Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2004 070(497.12 Ilirska Bistrica) 3656 2000559,163 Suma inženiring d.o.o. tel.: +386(0)5/71-10-244 si h m si 1 - COBISS « '\/SX / / y ) \ X Ilirska Bistrica, letnik XIII - št. 163. - april 2004 - cena 300 SIT mmmmmmassm * a. > ^ TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO »FRIEND« ".".SSSi Karjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 TRGOVSKI CENTER 1E0ZA ILIRSKA BISTRICA TEL.: 05/71 OO 615 05/71 00 616 GSM: 031 / 339 256 NA ZADNJI STRANI strankamladihslovenije Š/t/S WWW.Smsfsi /n posla Lokalni odbor SMS Ilirska Bistrica in poslanec Državnega zbora Igor Štemberger NAUČIL SEM SE. DA Sl VSAK. KI GA SREČAŠ. ZASLUŽI. DA GA POZDRAVIŠ Z NASMEHOM. Računovodski servis Ew*ih> /s,/*- Vojkov drevored 28, /5230 Ilirsko JBistrica. Tel./Fcoc.: 05-710 14 99, OSIVI: 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. KOREN JOŽKO ■ URNIK 8.00-18.00 sobota 8.00-16.00 nedelja zaprto ZUNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE! OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 ! POMLADNA AKCIJA ! POMLADNA AKCIJA ! prj^basis 22G - Intel® Celeron* procesor 2.4 GHz - osnovna plošča z vgrajeno zvočno in mrežno kartico ter grafičnim pospeševalnikom (2 x USB 2.0) - pomnilnik 256 MB DDR PC333 - gibki disk - trdi disk 60 GB - CD-RW (52 x zapisuje, 32 x prepisuje, 52 x bere) - ohišje ATX mini stolp, USB spredaj - tipkovnica - miška s koleščkom in podlogo za miško - knjiga Moj prvi PC Darilo: žepni kalkulator Canon KC - 20 Celeron- SM 753DFX - maks. ločljivost: 1600 x 1200@68 Hz - prip. ločljivost: 1024 x 768@85 Hz - velikost pike: 0.2 mm - horizontalna frekvenca: 30 - 85 kHz - TCO'99 - MagicBright tehnologija JiB" p i250 - barvni tiskalnik za domačo uporabo - velikost papirja: do A4 formata - ločljivost tiskanja: 4800 x 1200 dpi - hitrost tiskanja: 12 str./min. ČB, 9 str./min. barvno - velikost kapljice: 5 pl - tehnologija tiskanja: Canon Microfine Droplet Technology - vmesnik: USB 2.0 Full Speed - gonilniki za: MS WIN 98, ME, 2000, XP in Mac - ločena črno in barvno črnilo i i 1, j DC1300 majhen a zmogljiv! - CMOS senzor - ločljivosti: 1.36 M pik - pomnilnik: SD kartica 16 MB - optika: prosti fokus - vgrajeni LCD zaslon B vmesniki Jimenzije: 87 x 57 x 26 mm teža: 63 g 28.080 SIT DC 2300 - barvni CCD senzor - ločljivosti do 2.1 M pik Ic8 MB (SD kartica) ■ opiikUFi ^ 6.6 mm, F 3.5/F 8.0 - digitalni zoom: 4 x - 1.6" TFT LCD barvni zaslon - vgrajena bliskavica - vmesnik: USB - priložena torbica in 8 MB SD spominska kartica - dimenzije: 94 x 66 x 40 mm - teža: 140 g Canon Urnik papirnice: od pon. do petka: 8.00 -19.00, ob sobotah: 8.00 -12.00 15.360 SIT " Prodaja: KAKEZ PAPIRNICA TRGOVINA IN STORITVE d.o.o. Gregorčičeva 26, 6250 Ilirska Bistrica tel.: **386 (0)5 714 23 68, (0)5 710 06 95 e-mail: kakez.doo@siol.net www.kakez.si beseda urednika SE VZDRŽIM Prijatelji so mi svetovali, da naj bom ta mesec rajši tiho. Pa sem o tem razmišljala in ugotovila, da imajo po vsej verjetnosti tudi prav. Odločila sem se, da ne bom napisala nič ali pa samo kratko pojasnilo v stilu kakšnega pregovora ali misli: Molk je zlato, dejanja govorijo več od besed, vse se vrača, vse se plača..., a kaj, ko mi hudič ne da miru, pa sem si mislila, bom pa pisala kako je odzunaj lepo vreme, kako rastejo cene, kako lepo rožice cvetijo. Zadnje čase prav posebej obožujem vrtnarstvo - še posebej cvetličarstvo. Rože in okrasno grmičevje sadim celo ponoči, najrajši med vikendi in imam o tem tudi uraden zaznamek - nikoli ne veš kdaj ti takšne reference pridejo prav. Ne, ni se mi zmešalo, pa tudi mislim, da mi se še nekaj časa ne bo, a zadeva j e takšna, da ob petkih in sobotah naša nadebudna mladina hodi ven. Ob obveznem mimohodu mimo naše hiše, populijo vse kar spominja na travo. Zdi se mi, da tudi meni leta minevajo, saj smo mi v naših časih občudovali drugačne rastline, le-te pa niso spominjale na okrasne ciprese. Mislim, da seje res pošteno za bati, za usodo naroda, saj, če nimajo osemnajstletniki kaj drugega za počet, je res žalostno, da ne rečem celo pogubno. Kakor koli že, gremo v Evropo, čakajo nas nove življenjske preizkušnje, novi izzivi in nove možnosti. Pogumno jim stopimo nasproti, z jasno oblikovanim mnenjem in doslednim obnašanjem. Ne delajmo po liniji najmanjšega odpora, ampak jasno povejmo kaj mislimo, pa če tudi te misli niso vedno najbolj prave. Najhujše je, če nimamo svojega glasu in drugim prepustimo naše usode. A kakor vedno je potrebno začeti pred domačim pragom, saj, če ne bomo imeli poštimane stvari doma, nam jih nobeden drug, še najmanj pa Evropa, ne bodo rešili. Urednica mag. Milena Urh i a Osnovna Šola Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica ENOTA VRTEC vabi k vpisu predšolskih otrok za šolsko leto 2004/2005 PROGRAMI: • celodnevni od 6 do 9 ur za otroke od enega leta do vstopa v šolo • poldnevni od 4 do 6 ur za otroke od enega leta do vstopa v šolo Vpis bo od 10.5. do 21. 5. 2004 od 10°° do 1400 ure, 12. in 19. 5. 2004 pa tudi od 1700 do 1800 ure v pisarni vrtca. NEDELJA V ZNAMENJU STAVKE Prva nedelja v mesecu aprilu ni bila pomembna samo zaradi referenduma o izbrisanih, temveč predvsem zaradi stavke, ki sojo organizirali transportov! vozniki. Stavko so vozniki podjetja TIB Transport iz II. Bistrice začeli ob polnoči, končali pa okrog osme ure zvečer, ko so se končala pogajanja z delodajalci. Razlog stavke, kot nam je povedal Stojan Volk predsednik stavkovnega odbora in podpredsednik Sindikata cestnega prometa Slovenije, so bile plače, ki naj bi se 1. septembra lani s podpisom novih pogodb bistveno znižale. Od uprave so večkrat zahtevali, da se pogodbe popravijo in uskladijo, vendar niso dosegli nič, saj sta v tem času podjetje zapustila že dva direktorja. Tako so se odločili za stavko, ker so ugotovili, da jih uprava ne jemlje resno ter, da z obljubami ne bo nič. Stavkalo je nekaj več kot 100 voznikov. Ob 16. mi se je stavkovni odbor sestal z vodstvom podjetja in z novim direktorjem Matjažem Pustom. Dogovorili so se, da bo uprava še enkrat pregledala stanje, na novo naj bi izračunala novo maso plač in sprejela nov pravilnik. Kakor koli že, stavka je odložena do nadaljnjega, transportovi vozniki pa upajo, dajo bodo enkrat, ko bodo uresničene njihove zahteve, tudi prekinili. TV GALEJA URESNIČUJE NAČRTOVANE CILJE Prvega maja letos bo minilo tri leta, od kar je bistriška televizija TV Galeja pričela z oddajanjem programa. Že v samem začetku seje vodstvo TV Galeja zavedalo poslanstva lokalne televizije, kije informirati prebivalstvo s področja gospodarstva, kulture, športa, politike in drugih področij družbenega življenja v občini in širše. V vodstvu TV Galeja smo se zavedali potrebe po ustreznejši organiziranosti, zato smo pristopili k izdelavi srednjeročnega razvojnega načrta. V njem si je vodstvo TV Galeja zastavilo ambiciozne, a realne cilje, s katerimi je želelo doseči nadaljnji razvoj televizije, poslovno uspešnost in konkurenčnost. Zastavljeni cilji so bili naslednji: • razširitev gledanosti programa TV Galeja na celo občino in širše; • širitev obsega in kvalitete lastnega programa; • stalna skrb za tehnično in tehnološko posodabljanje; • intenzivno trženje produktov TV Galeja in izmenjava TV programov z ostalimi TV hišami. Realizacija zastavljenih ciljev poteka po predvidenem terminskem načrtu. Po pridobitvi ustrezne lokacije za postavitev TV oddajnika je Inštitut za varovanje zdravja iz Ljubljane izdelal študijo »Ocena vplivov na okolje«, iz katere je bilo razvidno, da ni nobenih zadržkov za postavitev TV oddajnika na predvideni lokaciji Karlovica. Na podlagi pridobljenih potrebnih soglasij smo pridobili dve gradbeni dovoljenji in takoj pričeli z izgradnjo infrastrukture. Do sedaj smo postavili VN transformator in od njega do temelja stolpa položili podzemni električni kabel s potrebnim ozemljitvenim valjancem. Postavili smo v temelj zabetoniran 17 metrov visok TV stolp ter ob njem montažni objekt za namestitev elektronike TV oddajnika. Vsa infrastruktura je financirana s strani TV Galeja in s pomočjo sponzorjev in donatorjev, medtem ko bo sredstva za elektroniko oddajnika in linkovski sistem prispevala Občina Ilirska Bistrica. V postopku pridobivanja je še frekvenca. Predvidoma oktobra letos bo TV Galeja svoj program oddajala na kanalu 45, kar pomeni, da ga bo lahko večina gospodinjstev na področju občine Ilirska Bistrica spremljala neposredno z obstoječim antenskim sistemom. Za tista gospodinjstva, ki v testnem obdobju signala z oddajne točke Karlovica ne bodo mogla sprejemati, bo TV Galeja v relativno kratkem času postavila repetitorje in jim s tem omogočila sprejemanje programa. Gospodinjstva, ki imajo dostop do programa TV Galeja že sedaj preko kabelskega omrežja podjetja TELES, bodo lahko TV Galejo spremljala bodisi še naprej na obstoječem kanalu. TV Galeja pripravlja programsko shemo, s katero želi v začetku emitiranja programa zadovoljiti čim širšo množico gledalcev. Vodstvo TV Galeja ocenjuje, da bo zastavljene cilje, opredeljene v srednjeročnem načrtu, v celoti realiziralo do konca leta 2004. Vodstvo TV Galeja 1. IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove. Posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. To najpogosteje pomeni, da je na teh območjih treba vzdrževati ugodno stanje z različnimi ukrepi, bodisi zgolj nadaljevati z obstoječimi dejavnostmi, na primer s pašo ali košnjo suhih in vlažnih travnikov po cvetenju in gnezdenju, bodisi nekatere dejavnosti opuščati ali njihovo uvajanje preprečiti, npr. agromelioracije mokrišč. Evropska unija je to omrežje uvedla kot enega od mehanizmov za izvajanje t.i. direktive o habitatih in pticah. Slovenija je sprejela sodelovanje v Naturi 2000 kot pridružitveno obveznost. Tako moramo na dan pridružitve EU predlagati seznam nacionalnih območij, katerih ohranitev j e pomembna na evropski ravni. Opredeliti moramo tudi predvidene ukrepe, ki jih bomo izvajali za njihovo upravljanje oz. ohranjanje. Države članice izberejo in določijo posebna zaščitena območja (SPA) -Special Protected Areas) po direktivi o pticah. Prepoznavanje in razmejitev SPA mora v celoti temeljiti na znanstvenih merilih, kot sta “1% populacije ranljivih vrst po seznamu” ali “mokrišča mednarodnega pomena za vodno ptico selivko”. Medtem ko države članice lahko najustreznejša merila določajo diskrecijsko, pa jih morajo nato polno uporabljati na način, ki zagotavlja, da so vsa “najprimernejša območja” določena tako po številu kot po površini območij. Na podlagi podatkov, ki jih pošljejo države članice, pa komisija odloči o tem, ali so tako določene lokacije zadostne za oblikovanje skladne mreže za zaščito ranljivih in selivskih vrst. Natura 2000 ni sistem strogih naravnih rezervatov, ki bi izključeval vse človekove dejavnosti. Čeprav bo mreža zagotovo vključevala tudi naravne rezervate, bo večina zemljišč tudi v prihodnje v zasebni lasti, pri čemer bo moralo biti gospodarjenje z zemljišči trajnostno v ekološkem, ekonomskem in družbenem smislu. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je opredelilo projekt Natura 2000 kot prednostno nalogo na področju varstva narave, zato bo vanjo v prihodnjih letih usmerjen velik del moči ministrstva, Agencije RS za okolje in Zavoda RS za varstvo narave, za uspeh pa bo ključno tudi sodelovanje drugih resorjev, predvsem kmetijskega in gozdarskega. Pri določanju potencialnih območij v Sloveniji ni predvideno javno posvetovanje, pač pa različne oblike javne predstavitve predlaganih območij. Izjemno pomembna je tudi podpora javnosti. Ravno pri podpori javnosti pa se je zataknilo na 1.izredni seji Občinskega sveta, kije potekala v četrtek, 15. aprila v OŠ A. Žnideršiča, ko so svetniki obravnavali Naturo 2000. Seji so, poleg predstavnikov 12-tih krajevnih skupnosti in še nekaj drugih predstavnikov zainteresirane javnosti, prisostvovali še predstavniki Ministrstva za okolje Mladen Berginc, mag. Vesna Kolar Planinšič, dr. Peter Skoberne ter Andrej Bibič. Zanimivo je, da na seji ni bilo predstavnikov organizacij, ki so na ministrstvo vložili poziv za začasno zavarovanje območja Volovja reber, kije namenjeno za bodočo izgradnjo vetrnih elektrarn, po drugi strani pa spada tudi pod območje Nature. Po uvodnih županovih besedah, so Naturo predstavili vsi predstavniki ministrstva. Nato so se v razpravo vključili vsi svetniki in tudi nekateri predstavniki krajevnih skupnosti, predsednik društva vrtnarjev Milenko Oblak, Rafaela Žejn s Kmetijsko svetovalne službe II. Bistrica ter Rudi Dimic, predsednik društva rejcev drobnice. Vse razprave so imele podobno izhodišče, to pa je kaj sploh Natura prinaša, zakaj je zavarovanih tako veliko površine, kakšne omejitve prinaša ter zakaj se ni nihče prej posvetoval z lokalnimi skupnostmi in z lastniki zemljišč. Podobne pripombe je podala tudi občinska uprava, ter opozorila, da so imeli samo 11 dni časa za pripombe. Občinska uprava j e tudi opozorila, da bodo omejitve in dodatne zahteve za prebivalce teh krajev pomenila določeno finančno breme, ki bi ga morala kriti država. Očitek je letel tudi na pripravljavce študij, saj naj bi bile le-te pomanjkljive, nedosledne, netočne in zavajajoče. Po štirih urah razprav je Občinski svet sprejel sklep, ki zahteva, da vlada RS ne potrdi osnutka predlaganih posebnih varstvenih območij na področju naše občine, ter predlaga, da se zavarujejo posebna ohranitvena območja v takšnem obsegu, kolikor je povprečje v UE. Skupna površina pa naj ne bi presegala povprečja Evropskih držav, ki pa znaša 14,3% celotnega ozemlja. Sklep tudi opozarjana to, da so zaradi tega, ker je bil osnutek o posebnih varstvenih območjih nedostopen strokovnim službam na terenu in lokalnim skupnostim do 2.4.2004, kršene odločbe Ustave RS (saj bodo državljani v predlaganih območjih v neenakopravnem položaju v primerjavi z drugimi), pravic izhajajočih iz Evropske listine lokalne samouprave ter 21. člena Zakona o lokalni samoupravi. Zahtevajo tudi, da se pri sprejemu upoštevajo strokovna mnenja javnosti in lokalnega prebivalstva ter da študije opravljajo strokovnjaki, ne pa izdelovalci brez pooblastil in referenc. Od Vlade RS se zahteva, da so pred sprejetjem Nature poznani vsi omejitveni ukrepi ter opredeljene vse finančne posledice, ki bodo bremenile občane, ter da se opredeli kdo bo nosil stroške omejevanja razvoja občine. V kolikor vlada ne bo upoštevala navedenih pripomb, je občinski svet pooblastil župana, da uporabi vsa pravna sredstva, ki jih omogoča državni in Evropski pravni red, da bi se zaščitili ter uveljavili interesi Občine. REFERENDUM O IZBRISANIH Razprave o izbrisanih, ki v zadnjih mesecih zavzemajo pomemben del političnega in medijskega prostora, so zaostrile politično ozračje in dosegle svoj vrhunec z naknadnim zakonodajnim referendumom v nedeljo 4. aprila. Referenduma se je udeležilo 31,4% od nekaj več kot 1,6 milijona volilnih upravičencev, ki so kar z več kot 94% zavrnili tehnični zakon, s katerim naj bi se uveljavila osma točka odločbe ustavnega sodišča. Rezultati v naši občini ne odstopajo bistveno od slovenskega povprečja, saj je bila udeležba 42,56%, od katerih je ZA glasovalo 4,04%, PROTI 93,47% in neveljavnih pa je bilo 2,49% glasovnic. Pri izbrisanih gre za okoli 18.000 prebivalcev Slovenije, ki so bili v matičnih knjigah nekdanje SFRJ vpisani kot državljani bivših republik SFRJ in ki po osamosvojitvi Slovenije niso prevzeli slovenskega državljanstva v roku, ki jim gaje ponudila Republika Slovenija, a so se odločili ostati v Sloveniji. Leta 1991 je bil sprejet Zakon o tujcih, 26. februarja 1992 pa so ti ljudje preneseni iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije v evidenco tujcev. Septembra 1992 je Vlada RS sprejela sklep, da se stalno prebivališče prizna vsem tujcem, ki so imeli na dan plebiscita stalno prebivališče v Sloveniji, toda le pod pogojem, da si pridejo sami urediti status tujca. Mnogi tega niso storili. Ministrstvo za notranje zadeve ugotavlja, da je bilo leta 1992 čez 28.000 oseb izbrisanih iz registra stalnega prebivališča in da jih je okoli 10.000 zapustilo Slovenijo in odjavilo svoje prebivališče. Od preostalih 18.000 je okoli 7.000 tistih, ki so pridobili državljanstvo in 4.800 takih, ki so dobili dovoljenje za stalno ali začasno bivanje, približno 1.000 oseb je pridobilo dovoljenje na podlagi tako imenovanih olajšav, medtem ko si okoli 4.200 oseb ni uredilo nikakršnega statusa. Vlada Republike Slovenije je nameravala to urediti z Zakonom o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča (s tehničnim zakonom), ki ga je že sprejel Državni zbor, in pa s sistemskim zakonom, ki je še v proceduri. Oba zakona urejata zgolj ureditev priznanja stalnega bivališča. Prvi zakon zadeva samo tiste osebe, ki že ves čas dejansko živijo v Sloveniji, a jim ni bilo priznano stalno bivanje za nazaj, torej od 25. februarja 1992. Ta zakon ne predstavlja podlage za neposredno pridobitev državljanstva. Drugi, sistemski zakon, pa bo namenjen vsem drugim, na katere se nanaša odločba Ustavnega sodišča RS in tudi tistim osebam, ki so že pridobile slovensko državljanstvo ter otrokom teh oseb. Pravica do stalnega prebivališča pa ne pomeni tudi avtomatične pravice do državljanstva. Kakšna bodo dejanja vlade in parlamenta po referendumu pa bo pokazal čas. SPREJET ODLOK O PROGRAMU PRIPRAVE PRESELITVE MMP STAROD Vladaje na svoji 68. redni seji, dne 1. aprila sprejela Odlok o programu priprave državnega lokacijskega načrta za mednarodni mejni prehod Starod. Postopek priprave in sprejemanja državnega lokacijskega načrta bo vodilo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo oziroma Urad za prostorski razvoj. Že nekaj let se ugotavlja, daje sedanja lokacija neustrezna, neprimerna in v nekaterih pogledih tudi nevarna. S sprejetjem tega odloka, pa je vlada končno naredila prvi korak in prisluhnila dolgoletnim željam in potrebam obmejne carine in policije. Priprava državnega lokacijskega načrta za mednarodni mejni prehod Starod v Občini Ilirska Bistrica se je pričela na podlagi pobude pooblaščenega investitorja Servisa skupnih služb Vlade Republike Slovenije. Idejno zasnovo za mednarodni mejni prehod Starod je izdelal Inženiring IBT Ljubljana. Državni lokacijski načrt obsega: vse objekte in naprave, potrebne za delovanje carine in policije, objekt menjalnice, javnih sanitarij in špedicije, parkirišče za tovornjake, parkirišča za službena vozila in zaposlene, vse potrebne prometne površine ter infrastrukturne objekte in naprave, potrebne za delovanje mejnega prehoda. Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta leži na območju Občine Ilirska Bistrica in obsega naslednje parcele ali dele parcel na območju katastrske občine Starod: 10/ 29, 1619/12, 10/65, 10/30,1151,1150, 1619/11, 10/31. Soglasje mora pred začetkom priprave osnutka državnega lokacijskega načrta dati tudi Občina II. Bistrica in druge občinske gospodarske javne službe ter drugi organi in organizacije, v kolikor bi se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkazalo, da so tangirani. Vrednost investicije je ocenjena na malo več kot 1 milijardo tolarjev od kateri naj bi PHARE prispeval nekaj čez 700 milijonov, mejni prehod pa naj bi bil končan do konca leta 2005. NOVO MOBITELOVO POSREDNIŠKO MESTO!!! debitel* Rozmanova 2 6250 Ilirska Bistrica 05/71 OO 333 MOBITEL - Sklepanje/podaljšanje naročniških razmerij - Nakup GSM aparatov - Velika izbira rezervnih delov (baterije, ohišja) - Velika izbira dodatne opreme (polnilci, torbice) TRENUTNE AKCIJE: akcija »POPOLNI« (Panasonic G50, Philips 535, Benq S660C, Siemens St60, Samsung SGHX400, Sony Ericsson T630, Nokia 7200, Motorola V600) - akcija »PRIČAKOVANJA« (Sony Ericsson T230, Motorola E365, Nokia 3200, Sony Ericsson Z600, Nokia 6600, Samsung - SGH E700, Philips 530) - akcija »NON-STOP RAZKOŠJE« (Philips 630, Siemens SI55, Motorola C550, Motorola V300, Philips Fisio 825) - akcija »VALENTINOVO (Sony Ericsson Z200 - 2 v paketu SAMO 22.900 SIT - podaljšanje 1 x 24 mesecev) e - pogoj: sklenitev ali podaljšanje naročniškega razmerja za 24 mesecev H^cene vključujejo DDV MOBIPAKETI: MOBISVILNICA (Alcatel OT 332) E2222Z2BE (Siemens A60, Nokia 3510i 22.900 SIT) P'JWJuj9JlW p/1 pop/ilJil>.L ■r 'Ji/miku lmu iudl uiožnuDi nud'j//WD bi 'zižju tulu/tuni. Ilinade SENZACIONALNO! Slovenija v Evropi! Predstavnik Azije je dejal, da Slovenije prej ni bilo pri njih. Ne vemo še točno, ali je bila prej ta deželica v Afriki ali Latinski Ameriki. Nekako sem kar v dilemi. Nikakor ne vem o čem bi pisal pred 1. majem 2004. Hecam se. Ker nam bodo polna usta, oči in ušesa Evropske unije med prvomajskimi prazniki, ki so hudo okrnjeni, se niti pod razno ne boste mami Evropi izognili tukaj. Vstop v to omizje pomeni začetek tektonskih premikov v naši ljubi deželici. Dokončno in uradno smo postali del Zahoda. Kar je, dekleta in fantje, če se prav spomnim, točno to, kar smo želeli. Vso to štorijo smo začeli, da bi bili mala Švica. No ajd, vsaj mala Avstrija. Zdaj so nam še gospoda iz Svetovne banke prinesli diplomo, da smo uradno bogata država. Hm. Po mojem bi se našel kdo, ki bi utegnil temu oporekat, in to še podkrepiti s plačilno listo. Ampak, po hokejsko bi rekli, prebili smo se v skupino A. Na CNN-u so denimo prepevali take ode Sloveniji in lepotam njenim, da je manjkala le še lira, pardon citre. Tako lahko menda letos pričakujemo trume Amerikancev in Evropejcev, ki bodo prihajal odkrivat to svetovno čudo. In jih boste srečali in vas bodo spraševali, da kje smo imeli sovjetska oporišča. Ker spoštovani, če niste vedeli, naša ljuba deželica je bila del “sovjetskega bloka”. Tako so rekli celo na BBC, ki pa ja ni kar neka leva te ve. Ja res bi bilo zoprno za NATO govoriti, da ena od novih članic pač ni bila del Varšavskega pakta. Pomislite, na teh novičarskih kanalih to ponavljajo stokrat na dan, pa si vi izračunajte, koliko več časa bi vzela ta novica, če bi vsakič posebej omenjali izjemo. Ma, itak, kdo pa sploh ve, kjer Slovenija. Ampak mi se ne damo in smo rekli, da kije problem tega, da nihče ne ve, kdo smo, v zastavi. In je bil natečaj in so nagradili take predloge, da je bilo kar veselje. Meni se je najbolj dopadla tista plava z rumeno atomsko gobo. A da lipo? Meni se ni zdelo. Ma, zakaj pa bi morali vsi vedeti, kdo smo? V sak recimo ve za Iračane, pa ti zato menda niso rekli, kul, zdaj pa smo prepoznavni. Bruseljski uradniki se bodo že naučili, brez skrbi. Ah da, Bruselj. Prepričan sem, da bo folk pri nas čisto “navdušen” nad bruseljsko birokracijo. Samo pri nas bi morali uvesti prisilno delo in post ob torkih za tiste, ki pravijo “tako j e v Evropi + karkoli”. OK, če piše v kakšni direktivi ali uredbi, potem je to pač tako. Ampak, da bi se morale recimo cene “uskladiti z evropskimi”? Ups ta je totalno bosa. Kaj pa sploh to so “evropske cene”? Recimo, Angleži in Irci imajo iste cene. Samo da eni v evrih in drugi v funtih. Skratka, tisti, ki nam malajo “Evropo” kot nekakšno monolitno zadevo, kjer so stvari poštimane tako in nič drugače in tako morajo biti tudi pri nas. A ja? Ma valj da sta Napoli in Helsinki čisto ista pasta, ali kaj? Torej tistim, ki začnejo stavek z “V Evropi ...” tem nekako ne zaupam. Ponavadi imajo kakšno finto za bregom. Od fint pa preidimo povsem drugam. V našo ožjo domovino. Dovolimo si futurističen izlet v svetlo evropsko prihodnost Bistrce. Po cestah se bodo lovili ravbarji in žandarji, po barih bodo plesale eksotične plesalke, mi bomo delali shoppinge v Reki (in IVA bo PDV postala, je rekel Romano Prodi), poleti bomo hodili čez cesto po strehah avtomobilov, zidali bodo Slovaki, po semnjih Poljaki, po oštarijah Italijani (temu se reče kontinuiteta) in nad vsem tem bodo v mrzlem pišu snežniške burje mehko brnele vetrne elektrarne. Ker, ne razumem Kraševce, da so proti tej zadevi pri njih. Če lahko Kitajci delajo tam neke grandiozne jezove, pa bomo ja mi zmogli nekaj ventilatorjev. Mi Bistrčani vemo, kaj je prav. Energetika j e tako rekoč industrija. Ukrotili bomo še eno silo narave. Potem pa verigo elektrarn na reki Reki. Termoelektrarno Koseze (ja, saj so imeli rudnik, ne). In nazadnje še nuklearno elektrarno Sušeč! Vetrnice so šele začetek. Nekdo pač mora proizvajati energijo, da se bodo turisti v Postojni vozili z električnimi vlakcem ali pa se kopali v ogrevanih bazenih. Ampak, takole na uho. Se vam ne zdi, da se pri nas dosti ljudi glede burjomlatov vprašuje napačno vprašanje. Sprašujejo se namreč: “Zakaj pa ne?” Dejansko pa bi se morali vprašati “Zakaj pa ja?” Ker imamo mi očitno ozemlja, ki ga damo za kar koli že kdo navrže, imam pa še jaz en predlog. In eko, jaz potem z burjomlati zaključim. Namesto tega rajši predlagajmo Ljubljani jedrsko odlagališče na našem koncu. Glejte zadeva j e vama, ne kazi narave in predvsem za razliko od vetrnih elektrarn, ki štrlijo u luft in čakajo don Kihota, od tega pa nimamo nič, prinašajo kobilice. Velike količine kobilic. In Cankarjev in prešemov in podobnih. Po moje bi državo lahko namuzli za še en proračun. Pozabite folk vetrnice! Jedrski odpadki so tisto! Dvakrat več denarja v proračunu, to bi bilo veselje. Ja, do “mehkega” razvoja pač tukaj ne damo dosti. In če se že gremo energetiko, gremo do konca. Do nazgabi rekli po tistem filmu. Ne vem, kako bi lahko kdo bil za vetrnice in proti odlagališču jedrskih odpadkov. Verjemite, da bi bila tudi zgibanka o takšnem odlagališču zelo lušna. Pa recimo regijsko odlagališče odpadkov. Manjše pare, ampak ista logika. Pa sežigalnico. Tudi super biznis. In to je pa ljudje že celo FABRKA. Pa da nimamo razvojnih možnosti. In to za trajnostni razvoj. Kaj ni bolj fajn, če so smeti na našem odlagališču, kot nekje v neokrnjeni naravi. Ali pa še bolje, da se sežgejo, pa niti prostora ne zavzamejo. Niti ekologi gotovo ne morejo oporekati temu. Skratka, burjomlati so samo začetek poti v svetlo prihodnost. Dejan Ujčič I TEST HOJE NA 2KM 1 kdaj:08.05.2004 od 10 do 12 ure I | kje: ŠPORTNI PARK TRNOVO V ILIRSKI BISTRICI | komu je namenjen: za mlade med 20 in 65 let starosti | za suhe, malo manj suhe in debele PREDVSEM PA ZA TISTE, KI JIM VSAKODNEVNO GIBANJE NI NAVADA VABLJENI! I I----------------------------------------------1 MALIBU - DOBRI STARI ČASI Pred kratkim je potekala v športni dvorani v Sežani nepozabna “fešta”, na kateri je 15 let svojega delovanja obeležila skupina Malibu. Zabava je bila enkratna... Malibu so pripravili triurni koncert z gosti, na katerem se je več kot tisočglava množica ljudi izredno zabavala. Postregli so s številnimi lastnimi pesmimi in poželi številne pohvale in nagrade. Že tradicionalno vsako leto nastopajo na Ankaranskih nočeh, kijih organizira tamkajšnje Turistično društvo, veliko pa igrajo tudi na Štajerskem in v Prekmurju, kjer imajo tudi fan club. (FAN CLUB MALIBU -OMAR DARJA, ZENKOVCI82,9265 priznanimi gosti, živahno glasbo in veliko humorja. Vzdušje je bilo izjemno, saj so se ljudje vživeli v kontekst koncerta in ves čas sodelovali z bučnim ploskanjem in petjem. Završalo je že, ko so Malibuji predstavili nekaj svojih starih uspešnic, med njimi tudi “primorsko himno” MI PRIMORCI. Seveda ni šlo niti brez Marice, slišali pa smo tudi ostale velike uspehe: Borovci v vetru, Ljubi me, V nedeljo bom sina krstil,... Pohvaliti velja tudi domiselne vizualne efekte, ki so še posebej prišli do izraza pri pesmi Ljubi me, ki so jo zapeli v malo drugačni, “unpluged” verziji. Nadaljevali so s pesmimi iz njihovega najnovejšega albuma, že sedmega po vrsti, ki je izšel ravno na dan koncerta. “Najnovejši album smo pripravljali sorazmerno dolgo, saj smo želeli pripraviti zares dober izdelek. Tako na našem albumu najdete kar štirinajst pesmi, na njem pa je tudi MALIBU MIX VIDEOSPOTOV v dolžini skoraj 8 minut. Gre za temperamenten, raznolik album, kjer se najde za vsakega nekaj. Album se odlično prodaja in nekatere pesmi že postajajo nove uspešnice”, nam je zaupal Marjan Uljan, ustanovitelj in pevec skupine Malibu. Malibu sicer v zadnjem času na Bistriškem vidimo bolj poredko, so se pa pred kratkim zelo dobro predstavili na tradicionalni prireditvi “ Prijatelji ostanimo prijatelji”, kije kot vsako leto potekala v Postojni. Predstavili so se z BODONCI). V Sežani so se na odru poleg Marjana predstavili še Aleš Turk, Leon Strnad, Matej Ivančič in Dejan Tabor. Pridružila se jim je tudi multi-instrumentalistka Tjaša Fatur ter člani Brass sekcije Dejan Savič, Bojan Volk in Bojan Krajšek. Zapela je tudi Natalija Verboten, ki se ji je naključno pridružil šestletni sin pevca Malibujev, Blaž Uljan (kije tudi na naslovnici nove zgoščenke in kasete), s katerim seje dobro ujela pri pesmi z naslovom “Ne boš ti meni zizike majal”... Natalija je bila prijetno presenečena, kako mali Blaž obvlada nastopanje na odru. Publika je z bučnim aplavzom nagradila tudi ostale goste: Zamejski kvintet, Brendija, čarovnika Tonija Mežana, Folklorno skupino Brkini, Navihanke, Denisa Novata, Kingstone, Hrušiške fante. Za humor pa sta poskrbela izvrstni Vinko Šimek ter Marjan Šarec, imitator predsednika Janeza Drnovška. Koncerta seje udeležil tudi direktor ZKP RTV SLOVENIJA, Ivo Umek, ki je Malibuju podelil priznanje za 14 let uspešnega sodelovanja ter številne dobro prodane plošče. Skupina Malibu je v teh dneh zelo zaposlena s številnimi nastopi po vsej Sloveniji. S svojim koncertom ob 15-letnici delovanja in sodeč po izvrstni prodaji njihove najnovejše zgoščenke “Dobri stari časi” pa je ponovno dokazala, da sodi v sam vrh slovenske glasbene scene. Bojan Oblak Skupina Malibu Vam zastavlja tudi nagradno vprašanje: Koliko albumov j e skupina že izdala ter kakšen je naslov zadnjega albuma? Odgovore nam sporočite v uredništvo Snežnika najpozneje do 20. maja 2004. Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel najnovejšo zgoščenko skupine Malibu. MNENJE O REGIJAH Mladi forum »Šajeta« je že v svojem predvolilnem programu na prvo mesto postavil ustanovitev in vključitev v JUŽNOPRIMORSKO pokrajino, saj je to edini predpogoj za dolgoročni razvoj naše občine in nenazadnje to terjajo zgodovinske, kulturne, politične in gospodarske okoliščine. Končno nam je v tem oziru prisluhnila Ljubljana in Ministrica za lokalno samoupravo ter v predlogu zakona našo občino umestila v Južnoprimorsko razvojno regijo. Da nismo nikoli bili in ne želimo biti Notranjci čivkajo domala še ptički na vejah, in vendar smo priča agresivnim poskusom posameznih svetnikov ter župana, ki sedaj rinejo v Notranjske asociacije iz čisto osebnih razlogov. Vprašanje primorske pokrajinske identite je za nas »svetinja« in tu ne odstopamo niti milimetra. Smatramo, da občani dobro vedo kaj pomeni ukinjanje institucij in njihova selitev v Postojno, prav tako dobro vedo da nimamo popolnoma nič skupnega z občinami kot so Logatec, Bloke, Loška dolina, Cerknica in vedo, da bodo v končni fazi morali odločiti sami ali smo Primorci ali Notranjci. Občinski svet, kljub našim naporom po ustavitvi tega Velikonotranjskega projekta namreč ni zmogel politične moči reči NE Notranjski, in tako prihraniti stroške referenduma, ki se nam očitno obeta in katerega rezultat j e vnaprej znan. Zato le pogumno na referendum! ZAČELA SE JE SEZONA RIBOLOVA NA KLIVNIKU Tradicionalno seje tudi letos, 1. aprila začela ribolovna sezona na jezeru Klivnik. Ne glede na poročila nacionalne televizije, pa so ribiči lovili le sladkovodne ribe. Na obrežju jezera se je zbralo 130 tekmovalcev, od tega 51 članov domače ribiške družine, 69 članov drugih ribiških družin ter 10 mladincev. Ribiška sreča je bila najbolj naklonjena rečanu Draženu Abramoviču, kije ujel 770 gr težko ribo, sledil mu je Evgen Logar (760 gr) ter Asema Ažman (720 gr), oba iz bistriške ribiške družine. Med mladinci pa je bil prvi Ivan Bučkovič (680 gr), sledil mu je Janez Penko (650 gr) ter Anton Kim (600 gr). Prejšnjo soboto so se v dvorani Šolskega centra v Postojni ponovno -že 8. zapored na tradicionalni narodno - zabavni prireditvi »Prijatelji, ostanimo prijatelji«, zbrali ljubitelji te glasbene zvrsti. Organizator prireditve - postojnski Radio 94 in NTR ter voditelja oddaje - njen avtor Andrej Bratož in sovoditelj Aleš Brian, so bili z obiskom izjemno zadovoljni, saj je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička. Zadovoljni pa so bili tudi obiskovalci prireditve, saj so na malo manj kot tri ure trajajoči prireditvi sodelujoče ansamble in ostale nastopajoče, bodrili z navdušenim aplavzom. Scena, ki sta jo oblikovala zakonca Napotnik je letos predstavljala Nanos in mlin na Pivki; (((mlinarstvo ima v naših krajih bogato tradicijo.))) SODELOVANJE NA VAJI “GOZDNI POŽAR” V FRANCIJI Gasilska zveza Slovenije s svojimi gasilskimi organizacijami se že vrsto let udeležuje gasilskih vaj, ki potekajo v sodelovanju z gasilskimi zvezami sosednjih držav. Letos pa je prvič, da seje udeležila gasilske vaje, kjer je zasedba mednarodna, saj na njej sodelujejo gasilci iz več evropskih držav. Med 17. in 24. aprilom se je 20 gasilcev iz šestih slovenskih gasilskih organizacij udeležilo mednarodne vaje “Gozdni požar” v južni Franciji. Južnofrancoski kraj Cuges les Pins je gostil pisano gasilsko druščino iz vse Evrope, med njimi sta bila tudi dva predstavnika Gasilske zveze Ilirska Bistrica, oba iz PGD Knežak: Robert Tomšič, podpoveljnik GZ Ilirska Bistrica in poveljnik PGD Knežak ter Janez Kastelic, podpoveljnik PGD Knežak. Udeleženci iz Slovenije so se vaje udeležili s štirimi manjšimi gasilskimi vozili za gašenje travniških požarov (GVGP-1), z dvema večjima gasilskima voziloma za gašenje gozdnih požarov (GVGP-2) in manjšim gasilskim vozilom za prevoz gasilcev in osebne opreme (GVM-1). Na vaji so lahko sodelovali samo gasilci, ki so strokovno usposobljeni za vodenje gašenja požarov v naravi in ki govorijo vsaj en tuj jezik. Žal j e odhod slovenskih gasilcev iz Sežane minil brez predstavnikov sedme sile ter vsaj minimalne medijske pozornosti. To pa zavzetosti in pripravljenosti naših predstavnikov ni nič zmanjšalo. Navsezadnje so se lahko v svojo gasilsko sredino vrnili bogatejši za eno izkušnjo, preverili in poglobili so svoje strokovno znanje in usposobljenost ter nenazadnje navezali mednarodne stike z gasilci iz različnih evropskih držav. K.M. Mednarodne vaje "Gozdni požar” v Južni Franciji sta se udeležila tudi gasilca Robert Tomšič in Janez Kastelic iz PGD Knežak. Na vaji sta uporabljala terensko vozilo Toyota Hilux 4WD, ki po kategoriji spada med manjša gasilska vozila za gašenje travniških požarov. (Foto: PGD Knežak) »PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI« PODPORA VETRNIM ELEKTRARNAM »Udeleženci okrogle mize o uporabi energije vetra za proizvodnjo električne energije v Sloveniji podpiramo prizadevanja JP Elektro Primorska za čimprejšnji pričetek izgradnje vetrnih elektrarn«, seje glasil eden od sklepov okrogle mize z naslovom Vetrna energija v Sloveniji. Združenje za energetiko Gospodarske zbornice Slovenije in Elektro Primorska d.d., ki že vrsto let raziskuje možnost, primernost in upravičenost izgradnje vetrnih elektrarn v Sloveniji, sta 2. aprila 2004 organizirala okroglo mizo na Gospodarski zbornici Slovenije. Na okrogli mizi je potekalo več strokovnih predstavitev in analiz osnovnih razlogov za izgradnjo vetrnih elektrarn. Niko Martinec, sekretar Združenja za energetiko pri GZS, je v nagovoru izpostavil cilje energetske oskrbe, ki so - ob zagotavljanju raznolikih in učinkovitih virov energije tudi v kriznih razmerah - uveljavljati in večati oskrbo in rabo okolju prijaznih energetskih virov. »Pri uresničevanju teh ciljev energijske oskrbe bo potrebno vzpostaviti dialog dobaviteljev in porabnikov električne energije tudi ob sodelovanju Vlade RS. Usmerjanje razvoja velikih sistemov energetske oskrbe (magistralni plinovodi, elektroenergetski daljnovodi, naftovodi, proizvodnja električne energije, premogovništvo...), ki je glede na prostor potreben za njihovo delovanje in po svoji kapitalski zahtevnosti, daleč presegajo meje in zmožnosti posameznih lokalnih skupnosti, mora voditi država s svojo energetsko politiko«, je poudaril Martinec. Franc Beravs iz Agencije za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije v Sloveniji je dejal, daje Slovenija na četrtem mestu v Evropi po deležu obnovljivih virov energije, »vendar pa so cilji veliko bolj ambiciozni, kot pa je trenuten položaj«, je dodal. Evropski trendi glede vključevanja vetrne energije v obnovljive vire energije so naraščajoči. Avstrija, ki je po konfiguraciji podobna Sloveniji, je leta 2002 instalirala za 127 megavatov vetrnic. V EU nameravajo do leta 2010 dograditi za 60.000 megavatov, na že obstoječih več kot 28.000 megavatov moči iz vetrnih elektrarn. Slovenija pri tem, z načrtovanimi 44 megavati iz vetrnic do leta 2015, zelo zaostaja. »Strategija oskrbe z električno energijo v Sloveniji je konzervativna«, je še poudaril Beravs. Drago Bokal iz Elektroinštituta Mirana Vidmarja je o vključevanju vetrne energije v elektroenergetski sistem Slovenije podal rezultate narejenih raziskav. Slednji kažejo, da s stališča obravnavanih področij (o vplivu vetrne energije na kakovost električne energije, analize prepustnosti električnega omrežja, prenosu proizvedene energije iz vetra po električnem omrežju itd.) pri vključevanju vetrne energije v elektroenergetski sistem Slovenije ne bo večjih težav. Za vetrne elektrarne ni določena raven pristojnosti urejanja problematike. »Zaradi neusklajenosti prostorske zakonodaje z energetsko zakonodajo se polja vetrnih elektrarn žal ne štejejo za predmet državne prostorske ureditve«, je poudarila Valentina Lavrenčič, direktorica Urada za prostorski razvoj. »Raba obnovljivih virov bi morala dobiti večji pomen in poudarek. Zaenkrat je še prevelik poudarek na rabi vodne energije, kar pa bi moral preseči tudi Nacionalni energetski program«, je dejala. Član Sveta za varstvo okolja Peter Novak je ugotavljal, da je velika večina razprav o vetrni energiji vezana na emocionalno stanje posameznikov, ki pa ne poznajo dejstev. Potrebe po električni energiji naraščajo, povečuje se problem ogljikovega dioksida iz termoelektrarn, uvoz plina iz tujine plačujemo po realni vrednosti. »Vsakdo, ki gre dvakrat na goro na izlet še nima pravice preprečiti, da bi se karkoli gradilo.« je dejal Novak. »Verjetno pa tako in tako vetrnicam na Primorskem nasprotujejo prav isti ljudje, ki so nasprotovali graditvi jedrske elektrarne v devetdesetih letih, pri čemer pa se nihče od okoljevarstvenikov ni nikdar obregnil ob gradnjo avtocest, ki so eden največjih posegov v naravo. Ti isti ljudje, ki nasprotujejo gradnji vetrnih elektrarn, hkrati ves čas uporabljajo najmodernejša sredstva, tudi električno energijo«, je zaključil. Pregled delujočih vetrnih v Evropi in v svetu (MW) Evropa Začetek 2002 Konec 2003 Nemčija 8.753 14.609 Španija 3.335 6.202 Danska 2.556 3.110 Italija 697 904 Nizozemska 483 912 Velika Britanija 485 649 Švedska 280 399 Grčija 272 375 Portugalska 127 299 Francija 85 239 Avstrija 95 415 Irska 125 186 Norveška 17 101 Poljska 28 57 Belgija 31 68 Ukrajina 40 57 Finska 39 51 Latvija 1 24 Turčija 19 19 Luksemburg 15 22 Rusija 5 7 Švica 5 5 Estonija 0 3 Češka 3 10 Madžarska 1 3 Slovenija 0 0 Slovaška 0 3 Malta 0 0 Litva 0 0 Ciper 2 2 Romunija 1 1 Skupaj Evropa 17.500 28.732 d.o.o. * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.; 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net EURCTeVACg L/j £1A Ti LOGAR SEBASTJAN s.p. Bazoviška 19 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 040 840 940 trgovina na drobno zunaj prodajaln FklttJfiTMl PODARIMO VARNOSTNI VENTIL IN GUMI CEV IZDELKI IMAJO USTREZNE CERTIFIKATE IN GARANCIJO 12 MESECEV. ZAGOTOVLJEN SERVIS TUDI PO PRETEČENEM GARANCISKEM ROKU. ZA IZDELKE KI SO NA ZALOGI JE DOBAVNI ROK 2 DNI. ZA OSTALE PO DOGOVORU. ČE Z IZDELKOM NISTE ZADOVOLJNI NAM GA LAHKO VRNETE V ROKU 15 DNI. PONUDBA ZNIŽANIH CEN VELJA DO 30. JUNIJA 2004 OZ DO RAZPRODAJE ZALOG. CENE SO V SIT. PLAČILO PRI DOSTAVI. NAROČILA NA TEL. 040 848 940 ČETRTA POLPRIKOLICA ŽE VOZI Ilirskobistriška družba TIB Transport, d. d., je v letu 2003 postala uradni proizvajalec polprikolic čistem tipa PPC-35 za prevoz kemikalij, saj ji je na podlagi pozitivnega mnenja podjetja RTI Direkcija Republike Slovenije za ceste, sekcija za vozila, ki deluje v okviru Ministrstva za promet in zveze, podelila akreditacijo za izdajanje homologacije tipa A. Ta za avto-prevoznike finančno izredno zanimiva rešitev, ko zaradi prestarega ali neustreznega voznega parka in prenizkih sredstvih za obnovo le-tega, ne morejo zadovoljiti visoke evropske standarde, kaže prve (Slika: Foto TIB d.d.) sadove uspeha. Na TIB Transportu so namreč v petek, 16. aprila 2004, opravili že četrto primopredajo polprikolice tipa PPC-35. Tokrat so posodobili lasten vozni park. Primopredaji so prisostvovali (od leve proti desni): Branko Dekleva, projektant, Matjaž Pust, direktor družbe, Damijan Štefančič, vodja prometne službe, Danilo Štemberger, pomočnik direktorja, Valter Čeligoj, vodja voznega parka, Anton Delost, vodja področja logistika v prometu, in Jože Hrvatin, obratovodja. K. M. OPTIK A Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL *DIESEL *OLIVER *STEFANEL Za lanske modele sončnih očal 20% popusta! GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s.p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124 * GRAFIČNO OBLIKOVANJE * OFFSET TISK * SITOTISK - nalepke, tisk na majice ... * VEZAVA KNJIG, DIPLOMSKIH NALOG * IZDELAVA REKLAMNIH PANOJEV, TRANSPARENTOV... MARKET 6250 Ilirska Bistrica, Koseze 8a tel.: 05 / 71 44 526, 051 / 301 107 031 /439 038 UGODNA PONUDBA, NIZKE CENE 1. UMETNA GNOJILA 2. VSE VRSTE KRMIL ZA GOVEDA, TELETA, PRAŠIČE, DROBNICO, ZAJCE, PERJAD 3. UGODNE CENE PIJAČ, ŽIVIL IN GALANTERIJE VEČJE KOLIČINE DOSTAVIMO NA DOM j" NOVE "j I VIDEOKASETE i ! V KNJIŽNICI ! I 1. Agent Cody Banks I 2. Bad boys = Podli fantje | 3. Bad boys. 2 = Podli fantje. 2 | 4. Beethoven’s 5th = Beethoven 5 | 5. Daddy day čare = Očkov vrtec i 6. Dumb and dumberer, Whem I Harry met Lloyd = Butec in butec, i 2, Ko je Harry srečal Lloyda 7. Femme fatale = Usodna ženska I 8. The Hours = Ure do večnosti I 9. Legally blonde. Part 2 = I Blondinka s Harvarda 2 | 10. Moonlight mile = Ljubezen v | | mesečini | 11. Red Water = Rdeča reka I___________________l Ve g e tarjan s tv o___ ZAKAJ PA NE? J?«#' Verjetno ne bom n’č novega in pretresljivega napisala * ■ o našem načinu prehranjevanja. Način življenja in prehranjevanje gresta z roko v roki skozi življenja tako kot mir in vojna. Celotno zdravje in dobro počutje smo stavili samo na eno noja, skoraj na eno samcato karto » hrana«, in ta naj nam bi ustvarjala zaželeno ugodje in dobro počutje. Bistvo je očem skrito j e rekel Mali princ. Kamor se ozrem, berem, poslušam, gledam, povsod se zaklinjajo na dobro in zdravo hrano. Pa tudi besedo »naravna hrana« uporabljamo kar tako počez, brez zavedanja in razumevanja pomena »naravno«. Naravno je samo to kar je naravno. Utrgano jabolko z jablane, regrat nabran daleč stran od cest in naselij, ah kaj bi, z naštevanjem bi lahko zapolnila vse strani časopisa Snežnik, pa pustimo resničnosti prosto pot, saj njen polni izraz najdemo le v naravi. Gremo naprej in si razjasnimo vsaj nekatere pojme glede osnov prehranjevanja. Sama hrana je in ni vir našega dobrega zdravja in počutja. Medsebojni odnosi so tisti, ki določajo in odločajo kako se bomo počutili, pa tudi kako in na kak način bomo zaužili svoj obrok hrane. Duševna hrana pa je stkana iz nevidnih niti duha, ki nas povezuje in združuje. O tem pa drugič. Tema današnjega govora je o hrani, ki hrani in ohranja naše telo zdravo in vitalno, do zadnjega izdiha. Da ne bo nastala zmeda gremo lepo po vrsti. Prvo vprašanje se glasi. Smo res vsi ljudje po naravi mesojedci.? Kaj je tako čudnega in nenavadnega, da med nami živijo tudi vegetarijanci.? Tisti čudaki, ki ne jedo mesa. Zna biti, da smo se usodno odtujili od narave. Posledice, ki so odraz odtujenosti občutimo zelo dobro, v obliki neozdravljivih in kronične bolezni. Življenje v naravi vibrira v harmoniji in ravnovesju, če ji le ne povzročamo preveč škode. Na našem lepem modrem planetu v sožitju z naravo živijo in umirajo tudi živali. Delijo se na mesojede in rastlinojede živali. Mrhovinarji pa so živali ki se prehranjujejo z trupli mrtvih živali. Če še kaj manjka pa dodajte sami. V kraljestvu živali nimajo navade, da bi mrtve pokopavali. To je domena človeške rase. Mrhovinaiji pa poskrbijo za dostojen pokop živalskih trupel. Rastlinojede živali so hrana mesojedim živalim. Ne obstaja pa obratna smer. Nore krave so posledica tega, ko smo jih hoteli spremeniti v mesojedce. Pa se ni izšlo. Človeška bitja pa se delijo na poljedelce in živinorejce. Temu sledi preprosto in naravno stanje, da smo tudi ljudje rastlinojedci in mesojedci glede na to, kako smo se odločili. Povedano tudi drugače človeška vrsta pozna kanibalizem, ki se v skrajnih razmerah tudi uporabi, da vrsta preživi. O tem pa se ne govori, ker se ne spodobi. Naravi pa zato ni čisto nič mar. Resnično življenje je neuničljivo. Našo pripadnost glede tega pa lahko določimo tudi po krvni skupina. Obstaja cela paleta simptomov kako določena hrana vplivala na našo presnovo. Zelo dober in preprost način je, da se opazujemo po kakšnem obroku hrane se naše telo počuti dobro, polno energije in elana, in po katerem smo utrujeni in zaspani. Znano in dokazano je, daje naša hrana prečiščena in predelana, vmes pa obogatena z različnimi dodatki, ki zastrupljajo naš organizem. Ko je strupov preveč jih telo ne zmore več odstranjevati, posledica tega j e, da telo zboli. Že dobro čiščenje, dobra prebava naredi čudež. Simptomi so odzivi telesa ko se poskuša znebiti strupov, in tako na novo vzpostaviti ravnovesje. Pomlad je tu in ni naključje, da je to tudi postni čas. Privoščimo si izdatno čiščenje telesa. Narava nam bo dala vse kar potrebuj emo. Regrat, čemaž pa še kaj se bo našlo, samo vzeti sije treba. No, malo hvaležnosti pa ji tudi lahko izkažemo. Način zahvale pa naj si vsak poišče sam. Za to potrebuj emo zelo malo, dobro voljo in samozaupanje. Ne nazadnje vsak sam zase ve kako j e biti v svoji koži. In resnična želja je, da bi se počutil kar najbolje. Sprašujte, berite in svoje izkušnje delite. Tu ne bi smelo biti težav. Kdor ima možnost naj si čimveč hrane pridela sam. Ostali pa postanimo izbirčni in kupujejo hrano, ki ima deklaracijo na kateri piše BREZ KONZERVANSOV in dodatnih barvil. Tudi embalaža je zelo pomembna, kajti hrana v alu foliji vsebuje aluminij, ki zelo škoduje našim možganom. Deklaracije pa je treba brati in razumeti. Tisti E-ji in številke natisnjene na deklaraciji pomenijo, da skupaj z hrano kupujemo tudi strupe - konzervanse. Smo popotniki, ki okušamo in skušamo življenje v vsej pestrosti, ki nam ga nudi. Med potjo se spotikam in padamo, delamo napake, jih spotoma popravljamo in za kratek čas si pripovedujemo kaj vse nam je napletlo življenje. Moje življenje, navade in razvade so se z leti spreminjale in v nekem obdobju svojega življenja sem končno iz svoje prehrane izpustila meso in mesne izdelke. Rezultat tega j e dobro telesno in psihično počutje. Najnovejše spoznanje pa je, da se izjemno dobro počutim v svojem telesu, ki je domovanje moje duše. Neta Vergan instalacije (Brenčič lože s. v. ILIRSKA BISTRICA OGREVANJE, VODOVOD, PLIN KLIMATIZACIJA, PREZRAČEVANJE SOLARNI SISTEMI SERVIS, NASTAVITEV GORILCEV ADAPTACIJA KOPALNIC ISKORIŠČANJE DEŽEVNICE DOBAVA MATERIALA IN IZVEDBA NA KUUČ -> ■■■ POSKRBITE ZA HLAD V VROČIH DNEH ! Dobavimo in montiramo Vam zidne ali prenosne klima naprave po UGODNIH CENAH 9jaštrudza vaše udoSjel tel: 05 714 16 91, mob: 041 830 408, e-mail: brencic@siol.net 3. POHOD ZA ZDRAVJE V okviru dneva zdravja - 7. aprilu ,smo 3. aprila v Ilirski Bistrici organizirali pohod za zdravje. Svetovni dan zdravja je letos potekal pod geslom”Prometna varnost ni naključje”. Še posebej pa je bila izpstavljena varnost kolesarjev v cestnem prometu. Traso že tradicionalnega pohoda do novakovega mlina smo letos nekoliko razširili - peš pot je pohodnike vodila preko Črnih njiv, k sodelovanju pa smo letos povabili tudi kolesarje. Zdravko Debevc in David Kovačič sta pripravila zanimivo kolesarsko pot do novakovega mlina, skupino kolesarjev sta potem tudi varno pripeljala do cilja. Kljub slabim vremenskim napovedim in grdemu meglenemu jutru, seje na igrišču pred OŠ”Dragotin Kette” vllirski Bistrici zbralo okrog osemdeset pohodnikov in kolesarjev. Na igrišču so si udeleženci najprej ogledali postopek oživljanja in prvo pomoč pri najpogostejših poškodbah pri hoji in pri kolesarjenju. Temo j e odlično predstavila ga. Diana Hreščak. zdrav, tehnik , zaposlena na Reševalni postaji ZD Ilirska Bistrica. V akciji pa so sodelovali tudi uslužbenci Policijske postaje Ilirska Bistrica. G. Iztok Ljubič je udeležencem predstavil Diana Hreščak pravilno opremljeno kolo za varno vožnjo v cestnem prometu ter še nekatere druge pripomočke, ki udeležencem v prometu še povečajo varnost. Po kratkem pozdravu organizatrojev prireditve so se pohodniki in kolesarji vsak po svoji poti podali do Novakovega mlina, kjer so jim organizatorji pripravili topel čaj ter košček kruha za okrepčilo. Po kratkem počitku so medicinske sestre Virginia Benigar in Vida Slavec,vsem, ki so želeli izmerile krvni pritisk, sekretarka OZRKS Ilirska Bistrica, pa je med obislkovalce razdelila nekaj praktičnih nagrad. Topel pomladanski dan pred novakovo kmetijo se je prevesil v popoldan, ko smo si izmenjali še informacije o naslednjih podobnih prireditvah, si zaželeli lep dan še naprej in seveda NAVIDENJE NASLEDNJE LETO! Organizatorji pohoda:Športna zveza Ilirska Bistrica, OZRKS Ilirska Bistrica, Zdravstveni dom Ilirska Bistrica se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi prireditve kakor tudi udeležencem, ki so se kjub slabim vremenskim razmeram odzvali našemu vabilu. Šeposegej se zahvaljujemo družini Dovgan za gostoljubje pri Novakovem mlinu in Zavarovalnici Adriatik za sponzorstvo zavarovanja prireditve. Koledar podobnih prireditev: - Test hoje na 2 km v Športnem parku Trnovo - 8. maj 2004 - Kolesarski maraton - pohod na Tuščak v Knežaku - Pohod na Ahec v Jasenu O vseh prireditvah bodo še predhodna obvestila. Andreja Rebec, v.s.t. PRVO MESTO ZA »SUHE MUHE Na reki Gacki, ob mestu Otočac na Hrvaškem je bila 27. marca slavnostna podelitev priznanj najboljšim vezelcem umetnih muh, ki so se prijavili na tekmovanje za Odprto prvenstvo Hrvaške. Med sodelujočimi sta bila tudi dva člana ribiške družine Bistreč in sicer Joško Pegan, bistričan, zdaj živeči v Kopm, ter Uroš Mahne iz II. Bistrice. Tekmovanja so se udeležili vezalci iz treH držav (CRO, SLO in BIH), ki so tekmovali v štirih kategorijah in sicer: potezanke, ličinke - nimfe, suhe muhe in realistični vzorci. V kategoriji suhe muhe je Joško Pegan dosegel izvrsten rezultat -zavidanja vredno prvo mesto. V kategoriji potezanke je Joško dosegel peto mesto, Uroš pa enajsto. Da Joškov rezultat ni naključje, potrjuje tudi tretje mesto na Državnem prvenstvu Slovenije. Podelitev teh priznanj je bila 17. aprila na Savinji v Preserjah ob Braslovčah. Tudi tokrat so bile razpisane enake kategorije, Joško pa j e osvojil tretje mesto v kategoriji suhe muhe. Nekaj malega zaslug imajo tudi navijači iz II. Bistrice, ki mu želimo še veliko uspehov. Support 1. mjesto, 118 hodom “Tandem” Autor: Joško Pegan Koper, Slovenija OBVESTILO Obveščamo vas, da bo na gradu Prem, dne 22.maja 2004 od 17.00 - 20 ure uprizoritev Hamleta (VViliamu Shakespear), po prevodu Otona Župančiča, kot monodrama. Hamleta bo igral Andrej Žumbergar, mag. filmske režije Na grajskem dvorišču bo Hamlet uprizorjen v popolnem slogu. Predstavo bo spremljala razstava likovnih del. Vabljeni!!! Majski cvetovi Maj nas s svojo lepoto vedno znova razveseli, ko občudujemo njegove pisane balkone in cvetoče gredice, ki jih pričara v vrtu. Lep in negovan vrt pa potrebuje skrbno roko, katera mu pomaga ohraniti lepoto in zdravje vse poletje, da nato jeseni z njega pobira bogate pridelke. Za veselje v vrtu in še lepše majske cvetove bomo poskrbeli tudi v poslovalnicah Kalia. Vrtni center Kalia, Franšizing Ilirija Vojkov drevored 28, Ilirska Bistrica Odprto: Pon.-pet.: 7.00-19.00 Sobota: 7.00-12.00 Telefon: 05 / 711 03 55 www.kalia.si * akcija velja od 5. do 31. maja 2004 Vodenke "Nova Gvineja" samo 299 SIT* AKCIJA NOVOSTI NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJE ZA GOSTINSKO IN ŽIVILSKO DEJAVNOST V Uradnem listu RS, št. 11/04 z dne 6.2.2004 je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o higieni živil, kateri razveljavlja do sedaj veljavni Pravilnik o tečajih in izpitih za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in o osebni higieni za zaposlene v proizvodnji ali prometu z živili (Uradni list SRS, št. 17/85,8/ 89), Pravilnik o higienskih in sanitarno - tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati prodajalne živil živilskega izvora (Uradni list SRS, št. 22/76, Uradni list RS št. 47/92), in Pravilnik o pogojih, ki jim morajo glede mikrobiološke neoporečnosti ustrezati živila v prometu (Uradni list SFRJ, št. 45/83, 18/87 in 43/89; Uradni list RS, št. 39/92). S tem se ukinja higienski minimum -dosedanji sistem usposabljanja gostincev in pri njih zaposlenih delavcev. Zan im iv osti V skladu z določbami sedaj veljavnega Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o higieni živil, mora nosilec gostinske ali živilske dejavnosti imenovati odgovorno osebo za notranji nadzor, katera mora imeti ustrezno znanje o higieni živil in načelih HACCP sistema: poznati veljavno zakonodajo na področju higiene živil; postopke dela zaposlenih; ukrepe za preprečevanje okužb z živili; dejanska tveganja v povezavi z živili, ki ogrožajo zdravje potrošnika; vzroke za naraščanje števila bolezni, ki se prenašajo z živili; prednosti, koristi, načela HACCP sistema; splošne in higiensko tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati obrati živilske dejavnosti; strokovna izhodišča za nadzor škodljivcev, gledalcev in mrčesa; strokovna izhodišča za učinkovito čiščenje; higiensko tehnične pogoje za prostore, kjer se živila pripravljajo, obdelujejo, predelujejo, dodeljujejo in prodajajo, itd. Delavci v gostinski in živilski dejavnosti si morajo pridobiti znanje o higieni živili z ustrezno strokovno izobrazbo ali z dodatnim usposabljanjem za delo z živili. Znanje dokazujejo s potrdili, kijih pridobijo na ustreznih strokovnih predavanjih. Vsebino potrebnih znanj pa opredeli nosilec živilske dejavnosti v okviru spremljajočih higienskih programov. Novost pri izobraževanju je, da se morajo tako odgovorne osebe, kot ostali zaposleni izobraževati enkrat letno in za to tudi prejeti ustrezno potrdilo. Izvajalci usmerjenega sprotnega usposabljanja so lahko strokovni delavci nosilca živilske dejavnosti, ki razpolagajo z zahtevanimi znanji ali zunanjimi predavatelji. V primeru, če bo obstajal interes, bomo takšno usposabljanje izvedli v Ilirski Bistrici. In še pomembno opozorilo. Nosilec živilske dejavnosti mora za osebe, ki delajo v proizvodnji ali prometu živili voditi posebno evidenco. Slednja je sestavni del dokumentacije o spremljajočih higienskih programih, ki so del notranjega nadzora v živilski dejavnosti. Alenka Penko KRAVJIM ROGOVOM PODOBNE ŠKOLJKE Risba ponazarja, kako so rasli rudisti na dnu krednega morja. V milijonletjih zgodovine naše Zemlje so živele najrazličnejše školjke, večkrat dosti čudnih oblik. Med njimi so bili najbolj svojevrstni rudisti. Živeli so v kredni dobi, to je v zadnji dobi srednjega zemeljskega veka, nekako pred 140 do 65 milijoni let. Z eno lupino so bili pritrjeni na morsko dno, druga je bil le manjši pokrovček. Nekateri so bili zaviti kot polž. Pri najpogostejših in najbolj značilnih je imela prirasla lupina obliko kravjega roga. Na površini lupine so imeli Zunanjost rudistne lupine Distefanella masuni izMašuna. Dolžina te lupineje okrog 12 cm. podolžne ali prečne grebene. V prečnem prerezu so bile njihove lupine okrogle, ovalne, včasih skoraj zvezdaste. Mnogi mdisti so imeli precej debele lupine, ki so morale kljubovati butanju valov. Pri nekaterih so bili v notranjosti lupine nekakšni izrastki, v katere se je lahko vsedel pokrovček, tako daje bila školjka bolj trdno zaprta. Rudisti so živeli v plitvih in toplih morjih. Kjer je bilo za njihovo življenje ugodno okolje, so se množično razmnožili. Rasli so drug poleg drugega in gradili nekakšne školjčne trate, malo podobne morskim grebenom. Da so ljubili plitvo morje so dokaz tudi dinozavrove stopinje, ki sojih dobili v Istri. Dinozavri so dobesedno mendrali školjke in v morskem blatu pustili svoje sledove. Ker so bili kopne živali, so v morje zahajali samo po hrano, morda rastlinsko, morda so si prvoščili tudi školjke in druge morske živali. Vsekakorpaje moralo biti morje toliko plitvo, da so od časa do časa pomolili glavo iz vode in zadihali. Ostankov rudistov je v krednih apnencih južne Slovenije toliko, da jih imenujemo rudistni apnenec. V mnogih kamnolomih na Krasu sojih in jih deloma še pridobivajo kot naravni kamen. Če so v apnencu bolj ali manj cele lupine, so v prerezu kot nekakšne rože. Zato jih kamnarji imenujejo fiorito ali rožnati apnenec. Če so morski valovi lupine zdrobili, da so v apnencih samo njihovi drobci, jih imenujejo unito ali enotni. Teh apnencev so v preteklosti na Krasu zelo veliko rabili za gradnje hiš in drugih stavb, za portale in portone, vodnjake, stopnišča in drugo. Tudi danes je to cenjen naravni kamen. Strokovnjak za rudiste pri nas je akademik dr. Mario Pleničar, ki je raziskoval tudi področje Snežnika. Tam je našel več oblik, ki prej še niso bile znane. Zato jih je podrobno opisal in jim dal imena, dvema po Mašunu. Ker so imena fosilov v latinščini, je ti dve vrsti imenoval Distefanella masuni in Caprinula masuni. Lupina prve doseže v prerezu do 5 cm, v dolžino pa do 25 cm. Tudi na Nanosu je našel nove vrste. Eno je imenoval po tem hribu Neocaprina nanosi. Drugo je prvič našel pri sv. Hieronimu na Nanosu. Ker je njena lupina zelo velika in že v prerezu doseže do 12 cm, jo je označil Neocaprina gigantea, torej gigantska neokaprina. To veliko vrsto je odkril še pri Postojnskih vratih in na Javornikih. Vse te vrste, imenovane po našh krajih, so našli pozneje tudi izven Slovenije in jih morajo povsod označiti z imeni, ki jim jih je dal dr. Pleničar. Rajko Pavlovec Odmevi NEREALNI PODATKI O VETRNICAH Prevod iz Frankfurter Allgemeine SonntagsZeitung, nedelja 7. marec 2004 Nemški minister za okolje zahteva okolju prijazno energijo. Na vse pretege. I S tem prispeva k svinj anju sveta. Novih delovnih mest mu ne bo uspelo ustvarit. Veliko Nemcev je pristalo na gradnjo vetrnic v svoji državi, v dobri veri, da ■ bodo s tem pripomogli k ohranjanju čistega zraka. Minister za okolje je zvito J reklamiral vetrnice s tem, daje obljubljal 40 000 delovnih mest v vetrni industriji. J Rešitev podnebja in nova delovna mesta hkrati. Zeleni gospodarski čudež. Ali? Ministrstvo za gospodarstvo zdaj predstavlja študijo, ki je razblinila lepe I želje. Sporočilo pristojnega odbor se glasi: Pospeševanje ‘zelene’ energije, na | način, ki ga je izbrala Nemčija, je drago, ne ustvarja novih delovnih mest in | poleg tega ne prispeva nič k varovanju podnebja. Že dolgo je znano, da je pridobivanje elektrike s pomočjo vetra drago. ■ Upravljale! vetrnic posredujejo pridobljeno energijo ponudniku elektrike. Za ■ tako pridobljeno energijo bodo proizvajalci dvajset let dobivali od države J določeno plačilo, ki je tri do štirikrat višje od stroškov za konvencionalno ■ proizvodnjo elektrike. Poleg tega veljajo olajševalni pogoji za pridobitev dovoljenj za izgradnjo | vetrnic, zaradi česar so ljubosumni obrtniki (po načelu: ‘Občinski svet popustljiv, | kmet bogat’). Posledice so očitne: V severni Nemčiji so postala področja brez I vetrnic redka. Vetrna energija je sporna tudi zato, ker ni zanesljiva. Veter včasih veje, včasih ■ ne. V sušnem obdobju preteklega poletja se več tednov ni vrtela nobena vetrnica. Zato mora ponudnik elektrike za primer brezvetrja imeti še kakšno rezervno J elektrarno. Vetrna energija je še dražja zato, ker ne nastaja tam, kjer se jo I uporablja. Da bo v zraku pristalo manj ogljikovega dioksida, proizvaja Nemčija I čisto a nezanesljivo energijo, ki jo rdeče-zelena vlada zaradi ideoloških razlogov | subvencionira z miljardnimi zneski. Z namenom varovanja okolja smo razvili | skrajno potraten projekt. In delovna mesta? Izvozni hit: vetrnice? Predvsem hitro razvijajoče se manj ■ razvite države kot Indija in Kitajska lahko C02 emisije zmanjšajo na precej cenejši ! način kot so neučinkovite vetrnice. Zakaj naj bi kupovali vetrnice Made in ■ Germany, ko pa lahko dvajset do tridesetkrat zmanjšajo C02 emisije s finančno I ugodnejšo modernizacijo elektrarn? Obljubljena delovna mesta zaradi vetrne energije so bolj pobožna politična | želja vlade, ki daje prednost manj učinkovitim tehnikam in diskriminira ostale. I ‘A bi minister taksistom predpisal uporabo kočij, če bi to ustvaijalo nova delovna ■ mesta, med drugim v konjereji?’, sprašujejo šaljivci. Glede delovnih mest neka ekonomska študija ugotavlja celo: Dolgoročno je J pričakovati celo izgubo delovnih mest. Pridobivanje energije iz obnovljivih virov * namreč draži elektriko. Potrošnikom ostane manj denaija za nakupe in investicije. I Zaposlenost se zmanjšuje. Vendar bo težko. Potratni zakon ima privržence v vseh strankah. Kritike | zasramujejo in zmerjajo. Saj imajo od subvencioniranih vetrnic mnogi mnogo I koristi. Prevedla: Katja Rutar L-----------------------------------------------------------------------------J ®SSH™ Spomladanski mesec maj je mesec, ko ljudje ponavadi z večjim optimizmom zremo v prihodnost. V Zavarovalnici Triglav, d.d. Območni enoti Postojna smo pripravili za vse, ki bodo v mesecu maju sklenili eno od osebnih zavarovanj, PRAV POSEBNE UGODNOSTI. | triglav IZ POSLANSKIH VOJNA ZA SLOVENIJO NA BISTRIŠKEM Pretekli mesec je bila seja Državnega zbora v znamenju interpelacij ministru za zdravje in ministru za notranje zadeve. Navkljub vnaprej pričakovanemu rezultatu glasovanja o predlogu sklepa, da se dr. Rado Bohinc razreši funkcije ministra za notranje zadeve je bilo vendarle potrebno nanizati vzroke, zaradi katerih smo prepričani, da je zamenjava ministra nujna, kot bi bila nujna menjava celotne vlade, ki zadnja leta tako slabo vlada, da bi bilo tudi če bi danes v celoti odstopila to mnogo prepozno. Dejstvo, da vlada stopa v bran ministru, ki mu je v predlogu interpelacije očitano neustrezno izvrševanje 8. točke odločbe ustavnega sodišča Republike Slovenije o izbrisanih, oškodovanja državnega premoženja pri nakupu policijskega čolna in ogrožanje ustreznega nadzora nad slovenskimi teritorialnimi vodami in varovanju zunanjih meja Evropske unije po 1. maju 2004, neustrezni in sporni predlogi rešitev na področju kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, neučinkovit sistem plač v javnem sektorju, neustrezni postopki reševanja pritožb zoper policiste, zamude rokov pri pripravi zakonodaje, kršenje uredbe o organizaciji organov v sestavi ministrstev, politične zlorabe revije Ministrstva za notranje zadeve Slovenska uprava... To dejstvo le še dodatno opravičuje trditev, da vlada ni več sposobna kritično oceniti dela njihovih ministrov, da jim, predvsem zaradi kupovanja med-koalicijskega miru popušča do te mere, da lahko storijo praktično vse kar se jim zahoče, pa navkljub temu še vedno udobno sedijo na svojih ministrskih stolčkih. Takšne vlade s takšnimi ministri Slovenija ne potrebuje. Pri točki interpelacije, ki govori o oškodovanju državnega premoženja pri nakupu policijskega čolna in ogrožanja ustreznega nadzora nad slovenskimi teritorialnimi vodami in varovanjem zunanjih meja Evropske unije po 1. maju 2004, želimo v poslanski skupini Stranke mladih Slovenije dodati, da ni problem le v čolnu, kije več na kopnem kot v morju, pač pa minister ne sledi niti spremembam organizacije dela policije na kopenski meji. Če za primer izpostavim le obmejno policijsko upravo Postojna, le-ta deluje na območju šestih občin. Samo na območju občine Ilirska Bistrica deluje 56% vseh policistov, na ostalih petih občinah skupaj pa le 44%. Verjetno niso tam samo zaradi lepšega, pač pa zato, ker se tam opravlja glavnina nalog. V naslednjih treh letih se bo na območju Ilirske Bistrice zaposlilo še 170 novih policistov, kar bo ta odstotek še dvignilo. Pa to ni zadosten razlog, da minister v Ilirski Bistrici vzpostavi sedež policijske uprave. Celo več, na taka poslanska vprašanja odgovarja s posmehljivim, da ne rečem žaljivim tonom. Podobna situacija je s samim pridobivanjem kadrov. Od skoraj 30 prijavljenih domačinov sta bila na zadnjem razpisu sprejeta le dva. Tak način dela ministm gotovo v lokalnih predelih ni v ponos in kaj lahko se zgodi, da ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo naleti na neljube dogodke na periferiji, ko se bodo občani iz protesta odločali mogoče celo za zaporo cest ali najpomembnejših mejnih kontrolnih točk, kot so na primer Jelšane. Opozorili smo še na nekatere očitne nepravilnosti, za katere bi kot minister že zdavnaj morali odgovarjati. Med njimi j e zagotovo odgovornost pri povsem zavoženi decentralizacij ski politiki, kjer je še posebej treba izpostaviti regionalizacijo, ki jo je uokvirjeno v ozke politične interese lastne stranke povsem zavozili, saj minister ni bil sposoben predlagati niti takšne spremembe ustave, ki bi zagotovila potrebno dvotretjinsko večino in bi omogočila, da regionalizacija v Sloveniji postane realnost, ne pa le predvolilna floskula. Reforma lokalne samouprave, ki jo je minister predstavili v novem predlogu zakona o lokalni samoupravi, je tudi materialni dokaz za to, daje namesto tega, da bi osnovnim celicam lokalne samouprave z novim zakonom omogočili kvalitetnejše opravljanje v ustavi zapisanih nalog, namesto tega j e v zakonu predvsem poskrbel za to, da bodo plače podžupanov nekajkrat višje, kot so sedaj, županom je omogočili, da še do leta 2006 opravljajo nezdružljivo funkcijo župana in poslanca; ukinil je pravno subjektiviteto ožjih delov občin in s tem poskrbel, da se bodo le-ti ukvarjali sami s sabo, namesto da bi lokalne skupnosti partnersko nastopile proti državi in od spodaj navzgor premikale politiko decentralnega razvoja države, ki ga vlada trmasto zavira. Glede na to, koliko variant števila pokrajin je v javnosti predstavili, verjetno še sam ne ve, katere pokrajine so tiste, ki jih ministrstvo uradno podpira. In če tega ne ve minister, potem je to jasno znamenje, da je do takrat, ko bodo v Sloveniji pokrajine, še zelo, zelo daleč. V Stranki mladih Slovenije nas čudi, da interpelacija zoper ministra za zdravje ni bila vložena že veliko prej. Tako stroka kot javnost z delom na ministrstvu za zdravje niso niti najmanj zadovoljni. Še več. Minister j e v stalnih konfliktih z zdravniki, javnost pa vedno bolj protestira, zaradi vse slabših KLOPI ... zdravstvenih uslug. V interpelaciji se je ministru očitalo negospodarno ravnanje z državnim premoženjem. Bolnišnica Trnovo je bila prodana ali bolj rečeno zamenjana za nekaj pisarn v centru Ljubljane. Razlika v ceni pa ni bila namenjena Kliničnemu centru, kot bi morala biti, da bi le ta reševal svoje akutne prostorske probleme. To dejanje je obsodbe vredno in nekdanja županja najbogatejše slovenske občine, si lahko le zadovoljno mane roke za izjemen posel, ki gaje iztržila na račun negospodarnega ministra za zdravje. Nepravično bi bilo, da bi vse križe in težave pediatrične klinike in da bi krivdo za to, da pediatrična klinika še vedno ne stoji naprtili le ministru Kebru, že veliko ministrov pred njim je krivih, ker se ni bolj zavzelo za odpravljanje težav pri izgradnji klinike. Tudi tako imenovana zdravstvena reforma je bila del interpelacije ministm za zdravje. Z objavo bele knjige seje v Sloveniji začela javna razprava o zdravstveni reformi, ki jo je pripravilo ministrstvo za zdravje. Tudi v Stranki mladih Slovenije se zavedamo, da so spremembe v zdravstvenem sistemu nujne, vendar se bojimo, da bo posledice nedodelane in pomanjkljive reforme v prihodnosti nosila predvsem današnja mladina, saj bela knjiga ne vsebuje nobenih izračunov, ki bi zagotavljali, da se mladim ni potrebno bati za njihovo dolgoročno zdravstveno varnost. Bela knjiga, po našem mnenju, rešuje le kratkoročne probleme pod-financiranosti zdravstva, ne ponuja pa nobenih odgovorov za prihodnost. V Stranki mladih Slovenije se zavzemamo za zdravstveno reformo, ki ne prinašala zgolj kratkoročnega reševanja finančnih težav, temveč bi zagotovila dolgoročno stabilen zdravstveni sistem, ki bo tudi naši generaciji zagotavljal zdravstveno varnost v kasnejšem obdobju. Bela knjiga ne zagotavlja trajnosti financiranja, temveč ukinja dopolnilna prostovoljna zavarovanja, ki so do sedaj edina ustvarjala tudi dolgoročne rezervacije. Pravičnost in solidarnost sta zgolj populistična predvolilna argumenta. Ne potrebujemo nikakršne 300 in več strani dolge reforme, ampak lahko sprejmemo odločitev, da socialno ogroženim vse pravice krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Država bi morala z zdravstveno reformo poskrbeti samo za tisti del prebivalstva, ki po vseh osebnih prejemkih resnično ni sposoben plačevati premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zaradi vsega navedenega menimo, da je vsak tolar, kije bil vržen v 300 strani dolgo belo knjigo, neracionalno zapravljen, in poslanci Stranke mladih Slovenije take reforme zdravstva ne bomo podprli, zato pa smo se še toliko lažje odločili za podporo interpelaciji ministru za zdravje, gospodu Dušanu Kebru. Igor Štemberger Da bo bralcu bolj jasno s kakšnim nasprotnikom je TO in milica imela opravka v IL. Bistrici se moram povrniti nekoliko nazaj in osvetliti organizacijo JLA od začetka osemdesetih let do njenega odhoda iz Slovenije oktobra 1991. JLA je v vsem povojnem obdobju bila nedotakljiva sila, o kateri se seveda ni smelo reči nič negativnega. Nekako do Titove smrti se ni smelo ugovarjati o višini proračuna za JLA. Zagotavljalo se je toliko proračunskega denarja, kolikor so ga načrtovalci razvoja rabili pa je JLA postopoma postala največja in daleč naj dražja državna institucija, ter četrta vojna sila v Evropi. V Sloveniji so se začele zaradi tega sprva zelo skromne, pozneje pa vse bolj glasne kritike. Takratni oporečniški mediji kot sta bila tednik Mladina in revija Nova revija so postajali kritični do nedotakljivih, pa so seveda začele leteti na njih kritike o sovražnem delovanju. JLA je tudi ugotavljala, da slovensko vodstvo nič ne ukrepa proti kritikom. To seveda ni bilo niti najmanj pogodu vrhu JLA, partije in države. Armija je bila že konec osemdesetih let prepričana, da grozi državi razpad in propad, pa j e začela razmišljati kako je treba nekaj storiti. Zahtevala je naj se JLA prizna enakopraven status družbene sile, kar je v bistvu pomenilo, da če civilna sfera oblasti ni zmožna ustaviti kritike in voditi države potem mora to pravico dobiti armija. Ni moj namen v tem sestavku navaj ati mnoge znane detajle iz tega obdobja. Poudaril bi rad samo to, da se je takrat armija obnašala do družbenih sprememb zelo nervozno, in da je skušala tudi z reorganizacijskimi ukrepi to zajeziti. Ukinili so v BIH in Sloveniji poveljstva armad tako, da smo Slovenci izgubili Ljubljansko armijsko oblast in namesto nje dobili Ljubljanski in Mariborski korpus, enoti ki sta prišli pod 5. armijsko oblast z sedežem v Zagrebu. Še bolj smešno in podcenjujoče je bilo dejstvo, da je del Slovenije konkretno bistriški garnizon spadal pod 13. korpus z sedežem na Reki. Ko je JLA leta 1987 uspela zgoraj omenjena reorganizacija so se lotili naslednjega problema, kako TO podrediti v celoti ministrstvu za obrambo v Beogradu in jo omejiti v razvoju. Začeli so si prizadevati, kako bi orožje TO spravili pod kontrolo JLA. In kako so stvari pred odločilnimi in usodnimi dogodki, ki bodo sledili izgledali na Bistriškem. II. Bistrica je imela velik in pomemben garnizon. Nekaj zaradi tega, ker j e tako velevala doktrina, da je sovražnik na zahodu in je to bila obenem tudi prva obrambna linija nekaj IV. NADAUEVANJE pa tudi zaradi tega, ker je tu imela prvo obrambno linijo že fašistična Italija. Za Italijani so ostali ogromni vojaški objekti v katere ni bilo potrebno nič vlagati in so le po služili namenu do odhoda vojske iz IL.Bistrice oktobra 1991. Bistriška garnizija je imela leta 1991 naslednje enote: 1. 13. motorizirana brigada: poveljstvo, namestitveni vod, četa za zveze, izvidniška četa, četa vojne policije, en motorizirani bataljon, dva tankovska bataljona, mešani proti oklepni divizij on, inženirski bataljon, zaledni bataljon 2. skladišče Vrbovo 3. center za zveze 4. dom JLA Enote niso bile vedno formacijsko popolne tako, daje število vojakov zelo nihalo. Če sodim po tem koliko kruha (dnevni obrok je obsegal 600 g kruha) smo v posameznih obdobjih dobavljali je bilo v IL. Bistrici 600 do 1200 vojakov. Maksimalno število vojske, kije prebivala v bistriških vojašnicah je bilo ob večjih vajah 3000. Poveljevalo jim je ustrezno število oficirjev, podoficirjev, vojaških uslužbencev in vzdrževalcev. Za njih so bila zgrajena v Rozmanovi ulici stanovanja, ki jih je bilo v zadnjem obdobju premalo pa, so se mnogi oficirji vozili na delo v Bistriško garnizijo z posebnim avtobusom iz Reke. JLA je tudi skrbela za udobno počutje in standard svojih kadrov, pa so v ta namen zgradili ogromen dom JLA na Vidmu. Pri tem so izkoristili najlepšo lokacijo v mestu in bog ne daj reči kaj proti temu. Sicer pa takratnemu občinskemu vodstvu nasprotovanje JLA sploh ni prišlo na misel. Ta ogromna in predimenzionirana stavba nekdanje JLA na Vidmu stoji, in s časom vidno propada. Če bo sedanjemu županu uspelo pridobiti stavbo v občinsko last ga bo njega in njegove naslednike presneto bolela glava zaradi stroškov obnove in vzdrževanja. In ker je v tej stavbi edina večja dvorana, ki služi za prireditve je pridobitev stavbe nujna ne glede na posledice. V odnosih garnizija JLA in občinskih struktur je sicer vse do leta 1991 trajalo tihožitje. Z starešinami se je na mnogih področjih vzorno sodelovalo in imelo od tega tudi kakšno korist. Če ne drugega nam je tudi dom JLA na Vidmu prišel presneto prav, ker pač v vseh letih po osvoboditvi nismo zmogli zgraditi stavbe, kjer bi se odvijale prireditve družbenega, političnega in kulturnega značaja. Prvi objekt namenjen kulturi današnjo obnovljeno knjižnico smo dokončali šele v 21. stoletju. SE NADALJUJE POSLANSKA PISARNA Poslanska pisarna na sedežu občine Ilirska Bistrica je odprta vsak 1. ponedeljek v mesecu Igor Štemberger (SMS) in vsak 3. ponedeljek v mesecu Vojko Čeligoj (DeSUS), med 15. in 17. uro. V kolikor je poslanec zadržan je poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek. Oba poslanca imata poslansko pisarno tudi v Postojni v prostorih Krajevne skupnosti Postojna na Jamski cesti, vsak 1. ponedeljek v mesecu, med 17. in 19. uro, poslanec dr. Aleksander Merlo (LDS) pa isti dan v nadaljevanju, s. -J Danilo Pugelj silver m trgovino - zastopstva Vojkov Drevored 2 6250 Ilirsko Bistrico tel: 05/71 00 300 Nudimo Vam artikle po ugodni ceni: Ž. KOSTIM KR. ROKAV ž. KRILO......... f. BLUZA......... Ž. TOP........... m. OBLEKA ....... m. HLAČE......... m. SRAJCA ....... m. VETROVKA ............ 17.990,00 SIT ............. 5.290,00 SIT ............. 5.390,00 SIT ............. 3.290,00 SIT ............ 39.990,00 SIT ............. 4.790,00 SIT ............. 3.995,00 SIT ............. 3.200,00 SIT m. in ž. športne nogavice Rebook...... 240,00 SIT m. in ž. perilo Galeb -20% POPUSTA ZA GOTOVINO Va mijo.i}) Vam priporočamo. MOTO ZBOR VETERANSKIH VOZIL Zbor starodobnih vozil, v nedeljo, 18. aprila je za nami in z njim tudi zaskrbljenost, kako se bo vse izteklo. Po nekaj dneh slišimo, da je prireditev zadovoljila vsaj večino udeležencev, kar nam jev spodbudo za nadaljnje delo. Kljub deževnemu vremenu, se je število motoristov obdržalo in približalo prijavljenemu. Z avtomobilisti ni bilo takšnih težav, čeprav vreme pokvari razpoloženje. Tako številčni sponzorji, nam dajejo upanje, da bo srečanj še. Letos so prireditev sponzorirali: Jadran Sežana, Občina 11. Bistrica, Banka Koper, A C Dodič, Krovstvo Kolih Simon, Grafični atelje II. Bistrica, Plama-Pur, Rival, Purplatex, Avtoprevozništvo Janežič Topole, Kars d.o.o. Povžane, Turistično društvo, Avtomartinčič, Zavarovalnica Adriatic, Avtomaterial Janez Mizgur, »črpalkarja« Jaksetič Milan in Matko Vincenc, Avtopralnica Koren, Avtoprevozništvo Logar Marjan ter gostilne: Triglav pub, Potok, Pek Dolenje, Šlosar Novokračine, Jožjovi Zabiče, Pizzerija Kudra, Povodni mož Topole, Bistrot Baladur, Tomex in Transkom Šmarje. V imenu organizatorja - domačega Moto kluba Bistre, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali ter prispevali k uspešno izpeljani prireditvi. Največje zadovoljstvo je v tem, da smo prišli vsi uspešno do konca, ter daje dmženje obrodilo ter obnovilo marsikatero prijateljstvo. Ob podelitvi priznanj in spominka j e bilo izrečeno zadovoljstvo z nagovorom: »Še bomo prišli«, za dobro počutje so poskrbeli fantje muzikantje »Oldtimer benda«. Tudi njim hvala. V nadaljevanju vam bomo pokazali še nekaj zanimivih slik naj starejših vozil, pa tudi tako imenovana gasilska slika je nastala ob koncu. Prereditev je trajno ovekovečila tudi lokalna televizija TV Galeja. Posnetek bo možno kupiti, na televiziji ali pa na naslovu: Zorc Jože, Župančičeva 26, tel.:041/ 590 286 - v večernih urah. V imenu Moto kluba Bistre Zorc Jože VW Kabrio-populatni hrošč Legendami predvojni moto Guzzi 500 Motorno kolo Sachs - najstarejši med udeleženci, letnik 1932 (s pomočjo pedalov je premagal tudi najhujšo strmino) Predvojni Mersedes, letnik 1939 Fiat 124 šport je bil nosilec Adriaticove nalepke Predvojni Topolino 500, letnik 1937 Predvojna Ballila, letnik 1934 I KP* 99-11L Eden naj starejših Tomosovih dvobrzincev Lepi italijanski moped iz 60-tih let Predstavnice Turističnega društva so delile nageljne Prestižni lepotec Jaguar Skupinski posnetek Tudi letos je na grajska vrata na Premu prepričljivo potrkala pomlad, kot bi hotela naznaniti, daje končno čas za sonce, toplino in veselje... Vsaj zazdelo seje tako, saj je v nedeljo, 4. aprila ob lepem vremenu na Prem prišlo veliko domačinov in ljudi z okolice. Z veseljem so prisluhnili prireditvi, ki jo vsako leto na pomlad organizirajo žensko Kulturno turistično športnega društva Prem. Začelo se je malce nenavadno in skrivnostno, saj sta se iz dolgoletnega spanja na gradu prebudila grajska gospa in gospod, ki sta ju v čisto pravih oblačilih zaigrali Marina Mršnik in Anja Pecman. Prav grajska gospa in gospod sta na humoren način povezovala nastopajoče v lepo okrašeni dvorani Premskega gradu. Ženska pevska skupina Prem je kot prva nastopila v novih oblekah. Za tem so s svojo radoživostjo in veseljem nastopili otroci; od najmlajših dvojčkov Nejca in Blaža, pa do skupine Mrmolinov, korajžnih pevk iz Smrij in simpatičnih Mateje in Sandre s Prema. Kot gostje so se letos na gradu predstavili MoPZ iz Slavine pod vodstvom Janeza Gostiše. Prav gotovo pa na Prem sodijo tudi domači pesniki (Ana Seleš, Danica Pardo, Joško Stegu, Alenka Frank). Prvič se je s prebiranjem svojih pesmi in igranjem na kitaro predstavil mladi Matjaž Vrh, kije s svojo mladostno zagnanostjo navdušil prisotne v dvorani. Kot se za vaške prireditve spodobi, sta za zaključek raztegnila svoji frajtonerici še Anja in Matej Kirn iz Čelj. Da je bilo vzdušje v gradu in na grajskem dvorišču še bolj prijetno, sta poskrbela viteza, ki sta stražila ob vhodu. Po končani prireditvi smo ženske KTŠD Prem vse nastopajoče in goste postregle s sladkimi doma pripravljenimi dobrotami. To popoldne je bilo res prijetno, domače in na grajskem dvorišču seje ob koncu spletla marsikatera prijetna beseda in vzpodbuda za nadaljnje delo. Marija Mršnik Fotografija: Joško Stegu SONCE SE SMEJE tudi letos... Prireditev za vse predšolske otroke Kje? Na igrišču vrtca Ilirska Bistrica. Kdaj? V soboto, 22.5.2004, od 1600 do 1830ure. Kaj bomo tam počeli? • od 1600 do 1700 - kreativne delavnice, učenje rolanja (kdor ima rolerje, naj jih prinese s seboj) in še mnogo zanimivega • od 1700 do 1730 - nastopi otrok iz vrtcev, mala plesna šola • od 1730 do 1830 - prepevala in zabavala nas bo Andreja Zupančič Organizator prireditve: vrtci iz Občine Ilirska Bistrica DA »OPUŠČAM KAJENJE Tudi v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica se lahko prijavite v mednarodno akcijo Opusti kajenje in zmagaj 2004. Prijavnice in podrobnejša navodila dobite pri svojih osebnih zdravnikih oziroma pri izvajalcih preventivnega programa za odraslo populacijo. ČAKAJO VAS LEPE NAGRADE! Andreja Rebec,v.s.L Delovni čas: Delavnik______| Sobota Nedelja in prazniki od 7:00 do 19:00 od 7:00 do 14:00 Iffll Zaprto Dežurstva Delavnik______________Sobota________I Nedelja in prazniki od 19:00 do 21:00 od 19:00 do 21:00 od 9:00 do 11:00 in ______________ od 18:00 do 19:00 MOJE SLEDI »Srebrni žarek je pokukal skozi okno in obsijal orehovo omaro, potem se je razlil po mizi. Odložil sem skodelico; nemir se me je spet loteval. Šel sem k oknu, se vrnil. Uprem se, podobe iz preteklosti naj ostanejo le spomini..., ničesar se ne da spremeniti...« To je odlomek iz avtobiografskega romana Franeta Tomšiča: Moje Sledi, ki gaje avtor s pomočjo Borisa Jokiča, direktorja knjižnice v Novi Gorici in pisatelja Ivka Spetiča ob svojem visokem življenjskem jubileju predstavil 26. marca v Knjižnici Makse Samsa. Srečanje s pisateljem, ki je kljub svojim letom, praznoval je namreč osemdeseti rojstni dan, izjemno vitalen in pronicljiv, je pustilo sled v duši vseh obiskovalcev, še prav posebej pa celotnemu mešanemu pevskemu zbom društva upokojencev II. Bistrica, ki ga je počastil z ganljivo pesmijo. GLEDALIŠKE PREDSTAVE, DA ALI NE? Ko razmišljamo o gledaliških | predstavah v Il.Bistrici, je samoumevno, I da problem povežemo z edinim možnim i prizoriščem: Domom na Vidmu. Gre za državno imovino, ki počasi propada in je že dolgo vrsto let predmet pogajanj I med našim občinskim vrhom in I Ministrstvom RS o tem kdo bo lastnik | in uporabnik ter seveda vzdrževalec I Doma na Vidmu oziroma nekdanjega i Doma JLA. In na krivca za nevzdržno I stanje, kot je v Sloveniji že ustaljena navada, spet ne moremo pokazali s ' prstom. Ta zaradi lepega vtisa o idilični I deželi ni določljiv. In tudi zgraža se ne I več nihče. Sicer pa je stavba | nefunkcionalna, grda, sam železobeton I - pravzaprav nebodigatreba. Toda i dovolj ironije, kar je tu, je tu. Menim, daje zaradi nedoločenega statusa največja škoda v Domu na I Vidmu nastala zato, ker dela njegovih I prostorov nismo napolnili s primernimi | vsebinami, predvsem takimi, ki so | povezane s kulturo. Sem spadajo tudi I gledališke predstave. In vendarle prav i tu uzremo svetlejše tone, ki kljub vsemu vzbujajo upanje: sezono 2003/04 namreč po pravici lahko označimo za I uspešno gledališko sezono. Naša Zveza kulturnih organizacij | (zadnjih nekaj let njena neprofesionalna I tajnica Ivanka Bratovič) že vrsto let i vztraja in z velikim trudom ohranja i gledališko-glasbeni abonma. Šest . predstav letno, od tega tradicionalno eno ‘ opero na Reki. S trudom zato, ker moraš I biti finančni čarodej, da brez pomoči, I samo z denarjem samoplačnikov in brez | dobička, zagotoviš abonentom ogled I primernih predstav in jih motiviraš k i vpisu v naslednji sezoni (v podobnih I krajih po Sloveniji kot je naš velja običaj, da občine sofinancirajo ' predstave doma, ob obisku gledaliških I hiš v večjih centrih pa prispevajo denar I za plačilo avtobusnega prevoza). Pri tem | je cilj zajeti čimveč gledalcev, predvsem I pa za skromno ceno ponuditi kar največ i kakovostnih predstav, tudi na domačem , odru. Vzpodbuda je že dolgo izoblikovana skupina gledaliških ' privržencev, kritičnih poznavalcev I gledališča, ki predstavljajo vodilo pri | izboru repertoarja, klub temu, da je | velikokrat potrebno sklepati kompromis I_____________________________________ pri izbiri žanra in povečati število komedij. Večji del abonentov si želi opravičljivo, sprostitve od vsakdanjih problemov in skrbi. Ob podaljšani sezoni zaradi (ne)ugodnega vremena, običajno ob prvih sončnih spomladanskih dneh število gledalcev namreč občutno pade, ne moremo mimo fenomena, ki je preteklo obdobje obeležil kot bistriško obdobje gledališča: premiero in neveijetnih 24 ponovitev predstave Kri nej uoda avtorice »projekta« ter glavne igralke Jadranke Boštjančič. Humoristično obarvana, duhovita in ironična slika življenja, ki bi ga lahko umestili v skoraj vsako vas na Primorskem, je bila prevečkrat obravnavana, da bi se z njo tudi tokrat ukvarjali podrobneje. Naj poudarim, da je prijetna gledališka skupina iz Harij ponovila predstavo v Domu na Vidmu enajstkrat. Po številu predstav so torej priplavali že v profesionalne vode. Gledalci so dobesedno drli na predstave ...in se niso ustavili tudi pozneje, ko so gostovale druge skupine, med njimi tudi poklicni gledališčniki kot Roman Končar in Andrej Jelačin. Zagotovo je bil povečan obisk prav posledica vzdušja, ki so ga ustvarili Jadranka Boštjančič in njeni gledališki sodelavci. Gledališki ljubitelji iz Harij so za popularizacijo gledališča naredili veliko več, kot se zavedamo. Zato morajo odgovorni pomagati pri ohranitvi takega stanja. Tudi občina, ki mora s subvencijami ohranjati gledališko življenje. Upam,da ni naključje, da bo dvorana na Vidmu ob že kupljenem skromnem a nenadomestljivem ozvočenju, dobila s pomočjo občine in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti sredstva za nakup najnujnejših gledaliških reflektorjev (prenosnih), kar bo tehnično obogatilo našo »gledališko« sceno. Tudi to je nekaj. Večjih »premikov« pa do rešitve problema lastništva Doma na Vidmu ni pričakovati. Napočil je pravi čas za ukrepanje, sicer bo škoda še večja. Da ne pozabim: tudi gimnazijci bi si lahko ogledali kakšno predstavo iz obveznega (?) abonmaja doma. Dimitrij Bonano ____________________________________I UTRINKI RESNICE Če smo vsak svoje sreče kovač, kje kladivo bo našel ubogi berač. Stojan VidJaksetič Študijski krožek VEČERNE UR’CE (gibanje Beremo z Manco Košir) V mesecu maju beremo roman Ločil bom peno od valov, delo prekmurskega avtorja Ferija Lainščka, mojstra melanholije ravnic, ki se, po njegovih besedah, ne kaže le v mračnem razpoloženju, ampak tudi v neukročenem veselju in veseljačenju. Vse, ki bi svojo bralno izkušnjo ob tej knjigi radi delili z drugimi bralci, vabimo na srečanje krožka, ki bo v petek, 7. maja, ob 19h v knjižnici OŠ Antona Žnideršiča. Kontakt: Anja (031-346-428) Ljudska univerza (714 50 22) UDA KI NE TEČE, JE NAJSLABŠA UDA, DA ČE TUDI JE VAŠA ! DA SE TO NE BI ZGODILO PRAV VAŠI URI BOMO POSKRBELI Ml URARSTVO Nom PRI NAS VAM BOMO URO POPRAVILI, ZAMENJALI BATERIJO, STRGAN PAS IN ŠE MARSIKAJ DRUGEGA. Se priporoča Urarstvo NOVAK - Cagar Stritarjeva 25, IL. BISTRICA Ordinacija UL BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13™ -1930 in torek 7™-1330 teL 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 1400- 2O30 in sreda 7™- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01© Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI DOLGOLETNE IZKUŠNJE BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mail: projing@siol.net Dvojna dioptrija IZTERJEVALCI PRAVIC Že nekaj časa me z vseh strani “ždocajo” (tako se po brkinsko reče nadležnemu suvanju od zadaj), naj vendar kaj napišem o nestrpnosti, ki baje v naši družbi dobiva že apokaliptične razsežnosti. Eden izmed kompanjonov me je ves zaskrbljen opomnil, da če ne bom sledil dogajanju, bom zaostal in ne bom imel o čem pisati! Neč se bat zame, ker zmeraj najdem dovolj gradiva za glodanje, ki ga pustijo za sabo plenilci. No, da ne bi kaj po svoje razlagal, sem šel najprej pogledat v SSKJ (slovar slov. knj. jezika), kaj tam piše pod besedo nestrpnost in našel tole: Nestrpnost (ž) = Pomanjkanje razumevanja... Poizkusi 1 sem še s tujko “fobija,” kjer sem glede na njeno pogostno uporabo v naših medijih pričakoval najmanj eno stran razlage, a je na moje presenečenje bilo samo nekaj besed. Citiram: fobija -e ž psiht. bolezenski strah pred določenimi bitji, predmeti ali položaji: bolnike mučijo razne fobije. Dvomim, da imata ta dva pojma kakšno zvezo s tistim, s čimer so nas oblepili mediji, namreč z vseh vrst nestrpnostjo, ki naj bi nas razžirala do tujih priseljencev, drugovercev, drugače spolno usmerjenih in še bi se kaj našlo na seznamu naglavnih grehov, ki težijo naše grešne duše. Pa imajo ti samozvani pravicobrižniki iz naše dežele Šentflorjanske, ki s Hanžkom na čelu uprizarjajo pravi lov na čarovnice in si izmišljajo vedno nova imena za svoje strahove, sploh kakšen oprijemljiv dokaz zanje? Zdi se, da hote ali pa nezavedno zamenjujejo motnje v medsebojnem sporazumevanju s klasično obliko nestrpnosti in pri tem nezavedno ali pa celo hote pozabljajo, ob kakšni ozki ter tudi nestrpni ideološki šolski vzgoji je odraščala slovenska populacija sedanjih tridesetletnikov vse tja do osemdesetletnikov. Po več kot polstoletni (na Primorskem še dlje trajajoči) vsiljeni molčeči drži, ne moremo od našega človeka pričakovati, da se bo zdaj kar postavil pokonci in sproščeno komuni- ciral s svojo okolico, ker so v njegovi podzavesti še zmeraj prisotni strahovi iz časov enoumja, ko ni smel na glas izražati svojega prepričanja, ker ga je lahko drago koštalo. Smo torej takšni, kakršne so nas naredili prejšnji oblastniki in nas očitno tudi sedanji želijo takšne videti: nezaupljive in preplašene, ker je takšnim ljudem lažje vladati! Tokrat nas prepričujejo, da bolehamo za fobijami, ki bi se jih morali javno sramovati. Kako priročno... In kar j e najhuje, v naši deželici pod Triglavom sploh nimamo izdelanega kodeksa državljanskih vrednot, katerega naj bi priznavali vsi državljani ne glede na politično, etnično ali nazorsko pripadnost, ampak si ga vsak po svoje določa, kot mu paše in tistega, ki se ne strinja z njim, enostavno proglasi za nestrpneža. Ironično je, da varuh človekovih pravic pri tem izdatno pomaga pri širjenju moralne zmede, namesto, da bi udaril po mizi in napravil malo reda. Še malo pa bo naša družba sestavljena iz samih “manjšin” lovcev, ribičev, gobarjev, gasilcev, planincev, vrtičkarje v... Potem ne bomo potrebovali samo enega varuha človekovih pravic, ampak vsaka interesna skupina svojega, tako kot ga recimo zahtevajo mulci, da naj bi jih branil pred starši in šolo, ker baje vzgoja škodljivo vpliva na njihov razvoj. Zanimivo, da vsi nakladajo samo o nekakšnih univerzalnih človeških pravicah, a nihče nič ne krkne o vsakdanjih državljanskih dolžnostih. Hm, če ne priznavamo dolžnosti, tudi pravic ne moremo zahtevati v imenu nečesa, kar (vsaj za nas) ne obstaja! To je možno samo v naši deželici, kjer je vse prividno, celo resničnost... Ko bo nestrpnost iz mode, si bodo mediji gotovo izmislili kakšno drugo kolektivno manijo, s katero si bomo spet kakšno leto po nepotrebnem krajšali spanje (oni pa ohranjali obstoj), ker izgleda, da še nismo zreli za normalno življenje, v katerem obstaja še kaj drugega, razen pravic... Jožko Stegu RAZSTAVA ČLANOV DRUŠTVA FRANCETA PAVLOVCA Zveza kulturnih društev in Likovno društvo Franceta Pavlovca II. Bistrica sta v petek, 26. marca v Galeriji Doma na Vidmu, odprla slikarsko razstavo članov likovnega društva Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice. Uvodni del prireditve je popestrila pevska skupina Sušeč, razstava pa je bila na ogled do 9. aprila. Na slikarski razstavi so sodelovali Jože Šajn z olji, Romeo Volk z njegovimi prepoznavnimi motivi, Rajko Kranjec s pasteli, Vanja Škrlj, Helena Valentin, Jože Rosa, Neva Macarol, Zdenka Vinšek, Srečko Srebot in Frane Dolgan. Izjemno dobro obiskana otvoritev ter število obiskovalcev, ki so si ogledali slikarsko razstavo v naslednjih umetnikov cenjeno, ter da so umetniški dneh, kaže na to, da je delo likovnih dogodki zelo zaželeni in potrebni. PRIMORSKA POJE 2004 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ilirska Bistrica, vsako leto organizira revijo PRIMORSKA POJE. Letos je prireditev, ki ljubitelje zborovskega petja združuje že dolgih 35 let, potekala pod simboličnim naslovom S PESMIJO V EVROPO. Poslušalcem, ki so v nedeljo, 4. aprila napolnili dvorano Doma na Vidmu, se je z ubranim petjem predstavilo 6 zborov: CORO DA TRE VALLI iz BENEČIJE, MePZ GIUSEPPE TARTINI PIRAN, MePZ SLOVENSKI DOM ZAGREB, MePZ RADO SIMONITI DOBROVO, MePZ PODGORA in MePZ LOJZE BRATUŽ GORICA. Programje v svojem, dobro znanem, rahlo šaljivem slogu, povezoval gospod FRANC GOMBAČ. Gosta prireditve sta bila gospoda RUDI ŠIMAC in IVAN TAVČAR, predsednik in tajnik ZVEZE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE. Po mnenju mnogih, bolj ali manj rednih obiskovalcev podobnih prireditev, so zbori pokazali pričakovano kvaliteto ter vsaj delček lastne izvirnosti in vraščenosti v okolje, iz katerega izhajajo. Koliko truda in dela je v to potrebno vložiti, pa vedo zborovodje in vsak, ki je kdajkoli prepeval v pevskem zboru. Kot soorganizator revije je tokrat prvič sodelovalo bistriško FOLKLORNO DRUŠTVO G RADINA. Njegove članice in člani so skrbeli za pevce od prihoda do pogostitve v jedilnici Transporta. Oblečeni v narodne noše so tako popestrili revijo, ženska okretnost in spretnost njenih rok, pa sta se izkazali za več kot dobrodošli pri pogostitvi skoraj 200 pevcev. Ob odlični joti in dobri kapljici, se je prireditev iztekla kot se spodobi: z dobro voljo, s pesmijo in z obljubami - nasvidenje prihodnje leto, nekje na Primorskem. To še posebej velja za MePZ Slovenski dom iz Zagreba, v katerem poje gospa IVANKA NIKČEVIČ, domačinka iz Topolca in ga z Ilirsko Bistrico že mnogo let povezujejo pristni prijateljski in kulturni stiki. Naj zaključim z besedami Rudija Šimca, s katerimi je nagovoril poslušalce v dvorani:« Letos, ko revija PRIMORSKA POJE praznuje častitljivo obletnico, po primorskih krajih z obeh strani meje prepeva skoraj 190 zborov. In mogoče sta, na pragu vstopa v Evropo, ravno množičnost in veselje do petja zagotovilo, da se bo naša pesem slišala in ohranila.« Anica Kocjančič ! VABILO 1 Vabimo vas na predavanji: O Klamatski algi. Predavanje bo v torek, 18. maja ob 19. uri, v Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici. Predavala bosta Robert Pletikosa | in dr. Miljana Kostov Došen. I Predavanje bo v torek, 11. maja ob 19. uri, v Delavski univerzi na Cankarjevi ulici v Kopru. Predavala bosta Robert Pletikosa * in dr. Mirjana Kostov Došen. Pridite in se prepričajte o zdravilnosti Klamatske alge! L — — — — — — — — — J Z desne zadaj Roman Gustinčič svetovalec na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava II.Bistrica, Ivan Tavčar (tajnik Zveze pevskih zborov Primorske) in Rudi Šimac (predsednik Zveze pevskih zborov Primorske) ter člani Folklornega društva Gradina Ilirska Bistrica 34 LET REVIJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE V sredo, 7. aprila je v dvorani Doma na Vidmu potekala revija otroških in mladinskih pevskih zborov Primorske »Naša pomlad 2004«. Nastopili so pevski zbori šestih osnovnih šol iz naše občine. Kot prvi se je predstavil otroški pevski zbor OŠ D. Ketteja pod vodstvom Kristine Polh, Otroški pevski zbor OŠ Podgora je vodila Jerica Strle, kot tretji se nam je predstavil Otroški pevski zbor OŠ A. Žnideršiča z zborovodkinjo Eleno Sedmak, sledi je nastop Otroškega pevskega zbora OŠ Rudija Mahniča Brkinca pod vodstvom Jadranke Čosič, kot predzadnji seje predstavil Otroški pevski zbor OŠ Toneta Tomšiča iz Knežaka z zborovodkinjo Moreno Hostinger ter kot zadnji je nastopil še Otroški pevski zbor OŠ R. Ukoviča iz Podgrada. Čestitke za uspešno in izjemno dobro obiskano revijo pevskih zborov gredo predvsem organizatorjema Zvezi pevskih zborov Primorske ter Območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti II. Bistrica ter vsem nastopajočim. X_________________________________________/ OŠ IELŠANE -EVROPSKI IZZIVI SVET temo Svet, vrednote in mi. Ta moto je spremljal vse raznolike dejavnosti v našem programu. V likovnih delavnicah je nastalo veliko lepih in vsebinsko bogatih slik, katere smo razstavili in za javnost pripravili v galeriji na Vidmu v II. Bistrici. Po različnih šolah smo poslali vprašalnik, z vprašanji povezanimi z izbrano temo. Prejeli smo odgovore, ki pa so še potrebni obdelave. Video kamera pa je beležila mnenja odraslih vaščanov o Evropi in pričakovanjih ob vstopu v unijo. Na šoli so učenci 1. in 2. razreda pripravili razstavo starih predmetov, ki simbolizirajo našo identiteto. Ob 10.00 bo zazvonil šolski zvonec in vsi učenci ter delavci osnovne šole bodo posvetih minuto molka miru na svetu. Na razstavo smo povabili vidne osebnosti naše občine, skupnosti in številne prijatelje ter sodelavce naše šole. Marica Gaberšnik, ravnateljica VREDNOTE IN Ml OŠ Jelšane je zadnja slovenska šola na južni meji proti Hrvaški. Obiskujejo 57 učencev. Ob šoli je tudi vrtec. Že drugič smo vključeni v projekt Pomladni dan v Evropi. Sodelovali smo vsi od najmlajšega vrtčevega otroka do osmošolcev. Projekt letos vodi Emilija Petrovič-Emi, diplomirana slikarka. Otroci so z mentorico pripravili multimedijski projekt pod naslovom Pomlad in njeni evropski izzivi na Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica OSNOVNOŠOLCI, POZOR! PRIČENJA SE SLOVENSKI KNJIŽNI KVIZ 2004 Knjižnica Makse Samsa spet vabi vse mlade bralce, da se nam pridružijo pri reševanju kviza, ki je letos posvečen »Srečku Kosovelu in Primorski«. Kviz lahko rešujete ob pomoči naših knjižničark. V naši knjižnici vam omogočamo reševanje kviza tudi preko interneta na strani: http://www,li-oz.sik.si/kviz. Vprašalniki vas že čakajo v naši knjižnici ali pa v šolskih knjižnicah. Vabljeni k reševanju. Vaše rešitve pričakujemo do 10.septembra 2004. Bojana Kalc giasbsnak^/šola IlirskaVjsisirica VPIS NOVIH UČENCEV V ŠOLSKO LETO 2004/2005 Vpisi bodo v sredo, 5.,12. in 19 maja 2004 od 15.00 do 18.00 ure v prostorih šole, Jurčičeva 1. Nove učenci bomo vpisovali v vse instrumentalne oddelke in oddelke petja, baleta, plesne pripravnice, predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice. Vse informacije lahko dobite na telefonski številki 05/714 22 16. AVTOŠOLA Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125 Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik. ŠPORTNE URICE ZA NAJMLAJŠE Čezmerno sedenje naših mladostnikov pred televizorji in računalniki je za mnoge strokovnjake (in starše) največja »bolezen« današnjih dni. Prav je, da bolezni zdravimo in tega se držimo tudi na OŠ Podgora v Kuteževem, še posebej, ker smo Zdrava šola. Nad to nadlogo smo se spravili z organizacijo športnih uric za najmlajše, ki imajo v našem kraju veliko manj možnosti za ukvarjanje s športnimi dejavnostmi, kot njihovi vrstniki v Ilirski Bistrici. Veliko zaslug za sproščeno športno druženje otrok v telovadnici imata nedvomno g. Evgen Krivograd in njegova pomočnica Mateja Maljevac. Skupaj poskrbita, da vsako sredo več kot 20 otrok razredne stopnje v uri in pol porabi kakšno kalorijo in uživa v družabnih igricah, štafetnih tekmovanjih in drugih primernih oblikah rekreacije. Ni odveč dodati, da je udeležba otrok na uricah brezplačna, prav tako pa nam dejavnost brezplačno vodita oba animatorja, za kar se jima v imenu otrok in staršev najlepše zahvaljujem. Prihodnje šolsko leto bomo poskušali to dejavnost še razširiti, zato smo se prijavili na razpis Zavoda za šport Slovenije »HURA PROSTI ČAS«. Če bomo uspeli na razpisu, bomo v jesenskih (košarka), novoletnih Fotografija: Tašo Hrvatin (nogomet) in zimskih (splošna rekreacija) počitnicah za naše učence izvedli načrtovane športne vsebine. V vsakem primeru pa bomo »športne urice« obdržali v veliko veselje in zadovoljstvo otrok in tudi njihovih staršev. Ravnatelj OŠ Podgora Milan Dekleva SKRIVNOSTI VRTCA NA VILHARJEVI V vrtcu na Vilharjevi ulici rastejo Maje in Jani, Tjaše in Žani, vsi razigrani, včasih zaspani. Zanje skrbimo, nežno in milo, resno in čilo; da bi na poti čez dan in še čez, vsak svoje sreče našli obilo. Osem skupin nas je. Različnih starosti, barv in višine, vsi pa sveže pomladni, polni smeha, tišine. Z branjem in pripovedovanjem že v otrokovih najzgodnejših letih razvijamo spretnosti poslušanja in govorjenja, zbranost in pozornost, besedni zaklad in pozitiven odnos do knjige. Bogatimo otrokov domišljijski, doživljajski, čustveni in socialni svet, saj mu ponujamo možnost identifikacije s knjižnimi junaki, vživljanja v njihova občutja in spoznavanja drugačnih okolij. V vrtcu se zavedamo pomena branja in ponavljajočega rituala ob njem. V zadnjem letu smo bralne dejavnosti petletnikov združili pod imenom ‘Pravljična torbica’. V ‘Pravljični torbici’ doma in v vrtcu skupaj beremo. Pravljico, ki jo otrok spozna doma, v posebni torbici prinese v vrtec in jo ob pomoči vzgojiteljice v bralnem kotičku predstavi drugim otrokom. Enkrat mesečno otroci poslušajo ‘četrtkovo pravljico’, v katero jih popelje vrtčevapedagoginja. Tišino in pričakovanje v otroških očeh pričara odhod v ‘pravljično skupino’, blazinice-pikapolonice, na katere se otroci udobno namestijo, glasba in svečka. Z vzgojiteljicami otroci obiščejo ljudsko knjižnico. Odpravijo se tudi med lutke in pravljičaije v gledališče. Največ spodbud za otrokov razvoj na vseh področjih predstavlja v predšolskem obdobju gibalna aktivnost. V vrtcu so vse dejavnosti v skupini, telovadnici ali na svežem zraku prepletene z gibanjem. Starejši otroci so vključeni v športni program ‘Zlati sonček’, skozi katerega spoznavajo osnovne elemente nekaterih športov. Svojo vzdržljivost si krepijo na izletih v naravo znotraj akcije ‘Ciciban planinec’. Med temeljne človekove potrebe sodi tudi izmenjava aktivnosti in počitka. Zaradi naglice, ki nam je zlezla pod kožo, dostikrat podaljšujemo čas aktivnosti na račun počitka. Posledice čutimo odrasli in otroci kot obremenjenost, čustveni in telesni nemir, težave s koncentracijo ter psihosomatska obolenja. V vrtcih in šolah je vedno več nemirnih, impulzivnih in nezbranih otrok. Ta ugotovitev nas je vodila v oblikovanje Gibalno-sprostitvene urice, ki jo za petletnike pripravlj a pedagoginj a ob sodelovanju z vzgojiteljicami. Skozi strukturo gibalne ure si prizadevamo, da bi otrok v svojem telesu prepoznaval občutke napetosti (pospešen pulz in dihanje, tesnoba, utrujenost) in sprostitve (upočasnjen pulz in dihanje, umirjenost, lagodnost). V stresnih življenjskih situacijah, ki so pred njim, mu tehnike sprostitve lahko koristijo. Glasba vnaša v življenje otrok veselje, radost, sproščenost...srečo. Tega načela se držimo tudi pri nas, saj smo v šolskem letu 2001/2002 ustanovili otroški pevski zbor ‘Čebelice’. Zanimanje za petje je veliko. V zboru, ki ga vodi vzgojiteljica Erika veselo prepeva več kot štirideset otrok, starih štiri do pet let. Dvakrat tedensko otroci spoznavajo otroške pesmice, si razvijajo glas in posluh. Rezultate svojega truda radi pokažejo širšemu občinstvu, zato so tudi letos nastopili na reviji otroških in mladinskih pevskih zborov ‘Naša pomlad’, v domu na Vidmu. Življenje našega vrtca pomembno sooblikujejo mame in očetje, pa tudi babice in dedki. Skupaj se pogovarjamo o vsakodnevnih dogodivščinah, o značilnostih in potrebah otrok. Včasih jih povabimo medse, da nam povejo in pokažejo kaj zanimivega. V preteklih mesecih smo za starše vseh predšolskih otrok v občini pripravili srečanja v okviru ‘Šole za starše’. Obiskali so nas strokovnjaki, ki se vsak na svoj način srečujejo z vzgojo otrok. Z Mojco Hvala Cerkovnik in Bogdanom Polajnarjem smo razmišljali o vplivu družine na preprečevanje zasvojenosti. Kako otroku postaviti meje nam je predstavil Aleksander Zadel. O povezanosti med partnerstvom in starševstvom je razmišljala Darinka Dekleva. Z nasveti, kako spodbujati otrokov občutek lastne vrednosti, je krog predavanj sklenila Zdenka Zalokar Divjak. Skrb za živ odnos med partnerjema, enotne in dosledne zahteve do otroka ter spodbujanje otrokovega samostojnega delovanja, so bile skupne točke različnih zgodb. Vabimo vas, da se nam ob takih in podobnih doživetjih pridružite v našem vrtcu. Naslednjič se bodo v besedi in fotografijah predstavile skupine otrok. Ingrid Fatur in Erika Iskra Tomažič, OŠ Antona Žnideršiča, Enota Vrtec. PRIMORSKI SEJEM 11. Mednarodni obrtno podjetniški sejem KOPER 27.-30.5.04 * Dvorana BONIFIKA -/fifi t* www.primorski-sejem.8i P RQ 5T V ST O P 5. TRADICIONALNI TABOSONG Če mislite, da taborniki samo postavljamo šotore, vežemo vozle, hodimo na izlete, kurimo ognje in podobno, se pošteno motite. Zelo pomembno ta tabornike je tudi petje. Ob tabornem ognju, med hojo na izletih in kjerkoli se pač lahko in sme. Ena od tradicionalnih akcij tabornikov iz Roda Snežniških ruševcev je Tabosong. Ideja se je rodila spontano, pred leti in zdaj imamo Ruševci svoj vsakoletni pevski festival, organiziran po vseh pravilih. Letošnji že 5. tradicionalni Tabosong se je zgodil v soboto, 17.4. 2004 v večnamenskem prostoru OŠ Antona Žnideršiča. Tema Tabosonga je bilo morje in zato seje vse vrtelo okoli tega, tudi scena je bila postavljena tako, da se še najbolj spominjala na plažo. Letos je na Tabosongu tekmovalo 6 vodov, ki so svoje pevske, plesne in improvizacijske vrline merili med seboj. O zmagovalcu je odločal glasovanje. Glasovati so smeli vsi tekmovalci, vendar pod pogojem, da niso glasovali zase. Zmagovalci letošnjega Tabosonga so postali fantje iz voda Kalibr 890, drugo mesto so zasedle punce iz voda Žjnšče, tretjeuvrščeni pa je bil vod Žabvvni. Najboljši so seveda dobili ročno izdelane medalje v obliki violinskih ključev in zgoščenke, zmagovalci pa tudi bon za družinsko pico v piceriji Pič Boy, ki je bila sponzor festivala. Kot se za vse festivale spodobi, so zmagovalci na koncu še enkrat zapeli in tako zaključili letošnji Tabosong. r I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I k DRUŠTVO STUDENC GORNJI ZEMON je bilo ustanovljeno v oktobru 2003. Smo samostojno, prostovoljno društvo, kije bilo ustanovljeno z namenom druženja in informiranja vaščanov, športnih aktivnosti in kulturnih dejavnosti ter ohranjanja kulturne dediščine in okolja z turistično promocijo našega kraja in okolice. Z namenom širjenja kulturne dejavnosti smo pred kratkim organizirali gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane s predstavama za otroke Sapramiška in Muca Taca. Zdaj smo v goste povabili gledališče TEATER 55 s komedijo LAŽEŠ, KRADEŠ, ŠKAMPE JEŠ v kateri nastopajo znani igralci Jožef Ropoša, Nina Valič in Vanja Plut. Predstava bo v Domu na Vidmu, dnel6.05.2004, ob 20.00 uri. Prodaja kart je zagotovljena v Oazi in Papirnici Linea Art, v predprodaji od 26.04.2004 do 08.05.2004. Izkoristite enkratno priložnost. Oglejte si umetnike, katerim so ploskali po celi Sloveniji, pa tudi po svetu. Privoščite si malo veselja in zabave, saj je komedija polna zdravega humorja. Povsod, kjer je bila igrana je bila nagrajena s salvami smeha. VABLJENI! •P® od ponedeljka d Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 m VIDEO TOP 10 ■ 1. MATRICA REVOLUCIJA - znan. fantastika ■ 2. AMERIŠKA PITA: POROKA-komedija ■ 3. GOSPODAR IN BOJEVNIK - pustolovski ■ 4. REŠEVANJE MALEGA NEMA-risanka H 5. ITALIJANSKA MISIJA - akcija ■ 6. USODNA ŽENSKA-triler ■ 7. PODLI FANTJE 2-akcija ■ 8. GIGLI-komedija ■ 9. KORAKI V PROSTOST-drama ■ 10. BREZ POVRATKA 2 - grozljivka KULTURNA KLEPETALNICA V okviru univerze za tretje življenjsko obdobje deluje v Ilirski Bistrici kulturna klepetalnica. Člani te sekcije se redno sestajajo in svoje dneve posvečajo klepetu o raznih kulturnih dogodkih. Zadnji razgovor so posvetili znanemu zamejskemu slikaiju Andreju Kosiču, ki se je z velikim veseljem odzval vabilu. Andrej Kosič je namreč v Ilirski Bistrici preživljal svojo mladost in seje s starši, bratom in sestro kmalu po vojni preselil na Goriško, v Italijo. Tako se mu je ponudila prilika, da je poklepetal s svojimi nekdanjimi sošolci in znanci. V glavnem je bil klepet namenjen umetnikovemu delu. Bistričani so spoznali vse zvrsti Kosičeve slikarske tehnike. Zlasti so občudovali njegove akvarele in olja. Je mojster slikanja krajine. Posebej so ugajale vedute iz Krasa in Goriške. Zelo zanimivi so njegovi vitraji. Svoj Slikar Andrej Kosič v Ilirski Bistrici talent pa je izkoristil tudi pri opremljanju knjig in koledarjev. Srečanje je bilo enkratno po zaslugi organizatorjev Marice Zver Šlenc in Rozalije Šajn. Članice klepetalnice in predstavnice turističnega društva pa so pod vodstvom Vojke Lenarčič pripravile pogrinjek domačih dobrot. Ta oblika dela univerze za tretje življenjsko obdobje se bo zagotovo obdržala! Dimitrij Grlj TRIDESET LET ZA ZDRAVO DELO Pred 30. leti, dne 13. aprila 1974, je v Ilirski Bistrici pričel z delom prvi Dispanzer za medicino dela na Južnoprimorskem. Njegova dejavnost je bila vseskozi usmerjena v skrb za zdravo in varno delo zaposlenih v prilagojenem in delavcem prijaznem delovnem okolju. V tistem času j e bilo na obočju občine Ilirska Bistrica zaposlenih skupaj več kot 4.500 delavcev. Bili so to »zlati časi« Lesonita, TOK-a, Plame, Transporta, pa tudi Polimerja v Račicah, ILBI - coloija, Gozdnega gospodarstva in drugih, za tiste čase uspešnih podjetij. Bolj po zaslugi takratne politike kot pa zaradi spoznanja po nujnosti uvajanja ukrepov za varno delo vseh zaposlenih, so vsa večja podjetja ustanovila tudi svoje službe za varstvo pri delu. Ko so dejavnosti prevzeli šolani kadri - varnostni inžiniiji, so razvili nov širši koncept, ki varstva pri delu ni obravnaval le kot tehničnega varstva, ampak kot pomemben prispevek k humanizaciji in k produktivnosti dela. Prevladalo j e spoznanje, da dobro in varno dela samo delavec, ki je za delo dovolj motiviran in prihaja na delo zdrav, usposobljen in pripravljen. Na ta način j e dozorela tudi odločitev, da je potrebno večjo skrb posvetiti še preostalim dejavnikom varnega dela, kot so delavčeve sposobnosti, preprečevanje nevarnosti in poškodb, pa tudi skrb za sprotno spremljanje delavčevega zdravstvenega stanja, zlasti še tistega, ki je povezano z opravljanjem dela. V tem obdobju so se pojavili prvi dispanzerji za medicino dela, prometa in športa. Na Primorskem je prvi tak dispanzer pričel z delom v Novi Gorici pod vodstvom dr. Prijatelja. Prav on pa je veliko pripomogel, da so tudi v Ilirski Bistrici stopili skupaj vsi ključni dejavniki (podjetja, zdravstvo, sindikati, politika in strokovna združenja inžiniijev varstva pri delu) in ustanovili dispanzer v Ilirski Bistrici. Dispanzerje pričel z delom v kletnih prostorih sedanjega zdravstvenega doma in je bil za tiste čase izredno dobro opremljen. Njegovi sponzorji so bila vsa večja podjetja v občini. Dispanzer je vodila dr. Alma Jakovac, takrat specializantka medicine dela, prometa in športa. Dispanzerje opravljal zlasti: - preventivne preglede delovnih mest in delovnega okolja ter skupaj z službami Udeleženci otvoritve dispanzerja za medicino dela pred zdravstvenim domom v Ilirski Bistrici dne 13. aprila 1974 varstva pri delu organiziral še druge akcije za preprečevanje neugodnih vplivov v zvezi z delom, - predhodne preglede pred zaposlitvijo, - obdobne preglede zaposlenih, - dodatne obdobne preglede zaposlenih na delovnih mestih s posebno nevarnostjo tveganaja, - preglede in ocene sposobnosti voznikov, - redne preglede aktivnih športnikov. - analize posameznih delovnih mest in ocen tveganja. V naslednjih letih je dispanzer v Ilirski Bistrici opravljal storitve ne le za podjetja na Ilirskobistriškem, ampak tudi za zaposlene iz sosednjih občin. V njem so izvajali zlasti predhodne in obdobne -sistematske preglede zaposlenih iz Liv-a, Jame, Gozdnega gospodarstva iz Postojne, iz Javorja in Perutninskega kombinata Pivka, iz Droge itd. Med najuglednješimi »pacienti« j e bil tudi evropski prvak v boksu Mate Parlov, ko se je na športne boje pripravljal v okrilju Krasa v Lipici. V času, ko skrb za varno in zdravo delo znova postaja pomemben del naših prizadevanj in zahtevna naloga delodaj alcev, se morda premalo zavedamo pomena tega dogodka, celo pozabili bi bili kmalu nanj. Magda Valenčič PREVENTIVNE DELAVNICE V ZD Ilirska Bistrica smo v lanskem letu pričeli z izvajanjem preventivnega programa v zvezi z preprečevanjem srčno žilnih bolezni.Program sestavljajo krajše delavnice oz. predavanja o tveganem življenskem slogu in dejavnikih tveganja za srčno žilne bolezni. Teh delavnic se lahko udeleži kdor želi, za osebe, ki pa so ogrožene več kot 20 %, pa so na voljo še dodatne delavnice kot npr. Zdrava prehrana, Šola hujšanja, Gibanje,Da, opuščam kajenje, Individualna svetovanja o opuščanju kajenja in prekomernega pitja alkohola. Ogroženost posameznih skupin prebivalstva določajo osebni zdravniki na preventivnih pregledih, zato tudi osebe, ki so ogrožene več kot 20% še posebej pisno povabimo v delavnice. Namen teh delavnic je, da osebam, pri katerih se že kažejo znaki za srčno žilne bolezni pomagamo preprečiti nadaljevanje že začete bolezni, zato si želimo, da se osebe, ki jih povabimo teh srečanj udeležijo. Dodatne informacije lahko dobite pri svojem osebnem zdravniku oziroma tudi pri medicinskih sestrah, ki izvajajo program: Virginii Benigar, Vidi Slavec in Jani Jagodnik vsak torek dopoldan ter pri Andreji Rebec v referatu za zdravstveno vzgojo. Andreja Rebec,v.s.t Veterinar svetuje Pisani svet živali PRASKANJE PRI PSU Pomlad je čas, ko imajo psi največ težav s kožo. Te se največkrat na zunaj kažejo z nevzdržnim praskanjem in posledičnimi poškodbami na koži, ki so lahko zelo obsežne in nevarne za infekcijo. V 80% primerov so vzrok takemu praskanju bolhe in klopi. Bolhe se najraje zadržujejo v okolici repa, po trebuhu in po glavi, kjer jih tako najlažje vidimo, najdemo pa lahko tudi njihove iztrebke, ki so čme barve in jih lastniki psov pogosto zamenjajo za umazanijo. Zadnje čase se pri velikem številu psov pojavlja celo alergija na bolšji pik. Taki psi se praskajo še bolj intenzivno in si povzročijo žive rane. Ko takemu psu odpravimo bolhe ostane mesto pika srbeče še tri tedne. Poleg srbeža pa so bolhe tudi prenašalke pasje trakulje, tako da je njihovo redno odpravljanje vsestransko koristno za našega psa. Tudi klopi so tako kot pri ljudeh tudi pri psih zelo nevarni prenašalci različnih bolezni. Bolhe in klope lahko uspešno zatiramo z insekticidnimi ampulami, ki jih damo psu vsak mesec ali vsake dva meseca ( odvisno od okolja in družbe psa ) in se jih kupi v vsaki veterinarski ambulanti. Naslednji najpogostejši vzrok praskanja so različne alergije. Nekatere se pojavljajo samo v določenem letnem času ( največkrat spomladi ). To so alergije na cvetni prah številnih rastlin, ki cvetijo v tem letnem času. Nekatere vrste alergij pa se pojavljajo čez celo leto, to pa so npr. alergija na hrano, sintetično ležišče, prah, sobne rastline in podobno. Pri alergijah je praskanje lahko enakomerno po celem telesu, zelo pogosto pa se pri takih psih razvije vnetje sluhovodov ( pes se močno praska po ušesih in stresa z glavo ). Lastniki psov večkrat opazijo, da se njihov pes grize po boku ali vozi po zadnjici. Temu je skoraj vedno vzrok vnetje paranalnih mešičkov (ležijo ob analni odprtini). Ti se lahko vnamejo zaradi nezadostnega praznjenja, različnih vnetij v zadnjem delu črevesja ali kot posledica alergije. Takemu psu je potrebno očistiti in razkužiti rane od grizenja in izprati paranalne mešičke z razkužilom, zelo pomembno pa je, da odpravimo vzrok zaradi katerega je prišlo do vnetja. Odkar se zaradi cepljenja lisic proti steklini njihovo število spet rahlo povečuje, se v njihovi populaciji precej razširja garjavost, ki se ob stiku lisice s psom lahko prenese tudi nanj. Obstaja več vrst garij, med njimi so lisičje še posebej trdovratne. Značilna mesta, ker se naselijo so uhlji, spodnji stranski deli tačk in zadnji del hrbta. Spremembe so brezdlačne, koža je rahlo zadebelela, temna in prhljajasta ter zelo srbi. Tudi proti garjam obstajajo učinkovita veterinarska zdravila, zelo pomembno pa je, da se začne z zdravljenjem čimprej. Omenili smo le najpogostejše vzroke praskanja, obstaja pa jih še zelo veliko med katerimi so lahko bolezni notranjih organov, hormonske motnje, avtoimune bolezni, nenazadnje pa tudi psihični vzroki oz. praskanje zaradi dolgočasja, vzbujanja pozornosti ali živčnosti. Predvsem je zelo pomembno, da psom redno odpravljamo bolhe in klope. Poleg tega moramo psu nuditi čim boljše življenjske pogoje, se z njim veliko ukvarjati in tako bomo hitro opazili vsako spremembo v njegovem obnašanju ter ustrezno ukrepali. Marko Mahne, dr.vetmed. Manca Pavšič, dr.vetmed. Veterinarska ambulanta Hrpelje; Tel.: 05/6800-199 kiBlua: <&L££LJii dokazala, daje najboljša. SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA | V nedeljo 4/4-2004 je v Gornji Hajdini pri Ptuju potekal zadnji 4 krog osnovno šolske karate lige. Na štirih tekmovanjih so sodelovali učenci iz 33 slovenskih šol. Na tekmovanju so zelo uspešno nastopali tudi učenci Bistriških šol vsi po vrsti člani karate kluba Sokol. Na zadnjem od štirih tekmovanj za šolsko leto 2003/2004 so dosegli zelo lepe rezultate in bera medalj in pokalov je bila obilna: REZULTATI V KATAH: Dečki 1-4 razred: 1. mesto Toni ŠIRCELJ OŠ Dragotin Kette Deklice 1-4 razred: 2. mesto Anita JANEŽIČ OŠ Dragotin Kette Deklice 5-6 in 7. razred devetletke: 1. mesto Tamara KOVAČEVIČ OŠ Antona Žnideršiča Deklice 7-8 razred: 2. mesto Mateja HRVATIN OŠ Kuteževo 3 mesto Doris BRNE OŠ Antona Žnideršiča Dečki 7-8 razred: 2. mesto Tine MALJEVAC OŠ Antona Žnideršiča REZULTATI V KIHONU: Viceprvaki - učenci OŠ A. Žnideršiča Deklice 1-2 razred: 3. mesto Anita JANEŽIČ OŠ Dragotin Kette Dečki 1-2 razred: 2. mesto Žiga Turk OŠ Dragotin Kette BORBE: Deklice 5-6 in 7. razred devetletke: 2. mesto Tamara KOVAČEVIČ OŠ Antona Žnideršiča Deklice 7-8 razred: 2. mesto Doris BRNE KONČNE____________UVRSTITVE OSNOVNO ŠOLSKE LIGE PO 4 KROGIH PA SO NASLEDNJE: UVRSTITVE BISTRIŠKIH ŠOL: OSNOVNA ŠOLA ANTONA ŽNIDERŠIČA 2. MESTO Za to šolo so tekmovali: Tamara KOVAČEVIČ, Doris BRNE, Tine MALJEVAC, Monika TOMAŽIČ, Karin GEREČNIK in Tina UJČIČ. Uspeh šesterice je neveijeten, saj so za 1 mestom katerega so osvojili učenci OŠ Antona GLOBOČNIKA iz Postojne, za katero je tekmovalo preko 20 učencev zaostali za slabih 80 točk ali drugače, če bi bili vsi SOKOLI iz te šole bi gladko in z veliko razliko premagali vse sodelujoče. OSNOVNA ŠOLA DRAGOTIN KETTE 4 MESTO OSNOVNA ŠOLA KUTEŽEVO 8 MESTO UVRSTITVE NAJBOLJŠIH POSAMEZNIKOV: Tamara KOVAČEVIČ V KATAH Anita JANEŽIČ V KIHONU Žiga TURK V KIHONU F 1 mSSk;-— i ■ 1 Bera pokalov in medalj Sokolov DRUGA MESTA SO DOSEGLI: Toni ŠIRCELJ V KATAH Mateja HRVATIN V KATAH Tine MALJEVAC V KATAH Doris BRNE V BORBAH Tamara KOVAČEVIČ V BORBAH TRETJA MESTA PA SO OSVOJILI: Doris BRNE V KATAH Saša ŠTEFANČIČ V BORBAH Tine MALJEVAC V BORBAH Monika TOMAŽIČ V BORBAH Sponzor zadnje tekme šolske lige je bila družba Brozina d.o.o. iz Jelšan. Lastniku g. Albinu Brozini se za izkazano pomoč, vodstvo Karate kluba Sokol najlepše zahvaljuje. Z.K. KOLESARSKI BRKINI 2004 V nedeljo, 30. maja se bo s startom v 11.Bistrici dogajala množična športno rekreativna prireditev Kolesarski maraton BRKINI 2004. Prireditev bo potekala v okviru vseslovenske akcije Slovenija kolesari, ki jo koordinira Odbor športa za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije, tako da organizator - ŠD BAS ŠPORT iz II.Bistrice pričakuje lepo število kolesarjev iz vse Slovenije. Pri organizaciji sodeluje tudi Gorsko kolesarski klub Snežnik iz Il.Bistrice. Prireditev je namenjena izključno rekreativnim kolesarjem in ni tekmovalnega značaja. Na treh progah bodo za udeležence pripravljene osvežilne in turistične točke, na katerih bodo predstavljena turistične zanimivosti Brkinov in občine 11.Bistrica. Proge so primerne za udeležbo vseh kolesarjev, potrebno bo če izbrati progo, ki ustreza njihovim sposobnostim. Na voljo bodo tri proge: veliki maraton za cestna kolesa: potek: II.Bistrica - Harije - Pregarje - Tatre - Artviže - Barka - Vremski Britof- Ribnica - Il.Bistrica dolžina: 66 km trasa je v celoti asfaltirana, primerna za dobro pripravljene kolesarje srednji maraton za gorska -treking kolesa: potek: Il.Bistrica - Harij e - Pregarj e - Tatre - Šmagur- Postavica - domačija Bubec - Zarečje - Il.Bistrica dolžina: 36 km trasa je mešana: asfalt - makedam -kolovoz, primerna za dobro pripravljene kolesarje mali maraton za gorska - treking kolesa: potek: Il.Bistrica - Harije - križišče pri Dedu - domačija Bubec - Zarečje -Il.Bistrica dolžina: 15 km trasa je mešana: asfalt - makedam -kolovoz, primerna za vse vrste kolesarj ev Običajno se na podobnih prireditvah poskrbi tudi za morebitne spremljevalce kolesarjev udeležencev maratona. Zato so se organizatorji odločili, da bodo poleg MARATON kolesarjenja organizirali še pohod za vse zainteresirane, ki bo namenjen predvsem spoznavanju mesta Il.Bistrica. Pohod se bo pričel takoj po odhodu kolesarjev ob 10.00 uri in bo trajal dobri dve uri. Za pohod se ne bo potrebno prijaviti in bo za udeležence brezplačen. Zato pa je predvidena startnina za udeležence maratona, ki je v predprijavi 1.800.00 SIT, na dan prireditve pa 2.200.00 SIT. Udeleženci s plačano startnino bodo dobili: brezplačne osvežilne napitke na okrepčevalnicah in štartno ciljnem prostoru topel obrok - pogostitev na cilju spominsko majico maratona udeležbo pri žrebanju praktičnih nagrad pokroviteljev prireditve pokale dobijo najmlajši in najstarejši udeleženec ter najštevilčnejša ekipa informativno zloženko in predstavitvene materiale Za podrobnejšo predstavitev maratona je bila natisnjena posebna zloženka, ki se jo da dobiti na turističnih agencijah, trgovini Avtomaterial, specializiranih kolesarskih trgovinah in bencinskih črpalkah. Največ informacij o maratonu pa dobite na spletni strani društva www.bassport-klub.si. kjer je prireditev predstavljena z opisom poti, grafikoni in zemljevidi, tam se lahko tudi prijavite, podrobnejše informacije pa dobite osebno pri Alešu Zidaiju (031 688 621) ali Maksu Mizguiju (040 231 467). Prireditev so do zaključka redakcije podprli: MOBITEL d.d. Ljubljana, Občina Il.Bistrica, FRUCTAL d.d. Ajdovščina, Pivovarna Laško d.d., Banka Koper d.d., INTERINA Ljubljana, ESIMIT d.o.o. Il.Bistrica, MERCATOR d.d. Ljubljana, TELES d.o.o., Ilirska Bistrica PAKIRANJE OSKAR BAJC, II. Bistrica, AVTOPREVOZNIŠTVO ANTON JAKSETIČ, Il.Bistrica, AVTOPRALNICA JOŠKO KOREN, Koseze, TRGOVINA KOSEZE d.o.o., Avtokleparstvo DELALIČ Zlatan Koseze in AVTOMEHANIKA BRANE JOVANOVSKI Koseze. PROGRAM PRIREDITVE od 8.00 do 9.30 akreditacija udeležencev, zbiranje prijav na startnem prostoru ob 10.00 start maratona za vse udeležence ob 10,15 start pohoda Turistične znamenitosti Il.Bistrice ob 14.00 razglasitev rezultatov, žrebanje nagrad pokroviteljev do 15.00 bo odprt ciljni prostor za pogostitev udeležencev PRIJAVE: predprijava po elektronski pošti: info@bassport-klub.si predprijava s prijavnico - zloženko po pošti na naslov društva na dan prireditve na štartno ciljnem prostoru od 8.00 do 9.30 POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 16. 03. 2004 DO 15. 04. 2004 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 25 kaznivih dejanj, od tega 1 vlom v osebni avtomobil in 1 vlom v gostinski objekt, 8 tatvin, 5 poškodovanj tuje stvari, 2 tatvini koles z motorjem, 1 odvzem mladoletne osebe, 1 kršitev nedotakljivosti stanovanja, 1 zatajitev, 1 poskus velike tatvine, 1 preprečitev dokazovanja, 1 goljufijo in 1 krivo ovadbo. Dodatno so obravnavali še šest travniških in en dimniški požar, nobeden od njih pa k sreči ni povzročil večje materialne škode. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 43 ilegalnih prebežnikov, kateri so bili po končanem postopku pri sodniku za prekrške izročeni hrvaškim mejnim organom. Prijetje bil tudi sprovajalec, kateri j e bil s kazensko ovadbo izročen preiskovalnemu sodniku. V navedenem obdobju je bilo obravnavanih 13 kršitev javnega reda in miru od tega so bile 7 kršitve na javnem kraju, 6 v zasebnih prostorih. Obravnavali smo tudi občana, ki je zaradi pijanosti obležal na cesti. Vsi kršitelji se bodo srečali s sodnikom za prekrške. V enem primeru smo občanu zasegli 0,2 g heroina in bo zoper njega podan predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Obravnavali so tudi tri mladoletne osebe, ki so odšle od doma in so bile s pomočjo staršev tudi izsledene. S strani občanov smo prejeli tudi dve obvestili o najdbi neeksplodiranih eksplozivnih telesih in sicer minometne mine in protitankovskega projektila. Za uničenje obeh so poskrbeli pirotehniki. Stanje na področju prometne varnosti je slabše kot v prejšnjem poročanju. Zgodilo seje 26 prometnih nesreč, od tega ena z hudimi telesnimi poškodbami in pet z lažjimi telesnimi poškodbami, v ostalih primerih pa je nastala samo materialna škoda. V petih primerih so povzročitelji pobegnili s kraja nesreče. V štirih primerih nam je povzročitelje uspelo izslediti za enim povzročiteljem pa še poizvedujemo. Na glavni cesti med Podgradom in Hrušico seje zgodila prometna nezgoda, v kateri je občan zaradi poškodb na kraju prometne nesreče podlegel. Med vožnjo je iz neznanega vzroka zapeljal na prometni pas namenjen vozilom iz nasprotne smeri ter trčil v nasproti vozeči avtomobil. Obravnavali so še nekaj poškodovanj vozil na parkirnih prostorih in tri povoženja divjadi. Glede na vremenske otoplitve in prihod pomladi se bo ponovno pričela množičnejša uporaba motornih koles in drugih enoslednih vozil, zato vse udeležence v prometu ponovno opozarjamo na posebno previdnost glede povečane udeležbe motoristov in kolesarjev v vsakdanjem prometu. Prav posebno opozorilo pa velja tudi voznikom enoslednih vozil, da hitrost vožnje prilagodijo predpisom in stanju na vozišču ter naj dosledno uporabljajo varnostno čelado in tako preprečijo najhujše možne posledice. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II FIZIOTERAPIJA IN TRGOVINA Rozmanova ul. 1. 6250 Ilirska Bistrica %*• >V' TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55 PEDIKURA, MANIKURA IN DEPILACIJA TELEFON: 051/201 526 V NAŠI AMBULANTI VAM LAHKO POMAGAMO, ČE IMATE: * BOLEČE IN OTEČENE NOGE * OTIŠČANCE IN KURJA OČESA *BRADAVICE * VRAŠČENE NOHTE * TRDO KOŽO IN GLJIVICE * PREKOMERNO POTENJE NOG KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Policija svetuje^___________________ ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP) XVIII. del 119. člen (1) Sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se izreče, ne glede na število do tedaj doseženih kazenskih točk: - vozniku motornega vozila, ki povzroči prometno nesrečo in ima v organizmu več kot 1,1 grama alkohola na kilogram krvi; - vozniku motornega vozila, ki povzroči prometno nesrečo pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo. (2) Sankcija iz prejšnjega odstavka tega člena se izreče poleg denarnih kazni, določenih v točki c tretjega odstavka, v točki c četrtega odstavka 117. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 118. člena tega zakona. (3) Sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se ne izreče vozniku iz prvega odstavka, ki povzroči prometno nesrečo prve kategorije z neznatno materialno škodo. Preizkus 120. člen (1) Policist lahko zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Če se s preizkusom ugotovi, da ima voznik motornega vozila v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno, mu policist odredi prepoved nadaljnje vožnje in mu začasno odvzame vozniško dovoljenje, zoper druge udeležence v cestnem prometu pa lahko odredi ukrepe, s katerimi jih izloči iz cestnega prometa. Stroške preizkusa plača udeleženec v cestnem prometu, če se izkaže, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon. V nasprotnem primeru stroški preizkusa bremenijo organ, ki je preizkus odredil. (2) Policist vodi zapisnik o preiskusu, ki ga podpiše tudi udeleženec v cestnem prometu, za katerega je bil odrejen preizkus. Če odkloni podpis, mora policist vzrok odklonitve vpisati v zapisnik in odrediti strokovni pregled voznika. (3) Udeleženec v cestnem prometu, ki mu je odrejen preizkus s sredstvi ali napravami oziroma strokovni pregled, mora ravnati po odredbi policista. Če strokovni pregled ali preizkus odkloni ali ga ne opravi tako, kot je predpisal proizvajalec sredstev ali naprav, policist to vpiše v zapisnik, odredi prepoved nadaljnje vožnje in odvzame vozniško dovoljenje. Udeleženec v cestnem prometu lahko odkloni preizkus samo iz zdravstvenih razlogov; v tem primeru policist odredi strokovni pregled. (4) Če udeleženec v cestnem prometu oporeka rezultatu preizkusa, policist odredi strokovni pregled. Na strokovni pregled odpelje voznika s službenim vozilom policist, ki ga je odredil. Stroške prevoza udeleženca v cestnem prometu do kraja, kjer se opravi strokovni pregled, in stroške pregleda, plača udeleženec v cestnem prometu, če se izkaže, da ima v krvi več alkohola, kot to dovoljuje ta zakon. V nasprotnem primeru stroški prevoza in pregleda bremenijo organ, ki je pregled odredil. (5) Če policist sumi, da je udeleženec v cestnem prometu pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih sredstev, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, odredi preizkus s posebnimi sredstvi oziroma napravami ali strokovni pregled, mu prepove nadaljnjo vožnjo in začasno vzame vozniško dovoljenje. O morebitnem ugovoru na policistovo odredbo odloči policistov predstojnik takoj, najpozneje pa v štirih urah. Ugovor ne zadrži izvršitve preizkusa oziroma strokovnega pregleda. Stroške prevoza do kraja, kjer se opravi preizkus oziroma strokovni pregled, in stroške pregleda oziroma preizkusa, plača udeleženec v cestnem prometu, če se ugotovi, da je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih sredstev. (6) Če policist sumi, da udeleženec v cestnem prometu zaradi duševnega stanja ali telesnih pomanjkljivosti oziroma bolezni predstavlja nevarnost v prometu, ga izloči iz prometa, mu prepove nadaljevanje vožnje in predlaga kontrolni pregled. (7) Z denarno kaznijo najmanj 90.000 tolarjev ali kaznijo zapora se kaznujeta za prekršek voznik in voznik inštruktor, ki ravnata v nasprotju s tretjim, ali petim odstavkom tega člena. Poleg denarne kazni ali kazni zapora se vozniku in vozniku inštruktoiju izreče tudi sankcij a prenehanj a veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne glede na število do tedaj doseženih kazenskih točk. Strokovni pregled 121. člen (1) Strokovni pregled iz četrtega odstavka 116. in drugega odstavka 118. člena tega zakona obsega zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu in odvzem krvi, urina ali drugih telesnih tekočin zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na zmožnost udeležbe v cestnem prometu. (2) Češe ugotavlja samo prisotnost alkohola se lahko opravi strokovni pregled tudi z merilnikom alkohola v izdihanem zraku. Ta pregled lahko opravi policist ali zdravnik. (3) Če zaradi zdravstvenega stanja ali iz objektivnih razlogov ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, mora zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki gaje mogoče opraviti in podati mnenje o znakih vedenjskih motenj, ki kažejo na vpliv alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. (4) O strokovnem pregledu mora zdravnik takoj dati pisno mnenje, kri in urin pa izročiti policistu, kiju mora takoj poslati v naj bližjo pooblaščeno strokovno ustanovo oziroma laboratorij, kjer lahko opravijo analizo. Ustanova oziroma laboratorij mora o rezultatih analize najkasneje v treh dneh obvestiti tistega, ki je odredil strokovni pregled. (5) Analizo krvi in urina opravljajo pooblaščeni laboratoriji, ki imajo ustrezno usposobljene delavce in opremo. (6) Laboratorije iz prejšnjega odstavka pooblasti minister, pristojen za zdravstvo ter predpiše način in postopek ustreznih pregledov in analiz. (7) Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolaijev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali zasebni zdravnik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolaijev. Prometne nesreče 122. člen (1) Vsakdo mora nuditi pomoč pri prometni nesreči, če je potrebno: 1. rešiti človeška življenja; 2. preprečiti ogrožanje drugih; 3. preprečiti ali omiliti ekološko nesrečo. (2) Policist je dolžan priti na kraj prometne nesreče II., III. in IV. kategorije, opraviti ogled in o ogledu napisati zapisnik. Na kraj prometne nesreče I. kategorije je policist dolžan priti, če je o nesreči obveščen. (3) Po nesreči mora vsak udeleženec v prometni nesreči: 1. ustaviti vozilo; 2. zavarovati in označiti kraj nesreče, pri prometni nesreči I.kategorije pa vozilo čimprej odstraniti z vozišča; 3. pomagati poškodovanim, če je za to usposobljen; 4. obvestiti najbližjega policista ali policijsko postajo ali koga drugega, ki lahko obvesti policijsko postajo, razen pri prometnih nesrečah I. kategorije; 5. soudeleženim v prometni nesreči ali oškodovanim na njihovo zahtevo posredovati ime in priimek ter naslov, pokazati vozniško in prometno dovoljenje ter posredovati podatke o obveznem zavarovanju; 6. ostati na kraju prometne nesreče I. kategorije toliko časa, kolikor je potrebno, da udeleženci v prometni nesreči dobijo podatke iz prejšnje točke, in izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči; 7. počakati na kraju prometne nesreče I. kategorije ali tam pustiti svoje ime in naslov, če na kraju nesreče ni osebe, ki ji je povzročena škoda; 8. ostati na kraju prometne nesreče II., III. in IV. kategorije, dokler ni končan ogled, razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči drugače; 9. vrniti se takoj na kraj prometne nesreče, če gaje zapustil zaradi odvoza ponesrečenca v bolnišnico ali zaradi obveščanja policijske postaje o prometni nesreči; 10. omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev, če je zapustil mesto prometne nesreče. Upravičenca do podatkov ali najbližjo policijsko postajo mora v primernem času obvestiti, daje bil udeležen v prometni nesreči in posredovati svoje podatke, navesti kraj, kjer se zadržuje, registrsko številko vozila, kraj nesreče in ostale okoliščine. (4) Očividec prometne nesreče mora udeležencu nesreče in policistu posredovati osebne podatke. Če to ni mogoče, pa te podatke čimprej sporočiti policijski postaji ali tistemu, ki vodi ogled. (5) Sledi prometne nesreče II., III. in IV. kategorije se smejo odstraniti šele po končanem ogledu oziroma, ko tako odloči tisti, ki opravlja ogled. Pri teh prometnih nesrečah ni dovoljeno spreminjati stanja na kraju prometne nesreče, dokler ni opravljena potrebna preiskava. To ne velja, kadar to zahteva reševanje udeležencev v prometni nesreči. NAGRADNA 123456789 17 18 KRIŽANKA 10 11 12 13 14 15 16 19 20 21 24 W ^25 W J 26 30 31 23 27 ^^28 32 33 — 35 36 40 W 41 48 49 W ^ 50 37 39 45 55 56 57 61 ^ ^ 62 66 67 70 J 58 60 63 64 65 68 69 ' /1 REŠITEV MARČEVSKE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. OSTROGA, 8. SOOR, 12. PARIZAR, 13. ASTA, 14. LAOS, 15. LEOPARD, 17. ALT, 18. POST, 19. POK, 20. Z(OLA) E(MILE), 21. TON, 22. RENKO, 24. CIMAROSA, 26. KAIRO, 28. IBA, 29. DP, 31. LOK, 32. TOMI, 34. VAR, 35. ORLEANS, 37. BRCA, 38. OTON, 39. AKROBAT, 41. SANA, 42. NIAGARA. NAVPIČNO: L O(LGA) Z(UPAN) V_______________________________J REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE nam pošljite do 20. maja 2004, na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU VODORAVNO. 1. slovenska pokrajina, 10. pristanišče na Cipru, 17. popolno neznanje (dve besedi), 19. trk, 20. delni prispevek, delež, 21. državna blagajna, 22. seznam, spisek, 23. Hercegovec, 24. nemški fiziolog (Hermann), 25. češko ime, 26. strjena kri, ki prekriva rano, 28. tančica, pajčolan (zastarelo), 29. španski spolnik, 30. bolezen žit, 31. prvotna grška muza petja, 32. poslovni prostor, 34. topilo za lake, 37. indijska boginja življenja in smrti, 39. briga, skrb, 40. danski otok v Malem Beltu, 41. bolgarska kraljevska dinastija iz 12. in 13. stoletja, 45. otok v Jadranskem morju med otokoma Ist in Premuda, 48. roman nemškega pisatelja Hansa Habeja, 50. nekdanji poljski konjenik, 52. glavno mesto švicarskega kantona Valais, 53. okrajšava za to je, 55. istrski ribiški čoln, 56. prestolnica nekdanje Asirije, 58. dejanje, 59. drugo ime grške boginje Persefone, 61. ameriška poročevalska agencija, 62. mestece v Franciji, blizu Verduna, 63. kožica, membrana, 65. ikmik, ikravec, 66. lastnost ženskega, 68. naziv princev avstrijske vladarske hiše Habsburžanov do leta 1918, 70. Vlahi, 71. spreten govornik ali mislec. NAVPIČNO: 1. industrijski kraj pri Celju, 2. preglednica, 3. prazgodovinsko zatočišče pod skalnim previsom, 4. ruski skladatelj švicarskega rodu (Pavel, 1872-1940), 5. kanadski jelen, vapit, 6. radij, 7. rastlina z rdečkastimi ali rumenimi cveti in pernatimi listi, 8. enota za čistino zlata, 9. judovski kralj, 10. imetje, 11. maroška utežna mera, 12. egipčanski bog sonca (daljša oblika), 13. avtomobilska oznaka Novega mesta, 14. francoski sholastični filozof in teolog (Pierre, 1079-1142), 15. naj starejše cerkveno zborovsko petje, 16. otok v Malem sundskem otočju v Indoneziji, 18. Noetova barka, 19. silirana krma za živino, 22. slovanska boginja pomladi, 25. ameriška glasbenica japonskega rodu (Yoko), 27. pregovor, 28. morska papiga, 30. kraj na Pelješcu, 33. azijska država z glavnim mestom Maskat, 35. italijanski pisatelj (Italo, 1923-1985), 36. amoret, 38. japonski pesnik in pisatelj (Takuboku, 1886-1912), 42. pravoverni musliman, 43. bolgarski pisatelj s pravim imenom Dimitar Ivanov Joto v, Pelin), 44. bivališče umrlih v slovanski mitologiji, 46. alpska dolina pod Triglavom, 47. potomci Artreja v grški mitologiji, 48. belgijsko mesto, 49. ime slovenskega pesnika Aškerca, 51. žlahtni plin, 52. krajša oblika imena Aleksander, 54. skrivač hajdukov za časa turške nadvlade, 55. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo, 57. središče Moldavije v Romuniji, 59. zmajarsko vzletišče nad Ajdovščino, 60. mesto v španski provinci Kataloniji, 62. nekdanja denarna enota članic evropske unije (ECU), 64. najdaljša reka v Italiji, ki se izliva v Jadransko morje (ital. Po), 65. del voza, 67. samarij, 69. pijača starih Slovanov, medica. Dimitrij Grlj SLOVARČEK: REIN - NEMŠKI FIZIOLOG (HERMANN) ŠLAR - TANČICA, PAJČOLAN (ZASTARELO) KALI - INDIJSKA BOGINJA ŽIVLJENJA IN SMRTI ŠKARDA - OTOK V JADRANSKEN MORJU ABRI - PRAZGODOVINSKO ZATOČIŠČE POD SKALNIM PREVISOM JUON - RUSKI SKLADATELJ ŠVICARSKEGA RODU (PAVEL) ABELARD - FRANCOSKI SHOLASTIČNI FILOZOF IN TEOLOG (PIERRE) CALVINO - ITALIJANSKI PISATELJ (ITALO) OLOT - MESTO V KATALONIJI Mali oglasi PRODAM Prodam naravno sejan rečni pesek, granulacije 0-4 mm, primeren za izdelavo strojnih tlakov, 3 m3. Tel.: 031-390-677 Prodam novo UKV radijsko anteno; Tel.: 040/640 429 Prodam kuhinjo Lipa - slonokoščene barve in belo otroško spalnico; Tel.: 051/257 199 Prodam pomivalni vgradni stroj Candy; Tel.: 05/ 71 45 704 Prodam veliki nemško slovenski slovar (Debenjak) tel.: 05/71 44 174 (po 17. uri) Prodam snovvboard - freecorve z vezmi, 159 cm; Tel.: 031/381 896 Prodam garažo 15 m2 pri Šport baru za 4.000 EUR; Tel.: 041/230 853 Prodam 2,5 sobno stanovanje z garažo v Ul. 7. maja v Ilirski Bistrici; Tel.: 031/390 677 - zvečer Prodam zazidalno parcelo v centru Ilirska Bistrice ob potoku z načrti in vso dokumentacijo - ugodno! Tel.: 041/796 610 V bližini Zarečja prodam 17.200 m2 gozda za drva; Tel.: 040/727 460 Prodam 3- tonsko vitlo za drva. Tel.: 05/753 03 87 Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka Prodam gostinski lokal ob potoku Bistre; možnost preureditve v stanovanjski objekt. Tel.:041/796 610 Prodam ali oddam poslovni prostor 33 m2 v Mikozi.v II. Bistrici. Tel.: 031/833 495 V II. Bistrici prodamo: poslovno stanovanjska hiša ob glavni cesti, 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko, stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 Prodamo stanovanje v Trnovem, 1. nadstropje, 64 m2 Tel.: 00385/51 703 093 Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan, prodam.Tel.: 05/714 26 36, vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14-18 ure. Prodam samičko mešanko, črno, mati labradorka, oče nemški ovčar. Stara je dva meseca. Tel.: 031/300 684 ODDAM Oddamo garsoniero v II. Bistrici, 3. nadstropje, opremljeno s CK- vseljivo takoj. Tel.: 041/422 009 V najem oddamo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35. Informacije TELES d.o.o., Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/616 411 V najem vzamemo poslovni prostor površine 60-80 m2, primeren za videoteko na frekventni lokaciji in z možnostjo parkiranja. Tel.: 041/446 009 ; ali v videoteki v Domu na Vidmu. V najem vzamem eno ali dvosobno stanovanje v II. Bistrici. Tel.: 031/344 411 INŠTRUKCIJE Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini. Tel.: 040/378 888 Patricija Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda. Tel.: 040/805 266 Inštrukcije iz angleškega in italijanskega jezika za osnovne in srednje šole. Tel.: 05/714 43 84 Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Tel.: 040/640 429 RAZNO V najem vzamem stanovanje ali garsoniero v Ilirski Bistrici; Tel.: 051/412 969 Kupim sadilec za krompir; Tel.: 05/ 678 52 09 - po 20.00 uri; Kupim starejšo hišo v okolici Ilirske Bistrice, lahko tudi manjšo kmetijo. Pogoj je velikost parcele nad 1.500 m2. Tel.: 040/838 520 Kupim vikend na Sviščakih ali okolici Tel.: 041/ 741 298 Kupim dvosobno stanovanje, po možnosti z otroško sobo v Ilirski Bistrici Tel.: 040/609 813 Kupim pianino; Tel.: 031/423 322 j" NAGRADO, j | VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI i GRILL DANILU, za marčevsko križanko prejme: RAJKO OREL Griže 1, 6210 Sežana ČESTITAMO SREČNEMU NAGRAJENCU IN MU ŽELIMO “DOBER I TEK”! | I__________________________l PRODAJNA MESTA ČASOPISA SNEŽNIK: V TRGOVINAH VOPEXA, V TRGOVINI TUŠ, V PAPIRNICI LINEA ART, V TOBAKU, V PAPIRNICI “POD LIPO”, NA BENCINSKEM SERVISU ISTRABENZA, NA BENCINSKEM SERVISU PETROLA V AGRO TRGOVINI KOSEZE L______!__________A Se želite znebiti še voznega starega Vuga. Pokličite za dogovor! Tel.: 040/640 429 Kupim rabljeni strešni okni - 2 kosa; Tel.: 041/616 411 Stare razglednice krajev (vasi, mest) in stare knjige kupim. Tel.: 05/788 00 33 Hišni ljubljenčki-prodam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni;možna tudi dostava na dom. Tel.:05/788 51 72 ali 041/477 109 Najamem 2 sobno stanovanje v II.Bistrici. Tel:031 682 135 ali 031 667 523 Male oglase zbiramo do 20-tega v mesecu! Na podlagi 4. člena Pravilnika o sofinanciranju turistične dejavnosti društev na območju Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Snežnika, št. 5/03) in Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2004 (Uradne objave Snežnika, št. 2/ 04), objavlja župan Občine Ilirska Bistrica RAZPIS za sofinanciranje turistične dejavnosti društev na območju Občine Ilirska Bistrica v letu 2004 1. Predmet javnega razpisa: Predmet tega razpisa je sofinanciranje turistične dejavnosti društev na območju Občine Ilirska Bistrica v letu 2004. Sredstva se namenijo za aktivnosti, ki se izvajajo v letu 2004 in praviloma obsegajo naslednje vsebine: izvajanje promocijske aktivnosti lokalnega in širšega pomena: predstavitev Občine in društva na raznih sejmih, razstavah in drugih prireditvah doma in v tujini, izdajanje promocijskega materiala, spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma: organizacija in izvedba raznih natečajev (npr. najlepše urejena hiša), ipd., akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine ter ljudskih običajev, urejanje ter olepševanje okolja ter oblikovanje turističnih produktov s področja rekreacijskih dejavnosti: urejanje in vzdrževanje kolesarskih, sprehajalnih in konjeniških poti, razgledišč, čistilne akcije, ipd., organiziranje in izvedba turističnih prireditev lokalnega in širšega pomena, čezmejno sodelovanje, sodelovanje pri organizaciji in izvedbi prireditev z drugimi društvi, aktivnosti za zagotavljanje turističnega podmladka: organizacija delavnic za otroke in mladino, izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov za namene pospeševanja turizma: organiziranje raznih delavnic, predavanj, oblikovanje turističnih proizvodov in turistične ponudbe kraja. Predmet sofinanciranja niso investicije v prostore društev, stalni neprogramski stroški društev ter aktivnosti, ki se sofinancirajo iz katerekoli druge postavke občinskega proračuna. 2. Upravičenci za dodelitev sredstev po tem razpisu: Upravičenci do sredstev so društva, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: da so registrirana po zakonu o društvih, da imajo sedež na območju Občine Ilirska Bistrica, da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini, da imajo zagotovljene materialne, prostorske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih aktivnosti na področju turizma, da izvajajo organizirano redno aktivnost. 3. Višina sredstev: Višina sredstev je 1.043.000,00 SIT. 4. Višina pomoči: Višina dodeljenih sredstev j e odvisna od vrednosti točke, ki se izračuna na podlagi razpoložljivih sredstev in skupnega števila točk ovrednotenih aktivnosti. Sredstva se dodelijo do višine stroškov posamezne aktivnosti. 5. Merila za pridobitev sredstev: Višina sredstev se določi na podlagi izpolnjevanja naslednjih meril: 1. Število članov v društvu: do dvajset članov 50 točk nad dvajset članov 100 točk 2. Društvo ima status društva, ki deluje v javnem interesu 30 točk 3. Aktivnosti v razpisanem letu: 3.1. Izvajanje promocijskih aktivnosti lokalnega in širšega pomena: 3.1.1. predstavitev občine in društva na raznih sejmih, razstavah in drugih prireditvah v Sloveniji 50 točk/predstavitev 3.1.2. predstavitev občine in društva na raznih sejmih, razstavah in drugih prireditvah v tujini 80 točk/predstavitev 3.2. Izdajanje promocijskega materiala: 3.2.1. zgibanka enobarvna 30 točk/zgibanko večbarvna 100 točk/zgibanko 3.2.2. razglednice 50 točk/razglednico 3.3. Spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma: Naša hiša se nahaja v Oriju -18 km od Splita, proti jugovzhodu. Od morja je oddaljena 200 m. Mir, tišina, zelenje, čist zrak, milo podnebje, prekrasen pogled na morje in otoke. Skratka nekaj, kar bo impresioniralo vsakega obiskovalca. Oddajamo dva apartmaja. Vsak ima približno 100 m2. Prvi ima tri sobe (6 postelj), kopalnico, WC, kuhinjo in teraso. Drugi ima štiri sobe (8 postelj), dve kopalnici, kuhinjo in teraso. Informacije na telefon: 00385 21 734 138 ali na e-mail: leana.vavzik@st.hinet.hr 3.3.1. organizacija in izvedba raznih natečajev 200 točk/natečaj 3.4. Akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, urejanja in olepševanja okolja ter oblikovanje turističnih produktov s področja rekreacijskih aktivnosti: 3.4.1. urejanje kolesarskih in sprehajalnih poti, razgledišč 200 točk/leto 3.4.2. vzdrževanje koles., konjen., sprehajalnih poti, razgledišč 50 točk/leto 3.5. organiziranje in izvedba turističnih prireditev lokalnega in širšega pomena: 3.5.1. poldnevna prireditev 200 točk/prireditev 3.5.2. celodnevna prireditev 300 točk/prireditev/dan 3.5.3. prireditev čezmejnega značaja 100 točk/prireditev 3.5.4. društvo je organizator in izvajalec prireditve 50 točk/prireditev 3.5.5. v okviru prireditve sodeluje več društev 50 točk/prireditev 3.6. Aktivnosti za zagotavljanje turističnega podmladka: 3.6.1. organizacija delavnic za otroke in mladino 50 točk/leto 3.7. Šolanje in izpopolnjevanje kadrov za namene pospeševanja turizma: 3.7.1. organiziranje raznih delavnic, predavanj 30 točk/del. ali pred. 3.8. Oblikovanje turističnih proizvodov in turistične ponudbe: 3.8.1. subvencioniranje izdelave raznih spominkov 100 točk/leto 3.8.2. oblikovanje nove turistične ponudbe (programov)200 točk/leto 3.8.3. trženje obstoječe turistične ponudbe (programov) 50 točk/leto 4. Drugo: 4.1. izobraževanje članov društva 20 točk/leto Seštevek vseh točk daje vsoto, ki določa višine financiranja v sorazmerju skupnega števila vseh društev in razpoložljivih sredstev. 6. Obdobje za porabo sredstev: Sredstva se koristijo za aktivnosti opravljene v obdobju od 01.01.2004 do 31.12.2004. 7. Vsebina prijave: Prijava mora vsebovati: izpolnjen prijavni obrazec s podatki o vlagatelju, program aktivnosti oz. dela društva s finančnim predračunom in viri sredstev, poročilo o že izvedenih delih, kopijo odločbe o vpisu društva v register, potrdilo pooblaščene osebe za zastopanje, izpolnjen in podpisan vzorec pogodbe, izjavo o sprejemanju razpisnih pogojev, izjavo, da kopije priloženih dokumentov ustrezajo originalom, izjavo, da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini, izjavo da imajo zagotovljene materialne, prostorske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih aktivnosti na področju turizma ter da izvajajo organizirano redno aktivnost, izjavo, da so podatki v vlogi resnični in točni. Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa do zaključka javnega razpisa na Občini Ilirska Bistrica, Bazoviška 14,6250 Ilirska Bistrica, vsak ponedeljek in petek med 8. in 11. uro ter sredo med 8. in 11. ter med 12. in 16.30 uro. 8. Rok in naslov za vložitev prijave: Prijave s predpisano dokumentacijo morajo prispeti najkasneje 30 dan po objavi javnega razpisa do 14.00 ure, na naslov Občina Ilirska Bistrica, Oddelek za gospodarstvo in finance, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica. Prijave morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako »NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS TURIZEM« 9. Obravnava prijav: Prijave bo obravnavala tri članska komisija, ki jo imenuje župan. Komisija pripravi predlog za razdelitev sredstev, ki ga potrdi župan. Sklep o dodelitvi sredstev sprejme župan v roku 30 dni od odpiranja prijav. Sklep o dodelitvi sredstev se posreduje vsem prosilcem v roku 8 dni od sprejema odločitve. Nepravočasne prijave bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Predlagatelja nepopolne prijave komisija v roku 8 dni od odpiranja prijav pisno pozove, dajo dopolni. Rok dopolnitve je 5 dni od dneva prejema obvestila. Nepopolno vlogo, ki jo predlagatelj v navedenem roku ne dopolni se zavrže. Odpiranje prijav bo 3 dan po izteku roka za oddajo prijav. Odpiranje prijav ni javno. 10. Informacije: Vse informacije v zvezi z javnim razpisom se dobijo na Občini Ilirska Bistrica, Oddelek za gospodarstvo in finance, Bazoviška 14,6250 Ilirska Bistrica ali na tel. 05 -71 41 361. Kontaktni osebi Nevenka Tomšič in Boštjan Primc. TELES 7110102 nežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300,00 SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Boristav Zejnulovič Izdajatelj: “GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Boristav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszio Balzs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jotko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Siene, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak in Aleš Zidar. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 Vse za vaš avto... motorna olja Shell basal izpušni sistemi in katalizatorji ■:yis K A Y A B A amortizerji, 2 leti garancije ...ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 GOSTILNA s prenočišči "Sil* K 1(1 ■ / Ema Deželak s.p. Dolenje.64, S M® Ste Sej—XI—\AA 6254 Jelšane 0)5/71-42-648 Hi IBS gi. : K!..' jjfjjg BOI £3B esimn-» 0©Glim©[l©gJ57 OcgsroBooa Boo proBarodlooOG] dL®o©o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si Upravna enota vam sporoča POENOTENE URADNE URE Cenjene stranke obveščamo, da se z 28. aprilom 2004 prične uporabljati Uredba o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 21/01, 54/02, 31/03 in 18/04), ki med drugim ureja poslovni čas in uradne ure organov državne uprave. Od tega dne bodo vsi organi državne uprave, ki poslujejo na območju občine Ilirska Bistrica, in sicer: - Upravna enota Ilirska Bistrica, - Geodetska pisarna Ilirska Bistrica, - Izpostava davčne uprave Ilirska Bistrica, - Center za socialno delo Ilirska Bistrica, - Pisarna uprave za obrambo Ilirska Bistrica, s strankami poslovali enotno, v okviru uradnih ur, ki so: ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure sreda: od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 17.00 ure petek: od 8.00 do 13.00 ure. Uradne ure po telefonu in elektronskih medijih se zagotavljajo vsak dan v času zgoraj navedenih uradnih ur. Uradne ure Krajevnih uradov Upravne enote Ilirska Bistrica pa bodo potekale: na Krajevnem uradu Knežak: torek: od 8.00 do 12.00 ure, petek: od 8.00 do 12.00 ure; na Krajevnem uradu Podgrad: ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure, sreda: od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 17.00 ure. ... Veljavnost listin po vstopu Slovenije v Evropsko unijo Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo in s tem povezano uveljavitvijo določb evropskih direktiv, bo po 1. maju 2004 nastalo nekaj sprememb tudi na področju upravnih notranjih zadev. Vendar pa naj že na samem začetku povemo, da obstoječe javne listine s področja upravnih notranjih zadev ostanejo v veljavi in jih zgolj zaradi vključitve države v evropsko unijo, ne bo treba zamenjevati. Promet Registrske tablice se bodo po 1.5.2004 prilagodile določilom Uredbe Sveta EU 2411/98 z dne 3.11.1998 in Pravilnika o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil. Po novem bodo opremljene z EU logo-znakom zlato rumene barve na modri podlagi, ki vsebuje razpoznavni znak naše države -SLO in znak EU - dvanajst zvezdic. Sedanje registrske tablice ostanejo v veljavi še naprej in njihova zamenjava ni obvezna. Po 1.5.2004 ne bo več možno naročati starih registrskih tablic, razen v primeru izdaje tretje registrske tablice in v primeru zamenjave registrskih tablic zaradi obrabe. Sicer pa boste lahko zaprosili za izdajo novih registrskih tablic (z EU logo znakom) in pri tem obdržali obstoječe registrske oznake in prometno dovoljenje ali pa se boste ob naročilu odločili tudi za nove registrske označbe, kar posledično zahteva tudi menjavo prometnega dovoljenja. Cene samih registrskih tablic ostajajo nespremenjene. V nobenem primeru se ne sme lepiti EU logo- znaka na obstoječe stare registrske tablice. Prometna dovoljenja ostanejo v veljavi. Po 31.5.2004 se bodo v skladu z Direktivo EU in spremembo Pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil, prometna dovoljenja začela izdajati na novem EU obrazcu. Tako se bodo že izdana prometna dovoljenja morala zamenjati le v primeru spremembe lastništva vozila, spremembe registrske oznake ali drugih sprememb podatkov o vozilu. Na podlagi Direktiv EU se vozniška dovoljenja, kijih izdajajo države članice, medsebojno vzajemno priznavajo, kar pomeni priznavanj e vseh pravic, ki so bile imetniku podeljene v njegovi državi. V primeru preselitve in prijave prebivališča v drugi državi članici, bo omogočena zamenjava vozniških dovoljenj brez opravljanja vozniškega izpita in predložitve dokazila o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo. Pri tem se bodo priznale tiste kategorije vozil, ki jih je imetnik smel voziti z vozniškim dovoljenjem, katerega menjavo zahteva. Tudi na področju vozniških dovoljenj je v pripravi izdelava novega enotnega obrazca, Iti pa bo začel veljati predvidoma sredi leta 2005. Osebne izkaznice in potni listi: Slovenskim državljanom z veljavno osebno izkaznico bo omogočen vstop in prebivanje do 90 dni v vseh državah članicah EU in Evropskega gospodarskega prostora (Islandija, Norveška, Švica in Lihtenštajn ). Potovanje z osebno izkaznico v druge države je mogoče le na podlagi meddržavnih sporazumov. Veljavni potni listi slovenskih državljanov ohranijo še naprej svojo veljavo. Orožne listine: Osebe z bivališčem v RS, ki po slovenskih predpisih posedujejo katero od veljavnih orožnih listin, bodo lahko pri pristojnem organu -na Upravni enoti, podale vlogo za izdajo Evropske orožne prepustnice. Za orožje vpisano v prepustnico, je v nekaterih primerih, ko zakonodaja posamezne države tako določa, potrebno še posebno dovoljenje držav članic EU, ki ga vpišejo kot zaznamek v omenjeno listino. Takšno dovoljenje ni potrebno v naslednjih primerih: - za orožje kategorij C in D, ki ga imajo lovci vpisano v prepustnico in - za orožje kategorij B, C in D, ki ga imajo športniki vpisano v prepustnico, ko potujejo znotraj evropske skupnosti zaradi udeležbe na lovu ali športnem tekmovanju. Pri tem morajo imeti pri sebi ustrezno vabilo, s katerim ta namen izkažejo. Po slovenskem Zakonu o orožju, je v tem primeru v državo mogoče vnesti 3 kose orožja. Za prenos orožja preko zunanjih meja EU, je za osebe z bivališčem znotraj EU, pri vnosu ali iznosu orožja, potrebna orožna listina ali evropska prepustnica in prijava organu mejne kontrole. Zračnega orožja s tetivo, elekričnih paralizatoijev in razpršilcev ni potrebno prijaviti, če jih vnaša posameznik. Za nabavo orožja na ozemlju RS ali znotraj EU kot tudi za vnos novo nabavljenega orožja kategorij B,C in D, točka 1, bo potrebno pridobiti nabavno dovoljenje pristojnega organa in dovoljenje namembne države članice EU ter tudi dovoljenje za tranzit držav članic EU. Pri opravljanju prometa z orožjem mora trgovec za prevoz orožja znotraj EU ali prek zunanjih meja, v vseh primerih pridobiti dovoljenje ter orožje priglasiti na zunanji meji. ... Obvestilo voznikom Po pregledu podatkov v registru voznikov ugotavljamo, da se v naslednjih mesecih predvideva povečano število vozniških dovoljenj, ki jim bo potekla veljavnost. O tem ste sicer prejeli obvestila upravne enote, kljub temu pa vam ponovno predlagamo, da si v izogib predvidenemu čakanju v vrstah, vozniško dovoljenje čim prej podaljšate. NAROČILNICA Snežnik Kot naročnik imate, z redno plačano naročnino: - pravico do brezplačnega, enega malega oglasa, za vsako številko časopisa in - 30% popust pri naročilu osmrtnic in zahval. Naročilnico pošljite na naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, po faxu 05/71 41 124, lahko pa tudi po telefonu na št.: 05/71 00 320 ali na elektronski naslov: sneznik@kabelnet.net IME IN PRIIMEK NASLOV _________________________________ POŠTA __________________________________ DATUM ___________________________PODPIS OBVESTILO ŠD BAS ŠPORT obvešča krajane ll.Bistrice in vasi ob trasi kolesarskega maratona BRKINI 2004, da bodo v nedeljo 30. maja 2004 v času trajanja prireditve delno ali v celoti zaprte naslednje ceste: 1. Popolna zapora odseka Ulice Nikole Tesle od križišča pri Železniškem mostu (Topole) do križišča z državno cesto Il.Bistrica - Podgrad (R2 404 1379) - Lesonit. Zapora je bo od 8,00 do 15,00 ure. Na tej cesti bo štart in cilj maratona. 2. Delna - pomična zapora lokalne ceste Harije - Pregarje (135120) v času od 10,15 do 12,00 ure, ki bo izvedena v času vožnje zaprte kolesarske kolone. 3. Delna - pomična zapora lokalne ceste Pregatje - Tatre (135130) v času od 11,00 do 12,00 ure, ki bo izvedena v času vožnje zaprte kolesarske kolone. 4. Delna - pomična zapora lokalne kolovozne ceste Harije (križišče pri Dedu) - Posrtvica v času od 10,30 do 12,00 ure, ki bo izvedena v času vožnje zaprte kolesarske kolone 5. Delna - pomična zapora lokalne makedamske ceste Šmagur -Posrtvica - Bubec - Zarečje - Il.Bistrica (135100 in 635850) v času od 10,30 do 14,00 ure, ki bo izvedena v času vožnje zaprte kolesarske kolone. 6. Delna - pomična zapora lokalne ceste Tatre - Artviže - Škofije v času od 11,00 do 13,00 ure, ki bo izvedena v času vožnj e zaprte kolesarske kolone. 7. Delna - pomična zapora lokalne kolovozne ceste Tatre - Šmagur v času od 11,00 do 12,00 ure, ki bo izvedena v času vožnje zaprte kolesarske kolone. 8. Delna - pomična zapora lokalne ceste Artviže - Škofije (135130) v času od 11,00 do 13,00 ure, ki bo izvedena v času vožnje zaprte kolesarske kolone. 9. Delna - pomična zapora lokalne ceste od križišča do vasi Barka v času od 12,00 do 13,00 ure, ki bo izvedena v času vožnje zaprte kolesarske kolone. Prosimo vse udeležence v cestnem prometu, naj upoštevajo navodila redarjev in varnostnikov ter s svojimi močmi poskrbijo za varno izvedbo kolesarske prireditve. ŠD BAS ŠPORTIL. BISTRICA HELIOS OB 80. OBLETNICI VEČ ZA VODNJAKE Domžale, 21. april 2004-Poslovni sistem Helios bo letos, ko praznuje 80. obletnico svojega obstoja razširil svoj sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda. Sklad, ki gaje pred sedmimi leti ustanovil Helios skupaj z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo bo letos podprl še več zanimivih projektov. Ob vodnjakih bodo sredstva namenjena tudi osnovnim in srednjim šolam za projektne naloge, ki bodo povezovale obnovljene vodnjake z bivalnim okoljem. Javni razpis, ki sta ga pripravila poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je tudi letos namenjen slovenskim občinam, ki imajo v svojem okolju etnološko zanimive in obnove potrebne krajevne vodnjake. Izbrane občine iz Heliosovega sklada pridobijo del finančnih sredstev za obnovo vodnjaka ter strokovno podporo Ministrstva za okolje, prostor in energijo. V minulih šestih letih je Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda finančno podprl obnovo in revitalizacijo 25 vodnjakov po celotni Sloveniji. Zanimanje občin za finančna sredstva in sodelovanje z omenjenim skladom vsako leto narašča. Prijavljeni projekti občin vključujejo obnovljene vodnjake tudi v razvojne in turistične načrte posameznih lokalnih okolij. Z obnovo vodnjaka občine tudi velikokrat uredijo njegovo bližnjo okolico ali vaški trg ter postavijo klopi za počitek. V letošnjem letu, ko bo Poslovni sistem Helios praznoval 80. obletnico uspešnega delovanja, bodo v sklad, ki se sicer financira od deleža prodaje okolju prijaznih premazov znamk Bori, Tessarol in Ideal, namenili dodatna sredstva. Del sredstev bodo ponudili tudi osnovnim in srednjim šolam v občinah, ki imajo vodnjake, da sodelujejo pri pripravi “vodnih učnih poti” ter tako še dodatno ozavestijo svoj odnos do čiste pitne vode in umestitve vodnjaka v bivalni prostor. S tem pridobi projekt še izobraževalni namen, kar je tudi eden osnovnih ciljev sklada - dvigovanje zavedanja o pomenu vode v človekovem okolju. Finančnih sredstev, ki bodo letos namenjena skladu bo za pet milijonov tolarjev, od tega bo štiri milijone tolarjev namenjeno podpori obnove vodnjakov, milijon tolarjev pa za štiri najboljše zasnove vodnih učnih poti, ki bodo najbolje vključevale obnovljen vodnjak v lokalno okolje. Razpis bo trajal do 21. maja 2004, izbor izbranih vodnjakov oz. občin, ki bodo prejela finančna sredstva bo znan 4. junija 2004. Razpisna dokumentacija in ostali pogoji za sodelovanje so objavljeni na Heliosovih spletnih straneh (www.helios.si). * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: ILIRIKA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA DJ). KOPER 05/672-72-32 SEŽANA 05/734-14-10 AJDOVŠČINA 05/366-14-94 NOVA GORICA 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Vrednostni papirji na Ljubljanski borzi so v zadnjem mesecu doživeli zgodovinske rekorde. Indeks slovenskih »blue chipov«, SBI20, je pridobil dobrih 6 odstotkov in znaša trenutno 4221 indeksnih točk. Za 9 odstotkov so se v povprečju podražile tudi delnice indeksa PIX, ki prikazuje gibanje tečajev delnic investicijskih skladov. Delnice na prostem trgu pa so v povprečju dosegle »le« 3 odstotno rast. V borzni kotaciji so bile v preteklem mesecu najprometnejše delnice Krke, sledile so jim delnice Droge, (kjer pa so prevladovali predvsem svežnji, ki so del zgodbe o združevanju slovenske živilske industrije), Triglava steber 1 in obveznice Slovenske odškodninske družbe 2. izdaje. Očitno ostajajo delnice Krke najbolj priljubljen vrednostni papir. Pridobile so 11 odstotkov vrednosti, 29. marca pa so dosegle naj višji tečaj v svoji zgodovini, 67.312 SIT. Podjetje je Londonska borza vključila v svoj indeks novih članic EU, kamor sta uvrščena tudi Mercator in Petrol. Kdor je hotel v zadnjem mesecu čim več zaslužit, bi moral staviti na delnico Aerodroma Ljubljana. Od kar je prišla na dan novica, da so podpisali pogodbo z Easyjetom, poceni letalskim prevoznikom, je delnica doživela preporod. V mesecu dni je pridobila tretjino svoje vrednosti in nič ne kaže, da se bo tečaj umiril. Povpraševanje po delnici spodbujajo tudi napovedi o trumi tujih gostov, ki naj bi letos obiskala Slovenijo. Najdonosnejše delnice indeksa PIX so bile delnice Zlate monete 1, Modre linije in Maksime ID-a. Vse so pridobile okoli 11% vrednosti. Delnice tako imenovanih investicijskih družb, ki so jih v preteklosti borzniki priporočali zaradi diskonta, počasi že odpravljajo vrzel med tržno in knjigovodsko vrednostjo. Največji ID kotirajo z diskontom, kije že primerljiv s podobnimi družbami v tujini. Smiseln bi bil nakup tistih družb, ki se nameravajo preoblikovati v vzajemne sklade, s čimer bo vlagatelj lahko realiziral del diskonta. Slovenski kapitalski trg drugače še vedno zaznamuje dotok denaija v vzajemne sklade. V marcu so neto prilivi znašali rekordnih 7,2 milijarde, skladi pa so sredstva v upravljanju povečali za 12,4 milijarde. Naložbe skladov so se spremenile, saj so začeli bolj intenzivno vlagati v zunajboizne naložbe (depozite, inštrumenti denarnega trga, obveznice). Tudi upravitelji skladov so očitno ocenili, da trenutni tečaji v borzni kotaciji nimajo veliko možnosti za nadaljnjo rast. Kaj nas torej čaka v bližnji prihodnosti? Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev je devet prošenj za ustanovitev vzajemnega sklada, s prvim majem pa lahko pričakuj emo vstop tuj ih vzaj emnih skladov, ki bodo slovenskim vlagatelj em ponudili vlaganje v tuje vrednostne papirje. Sicer pa raziskave kažejo, daje rast delnic na večjih svetovnih borzah med novembrom in aprilom večja kot med aprilom in oktobrom. Vprašanje je, če to velja tudi za Ljubljansko borzo. Delnice bodo rasle dokler bo pritekal svež denar, pri trenutnih tečajih pa je, bolj ali manj le še vprašanje časa, kdaj bodo glavni povpraševale! po slovenskih delnicah (vzajemni skladi) svoja sredstva preusmerjali preko slovenske meje. Gorazd Belavič ILIRIKA borzno posredniška hiša, d. d. gorazd. bela vic@ilirika. si PODJETJE 2LAK MODERNO IVltHO TEHNOLOGIJO do.o. Svetovanje Servis računalniške opreme Vzdrževanje in postavitev računalniških mrež Prodaja računalniške opreme Postavitev in gostovanje spletnih strani Vse na enem mestu _ Od ponedeljka do petka od 9 do 16! lAflj SONY Canon Microsoft Madd d.o.o. Vojkov drevored 28 Ilirska Bistrica tel.: 05 710 14 98 fax: 05 710 14 99 http://www.madd.si DEmcnm ^ symantec. 041/811 593 Igradbenistvo saftic I SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 kolISter Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 P E Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 AVTODELI ZA RAZNE TIPE VOZIL AVTOPLAŠČI ALU-PLATIŠČA Delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. L. Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 M Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAPIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO kmalu tudi pa NOVA OPEL ASTRA POOBLAŠČENI OPELO SERVIS ORIGINALNI REZERVNI DELI Dve leti garancije M ORIGINALNA DODATNA OPREMA Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 cJb____eJb___cJb____cJLi Trge jL -j G - / d b \ / d L \ / d o C J b__Oj L____C JI? CA? v r? OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica oj1? oj l? cj en H primorje primorje d.d. 5270 ajdovščina vipavska cesta 3 telefon 05 36 90 000 5 • •/i: j.;- % , rj0jj 11': I enota ilirska bistrica mojstrova 20 telefon 05 711 15 50 r-t/A yAPIRNIC4 Bazoviška 19, 05/714-20-77 (posmMoicco ZZ7 ZZJLD tZX W@S(clOE«E IRBIS d. o.o. Koseze 32 c ,-W 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280 05/71-00-281 fax: 05/71-00-285 www.irbis.si info(cx> irbis.si INSTALACIJE I PLIN VODOVOD - PNEVMATIKA OGREVANJE Kovačič Stojan s.p. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 Naredimo hitro, kvalitetno in ugodno !!! PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si % X, AVTOPREVOZNISTVO Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 IOan Uutai 18^' KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič S.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tei.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK P0NEDELIEK/SREDA/PETEK 12-19 TOREK/ČETRTEK 7-14 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! S TV GALEJA RC - Turistično informacijski center Ilirska Bistrica Gregorčičeva cesta 2 6250 Ilirska Bistrica tel.št.: 05/710 13 84 e-pošta: center. razvojni@siol. net Kolecfar prirejitevza maj 2004- kaj kje Mdj orqanizator Informacije naravna in kulturna ■ ■’ v -V.. ■ sM dediščina Ogled gradu Prem (stalna razstava prazgodovinskih gradišč) grad Prem vsakdan TIC ilirska Bistrica 05/7101384 05/7147400 Ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja nekdanja Ljudska šola Prem vsakdan TIC Ilirska Bistrica 05/7101384 05/7147 374 Ogled muzejsko urejene pomožne poste Pri poštarjevih v Harijah Harije št. 16 po dogovoru Alenka Penko 05/7100360 05/7101366 Ogled učne poti na Goliče Jelšane po dogovoru Osnovna šola Jelšane 05/788 5001 Ogled Bednikovega mlina v ll.Bistrici Ilirska Bistrica (plač) po dogovoru Turistično društvo ilirska Bistrica 05/7145 280 SKČonia ... •• > Bridge kluba Ilirska Bistrica in Postojna gostilna Valenčič Ribnica vsak ponedeljek ob 18.00 Bridge klub ilirska Bistrica 05/7145 280 05/753 05 55 Srečanje numizmatikov Picerija Pič Boy Ilirska Bistrica 23.maj od 9.00-12.00 Primorsko numizmatično društvo ll.Bistrica 05/7142 639 kultura - ■ =■» -■ V • • vV - V Zaključna prireditev »Naša pomlad« Dom na Vidmu ilirska Bistrica 13.maj 2004 ob 18.uri JSKD ilirska Bistrica 05/7110090 Predstavitev zbirke »Stopinje« grad Prem 23. maja 2004 ob 17.uri ZKD ilirska Bistrica Literarno društvo ilirska Bistrica 05/71100 90 23.0bčinska revija pevskih zborov OŠ Kuteževo 30.maja 2004 ob17.uri ZKD ilirska Bistrica 05/7110090 Ure pravljic Knjižnica Makse Samsa ilirska Bistrica vsak torek in četrtek Knjižnica Makse Samsa ilirska Bistrica 05/7144188 <7 ksba NČ- . r . , •, ^ /, •• • Letni koncert Pihalnega orkestra ilirska Bistrica Dom na Vidmu 22.maj 2004 ob 19.uri Pihalni orkester Ilirska Bistrica 041/421210 dediščina : • - . Shod ob godu sv. Florjana Dobrepolje 9.maj 2004 ob 15.uri Društvo sv. Flor ja na Dobrepolje 05/7144 064 I .... ' : . , - ... • Kolesarski maraton Brkini 2004 po Brkinih 30.maj 2004 od 10,ure dalje Športno društvo Bas šport ilirska Bistrica 031/688 621 Informacije, ki jih želite objaviti v koledarju prirecjitev, pošljite do 18. v mesecu na zgoraj navedeni naslov. pripravila: Mojca Memon svetovalka v TIC-u P RO-1 OMd" Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158 * RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV ■ TOM +0% K MONTAŽA u ecra prodaja ^ - 1 m EMILSMAJLA^s.p. i SHodgrajsCSip 6250;Ilirska Bistrica GSMsCMI/566-985 llirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 ono Last Minute Center® www.lastminutecenter.si »AKCIJA 1=2« Last minute center Ilirike turizem je za vas pripravil posebno ponudbo »Akcija 1=2«. »Akcija 1=2« pomeni, da počitnice plača ena oseba, druga pa letuje brezplačno. Z Last minute centrom Ilirike turizem v dveh tako potujete po polovičnih cenah. Akcije 1=2 smo oblikovali v sodelovanju s slovenskimi toplicami in hoteli. V času od 25.06. do 02.07.2004 izkoristite posebno akcijo Last minute centra llirika turizem in si privoščite počitnice za dve osebi v Rogaški Slatini. Rogaška Slatina je kraj, ki ga že stoletja obiskujejo iskalci dobrega počutja in blagodejnih učinkov edinstvene mineralne vode, njenih mineralov in še posebej magnezija. Njeno največje bogastvo so že stoletja znani vrelci mineralne vode. Cena štiridnevnega paketa 1=2 je 54.000,00 SIT v Grand hotelu Sava 4* oziroma 50.400,00 SIT v Hotelu Zagreb 4*, cena sedemdnevnega paketa 1=2 pa 88.500,00 v Grand hotelu Sava 4* oziroma 82.200,00 v Hotelu Zagreb 4*. V ceno paketa je vključeno 4 ali 7 nočitev s polpenzionom, neomejena uporaba termalnega bazena, turške in finske savne, neomejena uporaba fitnessa, jutranja gimnastika, vodna aerobika, joga, TUI - NA masaža (20 min), aromaterapija (20 min) in animacijski program. V mesecu maju sta Last minute center Ilirike turizem in Motel Kapelski hram 4* za vas pripravila 7-dnevni paket prekmurske kulinarike. Za samo 39.900,00 SIT (1=2)vas bodo vsak dan postregli z eno tipično prekmursko jedjo, degustirali boste božična in ledena vina, ob odhodu pa vam bodo podarili 6 buteljk vina. Motel Kapelski hram ima tudi lasten bazen, kjer se boste lahko neomejeno kopali, paket pa vključuje tudi 3x3 ure kopanja v Radencih. Aktivne počitnice pa lahko preživite v mirnem in urejenem okolju. Last minute center Ilirike turizem in hotel Ribno pri Bledu 4* sta v času od aprila do oktobra pripravila akcijo 1=2 za samo 34.900,00 SIT. Dvodnevni paket vključuje 2 polpenziona, obisk finske savne, obisk masažne kopeli, izposojo gorskih koles za 1/2 dneva in dve uri igranja tenisa na peščenih igriščih ob hotelu. Bližajo se že tudi poletne počitnice in brezskrbno uživanje ob morju. Oglasite se v Last minute centru Ilirike turizem v Ilirski Bistrici ali pa nas pokličite na telefonsko številko 710 0110 in poiskali vam bomo najugodnejše počitnice. Nudimo vam tudi plačilo na 12 obrokov. F NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM 1 Last Minute Center, Ilirike turizem in Snežnik, vam podarjata 7-dnevno letovanje na hrvaški obali | od 26.6.-3.7.2004. Aranžma vsebuje: | Polpenzion v Fortuna hotelu 3* za eno osebo v dvoposteljni sobi. | Kateri je Fortuna hotel in kje je? Last Minute Center v sodelovanju z i organizatorjem letovanja na Hrvaškem vsak teden določi tri do pet hotelov. W Cena teh hotelov je bistveno nižja od cene v katalogu. Fortuna hoteli se I spreminjajo, izbrani so med hoteli v letnem kataalogu, zagotovljena pa ‘ I je njihova kvaliteta v skladu s katalogom. Izbrani Fortuna hotel bo lociran I | v Istri ali otokih kvarnerskega zaliva. | Odgovorite na zastavljeno vprašanje, in si prislužite počitnice, ki jih | | pokalnjata llirika turizem d.o.o. in Snežnik. i Odgovor in svoje podatke pa pošljite na dopisnici na naslov: Snežnik, Za i , počitnice Ilirike turizma, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Žrebanje bo 15. junija 2004. Ime nagrajenca bo objavljeno v julijski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti. I I Fortuna hotel 3*, ki ga poklanjata llirika turizem in Snežnik je: i a.) v Egiptu b.) v Sloveniji c.) na Hrvaškem Ime in priimek:_____________________________________________ Ulica, hišna številka: _ Poštna številka, kraj: Podpis:_______________________ Davčna št:________________________________ Nagrada ni izplačljiva v gotovini. Nagrada ni prenosljiva. NIHČE NI POPOLN ! t o < < o o en Q_ o GO Z O o en < z: ž Q < O 0_ co o < o LU > O H 3 CL 3 < z: m o o x 5 CO > t o D. 0 01 O < < O O en o_ o x: co TRGOVSKI CENTER MIKOZA ILIRSKA BISTRICA TEL.: 05/71 00 615 05/71 00 616 GSM: 031 / 339 256 »FRIENi c. r ._________________ SONV ERICSSON T630 V + FOTOAPARAT SONV ERICSSON T230 _____ NON-STOP @xo) QS3