TRST, sreda 30. julija 1958 Leto XIV. . št. 180 (4025) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini T<9. št. 37-338 — ' : ‘ ~" rELEFON *3-*0« IN »«-«3* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA 9 21 — ^GLASOV: Za va l , , -UUca S- PelUco 1-H- — Tel. 33-83 - OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18 - Tel. 37-338 - ' CENE m vlS,ne v strini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 Ur. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir—Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: lemo 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekočt račun pri Komunalm banki v Ljubljani 600-70/3-375 Tasso1 Hruščeva va izjava o tolmačenju pisma Eisenhowerju, Mac Millanu in gen. De Gaullu Eisenhower pripravlja «kratek» odgovor - Mac Millanov odgovor pred petkom - Francija ni menjala stališča, vendar pa ne nasprotuje sestanku v okviru Varnostnega sveta a Tass je objavila »aten • j -------------------------j- —j--------- izjavo, V a ki Vč£ ’ ■ ?° zahodni komentatorji, ki so tolma- laim in ^jisnja P'sr-la Hruščeva Eisenhowerju, Mac Mil-Sestanirn ■ <^'a.ullu v smislu, da HrušceV nasprotuje tloo siDv^najVlsji'11 v olcviru Varnostnega sveta, dejan-razumeli pisma Hruščeva. vietsiro Javlla. da je So- hprotuje, da b' ^°skviarn0S*neEa sve*-a b''“ v H?Udi' ^lika sv°jimi ^Ificea ?reds.tavnik Foreign ,1;j. izjavil, da se bo Hritanija posvetovala '■ zadnv1' zavezn'ki v zvezi S Fra !m Pismom Hruščeva. zače?i0 'e Ve'ika Britanua tldPraviia posvetovanja, da bi eoSk0 .1 nes°glasja med fran-v Zvezi0 anS'oameriško tezo v zvezi S konterenco. S tem mi«ister britanski zunanji iel danes f6lWyn LIoyd sprc-bilta nnti anc°skega odprav- b° brit i0!-. Zvedela je, da vu ^ski odgovor Hrušče- ^roče ^tkom Ce,n v Moskvi še pred Sei ha bo Parlament od- *,r*tansk«°CItnice- Verjetno bo haj a vlada Varn k°nie the: avi predlagala, renca v okviru gUsta ~Ba 5Veta skliče 11. 8ib Srile5kih p°litičnih kTO-'bhenjem6 -ftriniaio n°Poj z ptavij0 .Svilnih Iist0Vi kj °*aiem i,3 ■ z "astalim po-!!ania kn^fmi'a m°žnost skli-b° Mi erfDce. Zatrjujejo, bdgov0l.u ° 'an v svojem n v*ada SP°Z0Čil. da angle-«emh svetu 'S dati Varnost-* določi 0,bejeno nalogo, Pa da post°Pek sestanka, prašani nrazpravlja o bistvu angl®žkih nje8a vzhoda. V hrapričanj pt>btičnih krogih so T pdeianska b° d° k°Afe' *Uly d» Co*k, ah.ieeaU ^a ie Predstavnik je še v^i,nistrstva irjavil, prišlo. vedno h . e vlarl« “*nenje tran-^višjijj v da konferenca s! !,'Veta ne° i^lrU Varnostne- «ZadtU n°bene' a dr.,r še dalje sts i* !i““ »nSv"'r“ “Siji««* hod bih PO eddOVOlj"a Z3radi k Pitni dri med za- kotično, drzrami. Ujavi! "e k,a.nc°ske vilaJe po mnenju k .tirati v Had* P resen« m>rnem Potrebno div ozračju ne- sena , tl Q jv. ^PC8.Š^riia 2.,“ »M V«"« WASHINGTON, 29. — Uradni program Fanfanijevega bivanja v Washingtonu se je danes pričel z obiskom podpredsedniku Nixonu. Pri njem se je ustavil kake četrt ure, potem ga je pa Nixon predstavil senatu, ki je bil zbran na' Plenarni Se—^'poljedelskemu ministru seji. V svojem kratkem go- v yoru je Fanfani dejal, da ni prinesel nikakega točnega načrta za rešitev problemov Srednjega vzhoda. Pripomnil je, da ni stvar države, ki ne razpolaga z vsemi sredstvi za uresničenje načrtov. formulirati in predlagati dokončne načrte. Podčrtal pa je, da je Italija zaradi svojega poznavanja problemov Srednjega vzhoda in pa zaradi tega, ker nima Kakih posebnih interesov na tem področju, lahko na razpolago s svojo pomočjo za rešitev teh problemov. Pozneje je Fanfani odšel v Belo hišo, kjer je njemu na čast predsednik Eisen'hower pripravil kosilo. Predsednik je Fanfaniju predstavil vse ministre ter druge funkcionarje. Po kosilu je bil razgovor, ki, je trajal približno eno uro in ki se bo jutri nadaljeval. Od Eisenhowerja je odšel italijanski ministrski predsednik v zakladno ministrstvo, kjer je imel približno enourni razgovor z ministrom Andersonom. Tudi razgovor z državnim tajnikom Dullesom, ki je sledil je trajal približno eno u-ro. Fanfani pa je potem odšel Bensonu Zvečer je bila večerja v i-talijanskem veleposlaništvu. U-deležile so se je vse važne a-meriške politične in vojaške osebnosti. Jutri dopoldne bo imel Fanfani razgovor s predsednikom Eisenhowerjem, nato bo sledila tiskovna konferenca, popoldne pa zopet razgovor z Dullesom ter nato večerja v njegovi rezidenci. Londonski Foreign Office je uradno sporočil, da je Mac Millan predlagal Fanfaniju, naj na povratku iz Amerike o-bišče London. Fanfani je vabilo sprejel in bo prišel v London v petek zjutraj. Odpotoval bo naslednjega dne. V Londonu so na splošno z zadovoljstvom sprejeli vest o prihodu Fanfanija. RIM, 29. — Notranji minister Tambroni je danes v poslanski zbornici govoril več kot uro in četrt, ko je odgovarjal na razne interpelacije v zvezi s prepovedmi manifestacij za mir in s surovimi nastopi policije v raznih primerih. Pri tem je večkrat uporabljal take izraze, da se je moral pozneje sam popravljati. Dejal je n. pr., da so bili med demonstranti v Rimu «najslabši in najbolj nevarni že predkaznovani tipi, delo- dejstvu, da je bilo med de- ni rzneži, nasilneži, roparji in tatovi, ki so že bili obsojeni, brezvestni izkoriščevalci iz najbolj zloglasnih predelov mesta«. Take in druge Tambronije ve govorniške cvetke so se-veda povzročile razumljivo reakcijo pri komunističnih in socialističnih poslancih. V dvorani je nastal tak hrup, da je celo Tambroni prenehal govoriti in sedel, češ da v takem vzdušju ne more nadalje, vati. Končno je predsedniku Lc-oneju uspelo vzpostaviti red iri Tambroni je nadaljeval. Po jasnil je, da z »zloglasnimi predeli« mesta ni mislil na ubogo ljudstvo, ki je prisiljeno tam prebivati v zelo slabih razmerah, čeprav je drža-va V zadnjih petih letih mnoge naredila, pač pa so ti okraji zloglasni zaradi zločincev in nasilnežev, ki tam delujejo. (Ze sam obstoj teh predelov mesta pomeni obtožbo pioti oblastem, ki niso bile sposobne rešiti vprašanja brezposelnosti ter stanovanj. To, kar je Tambroni omenil, da je vlada naredila za te ljudi, pa ne gre preko okvira dobrodelnosti). Tambroni je med drugim od. govoril tudi tržaškemu poslancu Vidaliju. Izjavil je, da so imela zborovanja, ki so bila napovedana v Trstu za namen očitno politično špekulacijo s Srednjim vzhodom. Zborovanja pa so se potem v redu vršila v zaprtih prostorih. Ob IHIIHHIHHHHHHHIHHIHIHHIIHIHIHHIHIIIIHIIIIIIIHHinilHHHHIHHHHIIHHIHHHHHIHHHHIIimilllllHHHIIHIimHIIMHIHHHIHHIIHHHIIIIIHI Zopet živahnejši položaj v Libanonu Atentat na Sami Solha ni uspel Bodo jutri volitve predsednika ? Pri atentatu na ministrskega predsednika je izgubilo življenje več oseb - Opozicijski program za novega predsednika zahteva takojšnji umik tujih čet BEJRUT, 29. — Libanonski I te vesti izkazale kot netočne. ministrski predsednik Sami Solh je danes komaj ušel smrti, ko je bil nanj napravljen atentat na cesti, ki vodi od njegove vile v hribih v Bejrut. Predsednikov avto bi moral peljati mimo nekega starega tovornega avtomobila, ko naj bi eksplodirala bomba. Toda zgodilo se je, da je bomba eksplodirala trenutek prej, ko je namreč mimo tovornega avtomobila vozil neki dru-ki avto iz Sami Solhovega spremstva. Vse osebe v tem avtomobilu — bilo jih je 4 ali 5 — so bile ubite; tudi neki motorist iz spremstva je pri atentatu našel smrt. Predsedniku Sami Solhu se ni dogodilo kaj posebnega, tako da je lahko potem nadaljeval vožnjo v Bejrut. Po atentatu je libanonska vlada sklenila, da ne bo 3l. t. m. predsedniških volitev, če vojska pod poveljstvom generala Sehaba ne uspe uničiti upornikov v prestolnici. Raznesle so se tudi vesti, da je bil napravljen atentat na ameriškega poslanika v Libanonu, vendar so se potem Danes je bil general Sehab na generalnem štabu ameriških sil v Libanonu. To je prvi obisk poveljnika libanonskih čet pri ameriškem generalnem štabu. Čeprav po omenjenem vladnem sklepu sedaj zopet ni jasno, ali bodo v četrtek predsedniške volitve ali ne, se vendar vedno bolj navaja ime Sehaba kot tistega kandidata za predsednika, na katerega bi v glavnem pristale razne politične skupine. Zdi se. , da Še-hab, ki doslej ni kazal nikakega navdušenja za predsedniško mesto, postavlja tudi neke pogoje: da se vsi protikandidati umaknejo, da ve obe dve sprti stranki javno izrečeta zanj, da se mu zagotovi široka večina med 66 poslanci. Opozicija je sestavila program, ki bi moral po njenem mnenju biti program vsakega predsednika republike, ki bi hotel združiti vse Libanonce. Ta program, ki ponovno poudarja nekatere že znane zahteve opozicije, zahteva takojšnjo odstranitev tujih čet iz dežele ter povratek k politiki nevtralnosti in sodelovanja z arabskimi državami. Opozicijski program zahteva nadalje revizijo ustave, da se omogoči uvesti demokratično-parlamentarni režim. Nadalje je v programu zahteva po e-naki razdelitvi javnih služb med krščansko in muslimansko skupnostjo. Število poslancev naj se poveča na 120. Končno naj se objavi splošna amnestija za upornike ter njih zopetna postavitev na njihova mesta. Oblasti v Bejrutu so izdale odlok, da se vsem članom libanonske poslanske zbornice prizna parlamentarna imuniteta še 48 ur po izvolitvi novega predsednika republike, ki je načelno določena za četrtek. Ta odlok naj bi omogočil udeležbo pri volitvah tudi petim opozicijskim poslancem, proti katerim je bil izdan zaporni nalog. Baje je to noč ali davi zgodaj nad glavami amerišk;h iimarines« na področju prista ništa in pri rezidenci butanskega veleposlanika letelo nekaj krogel. Ameriški vojaki na strele niso odgovorili. monstracijami priprtih tudi nekaj parlamentarcev, pa je Fanfani dejal, da bi bilo želeti, da poslanci no bi oili več na čelu demonstracij. Ro govoru noi ranjega ministra so odgovorili nekateri od poslancev, ki so bili vložili interpelacije. Socialist Vec-chietti je poudaiil neustavnost navodil, ki jih je prejela policija. V senatu je obrambni minister Segni zaključil debato o svojem resoru. Napovedal je med drugim povišanje izdatkov za vojsko; dejal je da so ti izdatki v Italiji v primeri z drugimi državami preveč niz-, ki. Glede izstrelišč za rakete pa je izjavil, da Italija ne more lastne obrambe oropati sredstva za oborožitev, ki je potrebno za integriteto države. S tem je Segni priznal, da bodo izstrelišča za rakete v I-taliji kmalu postavljena. Glavni odbor KD, ki je bil sklican za soboto in nedeljo, se bo sestal mogoče v ponedeljek. To zaradi tega, ker se bo Fanfani nekoliko pozneje vrnil, kot se je računalo. Na svojem povratku iz ZDA se bo namreč ministrski predsednik ustavil v Londonu na razgovoru 'z Mac Millanom. ««------- Robens za združitev italijanskih socialistov v eno stranko RIM, 29. — Saragat je danes dopoldne sprejel britanskega laburističnega poslanca Roben-sa, s katerim sta imela prisrčen razgovor. Popoldne se je Robens sestal z Zagarijem, voditeljem socialdemokratske levice. Zagari je potem povedal, da se je Robens zelo zanimal za položaj italijanskega socializma ter v interesu evropskega socializma, zaželel združitev italijanskih socialistov » eno samo stranko. Naser za konferenco afriških in azijskih držav KAIRO. 29. — Kairski radio javlja, da je predsednik Naser poslal pismo v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu etiopskemu cesarju Haile Selassiju. Predstavnik stalnega tajništva konference afriško - azijske solidarnosti v Kairu je potrdil, da je Naser zaradi resnega položaja na Srednjem vzhodu predlagal nujen sestanek zunanjih ministrov afriških in azijskih držav. Diplomati Združene arabske republike so dobili nalogo, da se posvetujejo pri afriških in azijskih državah, kateri kraj in dan bi bil najbolj ugoden za plenarni sestanek zunanjih ministrov. Na tem sestanku bi predlagali datum za sklicanje druge bandunške konference. ki naj bi bila v Kairu. RIM. 29. — Tajnik CGIL No-vella se je vrnil v Rim iz Piage, kjer je bil na izrednem zasedanju izvršnega odbora Svetovne sindikalne zveze. Zasedanje je bilo posvečeno vprašanjem Srednjega vzhoda. fa Makariosa ter protestira proti množičnim aretacijam ciprskih Grkov. Atenska agencija javlja, da bo 31. julija zborovanje svetovalcev ciprske Etnarhije pod predsedstvom Makariosa. Poleg drugega bodo govorili tudi o možnosti, da se obrnejo na. Varnostni svet. Britanski minister za kolonije Lennox .- Boyd je danes v poslanski zbornici izjavil, da londonska vlada ne more dovoliti povratka nadškofa Makariosa na Ciper, čes da bi njegov povratek ne imel pomirjevalnega učinka. Notranji minister Butler pa je izjavil, da še ni bilo mogoče organizirati konference med Mac Millanom ter ministrskima predsednikoma Grčije in Turčije o bodočnosti Cipra. -—«» ----- Bagdadski pakt-orodje ZDA za nove vojaške intervencije Uradno poročilo poveličuje napad na Libanon in Jordanijo - Sedeš pakla bodo prenesli v Ankaro ? - Ostri napadi egiptovskega tiska na Dullesa WASHINGTON, 29. — Jugo-slovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je poslal ameriškemu državnemu tajniku Dullesu pismo, v katerem obrazlozuje stališče jugoslovanske vlade do položaja na Srednjem vzhodu. To je danes izjavil jugoslovanski odpravnik poslov v Washingtonu. Na vprašanje, ali je jugoslovanska vlada naklonjena sestanku najvišjih v okviru Varnostnega sveta OZN. da prouči položaj na Srednjem vzhodu, je odpravnik poslov odgovoril, da je potrebno sprejeti vse ukrepe, da se ta v.a-deva, čimprej uredi. '. Izjava o dogodkih v poljskem samostanu Jasna gora VARŠAVA, 29. -— Državni pravdnik puljske republike Andrej Burda je nocoj objavil izjavo, s katero odgovarja na obtožbe kardinala Višinskega, da je poljska policija s silo vdrla v samostan Jasna gora in zaplenila verske publikacije, katere je državna cenzura že odobrila. Izjava državnega pravdnika pravi, da so bili zaplenjeni manifesti, ki so bili objavljeni brez dovoljenja centralnega urada za nadzorstvo nad tiskom, in dodaja, da so »nekateri elementi razširili lažne in potvorjene vesti o delova-niu državnega pravdnika. Proti takim elementom bodo sprejeli ukrepe, ker širijo informacije, ki lahko škodijo državi«. Poročilo ugotavlja, da je posebni zavod v Jasni gori, ki objavlja pridige škofov in katekizme, »ignoriral« opozorila, da tiska material, ki ga ni odobril centralni urad za nadzorstvo nad tiskom. «Dne 21. junija so izvedli preiskavo v prostorih tega zavoda in so zaplenili večje število teh dokumentov. Mnogi od teh dokumentov so publikacije protidržavnega značaja, naperjene proti državnemu redu, in ugotoviti je treba, da je ta zavod imel sedež v samostanu Jasna gora, s čemer je skušal prikriti svoje nezakonito delovanje.# LONDON, 29. — Nocoj so v Londonu objavili končno poročilo o zasedanju ministrov bagdadskega pakta. Poročilo pravi da so se ministri ki so se udeležili sestanka, spoiazu-meli, da bi bilo treba »boriti se proti neposrednemu napadu z vsemi zakonitimi sredstvi vštevši z akcijo Zdiuž-mili narodov«. Izjava pravi dalje, da so u-deleženci zadovoljni zaradi na. gle intervencije Velike Britanije in ZDA v Jordaniji in Libanonu, ki da je bila izvršena na poziv zakonitih vlad teh dveh držav. Končno so člani ministrskega sveta bagdadskega pakt sklenili, da bodo ohranili tesne stike med seboj, da uresničijo namene zavezništva in »okrepijo svojo sposobnost u-pirrti se neposrednemu ali pu srednemu napadu«. Na zaključni seji sveta mini strov so poslušali poročila gospodarskega odbora, protipre-vratnega odbora in odbora za povezavo. Medtem ko se je delo sveta ministrov končalo, se še nadaljuje delo vojaškega odbora. Predstavnik Foreig.i Officea je nocoj izjavil da se bodo prizadete prestolnice po/neje sporazumele o delu in kraju prihodnjega sestanka sveta. Noben sklep ni bil še sprejet glede morebitnih sprememb v organizaciji pakta. Irak je še vedno elan pakta; če se hoče umakniti, mora to »poročiti šest mesecev prej. Glavni tajnik pakta, iraški predstavnik Kalidi, je sedaj »na dopustu«. Izjavljajo, da ga bo nadomestil Pakistanec. Tajništvo pakla bo začasno ostalo v Londonu, do mneva pa se, da bo nov sedež organizacije v Ankari. \ Londonu se je zvedelo, da so se vlade, ki so bile zastopane na sestanku sveta oag-dndskega pakta, sporazumele o skupnem stališču glede, priznanja nove iraške vlade ki naj bi jo prej ali slej priznali Vendar pa ni bil sprejet noben dokončen sklep. Za sedaj so sklenili, »od blizu proučevati obnašanje bagdadske vlade in določiti svoje dokončno stališče«. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da sedaj proučujejo vprašanja priznanja nove iraške vlade Dodal je, da ne ve, kdaj bodo sprejeli zadevni sklep. Na zadevno vprašanje je odgovoril, da ZDA ne mislijo blokirati i-raškega imetja v ZDA, in da je to imetje neznatno! Državni tajnik Dulles, ki se je danes vrnil v Washingtoii, pa je izjavil, da bo tesnejša pridružitev ZDA bagdadskemu paktu okrepila «zaupanje in moralo« Pakistana, Irana in Turčije. V zvezi z izjavo, ki jo je včeraj podpisal skupno s predstavniki Pakistana, Irana. Tur. čije in Velike Britanije, je Dulles izjavil, da je tesneje pridružil ZDA tem štirim članom bagdadskega pakta. «V tem trenutku se nočemo pridružiti vsem državam bagdadskega pakta zaradi negotovosti glede stališča Iraka. Toda kar se tiče drugih cjržav, smo prevzeli enako obveznost, kakršno so oni prevzeli med seboj na podlagi pogodbe.« Dejal je, da je to »važen korak«, ki da krepi zaupanje treh držav severnega pasu ki so Pakistan, Iran in Turčija. Dulles je tudi izjavil, da je imel «koristne razgovore« z vo. ditelji Zahodne Nemčije. Egiptovski tislč danes ostro napada Dullesa. »Al Gumhur-ilje krvi. Dejstvo, da zahodu* IHHHIIHIHIIIIItHIIIIIIHHtHIHIHHHHIHHHHHItlltllHHIHHHHIHIHHHHIHHIIItlHHHHHIHHHIt Po ‘Miirvillovem razgovoru z Adenauerjem BONN IN PARIZ BOSTA PRIZNALA IRAŠKO REPUBLIKANSKO VLADO To se ho zgodilo inorda še ta teden BONN, 29. — Francoski zu-1 lita, ni bil pa določen datum nanji minister Couve de Mur-1 za sestanek. Novo bagdadsko ville je prišel danes zjutraj v Bonn, kjer se je razgovarjal z Adenauerjem in von Bren tanom. Popoldne se je z vlakom vrnil v Pariz. O razgovorih, ki jih je fran. | coski minister imel z Adenauerjem in von Brentanom sc objavili naslednje poročilo »Francoski zunanji minister je imel 29. julija razgovor z zveznim ministrom za zunanje zadeve. Razgovor se je nadaljeval v rezidenci zveznega kanclerja, ki je ministra pridržal na kosilu. Med razgovori, ki so bili posvečeni proučitvi mednarodnega položaja, so pregledali razna vprašanja, ki nastajajo s' krizo na Srednjem vzhodu. Razgovori, ki jih je imel Couve de Murville s kanclerjem Adenauerjem in s von Brentanom, so omogočili, da se ponovno ugotovi podobnost pogledov med obema vladama, katerih odnosi temeljijo na tesnem sodelovanju na vseh področjih in se zelo ugodno razvijajo.« Vladni predstavnik j* v ztezi s tem poročilom med drugim izjavil: »Med razgovori se ni omenila možnost, da bi Francija imela vlogo predstavnika evropskih držav na morebitni konferenci najvišjih. Kar se tiče sestanka De Gaul-le-Adenauer, ga obe strani že- vlado je treba čimprej mogoče priznati in morda že v tem tednu. Za sedaj bo dovolj poslati v Bagdad oprav-nika poslov. Adenauer bi bil naklonjen, da bi sestanek Varnostnega sveta, ki bi proučeval krizo na Srednjem vzhodu, bil v Ženevi namesto v ZDA « Po razgovoru s francoskim zunanjim ministrom je Adenauer izjavil, da je bil sesta- ja« piše, da je Dulles «norec na svobodi, ki bi ga morali zapreti med najbolj nevarne norce. ZDA. bi napravile zelo dobro, če bi si izbrale normalnega človeka za zunanjega ministra«. »Al Abram« pravi, da Dul-lesu «uga.jajo tisti arabski nacionalisti, ki povezujejo svoje države v pakte, se pridružujejo povorkam sužnjev in sprejemajo ukaze od velikih prestolnic, kakor so kralj jordanski Husein, libanonski predsednik Samun in general Nuri Es Said«. »Dulles,« nadaljuje list. »očitno misli, da ljudje, kakor so Samun, Husein, Su-hravardi (bivši pakistanski ministrski predsednik), Nuri Es Said ali Abdul llah predstavljajo arabski nacionalizem. Vi ne veste ničesar, gospod Dulles. Zato ste spremenili ZiDa v otok, ki ga obdaja sovraštvo.« *»------ Irak priznal LB Kitajsko BAGDAD, 29. — Iraški ministrski predsednik Kasem je dejal v intervjuju moskovski »I ravdi«; »Odločeni smo bra- dižave ne priznavajo naše vl»-de, nas ne skrbi. Ker nimamo napadalnih načrtov nasproti drugim državam in ker spoštujemo politične režime ostalih držav, smo prepričani, da bodo končno vendarle vse dr-Žcve priznale iraško revolucijo, ki jo je hotelo ljudstvo.* Na vprašanje, kakšni so nameni nove začasne ustave, ki je bila objavljena 26, julija, je Kasem izjavil- »Zajamčiti hočemo resnično svobod n ljudstvu in začasna ustava piedstavlja prvi korak na tej poti.« O eventualnih trajnejših vezeh med iraško republ-ko in ZAR je Kasem dejal, da odločitve ‘o tem ne more sprejeti en sam človek, temveč vse ljudstvo. Gotovo pa je, da je veliki arabski državi usojeno, da postane zgodovinska realnost, toda prej je še treta, da se države, ki ,io duhovno sestavljajo že od nekdaj, mvobodijo na poti socialnega napredka. Neki sirski vladni predstavnik je izjavil tisku, da se bodo, brž ko bo mogoče, pričeli pogovori z iraško vlado o trgovinskih in gospodarskih od-ncsih med Sirijo in Irakom. .... , , Radio Peking je sporočil, niti svojo republiko do zad- da je nova ;raška vlada pri- r.jega vojaka, do zadnje kap-1 znala vlado LR Kitajske. IIIIIMIttMMIMIMIItllltllHIItttlllllltMItatlltllttllltaillllllttlltllllllll III tllltltllllllllllltlllllltlf MIMI Nova Titova pisma o Srednjem vzhodu Komentarji v Beogradu o ameriški zavlačevalni taktiki (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Kazvoj (iogi/dkov v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu in zavlačevanje sestanka na najvišji stopnji kažeta, kako upravičene »c bile slutnje miroljubne javnosti, da nevarnost, ki grozi miru zaradi blokovskih na-sprotij. prestiža in izkoriščanja nastalega položaja v propagandne namene, ne bo’ tako lahko odstranjena. Medtem ko je še pred dnevi kazalo, da so se pogledi velikih sil približali da je doseženo načelno soglasje o sestanku, na katerem bi razpravljali o položaju na Srednjem vzhodu in preprečili poslabšanje, je zavlačevalna taktika ZDA pripeljala do o-stre reakcije predsednika sovjetske vlade, dn zaostritve to. na ti medsebojnem dopisovanju, do oddaljevanja pogledov prav v it, nutku, ko ie kazalo, da je sestanek samo vprašanje dni. Miroljubna svetovna javnost se z zaskrbljenostjo sprašuje, kaj je pravi namen raznih manevrov, da se sestanek najvišjih zastopnikov čim bolj zavleče. Mar je res edini cilj zavleči sestanek, dokler se položaj v Libanonu po volitvah novega predsednika republike ne stabilizira, nakar bi se ameriške čete umaknile in bi s tem odpadla sploh potreba sestanka ter bi na ta način pobuda Hruščeva ostala brezpredmetna? Toda zakaj se pošiljajo nove čete in material na Srednji vzhod, ko se ve. da so bili ie prvi kontingenti nepotrebni, ker Libanonu in Jordaniji ni grozila nobena ne varnost od zunaj? Mar vse to ne dokazuje, da so upravičene slutnje, da ima zavlačevanje a cilj pridobiti čim več časa in medtem nakopičiti sredstva, da se zagotovi bliskovit napad na Irak. zato da bi se vzpostavilo prejšnje stanje. Nemogoče je, da se odgovorni krogi ne zavedajo, da to ne bi pomenilo vzpostaviti prejšnje stanje, temveč povzročiti splošno katastrofo. Jugoslovanska vlada budno spremlja vse, kar je v zvezi s položajem na Srednjem vzho. du. Predsednik republike mar. šal Tito je neutrudljiv v svojih naporih in izkoristi v sako priložnost, da z odgovornimi činitelji prijateljskih držav izmenja misli o mednarodnem položaju. Tako je v okviru pa svetovanja z voditelji posameznih držav in vlad v zvezi < dogodki na Srednjem vzhodu poslal le dni nova pisma predsedniku vlade. Burmanske unije nek «eden najbolj iskrenih« in | v Nuju, etiopskemu cesarju da je temeljil «na med.sebo.i- Haile Selassiju, predsedniku nem zauoanju«. I nrške „imt— i. »—-n— i,,., nem zauoanju Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je nocoj izjavii, da bo Francija morda dala pobudo za vzpostavitev diplomatskih odnosov z. Irakom, ki so bili prekinjeni po napadu na Egipt leta 1956, V zvezi z nedavnimi spremembami v Iraku je predstavnik izjavil, da je »ton nedavnih izjav v Bagdadu prijateljski do Francije«. «Ne izključujem možnosti vzpostavitve diplomatskih odnosov z Iiakom«, je dejal in pripomnil, da Francija nima #hudih nasprotij z Irakom«. Na vprašanje, ali bi priznanje nove vlade v Iraku privedlo do spremembe odnosov med Francijo in drugimi arab. skimi državami, je predstavnik odgovoril, da bi se položaj lahko samo izboljšal, «če bi bila v Bagdadu vlada, ki bi prenehala žaliti Francijo«. grške vlade Karamanltsu. predsedniku indijske vlade Nehruju, predsedniku indonezijske republike Sukarnu in predsed. niku -švedske vlade Erlander-ju Po mnenju političnih krogon v Beogradu je položaj na Srednjem vzhodu še vedno skrai-no resen. Prevladuje mnenje, da neposredna nevarnost ki grozi miru, ne bo odstranjena dokler se ameriške in britanske čete ne umaknejo, posebno še, ker zahodne sile zavlačujejo priznanje dejanskega stanja v Iraku z diplomatskim priznanjem iraške revublike Ce se k temu dodajo še druge poteze, kot n. pr. velika publiciteta vojnohujskaškim izjavam jordanskega kralja in zasedanju bagdadskega pakta u I.ondonv, da bi se na ta način demonstrirala stara protiarab-ska politika, teduj se neiz- bežno vsiljuje sklep, da skušajo nu Zahodu nadaljevati dosedanjo zgrešeno politika Beograjski tisk opozarja « svojih nocojšnjih komentarjih na nevarnost nooih zapletlja-jev na Srednjem nchodu in n/t nevarno pojmovanje, da navzočnost tujih čet vpliva pomirjevalno na položaj na tem področju. «Borba» in »Politika« upotanljata, da navzočnost tujih čet ne more zagotoviti statusa quo, temveč lahko pripelje samo do razširitve intervencije. Za nevarnost, ki grozi človeštvu, je po mnenju sBorben značilno stanje v zvezi s sklicanjem konference na najvišji stopnji. To nevarnost je treba čimprej odstraniti. To pa se ne more doseči s staro politiko in v starih okvirih temveč z nujnimi razgovori in t priznanjem realnosti B. B. Huda nesreča rimskega župana RIM, 29. — Rimski župan dr. Cinccelti se je danes z avti.mobilom ponesrečil Nesreča se je dogodila dopoldne kmalu po 9. uri 4 km od Car-solija. Zupanu Cioccettiju, ki je vozil avto «600«, je postalo trenutno slabo, tako da je izgubil oblast nad vozilom, ki je zavozilo s ceste v neko drevo. Skupaj z rimskim županom je pgtoval še inž. Franci iz Rima ter Albertina Angelelli iz Perugie. Cioccet-ti si je zlomil kolk, mečnico in gleženj leve noge. Razen tega je dobil šok, tako da so v holnišnici v Tivoliju, kamor so ga takoj prepeljali, dali prognozo zdravljenja za 9o dni. Inž. Franci se bo mo-rai zdraviti 30 dni, Angel-ltlijeva pa 15 dni. poplav v Argentini BUENOS AIRES, 29. — List «Critica» navaja sledečo bi-lanco poplav v Buenos Airesu: 60 Utopljencev, 300 izginil, lil: oseb in 25 ranjenih. Obstaja bojazen za mnogo otrok in starih oseb, ki šo izginile, preden so prispele reševalne skupine. Na obrežju Rio de la Plata se nudijo žalostni prizori Nebo je še kar naprej sivo in dež ne preneha. Cele vrste brezdomcev stoje pred vojaškimi poljskimi kuhinjami, di razdeljujejo hrano, medtem ko kamioni prevažajo zdravila in odeje. Ponoči je bilo več kot 5000 oseb v naglici med dežjem in vetrom evakuiranih. Skoda je zelo velika; 3 milijoni sadnih dreves s0 uničeni, 7600 ha obdelanega sveta je poplavljenega. Neko poročilo dostavlja, da se število 6o mrtvih in 300 izginulih, ki ga je navedel list »Critica«, nanaša samo na mesto tjuilmes. NAMITR, 29. — Na dnu nekega vodnjaka so preteklo noč našli mrtve neko žensko in njene tri hčerke. Domnevajo, da je ženska najprej v vodnjaku potopila svoje tri hčerke: 18 mesecev, 4 leta in 8 let, nato pa je napravila samomor tako, da je še sama skočila v vodnjak. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 29.7, najnižja 21.8, zračni tlak 1014.7, pada, veter 8 km na uro severozahodni k, vlaga 68 odst., nebo 4 desetine oblačno, morje mirno, temperatura morja 25.9. Tržaški dnevnik Danes, SREDA. 30. julija J ulita, Jula Sonce vzide ob 4.45 in zatone od 19.37. Dolžina dneva 14.52. Luna vzide ob 19.06 in zatone ob 4.33. Jutri, ČETRTEK, 31. julija Ignacij, Ognjeslav Ob načrtih za krčenje izdatkov INAM Zagotovilo dr. Palamare Tržaški zavarovanci morajo SELAD ne bodo ukinili ■ ••••lii* . marveč celo okrepili ohraniti pridobljene pravice Osrednje ravnateljstvo namerava znižati izdatke za dve milijardi in akiniti bolniško podporo za nedelje Svojčas smo poročali, da je upravni svet Zavoda za bolhiško zavarovanje (INAM) v okviru načrtov za prilagoditev glavnih pravil zdravniške oskrbe sprejel načrt za nov način farmacevtske oskrbe zavarovancev. Ti novi načini naj bi po zamisli upravnega sveta popolnoma sprostili to oskrbo in jo izpopolnili do najvišje ravni. Sedaj pa iz Rima poročajo razne podrobnosti tega načrta. Najprej je treba povedati, da bo zavod z izvedbo novih pravil, ki se ne nanašajo samo na 4armacev*:slco oskrbo, prihranil letno 2 .milijardi lir. Ta prihranek se nanaša zlasti na zmanjšanje nekaterih izdatkov za zavarovance in na u-kinitev plačevanja bolniške pcdpore zavarovancem ob nedeljah. Do sedaj so zavarovanci dobivali denarno podporo za časa bolezni tudi ob nedeljah, sedaj pa hočejo to popolnoma ukiniti. Kot torej vidimo, nova pravila gotovo niso v korist zavarovancem zlasti ne bolnikom, ki jim bodo od vstopa v veljavo teh pravil odvzeli eno dnevnico tedensko. Glede oskrbovanja z zdravili in sprejema v umobolnico je upravni svet sklenil, da se določi najvišja cena zdravil, ki jih zdravnik predpiše zavarovancu in ki gredo v breme zavoda. To pomeni, da zdravnik predpiše lahko katerokoli zdravilo, da pa bo moral zavarovanec plačati razliko od najvišje določene cene zavoda do dejanske cene zdravila. To pomeni za zavarovance v ostalih italijanskih pokrajinah precejšnjo ugodnost, ker so jim do sedaj zdravniki zavoda predpisali samo zdravila do določene cene. Dražja zdravila so morali kupiti sami in plačati njihovo celotno ceno. Sedaj pa jim bodo zdravniki zavoda lahko predpisali tudi tista zdravila, ki jim jih do sedaj niso smeli. Končno je INAM sklenil plačati samo 50 odstotkov vzdrževalnih stroškov v bolnišnicah za živčne in umske bolezni. Tudi ta sklep pomeni za ostale italijanske pokrajine, razen tržaške in pokrajin Južne Tirolske, pridobitev, ker do sedaj zavod ni plačeval ničesar za omenjene bolezni. V Trstu pa je položaj popolnoma drugačen. Tržaški zavarovanci INAM imajo določene prednosti, ki so si jih priborili in pridobili še pred prvo svetovno vojno, ko so u-stanovili bolniško blagajno. Te pridobitve so jim priznane s posebnim zakonom iz leta 1925. Na osnovi tega zakona so imeli in imajo še vedno tržaški zavarovanci pravico do vseh zdravil brez omejitve. Zdravnik INAM v Trstu lahko predpiše katerokoli zdravilo in stroški gredo v celoti v breme zavoda. V tržaški pokrajini ni bilo in ni omejitev glede vrste ali cene zdravila. Prav tako so imeli in imajo tržaški zavarovanci zagotovljeno oskrbo v bolnišnicah tudi za živčne in umske bolezni. Kot torej vidimo, se nova pravila, ki jih je sprejel u-pravni svet INAM, ne bi smela nanašati na tržaško pokra jino. Čeprav morajo biti omenjena pravila odobrena še od ministrstva za delo in socialno zavarovanje, obstaja vendar nevarnost, da bo osrednje vodstvo INAM v Rimu skušalo vsiliti • nova pravila tudi za Trst, ker se v njih ne omenja izredni položaj tržaške pokrajine in se govori na splošno za celotno republiko. Zato menimo, da bi moralo osrednje ravnateljstvo INAM čimprej povedati, kaj misli v tem pogledu. Vsekakor pa je treba že sedaj jasno in 6d-ločno povedati, da se ta nova pravila ne smejo raztegniti na naše mesto. Pridobitve, ki so bile tržaškim zavarovancem INAM priznane po zakonu, ne smejo biti okrnjene. Ce so Ilova pravila za ostale italijanske delavce korak naprej k boljši zdravniški oskrbi, potem moramo samo zahtevati, da se bodo na vse i-talijanske zavarovance raztegnila še boljša pravila, in sicer tista, ki sedai veljajo za tržaške zavarovance in ki se nanašajo na farmacevtsko o-skrbo kot tudi na brezplačno zdravljenje v bolnišnicah tudi živčnih in umskih bolezni. Upajmo torej, da se bo izkazalo, da je bila naša zaskrbljenost brez osnove in da INAM ne bo zmanjšal tržaškim zavarovancem farmacevtske oskrbe in drugih pridobitev. «#------- KPI zahteva volitve v oktobru Odbor federacijg KPI in kontrolna komisija sta sprejela resolucijo, v kateri prar-’-ta. da sta zvedela, da je vlada zelo negotova glede razpisa občinskih volitev v Trstu v bližnji jeseni ter da določeni krogi izvajajo pritisk, da bi se te volitve razpisale spomladi skupno z volitvami v senat. Zaradi tega zahtevajo komunisti, da se volitve razpišejo brez odlašanja v prvih desetih dneh oktobra ter pozirajo vse stranke, naj zahtevajo od vlade, da se ne bodo volitve Več odlagale. V nasprotju z vsemi zakoni je naše mesto že skoraj leto dni brez izvoljenega organa in ga upravlja prefekturni komisar, čeprav bi bili lahko razpisali letos volitve morebiti združene s političnimi volitvami, zlasti potem, ko je klerikalna vlada odvzela Trstu možnost, da bi izvolil senatorje. Spričo nevarnosti, da bi naše mesto bilo še leto dni pod komisarsko upravo, pozivajo volilni organi federacije KPI v Trstu vse organizacije stranke, naj priredijo kampanjo zborovanj, resolucij in pritožb ter naj zahtevajo odločitev vlade, tako da bodo lahko vse stranke in politična gibanja pripravile že konec avgusta začetek kampanje za upravne volitve v Trstu. Spremembe prog «5» in «11» Da bi razbremenili promet po Ulici Ginnaslica, bouo v kratkem spremenili vožnje na filobusnih progah 5 in 11. Kot je znano, se je o tem vprašanju že mnogo govorilo in so med drugim že pred časom hoteli uvesti po Ulici Ginna-stica samo enosmerni promet. Vendar so vsi predlogi odpadli in sedaj so se odločili, da bodo spremenili vožnje omenjenih filobusnih prog. Filo-bus proga št. 11 je doslej vozil bodisi proti Ulici Revoltella bodisi proti Borznemu trgu po Ulici Ginnastica, ki pa je absolutno preozka za srečanje velikih vozil. Tako bodo po novem filobusl proge 11 vozili z Borznega trga po U-lici Ginnastica do Ulice Gatte-ri, medtem ko bodo pri vožnji nazaj zavili na ulico Stuparich in Šlataper. Delavci, ki so pred kratkim uredili cestišča obeh cest, že postavljajo drogove za table filobusnih postajališč. Tudi proga št. 5 bo nekoliko spremenjena. Proti Trgu Pe- rugino bo filobus omenjene proge vozil kot doslej, medtem ko bo pri vožnji proti Rojanu zavil na Trg Ospedale in nato na Ulico Slataper. «»------ Žeparji na delu 24-letna Giorgia Bgnut por. Donda, stanujoča v Ul. Mn-lino a vento 29, je prijavila policijskim oblastem v Ulici Caprin, d n ji je neznani tat ukradel, medtem ko je nakupovala v manufakturni trgovini na Corso Garibaldi, torbico z osebnimi dokumenti in vsoto 28.500 lir. 22-letni Giovanni Urbano, stanujoč na Opčinah Ulica Carsia 1075 pa ie prijavil policiji, da mu je neznani tat ukradel iz hlačnega žepa denarnico, ko je bil na kopanju v Barkovljah. Denarnico, v kateri so bili samo o-st-bni dokumenti, so kasneje nai& v stranišču kopališča «Topolmo», vendar ni bilo v njej več dokumentov. Policija je uvedla preiskavo. Pozimi bodo zaposlili skupno okrog 2.000 delavcev j Včeraj popoldne pri Lazaretu Avstrijski tu dvajset me tre v ed obale Klical je na pomoč, a oni, ki so ga slišali, so mislili, da gre za šalo Vladni komisar Ir. Pulgmara je zagotovil tajniku Delavske zbornice (CISL) dr. Novelli- ju, da ustanova SELAD, ki zaposluje Brezposelne detaVče, ne bo razpuščena in da bo nadaljevala z delom ,še naprej. ODenem je dr. Palaiilara izja- vil, da pripravljajo za prihod- še mnogo javnih.del, ki jih s njo zimo načrt za večja' javna dela v okviru SELAD, kar bo omogočilo zaposlitev okrog 2000 brezposelnih delavcev. To je dr. Palamara izjavil v razgovoru, ki ga je nedavno imel z dr. Novellijem, ki mu je predočil zaskrbljenost zlasti brezposelnih delavcev glede nadaljnjega obstoja te u-starove. Kot je znano, je SELAD pred leti zaposlovala na tisoče brezposelnih delavcev. Po letu 1954 se je število zaposlenih delavcev pri cej ustanovi stalno zmanjševalo, dokler ni padlo na sedanjih 775 enot. Obenem pa so se razširile govorice, da od sedaj naprej ne bodo več zamenjali brezposelnih delavcev, ki so bili zaposleni šest mesecev, kar naj bi pomenilo da bi ustanova polagoma usahni- da je sedanje stanje brezposelnosti! v Trstu je vedno kritično in da se bo zlasti v zimskih mesecih še poslabšalo zaradi ukirtftVč' Mi zmanjšane dejavnosti sezonskih jlel. Po-lčg tega pa potrebujejo mesto, okolica in okoliške občine svojimi pasivnimi proračuni in z vedno manjšimi nakazili za izvajanje gospodarskih načrtov ne morejo finansirati. Zato je obstoj in okrepitev SELAD nujna, da se vsaj v neki meri razbremenijo občinske uprave raznih javnih dpi, ki, so nujna in ki jih ne bi mogle same izvesti ter da se pomaga brezposelnim delavcem. «» ---- Izlet CGIL Komisija za razvedrilo in šport nove Delavske zbornice — CGIL priredi 6. in 7. septembra s sodelovanjem CIT izlet v Ljubljano in na Bled. Cena je 4.600 lir. V njej so vsebovani stroški za potovanje v udobnem avtobusu, kolektivni potni list. hrana in la. Dr. Palamara je zagotovil, prenočišče na Bledu. Vpisova-da to ni res in dejal je celo, nja sprejema omenjena komi-da bodo SELAD okrepili. sija, ki ima sedež pri novi De- Sicer pa je treba poudariti, | lsvski zbornici iiMimiimiiiiiitHiimiiiiiii m, ■iiiiiiiiiimn nuli, ,n, iiiiiniiiiiHlii»»lmtii miim, iIiIhiiiIIimiiii m, iiiitiiiiiuiiiii i,< mi iiiiihhihiiimiiimmiiii nun Iz statističnih podatkov tržaške trgovinske zbornice V juniju malenkostne spremembe na področju javnega življenja Padec pristaniškega in železniškega prometa - Številne kupčije z nepremičninami in zemljišči - Številke o zaposlenosti in brezposelnih Iz statističnih podatkov, ki Banca dTtalia je odobrila za jih je objavila tržaška trgo- j 4190 milijonov lir posojil, med- V noči med soboto in nedeljo Finančni stražniki prijeli na morju skupino tihotapcev S čolnom so peljali 678 kg ameriških in švicarskih cigaret V noči med soboto in nedeljo so finančni stražniki v službi v Miramarskem zalivu opazili sumljiv čoln, ki je vozil v smeri proti Ses-ljanu. Na poziv se ie čoln ustavil. V njem so bili Porn-pilio Fogar, stanujoč v Fiu-micellu v videmski pokrajini, 20-letni Lucio Poles iz Starancana in 26-letni Adol-fo Dreossi doma iz S. Can-ziana ob Soči. Pri prvem pregledu čolna so finančni stražniki ugotovili, da je vse v redu. Vsi dokumenti so bili pravilni ter so izkazovali, da je čoln last 37-letnega Filiberta Regolina iz Starancana. Tudi smer plovbe je bila povsem pravilna. Coln ;e bil v Trstu, kjer je raztovoril neka) materiala, ter se je ravnokar vračal proti Gradežu, kjer je bil vpisan v tamkajšnji pomorski regi sler. Tudi na krovu ni bilo nič sumljivega. Ko pa so si finančni straž-niki ogledali še druge prostore čolna, so ugotovili, da so dosti nižji, kot bi morali biti v primeri z velikostjo Čolna. Eden izmed fi- nančnih stražnikov je zato odstranil desko s stene, ki je ločila spodnji od zgornjega dela čolna iri pokazalo se je, da je bil vmes dober meter širok prostor, v katerem je bilo skritih nekaj zabojev cigaret. Ugotovili so, da gre za nič manj kot 67» kg cigaret, od katerih je bilo 338 kg švicarskih, 340 kg pa a-meriških cigaret v skupni vrednosti 10 milijonov lir. Člane posadke je finančna policija aretirala ter bodo morali plačati kakih 28 milijonov lir denarne kazni, čoln, ki nosi ime «De Arni-cis«, pa je zaplenila, V teku je seveda preiskava, da ugotovijo, od kod so prišle cigarete. Po prvih izpovedih sodeč so sprejeli cigarete na morju od drugega čolna, ki je priplul od vzhoda. Coln so pa baje že čakali drugi tihotapci, ki bi morali cigarete prodati. Policijske oblasti se nadejajo, da jim bo uspelo aretirati v prihodnjih dneh še večje število tihotapcev, vpletenih v to zadevo. vinska zbornica za mesec junij, je razvidno, da je bilo 30. junija letos na tržaškem področju 307.654 prebivalcev, kar pomeni 280 tisoč več kot v maju. Ta prirastek je treba v glavnem pripisati priseljencem ki so jih v juniju zabeležili kar 230, medtem ko je bilo ostalih 50 novorojencev. V tem mesecu se je namreč rodilo 272 otrok, kar pomeni 3 manj kot v maju in 25 več kot v juniju 1957, medtem ko je v tem času na področju umrlo 222 oseb proti 264 v muju in 251 v juniju lanskega leta. 30. junija je bilo v tržaški občini 282.628 prebivalcev, medtem ko je vpisanih v seznam stalno bivajočih oseb 283.390 prebivalcev. Omenimo naj še, da so v tržaški občini zabeležili v juniju 267 rojstev, 217 smrti in 205 porok. V juniju se je že precej občutil tujski promet, saj so zabeležili 43.973 nočnih italijanskih turistov ter 16.831 nočnih tujcev, kar pomeni, da so se nočnine v primerjavi z junijem lanskega leta dvignile kar za 35,64 odst. Položaj na področju trgovine (na drobno in na debelo) je bil normalen. Cene so bile v glavnem enake kot v prejšnjem mesecu, pri čemer tvorijo izjemo edinole nekateri proizvodi in pridelki izključno sezonsKega značaja. Se precej dela je bilo v trgovinah z oblačili in obutvijo, pri čemer so kupci pokazali največ zanimanja za poletna oblačila in obutev po nizkih cenah. Ob čutno pa je padla prodaja prekajenega mesa in drugih delikatesnih izdelkov, masti in podobnih artiklov, medtem ko so šla zelo v prodajo jajca. Malo dela so imeli vinski trgovci predvsem zaradi nestabilnih cen, medtem ko je bilo več dobrih kupčij s sladkorjem iz tujine. V juniju so Tržačani pokadili 32.232 kg tobaka, kar pomčni da so ga pokadili manj kot v preteklem maju in ju niju preteklega leta, medtem ko se je povečala potrošnja mesa saj so ga v letošnjem juniju prodali 8344 stotov medlem ko 6o ga junijk lan sko leto prodali le 7855 stotov Precejšnji' promet je Tbil tudi na sadno-zglenjadnem trgu kamor je bilo pripeljanih 18.799 stotov zelenjave in 13.156 stotov sadja. Na področju prodaje zemljišč in nepremičnin so zabeležili 288 kupčij v skupni vrednosti 481,910189 lir, pri čemer odpade 165 kupčij v vrednosti 270,333.813 lir na poslopja in zemljišča v mestu ter J23 kupčij v vrednosti 211,516.376 lir za poslopja in zemljišča v predmestjih in tržaški okolici. Tržaški pristaniški promet je dosegel v juniju tekočega leta 339.044 ton, kar pomeni 3,8 odst. več kot v maju, medtem ko je bil za 19.3 odst. manjši kot v juniju 1957, za 27,9 odst. manjši kot v juniju 1956, za 10,1 odst. manjši kot V tem ko so poštne hranilnice i-mele 1383 milijonov lir gotovine na račun hranilnih knjižic, 4388 milijonov lir na račun poštnih obveznic in 1460 milijonov lir na račun poštnih čekovnih računov, kar pomeni, da so imgli pri tem 310 milijonov lir več kot v juniju preteklega leta. Omeniti je še treba, da je bilo dodeljenih za gradnjo raznih poslopij 84 posojil v skupni vrednosti 338,272.125 lir. V juniju je davkarija dobila skupno 897 milijonov lir davkov in' trošarine na račun raznih poslovanj, od česar odpade 645 milijonov lir na IGE. V tem mesecu so bili štirje kon-kurzi, medtem ko so zabeležili za 8,3 odst. več meničnih protestov glede na vsoto in 1.6 odst. manj protestov glede na število v primerjavi z mesecem majem. 30. junija tekočega leta je bilo na našem področju zapo- slenih 88.496 Oseb, kar pomeni 86 več jjpt .31. maja tekočega leta. V primerjavi z junijem lanskega leta pa , se je število zaposlenih Znižalo za 0,9 odst. Končno naj še omenimo da so omenjenega dne imeli registriranih 14.316 brezposelnih, kar pomeni 977 brezposelnih manj kot v maju in 881 manj kot v juniju lanskega leta. «»—_ Stroj za testo priprl vajencu roko 14r!clr.; pekovski vajenec Giorgio Gagliard-' Ul. Colo-gna 14 te je včeraj okrog poldne sam žglasii v ambulanti glavne bolnišnice. P >t edal je, da si je pri mešanju testa po ^ ... nesne i priprl roko v električ- VTRoma^CTe bila Pri Lazaretu v Miljah se je včeraj popoldne utopil 45 let stari avstrijski turist Anton Holler iz Innsbrucka, ki je pred dnevi prišel v naše mesto na oddih., skupno s svojo ženo. Zakonca, ki sta potovala z motorjem’, sta ,se utaborila prav blizu Lazareta in ko sta včeraj opoldne pokosila, sta se šla nekoliko osvežit v morje. Medtem ko je žena kmalu prišla iz vode in se ulegla na sonce, je njen mož ostal v morju. Toda čez nekaj časa, ko moža ni bilo na spregled, jo je zaskrbelo, da se mu ni kaj zgodilo in ga je začela iskati. Lahko si mislimo njen strah, ko so ji nekateri povedali, da so okoli 15. ure '-'deli kakih 20 metrov od opale nekega moškega, ki je zakričal na pomoč, a temu niso posvečali nobene pozornosti, ker so mislili, da gre za neslano šalo. O stvari so bili obveščeni karabinjerji z bližnjega obmejnega bloka, ki so nato poklicali na kraj motorni čoln gasilcev. Ti so pol ure kasneje res prišli in začeli' sistematično preiskovati morsko dno. Gasilcem so se pridružili tudi nekateri kopalci, in e-nemu od teh, Remigu Fukfa-ku, je uspelo, da je odkril Hollerjevo truplo na dnu v globini 5i metrov. Povlekel ga je na površino, kjer so priskočili na pomoč gasilci in ga spravili na bližnji pomol. Medtem so ženo spravili stran, da jo pripravijo na grozno novico. Ko so ji povedali, da je njen mož mrtev, je izbruhnila v jok ter dejala, da je komaj pred meseci izgubila edinega sina in je sedaj ostala sama. Truplo nesrečnega turista so odpeljali v mrtvašnico v Milje, kjer jt na razpolago sodnim oblastem. O smrti pokojnega Hollerja je bil obveščen avstrijski konzul v Trstu. Delavcu postalo slabo 36-letni Cesare Veccluet, iz Ul. Baiamonti 7, ki dela že dalj časa kot razkuževalec, je bil tudi včeraj na delu v barakah za begunce na Opčinah, ko mu je nenadoma postalo slabo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zastrupitev z DDT, ki ga je Vecchiet uporabljal prav včeraj pri čiščenju barak. Zdraviti se bo moral dva tedna. Poskus samomora 40-letna Silvana Battista por. ni strej za testo. Ugo. vili so, da ima močno poškodovano zapestje desne roke in verjetni poškodovano luui kost, zaradi česar so ga sj;rejen na ortopedski oddelek kjr se bo zdravil od 10 do aC d”' že nekaj časa na zdravljenju v bolnišnici za živčne bolezni pri Sv. Ivanu. Vse kaže, da jo je njeno zdravstveno stanje spravljalo v tak obup, da se je odločila za samomor. Včeraj okrog 16.45 se ji je nudila •lunin............... Izpred kazenskega sodišča Obsodba skupine mladih fantov ki so vozili z ukradenimi avti Eden izmed fantov je bil obtožen tudi nenamernega umora, ker je i • • V povzročil nesrečo, pri kateri je izgubil življenje mladi Skedenjc Itavalico Pred kazenskim sodiščem je bil včeraj dopoldne proces proti skupini mladih fantov, ki so se. morali zagovarjati med drugim zaradi nenamernega umora in šestih tatvin avtomobilov. Gre za dogodek, ki je prav gotovo še vsem v spominu. Zgodilo se je letos v noči med 9. in 10. aprilom, ko se je skupina treh mladih fantov zaletela z ukradenim avtom v steno v predoru Trbiške ceste. Pri* nesrečj je izgubil življenje' lis letni Claudio Ravalicp, hudo pA Jfc bil ranjen 20-letni Giosdano Cekini, medtem ku ie Aldo Fiegel, ki je vozil avtti, dobil le Ikžje polkodbč. Po nesreči je policija uvedla preiskavo in tako odkrila vrsto tatvin, ki so, jih . imeli na vesti omenjeni trije mladeniči, skupno še z nekaterimi drugimi. 16. junija so prišli prvič pred kazensko sodišče naslednji obtoženci: 18-letni Aldo Fiegl iz Ul. Ponticello 56, 20-letni Giordano Cesim iz S. M. M. Spodnje 714. 20-letni Gualtiero Majdini iz Ul. Roncheto 1171, 18-letni Luciano P., 19-letni Fe-lice Sanzin iz Ul. Soncini 66, 24-letni Oscar Lenisa od S. M. M. Sp. 70, 20-letni Nevio Te-desco iz Skednja 38, 25-letnl Stelvio Vecchiet s Katinare 18 in 65-letni Luigi Leuz iz Ul. Piccardi 45. Fiegel je bil obtožen nena- mernega umora, ker je povzro-. . . čil smrt svojega prijatelja Ka- jumju 19oa m za 16 °dst. a]jta. Fiegl in Luciano P. sta večji kot v juniju 1938. Prav | bjla 0’btožena tatvine avtomo-tako se je zmanjšal tudi že- j bjja jja( jn «giardinette»; lezniški promet, saj so po železnici pripeljali oziroma odpeljali le 206.884 ton blaga, kar pomeni za 14.6 odst. manj kot v maju, ko so prepeljali 242.297 ton blaga. Tudi v primerjavi s preteklimi leti je bil železniški promet mnogo manjši, saj je bil v letu 1957 za 30,1 odst. večji, v letu 1B56 za 36,9 odst. in v letu 1955 za 20 odst. večji, medtem ko je bil junija leta 1938 za 30,6 odst. manjši. V tržaški zastavljalnici se je v juniju tekočega leta povečalo število zastavljenih jired-metov za 3,5 odst., njihova vrednost pa za 1,6 odst. v primerjavi s prejšnjim mesecem. Fiegel in Lenisa sta bila obtožena tatvine avta fiat liOO. Fiegel je bil obtožen, da je hotel skupno ,z Ravalicom u krasti drugi fiat 1100, nato pa da je ukradel fiat 1400. s katerim je prišlo tudi do nesreče. Fiegel, Luciano P. in Sanzin so bili nadalje obtoženi nameravane tatvine avtomobi la fiat 1100, Fiegel in Maldini pa še tatvine na sedežu PSDI pri Sv. Ani decembra 1957, od koder sta odnesla nekaj steklenic likerja, gramofonske plošče in majhno vsoto denar-ja. Razprava je bila teduj odložena, ker je obramba izjavila. vpogled ppročila strokovnja-1 tatvine sam ker drugi o teh kov o nesreči. Na včerajšnji razpravi, na kateri je imel glavno besedo Aldo Fiegel, je prišla zopet na dan vsa zgodba z ukradenim avtom, ki se je zaključila tako tragično. Vsi trije fantje, ki so bili tedaj v avtomobilu, niso bili prvič na vožnji z ukradenim avtom. To so sto- rili prej že večkrat. Najprej so avto ukradli, potem so se z njim vozili, dokler je bil v tanku bencin, nato so ga pustili nekje na cesti. Za to vožnjo, ki je stala mladega Rava-lica življenje, so si omislili avto fiat 1400. Za volan je sedel Fiegel, čeprav je na procesu sam priznal, da je komaj četrtič vozil avto. In vendar so se spustili v blazno vožnjo ki je dosegla tudi 150 km na uro. Vse je šlo po sreči, dokler niso prišli v predor na trbiški cesti. Zgradi velike hitrbsti je »Vto na ovinku zaneslo, pri čemer, je Fiegel izgubil oblast’ nad vozilom. Se kakih 200 metrov je avto drvel skozi predor, dokler se ni ustavil ob zidu,' Medtem ko sta Ravalico in Cesini obležala na tleh, je ostal v avtu, ki pravzaprav niti ni bil več avtu podoben, saj je bil pre- lomljen na dva kosa, Fiegel prav čudežno nepoškodovan. Ko je zagledal svoja prijatelja v mlaki krvi, je stekel do prve hiše in poklical Rdeči križ. Ze čez nekaj minut je bila na mestu nesreče tudi policija. Medtem ko so bolničarji Rdečega križa odpeljali v bolnišnico oba ranjenca, je policija začela z izpraševanjem Fiegla ki je kot brez uma hodil okoli razbitin avtomobila. Na zasliševanju, ki je sledilo na policiji, je Fiegel povedal, da je že večkrat ukradel kakšen avto ter da je sodeloval tudi pri manjših tatvinah, kot na primer pri tatvini zajcev, kosov železa, gramofona in gramofonskih plošč. Na včerajšnji razpravi je prevzel Fiegel skoraj vso odgovornost nase. Čeprav je na zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom povedal, da so bili pri tatvinah udeleženi tudi drugi njegovi prijatelji, je te svoje izjave včeraj spremenil da m dobila pravočasno na j ter dejal, da odgovarja ža vse niso bili obveščeni, ali pa so za tatvino vedeli, pa niso pri njej sodelovali. Za obtoženimi, ki so jih branili odvetniki Presti, Moro, R. Bologna, Fast, Strudhoff, Borgnia in Pierpaolo Poilluc ci, je spregovoril javni tožilec Maltese ki je zahteval naslednje kazni: za Fiegla 3 leta in 10 mesecev ječe ter 30.000 lir denarne kazni ter še posebej eno leto zapora zaradi ne namernega umora; za Lucisna P. 3 leta in 4 mesece zapora ter 20.000 lir denarne kazni za Cesinija najnižjo kazen, ki jo zakon predvideva, za Šanzi-na 3 leta in 2 meseca zapora ter 15.000 lir denarne kazni, za Maldinija 3 leta in 2 meseca zkpora, za Tedesca 8 mesecev zapora in 8000 lir denarne kazni, za Vecchieta 4 mesece zapora in 8000 lir denarne kazni, za Leniko najnižjo, po zakonu predvideno kazen, ter za Leuza ki je bil Obtožen nakupa ukradenega blaga, 6 mesecev zapora in 8000 lir denarne kazni. Po kratkem posvetu je predsednik sodišča Falchi izrekel naslednjo obsodbo; Fiegel je bil obsojen na 1 leto, 11 mesecev in 20 dni zapora ter na 2000 lir denarne kazni ter še na dva meseca in 20 dni zapora in 20.00(j lir denarne kazni zaradi nenamernega u-mora. Kazen je pogojna ter je bil Fiegel takoj po razpravi izpuščen na svobodo. Maldini je bil obsojen na 1 leto in 5 mesecev zapora ter 9000 lir globe ter bo moral kazen presedeti, ker je bil že pred časom obsojen na pogojno kazen. Cesini je bil obsojen na 1 leto in 4 mesece zapora ter na 1000 lir globe. Proti Lucianu P. je bil sodni postopek ustavljen zaradi mladoletnosti, Sanzin je bil obsojen na 1 leto in 5 mesecev zapora ter na 9000 lir globe, Lenisa je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, Tedesco je bil obsojen na 10 mesecev in 20 dni zapora ter 6000 Ur denarne kazni in 7000 lir globe z vsemi olajšavami, ki jih predvideva zakon. Vecchiet in Leuz pa sta bila obsojena na 10.000 lir de- narne kazni zaradi neprevidnega nakupa. ugodna priložnost, da izvede svoj načrt. Ostala je za trenutek sama v sobi, ki je v drugem nadstropju bolnišnice. Odprla je okno in se pognala z višine na dvorišče. Z avtom RK so jo z vso naglico prč-peljali v bolnišnico, kjer so ji ugotovili živčni in možganski pretres ter več zunanjih in notranjih poškodb. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, kjer bo morala ostati vsaj 40 do 50 dni, če seveda ne bodo nastopile komplikacije. V '> — , Avto povozil žensko 25-Ietna Fioienza Soldat, stanujoča v Ul. Franca 2 se je včeraj zjutraj pripeljala s filobusom ,do Trga Vittorio Veneto. Komaj je izstopila .z filobusa in hotela prečkati cesto, jo je že podrl avto, ki je prav v tistem trenutku privozil mimo. Z avtom Rdečega križa so Soldatovo prepeljali v bolnišnico, kjer so ji ugotovili več poškodb na -desni nogi in na desnem kcmolcu. Solddtova je iah-ko zapustila bolnišnico s prognozo, da bo okrevala v enem tednu. «» * Motociklist povozil žensko Tudi 71-letna Marija Pacor por. Angelini iz Ulice Co-logna 47 je morala v bolnišnico zaradi rane na desni in levi nogi in zaradi lažjih poškodb na glavi. Bprejeh so jo na opazovalnem oddelku s pro. gnezo okrevanja v 10 dneh, če seveda ne bo komplikacij. Pa-corjeva je povedala, da je hotela prečkati cesto v Li. Giu-lia ko j-i je p-ur! z motor jem 18-letni Adriano Gualazzi z Lonjerske ceste št. 22, ki je vozil proti ceni. u mena, Glasbeni variete; 23.00 Plesl preteklosti; 22.30 Notni 'Pie5-RADIO TRST 11.00 Jerome K. Jerome: «Trtj| ntožje v barki«- 11.30 SiiM0"; glasba; 12.10 Orkester Piero .»£ za: 14.30 Tretja stran; 17.30 n" stop Tržaške mandolin-istitne s , pine; 17.50 Tržačani v gledal'*: 13.50 Nastop pevskega zbora sa • 21.00 Sherlock Holmes: iiPorocu dogodivščina«. UAUiO KOPER 7.00, 12.3". Poročila v slov.. 13,30, 15.00. -Poročila v ital.: 6,30. 1715. 19.15. 22.30 5.C0-6.15 in 7.00-7.15 Prenos KJ« 7.15 Glasba za dobro jutro; »■ 12.00 Prenos RL; 12.00 OP01?.?,; ski coektail; 12.50 Operne aru 13.40 Kmetijski nasveti; melodije do melodije; 14.20 r nirji na počitnicah: «Pri .gor" tabornikih''v Valdoltri«; .iA je zbor Centralnega doma -u i-z Beo-grada; 15.20 20’ z ,,„rM r.irr orkestrom radia Zagj . 15.40-17.00 Prenos RL: 17.00 RnJ1 in popevke: 17.25 Glasba na« dedov; 18.15 Plesna čajanka; *’• 22.15 Prenos RL; 22.15 -Artie s šve-jim orkestrom. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 «0, - 1, 7.00, M? 10,00, 13.00, 15,00, 17,00, Poročila: 00, 6.00, 7-00, ^ vl#i 22.00, 22.55. 8.05 Narodne in domače - -8.23 Vasilij Mirk: Sim!«11*., suita: 9.00 Popevke in z®0 ** melodije; 10.10 Rapsodije i« ^ termezzi' Johamnesa Brahms« /j Franza Liszta; 10.40 Franc šansoni: 11.00 Josef Hayt? Novo cine. 16.00: »Ana, mil«, Aldo Fiorellt in Frau. Odeou, Zaprto. NA PROSTEM a(Itf Arena del fiori. 20.15: «Nm 3gjc»< Arena Diana. 20.15: »Zakr1"" ■ A D I O SREDA, 3«. julija 1951 ItADlO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž, od vsepovsod in... Zena ih dom, obzornik za ženski svet; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture 12.55 Orkester Jaokie Gleason; 13.30 Zabavna glasba; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Schubert: Simfonija št. 5 v B-diuru; 18.25 Sibelius: Otožni valček; 18,30 Z začarane police: le colonne«, Vittorio De A. Cifariello. ,ngi rena Diana 20.15: «Zakr' vitez«, Claytun Moore. ‘ Ariston. 16.00: »Krik orlov Tryon. andS^ Garibaldi. 20.15: »Devica P°° ho«. , Marconi. 20.15: «Intermezz° j5jii Faradiso 20.30: «Dva iz W Holde-n in Glenn F°r pir*' Ponzlan«. 20.15: »Kralji-čaro|lilP mid«, Jack Hawkins. J- h,nic Roiano. 20.30: «Dno steki' Van Johnsdn. Secolo Sv. Ivan 20.15: z menoj«, j«1. potovala Nazzarl, m«! Stadto 20.30: »Dvoboj n« " piju«, P. Medina. mt1 Valmaura. 20.15: »Sestra Lf*j0, A Magnani in A. Cifaf V trgovini čevljev Viale se prične danes izredna razprodaja poletnih obuval ul 1a$&U*U levtjfišč Drevored Jt X. septembr* dobite obuvala za moške, ženske in otroke P°„ lovičnih cenah Obiščite PRIMORSKI dnevnik 10. julTjt II NAMESTO NOVELE, ODLOMEK ŠOP SREČE Najlepše od vsega na sve-i lmeti brata. Zares, in enega brata In še enega ... *e eneQ0,. In ker imam i!Ve enega’ VO. še enega n se vec bratov, se mi zdi, tem zaradi tega meni na ra svetu še posebno lepo. hrr,*- za Pedjo se vrste: Je xn leta. Ped za pedjo irJ y 20 letom in v na-spmJrVl nas poje enajst, i. da>. ko smo razpoloženi w ko je miza polna. In vi b°ler nas kliče Deseti 'a Enajsti in tedaj se takoj dražji bm. m ln m0j Uaj' edSti?a’ sva vprav midva ♦jn. moški glavi, ki skuter našim očo vsak ve- i>sakrtn°lirno' *bog glei na '«0*000r, toda ne pozabi na na*!\ ~ Kajti to je, kot sehvnCa Pravi> njegova po-krinr t molitev, in vsakdo, reče Prošnjo iskreno iz- an r\ ne bo doživel, da bi Ba On pozabil. onihi,re^ bratje se je izogibajo itl to molitev cel0 malovazujejo. Vendar se se glasno upirati, ker «.v„.e naglo užali in ker je P” °zen. On pogosto ponav-A !’n pravi, da točno ve: rir, - v življenju bilo vse arugace, če bi si ne m iz_ ir 1 le .naibolj čudodelne najbolj pobožne molitve! nem bi se mu. predvsem, “TOiesto sinov rodila le de-.. Jn kaj bi naj ve-1 ?. življenje, če delaš na L -^niški postaji kot uslužbenec zadnjega razreda ce imaš povrhu še cel naramnik deklet !* . rav ima naš stari, ker rnnUL mi dekleta, bi ne X gj: na kopanje v potok. In i ! kakšno naj bi to bi-dekle, praVi naš stari, ki kopalo v potoku in Th *.e na pol golo! j J} vsi mi, ki se še ne bri-iJIt0’. sm° od pomladi do on« . ves dan na pol da * so bratje rekli, sn, Zarad-i legitimacije še ne ker ^ °bleči kopalnih hlačk, i^mam še vedno dolge Vset laSe' ~ In kako ie siH .°. dolgočasno, ko te iz- hice^0' *ce ne P°ješ iu' jf.t' n? smeš niti mesa!* — ješ mučno: »če ne po-nle!)Sega’ ne smeš na kopa-v0rf ~~ ^se zgodbe pa go- iunnv0 tem’ kako se Pravi ?«n hrani edinole z ov& ra?v7nesorn in zato, povsem Pojiva, rad jem meso. Shodi0 mi’ da Se7H tUdi sc r ■ od mesa. Toda, če v m juhe, in ker smo toesn . ?U' kje bo stalo še je meso je vse — kdo V S.ern.u temu kriv? no i} hiši živimo in glav-reknu smo pregradili z irnnZjSn° zaveso, tako da 9«,.^ tudi mi, kot prava sle ■ • tudi s°bo za odra- nla2‘n sobo za otroke. Nas, se f nnejo kot rinfuzo, kot en °na železnici pravi, v l.n „delek te velike sobe Vah a Vsaki postelji ob no-tua eJlega štrli izpod odeje 0č„ p las drugega. ko „ nam tudi Provi- ka~ l0 ,^arn bo nekega dne ze-svoij?0,:,ko si bomo zgradili toži š°- pogosteje pa in r z,a kmetskim življenjem tudi kem razpoloženju zna *kak P° dolPe ure govoriti: m0D,° h} on, ko bi se to Veh - d najsrečnejši člo-kmet^ bi bil dobro stoječ g°va ll* neumen niti nje-V . želja ni neumna, ker leče* svoje želje dobro - sto-tmf meta našteva le: »inn,,,0?,0 njiv, livad, lepih čebel iov- nekaj Punjev Thr v’ nekaj ovac in dva I k°nja!» rt n Vsakokrat, ko naš stu-tas *abi na svojo kamnito počaj)reiekl°sti, ko nas dol- le- sta- počnij ""''"•‘•USU, KO nas uu> we. s takim pripovedova-hkrniiSa mi tolažimo in ga Ijivo Jegimo, ker mu porog-b0o ,u9°varjamo: «oča, če jna“. fse to bo o pustu!* stvn^aictje in pust sta ista Op s,** vsaj za mene in za b rž ega. xer tafc0 gQia, zdrvh Pobaševa kosilo in t -V?. P° stopnicah, sva že Sramnnem kraljestvu. — Plavatiie' ne znam *e to *• In verjetno mi za-ivj0. nmneži porogljivo kli-Karti ,ko ti je, punčka/> buče 0 si opasam prazne U Vo }n stopim v potok, se cap m-Vadijo le buče in pa *9ubtmllr dolBih las. Ko pa hc. Ust lLa pod nogami, mi MoipZ, navre ženski jok. tu Se najdražjemu bra- mt vn- nes rekel: *če si Van,7 t tel j, uči me pla- * * šibak f 2n je še pre' hjnrr, ’ da bi me med pla-ždto sv nosil na plečih in vetean Prosila našega ndj bi ,n najlepšega — CH z menoj1 nekoliko pomu- V^hjata hlTam naJPle' l°- Nihčp !}.'‘ko je to krasto v-, , ni meni enak in sem 71 od veselja in i!il otrnJ6^ ®op sreče. Naj i ižnJe In f naše ulice in T° te brat'’ kak0 je leP°-?°da mm t,nosi na plečih. , ahie leJ brat Najlepši se ]‘Vobod0 ^ sem mu vzel it VerkvvZ? travniku pa, ki /?nUfefc . dst, se bo vsak Č,kyha in ~fcela nogometna kl'cejo * Negovi vrstniki ga letu!evati in Skušam ga in mu povsem Stojno pravim: tprav, ti mene nočeš učiti plavati, zato moram mami povedati, da si tudi danes kadil ir, Kolikšna sreča, ko bi ne bil tega izgovoril. Moj Deteti brat je namreč zelo nagel in se rad razjezi. Ni on zaman v zadnji klopi in največji in se zaradi tega ne dtuži le s starejšimi! Pozabil sem, da ta moj brat v znak polne moškosti pase tako ovce kot jance in da odhaja z očom na trg. In kateri kmet bi se pri njem predrznil, da bi mu zaplenil žival, ki je stopila na tujo livado! Poleg tega tudi dekleta gledajo vanj bistro in po meni ali po mojem najdi až jem bratu naročajo: naj ga toplo pozdraviva in vse dodajajo, da bodo najine svakinje. In tako, sedaj, brž ko sem omenil kajenje, mi je Deveti ukazal, naj grem iz vode. Odpel mi je in zaplenil buče, me prijel za zadnjico in me vrgel v najgloblji tolmun. Ko sem še letel, sem jasno slišal vzdevek: «mulc in špijon!'.> — in takoj izgubil razsodnost. — Kaj sem tedaj sploh mogel početi drugega, kot oponašati tako goske kot psa ali karkoli. Motovilil sem z rokami in nogami in hkrati jokal. Nihče mi ni pohitel na pomoč. Zares. Morda pa se je vse to meni le zazdelo? Kajti ko sem bil vržen v vodo, so moji sovrstniki pognali krik in moj Najdražji je dvignil na noge ostale brate in vsi moji bratje so takoj zapustili svoje igre in prihiteli k meni. Tako oni, ki se je ženil z najlepšim dekletom naše u-lice — kot oni, ki kvarta za denar — kot oni, ki lazi za neko mlado inozemko, ki je edina na naši plaži, ki ima moderen kopalni kostum in se zato dela važno, ker ji grudi ne poskakujejo — igro je zapustil tudi oni brat, ki je imel glavno oesedo pri igri z žogo in še en brat ter tudi oni, ki nekje po tolmunih bližnjih in na pol presušenih potokov lovi rake in ribe, — prav vsi in hkrati — vsi bratje so pridrveli, da bi mi v nezgodi pomagali. Meni je zares najlepše na si'etu. Ležim na travi, oni pa me ljubkujejo, me kličejo in se zaskrbljeno med seboj sprašujejo: «če sem se napil mnogo vode in če sem se zares močno ustrašil?* Nato me gugajo in vse, kar mi je prijetno in kar me dela brata, se mi zdi, da je v njihovih izrazih: «naš mali, naš fante!* To me močno hrabri. In da bi se izkazal, se nenadoma naglo dvignem i i trave in vprav sam in brez besede, nasmejan in na lastno pest skočim v tolmun. Na obali so vsi moji bratje — tudi oni, ki se je ženil z najlepšim dekletom naše ulice — in oni, ki je do pred, kratkim kvartal za denar in oni, ki je lazil za mlado tujko — in oni, ki se je igral z žogo — in še - in še mojih bratov: in vsi me sedaj bodrijo, jaz pa maham z rokami in nogami in z vzkliki jim izražam svoje veselje — in ves potok je moj! (Odlomek iz še neobjavljenega romana Vojina Jeliča, «Ne plačimo drugome za vo-lju») Sedanji dogodki na Srednjem vzhodu so terjali dve letali- Gornji ostanki so od ameriškega lovca, ki je treščilo v okolici Bejruta. Menili so, da so ga sestrelili uporniki. Američani pa pravijo, da se je med poletom ponesrečilo ENA NOČ V SICER NAJLEPŠI Kri se na pesku naglo suši Borba s kobilicami in obisk čudne diverzantske skupine V avtobusu je bilo zelo živo. Znašel sem se v klopku, ki se je zamotal v prastarem zaboju. Razen mene so bili potniki kmetje, ki so se vračali s trga. Ne vem, ali je v tem zaboju več teles ali košev. Vsakih nekaj minut nekdo zakriči šoferju: «No, ustavi za trenutek, moram izstopiti!« In vsakokrat se ista pesem ponovi, ker šofer noče nič slišati. «Imaš postajo in izstopil boš na njej« — pravi. Toda postajališče je daleč, morda še štiri kilometre. Ljudem pa se ne da hoditi po tej vročini, zato kolektivno branijo interese tistega, ki se prvi oglasi, saj vedo, da bodo tudi sami prišli na vrsto. Avtobus drvi dalje in ljudje kri. čijo. Končno šofer popusti, seveda ob številnih in sočnih kletvicah. In tedaj nastanejo težave. Da bi nekdo mogel izstopiti, se mora klopek razmo-tati. To pa ni lahko. Stisnil sem se v svoj kot, IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIflllMIflllllllllllllllMIIIIIIIIlIllllllllllllllllllllllllUflllllllllHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIiillTIIMIHIIIIIIIIIIItlllUMNIMIIIItllHHIMItMdlMMnilllllNIfltltltfllllMIItllllinittNIIIliailMimMMMIIM VII. MEDNARODNI KONGRES KANCEROLOGOV V LONDONU Raku se vedno Vendarle pa se zdi, da je nastanek raka na pljučih pripisati kajenju in vdihavanju z dimom nasičenega zraka — Gospodje, opozarjam vas, da je v tej dvoran: prepovedano kaditi. Dva tisoč znanstvenikov, ki so sedeli v Country Hallu v Londonu, kraj westmin-strskega mostu, so se nasmehnili v en mah. Vsak od njih je imel v roki obsodbo brez priziva proti tobaku, najhujšemu sovražniku človeštva. Hkrati pa so desetine rok ugasile prižgane cigarete. Predsednik kongresa, dr. Kanolkar, voditelj indijskega Centra za raziskovanje raka in direktor bolnišnice Tata v Bombaju, se je nasmehnil: .— Sam sem kadilec — je rekel. Ta prepoved nima ničesar skupnega z znanostjo. Vendarle pa vas želim opozoriti na red. Nato je VII. mednarodni kongres raziskovalcev rakavih novotvorb, ki se sestaja vsaka štirj leta in ki predstavlja največje zborovanje zdravnikov in znanstvenikov z vsega sveta, začel svojo diskusijo. V središču te debate se je nekaj polnih dni • nahajal tobak. TOBAK IN RAK NA PLJUČIH Prvi je o tobaku govoril dr. Harold Dorn iz ameriškega zdravstvenega inštituta. «Tobačni dim in s plini nasičen zrak v velikih mestih sta nedvomno osnovna /zroka nenadnega povečanja rakavih obolenj na pljučih«. Ko so leta 1953 nekater’ sloviti ameriški kancerologi sporočili, da tobačni dim vpliva na povečano število rakavih obolenj na pljučih, so delnice ameriške družbe za predelovanje tobaka «American Tobacco« padle od 78 na 62 dolarjev, delnice družbe »Chesterfield« pa od 82 na 44 dolarjev. Kampanja proti tobaku je do nedavnega imela velik obseg v ZDA; toda pred kratkim je ta kampanja nekoliko popustila. Prišli so do zaključka, da vzrok raka na pljučih ni nikotin, ampak neka vrsta materije, ki se ustvarja ob izgorevanju tobaka. Kongres v Londonu je dal o tem precej podrobne podatke. «Tvarina v tobačnem dimu, ki morda povzroča rak na pljučih, — je izjavil dr. Dorn, je kemikom dobro poznana. To je ben-zopiren 3-4, proizvod izgorevanja, ki se v neskončno majhnih količinah nabira v bronhij ah kadilcev, ustvarjajoč poškodbe, ki se spreminjajo v rak«. BENZOPIREN 3-4 Vsi so prepričani, da igra benzopiren odločilno vlogo pri nastajanju raka na pljučih, hkrati pa se zdi, da obstajajo tudi drugi proizvodi kancerogenega izgorevanja. Dr. Sabah, eden od članov sovjetske delegacije, je opisal nenavadno zgodovino prebivalcev nekaterih baltskih področij, pri katerih je neka posebna vrsta raka štirikrat številnejša kot na drugih področjih. Pri neki sanitarni inšpekciji so ugotovili, da prebivalci teh balt- skih področij pripravljajo hrano, ki vsebuje benzopiren. Svetovali so jim, naj spremenijo svoje kuharske metode. Oni so jih poslušali in statistični podatki kažejo že sedaj izboljšan položaj. Prva sistematična raziskovanja, da bi se ugotovil vpliv dima na rak na pljučih so začeli po neki kampanji, ki jo je ameriški časopis aColliers« začel v korist tobaka. ((Stotine nesrečnih podgan — je pisal »Colliers« — so podvrgli vplivu velike količine dima, ne da bi se pri tem pokazal niti najmanjši simpton raka«. Po drugi plati pa je dr. Graham. kirurg iz Saint Louisa, s svojimi eksperimenti prišel do zaključka, da v cigaretah obstaja nekaj, kar more povzročiti rak. Nastalo je vprašanje kako izolirati benzopiren 3-4. Ta velikanski podvig je trajal tri leta. Pri tem podvigu je sodelovalo okrog 200.000 bivših borcev. Preden je ta znanstvena anketa bila zaključena, je umrlo 7382 veteranov. Med njimi so bili 6.203 kadilci. Število obolelih za rakom na pljučih je bilo večje med tistimi, ki so kadili, kot med nekadilci. V teh poslednjih dvajsetih letih se je potrošnja tobaka na osebo povečala od 160 na 3.600 cigaret letno. Hkrati se je število rakavih obolenj na pljučih povečalo za 416 odstotkov. — Rak na pljučih — je iiiuimiiiHiiiiiiiiiiiiHimiiimiiiiiiiiiiiHiiiniHniiMiiiifiiuiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimMMiNiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nekoliko zapozneli dopis tabornikov iz Makedonije Pozdravljeni, vi stanovitni bralci, letos se vam javljamo šele prvič, toda iz Makedonije. Vi o vsem tem še nič ne veste. Jezili se boste, ker smo odpotovali iz Trsta že 30. junija tn so te novice zastarele. Vendar vas prosimo, da ohranite kritiko zase, dokler ne boste prišli do konca članka in boste zvedeli za razloge, ki so nas prisilili, da se še nismo javili. 30. junija smo odpotovali na zlet makedonskih tabornikov v Stip, majhno mesto na jugovzhodu Makedonije. Sprva bi morali vsi izvidniki postaviti šotore v Bitolju, ker pa ni v vzhodnem delu Makedonije bilo nikoli nobene take manifestacije, so se odločili za Stip. Prostor, kamor smo po dolgi in naporni vožnji prispeli — le oglejte si zemljevid, pa boste videli, kako dolga je proga Trst - Ljubljana - Zagreb • Skoplje * Stip, — ni bil zares prijeten niti za taborjenje primeren. Pozdravilo nas je pisano mesto šotorov, ki so ubogljivo stali pod pripekajočim soncem. Vse okrog pesek, iz katerega je med izsušeno travo molel osat in bodičasto zelenje. Ob robu te peščene planjave se je nad kalno in na pol izsušeno reko sklanjalo drevje m grmičevje. Dajalo je vsaj malo sence pred soncem, ki je neusmiljeno žgalo. Daleč na robu so se ■videle rdeče, od sonca razbeljene skale gora. Vsi smo obstali in z začudenjem in občudovanjem gledali prizor, ki rttim ga je nudila vroča zemlja, katere gostje smo postali. Šotore »mo h postavili u naselju Titovega Velesa. Ve-lešani, ki so taborili nasproti nas, so nam postali gostoljubni in živahni sosedje. V istem naselju so stali še šotori Djevdjelije, ki stoji prav na makedonsko-grški meji in šotori Prištine. Iznenadila nas je zastava OZN, ki smo jo videli pred njihovim vhodom. Seznahili smo se z njimi. Bili so to «ambasadorji» raznih držav, člani prvega mladinske, ga kluba OZN. To je nova organizacija, ki ima svoj začetek v Prištini — v Srbiji. Mlada je. Lani na Palah smo se spoznali z enim njenih predstavnikov. Za cilj si je postavila medsebojno razumevanje, kako približati človeka človeku, da se zedinijo otroci vsega sveta, da se odpravijo vse medsebojne mržnje. Vsak član te organizacije si izbere neko državo, katere «predstavnik» postane. Mlajši se morajo pobliže seznaniti z državg, ki jo ((zastopajo« se spoznati z njenimi šegami in običaji, z narodno nošo, zbirajo znamke itd. Večji se učijo jezika države in Esperanto. Vsi «ambasadorji» morajo biti dobri govorniki. Zato se vadijo tudi v govorništvu. Z dopisovanjem se je organizacija deških klubov razširila tudi v druge države. Na pobudo prvega kluba OZN so ustanovili enake klube tudi v Belgiji in na Poljskem. V Jugoslaviji je sedaj že 37 takih klubov OZN. Dnevi pasje vročine so tekli mimo nas. Nismo bili navajeni na take toplotne razlike in smo ponoči, ko je pritisnil mraz, bodili kar oblečeni spat. |n še nas je zeblo. Sonce nas je grela, postuli smo rdeči kot raki. Makedonci so se nam smejali, bili so navajeni takega sonca. Vst ogoreli so se izpostavljali njegovim žarkom, medtem ko smo mi poležavali v mali sen. ci za šotori in po ves dan pili vodo. Kdo bi takrat mislil na pt-. sanje, kdo bi se še bolj potil! Okrog samo sonce in vroč pesek. Zvečer smo se razživeli. Oglasila se je kitara in pesem. Pri tabornih ognjih smo spoznavali kulturo makedonskega naroda, spoznavali smo njihovo narodno zavest in njihov ponos, njihovo ljubezen do narodnega blaga. Naučili so nas, kako se pleše toro*. Učili smo se njihovih zateglih otožnih pesmi, njihovih zbadljivk. Sklepali smo prijateljstva in si izmenjavali naslove. Obiskali smo Stip. Po prašni cesti, kjer so ljudje v pesku delali iz blata opeko, in jo spravljali v žareče peči, smo odšli v mesto. Sonce je žgalo, prah se je oprijemal oblek in lezel v oči, v lase. Bili so to krajši izleti. Na daljše zaradi vročine ni bilo misliti. Se sreča, da je bilo ob paradni otvoritvi nebo nekam obl-čno, drugače zares ne vem, kako bi mogli korakati po pesku, V katerega se ti je vdirala noga. 6. julija smo se pripravili na odhod. Zal nam je bilo, da smo se morali posloviti od vseh novih znancev, od prijaznega kuharja, ki je za nas posebej kuhal, ker tržaški taborniki nismo prenesli toliko paprike- Drugega dne smo odpotovali na Ohridsko jezero. Začenjal se. je drugi del naše-.ga raziskovanja Makedonije. Začenjal se je del spoznavanj in novih doživetij v popolnoma drugačnem okolju. Ohrid nas je očaral. Veliko jezero, ki je rahlo valovalo, nas je spominjalo našega morja, bori so nas s svojim dehtenjem ponesli na Kras, razvalina gradu, kjer je bival turški beg, nas je spomnila Devinskega gradu. Bili smo na Ohridu samo dva dni. Ogledali smo si večji del njegovih znamenitosti, odšli celo do cerkve sv. Nau-ma, ki stoji prav na jugo-slovansko-albanski meji. Z avtobusom smo odpotovali dalje v Skoplje. Med potjo smo se ustavili v samostanu Jovana Bigorskega, kjer smo si ogledali čudoviti samostan, dvanajstletno ročno delo bratov Filipa in Marka, izdolbeno v orehov les. Čakali sta nas še Skoplje in Beograd. V Ljubljani smo se srečali z brati iz Trsta, ki so šli na taborjenje. Nekateri smo se jim pridružili, drugi so odšli domov. Mi «Makedonciy> smo bili ponosni na svoje potovanje, pripovedovali smo na dolgo in široko o našem pohodu, širokoustili smo se z vztrajnostjo, ki smo jo pokazali, ko smo v natrpanih vagonih kar na tleh zaspali, kot bi bili doma na postelji. Niti o-menili nismo tega, da smo bili večkrat trudni, da smo omagovali pod nahrbtniki. Saj se je vse to .plačalo, videli smo Makedonijo, spoznali smo vročekrvne in skrajno gostoljubne ljudi, ki tam žive m videli, da narod, ki ima tako trdno voljo in tako močno narodno zavest, ni nikoli za-ostalp GRLICA nadaljeval dr. Dorn — je tri do devetkrat pogostejši pri kadilcih. Ugotovili smo sledeče: na 30.000 nekadilcev, ki smo jih pregledali, smo zabeležili le štiri primere raka na pljučih, na 100.000 kadilcev se je to število dvignilo na 265. Človek, ki pokadi deset cigaret na dan se izpostavlja desetkrat večji nevarnosti, da oboli za rakom na pljučih kot nekadilec. Ta številka se dvigne na 43, če kadimo 20 do 40 cigaret dnevno, na 64, če število na dan pokajenih cigaret prekorači 40. Ko je dr. Dorn končal, je v dvorani nastala grobna tišina. Nato so začele padati pripombe. Kajti nič ni težjega, kot prepričati nekega znanstvenika. — Ali ni morda kakšna napaka v vaših statistikah? — Vaše številke ne dokazujejo prepričljivo odnosa vzroka in posledice med dimom in rakom. — Morda je tobak odgovoren za rak zaradi tega, ker pospešuje staranje? ANGARSK . PROTIKANCE-ROZNO MESTO V SIBIRIJI Toda na kongresu v Londonu ni bil na zatožni klopi le tobak. Tudi z dimom nasičeno ozračje velikih mest je bogato s proizvodi benzo-pirena. Ko je prišlo na dnevni red to ozračje, se je glavna pozornost kongresistov obranila na sovjetsko delegacijo. Eden od sovjetskih delegatov, je opisal zgodovino sprotikanceroznega« mesta Angarska v Sibiriji. — V tem mestu — je dejal — je koncentracija ben-zopirena 3-4 nenavadno velika. Gre za industrijsko mesto v bližini Irkutska, kjer se neprestano veča število rakavih obolenj na pljučih. Po dolgem proučevanju ,tega vprašanja smo sklenili spremeniti strukturo mesta. Spremeniti strukturo mesta pa pomeni spremeniti smer ulic, da bi bile izpostavljene prevladujočim vetrovom, zasaditi ogromno drevja in premestiti industrijske ob-jekte«. Neki profesor iz Osla je dejal, da je opazil med polj. skimi delavci mnogo manj primerov rakavih obolenj kot med tovarniškimi delavci. Vendarle pa tudi mimo vseh teh podatkov ostaja rak še vedno tajna. Kajti imamo veliko število moških in žensk, ki ne kadijo, ki žive vse leto na čistem zraku, ki ne pijejo (tudi alkohol bi mogel biti vzrok raka) in ki se hranijo racionalno; pa vendarle tudi oni obolijo za rakom. Ve se kaj je značilno za rak, toda ne ve se kaj ga povzroča. Motnje metabolizma v celici, dejavnost virusa, hormonsko neravnotežje? Vprašanje ostaja še nadalje brez odgovora. Še niso odkrili kaj razlikuje zdravo celico od rakaste celice. Ko pa se bo to doseglo, bo treba proučiti vzrok za to razliko. Bilanco VII. mednarodnega kongresa za proučevanje raka bi mogli povzeti v naslednjih besedah: Ali smo pred odločilno zmago nad rakom? Dane« še nismo! Ali obstaja upanje, da bomo zmagali? Obstaja, kjer me obdajajo debele volnene odeje, v katere se to ljudstvo oblači, da bi se zaščitilo pred soncem. Potovanje s skrajnega juga ni zahod, na tunijzijsko alžirsko mejo, je zelo naporno in dolgo — leto dni. Zgodilo se mi je, da sem na eni izmed prehodnih postaj, v Gafsi, čakal polnih sedem ur. Na koncu Gafse, ob železniški postaji, je restavracija. Vstopil sem, Za eno mizo je sedela lastnica — Francozinja, za drugo natakar —Tunizijec. S t.on i m k lastnici; «Vode!» Pogleda me ostro in s prstom pokaže na natakarja. Sto. p;ir k njemu: »Steklenico mineralne vode, prosim!« Natakar se na ves glas zadere; »Ahmed!« Takoj se pojavi neko razcapano strašilo, ki ga vprašam: »Kaj vi tu delate?« »Ne, mi odvrne, samo pomagam.« V tej vročini ni nikomur do dela, če prav ne mora. Natakar je svoje delo «odstopils Ahmedu, ki mu plača morda desetino svojega zaslužka. To. da tudi Ahmedu ni do dela in če bi le mogel, bi svoje »delo« prav tako komu »odstopil«. Nekaj po lastni krivdi, nekaj zaradi nerednega voznega reda in brezkončnega čakanja, sem prišel na cilj šele čez tri dni. Končno sem vendarle stopil v največjo oazo tunizijske Sahare, Nefto. Začelo se je mračiti. Brž ko sem prispel, so od vseh strani začeli odmevati zamolkli u-darci in ljudje so začeli teči in spotoma drug drugega klicati. Pohitel sem za njimi, da bi videl kaj se je zgodilo. Tik za naseljem je velik nasad bučic in druge zelenjave. Ves nasad je oživel. Prekrile so ga kobilice. Bile so pravkar priletele od kdove od kod. Kobilice zvečer niso nevar- ne. Trudne so od poti in do | leti, pada, umira. Tiaoči jutra počivajo. Ce pa jih puste jajo, novi tisoči prihajajo. Bor-pri miru, bodo zjutraj požrle ba traja dolge ure. Ljudje so vt.e in v nasadu ne bo ostal niti plevel. Ljudje, ki imajo dovolj izkušenj s tem sovražnikom uporabljajo stara sredstva. Bijejo ob prazne bencinske posode in jih plašijo. Na tisoče kobilic poskakuje, ............... «AttiIio Regolo» Pietra Metastasia v Taormini V okviru drugega eEsta- te teatrale sicilianau (Sicilj-skega gledališkega poletja) bodo 17. avgusta uprizorili v grško-rimskem gledališču v Taormini dramo v treh dejanjih »Attilio Regolo» Pietra Metastasia. Med i-gralci, ki bodo nastopili v tej drami, je tudi Ottorino Guerrini, član tržaškega stalnega gledališča in Giu-lio Bosetti, ki je bil tudi član tega gledališča. V grško-rimskem gledališču v Taormini se sredi avgusta vsakega leta z uspehom vrše izredne gledališke predstave že dvanajst let. Do sedaj so uprizorili dela naslednjih avtorjev: Alfieri, Shakespeare, Mor-selli, Gide, Moliere, Goldoni, D’Annunzio, Goethe in Racine. Pietro Metastasio, čigar dramo uAltilio Regolo> bodo uprizorili letos, je e-den največjih -italijanskih pesnikov na začetku IS. stoletja. Sam je smatral to svoje delo za »najbolj solidno, najbolj zrelo, najmanj bogato z napakami in končno tisto, ki bi ga edinega ohranil med vsemi ostalimi, če bi moral izbrati eno samo«. PULJSKI FESTIVAL V ZNAKU NOB Skozi vejevje - nebo drama pete ofenzive Puljski filmski festival se bliža koncu. Nedeljski program v puljski Areni, kateremu je prisostvovalo najmanj 12.000 gledalcev, je bil v znamenju hrvatskega narodnega praznika Dneva Vstaje. Predstavi so prisostvovali na častni tribuni podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič, predsednik Ljudske skupščine LR Srbije Jovan Veselinou in sekretar za narodno obrambo armij-ski general Ivan Gošnjak. Tej slavnosti je bil podrejen tudi filmski program, ki je poleg dokumentarnih filmov «Proslava na Sutjeski » (proizvodnje uBosna film*) eTovarne delavcem* režiserja Zike Cukoviča, sKorak mesta* Branka Majerja in kratkometražni film »Mladost, ki bo legenda», obsegal tudi film UFUS •Skozi vejevje — nebo«, režiserja Stole ta Jankooiča. Čeprav so si mnenja poklicnih kritikov o tem filmu zelo deljen a, moramo reči, da nas je močno prevzel in pretresel. Ne morda toliko zaradi njegove u-metniške vrednosti, ki je brez dvoma precejšnja, temveč zaradi njegove vsebine, ki sicer ne tvori zgodbe v pravem pomenu besede, vsaj takšne ne, kot smo jo navajeni gledati v skoraj vseh filmih, temveč kaže majhen odlomek iz borb na Sutjeski. Film »Skozi vejevje — nebo« nam pripoveduje o usodi bolnikov partizanske bolnišnice, ki se je znašla sredi pete ofenzive sama, obkoljena od vseh strani. Bolniki dobro vedo, da bodo prav gotovo vsi izgubljeni če bodo ostali na istem mestu. Zato se odločijo, da si bodo sami pomagali in se prebili skozi obroč nemških čet. Načrt je skorajda brezupen. In tu se začne odvijati drama ljudi — ranjencev, ki jih je vojna prisilila, da žive skupaj, da beže po gozdovih, da trpe in umirajo in da se končno drug za drugega tudi žrtvujejo. Najbolj nas je morda pretresla igra in usoda matere, ki deli s svojim sinčkom muke in težave brezupnega bega pred nemškimi četami. Mati umre za posledicami rane, sinček pa ostane in nadaljuje pot z ostalimi partizani. Morda sč samo v nečem ne moremo strinjati z avtorji filma: da so ga namreč zaključili s srečnim koncem, medtem ko je vsakdo izmed nas po logiki pričakoval, da bodo Nemci vse bolnike, ki so jih končno odkrili, pobili. Morda je takšen konec kot ga v filmu kažejo bližji človeškemu srcu, ker si pač želi, da bi se ranjenci, ki so toliko pretrpeli, rešili, ni pa prepričljiv ter je prav gotovo tudi v nasprotju z resničnimi dogodki v bitkah na Sutjeski, ko so Nemci vse bolnike v resnici pomorili. K programu tega večera bi hoteli pristaviti še to, da je bilo predvajanje štirih dokumentarnih filmov prav gotovo predolgo in preutrudljivo. Posebno če se pomisli, da sta si bila dva «Tovarna delavcem* in »Mladost, ki bo legenda* po vsebini precej podobna. Tako smo že utrujeni začeli slediti filmu, ki bi nas bil drugače prav gotovo še bolj pritegnil in navdušil. že utrujeni, kobilicam pa *e pridružujejo nove jate, ki ponovno zapuščajo komaj zasedene položaje. Brez dvoma bi kobilice puščavskega človeka premagale, ker bi mu požrle še to malo, kar ima, toda ponoči prispe v oazo okrepitev: črpalke s strupom, ki golazen uničujejo. Za oazo pravijo, da je čudež puščave. Dejansko je oaza «čudež vode«. Toda ne dežja, ko: bi kdo mislil. Oaze žive od podzemskih vo. da, ki so ostale iz nekega vlaž. nega obdobja, dotekajo z robov puščave in s hribov, ki obdajajo oazo. Vse te vod« je treba «zajeti«. Posebni saharski vodnjaki «fogarasi» so zgrajeni na zelo izviren način in s popolno tehniko. »Fogarasi« so dejansko podzemni predori, ki zadržujejo vodo, da ne odteka v globino. Predore prepletajo jaški, po katerih je možno priti vanje in jih popravljati. Puščavska vročina omogoča naglo vegetacijo, le vode je treba. Ker pa imajo oaze veliko vode, so za nomade in puščavske prebivalce postale »raj na zemlji«. Bila je navadna saharska noč Ne vem kako doživljajo takšno noč saharski prebivalci, ki so že navajeni njeni nekoliko že turobni pesmi. Dolga kolona oboroženih mož se počasi in oprezno bliža Nefti. Nato je častnik stopil k trem in jim rekel; »Vse je jasno — tri ure časa imate.« Kolona je obstala, oni trije s težkim bremenom na ramah so nadaljevali pot. Ko so prišli v naselje, jih ni nihče opa. ril. Počasi so se približali kra-ju, ki je bil označen na karti. Odložili so breme in v nekem zidu skopali večjo luknjo... Cas je tekel. V pesku utaborjena koiona je postajala ne. strpna. «Se vedno nič, pravi častnik, in morali bi se že vrniti«. In v tem trenutku so odjeknili streli. Srečali sta se dve patrulji: patrulja tunizijske vojske in patrulja te tajinstve. ne kolone. Kolona sc je začela umikati proti meji. Naslednje jutro je pred funkcionarjem tunizijske policije stal droban, suh moški, star kakih 60 let. «Tebe je ponoči zajela neka naša enota. Kaj si delal v bližini Nefte?« #Tihotapil sem«. «Nisi bil sam. Kaj pa onadva, ki sta pobegnila?« ((Pomagala sta mi nositi«. »Kaj?« »Sladkor«. »Kam?« «Odvrgli smo ga v pesek«. «Kaj pa orožje, čemu ti o-rožje?« Zasliševanje je trajalo dolgo in prestrašeni mož je padel v protislovja. Končno j« priznal. Skupina, ki je prekoračila tunizijsko mejo, je pripadala diverzantskim enotam, ki se na strani francoske vojske v Sahari bore proti alžirski vojski. Omenjena trojica je imela nalogo vreči z dinamitom v zrak del naselja v oazi, da bi se dogodek pozneje prikazal kot eksplozija skladišča streliva alžirske osvobodilne fronte. In tako se tod vodi stalna tiha vojna. Cez dan prihajajo sem nemški turisti, ki vpisuje, jo v knjigo svoja občudovanja in v potoku se tuje tu-ristkinje kopajo v «bikiniju». Noč pa krije svoje tajnosti in številne grobove, le da se kri na puščavskem pesku naglo suši. V. S. Vt moški ste vsi enaki.,. HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pomotili se boste v oceni vaših dejanskih možnosti. BIK (od, 21. 4. do 20. 5.) Zdrava pamet iri smisel za praktičnost vam bosta pomagali pri razvozlanju zapletene zadeve DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6 ) Pri izražanju svojega o- sebnega mnenja bodite previdni. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vaša nervoza more povzročiti nepotrebne prepire. LEV (od 23. 7. do 22. *.) Pomembno pismo vam bo najavilo uspeh vaših skritih nad DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Skrajno ugoden dan s finančnega gledišča.. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne cincajte, če si hočete pridobiti zaupanje svojih nadrejenih. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) V nevarnosti ste, da se čustveno razvnamete. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Simpatija, ki vas veže na neko osebo, je na tem, da se spremeni v ljubezen. KOZOROG (od 21. 12. do 20 1.) Ugoden dan, da se rešite zaostale korespondence. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nekatere nepredvidene o-vire utegnejo povsem zmesti vaše načrte RIBE (od 20. 2. do 20. J.) Popolno soglasje z ljubljeno osebo. f«iorišl»o-beneški dnevnik Pismo Delavske zbornice uradu Intersind v Trstu Sindikalna organizacija zahteva začasen preklic odpustov v SAFOG Tudi v podjetju IRI v Neaplju so odpuste delavcev odgodili za tri mesece Včeraj zvečer je odpotovala v Rim delegacija notranje komisije livarne SAFOG, katero spremljajo tudi nekateri sindikalni funkcionarji. Delegacijo bo sprejel minister za državne podjetja Lami Starat; ti; pri njem bodo skušali sindikalisti doseči preklic 13fl odpustov. Včeraj je Delavska zbornica poslala uradu Intersind v Trstu pismo; v katerem, ugotavljajoč dejstvo, da se za odpravo odpustov zanimajo parlamentarci, izvoljeni v našem volilnem okrožju, občinski in pokrajinski odbor, sindikalne organizacije, politične stranke in notranja komisija, in da je možno, da vse te intervencije dosežejo vsaj delen uspeh, zahteva od omenjenega urada in od ravnateljstva SAFOG, naj ustavi vsaj začasno odpuste. To svojo zahtevo utemeljuje Delavska zbornica tudi z dejstvom, da se bodo nameravani odpusti izvedli v počitniškem času, to je 25. avgusta in da niso odgovarjajoče oblasti sprejele nikakih ukrepov, da bi ublažile posledice tolikšnega števila odpuščenih delavcev. Pismo nadalje ugotavlja, da je začasna ustavi- tev odpustov bila sprejeta tudi v državnih podjetjih v Neaplju, kjer so za tri mesece ustavili vse odpuste, da bi dovolili tehnikom, sindikalistom in parlamentarcem, naj ugotovijo možnosti za odpravo teh odpustov. Danes ob 12.30 in ob 14.30 bo Delavska zbornica priredila pred tovarno dve zborovanj'. n TAJNA OBČINSKA SEJA Razpravljali so o županovi nagradi V torek zvečer je bila seja občinskega sveta, na kateri je svetovalec Nereo Battello povedal svetovalcem, da je bilo izdano uradno sporočilo o odpustu delavcev v SAFOG. Predlagal je, naj se občinska uprava zavzame, da se prepreči takojšnja izvedba sklepa in da se doseže odložitev odpustov. Svetovalec je tudi kritiziral način obveščanja javnosti. Rekel je, da je neki odbornik napisal za «11 Piccolo« članek o krizi v SAFOG. Članek je napisan tako, da stališče odbora objavlja kot stališče li- MHIIIItltlllllltlllllllllllltlllllllHIIIItlltlllllllllllltlHtllllllHIItllMtllHIMIIHItlllllllltHIHMMIMMH V nedeljo v Ronkah Shod protifašistov Tudi danes ima protifašizem veliko vlogo V nedeljo je bil v Ronkah shod političnih preganjancev, ki ga je organizirala ANP-PIA, Udeležilo se ga je veliko število bivših političnih preganjancev, ki so v živahnih razgovorih obujali žalostne dneve iz časov fašizma. Poleg drugih je bil prisoten tudi poslanec Raffaele Franco, garibaldinski poveljnik Sasso in drugi. Na prošnjo vseh prisotnih je govoril o pomenu protifašistične borbe Leopoldo Gasparini. Rekel je, da je na žalost protifašistična borba še vedno važna, ker je treba u-resničiti je precej členov republiške ustave. Se vedno se le treba boriti z reakcionarni-m, in konservativnimi silami, k> bi rade iztrgale ljudstvu tisto, kar so pred leti morale dati. Ko je govornik rekel, da nacionalna enotnost ni bila še nikoli tako popolna kot 25. julija 1943, je naglasil, da morajo demokratične množice to enotnost še okrepiti, da se u-resniči ustava in prepreči vstop države v vojne avanture. Sklenjenih je bilo tudi 22 porok. Povprečna starost že-r.inov je bila 28 let, nevest pa 24. Rodilo se je 44 otrok. Povprečna teža fantkov je bila 3189 gramov, deklic pa 2963. Umrlo je 43 oseb. Povprečna starost umrlih moških je bila 59 let, žensk pa b8. V občinski klavnici je bilo zaklanih 441 glav živine (všteta je vsa goveja živina in drobnica ter prašiči), v drugih občinah pa je bilo zaklanih in pripeljanih k nam 903 glave živine. Porabili smo tudi 216 stotov in 40 kg soli ter pokadili 5157 kg tobaka. V mestnem kopališču se je okopalo 1762 oseb. GORICA V APRH U Moški so se poročali pri 28 letih, ženske pa pri 24 Številke so neprijetne za ve-iko ljudi; kadar je vroče, pa ie s številkami najraje ne u-rvarjamo. V tem članku se ih ne moremo izogniti. Pri-cazujejo nam življenje v me-iccu aprilu v goriški občini. V aprilu se je število pre-iivalstva povečalo za 24 oseb. Porasta števila prebivalstva ie smemo pripisovati številu rojstev. Teh je že nekaj časa ■nanj kot pa smrti. (Redka iz-lema je mesec april!). Tokrat te' je število goriškega prebivalstva povečalo zaradi pri-»eljevanja. Trčenje na križišču z Ul. Leoni Na križišču med Ulicama Leoni in Paolo Diacono se je včeraj popoldne ob 14.30 49-letni Federico Stocco s svojin? motociklom Guzzi 65 z e-videnčno tablico GO 12.558 zaletel v 45-letno Marijo Mikulin iz Ulice 9. avgusta 14, ki je prihajala po Ulici Leoni s svojim motociklom. Kriv je Stocco, ki je moral poleg vsega v bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na levi rami in praske na levi nogi. Obe vozili sta bili laže poškodovani. Neteča delavca pri napeljavi kanalizacije 31 letni delavec Ermenegil-do Zanetti iz Ulice Rabatta 9 je delal včeraj popoldne pri oopravljalnih delih kanalizacije na križišču med Ulicama More]’* in Crispi, ko se je ponesrečil med dviganjem težkega kamna. Zanettiju je kamen padel na levo roko. Zateči se je moral v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali kazalec leve roke. O-zdravel bo v 15 dneh. sta. Svetovalec je rekel, da bi se moral v takih primerih odbornik podpisati pod članek, ki ga je napisal. Zelo dolga je bila tajna seja, na kateri so v odsotnosti župana govorili o njegovi plači. Kakor se je pozneje zvedelo, je bila seja zelo burna in je prišlo do zelo ostrih nasprotij med svetovalci in odborniki. Končno so se sporazumeli, da se izplača županu mesečna nagrada v znesku 70 tisoč lir. Seja je trajala nekaj čez polnoč. Zaprta za promet II. Trivigiano Tržaški oddelek državnih železnic sporoča, da bo Ul. Trivigiano (Standrež) zaprta za promet danes 30. julija od 8. do 17. ure, ker bodo opravljali neka dela pri železniškem prehodu. Zaradi tega bo promet usmerjen po Ul. Tabaj. Sprejemanje delavcev za Avstralijo Pokrajinski urad za delo poroča, da je v teku novačenje večjega števila specializiranih delavcev raznih strok 7.a Avstralijo. Pbdrobnejše podatke debe interesenti pri uradu za delo in na občinskih namestitvenih uradih. Nov vozni red vlakov ODHODI Proti Trstu: 0.15 (A), 5.54 (A), 6.50 (A), 7.48 (D), 8.07 (A), 8.4*! (D)„ 10.52 (D). 14.03 (A), ‘5.41 (A), 16.45 (DD) *), 18.41 (A), 20.04 (A), 21.16 (D), 32.00 621 (DD) *), 7.45 ,DD) 9.35 (D), 10.49 (DT, 13 42 (A), 15.37 .A), 18 55 (A), 20.01 (A), 22.55 (A). Iz Vidma: 0.14 tD) **), 5.5° (A), i 46 (D), 8.05 (A), 10.50 (D), 14.01 (A), lb.44 (DD) *), 18.39 (A), 21.14 (D). 21. 6.29 (A), (A), 9.02 (A), 13.02 (A), 1T.28 (D), 21.29 (A), 4.28 6.48 (A), 8.47 (D), 15 36 (A), (A), 20.02 57 (D) *), Kino v Gorici CAHSO. 17.00: «Zlati deček», W. Holden in B. Stanvvich. VITTORIA: 17.30: «Zločin na ulici«, J. Cassavetes in D. A-lexander. Mladoletnim vstop prepovedan. CENTRALE. 17 00: «Planet kjer je peke! zelen«, J. Da v:s in B. Turner. MODERNO. 17.00: aBojna zastava«. VERDI. Zaprto zaradi letnih počitnic. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna Pontom e Bas-si, Raštel 26, tel. 33-49. «» TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 30.4 stopinje, najnižjo pa 18.6 stopinje. Novost v VI. etapi kolesarske dirke Dveh morijs Aimaviva prvi na cilju Ricco nova »zelena majica» Rino Benedetti je za 7" izgubil prvo mesto r splošni lestvici CASCIANA TERME. 29. — Po šestih etapah je moral Rino Benedetti prepustiti prvo mesto v splošni lestvici kolesarske dirke «Dveh morija Giannantoniu Riccu. ki je ves čas tekmovanja prežal na ugoden trenutek, da zasede prvo mesto. Danes se je kolesarju posrečilo, vendar predvidevajo, da bo trajalo njegovo veselje le malo časa. Monotonijo etapnih zmag Benedettija in drugih favoritov sta razbila prav Ricco in Walter Aimaviva, zmagovalec etape Gros-setto - Casciana Terme. Zamuda glavne skupine, v kateri so bili vsi favoriti, je bila ’c-likšna, da je Ricco za razliko 7” oblekel zeleno majico, ki je bila ves čas tekmovanja monopol Rina Benedettija. Od danes je torej na čelu lestvice en sam kolesar. Daaiašnja dirka je bila skoraj v celoti mirna. Vse jg kazalo, da- kolesarji počivajo v pričakovanju zadnjih dveh napornih etap. Okolica ob Ti-renskem morju je bila lepa in dirkači so kolesarili kot bi šli na slyipen izlet. Kljub temu pa sta morala Menini in Costtftunga, preutrujena zaradi dosedanjih naporov odstopiti. Pri Quercianella pa se je. začela akcija, ki ji prinesla Piccu zeleno majico. Umidio in Paoleiti’sta zapustil* sku' pino in pognala naprej v upanju, da si pridobita vmesne nagrade pri Antignanu in Livornu. Ko sta dosegla cilj, sta nadaljevala pot, a za njima se je skupina desetih kolesarjev domenila za zasledovanje. Med temi sta bila tudi Aimaviva in Ricco. Zamuda glavnine se je kmalu povečala. kar pa ni bilo pogodu Tognacciniju, Mant.elliju, Zam-pieriju in Ciolliju, ki so pustili leno skupino na cedilu in so se pognali proti bežečim. Pri Vicarellu se prvi zašle- gija), 5. Bonariva Alfredo dovalni skupini posreči ujeti Umidia in Paolettija. Ger-vasoni se mora zaradi okvare na sedežu ustaviti, drugi pa seveda nadaljujejo s pospešeno hitrostjo, s čimer so povečali razdaljo s skupino za 2’30’\ V zadnjih štirih kilometrih po razmeroma hudi vzpetini se zamuda zaostalih še poveča in tako se lahko skupina prvih v miru pripravi za končni sprint. Aimaviva, ki se pri begu ni preveč utrudil, je najhitrejši in privozi prvi na cilj. Ricco je le za 7” za njim, medtem ko zabeležijo ob prihodu glavne skupine z Bene-dettijem na čelu 4’05” zamude. Jutri predzadnja 209 km dolga etapa Casciana Terme -Prato. Proga je naporna, ker bodo morali kolesarji do Do-gana Vecchia z višinsko razliko 715 m. Do Dogane Vec-chie vodi precej strma vzpetina. (Bianchi), 6. Bartolozzi Valde-maro (Legnano), 7. Ranucci Sante (Torpado) s časom Benedettija. *• Tinarelli (Torpa-do) 35.23’12”, 9. Taddeucci (S, Pellegrino) 35.23’12”, 16. Maz-zacurati (Ghigi) 35.24T5”, 11. Romagnoli (NEC) 35.24’51”, 12. Nicolo (Molteni) 35.25'33”, 13. Falaschi (Legnano) 35.25’33”, 14. Barale Germano (Bianchi) 35.30’2I”, 15. Galeaz (Sever) 35.31’36”, 16. Conti (Center) 35.32’12”, 17 Guazzini (Ghigi) 35.33T8”, 18. Paoletti (NEC) 35.33’24”, 19. Gervasoni (Sever) 35.35’56”, 20. Carizzoni (Mol- tenil 35.36’46”. II. etapa dirke »Po zapadu« Francoz Evcraerl prvi v lestvici RENNES, 29. — Nino Defi-lippis je bil le za en dan najboljši kolesar na dirki «Po zapadu«. Po drugi etapi Gran-ville - Rennes je moral prepustiti častno mesto v lestvici Francozu Everaertu. ki je danes prvi prišel na cilj. V lestvici po točkah pa je prvi Francoz Thielin. ki je tako oblekel »rumeno majico«. Vrstni red včerajšnje 184 km dolge etap? je sledeč: 1. Everaert (Fr.) v casu 4 ure 49’11”, 2. Novak (Fr.), 3. And Rews (VB). 4. Scodelter (Fr.), 5. Saint (Fr.). 6. Pijpe (Bel.), vsi s časom zmagovalca. 7. Thielin (Fr.) 4.49'39". 8. Provost (Fr.) 4.49’50”, 9. Van Den Bosch (Bel.) 4.49’58”, 10. Theuns (Bel.) 4.50T3”, 11. Van Aerde (Bel.) 4.50T8”, 12. Kosec (Fr.), 13. Passinetti (Fr.), 14. Denys Daniel (Fr), 15. Pavard (Fr.), s časom Van Aerda. Šahovski dogodek za ves svet Od 14. avgusta do 12. septembra medeonski turnir v Portoroža Kongres Mednarodne šahovske zveze bo v Dubrovniku 11. in 18. avgusta V Portorožu tečejo te dni ■zadnje priprave za veliki med-conski šahovski turnir, ki se ga bodo udeležili velemojstri z vsega sveta. Pravkar zaključujejo gradbena dela pri adaptaciji Ljudskega doma za turnirsko dvorano. Razen prostora za 10 igralnih miz, bo tu 120 sedišč in 100 stojišč. Tisti, ki ne bodo našli prostora v dvorani, bodo lahko stalno spremljali partije po demonstracijskih deskah, ki jih bodo postavili v nekaterih restavracijskih vrtovih. Take table bodo tudi v Piranu. Vtem ko se pripravlja na turnir, Portorož spreminja in tudi olepšuje svojo zunanjost. liniiiitmiiiiiiitlltliiiiMmiiiiniiiiiiiiiiiiiminimMiMliiHlHiMliiiiittlliiilHiliiiiiltiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiMiiliitiiiiiniHtliHlMHHuHtimtiiiiiifiiii Kolesarsko prvenstvo na dirkališču v Vigorelliju 1. Aimaviva Walter (Cali Broni Gira), ki je prevozil 179 km v času S.09’55” s povprečno hitrostjo 34.654 km, 2. Martin (San Pellegrino) z zaostankom 1”, 31 Guazzini (Ghigi) z zaost. 6”, 4. Paoletti (NEC) z zaost. 12”, 5. Tessari (Ignis), 6. Fialvj (Ghigi), 7. Azzini (San Pellegrino), t. U-midio (Ignis), 9. Ricco (Molteni), 10. Romagnoli (NEC), 11. Massocco, 12. Ciolli, 13. La Cioppa, 14. Tosato, 15. Tognac-cini, 16. Sala, 17. Mantelli. 18. Mazzacurati. 19. Zampieri, 20. Conti, 21. Mora, 22. De Ga-speri, 23. Benedetti. SPLOSNA LESTVICA 1. R;cco Giannantonio (GS Molteni) 35.21’28”, 2. Benedetti Rino (Cali - Broni Gira) 35.21'35” z zaostankom 7”, 3. Scudellaro Tranquillo (Torpado), 4. Vloeberghs los (Bet- »HlllllllHHIHItHIIHIHIIHItlHIIIIIII'IHHHHIIIIItllllHIHHHIHtlllllHIHHItHtlHHHt1IIIIHIHIfHH Triestina 1958-.19 Bernardin in Massei dokončno k upi jena Tudi vratar Rigamonti in desna zveza Torlul v vrstah tržaške nogometne enajstorice Kakor kaže je Triestina za- ključila prodajo in tudi nakup igralcev, ki bodo sestavljali jedro letošnje nogometne enajstorice. O razprodaj: najboljših igralcev kot Ban-dinija, Milanija in še posebno Petrisa. ki so ga prodali Turinu po smešno nizki ceni (Turin ga je prodal za dvojno ceno in dobil v zameno še igralce), je bilo precej kritik. O vrednosti novih igralcev Triestine pa za sedaj se ni mogoče govoriti. Treba jih bo videti na igrišču. Letošnja enajstorica Triestine bi morala igrati v sledeči postavi: Rigamonti; Brach, Brunaz-zi; Rimbaldo, Bernardin, De-grassi, Olivieri, Tortul, Mas-sei, Santelli in Szoke. Triestina bo nadalje razpolagala še s Comissom, ki ga je kupila od Saici (Torvisco-sa) in Cazzanigo, ki ga je kupila skupno z Massejem od Interja. Pogajajo se se za nakup napadalca Trince in branilca Simonija (oba Treviso). Za Bernardinija je Triesti-na plačala 25 milijonov, medtem ko jih je za Cazzanigo zadostovalo 5. Massei pa je na posodo z možnostjo odku- pa proti plačilu 40 milijonov lir. Kakor se vidi, je Triestina kupila nekaj rgralcev, ki so razmeroma znani. Vpraša nje pa je, če bodo Rigamonti, Bernardin, Tortul in Massei odgovarjali upom trenerja kakor tudi tržaških ljubiteljev nogometa. ODBOJKA Pred prvenstvom v Pragi mednarodni turnir v Palermu PALERMO. 29. — Med 15. in 17. avgustom bo v Mon-dellu X. mednarodni turnir v odbojki za pokal predsednika republike, katerega se bodo udeležili poleg italijanskih i-gralcev, ki jih trenira Ivan Trinajstič, tudi ekipa Levske-ga iz Sofije, Spartakausza iz Budimpešte in neko poljsko a-li tuniz;jsko moštvo. 26- avgusta bodo italijanski igralci odpotovali v Prago na evropsko prvenstvo v košarki. Longo (dilet.) in Pizzah nova državna Svetovni prvak diletantov Carlo Simonigh izločen iz nadaljnjega tekmovanja v zasledovalni vožnji MILAN. 29. — Na dirkališču Vigorelli- se je danes začelo kolesarsko prvenstvo za profesioniste, diletante in mladince.' ’■ r Spored so otvorili diletanti z izločilnimi tekmami na? kronometer z dolžino proge 4 km. Pri zasledovalni vožnji je sodelovalo 31 kolesarjev, a samo 8 z najboljšim časom ie sodelovalo v četrtfinalni dirki. Že pri prvi tekmi je prišlo do presenečenja, Ker je bil svetovni prvak diletante v Carlo Simonigh izločen iz nadaljnjega tekmovanja. V četrtfinale so se namreč plasirali: Mario Vallotto iz Padove, ki je pretekel progo v 5’02”1 petinko s povprečno hitrostjo 47.650 km, Bono iz Brescie, Bailetti iz Coma. Costantino iz Rima, Arienti iz Cambiaga, Officio iz Milana, Adorni iz Parme in Fede iz Turina. V zasledovalni vozni diletantov. je Vallotto premagal Adornija, Bono Fedeja, Bailetti Officia in Arienti Costan-tina. To pomeni, da bodo so-de.ovali na polfinalnem tekmovanju Vallotto, Bono, Bailetti in Arienti. Najboljši čas v baterijah je dosegel Bono s 5’00” 1 petinko s povprečno hitrostjo 47,968 km. V tekmi diletantov za močnimi motorji (srednje dolga proga) si je Renato Longo iz Milana priboril naslov držav nega prvaka z zmago nad Do-menicom Vilellom in Mariom Brunellom. Zmagovalec je prevozil 50 km dolgo progo v času 45'22”3 petinke s povprečno hitrostjo 66,113 km. V isti tekmi profesionistov pa je zmagal, in si s tem priboril naslov državnega prvaka Virginio Pizzali. ki je v času ene ure prevozil 80,966 km, s čimer'je izboljšal tudi krajevni rekord v enourni vožnji. Svetovno padalsko prvenstvo Jugoslovani upajo na tretje mesto VRŠAC, 29. — Jugoslovanska padalska reprezentanca, ki je na pripravah v zveznem letalskem središču v Vršcu, bo odpotovala jutri Pa IV. svetovno padalsko prvenstvo, ki bo od 2. do 16. avgusta v Bratislavi (ČSR). Vse kaže, da bo letošnje svetovno padalsko prvenstvo doslej najbolj množično in kvalitetno. Poleg Jugoslavije bodo nastopile še reprezentance 13 držav. Pri moških sta največja favorita CSR, ki brani naslov svetovnega prvaka in SZ. Tudi pri ženskah sta največja favorita obe omenjeni reprezentanci. Čehinje branijo naslov svetovnih prvakinj. Z ozirom na kvaliteto njenih padalcev ima Jugoslavija realne upe na tretje mesto. Najhujši tekmec za tako visoki plasma bo Jugoslaviji prav Bolgarija- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllMtMIMIIIHIIMMIIIIIIIMMIIIiniMMMMMIIH Lahkoatletski dvoboj v Bellunu Italija določila za srečanje z Dvoboj ženskih reprezentanc bo v nedeljo 3. avgusta RIM. 29. — Tudi italijanska lahkoatletska zveza je objavila imena atletk, ki bodo nastopile 3. avgusta v Bellunu proti ženski reprezentanci Jugoslavije. Mussova med treningom Italijo bodo zastopale: Tek na 100 ra: Bertoni; Tek na 200 m: Costa: Štafeta 4 krat 100 m: Leone, Musso, Peggion, Valenti; 80 m zapreke: Greppi Musso; Tek na 800 m: De Paoli, Jan-naccone; Skok v višino: Bortoluzzi, Giardi; Skok v daljino: Fassio, Galli, Met krogle: Bedini, France-schini; Met diska: Nanetti, Ricci; Met kopja: Spagolla, Turci;* Rezervi: Necncci in Caselli. j Sedanji park ob avtobusni P* staji bodo preuredili tako, * bo estetsko dopolnjeval »Lj* Skl dom« in 30 m visoki ja"1' bor, ki bo stal sredi novel* parka in na katerem bodo ra*" pete zastave vseh sodelujoč držav. Turnir bo trajal do 12. s*** tembra. V začetku septe»W* pa se bo v Piranu začel svetovni kongres šahovsk problemistov, ea katerega je prijavilo že nad 70 deleg*" tov. ** * at Največji šahovski dogod za ves svet -— medeonski t nir — se bo začel 4. aV®Ujm ob 18 uri. Prvo kolo se začelo 5. avgusta in nato P* naslednjem koledarju: 6-? * 9„ 12., 13., 15., 16., 13., 20, 23.. 27., 28., 30., 31. avgus« ter 3., 4., 6., 7. in 10. septe®J bra. Popolnoma prosti <*ne bodo 11., 18., 25. in 26. 8v«** sta ter 2. in 9. septembra' medtem ko bodo v omenjei .pik dnevih igrali prekinjene P* tije. Svečani zaključek turn . ja bo 12. septembra. Kongres mednarodne si aho* ske zveze pa ne bo v rožu, marveč v Dubrovnik od 17. do 18. avgusta- V T’*’1 torožu bo od 15. do 20. sej* tembra mednarodni šahoVS festival, v bližnji Izoli Pa od 10. do 31 avgusta zens« prvenstvo Jugoslavije.. V Portorožu bo poskrl ■hijen1’ za vse udeležence turnirja! Ve* novinarje in častne goste lemojster Ivkov bo vodil skovni urad in bo nkrati mentiral potek posame2*1 partij. Turistični biro v Por” torožu je izdal posebne Pr°* spekte v srbskem, ruske1*' nemškem, francoskem m air gleškem jeziku. V začetku a gusta bo v prodaji tudi ** prO' gram medeonskega turnir)8^ ves čas turnirja bo po vsake® kolu izšel bilten. Ob otvorit® turnirja bodo prvikrat iSrT himno FIDE, del turnirja b* snemala tudi evropska tel*'f zijska mreža. Kino v Križu predvaja danes. 30. t. *>■ ob 20.30 Lov na ponarejevalce (Caccia ai falsari) Ray Danton LeigU Snovvdf« jaiovoroi urednik STANISLAV RENKO 1 Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trsi KINOPROSEK-KONfOVEt predvaja danes, 30. t. »>• ob 20. uri film: Sirota iz geta (Orfana del ghetto) F. MARZ1 A. FARNESE L. ROSSI predvaja danes. 30. t.m. ob 18. uri ter ob 20.30 na prostem film: «Operazione Cicero» JAMES MASON DANIELLE DAHlEU* VLADIMIR BARTOL' 14». ALAMUT A Mislil si je: «Ali si morem še kaj želeti? Meje mojega cesarstva so obsežnejše kakor kdaj koli prej. Kralji m knezi so mi pokorni. Mesta vstajajo iz pusCave in ceste se belijo v soncu Ljudstva živijo v blagostanju in me častijo. Zdaj sem upognil tudi verskega poglavarja. Ud iz moje *™i bo zasedel nrestol Prerokovega namestnika. Karkoli sem si bil d j stavil sem tudi dosegel. Zares, zdaj sem na višku svoje moči» Pisar mu je naznanil poveljnika telesne strfcze. Emir je vstopil in opravil predpisani ceremonial, Je d£ »Veličanstvo! Halef. sin Omarjev, se je vrnil z Alamuta. Rano ima čez lice. Povedal je, da ga je »mailski poglavar dal mučiti da bi izvedel za tvoje namene. Uetno sporočilo ti prinaša. Ponižno prosi, da bi ga Tvoje Veličanstvo spre j e o.» Sultan je prebledel. Potem je vzrojil. »Kako? Mojega slfi da si je drznil rr»učiti?! O, prostaška, brezdušna podlost! Toda pokliči Halefa. Maj sam poroča, kako je bilo na gradu « Emir je odšel in se hitro vrnil z Dzafatjem. Fedai se je vrgel pred sultanom na obraz. »Dvigni se, Omarjev sin!» Ko je sultan zagledal Džafarjev obraz, Je vzkliknil: »Kakšen pa si, Halef? Toda govori, gbvori Kako te je »prejel zločinec z gore? Kaj ti je zame naročil?« Dzafarju se je vs* meglilo pred očmi. Predmeti okrog njega so se pošastno spreminjali. Hašiš ga je imel popolnoma v svoji oblasti. »Zdaj moram izvršiti ukaz,« si je rekel. »Hurije čakajo name.« Spomnil se je, kako je Halef dejal, da je treba s sultanom govoriti. »Veličanstvo! Sreča in sijaj države!« je zajecljal. «Bil sem na Alamutu. Vsekal me je ...» Z roko je otipal bodalce v svojem rokavu. Spustil ga je v dlan, prijel ga trdno za ročaj ter se s skrajno odločnostjo svoje volje pognal tik do sultana. Vladar se je nagonsko umaknil. Ves se je stresel. Roka je zamahnila proti njemu in naostreno pisalo ga je oprasnilo za ušesom, še enkrat je Džafar dvignil roko. Tedaj pa mu je emir že s sabljo razčesnil glavo. Pisar je kriknil. »Tiho!« je velel emir. Pomagal je sultanu, ki je bil ves bled in je še vedno trepetal po vsem telesu, da je legel na blazine. «Ta človek je očitno pobesnel,« je dejal potem. Sklonil se je k mrtvecu in obrisal krvavo sabljo ob njegovo obleko. »Zmešalo se mu je,» je menil sultan z drhtečim glasom. »Vse, kar prihaja z Alamuta, je ali blazno ali zločinsko.« Na pisarjev krik je prišlo v dvorano nekaj stražarjev in dostojanstvenikov. Sultan si je z rokavom potegnil čez potno lice. Na njem, je zagledal krvave madeže. »Kaj to pomeni?« Blazen strah se je prikazal v njegovih očeh. Pisar je priskočil. «Njegovo Veličanstvo krvavi! Njegovo Veličanstvo je ranjeno!« Zdaj je emir opazil na tleh priostreno pisalo. Prebledel je. Pobral ga je in si' ga natančno ogledal. Spomnil se je na umor ve'ikega vezirja Mraz mu je šel skozi kosti, še enkrat je pogledal mrliča, ki je ležal pred njim v svoji krvi. Ta ja bila otajala lepivo na njegovem licu. Emir je potegnil za brado in brke. Oboje mu je ostalo v roki. «To ni bil Halef,« je zašepetal. Sultan je pogledal k njemu in razumel. Nepopisna groza mu je prevzela sroe. Pomislil je na umorjenega vezirja. Spreletelo ga je, da bo moral tudi sam umreti. Vsi so se zbrali okrog mrliča. «Ne, to zares ni bil Halef,« so šepetali. Poklicali so sultanovega telesnega zdravnika. Ko je prišel, mu je emir šepnil: «Bojim se, da je bil ranjen z zastrupljenim orodjem. Delaj naglo!« Zdravnik je pogledal sultana. «Rana ni velika,« je pomirjevalno dejal. »Vendar bo dobro, če jo za vsak slučaj izžgemo.« »Ali je morda smrtno nevarna?« Sultanov glas je bil čisto plah. »Upajmo vse najboljše,« je odvrnil zdravnik. Poslal je po svojega pomočnika, ki mu je prinesel orodje. Hitro je bilo vse pripravljeno. Emir se je tedaj zavedel celotnega položaja. Ukazal je: «Nihče, kdor je v poslopju, naj ga ne zapusti. Nikogar tudi ne bomo pustili vanj. Vsi moramo o vsem, kar se je tu zgodilo, molčati. Zdaj prevzamem jaz poveljstvo.« Stražarji so odnesli mrtveca iz sobe. Služabniki so hitro počistili krvave madeže. Zdravnik je segrel jekleno ost. Ko se je z njo približal sultanu, je ta vprašal: »Ali bo zeio bolelo?« »Veličanstvo naj izpije nekaj čaš vina. Potem bo manj bolelo.« Služabnik mu je hitro postregel z njim. Sultana se je lotila omotica. Zdravnik se je z razbeljeno ostjo rahlo dotaknil rane. Sultan je zarjul od bolečine. »Potrpljenje, Veličanstvo,« je prosil zdravnik. «Glavo ti bom snel, če me boš še tako mučil.« t «Veličanstvo naj samo izvoli. Toda rana mora biti izžgal' Sultan se je obvladal. Zdravnik je dovršil svoj posel. J «Zelo je bolelo,« je vzdihnil sultan. Bil je voščeno hj*'* Služabniki so ga na nosilih odnesli v njegovo spainic^' Zdravnik mu je ponudil okrepčila, potem je velel za?rr)1 okna. Sultan je izčrpan zaspal. oi Spremstvo se je umaknilo v predsobo. Zdravnik je. časa do časa pogledal bolnika. Ko se je vračal, so ga sprejel zaskrbljene oči čakajočih. «Ne kaže slabo,« je nekajkrat dejal. Potem pa se je nenadoma vrnil ves prestrašen. «Veličanstvo ima vročico, hudo vročico. Začenja se ^ blešti. Bojim se, da se je strup kljub vsemu razlezel po »Alah, kakšno grozodejstvo,« je zašepetal emir. Sultan je začel na glas kričati. Emir in zdravnik sta planila v spalnico. Odgrnila zavese, da je posijalo nekoliko svetlobe v sobo. Sultan se je za trenutek zavedel «Rešite me! Rešite me!« je stokal. »Joj, kakor da se žerjavica pretaka po žilah!« 0)1 Spet se mu je začelo blesti. Vsi, ki so čakali v preds«1 ibii so obstopili njegovo posteljo. Bledih obrazov so se ^ gledovali. > . ,? 'jJ Kar je bolnik začel peti. Navzočni so pokleknili in ** čelom dotaknili tal. «Grozno, grozno,« so mrmrali. » Sultan se je dvignil na blazinah. Zmedeno je okrog sebe in hotel vstati. , Zdravnik ga je zadržal. Pomignil je ostalim, naj ste sobo* (Nadaljevanje sledil