOKIO IVM 10.740 kc 27.93 m IZI 11.800 kc 25.42 m 20.30 Poročila v angleščini • 20.45 Poljudne pesmi (japonske) • 21.15 Poročila v nemščini 0 21.30 Himna RADIO COLONIALE (PARIZ) Od 10—11 na valu 25 m/11.885 kc Od 17.15—7 na valu 25 m/11.885 kc Od 12—17.05 na valu 19 m/15.243 kc 10 Plošče • 12 Prenos koncerta iz Lyona 0 13.15 Prenos koncerta iz Niče • 14 Prenos koncerta iz Marseilla 0 15.20 Plošče 0 15.30 Popoldanski koncert 18 Prenos koncerta iz Linnogesa 0 20 Plošče • 21.30 Prenos • 0.15 Prenos koncerta iz Pariza • 4 Plošče 9 5.45 Plošče EINDHOVEN 16.88 m 17.770 kc/23.6 kvv 19.71 m 15.220 kc/20 kvv 31.28 m 9.590 kc/20 kvv 14.05 Poročila 0 14.35 Pester koncert 0 15.20 Razno • 15.40 Himna PRAGA Od 13.55—15.50 na valu 19.7 m/15.230 kc Od 20.30—22.30 na valu 21.05 m/11.840 kc 14 Šramel koncert • 14.25 Pester koncert • 15.05 Baletna glasba • 15J25 Brahms: Varijacije Haydnove theme v h-diuru • 20.35 Poročila 9 20.40 Šramel koncert • 21.05 Plesna glasba • 21.25 Pester koncert • 22 Poročila • 22.05 Brahms: Varijacije TOKIO IVM 10.740 kc 27.93 m IZI 11.800 kc 25.42 m 20.30 Poročila v angleščini • 20.45 Narodne pesmi 9 21.15 Poročila v francoščini 9 21.30 Himna OSTALE POSTAJE Nedelja, 30. maja BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 9 Bogoslužje • 12 Prenos iz Pančeva • 12.45 Koncert radijskega orkestra • 13.45 Poročila • 17 Prenos iz Pančeva • 18 Razno • 19.30 Nacionalna ura • 19.30 Plošče • 20 Prenos iz Pančeva • 21 Reportaža • 21.10 Koncert radijskega orkestra • 22 Poročila • 22.20 Prenos Iz Pančeva ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 10 Maša • 12 Koncert radijskega kvarteta • 13 Odlomki iz Donizetti-jevih oper 9 16.45 Tamburaški koncert • 18 •Otroška ura • 19.15 Poročila 4» 19.30 Nacionalna ura • 20 Vokalni koncert • 20.30 Recitacije 9 20.45 Večerni kon. ve skladbe 9 19.20 Reportažni program 9 20.10 Plesna glasba 9 22 Poročila » 22.30 Stuttgart KATOVICE 395.8/758 10 kvv 12.25 Poljudna glasba 9 13 Plošče 9 13.15 Plesna glasba — plošče 9 15.30 Pesmi 9 16.15 Poljudni koncert 918.1!5 Plošče 9 1850 Harmonike — plošče 9 19 Varšava KOLN 455,9/658 100 6.30 Leipzig 9 8.30 Konigsberg 9 12 Koncert za delavstvo 9 13.15 Koncert radijskega orkestra 9 16.45 Kolnski komponisti 9 18 Koncert godbe na pihala 9 19 Plošče 9 20.10 Zvoki iz West-falije 9 21 Zabavni koncert radijskega orkestra 9 22 Poročila 9 22.30 Stuttgart KONIGSBERG 291/1031 60 kvv 6.30 Leipzig 9 8.30 Koncert orkestra Borschel 9 12 Koncert deželnega orkestra 9 14 Poročila 9 14.15 Zabavna glasba 9 16 Koncert deželnega orkestra 9 10 Balade in klavirska glasba 9 20.10 Pester koncert 9 21.05 Slušna igra 9 22 Poročila 9 22.30 Zabavni koncert deželnega orkestra KOŠICE 259.1/1158 2.6 kvv 6 Praga 9 12.35 Bratislava 9 13.40 Plošče 9 14.05 Plošče 9 15 Moravska O-strava 9 16.10 Brno 9 17 Bratislava 9 17.40 Madžarska ura 9 18 Poljudni pro. gram 9 18.55 Plošče 9 19.25 Češka operetna glasba 9 20.30 Bratislava © 21.10 Brno 9 22.30 Praga 4 »Vidiš, tu je tisto nevarno mesto, o katerem sem ti tolikokrat pravil.< fc A D 1 O P O s L U S A L C I! cert • 18.25 Košice • 20.30 Brno # Ž2.30 Poročila • 22.50 Plošče MI SE NE IZGUBLJAMO V NEBISTVE- NOSTIH, ZMERAJ SMO AKTUALNI IN SE OZIRAMO ZA ŽIVLJENJSKI- MI VPRAŠANJI NAŠEGA RADIA RIM Neapel • Bari - MilanoII • Turinll 12.15. Pestra glasba • 12.30 Milan • 14 Poročila • 15.30 Mladinska ura • 16 Pesmi • 17 Poročila • 17.15 Prenos i t Ria de Janeiro: Italijansko-braziljski koncert • 20.05 Poročila • 21 Komedi. ja • 22.15 Komorna glasba • 23 Poro* čila 9 23.15 Plesna glasba STOCKHOLM - MOTALA 426.1/704 55 kvr 17.30 Nabožne pesmi • 18 Lahka glasba • 19 Reportaža • 19.30 »Strah v gradu« — opera • 22 Plošče KRAKOV 293.5/1022 1.7 kvv 12.25 Varšava • 13.55 Plošče • 15.30 Plošče • 16.30 Varšava • 18.15 Varšava • 19.10 »Lajkomik«, glasbena suita • 20 Varšava LEIPZIG 382.2/785 120 kvv 6.30 Jutranji koncert • 8.30 Konigsberg • 10 Narodne pesmi • 12 Frankfurt • 14.15 Plošče • 16 Zabavni koncert orkestra Fricke # 19 Štajerska narodna glasba • 20 Pester programi in koncert • 21.15 Večerni koncert • 22.30 Poročila • 23 Besna glasba LUXENBOURG 1304/230 200 kw 8.45 Pesmi • 11.35 Nabožna glasba • 12.20 Maurice Ravelove kompozicije • 13 Koračnice in valčki • 13.40 Reklamni koncert • 14.45 Violinski koncert • 16.30 Angleška glasba • 19.30 Angleška glasba • 20.10 Poročila • 20.45 Re-klamni koncert, popevke • 21.15 Reklamni koncert • 21.45. Pesmi • 22 Reklamni koncert • 22.15 Reklamni koncert • 22.30 Simfonični koncert • 24 Plesna glasba, plošče LVOV 377.4/795 16 kw 12.25 Mozartove skladbe — plošče • 15 Pester koncert — plošče • 16 Varšava 9 17 Solistovski koncert # 18.15 Plošče • 19.10 Varšava • 23 Plesna glasba — plošče MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11.30 Koncert orkestra Malatesta • 12.30 Opoldanski (koncert • 14 Poročila • 15.30 Mladinska ura • 16 Pesmi • 17 Poročila • 17.15 Vokalni koncert • 20.05 Poročila • 21 Operni prenos • 23.30 Poročila RAZŠIRJAJTE SAMO NAŠ LIST! MUNCHEN 405.4/740 100 kw 6.30 Leipzig # 7.10 Zabavni koncert A 8.30 Koncert orkestra Borschel • 10 Narodne pesmi • 11 Plošče • 12 Koncert zabavnega orkestra # 13.15 Plošče # 14 Deutschlandsender • 16.10 Zabavni koncert • 18.15 Virtuozi igrajo • 19.15 Plošče • 20.10 »Princ iz Thula«, opereta • 22 Poročila • 22.10 Plošče • 23 Stuttgart MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 6 Praga • 12.35 Bratislava • 15 Koncert radijskega orkestra A 16.10 Brno • 17.15 Praga • 18.10 Nemška ura — koncert • 19.25 Košice • 20.30 Brno • 22.30 Praga OSLO 1153.8/260 60 kvv 17 Popoldanski koncert • 19.15 Poročila • 19.30 Plošče • 20 Kabaretni program • 21.25 Čtivo • 21.45 Poročila • 22.15 Pianinski koncert POSTE PARISIEN 312.8/959 60 kw 19.05 Plošče • 19.55 Poročila • 20.25 Plošče • 21.36 Pesmi • 22 Poročila • 22.10 Pester program • 23.10 Pester koncert • 23.30 Plošče POZNANJ 345.6/868 16 kvv 12.25 Italijanska operna glasba — plošče • 14.05 Koncert orkestra • 16 Varšava • 18.05 Slovanska glasba — plošče • 18.30 Slušna slika • 18.50 Franc, glasba • 19.10 Varšava • 23 Plošče PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw 6 Gimnastika in jutranji koncert • 10.35 Šolska ura • 11 Plošče • 12.11 Plošče • 12.35 Bratislava • 13.40 Plošče • 15 Moravska Ostrava • 16.10 Brno • 17.15 Pianinski koncert # 17.45 Pester kon- STRASBOURG 859/349.2 40 kvv 11.45 Klasična glasba • 13 Koncert oiv kestra • 14.15 Johan Strauss-ov koncert • 15.30 Popoldanski koncert • 17 Komorna glasba • 18 Mladinska ura • 20 Šolska ura • 21 Poročila • 21.30 Mozartov festival • 23.30 Poročila STUTTGART 522.6/574 100 kvr 6.30 Leipzig • 8.30 Konigsberg • 10 Narodne pesmi • 12 Frankfurt • 14 Deutschlandsender # 16 Deutschlands sender • 19 Operna glasba, plošče # 20 Pestra glasba • 21.15 Pesmi • 22 Poročila • 22.30 Zabavni koncert • 24 Nočna glasba SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kvv 12.40 Plošče • 17 Vesela glasba • 17.10 Otroške pesmi • 17.40 Vesela glasba # 18.40 Plošče • 19.30 Plošče • 19.50 Poročila # 20.30 Koncert mešanega zbora • 20.55 Mozartov koncert — igra radijski orkester • 22 Komedija • 22.30 Iz delovanja Društva Narodov TOULOUSE 323.3/913 60 kvr 16 Plošče • 17 Otroška ura • 18 Večerni koncert • 19 Plošče 9 21 Poročila • 21.30 Pester večer • 23.30 Poročila • 23.35 Večerni koncert • 24 Plošče, plesna glasba VARŠAVA 1339.3/677 120 kw 6.38 Plošče • 11.30 Šolski koncert • 12.03 Poročila • 12.25 Poljudna glasba • 16 Otroška ura • 16.15 Koncert orkestra • 17 Solistovski koncert • 18.15 Lahke pesmi — plošče • 19.10 »Laj-konik« — pesniška suita • 20 »Sissy« opereta • 22.15 Konc. komorne glasbe Petek, 4. junija BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 12 Poljudne pesmi • 12.45 Koncert radijskega orkestra • 13.45 Poročila • 17.10 Violončelo, koncert • 17.50 Koncert radijskega orkestra A 18.40 Zborovni koncert A 19.30 Koncert radijskega orkestra A 21 Prenos iz Zagreba • 22 Poročila« 22.20 Plošče ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 12.10 Slovanske pesmi • 12.40 Poročila • 12.55 Baletna glasba — plošče • 19.15 Poročila • 19.30 Nacionalna ura • 20 Koncert zagrebških madrigalistov • 21 Koncert zagrebškega kvarteta A 22 Poročila in vreme • 22.20 Plesna glasba BARCELONA 377.4/795 7.5 kw 19 Plošče po željah • 20 Pesmi • 20.20 Poročila • 20.50 Pesmi • 21 Plošče 22.30 Koncert simfoničnega orkestra — vmes ob 23 poročila vojnega ministra • 23.45 Poročila • 0.30 Plesna glasba BERLIN 356.7/841 100 kw 6.30 Deutschlandsender A 8.30 Munchen A 12 Koncert simfoničnega orkestra A 14 Poročila A 14.15 Zabavna glasba A 17 Danske pesmi A 17.20 Plošče A 18 Večerni koncert A 19.30 Plošče • 20.10 Zabavni koncert A 22 Poročila • 22.30 Plesna in zabavna glasba BEROMUNSTER 540/556 100 kw 18 Plošče A 18.30 Otroška ura A 19.15 Filmska glasba A 19.45 Poročila A 20.25 »Dnevni časi«, kantata A 21.15 Nepredvideno # 21.20 Umor na Kohlmaiktu A 22.10 Plesna glasba A 22.25 Poročila BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 6 Praga • 11.05 Šolska ura A 12.15 Plošče • 12.35 Košice A 15 Praga A 16.05 Brno A 17 Praga • 17.55 Plošče A 18 Madžarska ura A 19.10 Košice • 19.30 Pester program — koncert A 21.10 Brno • 21.55 Praga A 22.35 Plošče PRESKRBITE NAM NOVIH NAROČNIKOV! BRESLAU 315.8/950 100 kw 5 Jutranji koncert A 6.30 Konigsberg A 8.30 Dopoldanski koncert A 12 Koncert vojaške godbe • 14 Plošče A 16 Koncert radijskega orkestra A 19 Pester koncert • 20.10 Pester koncert A 21) Pestra slušna prireditev A 22 Poročila A 22.30 Plesna glasba BRNO 325.4/922 32 kw 6 Praga • 12.35 Košice A 13.45 Plošče • 15 Praga A 16.05 Plošče A 17 Praga A 17.40 Nemška ura A 19.10 Plošče A 19.30 Bratislava A 20.35 Praga A 21.10 Koncert rad. orkestra A 21.55 Praga BUCAREST 364/823 12 kw 12.10 Koneert radijskega orkestra A 14 Poročila A 17 Poljudna ruimunska glasba A 18 Poročila A 18.10 Poljudna romunska glasba A 19.15 Razno A 19.30 »Tamnhauser«, opera (Wagner) A 22.55 Poročila BUDAPEST 550.5/545 120 kw 12.03 Ciganska glasba A 13.30 Koncert orkestra A 14.40 Poročila A 17 Vokalni koncert • 18.15 Plošče A 19.40 Pianinski koncert A 20.10 Filharmonični koncert A 22.15 Ciganska glasba A 23.15 Jazz DEUTSCHLANDSENDER 1571/191 60 kw 6.30 Jutranji koncert A 12 Opoldanski koncert godbe na pihala • 13.45 Poročila A 14 Pestra ura A 15.15 Otroško petje A 16 Popoldanski koncert A 18.15 Franc Schubertove skladbe A 19 Pester koncert • 20.10 Fantazija o železnici A 22 Poročila A 22.30 Plesna in zabavna glasba DUNAJ 506.7/592 100 kw 7 Poročila A 7.10 Plošče A 9.10 Poročila • 12 Koncert orkestra A 13 Poročila A 13.10 Koncert radijskega orkestra A 13.45 Plošče A 15 Poročla A 15.40 Ženska ura • 16.05 Plošče A 17.30 Koncertna ura A 19 Poročila A 19.25 Kmečka godba A 20.05 Shišna igra: »Ljubavni parček je izginil, komedija A 22.10 Poročila A 22.20 Plesna glasba' A 22.45 Pri-čeitek dunajskih slavnostnih tednov A A 22.55 Objave • 23 Plesna glasba FRANKFURT 251/1195 17 kw 6.30 Konigsberg A 8.30 Zdraviliški kon. cert A 12 Koncert simfoničnega orkestra A 14 Poročila A 14.10 Plošče A 16 Zabavni koncert A 17.45 Vesele balade A 18 Ledpziig A 20.10 Pestra slušna prireditev A 21 Koncert orkestra A 22 Poročila A 22.30 Deutschlandsender A 21 Nočni koncert HAMBURG 331.9/904 100 kw 6 Jutranji koncert A 10.45 Dopoldanski koncert orkestra Hoffmann • 12 Koncert godbe na pihala A 14 Poročila A 14.15 Zabavna glasba • 15.20 Stara španska glasba A 16 Koncert plesnega orkestra A 18.10 Saksofon hi klavir A 19.30 Pestra narodna glasba A 20.10 Plošče A 21 Serenadni koncert A 22 Poročila A 22.15 Buxtehudejeva proslava A 22.45 Koncert simfoničnega orkestra KATOVICE 395.8/758 10 kw 12.25 Varšava A 13.15 Operna glasba iz opere »Bohem« A 19 Operni odlomki — plašče A 20 Varšava A 22 Plesna glasba KOLN 455,9/658 100 6.30 Konigsberg A 8.30 Munchen A 12 Koncert za delavstvo A 13.15 Koncert simfoničnega orkestra A 14.15 Deutschlandsender A 17.15 Narodne pesmi A 18 Zabavni koncert radijskega orkestra A 20.10 Vojaki-tovariši! A 22 Poroča« A 22.30 Izbrana glasba A 23.15 Zabavna in plesna glasba KONIGSBERG 291/1031 60 kw 6.30 Jutranji koncert A 8.30 Munchen A 12 Koncert simfoničnega orkestra A 16 Koncert orkestra Borschei • 19.30 Večerni' koncert A 20.10 »Vesela vojna«, opereta A 22 Poročila A 22.40 Deutschlandsender KOŠICE 259.1/1158 2.6 kw 6 Praga A 12.35 Koncert radijskega orkestra A 15 Praga A 16.05 Brno A 17 Praga A 17.40 Madžarska ura A 18 Za Podkarpate — pester program A 18.55 Plošče A 19.30 Bratislava A 21.10 Brno A 21.55 Praga A 22.35 Bratislava POŠLJITE NAM NAROČNINO! POTREBNO POJASNILO »Gospod sodnik, kako da je beračenje greh, če je pa dajanje čednost?« KRAKOV 293.5/1022 1.7 kw 12.03 Varšava • 13.55 Plošče • 15.10 Otroška ura 9 16.15 Varšava 9 18.15 Varšava 9 20 Varšava • 2B Plošče • 23 Plošče LEIPZIG 382.2/785 120 kw 6.30 Konigsberg 9 8.30 Miinchen • 12 Opoldanski koncert • 13.15 Koncert radijskega orkestra 9 16 Plošče 9 17.10 Pester koncert • 21.15 Zborovni koncert • 22.30 Poročila • 23 Deutschlandsender LUXENBOURG 1304/230 200 kw 8.15 Plošče • 13 Francoska glasba • 14 Reklamni koncert • 14.45 Koncert po željah, plošče • 15.10 Filmske pesmi 9 16.30 Angleška glasba 9 19.30 Angleška glasba • 20.10 Poročila • 20.40 Valčki, polke in mazurke O 21.15 Neapolitanske melodije • 21.45 Pesmi 9 22 Reklamni koncert • 22.30 Plošče 9 22.45 Repor-taža • 23.30 Koncert seksteta • 24 Plesna glasba LVOV 377.4/795 16 kw 12.20 Andaluzijska romanca • 13.20 Poročila • 13.55 Wagnerjeva operna glasba — plošče 9 14.35 Pesmi 9 15 Lahka glasba • 16.15 Varšava • 17 Varšava • 18.05 Ruske pesmi • 19 Komorna glasba — plošče 0 20 Lahka glasba 9 22 Varšava • 22.10 Solistovski koncert in koncert orkestra — plošče 9 23 Plesna glasba — plošče • ALI STE NAM PRESKRBELI KAKEGA NOVEGA NAROČNIKA? ČE STE — HVALA VAM! MILANO Genova - Trst - Firenca ■ Bozen 11.30 Koncert orkestra Moleti • 112.30 Opoldanski koncert 9 14 Poročiila • 16.40 Mladinska ura # 17 Poročila 9 17.15 Violinski koncert 9 18.50 Pestra glasba 9 20.05 Poročila 9 21 Gledališki koncert 9 22 Koncert godbe na pihala • 23 Poročila • 23.30 Plesna glasba MttNCHEN 405.4/740 100 kw 6.30 Konigsbreg 9 8.30 Šramel koncert • 11 Koncert godfbe na pihala • 12 Opoldanski koncert 9 14 Deutschlandsender 9 16.10 Zabavni koncert 9 18.15 Pestra glasba 9 19 Razstava državne prehrane 1937 • 19.30 Plošče • 20.10 Večer nemške umetnosti 9 22 Poročila S 22.45 Nočni koncert MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 6 Praga • 12.35 Košice • 15 Praga • 16.25. Plošče • 17 Praga • 17.50 Plošče 9 18.10 Nemška ura • 19.30 Bratislava 9 20.35 Praga • 21.10 Brno • 21.55 Praga OSLO 1153.8/260 60 kw 17 Vokalni tercet • 19.15 Poročila • 20 Zabavni program 9 21.10 Pianinski koncert 9 21.45 Poročila • 22.15 Zabavni koncert POSTE PARISIEN 312.8/959 60 kw 18 Prenos iz kabareta A 19.35 Operna glasba • 19.55 Poročila • 20.25 Reklamni program 9 20.45 Plošče • 21.20 Slušna prireditev 9 21.55 Prenos iz gledališča POZNANJ 345.6/868 16 kw 12.15 Poljske melodije • 12.25 Varšava 9 16.15 Varšava 9 18.10 Koncert šolskega zbora • 18.25 Otroške pesmi 9 18.35 Vesele koračnice — plošče 9 19 Mladinski koncert 9 20 Varšava 9 22 Operetni odlomki 9 23 Pesmi in popevke — plošče PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw 6 Jutranji koncert • 11.05 Šolska ura • 11.45 Plošče • 12.11 Plošče 9 12.35 Košice • 13.401 Plošče • 15 Koncert orkestra FOK • 17 Koncert instrumentalnega kvinteta • 18.10 Nemška ura • 19.30 Bratislava • 20.35 Komedija • 21.10 Brno 9 21.55 Plošče • 2? Poročila • 22.25 Plošče RIM Neapel - Bari - MilanoII ■ Turinll 12.15 Pestra glasba • 12.30 Milan • 14 Poročila 9 16.40 Mladinska ura 9 17 Poročila 9 17.15 Komorna glasba • 20.05 Poročila 9 21 »Zingaresca«, opere, ta 9 23 Poročila • 23.15 Plesna glasba STOCKHOLM - MOTALA 426.1/704 55 kw 17.05 Pester program — pesmi in recitacije 9 17.45 Plošče • 19.30 Lahka glasba • 20.30 Slušna igra 9 21 Plesna glasba • 22 Recitacije • 22.15 Orgelski koncert STRASBOURG 859/349.2 40 kw 12.40 Plošče • 13 Koncert orkestra 9 14.15 Koncert franc. glasbe • 15.30 Šolska ura • 17.15 Komorna glasba • 18.45 Večerni koncert • 21 Poročila • 21.30 Gledališki večer 9 23.30 Poročila • 0.05 Nočni koncert STUTTGART 522.6/574 100 kw 6.30 Konigsberg • 8.30 Miinchen • 12 Koncert simfoničnega oiikestra 9 14 Deutschlandsender 9 16 Deutschlandsender 9 19 Vesela glasba 9 20 Slušna prireditev 9 21.15 Čajkovski: V. simfonija 9 22 Poročila 9 22.30 Pesmi 9 22.45 Deutschlansender 9 24 Frankfurt SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 12.40 Opoldanski program 9 17 Skupna oddaja 9 19.15 Poročila 9 20 Vokalni koncert 9 20.50 Lahka glasba 9 21.10 Slušna prireditev 9 22.10 Lahka glasba 9 22.30 Poročila TOULOUSE 328.3/913 60 kw 1'7 Popoldanski koncert 9 18 Prenos koncerta iz Lyona 9 19 Plošče 9 21 Poročila 9 21.30 Simfonični koncert 9 23.30 Poročila 9 23.45 Večerni koncert 9 24 Nočni koncert VARŠAVA 1339.3/677 120 kw 6.38 Plošče 9 12.30 Šolska ura 9 12.03 Poročila 9 12.25 Operne fantazije 9 16.15 »Hamalske pesmi« slušna prireditev 9 17 Solistovski koncert 9 18.15 Poljudni motivi 9 20 Zabavna glasba 9 22 Plošče Sobota, 5. junija BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 12 Koncert radijskega orkestra • 13.45 Poročila • 17.30 Koncert kvarteta 0 18 Pestre pesmi • 19.30 Nacionalna ura • 19.50 Koncert radijskega orkestra • 20.30 Reportaža • 20.40 Pester srbski večer • 22 Poročila # 22.20 Prenos kon-certa iz restavracije 0 23 Plesna glasba — plošče ZAGREB 276.2/1086 0.7 kvv 12.10 Odlomki iz Verdijevih oper 0 12.40 Poročila • 12.55 Lahka glasba — plošče • 17.15 Koncert radijskega orkestra • 19.15 Poročila • 19.30 Nacionalna ura • 20 Prenos z zagrebškega sejma — otvoritev hrvatskega kulturnega tedna —Zborovni koncert 0 23 Poročila in vreme BARCELONA 377.4/795 7.5 kw 19 Plošče po željah • 20 Pesmi • 20.20 Poročila • 20.50 Pesmi • 21 Plošče • 22.30 Koncert simfoničnega orkestra t 23 Poročila vojnega ministra — nato nadaljevanje koncerta 0 23.45 Poročila 0.30 Plesna glasba BERLIN 356.7/841 100 kw 6.30 Jutranji koncert # 8.30' Koncert godbe na pihala • 12 Bresilau • 14 Poročila • 14.15 Plošče • 16 Koln • 18 Pirati na Mississippiju, slušna igra # 19.20 Pestre melodije • 20 Poročila • 20.10 Pestra glasbena prireditev • 22 Poročila • 22.30 Plesna glasba BEROMUNSTER 540/556 100 kw 16.30 Harmonike • 18.20 Zdravstvo • 18.30 Jodlerji • 19 Zvonenje • 19.20 Plošče • 19.15 Poročila • 19.25 Simplon — zgodovina alpske ceste • 21.25 Slušna prireditev • 21.45 Pestra ura • 23 Poročila BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 6 Praga • 12.35 Koncert radijskega orkestra • 13.45 Plošče • 15 Moravska Ostrava • 16.05 Moravska Ostrava • 17.45 Plošče • 18 Madžarska ura • 19.15 Plošče • 19.35 Praga • 21 Brno • 21.55 Praga • 22.20 Poročila • 22.35 Praga BRESLAU 315.8/950 100 kw 5 Konigsberg • 6.30 Berlin • 8.30 Dopoldanski koncert godbe na pihala • 12 Koncert radijskega orkestra 0 14 Pestra ura • 15.15 Komorna glasba • 16 Koln • 18 Pestra slušna prireditev • 19 Plesna glasba • 20.10 Vesele Windsorske žene, opera • 22 Poročila • 22.50 Miinchen BRNO 325.4/922 32 kw 6 Praga • 12.35 Bratislava • 13.45 Plošče • 15 Moravska Ostrava • 16.05 Moravska Ostrava • 16.45 Praga • 17.35 Plošče • 17.40 Nemška ura — koncert • 19.15 Praga • 21 Koncert vojaške godbe • 21.55 Praga BUCAREST 364/823 12 kw 12.10 Plošče, zabavna glasba • 14 Poročila • 17 Koncert vojaške godlbe • 18 Poročla A 18.10 Koncert radijskega orkestra • 19.30 Havajski trio • 20.15 Plesna glasba • 21.30 Poročila • 21.45 Prenos koncerta iz restavracije 0 22.55 Poročila BUDAPEST 550.5/545 120 kw 12.05 Violinski koncert • 13 Plošče • 1'7 Popoldanski koncert • 18.30 Koncert radijskega orkestra • 19.45 Slušna igra • 21.20 Ciganska glasba • 22.40 Koncert opernega orkestra • 0.05 Poročila DEUTSCHLANDSENDER 1571/191 60 kw 6.30 Berlin • 12 Konigsberg • 13.45 Poročila • 14 Pestra ura • 15.10 Narodni plesi • 16 Plošče • 18 Koncert godbe na pihala 0 19 Pester program • 20.10 Pester koncert orkestra in solistov • 22 Poročila • 22.30 Koncertna ura A 23 Plesna glasba DUNAJ 506.7/592 100 kw 7 Poročila • 7.10 Plošče • 9.10 Plošče • 10.10 Šolska ura • 12, Koncert po željah • 13.10 Poročila • 13.20 Koncert po željah • 14 Plošče • 15 Poročila • 15.15 Zborovni koncert • 16.05 Italijanščina • 16.25 Plošče po željah • 17.35 Ctivo • 18 Narodna glasba • 19 Poročila • 19.10 O filmu • 19.30 Zabavni koncert • 20.25 Nebo polno violin — vesti a radio revija • 21.30 Pesmi in arije • 22.10 Poročila • 22.20 Plesna glasba • 22.55 Objave • 23 Plesna glasba FRANKFURT 251/1195 17 kw 6.30 Berlin • 8.30 Dopoldanski koncert • 12 Breslau • 14 Poročila • 14.10 Ho-šče 0 15.301 Vesele pesmi # 16 Pester program 0 18.30 Koncert godbe na pihala • 20.10 Junij — mesec cvetja — pester koncert • 22 Poročila • 23 Miinchen # 24 Stuttgart HAMBURG 331.9/904 100 kw 6 Jutranji koncert 0 10.30 Dopoldanski koncert • 12 Opoldanski koncert • 13.15 Breslau 0 14 Poročila 0 14.15 Zabavna glasba # 16 Pestre melodije 0 18 Koncert radijskega orkestra • 19 Pestra ura 0 20.10 Operetna glasba 0 22 Poročila • 22.30 Plesna glasba • 24 Deutsehlandsender KATOVICE 395.8/758 10 kvv 12.25 Varšava • 13 Plošče 0 15.30 Plesna glasba • 16.30 Varšava • 18.25 Otroška ura • 19 Varšava KOLN 455,9/658 100 6.30 Berlin # 8.30 Koncert godbe na pihala • 12 Breslau • 14.15 Plošče 0 16 Pestre melodije 0 18.05 Zabavna glasba • 20.10 Pester program • 22 Poročila • 22.30 Plesna glasba_ KONIGSBERG 291/1031 60 kvv 5 Jutranji koncert orkestra • 8.30 Dopoldanski koncert godbe na pihala • 12 Opoldanski koncert orkestra Borschel • 14 Poročila 0 14.15 Zabavni program • 16 Koln • 19 Pester koncert • 20.10 Vesela slušna prireditev • 22 Poročila • 22.40 Miinchen KOŠICE 259.1/1158 2.6 kvv 6 Praga 0 11.05 Koncert vojaške godbe • 12.05 Plošče • 12.35 Bratislava • 13.40 Plošče • 15 Moravska Ostrava 0 16.05 Moravska Ostrava • 19.35 Plošče • 17.40 Madžarska ura • 18 Za Pod. karpate • 19J5 Bratislava • 19.35 Praga • 21 Brno • 21.55 Praga • 22.20 Bratislava • 22.35 Praga KRAKOV 293.5/1022 1.7 lav 12.25 Varšava • 13.55 Plošče • 15.15 Plošče • 15.45 Varšava # 17 Eksotične melodije • 18.15 Plošče • 19.50 Poro. čila • 20 Simfonični koncert • 21.45 Varšava LEIPZIG 382.2/785 120 kw 6.30 Berlin • 8.30 Dopoldanski koncert • 12 Breslau • 14 Poročila • 14.15 Plošče • 19.10 Pester koncert • 21.15 Narodna glasba na narodnih inštrumentih • 22.30 Poročila • 23 Munchen LUXENBOURG 1304/230 200 kw 8.15 Plošče • 9.15 Angleška glasba • 13 Filmska in operetna glasba • 14.45 Fantazije • 15.40 Plošče • 16.30 Angleška glasba • 19.05 Plošče • 20.10 Poročila • 21.30 Pester koncert • 21.45 Reklamni koncert • 22.05 Pesmi • 22.30 Nordijske melodije • 22.50 Kvintet r h molu • 23.20 Pester koncert • 24 Plesna glasba LVOV 377.4/795 16 kw 12.25 Varšava • 13.55 Plošče • 15.45 Varšava • 18.05 Koncert zbora Jurand — plošče • 19 Varšava • 23 Plesna glasba — plošče MUNCHEN 405.4/740 100 kw 6.30 Berlin • 8.30 Zabavni koncert • 11 Plošče • 12 Koncert radijskega orkestra • 14 Poročila • 14.45 Pester koncert • 16 Pestre melodije • 18 Zabavni koncert # 20.10 Pester večer • 22 Poročila • 22.20 Plošče • 22.30 Koncert plesnega orkestra MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 6 Praga • 12.35 Bratislava • 15 Pestra glasba • 16.45 Praga • 17.35 Plošče • 17.50 Plošče • 18 Pestra glasba • 18.30 Plošče • 19.15 Praga • 21 Brno • 21.55 Praga OSLO 1153.8/260 60 kw 17 Plošče • 18.50 Poročila • 19.30 Dan mesta Oslo • 20 Zabavni program • 21.45 Poročila • 22.15 Reportaža • 22.45 Stara plesna glasba • 23.05 Moderna plesna glasba POSTE PARISIEN 312.8/959 60 kw 19.05 Uverture • 19.55 Poročila • 20.25 Planinski koncert • 20.40 Plošče • 21.35 Plošče • 22.10 Pesmi • 23.05 Poročila • 23.10 Prenos iz New Yorka • 23.30 Plošče MILANO Genova - Trt* • Firenca - Bozen 11.30 Koncert orkestra Gloria • 12.30 Koncert orkestra Moleti • 14 Poročila • 16.40 Mladinska ura • 17 Poročila • 17.25 Plesna glasba • 20.05 Poročila • 21 Spevoigra • 23.30 Poročila POZNANJ 345.6/868 16 kw 12.25 Varšava • 14.05 Zabavni koncert • 16 Varšava • 18.05 Plošče • 18.30 Pesmi • 19 Varšava • 23 Zabavna glasba — plošče PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw 6 Gimnastika in jutranji koncert • 12.10 Plošče • 12.35 Bratislava • 13.40 Plošče • 15 Moravska Ostrava • 16.05 O-troško gledališče • 17.55 Nemška ura, koneert • 19.15 Plošče • 19.35 Pester program • 21 Brno • 21.55 Plošče • 22 Poročila • 22.20 Plošče • 22.35 Plesna glasba RIM Neapel - Bari-MilanoII-TurinII 12.15 Pestra glasba • 12.40 Milan • 14 Poročila • 16.40 Mladinska ura • 17 Poročila • 17.15 Plesna glasba • 20,05 Poročila • 21 Spevoigra • Poročila STOCKHOLM ■ MOTALA 426.1/704 55 kw 17.05 Plošče • 18.30 Zborovni koncert • 19.30 Kabaretni program • 20.10 Reportaža • 21 Stara plesna glasba • 22 Moderna plesna glasba STRASBOURG 859/349.2 40 kw 12.40 Plošče •14.15 Opoldanski koncert • 15.30 Šolska nra • 17 Popoldanski koncert • 18 Lahka glasba • 19 Pestro kramljanje o glasbi • 20 Šolska ura • 21 Poročila • 21.30 Pester večer • 24 Poročila • 0.05 Plesna glasba STUTTGART 522.6/574 100 kw 6.30 Berlin • 8.30 Koncert godbe na pi-halaj • 12 Breslau • 14 Deutschlandsender • 16 Koln • 19 Plošče • 20 Pester koncert • 22 Poročila • 22.30 Munchen • 24 Frankfurt SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 12.40 Lahka glasba • 14 400-letnica univerze v Lausani • 17 Popoldanski koncert • 18 Otroška ura • 19.30 Plošče • 20.30 Zborovni koncert • 21.10 Pester koncert • 22 Plesna glasba TOULOUSE 328.3/913 60 kw 17 Simfonični koncert • 18 Večerni koncert • 19 Plošče • 20 Šolska ura • 21.15 Plošče • 21.30 Gledališki večer • 23.30 Poročila • 23.45 Plošče • 24 Plesna glasba, plošče VARŠAVA 1339.3/677 120 kw 6.38 Plošče • 11.30 Šolska ura • 12.03 Poročila • 12.25 Opoldanski koncert orkestra • 15.45 Poročila • 16 Slušna igra • 16.30 Solistovski koncert • 17 Eksotične melodije • 18.15 Poljudna glasba • 19. Za Poljake v tujini — slušna igra • 20 Simfonični koncert • 22 Pestra ba • 22.50 Poročila Naročnina: Tromesečna Din 30.—, polletna Din 60.—, letna Din 110.—. — Za Inozemstvo: Tromesečna Din 48.—, polletna Din 96.—, letna Din 192.—. Naročnino je pošiljati na čekovni račun številka 15.228 v Ljubljani. — Uredništvo: Radio-studio, Ljubljana, Bleitveisova ce-' sta. — Izdaja: »Prosvetna zveza«, Ljubljana. — »Radio Ljubljana« izhaja tedensko. — Odgovorni urednik: Ing. Jože Sodja, Radio-studio, Ljubljana, Bleiuiei-sova cesta. — Tiska Tiskarna Slatnar, v Kamniku. X VIII