1926 MATI IN GOSPODINJA jjje. -———I I I I ■ ' 1 I III, lili I _ Družina. Velike izpremembe v družinskem življenju današnjega časa so v zvezi z novim načinom dela, novim načinom stanovanja, i novimi zahtevami današnjih zabav in sploh celotnega življenja. Te izpremembe so izpremenile tudi celotno občutje družinskega življenja in tudi mišljenje našega ljudstva. Nekdanja družina je spajala svoje člane z enotno ljubeznijo; bila pa je tudi skupnost dela, zato tudi skupnost imetja, pa tudi duhovnih dobrin. Tega v današnjih družinah skoroda ni več. Če trdimo, da je, oziroma mora biti družina skupnost ljubezni, moramo slediti glasu človeške narave, ki pravi, da človeku ni dobro samemu biti. Tej naravni zahtevi sledita mož in žena, ko ustanovita novo družino. Ljubezen staršev se potem osredotoči v novem središču, v otroku, ki sta mu oba dala najboljše svojega bistva. — Vprašati pa se moramo, če je današnja družina v tem oziru še taka kot nekdaj? Nekdanja družina je bila tudi skupnost dela. Mož je bil poljedelec, žena njegova verna družica in pomočnica. Videla ga je pri delu, vedla je za njegovo delo, cenila ga je in mu rada pomagala. To je bilo resnično delo z roko v roki, obojestransko razumevanje, pa tudi spoštovanje. Nikoli jima ni pošla snov za razgovor. Zanimanje obeh je bilo isto, imela sta enake skrbi, enak trud, pa tudi enako veselje. Na ta način sta ob enakih skrbeh in enakem veselju rastla in se izpolnjevala. Otroci so rastli od prve mladosti že v to enoto in skupnost dela; videli so očeta in mater pri delu in njih otroške igre so bile že sodelovanje ali vsaj posnemanje tega dela. Do-raščajoči sin, doraščajoča hči sta hodila v delovno šolo očeta in matere, rastlo jima je veselje za delo, osvojila sta si vsak svoje delo in sta z delom vred zrastla v delovno enoto domače družine. — Ne mnogo drugače je bilo v obrtniških in trgovskih družinah. Mož in žena sta skupno delala na razvoju svoje obrti ali trgovine, imela sta skupno zanimanje in otroci so zrastli čisto naravno s skupnim delom staršev. Precej drugače pa je v današnjih družinskih razmerah. Ponajveč ima mož poleg svojega pravega poklicnega dela še več postranskih opravil, češ, da mu več nese. Zena potem nima niti pravega pojma več o ■noževem delu, zato pa tudi ne razumeva-pja za njegove skrbi in težave. Ve sicer, da je mož delavec, obrtnik, poljedelec itd., toda o trudu in težavah njegovega dela nima ; več. jasnega pojma, zlasti ne, če je tudi ona kot delavka, pomočnica ali kaj podobnega zaposlena izven doma. Zaradi tega se mož 'n žena nikoli ne moreta do dobra porazgo-voriti o svojem delu. Tn kakor se žena ne •nore poglobiti v moževo delo, tudi mož ne more razumeti ženinega dela, ali pa vsaj ocenjuje pravilno. V takih razmerah je 8lTega posnemaš,« tako govori otroku, »če lažešlc Tvoja prepričevalna beseda bo gotovo storila svoje pri otroku. Nekateri starši so toliko nerazsodni, da občudujejo svojega otroka, ki se je z zvijačo in iažjo »izrezale. In baš to je napačno! Res je in večkrat dokazano, da eni taki laži slede še druge in večje. Otrok pa naj se tudi laži ne uči v domači družini. Ne oče, ne mati, ne bratje, ne sestre, niti posli mu ne smejo biti v tem učitelji. In to so, če mu dajejo slab zgled. Mati pa nnj se varuje s pretirano strogostjo navaiati otroka k laži. Če za najmanjši prestopek doleti otroka občutna kazen, je s t~m tudi njegova odkritost in resničnost ubita. Boječemu otroku taka strogost zapre usta. Otroku, ki prizna svojo krivdo, naj mati ne nalaga kazni. Razume se, da zavestna neresnica, torej laž, ki jo otrok izgovori z namenom, da bi komu škodoval, zasluži strogo^ kazen. Vso pažnjo naj obrača mati na laž, ki izvira iz maščevalnosti in hudobije. V takih slučajih je treba prisiliti otroka, da svojo laž prekliče pred vsemi onimi, pred katerimi jo je izgovoril. Pa tudi otroka, ki iz bujne fantazije, ali zaradi zabave laže, je poučiti, da je resnica nekaj tako visokega, da je ne smemo nikdar zlorabiti. K vzgoji o resnicoljubnosti spa(la tudi vzgoja k poštenosti. O tem se porazgovori-mo drugič. Srce. Dandanes toži skoraj vsak, da mu nagaja srce, ta ima povečano, oni nervozno in tretji zopet drugačno bolno srce. To je znak naše povojne dobe. Veliko, zelo veliko otrok iz vojnih let ima slabo srce, slabo kri, ker so jih nosile matere v vojnem strahu, ker so rastli v nemiru in pomanjkanju. Povojne razvade pa niso v stanu, da bi popravile take napake. Ako vidimo te med vojno rojene otroke, kako se zgodaj lotijo tobaka, kako jim ne diši priprosta hrana, kako hlepijo po razburljivih predstavah v kinu, kako strastno so vneti za naglo vožnjo s kolesi, kako 60 dovzetni za grde dov-tipe in misli — moremo spoznati, da je tukaj nered v srcu in da nimamo pričakovati od takih otrok zdravih mož in žena in ne — zdravega zaroda. Otrok, ki je slabega srca, se mora varovati vsakega razburjanja, alkohola, toba-kovega dima, predolgega letanja in vpitja, piškotov in drugih sladkarij. Priprosta hrana, črn kruh, dosti mleka, dosti gibanja v zraku, umivanje z mrzlo vodo krepi otroke. Jako slaba navada je, da kadijo očetje doma in izprijajo tako svojim ljubčkonj zrak. V kmečkih hišah je ponekod že tako napolnjen zrak raznih snovi, ki ga težijo; treba bi bilo, da bi imeli okna noč in dan odprta, kar bi koristilo mladim in starim, ki imajo slabo srce. Zdaj slišimo in beremo vsak čas, da je umrl mlad mož »nenadoma«. Kap ga je zadela, pravijo. Pred par desetletji še je bil to le redek slučaj, ki je bil v očeh ljudi kazen božja, zato se imenuje taka nagla smrt »božje« ali »božji žlak«. Res je strašna taka nenadna smrt, človek ni uravnal svojih računov ne pred Bogom ne pred ljudmi. In vendar se ne varuje nikdo onih, ki stočejo, da jim ni srce v redu, vsega tega, kar jim škoduje, pred vsem tobakovega in alkoholnega strupa. Gostilne in kino-gledališča, vseh vrst dirkališč, so polna ljudi, katerim škoduje vse to.' Dolgo življenje, zdrava in krepka starost, je plačilo modre mladosti in rednega življenja v zreli dobi. V pehanju za službo, za delom, v potrebi naših dni je res veliko hudega in marsikdo umrje na opešanju srca vsled pomanjkanja in trpljenja, toda zdi se, da jih umrje veliko več v razburljivi gonji za vžitkom. Vrt. Paradižniki. Hladna jutranja megla in dolgi večeri oznanjujeta, da se bliža jesen. Prav naglo se približuje. Sadeži dozorevajo, treba jih bo spravljati, da si za zimo preskrbimo kaj za poti zob. Gorkota zadnjih dni je pordečila paradižnike. Dozorevajo in treba jih bo pripraviti za poznejši čas, ko ne bo več gorkega solnca in ko bo snežena odeja pokrivala naše sedaj še zelene in cvetoče gredice. Načinov, kako spravljamo paradižnike za zimo, je več. Opisati hočem nekatere. Pred vsem je treba paziti, da so sadovi zdravi in dozoreli. Prvi način spravljanja sadov za zimo: Bolj drobne zdrave plodove, ki imajo gladko kožo, je najboljše spraviti za zimo v slani vodi. Paradižnikom odstrani peclje, zbriši jih s snažno krpo in jih vloži v precej velike, široke kozarce ne do vrha. Potem prevri primerno množino vode, ki mora biti dobro osoljena. Ko se shladi, jo vlij na sadove toliko, da so pokriti. Na vrh na-lij nekoliko olja ali raztopljene masti, d« i strjena stoji nad vodo in zabrani plesnitev. Kozarce poveži s pergamentnim papirjem in shrani na suhem prostoru. Na ta način se paradižniki dolgo ohranijo in so zelo okusni. Pri uporabi je paziti na to, da se jed, v katero boš dala paradižnik, le malo soli, ker je sad iz slane vode tudi precej slan. Drugi način: Debelejše paradižnike operi ali zbriši, odstrani jim peolje, z roko jih razpolovi in daj v lončeno posodo na kraj štedilnika, da se zmehčajo in dajo vodo iz sebe. Potem jih odcedi in pretlači skozi sito. Pretlaeen sok kuhaj toliko časa, da se zgosti. Med kuhanjem moraš večkrat dobro pomešati in prav dobro osoliti. Ko se sok shladi. ga zlivaj v manjše kozarce in majhne steklenice. Kozarce poveži s pergamentnim papirjem, steklenice pa dobro zamaši. Pri nalivanju v kozarce ne smeš napolniti kozarca do vrha, naj ostane za kaka dva cm praznote v kozarcu. Manjše kozarce in steklenic« vzemi zato, ker se načet sok kaj rad pokvari. Manjšo množino pa lahko hitro porabiš. Napolnjene kozarce in steklenice spravi na šuh prostor. Tretji način: Bolj debele sadove razrezi na rezine in daj najprej na sito, da se voda odteče. Ko se je na situ voda odtekla, daj ostalo na čeden prtič čez lonec ali skledo, da se še dalje odteka. Šele tretji dan so sadovi dovolj odtečeni. Potem se pretlačijo skozi sito. Pretlačeni sok se dobro osoli in prav temeljito premeša. Ta sok se sedaj spravi v kozarce, ki se povežejo s pereamentnim papirjem. Ti sadovi se ne kuhajo, zato olxirže prav dobro svojo lepo rdc-to barvo in so prav okusni. Ker se dolgo drže, so zelo priporočljivi. Glecle solje-nia jedi treba biti previdna, ker je tak sok precej slan. Vsi paradižniki še niso dozoreli. Da jim zorenje pcspe.^iš, poveži nad sadnim nastavkom vrhove. Suhe in vele liste odstrani. Zelene liste pa pusti, ker z odstranitvijo istih je oviran razvoj in zorenje plodov. Mezga iz paradižnikov. Zrele paradižnike operi, če je kaj gnilega, izrezi in de-ni v lončeno posodo kraj štedilnika, da se sadovi zmehčajo in dajo vodo iz sebe. Ko so se na rešetu odtekli, jih pretlači skozi sito. Sok, ki si ga pretlačila, stehtaj in prideni na en kg soka pol kg sladkorja. Potem kuhaj pol ure. Shlajeno deni v kozarce in poveži s pergamentnim papirjem. Omake in druga jedila iz paradižnikov so zelo okusna in tudi zelo priporočljiva za prebavo in zaprtje. Sejanje zimskih zelenjav. Marsikatera gredica je že odslužila letnim potrebam. Zato jo bo treba pripraviti, da služi še za zimo. Take gredice cesto oplevi, prelopati in pognoji s preležanim gnojem ali pa prav temeljilo polij z gnojnico. Pri sejatvi treba zamenjati prostore. Za solato ne sej zopet solate, ker so že izsrkane snovi, ki jih rabi ta zelenjadnica. Za solato lahko naseješ špinaeo, selato pa za grahom in fižolom. Za grahom in fižolom je priporočljivo sejanje motovilca. Motovileč je priporočljiv zato, ker pride do veljave v zgodnji spomladi, ko ni drugih solat. Olede zemlje ni izbirčen. V pregnojni zemlji raste prebujno in ni okusen. Zato mu na novo gnojiti ni pri-8»- poročljivo. Seje se po celi gredi ali pa v vrste 10—13 cm narazen. Nasej ga plitvo in redko. Ker pri kalenju vzdiguje prst, ga pohoti i ali potlači z motiko. V vlažni zemlji motovileč hitro vzkali, zato se mora plitvo sejati. Redko radi tega, da se lažje razvije. Kalitev ohrani 7 do 8 let. Čim starejši je, tim prej vskali. Za zimsko rabo je priporočljivo sejanje v vrste, ker se lažje pokrije in se'tudi lažje odstrani sneg. Pokriti ga je treba le v najhujši zimi. Najboljša odeja mu je smrečje. Motovilca je več vrst kakor: veliki ruski. holandski in laški. Po polju raste divji, ki je tudi vžiten, a njegov okus zaostaja za vrtnim. Seje se od srede avgusta do konca oktobra. Najbližji sorodnik mu je radič, ki je trši in bolj grenkega okusa. Tudi radič ni izbirčen glede zemlje. Prospeva v vsaki vrtni zemlji. Radič se ne nabira kakor motovileč. Radič se reže in potem zopet poraste. Radič je zelo zdrava jed, ker ima veliko železa v sebi. Na pripravljeno gredico se seje spomladi in jeseni. Jeseni od j avgusta do konec oktobra. Seje se plitvo in ; redko po vsej gredici. Radič je doma na I Laškem. Pri nas je že precej udomačen. Kuhinjska navodila. Riževa juha za bolnike. Razgrej v kozi za debel oreh surovega masla, prideni eno kavino žličico moke in pusti da se bledo zarumeni. Nato prilij « litra juhe od telečjih ali govejih kosti, prideni eno polno žlico riža, osoli in kuhaj počasi 20 minut. Ako hočeš, prideni Se par cvetk karfijole v pripravljeno juho. Piščanec v papriki. Osnaženega piščanca zreži, deni ga v kozo, ga posoli, potresi s čepom rdeče paprike, prilij par žlic vina in par žlic vode ali juhe, pokrij in počasi pari. Ko se zmehča, zarumeni v surovem maslu eno žlico drobtin, jih deni k piščancu, pokrij in pusti, da še nekoliko povre. Postavi piščanca s polivko vred na mizo. Zraven pa daj drobnih rezancev, ki si jih posebej skuhala in dobro odcedila. Ali pa: Razgrej v kozi eno žlico masti, v kateri zarumeni pol žlice drobno zrezane čebule, nato prideni osnaženega in po delih zrezanega piščanca, ščep paprike, osoli. pokrij in pusti, da se zmehča. Ko se nekoliko zarumeni, ga potresi z malo žlico moke, nekoliko pomešaj, prilij majhno zajemalko juhe, par žlic kisle smetane in košček limonine lupine. Ko še nekaj minut vre, je jed gotova. Gobova kaša. Nalij v lonec dva litra vode in prideni, kadar zavre, eno veliko pest poparjenih in ožetih gob. n. pr. lisičk, jurčkov in parkeljcev. Ko gobe par minut vro, jim prideni % litra z vrelo voflo oprane kaše, osoli in kuhaj vse skupaj še pol ure; stresi kašo v skledo in zabeli z ocvirki. Ako hočeš, prideni med kuhanjem vejico majarona ali strok česna. Limonina roda. Lupine ene limone polij z 1 litrom vroče vode in pokrito pusti, da se ohladi. Precedi, prideni 6 dkg sladkorja in sok ene limone. Stlačen krompir kot solata. Skuhaj olupljen in opran krompir v slani vodi, odoedi krompirjevec in krompir dobrn stlači, primešaj mu olja in kisa, ter ea d bro zmešaj. Naloži ga v skledo v obliki stolpiča, okrog pa naloži na majhne krhl»! če zrezano v trdo kuhano jajce, na kole! ščke zrezano kuhano peso in z oljem in kisom zabelejnega motovilca. Rajželcev zavitek štrukelj. Napravi testo iz V4 kg (pol litra) moke, '/. litra mlačne vode, soli, drobnega jajca ali beljaka in za oreh masla ali masti. Testo dj bro pogneti, ga pokrij s skledo, da se ne-koliko spočije (vsaj pol ure). Nato pa pri. pravi sledeči nadev: zmešaj par žlic kisle smetane z enim rumenjakom, primeri sneg enega beljaka in namaži s tem nadevom opisano in razvlečeno testo, ga po, tresi s kuhanim, ohlajenim in drobno raj. sekljanim rajželcem (polovico rajželca) žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja in 1—2 pesti krušnih drobtin. Testo zvij v zvitek, položi ga na pomazan pleh in ga peci v srednje vroči pečici pol ure. Pete-nega zreži in ga postavi kot samostojno jed s solato na mizo. Opomba. Kadar testo razvaljaš, ga pomaži, preden ga razvlečeš, z oljem. Tako se da prav lepo razvleči. Koruzni kolač s češpljami. Vmešaj 2 rumenjaka, 8 dkg sladkorja, sok pol li-mone, 1 žlico ruma in nekoliko drobno zrezane limonine lupine; ko si četrt ure mešala, prideni sneg 4 beljakov in 6 dkg ostre koruzne moke. Vse narahlo zmešaj, stresi v pomazan tortni model in enakomerno razravnaj, po vrhu pa obloži z ne-olupljenimi, čez pol preklanimi češpljami, potresi s sladkorjem in speci. M. K. Nalezljive bolezni. Koze. Dozdaj nepoznani povzročitelj koz je zelo odporen in more leta in leta ohraniti življenjsko možnost. Nahaja se v bolnikovih izmečkih iz grla, nosu in ust, pa tudi v gnojnih mehurjih in krastah, vsled cesar okuži perilo, obleko in posteljnino. Prenaša se z drobnimi kapljicami pri kašlja-nju, kihanju in govorenju, katere vdihavajo z zrakom ljudje v bolnikovi okolici. Širi se tudi po okuženih predmetih in po prahu, ki ga razpihava veter iz stanovanj. Odtod je mnenje preprostega ljudstva, da se koze razširjajo po zraku. Prenašajo pa jih tudi muhe, uši, bolhe in slična golazen. Vhod povzročitelja koz v telo so usta, odkoder prodirajo v sopila in odtod po sluznici prebavil v telesne sokove. Bolezen je včasih lahkega značaja, večkrat pa je potek izredno težak, osobito pri črnih m krvavih kozah, kjer je velik odstoteB smrtnih slučajev. Splošno so koze zelo nevarna bolezen ter so opustošile že cele države. Zatiranje koz je postavno predpisano in zapovedano. Vsak sumljiv pojav je naznaniti politični oblasti, ki odredi zdravniško pomoč in strogo osamitev bolniK potom bolnišnice ali pa izbere kako na s j motnem kraju stoječo hišo ter je P1'?111 v zasilno bolnico. Večje občine imajo p^ nekod nalašč take hiše, ki jih imenuj izolirnice, namenjene za osamitev Štev. 37. »DOMOLJUB« 1926 Stran 589. 9ržite se stare mu/acSe in uporabljajte se nadalje davno preizkušeni Ta pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus ludi k žihu spgda neobhodno Pravi Franck. oikov v slučaju nalezljive bolezni. Vstop v tako liišo ima le strežništvo in zdravnik. Stik z zdravo okolico je bolniku prepovedan toliko časa, dokler ni popolnoma prost vseh krast in sledov vnetja v ustih in žrelu, okopan v mlačni vodi in umit z milom ter oblečen v razkuženo obleko. Razkuževanje med boleznijo je pri kozah neobhodno potrebno. Vrši naj se stalno v bolnikovi sobi, iz katere se ne sme nič odnesti, dokler ni razkuženo. Ker jo povzročitelj zelo odporen, moramo skrbeti za močna razkuževalna sredstva. Sa-nitol rabimo le v 5 odstotni raztopini, su-blimat v 1 promilni raztopini (ena pastila na liter vode), formalin v 2 do 3 odstotni raztopini (60 do 90 gramov na liter vode). Najnatančneje mora biti razkuženo, prekuhano, preparjeno, polito ali premešano s Sanitolom, sublimatom, formalinom ali apnom in požgano vse, kar je bilo v stiku z bolnikom ali z njegovimi predmeti. Najbolj okuženi so bolnikovi izmečki, zato moramo nanj posebno paziti. Zbiramo jih j v posodi s sanitolovo raztopino ter jih šele tez, 3 ure izlijemo v stranišče. Posodo je treba vselej vestno umiti z razkuževalnim sredstvom. Perilo, obleko in posteljnino namočimo pred pranjem v sanitolovi tekočini, v forma!inu ali sublimatu, ali pa jo prekuhamo v vrelem lugu. Jedilno posodo in orodje umijemo v vroči 2 odstotni sodi, lahko jo tudi namočimo za 15 minut v raztopino Sanitola ali formalina, nakar jo oplaknemo s toplo vodo. Klopi, stole, postelje in druge lesene predmete obrišemo Vsak dan z razkuževalno tekočino. Končno razkužitev po kozah izvede »klicni desinfektor. Obstoji kakor prej-inja v najstrožjem očiščenju vsega, kar se e nahajalo v bolnikovi okolici. Obleko, •Jejo in posteljnino razkuži v parnem des-nfekeijskem aparatu, sobe in druge pro-tore pa s Sanitolom, sublimatom ali s for-lalinovim plinom. Druge varnostne mere odredi ob po-"ebi občina ali pristojna sanitetna oblast. Kako ravna gospodinja s posli. (Konec.) , Krepka in zadostna hrana jc za posle, :i mnogo delajo, nujno potrebna. Če go-Podinja v tem oziru ne skrbi zadostno za v°je posle, postanejo boljši med njimi ne-■lni in zamerljivi, slabši med njimi pa iskali prilike in potov, da se sami škodujejo. Posebno ob časih in dnevih aPornejšega dela naj skrbi gospodinja za !c|atnejšo hrano. Važno je tudi, da imajo posli dovolj časa za zadostni počitek. Gospodinja naj bo uverjena, čim bolj uporablja posle za po-nočno delo, tem slabše bodo vršili dnevno delo; zato naj dobro premisli, katero delo je važnejše, katero delo posla manj utrudi in mu izrabi manj delovne moči. Služkinja ali posel sploh naj ima določen prostor za počitek. Ponekod spi dekla pri otrocih, kai je sicer že dobro, samo da bi ne trpeli ne otroci, ne služkinja, se pač redko primeri. Dobro je, če ima gospodinja določeno sobo za služkinje, kjer imajo poleg postelje tudi omaro ali skrinjo za obleko in periio. Gotovo je, da tudi ta soba ne sme oditi gospo-dinjinemu paznemu očesu. Red, snaga mora vladati tudi v tem prostoru, vendar naj gospodinja brez povoda nikoli ne iztika po deklini skrinji ali kovčku. Dogovorjeno plačo naj izroči gospodinja vselej ob določenem času. Z materinsko skrbjo naj opozori na varčnost in navaja posle, da gotovi del zaslužka nalože v hranilnico. Kot darila za godove in praznike na) gospodinja daje poslom le potrebne in koristne stvari, n. pr. obleko, perilo ali kaj podobnega. Nedopustno pa bi bilo za take darove odtrgovati od plačila. Dobra in preudarna gospodinja zviša pridnim poslom po daljši službeni dobi prostovoljno plačo, da jih priklene na hišo. Dobro je, če gospodinja že pri sprejemu služkinji obljubi, da ji bo po preteku toliko in toliko časa pod gotovimi pogoji zvišala plačo, ker je potem mnogo pridnejša in po-slušnejša. V kmetskem gospodinjstvu, kjer so posli glavni delavci in je od njihove pridnosti, ročnosti in vestnosti odvisen uspeh dela in pridobitve, je posebne važnosti to, da posle nekdo — če le mogoče gospodinja — vodi in pravilno zaposli. S tem se najlepše razvijajo glavne lastnosti posla: marljivost, poštenje in veselje do dela. Ponekod imajo vpeljane nagrade za vestno delo poslov: en del skupnih gospodarskih ali gospodinjskih dohodkov gospodar ali gospodinja razdeli med posle. Na ta način se čutijo res člani družine, doma in s ponosom govore o »našem« imetju. Pa četudi ni take delitve v družini, je zelo primerno, da se gospodar ali gospodinja pri spravljanju izkupička vsaj z majhnim darom spomni udi poslov. Gospodinja naj skrbi svojim poslom tudi za primerno razvedrilo. Nikar naj jim ne pregovarja ob nedeljah popoldne par ur razvedrila v društvu ali pri čitanju dobre in poštene knjige. Še sama naj jim pripomore do take koristne zabave. Vendar pa je tudi njena sveta dolžnost, da jih varuje slabe družbe, slabih društev in slabega čtiva. Pri obolelosti poslov naj se mati — gospodinja pokaže dobro in skrbno. Skrbi naj s primernimi domačini zdravili, da se manjše in neznatnejše obolelosti brž pozdravijo, pri hujših slučajih jim naj oskrbi zdravniško pomoč. Zelo primerno bi bilo, da bi gospodarji in gospodinje prav povsod svoje posle vpisali v bolniško blagajno, kjer imajo za slučaj bolezni brezplačno zdravniško oskrbo. Ko zapušča posel službo, naj gospodinja vpiše v poselsko knjižico vse, kar je treba. Gleda pa naj, da z izdanim izpriče-valom poslu ne škoduje; zato naj morebitnih slabih lastnosti niti ne omenja. Če bi vse gospodinje ravnale s svojimi posli razumno in dobrohotno, če bi njihove lastnosti skušale z dobrohotnimi navodili in poukom razvijati in z lastnim zgledom navajati k marljivosti, snogi in redu ter s skrbjo njihovo vdanost sebi prilastiti, bi pač kmalu izginile vse tožbe o slabih poslih. S tem bi gospodinje res sodelovale na izobrazbi celega stanu, kajti posli po vsej pravici tvorijo prav poseben stan; koristile pa bi ne le sebi, nego sto in sto drugim in bi vršile s tem doslej še neznano socialno delo. Praktični migljaji. Ako čevlji »škripljejo« namoči pod- • plate v soljeno vodo ter postavi čez noč v laneno olje. —o— Predno daš mleko kuhati, poplakni posodo z mrzlo vodo. Mleko se ne bo nikdar prismodilo ako tako narediš. —o— Ako imaš vlažne stene v stanovanju ter se bojiš da bi se slike pokvarile, pritrdi na vsak vogal okvira košček zamaška. —o— Ako otrok nosi očala, je treba vedno paziti, da so čista. Neverjetno mnogo nesnage se nabere na steklu. —o— Kadar kuhaš jabolka, prideni vodi nekoliko soli, pa se ni treba bati, da bi se jabolka razkrojila. —o— Časopisni papir je najboljše sredstvo za čiščenje oken. Z takozvanim svilenim papirjem pa čistimo srebrnino. V nekem uredništvu na Angleškem je zapisano to-le: »Zaprite vrata in kakor hitro ste svojo stvar povedali, storite z ustmi istotako.« Kupujte samo prvovrsten pridatek h kavi in takšen je „