Strokovne razprave GDK: 907.3 (497.12 Gorenjska) Gozdarski prispevek k izbiri najprimernejše lokacije za deponijo komunalnih odpadkov na območju Gorenjske Janez POGAČN IK* Izvleček: Pogačnik, J.: Gozdarski prispevek k izbiri najprimernejše lokacUe za deponijo komunalnih odpadkov na območju Gorenjske. Gozdarski vestnik, št. .1/2000. V slovenščini , cit. lit. 23. Avtor podaja opis stanja gozdov ter vzročne analize vseh ekoloških , prostorskih in gozdnogospodarskih dejavnikov. ki so osnova za ovrednotenje vseh gozdnih funkcij ranljivosti gozdov in gozdnega prostora. Razpoložljive in dopolnjene strokovne osnove so služile za presojo vplivov na gozd, gozdni prostor in gozdarsko dejavnost na štirih potencialnil1 lokacijah za ureditev komunalne depooije na območju Gorenjske. Podani so naravovarstveni ukrepi za znižanje škodljivih vplivov na sprejemljivo stopnjo. Z medsebojno primerjavo analiziranih dejavnikov in rangiranjem je bila opravljena izbira najprimernejše lokacije. Ključne besede: gozd, gozdni prostor, gozdarska dejavnost. komunalni odpadki, deponija, vplivi na okolje, presoja vplivov. 1 UVOD V prispevku povzemam osnove vsebine študije vp- livov na gozd in gozdni prostor ter gozdarstvo kot dejavnost, kije služila pri izdelavi naloge Iskanje naj- primernej.ših lokacij za ravnanje s komunalnim/ od- padki za območje Gorenjske. Kot izhodišče so služili rezultati prvega negativnega kartiranja za vso gorenjs- ko regijo, ki so za podrobnejšo proučitev določili štiri potencialne lokacije: Jesenice, Tromejo, Kovor in Te- netiše. Pri postopku presoje vplivov na gozd smo izhajali iz podmene, da bi študija služila kot sestavni del celo- vite presoje vplivov na vse sestavine okolja. Primer- jalne analize količinskih in kakovostnih dejavnikov gozdnega ekosistema in nekaterih krajinskih poseb- nosti naj bi omogočile najprimernejšo izbiro lokacije v obravnavanem gozdnem prostoru. Ugotavljamo, da posledice posegov v gozdni pros- tor, ki niso skrbno načrtovani, prinašajo ekološko po- slabšanje okolja in precejšnjo krajinsko razvredno- tenje. S proučitvijo ekoloških, prostorsko-krajinskih in proizvodno-gospodarskih dejavnikov je mogoče prispevati k izbiri najsprejemljivejše lokacije v gozd- nem prostoru, kar je bil tudi glavni namen študije. 2 OPREDELITEV NALOGE Na osnovi pogodbe z naročnikom Komunala Ra- dovljica d. o. o. smo pripravili dogovorjeno vsebino študije vplivov na gozd in gozdni prostor ter goz- darstvo kot dejavnost za izdelavo naloge Iskanje naj- *mag. J. P., Uiliv. dipl. inž. gozd ., Kebetova 25,4000 Kranj, SLO GozdV 58 (2000) 1 primernej.ših lokacij" za ravnanje s komunalnimi od- padki za območje Gorenjske. Za osnovo so služili: l. Poročilo o negativnem kartiranju za izbiro lokacije centra za ravnanje z odpadki - Projekt FAHRO: CERO- vmesno poročilo. Pri negativnem kartiranju so upoštevali sledeče dejavnike: vodne vire, vodo- take in stoječe vode, varovalni gozd, gozd s poseb- nim namenom, kmetijske površine, naravni park, sanitarne pasove (300 in 500 m) in nadmorsko viši- no. 2. Karte merila l : 15.000, v katere so vri sane lokacije za deponije Jesenice, Tromeja, Kovor in Tenetiše, na katere se nanaša študija in ki so služile za opre- delitev vplivnih območij. 3. Navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vpli- vih na okolje, UL RS 70/96 . 4. Ostali navedeni viri in literatura. 3 METODA DELA IN PROBLEMATIKA Zakon o varstvu okolja določa presojo vplivov na okolje za uresničevanje načela preventive in za ugo- tavljanje skladnosti z okoljskimi značilnostmi lokacije in s sprejem lj iv ostjo nameravanih posegov glede na njihove posredne in neposredne posledice za okolje z dveh vidikov: - najmanjših možnih sprememb naravnih razmer v okolju in -največjih možnih zahtevanih vrednosti varstva okolja. Zakon tudi določa, da mora programiranje in pro- jektiranje posegov v okolje izhajati iz študije ran lj iv osti okolja. 27 Uredba o vrstah posegov v okolje določa, za katere posege je obvezna presoja vplivov na okolje in za katere je potrebna le v primerih, ko posegi dosegajo ali presegajo določen obseg. Po tretjem členu uredbe je določeno, daje za gozd obvezna presoja vplivov na okolje, če gre za poseg, ki obsega krčitev gozdov na površini 5 ha in več. Obseg krčitve gozdov pri vseh štirih potencialnih lokacijah deponij presega 5 ha. Zakon o gozdovih z načrti za gospodarjenje določa pogoje za usklajeno rabo gozda in gozdnega prostora. Obvezni izhodišči za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov sta stopnja varovanja okolja pred obremenit- vami in varstveni režim zavarovanih naravnih bogas- tev. Od l. l. 1995 je treba v prostorske dele gozdno- gospodarskih načrtov obvezno smiselno vključevati študijo ranljivosti in presojo vplivov na okolje, ki sta strokovni podlagi pri izdaji soglasij za poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora. Študije ranlji- vosti še ni, niti niso sprejeti podzakonski predpisi, zato smo uporabili dosedanje strokovne osnove in prilago- jeno metodologijo. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gojitvenih načr­ tih opredeljuje funkcije gozdov ter vključuje merila za njihovo ovrednotenje, ki jih veljavni gozdnogos- podarski načrti še niso upoštevali, zato smo jih poeno- tena dopolnili . Za izdelavo študije smo uporabili sledečo metodo, oziroma postopek dela: - proučili smo problematiko posegov v gozd in zna- čilnosti projekta o načrtovanem odlagališču komu- nalnih odpadkov; - določili smo 20 ha veliko območje vseh štirih poten- cialnih lokacij (Jesenice, Tromeja, Kovor in Tenetiše) na karti merila 1 : 10.000 in vrisali 500 m široko vplivno območje ( 168,5 ba na enoto) v predhodno pripravljene poenotene karte z gozdarsko prostorsko razdelitvijo; - na obravnavanem območju smo zaradi poenotenja in dopolnitve veljavnih podatkov za obnovo gozdno- gospodarskih načrtov pregledali tipična rastišča; -ovrednotiti smo funkcije gozdov in proučili občut­ ljivost gozdov glede na varovalni pomen gozdov in gozdnih površin; Pr~::glcdna brt;J; Razporeditev potencialnih lokacij za deponijo komunalnih odpadkov 28 Pregled potencialnih lokacij za deponijo komunalnih odpadkov na območju Gorenjske: 1 • Lokacija deponije Jesenice 2 • Lokacija deponije Tromeja 3 • Lokacija deponije Kovor 4 • Lokacija deponije Tenetiše GozdV 58 (2000) 1 -proučili smo pričakovane vplive in opravili presojo vplivov na gozd in njegove funkcije z vzročno analizo in sintezo vseh dejavnikov na lokacijah potencialnih deponij ter na njihovem vplivnem območju; - evidentirana dejansko stanje obremenitev v prostoru, obseg in tehnična zahtevnost posega, ki vpliva na izbiro lokacij centra za ravnanje z odpadki, so služili kot podlage, ki so narekovale opredelitev ukrepov za zmanjšanje škodljivih vplivov in pripravo pred- logov okoljevarstvenih ukrepov v času pred, med in po gradnji deponij ter spremljanje stanja v vplivnem območju gozdov. 4 OPIS ZNAČILNOSTI POSEGA Komunalni odpadki niso inertni in lahko onesnažijo druge sestavine okolja, zlasti površinske vode in pod- talnico. Poleg tega nastajajo emisije smradu zaradi nekontrolirane presnove organskih snovi. Raziskave kažejo, da bi na razdalji 300 m še vsi prebivalci zaz- navali smrad. Šele pri odmiku 500 m lahko pričakuje­ mo tako nizke imisijske koncentracije smradu, da lah- ko takšen odmik ocenimo kot minimalen v smislu ohranitve zadovoljive kakovosti bivalnega okolja. Se- veda pa je emisija smrdljivih in/ali škodljivih snovi odvisna od več dejavnikov, kot so: tehnologUa depo- nije, vrsta in količina odpadka, ekološke razmere itd. Zato v študiji izhajamo iz sledečih predpostavk: - pri ureditvi deponije se bodo upoštevale tehnične zahteve in priporočila za izgradnjo regijskih odlaga- lišč komunalnih odpadkov (VŠOD Kranj, 1989) ter vsa novejša spoznanja; - zadoščeno bo geološki in hidrološki ustreznosti ter zagotovljena bo družbena sprejemljivost in izvedlji- vost na osnov-i javnomnenjskih raziskav; - z opredelitvijo območja potencialnih možnih lokacij bo upoštevana zahtevana minimalna oddaljenost od naselij zaradi emisij in imisij smrdljivih in/ali škod- ljivih snovi; - projekt izgradnje odlagališča bo vključil vse potrebne ukrepe za varstvo okolja, s katerimi se bodo škodljivi vplivi na gozd omejili na sprejemljivo stopnjo. Dejavnosti pri urejanju deponije, ki so neposredno povezane z objektom za odlagališče in vplivajo na gozd, gozdni prostor in gozdarsko dejavnost, so: - predhodna dela geodetskih izmer in geoloških razis- kav; - posek drevja, zemeljska dela, ureditev dostopa, grad- bena dela in ograjevanje; GozdV 58 (2000) 1 - ureditev dovoza, odlaganje in odbiranje odpadkov, kompaktiranje z zemljo ali izkopom, odplinjevanje, zajemanje površinskih in odcedniJ1 vod, skladiščenje in odvoz odcednih vod; - zagotovljena opravila v zvezi z nezgodami, kot so požar, eksplozija, premik zemlji ne in nekontrolirano odlaganje nevarnih odpadkov. 5 OPIS STANJA GOZDOV V obravnavanih območjih ima vegetacija značaj delno alpskega, delno predalpskega fitoklimatskega teritorija, ki se med sabo prepletata zaradi orografije. Pestra geološka sestava, sorazmerno veliko padavin ( 1.600 do 1.800 nun v območju deponij) in razgiban relief so v do Igo trajnem tlotvornem procesu omogoči li razvoj rastiščno bogatih in pestrih talnih kompleksov. Večina gozdov ima nadpovprečno dober rastiščni po- tencial, ki pa je na boljših rastiščih praviloma slabo izkoriščen. Ugotovljene so različne vrste poškodova- nosti gozdov; škode so v porastu. Na obravnavanih območjih podajamo prevladujoča soodvisnost gozdnih združb od geološke podlage in vrste tal. Na vseh štirih lokacijah skupaj je evidentiranih 22 asociacij ali suh- asociacij gozdne vegetacije. Po prevladujočih rastiščih je opredeljeno enajst gospodarskih razredov. Iz njih lahko predstavimo vse relevantne količinske in kako- vostne podatke za členitev in vrednotenje gozda, gozd- nega prostora in gozdarske dejavnosti po osnovnih ureditvenih enotah. Gospodarski razredi so oblikovani zelo homogeno in po enotnih izhodiščih. Tako so odsev rastiščnih razmer, stanja sestojev in načina gozdnega gospodarjenja. V preglednici 1 so prikazani le izračunani poprečni podatki (iz osnovnih ureditven ih enot, ki so služi.le za prostorske analize in prostorsko predstavitev rezulta- tov) za vse odločujoče dejavnike iz opisanega stanja gozdov, ki neposredno kažejo absolutne in relativne razlike med posameznimi obravnavan imi lokacijami. fz primerjave odločujočih dejavnikov ugotavljamo: l. Vse deponije so opredeljene v gozdnem prostoru, saj je v območjih deponij in njihovem vplivnem območju 68 do 98 % gozda. 2. Gozdovi na obravnavanih lokacijah se po zgradbi in sestavi drevesnih vrst, rastišči.h in opredeljenih razvojnih ciljih med seboj precej razlikujejo. V več­ jem obsegu se pojavljajo le podobni spremenjeni kisloljubni borovi gozdovi v vplivruh območjih Tro- meje, Kovora in Tenetiš. 29 Pogačnik . .1.: Gntdarski pnsp..:\'d, h i7biri najprimcrnc:i šc: lokacije za dq nnijo komunal ni h odp::1dk0\ na območj u Gorcnjskl: Preglednica 1: Osnovni dejavniki na površinah deponij in njihovem vplivnem območju Odločujoči dejavniki Območje deponije Vplivno območje deponije Lokacija deponije Jesenice Tromeja Kovor Tenetiše Jesenice Tromeja Kovor Tenetiše Površina gozda(%) 75 98 68 83 73 87 70 77 GR 604 -Alpski bukov gozd s pospeše- 94 - 49 - - vanjem smreke v enodobni obliki (%) GR 605- Alpski bukov gozd s pospeše- 6 - - 35 - - vanjem smreke v enodobni obliki (%) GR 612- Trajno varovalni gozdovi(%) - 3 - - - GR 613 - Varovalni gozdovi s pionirsko - 1 - - 13 - - - vegetacijo na območju plazu(%) GR 802- Zmerno acidotilni bukovi gozd. (%) - 1 79 - - 39 - - GR 804 - Termofilni bukovi gozdovi (%) - - - - 8 - GR 72- Spremenjeno kisloljubno bukovje(%) 21 - 1 - 37 - 6 GR 73 - Spremenjeno kisloljubno borovje (%) - 15 1 85 16 36 50 GR 112- .lelovje (%) - - 85 - 47 GR 140- Ohranjeno zmerno kisloljubno - - 17 - bukovje(%) GR 241 - Gozdovi s poudarjenimi - - 15 44 1 javnimi f1mkcijami (%) Rastiščni koeficient 7,0 8,2 12,8 6,1 6.0 8,0 12,2 6,1 lzkoriščenost rastiščnega potencia la(%) 60 75 36 64 61 92 52 64 Optimalna lesna zaloga : dejanski zalogi 0.7 l.l 0,5 0,7 0.8 1.1 0,7 0,8 Gozd. združbe iz opisa vegetacije(%) Anemone - Fagetum typicum (AnFt) 37 - - 47 - - Anemone- Fagetum homogynetosum (AnFh) 48 - - 33 - - Carice albe- Fagetum (CAF) Il --=--_j - - 5 - 1 - Polygonato verticillato - Luzu/o - 4 - - 12 1 - Fagetum (PLF) Rhodothamnio - Rhododendretum - 2 - - /aricetosum (RRI) _j Rhodothamnio - Rhododendretum 1 - mugetosum (RRm) Querco - Luzu/o- Fagetum (QLF) - 4S - - 24 - - Querco- Luzu/o - Fagetum - - - 1 - oreopteriotosum (QLFo) J Querco- Luzu/o- Fagetum - 1 4 - oreopteriotosum abiosum (QLFoa) Haqueto - Fagetum (HF) - 1 15 1 - IS - 2 Querco - Carpinetum homogynetosum (QCh) - - - 1 - B/echno- Fagetum (BF) - 36 - 4 36 8 Vaccinio - Pinetum (VP) - 12 92 1 19 33 1 83 D1yopteido- Abietetum (DA) - - 70 - 44 - Abieto- Fagetum (AF) - 1 - - - - - 2 - Bazzanio- Abiefetum (BA) - - 2 1 - - 1 - Luzu/o - Fagetum (LF) - 16 1 - - Il - Querco - Carpinetum luzuletosum (QCI) 4 - - 6 7 Opomba: Fragmentarna so zastopane še združbe: Alnetum glutinosae (Ag), Aceri- Fraxinetum (AcFr), Pinetum subilliricum (Ps) in Haqueto - Fagetum anemonetoswn (HFan). 30 GozdV 58 (2000) '1 r regkdmc1< 3 1 3 3 1 i * l GR6l3 l 2 3- 2* 3 3 3 1 2"' 1 GR 802 J 3- 2* 3- 2* 3 3 3 - 1 1 GR 804 \ 3- 2* 3- 2* 3 3 3 ")>!< l GR 72 2* 3- 2* 3 - 2* 3 _, - J 2* 1 1 GR 73 3 3- 2* 3 - 2* 3 3 3 2'' 1 GR 112 3 3- 2'" 3- 2* 3 3 - 3 2* 1 GR 140 3 3 J 3 3 3 2* :2 GR241 3 3 3 3 2 2 3 2* 2 Opomba: L Gozdne funkcije (skupine) : l . varsfvo zem ljisč in sestoj ev, 2. hidr0loška, 3. biotopska . 4. klimatska. 5. rekreacijska, 6. varovanje naravne in kultume dediščine in ostalih vrednot okolja . 7. turi stična, higiens~a in poučna. 8. estetska. 9. lesnoproizvodna. 2. Z znakom * je označena stopnja, ki jo je le fragmenta rna, do površine 1 O ':Yo. mogoče ovrednotiti v posameznem razredu . 3. Pestrost gozdnih združb je največja na območju Tromeje, najmanjša pa na območju Tenetiš. V pre- glednici podajamo le tiste gozdne združbe, katerih deležje 1% in več. Če upoštevamo še fragmentamo razšitjene gozdne združbe, je pestrost še večja . 4. Poprečni rastiščni potencial za deponije kaže zelo značilne in pomembne razlike. Najnižji je na lokaciji Tenetiš (6, 1 ), dvakrat večji pa na lokaciji Kovora. 5. Izkoriščenost rastiščnega potenciala je relativno niz- ka, razen na lokaciji Tromeje, kjer so gozdovi za izkoriščanje težje dostopni in so ohranili sorazmerno visoke lesne zaloge. 6 OVREDNOTENJE FUNKCIJ GOZDOV Funkcije gozdovi majo v prostoru različen pomen in medsebojen vpliv. Ta medsebojen vpliv je lahko v konkretnemu okolju pospeševalen, neodvisen, omeju- joč ali celo izključujoč . Seveda pa razumemo posa- mične gozdne funkcije kot delovanje dinamičnih pro- cesov v naravi , ki služijo ohranjanju življenjske skup- nosti gozda, hkrati pa tudi kot različne vidike delovanja gozda, od katerega ima človek neposredne ali posredne koristi. Funkcije (preglednica 2) so ovrednotene v skladu z navedenim pravilnikom ( l- zelo pomembna, 2- pomembna, 3 -delno pomembna). 7 RANLJIVOST GOZDOV IN GOZDNEGA PRO- STORA Zakonsko določilo opredeljuje študijo ranUivosti kot vnaprej pripravljeno analizo prostora in okolja z GozdV 58 (2000) 1 namenom, da vsi, ki načrtujejo posege v okolje, izha- jajo tudi iz študije ranljivosti okolja. ''Študija ranlji- vosti okolja temelji na ekosistemski členitvi prostora injo sestavljajo kakovostna in količinska analiza okol- ja in njegovih sestavin, njegove občutljivosti glede po- segov v okolje, regeneracijske in nevtralizacijske spo- sobnosti okolja, dosežene stopnje celotne in integralne obremenjenosti in ogroženosti, ocena še sprejemlji- vega obsega obremenitve in predlog stopnje varovanja okolja pred obremenitvami, vključno z območji, na katerih zaradi čezmerne obremenjenosti novi posegi niso dovoljen1" (52. čl. Zakona o varovanju okolja). Ker še ni ustreznih metodoloških rešitev oziroma ker niso izpolnjene zakonske obveznosti zlasti glede štu- dije ranljivosti za celotno Slovenijo in določene stopnje varovanja okolja,je mogoče po dosedanjih strokovnih izkušnjah določiti le relativne stopnje občutljivosti gozdov in gozdnega prostora zaradi posegov vanj. V ta namen služi spredaj opravljena količinska in kako- vostna analiza gozdov in ustrezno oblikovana meto- dologija, ki razčlenjuje obravnavane površine po ob- jektivno določ!jivih, merljivih in razumljivih dejav- nikih ranljivosti gozdov in gozdnega prostora. Tako obravnavamo gozd kot določlj ivo, spoznavno prvino okolja, ki ima različna stanja, ki jih je mogoče tudi vrednostno oceniti. Te ocene naj bi tudi služile pri oceni stopnje vpliva na gozd in gozdni prostor in so sestavni del celovite študije ranljivosti okolja. Upora- bili smo model občutljivosti, pri katerem smo upošte- vali vrednotenje gozdov po varovalnem pomenu na osnovi gozdnih združb (KOŠIR 1974) in združbe raz- vrstili v 8 kategorij občutljivosti (1 =najbolj) . 31 Pog;11:·nik . L: CillZdar~ki pri spevek k itb1ri najpr imernej še lLJI-.acijl' zu dcpnmju komunalnih oJpadko\ 11:1 območj u Gorenj. ke PrL'gkdnict 3: Relativna primerljivost občutljivosti gozdov po gospodarskih razredih na lokacijah deponij Gospodarski razred Območje deponije Jesenice Tromeja Kovor 604 2,1 - - 605 -..., -.) , .) 612 613 802 - 5.0 804 - 72 5,0 140 5.0 112 5,0 73 - 241 - - Povp. koef. ranljivosti 2.2 5,0 5,0 8 OCENA MOŽNIH VPLIVOV IN POSLEDIC DEPONIJ NA VPLIVNEM OBMOČJU Pri posegu v gozdni ekosistem prizadenemo bolj ali manj vse funkcije gozdov, zato so pričakovani vpli- vi na vse funkcije gozdov že v času gradnje. Ocenju- jemo, da stopajo v času gradnje v ospredje kratkoročni vplivi tako zaradi samih dejavnosti , kot so poseka gozda za urejanje deponij pri zemeljskih in gradbenih delih, gradnje dodatnih dovoznih poti, uporaba mani- pulacijskih površin izven urejanja deponije ali ob robu same poseke, kakor tudi zaradi prisotnosti delavcev in gradbene mehanizacije. Vse to povzroča poškodbe gozdnih zemljišč in sestoj ev. Če je teren nagnjen, pri- haja zaradi odstranitve vegetacije do lokalnega odna- šanja zemlje, pri delih s stroji in prevozih materiala pa se v zemljo spirajo škodljive snovi. Nastajajo mot- nje pri delih v gozdu in pri lovu ter pri izrabi ostalih vzporednih gozdnih proizvodov. Omejen oziroma izlo- čen ali močno moten je prostor za gozdno rekreacUo. Že s samo gradnjo nastajajo trajnejši vplivi v ob- močju same gradnje, ki so značilni in potencirani v času delovanja zgrajenega objekta, in to zaradi : - izgube gozdnih površin zaradi spremembe namemb- nosti zemljišč, - spremembe v dreniranosti tal, ki vodi do zaostajanja pretoka vode, Pregkdnica -+ : Posledice predvidenega posega v gozd Vplivno območje deponije Tenetiše Jesenice Tro meja Kovor Tenetiše 2,0 3,0 - 2,0 1.0 - - J 5,0 - 1 - 1 6,0 - - 1 5.0 1 - 5,3 5.1 5,0 5,0 5,1 - - 5,0 - - 5,7 1 - 5,0 - - 5,2 5.1 2?2 5, 1 5,1 5,2 - spiranja škodljivih snovi v zemljo pri delu z meha- mzactJO, -ožiga debel in povečane nevarnosti snegolomov in vetrolomov pri novo nastalih gozdnih robovih ali pri poškodovanih obstoječih gozdnih robovih, - motnje zaokroženosti posesti, izpada donosov ter motenj pri izkoriščanju gozdov in pri izvajanju lova, - motenj v biotopih prosto živečih živali. Od navedenih vplivov lahko opredelimo njihov obseg in razporeditev neposrednih posledic v prostoru, kot so prikazane v preglednici 4. Že s samo gradnjo bodo trajno izločene določene gozdne površine, ostale v ožjem območju gradnje pa bodo delno prizadete. 9 NAPOVED VPLIVOV IN POSLEDIC DEPONIJ NA GOZD JN GOZDNI PROSTOR TER GOZ- DARSTVO KOT DEJAVNOST 9.1 Vplivi na gozd in gozdni prostor Gozd je zelo pomembna sestavina okolja in ima kot ekosistem večnamensko vlogo. Njegovo vlogo in po- men ocenjujemo na osnovi ovrednotenja vseh funkcij, kamor vključujemo ekološke, socialne in proizvodne dejavnike, ki zagotavljajo ekološko ravnotežje v pro- Lokacija deponije Gospodarski Rastiščni Koeficient Krčitev gozda Obstoječi g. Novi g. rob razred potencial občutljivosti (ha) rob (m) (m) 1. Jesenice 604, 605 7,0 ~2 \6,0 380 1.410 2. Tromeja 802, 72 8,2 5,0 19,5 100 1.590 3. Kovor 112, 140 12,8 5,0 13,3 200 1.490 ·4. Tenetiše 140, 241 6,1 5,1 16,5 250 1.200 32 GozdV 58 (2000) 1 Pregk cl n ic~1 5: Ocena stopnje vpliva nCJ gozd in gozdni prostor Območje deponije Vplivno območje Jesenice 1 Tro meja 1 Kovor 1 Tenetiše Jesenice 1 Tromeja 1 Kovor 1 Tenetiše Povprečje 5-4 1 3- 4* 1 3 1 3-4 5 1 3- 4* 1 3- 4* 1 4-3. Opomba: Vplivi so analizirani po gospodarskih razredih in v osnovni enoti prostorske razdelitve. Z* označujemo stopnjo vpliva, ki je le fragmentamo na obravnavani površini gospodarskega razreda. storu in kažejo na svojo ranljivost pri posegih v gozd. Večje motnje, ki jih predstavlja poseg za regionalno deponijo in njeno obratovanje, prizadenejo vse funk- cije gozdov. Izhajamo iz predpostavke, da je vpliv na gozd in gozdni prostor tem večji: - čim bolj je gozd občutljiv za posege glede na varo- valni pomen gozdnih združb, - v čim večji meri je že izražena ali utemeljena pou- darjenost socialnih funkcij gozdov, -čim večji je gozdnogospodarski pomen gozdov in - čim večje so že prisotne obremenitve v prostoru, ki ogrožajo gozdove. Lokacije se močno razlikujejo pri sledečih dejav- nikih: v obsegu potrebne krčitve gozda ( 44 % ), v ras- tiščnem potencialu (21 O %), glede na koeficient ob- čutljivosti gozdnih združb (232 %), v dolžini prizade- tega obstoječega gozdnega roba (380 %) in po novo nastal em gozdnem robu ( 132 % ). Za presojo vplivov na gozd, gozdni prostor in tudi na gozdarsko dejavnost smo oblikovali vrednostno lestvico v petih stopnjah: l. vpliv je neznaten- to je malo pomembna količinska in/ali kakovostna sprememba gozda ali gozdnega prostora kot sestavin okolja; 2. vpliv je zmeren - to je, ko so spremembe sestavin okolja pomembnejše, toda še v mejah zmernega in se narušeno ravnotežje kmalu vzpostavi; 3. vpliv je hud - ko je količinska in/ali kakovostna sprememba zelo velika, narušeno ekološko ravno- težje se z dodatnimi biotehničn.imi ukrepi v daljšem razdobju uravnoteži; 4. vpliv je zelo hud- ko je količinska in/ali kakovostna sprememba gozda že na meji še dopustnega in lahko Pregledn ica 6: Stopnja vpliva na gozdarstvo kot dejavnost Odločujoči Območje deponije dejavniki Jesenice Tromeja Kovor Rastiščni koeficient 7,0 8,2 12 ,8 Izkoriščenost 60 75 36 rastiščnega poten.(%) Dostopnost dobra do slaba dobra zelo dobra Stopnja vpliva 2-3 4 4-3 GozdV 58 (2000) 1 vodi do uničenja naravnega sistema ter pomeni večjo dolgotrajnejšo škodo v obravnavanem območju; 5. vpliv je nedopusten- ko količinska in/ali kakovostna sprememba vodi do trajnega uničenja ekosistema gozda, kar vpliva tudi na področja zunaj obravna- vanega območja. 9.2 Vplivi na gozdarsko dejavnost Za presojo vplivov na gozdarstvo upoštevamo ras- tišče, stanje sestaja in dostopnost, medtem ko smo ocenili, da velikost površine in navezanost lastnikov na gozd ne bi dala dodatnih razlik pri ocenjevanju. Sinteza navedenih meril, pri katerih upoštevamo v največji meri rastiščni potencial (50 %), nato stanje sestojev (30 %), najmanj pa dostopnost (20 %), omo- goča oceno stopnje pomembnosti vplivov na gozdarst- vo kot dejavnost. Z objektivno oceno vplivov na gozdarsko dejavnost ugotavUamo, da nastajajo neposredne in posredne po- sledice. Tako ugotavljamo: - da bo trajno izpadla gozdna proizvodnja; - da bo do 20 let zmanjšana gozdna proizvodnja na vseh novih in prizadetih gozdnih robovih v širini največje prizadetosti (okoli 50 m širok robni pas gozda); -da bo treba v ožjem pasu deponije (okoli 1 OO m) računati s spremenjenim režimom gozdnega gospo- darjenja; - da bodo zaradi vplivov na robne površine (snegolomi, vetrolom i. poslabšanje kakovosti !esa) potrebna večja vlaganja Y varstvo in gojenje gozdov, gospodarjenje z gozdom pa bo manj donosna; - da bo delno povečan obseg tehnično-strokovnega dela in kontrole. Vplivno območje Tenetiše Jesenice Tromeja Kovor Tenetiše 6,1 6,0 8,0 12,2 6,1 64 61 92 52 64 zelo dobra slaba dobra do slaba zelo dobra zelo dobra 3 2 4 4 3 33 Pogačnik . .1 .• tiu;d.1rs!-..i prbpl' \ ~·k k llllll'l lliljpnnH:m 'J~e lllbcij..: l,llkpflnijn kollltlllillnih oJpnJkO\ na obnw..::_1u liorcnj ke 10 PREDLOG OKOLJEVARSTVENIH UKREPOV Osnovno naravovarstveno načelo vključujejo tudi gozdnogospodarski ci lji za večnamensko, so naravno in ekosistemsko trajno gozdno gospodarjenje. Koli- činske in kakovostne razlike analize stanja gozdov kažejo, da so med obravnavanimi lokacijami pomemb- ne razlike. V ta namen so navedeni diferenciran! dolgo- ročni in podrobni kratkoročni ukrepi pred posegom v gozd in gozdni prostor, med njim in po njem. Pn:gkJniL·a 7: Ocena stopnje vpliva na gozd in gozdni prostor 1l PREDLOG SPREMLJANJA STANJA MED GRADNJO IN PO NJEJ Predlagamo: l. Vse odgovorne inšpekcije in javna gozdarska služba morajo pri posegih v gozd spremljati izvajanje na- črtovanih del in določenih pogojev, ki so navedeni z mnenji in soglasji vseh zainteresiranih, in tudi iz- vajanje predlaganih ukrepov, ki izhajajo iz te študije. 2. Odgovorni izvajalci del morajo sproti odpravUati vse Upoštevani dejavniki Potencialne lokacije deponij z opisom dejavnikov Rang deponije okolja Jesenice Tromeja Kovor Tenetiše J. Tr. K. Te. l. Višinska razlika 580-860 m 427-475 m 472-525 111 415-442 m 4 3 2 l reliefa 2. Geologija apnenec, mešana mešana, več pleistocen. ilovica 4 3 2 1 dolomit ilovice 3. Gozdna tla renzina, rjava od plitvih do kisla rjava 1 sprana, globoka, 4 3 2 l pokarbonatna globokih kisla 1java 4. Letne padavine 1.800 rnm 1.600-1.700 mm 1.700-1.800 mm 1.600-1.700 mm 4 2 3 2 5. Površin. vode brez potok 500 m potok 600 m potok 300m 1 3 4 2 6. Varoval nost AnFh, AnFi , QLF, HFan, BF DA. LF. VP VP, QCI,BF 4 3 2 l gozd. združbe CAF 7. Rodovitnost 7,0 8,2 12.8 6.1 2 3 4 1 rastišča (RK) 8. LZ na l ha 194m 297m 169m3 174m3 3 4 l 2 9. Prirastek na l ha 4.4 m1 7,8 111) 4,0 m1 1 4,2 m3 3 4 1 2 10. LZ na l ha (optim.) 277 m1 270m' 340m' 250 m3 3 2 4 1 Il. Površina gozda 16,0 ha 19,5 ha 13,5 ha 1 16,5 ha 2 4 l 3 12. % listavcev 38 31 25 5 l 2 3 4 13. Odprtost vplivnega slaba do dobra do slaba zelo dobra do zelo dobra 1 2 3 4 območja dobra dobra 14. Vizualne motnje velike srednje ~rednje do majlme majhne 4 3 2 l 15. Bližina naselja predmes* v ni naselja v zaselek ob robu ni naselja v 4 l 2 1 vplivnem ob. vplivnem ob. vplivnega ob. vpl ivnem območju 16. Občutljivost gozdnih 2.2: An Ft, 5, l: BF. QLF, VP, 5.1: DA, YP, LF 5,2: VP, BF, 4 2 2 1 združb na vplivnem An.Fh, PLF, HFan, ... BA, ... QCI ... območju deponije CAF, ... 17. Raznolikost AnFt, AnFh, QLF, QLFo, VP, DA, AF, BA, BF, VP, QCI, Ag 2 4 3 " 1 vegetacije CAF, PLF, QLFoa, HF, QCI, LF, QCI , Ag RRl, RRm BF, VP. Ag, AcFr 18. Poudarjenost eko. 2. in 2.* 2.* in 2.* 2.* 2.* in 2 ... 2., 2. in 2.* 3 1 2 4 in soc. funkcij 19. Obremenitve deponija, škode škode v gozdu, deponija, škode v deponija, škode v 3 l 2 4 vplivnega v gozdu, avtocesta gozdu gozdu, rekreacija območja rekreacija Skupna vrednost 56 50 45 37 sprejemljivosti Sprejemljivost za 41 29 25 20 gozd in g. prostor -Sprejemljivost za 15 21 20 17 gozdarstvo 34 GozdV 58 (2000) 1 pričakovane posledice gradnje na območju objekta in v vplivnem območju deponij. 3. Odgovom i projektant idejnega načrta zunanje ure- ditve zelenja ob deponiji mora spremljati potek grad- benih del in se z idejnim načrtom prilagoditi izva- janju zemeljskih del glede na posebnosti prostora. Vsa nova spoznanja se morajo vključiti v izvedbeni nač1t zasaditve krajine okoli deponije. 4. Investitor naj zagotovi, da se v vplivnem območju postavijo opazovalni objekti. Predlagamo minimal- no dve opazovalni ploskvi (trakta) na prevladujočih rastiščih, ki naj bi jih Gozdarski inštitut Slovenije podrobno spremljal v okviru raziskav o propadanju gozdov. 12 SKLEPNA OCENA SPREJEMLJlYOSTI ZA IZBIRO NAJPRIMERNEJŠE LOKACIJE Pri oceni pričakovanih vplivov smo upoštevali od- ločujoče dejavnike, ki vplivajo na občutljivost gozda in gozdnega prostora, hkrati pa tudi oceni li v logo in pomen gozdarstva kot dejavnosti v obravnavanem pro- storu. Izhajali smo iz analize stanja ter iz medsebojne soodvisnosti tako ekoloških kot tudi gospodarsko- tehničnih pogojev in socialnih funkcij gozda. Navedli smo skupne okoljevarstvene ukrepe in tudi specifične ukrepe, kijih moramo posebej upoštevati glede posa- meznih potencialnih lokacij za regionalno odlagališče, če hočemo pričakovane vplive znižati na sprejemljivo stopnjo. Ocenjujemo, da prav s primerjavo vseh dejav- nikov in njihovim razvrščanjem po občutljivosti, v kolikšni meri je določena lokacija sprejemljivejša gle- de na posamezen ekološki, prostorski ali gozdnogos- podarski dejavnik, pomagamo pri izbiri najprimernejše lokacije. Uporabljeni dejavniki, njihov opis in dosežen rang med lokacijami deponij, so razvidni iz pregled- nice 7. Čim nižji rang v medsebojni primerjavi dejav- nikov ima deponija, tem sprejemljivejša je tudi v skup- nem seštevku vseh dejavnikov. Po uporabljenih merilih je po skupni vrednosti naj- bolj sprejemljiva lokacija Tenetiš, sledijo pa Kovor, Tromeja in Jesenice. To zaporedje določajo predvsem dejavniki, ki so pomembni za gozd in gozdni prostor (označeni pod zapored nimi številkami: J -6 in 14-19), saj kaže rangiranje teh dejavnikov zelo zaznavne raz- liko med lokacijami. Dejavniki (označeni v zaporednih številkah od 7 do 13), ki v večji meri odločajo o spre- jemljivosti za gozdarstvo, to zaporedje menjajo. Me- nimo, da bi morali dejavnike, ki vplivajo na sprejemlji- vost za gozd in gozdni prostor, vrednotiti z večjo težo. GozdV 58 (2000) 1 Viri <:! N o ~ ANKO, 13., 1993. Vpliv motenj na gozdni ekos ~t.tn'f"m na / gospodarjenje z njim.- Zbornik gozdarstva in les<~IM~ ...... štev. 42, Ljubljana, 1993. BOGATAJ. N. / SIMONČIČ: . P., 1994. Vplivi emisijskih poškodb na vodno funkcijo gozda.- Zbomik seminarja Gozd in voda. BF, Ljubljana, 1994. BOGATAJ, N., \997. Težnja propadanja gozdov na 16 x 16 km mreži v obdobju 1987-1997 v Sloveniji in na tujem.- GV. Vol. 55 (1997), št. 10, s. 461-471. CIMPERŠEK, M., 1994. Neupravičeno prez11i gozdni rob.- GV. Vol. 52 ( J 994 ), št. 3. KOŠIR, ž. .. 1976. Zasnova uporabe prostora- gozdarstvo ZDP in IGLG, Lj, 1976. PAPEŽ, J. 1 PERU ŠEK, M. /KOS, 1., l 997. Biotska raznolikost gozdne krajine, GZS, LJ, 1997. POGAČNIK, J., 1976. Napovedovanje ·o~plivov na naravne sisteme pri načrtovanju smučišč v gorshm svetu.- Zbornik goz.darst va in lesarstva, L 14, štev. 2, s. 221-314, Ljubljana. 1976. POGAČNIK, J .• 1995. Strokovne podlage za prostorski del pri nač1iu gozdnogospodarske enolt:-1. in 2. del.- GV, Vol. 53 ( 1995), Šl. 4, s. 195-207' št. 5-6, s. 250-266. POGAČNfK, 1.. J 997. Študija vplivov na gozd, gozdni prostor in gozdarstvo kot dejavnost za območje AC Cogetinci- Radmožanci, tipkopis, Kranj 1997. Komunala Radovljica: Demonstracijski projekt za ravnanje s komunalnimi odpadki za področje gorenjske regije .- CERO. Radovljica, 1997. ---,Gozdnogospodarski načrt, g.g.o. Jesenice, 1987-1997.- ZGS Območna enota Bled. ---,Gozdnogospodarski naČii, g.g. e. Radovljica Levi breg Save, 1989-1998.- ZGS Območna enota Bled. ---. Gozdnogospodarski načrt, g.g.e . Preddvor, 1992-2001 .- ZGS Območna enota Kranj. ---, Gozdnogospodarski načrt, g.g. e. Tržič, !996-2005. ---,Navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje, UL RS 70/96 . ---, Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenill na- črtih - usklajeno besedilo december 1 997. ---, Presoja vplivov na okolje zaradi načrtovanega odlagališča komunalnih odpadkov v občini Kamnik- analiza potenci- alnih in izbor optimalne lokacije, lnstitnt.ložefŠiefan, Lju- bljana, 1990. ---, Prispevek k izboru dolgoročne rešitve odlaganja komunal- nih odpadkov v občini Grosuplje.- Jožef Štefan. Ljubljana, 1992. ---,Zakon o varovanju okolja. UL RS 32/93. ---. Zakon o gozdovih, UL RS 30/93. ---,Zbornik Nasprotja v gozdnem prostoru in njihovo razreše- vanje.- ZGDS, Ljubljana, 1994. --, Zbomik Strokovna izhodišča za pripravo pravilnikov o goz- dnogospodarskem, gozdnogojitvenem ir~lovskogojitvenem načrtovanju.- ZGDS, Ljubljana, 1994. ---, Zbornik Znanje za gozd 1, 2.- G lS, Ljubljana, 1997. 35