EH GLAS
Uto XLV - št. 13 - CENA 35 SLT
Kranj, torek, 18. februarja 1992
Jutri se bo slovenska skupščina odločala med Peterletom in Voljčem
• Marko proti Lojzetu
Za padec vlade Lojzeta Peterleta in izvolitev magistra Marka Voljča za novega mandatarja je potrebnih 121 poslanskih glasov. Izid je negotov. Če že drugega ne, bo jutrišnje glasovanje pokazalo, kakšna je sploh stopnja nezadovoljstva s Peterletovo vlado.
Jutrišnja skupna seja vseh zborov skupščine Slovenije, ki Jo je predsednik dr. France Bu-£ar sklical ob 10. uri, bo nadaljevanje strankarske in skupinske nadaljevanke o usodi kdanje vlade in poskusih soglasja o morebitnem novem Mandatarju. Bavčarjeva kandidatura je hitro zvodenela, dogovori o dr. Ocvirku in dr. Tan-a- cigu niso dobili širših razsežno-Isti, še najbližji skupščinskemu v Odločanju.je bil dr. Janez Dr-n-|novšek, pa se je dolgo odločal in se odločil, ko je stranke zadetost zanj že minila, čeprav se bojda Drnovšek premierom ambicijam še ni odrekel. Igra s premierom se prepleta s strategijo  prihodnjih volitev, franke, ki želijo voliti čim Prej, so za Peterletovo vladavino do volitev, stranke, ki pa že-P'jo sedanjo vlado spodnesti, 1(j.|pa na tihem računajo na jesen-|e>pke volitve. Po zaslugi neodvis-l Mh poslancev se je pojavil "tre-|ca[J' človek" , magister Marko io-^oljč, rojen Jeseničan, ekonomist, ki je leta 1979 odšel k Sve-a. 'ovni banki v VVashington in pota! direktor oddelka za Srednjo Ameriko. Vest je bila v Sloveniji iDrejeta različno: od ocen, da ~i neresno potezo ali celo <j, do brskanja do pore-4 kandidata in iskanja grehov *• ^.govih roditeljev, do ugotovi-■•'   -i, da prihaja pravi kandidat,
neobremenjen s strankarstvom in slovenskimi političnimi prepiri in peripetijami. Res pa je, da je njegov mandatarski program še neznanka, in da stranke čakajo, kaj bo "človek iz Hondurasa" ponudil odrešilnega za potapljajočo se slovensko barko. Včeraj popoldne je Voljč, ki je v nedeljo prišel v domovino, razgrnil svoja stališča in poglede ter razloge za kandidaturo na časnikarski konferenci, kaj več
pa utegne radovedna slovenska javnost zvedeti na jutrišnji seji skupščine.
V soboto in nedeljo izmerjena temperatura med slovenskimi političnimi strankami nas navaja k sklepanju, da je skupščinska večina na strani Peterleta, opozicija pa Voljča ne zavrača. V tem primeru bi Voljč padel in bi bila njegova kandidatura le krajši, sicer poučen obisk v Sloveniji. Peterle pa bi dobil pono-
Mag. Marko Voljč
"Moja odločitev ni avantura"
V nedeljo popoldne je kandidat za mandatarja nove slovenske vlade mag. Marko Voljč s slovenskim potnim listom prišel na tržaško letališče Ronke, kjer ga je čakala delegacija neodvisnih poslancev s podpredsednikom zbora združenega dela Bogom Rogino na čelu. Po prihodu Je časnikarjem dejal, da se mogoče komu zdi njegova odločitev avantura, vendar gleda sam na to drugače. "Sem Slovenec, sem patriot in tudi strokovnjak, kije vsa ta leta nabiral izkušnje in se ogromno naučil, saj nisem delal le v Latinski Ameriki, ampak tudi na Kitajskem, v južni Aziji. Ne izrabiti priložnosti, ki so mi jo ponudili, bi bilo dejansko neodgovorno, čeprav se zavedam, da so razmere silno težke. Če bom torej sedaj lahko pomagal, odlično! če ne. pa morda kdaj drugič. Bojim se le, da bodo takrat gospodarske razmere še bolj zaostrene, "je povedal mag. Voljč v Trstu. "Ker sem optimist že po naravi, sem prepričan, da slovenski narod in politiki prihajajo do spoznanja, da je zelo neodgovorno in nedomoljubno izgubljati energijo v strankarskih bojih, ko je gospodarstvo v zelo resnem položaju. Pripravljen sem z najboljšimi ekonomskimi ekipami Slovencev iz domovine in tujine nekaj napraviti."
vno podporo in se utrdil v sedlu, k čemur so mu pomagale vse dosedanje kombinacije z novim mandatarjem. Tudi jutrišnje glasovanje ima lahko le ta rezultat, čeprav ne bo samo to. Pokazalo bo, kolikšno podporo še uživa vlada, kako daleč je stopnja nezadovoljstva, morda že na taki skrajni meji, da bi za "mandatarja izvolili celo konja", kot so zapisali v sobotnem Delu.
Ker dan ni enak dnevu, tudi ponedeljek ni nujno enak sredi, ko bosta šla Peterle in Voljč v skupščinsko kolesje. Kaj se je v ponedeljek in kaj se bo še danes spletalo med strankami, ne vemo. Bo pa slovenska javnost jutri priča razburljivi seji. Če se drugod ne bo zapletlo, se bo pri izvedbi glasovanja, saj bo del poslancev zanesljivo podvomil o brezhibnosti glasovalnih naprav in terjal osebno izjavljanje poslancev.
Ker je predlog neodvisnih poslancev za Marka Voljča povsem legitimen in tega večina strank ne zanika, bi bilo najmanj, kar lahko pričakujemo od poslancev, da kandidata vsaj poslušajo. Sploh pa ni prvi, ki je prišel od zunaj (sedanja vlada je nagnjena k iskanju svetovalcev na tujem) reševati naše težave in zato v tem oziru mag. Voljč ni nobeno presenečenje. # J. Koš-njek
>
romoč malih občin malim obči-tom - V radovljiško občino je v ^tek pozno popoldne prispel |°vornjak Intereurope Koper s M tonami pomoči v zdravilih, ™rani in oblačilih ter različne Nravstvene opreme, ki jo je v fbftni Ginsheim - Gustavsburg
blizu VViesbadna oziroma Main-za organiziral tamkajšnji odbor tujcev. Pobudnika te velike akcije Male občine pomagajo malim občinam sta bila skupaj z namestnikom šefa redakcije v časopisu VViesbadener Tagblatt Ulrichom Zinkom Drago in
Gorenjci uspešni v Albertvillu
Bokalova sedma, Petek osmi
petek v Falunu že kot "netopir", ^fanj, 17. februarja - Gorenjski športniki in športnice uspejo zastopajo mlado slovensko državo na 16. olimpijskih 'grah v Albertvillu. 24-letna Nataša Bokal je bila v alpski kombinaciji sedma (24. v smuku in 4. v slalomu), smučarski ^akalec Franci Petek iz Lesc je na 120-metrski skakalnici os-vojil osmo mesto, ekipa skakalcev, za katero so nastopili Zu-pan, Petek, Kopač in Gostiša, pa je bila šesta. . 24-letna Nataša Bokal je po končani tekmi v alpski kombinaciji izjavila, da je bil slalom prekratek in premalo zahte-Ven, da bi lahko nadomestila zaostanek v smuku; po besedah lrenerja Jožeta Drobnica pa bi bilo ob nekoliko bolj napadal-?' vožnji in z nekaj športne sreče dosegljivo tudi peto mesto, ^esto gor ali dol - tudi sedmo je lep uspeh, ob katerem Nata-1 lahko samo čestitamo! Franci Petek je po končani tekmi na ^eliki olimpijski skakalnici dejal, da je glede na okoliščine zasoljen z uvrstitvijo, sicer pa je napovedal: "Prihodnje leto ?.e vidimo na svetovnem prvenstvu v Falunu, a kot netopir-
Ljubica Vizjak s pomočjo sindikata IG Metal v Nemčiji. Pomoč, ki sta jo v občini sprejela občinski odbor RK Radovljica in Karitas v Radovljici, je namenjena beguncem in socialno ogroženim v občini. V imenu občine se je za pošiljko, pomoč in željo po nadaljnjem sodelovanju tudi na drugih področjih v petek v hotelu Grajski dvor zahvalil predsednik občinske skupščine Radovljica Vladimir Černe. V soboto so pošiljko uskladiščili v prostore radovljiškega Karitasa, precejšen del pošiljke z zdravili in materialom pa so izročili jeseniški bolnišnici (na sliki).
A. Ž.
Stavka v tržiškem Peku
Kranj, 17. februarja - V delu podjetja Peko v Tržiču so delavci minulo soboto prekinili delo, nadaljevala se je danes od šeste do sedme ure, če pogajanja ne boda uspešna, bodo začeli s stavko. Do sobotne prekinitve dela je prišlo spontano, danes so med Šesto in sedmo uro prekinili delo v dveh montažnih oddelkih, z delavci se je pogovarjal direktor Peka Granc Grašič in enote Obutev Pavel Roblek, na pogovoru sta bila tudi Irena Šmitek, predstavnica Neodvisnega sindikata v podjetju, in Anton Rozman, predstavnik Svobodnega sindikata. Vzrok prekinitve dela so nizki osebni dohodki, saj v Peku zelo zaostajajo za 80-odstotnimi izhodiščnimi plačami po splošni kolektivni pogodbi. Delavci z razlago vodilnih niso bili zadovoljni, oba sindikata so zadolžili naj sestavita pogajalski skupini in začneta pogajanja z vodstvom podjetja. Če pogajanja ne bodo uspešna, kar bodo pregledali v ponedeljek, 24. februarja, ob šesti uri zjutraj, bodo s tem dnem začeli stavkati.
MERKUR
20 % znižanje cen igračam
v Mladem potrošniku na Gregorčičevi 8 v Kranju
/O ljubljanska banka
Gorenjska banka Kranj
GORENJCin FORMU
S Teka treh dežel: s skrajnimi močmi do cilja. - Slika J. Cigler
N    E S
a     GLASOVA k
StotinkA
ZMAGALA ITALIJANKA IN ■ SLOVENEC
NOGOMETAŠI NAKLAV SAMOSTOJNEM KLUBU
Svvissair spet v Slovenijo
Brnik, 17. februarja - Švicarski letalski prevoznik Svvissair je spet odprl redno letalsko linijo Ziirich - Ljubljana in je tako prva tuja letalska družba, ki je po mednarodnem priznanju Slovenije začela pristajati na ljubljanskem letališču.
Svvissair je zaradi vojne in kasneje blokade slovenskega zračnega prostora sicer poslovno uspešno linijo Ziirich -Ljubljana opustil septembra lani. Zdaj se je odločil, da jo obnovi, na omenjeni progi bo letalo Fokker 100 letelo trikrat tedensko in sicer ob ponedeljkih, petkih in sobotah, opoldne iz Zuricha v Ljubljano in popoldne nazaj. Prvo Swissairovo letalo je na Brniku pristalo včeraj.
C
3
(8 +* W O
tis
73
'     ^^;i:i;glas 2. stran
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 18. februarja 1992
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
MIHA NAGLIC
Zdravstvujtel
r
V petek je ruski konzul iz Zagreba obiskal ministra Rupla v Ljubljani in mu izročil papir, v katerem piše, da nas je naposled priznala tudi Rusija. Po nemškem in v pričakovanju ameriškega rusko priznanje nima tolikšne teže, kot bi jo imelo sovjetsko in vprašanje je, ali bi Slovenija sploh bila to, kar je - samostojna država, če bi še vedno obstajala S Z takšna, kakršna je bila - monolitni imperij proletarskega internacionalizma po meri ene same, nam vsem "dodeljene"partije. Vzhodno in srednjeevropski narodi, posebej slovanski in med njimi slovenski, že zdaj, ko so se komaj izvili iz trdega prijema sovjetskega imperija, spoznavajo, da je osamosvojitev sicer dobra, da pa sama po sebi ne znese veliko. Sodobni svet živi v znamenju vsestranskega povezovanja in novopečene nacije so postavljene pred dejstvo, da morajo ohraniti, obnoviti ali povsem nanovo navezati čimveč transnacionalnih vezi. iMstna država nekaj pomeni šele, ko ima kaj pokazati tudi onkraj svojih meja.
Slovenci se zaenkrat rešujemo tako, da iščemo gospodarske in finančne opore severozahodno od nas. Že zdaj pa je treba (raz)iskati tudi možnosti za uveljavitev na vzhodnoevropskih trgih; ti imajo za zdaj še skromno kupno moč, vendar ni rečeno, da bo zmeraj tako. In če bo skorajšnji prihod mirovnih sil na hrvaška bojišča le-tem prinesel trajnega miru, je gotovo, da bo Hrvaška v prihodnjih letih eno samo velikansko gradbišče in tržišče za slovenske storitve in izdelke. Komaj se je poleglo navdušenje nad osamosvojitvijo in "vrnitvijo v Evropo", že nam naša enkratna geopolitična lega v tej isti Evropi vrača pogled na jugovzhodna obzorja; le da se tokrat čeznja ne oziramo zaradi hejslovanskih utvar, temveč zaradi stvarnih gospodarskih in političnih interesov.
Nekoč je bilo drugače. Ko se je znameniti slovenski politik (gorenjskega rodu) Ivan Hribar zadnjo zimo pred 1. sv. vojno mudil v Moskvi (kot bančnik!), je srbski ministrski predsednik Nikola Pašić posredoval, da ga je sprejel še carski zunanji minister Ser-gej Aleksandrovič Sazonov. "Lotil sem se tedaj naloge, da Sazo-nova zainteresujem za slovenski narod tako, da ga Rusija vzame pod svojo mogočno zaščito... Prepričal sem se takoj, da ruski zunanji minister Slovence sicer po imenu pozna, da pa sicer o njih ničesar ne ve. Zato ni čudo, da se je jako izncnadil, ko sem mu začel pripovedovati, da Slovenci, živeči na krajni jugozapadni granici Slovanstva in deloma pod ravno takšnimi klimatičnimi prilikami, kakor Italijani, govore jezik, kije po etimologiji izmed vseh slovanskih jezikov najpodobnejši ruskemu. Vendar je bilo iz daljnjih njegovih pripomenj vidno, da so mu Slovenci, dasi se je zanje začel bolje zanimati, po svojem številu in po obsegu ozemlja, na katerem stanujejo, preneznaten faktor, da bi pri izvajanju velikopotezne ruske politike mogli priti v poštev." Tedaj je Hribar izigral še tržaško karto: "Trst kot jugoslovansko pristanišče bode krepko oporišče ruske mornarice v Jadranskem morju. Vi, Visokoprevoshoditeljstvo, dobro veste, da Nemčija stremi k Jadranskemu morju in da zato Avstrijo rine proti Solunu. Trst v rokah Jugoslavije onemogoči tako eno kot drugo." (Moji spomini, II, 1928, 79-80)
Dejansko se je potem (z)godilo tako, da nas na glavo "pre-kucnjena" Rusija ni mogla vzeti v svoje varstvo, Trst pa smo izgubili vsi po vrsti: Nemci, Avstrijci in Slovenci. Slednji smo ga, računajoč na sovjetsko pomoč, osvojili 1945, a le za 40 dni. In danes smo tako Slovenci kot Rusi na tem, da moramo reševati same sebe. Vsak po svoje seveda; kajti zdaj ne gre za to, kdo bo koga osvojil ali (se) pred kom ubranil, temveč za to, kako bi se čimbolje znašel v spletanju novih mednarodnih vezi. Slovanskih pri tem nikakor ne smemo zanemariti.
0 upravljanju turističnih podjetij
Radovljica, 18. februarja - Zbori radovljiške občinske skupščine bodo na današnjem zasedanju v osrednjih točkah dnevnega reda obravnavali problematiko obrti in podjetništva v občini, poročilo o spremembah v upravljanju turističnih podjetij, osnutek proračuna za letos in predlog programa prostorskega urejanja.
Skupščina bo razpravljala in odločala tudi o ustanovitvi agencije za razvoj kulture in komunikacije Razor kot družbe z omejeno odgovornostjo, o prenehanju veljavnosti odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o matičnih območjih, o tržnem redu za tržnico v Radovljici, o spremembi odloka o določitvi pomožnih objektov, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja, sklepala pa bo tudi o ustanovitvi javnih vzgoj-noizobraževalnih zavodov in o njihovih statutih. • C. Z.
Zasedanje tržiške skupščine
Tržič, 18. februarja - Jutri ob 17. uri se bodo sestali na skupnem zasedanju delegati vseh zborov Skupščine občine Tržič. Na 19. seji bodo najprej obravnavali predlog odloka o lokacijskem načrtu za gradnjo magistralnega plinovoda od Re-tenj do Golnika in se seznanili s poročilom občinske organizacije RK o vojnih beguncih. Največ pozornosti bodo gotovo namenili pregledu osnutka odloka o proračunu občine za leto 1992.
V nadaljevanju zasedanja bodo na vrsti zlasti vprašanja v povezavi z delom občinske uprave. Poročilu o lanskem delu predsedstva in delovnih teles občinske skupščine bo sledil predlog za oblikovanje pobude za spremembe statuta občine, sejo pa bodo sklenili s sprejemom programa dela občinskih zborov za leto 1992 in odgovori na delegatska vprašanja,* S.
Možnosti prizadetega otroka
Jesenice, 18. februarja - V osnovni šoli Polde Stražišar na Jesenicah danes poteka seminar pod naslovom Otrok s težavami v razvoju in njegove možnosti za vključitev v življenje. Pod pokroviteljstvom občinskega izvršnega sveta ga prireja Društvo za pomoč duševno prizadetim Jesenice. • D. Ž.
Volitve v državni svet nam utegnejo povzročati še hude probleme
Bomo morali spremeniti komaj sprejeto ustavo
Možnosti so tri: 40-članski državni svet bi lahko izvolili na osnovi začasnega, samo za tokratne volitve veljavnega zakona, v svet bi lahko izvolili samo predstavnike lokalnih skupnosti, tretja, skrajna možnost pa je ukinitev državnega sveta. Druga in tretja možnost bi terjali spremembo ustave.
Ljubljana, 14. februarja - Pri
državnem svetu se zatika predvsem zaradi tega, ker "volilne baze" za volitve v državni svet še ni, saj naj bi bili v svet izvoljeni predstavniki delodajalcev, delojemalcev, samostojnih poklicev in interesnih dejavnosti, negospodarstva in lokalnih skupnosti. Najmanj problemov je še pri lokalnih skupnosti, kjer bomo morali Slovenijo že
zaradi volitev v državni zbor razdeliti v volilne enote, svetnike pa bi lahko izvolili na neposrednih volitvah po večinskem sistemu, čeprav je ena od možnosti tudi posreden sistem, ki pa ta trenutek nima veliko zagovornikov. Del slovenskih političnih strank odreka sedanji zbornici in njenim združenjem legitimnost zastopanja interesov. Strokovna skupina je sicer
pripravila gradivo za razpravo o volitvah v državni svet, vendar je bila predvsem Liberalna stranka do njega kritična, njen predstavnik inž. Vitomir Gros pa je dejal, da bi ga bil zelo vesel celo Edvard Kardelj in ga trikrat podpisal. Na petkovem sestanku predstavnikov parlamentarnih strank je tudi "padlo" stališče strokovne skupine, da stranke ne bi smele predla-
gati kandidatov v državni svet. Večina strankarskih možje menila, naj stranke to pravico imajo.
Petkov sestanek predstavnikov parlamentarnih in zunaj-parlamentarnih strank je zadolžil skupščinsko ustavno komisijo, da poskuša najti sprejemljiv in uresničljiv model volitev v državni svet. Dr. Dušan Plut, ki vodi predvolilno strankarsko koordinacijo, je na koncu petkovega sestanka ugotovil, da je politično soglasje o volitvah v državni svet mogoče. Sprejeto je bilo priporočilo, naj se prouči tudi možnost zastopstva Slovencev po svetu v državnem svetu, visoka pa je bila prav tako stopnja soglasja, da naj bi svetnike državnega sveta iz lokalnih skupnosti volili neposredno. V presojo gre pobuda Liberalne stranke, da se sprejme prvo dopolnilo k novi ustavi, da bi v svet izvolili samo predstavnike lokalnih skupnosti, večina strank pa je bila tudi za to, da so tudi stranke lahko predlagatelji kandidatov za državne svetnike. Volilne enote za državni svet pa naj bi bile v načelu enake kot za državni zbor. • J. Košnjek
Za gradnjo ni zanimanja
Begunje, 14. februarja - Ker se v krajevni skupnosti Begunje širijo različne govorice o tem, kaj naj bi bilo v opuščeni opekarni v Dvorski vasi - obrtna, stanovanjska cona ali kaj drugega - je krajevni odbornik na decembrskem zasedanju občinske skupščine zahteval odgovor na vprašanje, kaj se v Dvorski vasi načrtuje.
V odgovoru, ki ga je pripavil predsednik izvršnega sveta Jože Resman, piše, da je Izolirka zemljišče načrtovane obrtne cone v Dvorski vasi prodala Gradisu Jesenice. Gradiš se je sicer v skladu z veljavnimi prostorskimi dokumenti prizadeval, da bi načrte o obrtni coni uresničil, vendar mu to doslej ni uspelo, ker se je za gradnjo poslovnih prostorov zanimal samo eden. Gradiš je še vedno pripravljen začeti urejati obrtno cono, vendar le pod pogojem, da bi se za gradnjo odločili vsaj trije. Če bo občinska skupščina na današnjem zasedanju sprejela usmeritve o razvoju obrti in podjetništva, še posebej pa ustanovitev občinskega sklada za razvoj drobnega gospodarstva, bo mogoče denar za komunalno ureditev cone zagotoviti iz sklada; s tem pa bo verjetno poraslo tudi zanimanje za gradnjo. • C. Z.
Planinski izlet V Dolomite - Društvo upokojencev Kranj prireja v četrtek, 20. februarja, izlet v Polhograjske Dolomite. Odhod avtobusa z avtobusne postaje v Kranju je ob 5.30, in ne ob pol štirih zjutraj, kot smo pomotoma zapisali v zadnji številki Gorenjskega glasa. Za napako se opravičujemo.
Predavanje O bolečinah V hrbtenici - Kulturna sekcija pri Društvu upokojencev Kranj prireja za vse člane in druge upokojence predavanje o bolečinah v nogah in hrbtenici, ki bo v petek, 21. februarja, ob 17. uri, v veliki sejni dvorani društva na Tomšičevi 4. Predavatelj je dr. Peter Ješe, ortoped v kranjskem zdravstvenem domu. Vstopnine ni.
Program šolske mreže in privatizacija
Jesenice - Drevi ob 18. uri bo v sejni dvorani skupščine občine Jeseni' ce javna tribuna narodne demokratske stranke Jesenice na temo Prc gram šolske mreže v Sloveniji in privatizacija. Sodelovala bosia df' Rajko Pirnat in dr. Peter Vencelj.
Koristno druženje med Alpami in Jadranom
Slovenija, čeprav samostojna država, ostaja še naprej članica delovne skupnosti Alpe Jadran, je pa zaprosila za odlog njenega predsednikovanja v skupnosti za dve leti, ko bo v Sloveniji narejena nova regionalna razdeli' tev.
Če bi se v delovni skupnosti Alpe Jadran strogo držali pravil, potem Sloveniji in Hrvaški, ki sta postali mednarodno priznani državi, v njej ne bi bilo več mesta, vendar obe še ostajata v njej. Predsedništvo smo sicer na izrednem plenarnem zasedanju pretekli teden v Zagrebu odložili za dve leti, ko bi bila tudi v Sloveniji izvedena regionalizacija in bi država Slovenija lahko sodelovala v
skupnosti kot skupnost regij, vendar bomo v sodelovanje med Alpami in Jadranom tudi v prihodnje še vpeti. Delovna skupnost nam je v marsičem pomagala pri mednarodni uveljavitvi, matične države članic regionalne skupnosti so nas med prvimi priznale in še posebno med vojno in po njej pomagale. Slovenska delegacija pod vodstvom predsednika vlade Lojzeta Peterleta se je v Zagrebu posebej sešla z delegacijami Lombardije, Štajerske, Bavarske in Salzburga (k slednjemu bo odšla slovenska delegacija 22. in 23. aprila), za zaprtimi vrati pa sta se pogovarjala predsednika slovenske in hrvaške vlade Lojze Peterle in dr. Franjo Gregurič. Slovenija in Hrvaška sta bili v Zagrebu deležni največje pozornosti in tudi večina sklepov se tiče njiju: OZN naj s prihodom mirovnih sil zagotovi mir in suverenost Hrvaške v okviru njenih meja, Evropa naj za pomoč Sloveniji in Hrvaški sprejme nekakšen Marshallov plan in se vključi v projekte obnove
Kučan in Peterle pisala državnikom
Predsednik republika Slovenije Milan Kučan je poslal portugalskemu predsedniku Mariu Soaresu kot predsedujočemu Evropske skupnosti prošnjo za čim prejšnja pogajanja za slovenski podpis evropskega sporazuma. Zahvalil se mu je za portugalsko priznanje in za pomoč Sloveniji in ga povabil v Slovenijo. Predsednik vlade Lojze Peterle pa je prošnjo za začetek pogajanj z Evropsko skupnostjo o našem pridruženem članstvu poslal predsednikom vlad držav, članic skupnosti, in predsedniku evropske komisije Jacquesu Delorsu. Naš premier je med drugim zapisal, da je vključitev Slovenije v mednarodno skupnost življenjskega pomena za mlado državo, ki je sprejela spoštovanje človekovih pravic, parlamentarno demokracijo in načela tržnega gospodarstva.
Gospodarska delegacija v Franciji
Delegacija slovenske vlad« oziroma njenega gospodarskega dela je v nedeljo odpotovala na tridnevni obisk v Francijo^ V delegaciji sta tudi podpredsednik vlade dr. Andrej Ocvirk in finančni minister Dušan Se-šok. Naša delegacija se je v Franciji pogovarjala o sodelo; vanju med državama, podpof Francije pri slovenskem vključevanju v mednarodne ustano-
Hrvaške, članice skupnosti bodo dale na voljo strokovnjake in svetovalne službe, pomagale pa bodo tudi pri vračanju beguncev na svoje domove.
Nov socialni sporazum z Avstrijo
Sporazum o socialnem, zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju, ki sta ga sklenili Avstrija in bivša Jugoslavija, bo veljal do 1. januarja leta 1993, ko bo pripravljen nov sporazum med Slovenijo in Avstrijo. Zapletom, ki so se na tem področju pojavljali s Francijo, Belgijo in delno s Švico, smo se tako v primeru Avstrije izognili. Novi sporazum nikomur ne bo jemal dosedanjih pravic, verjetno pa obseg dosedanjih pravic zavarovancev ne bo večji. Taki sporazumi se pripravljajo tudi z Italijo in Nem-
Izrael priznava naš potni list
Sodelovanje med Slovenijo in Izraelom se obnavlja, je povedal predstavnik slovenskega zunanjega ministrstva Ivo Vajgl po vrnitvi iz Izraela. Izrael bo podprl naš vstop v Organizacijo združenih narodov, pozitivno pa je bila sprejeta tudi informacija, da ima večina slovenskih strank za osnovo antifašizem, kar je za Izrael zelo pomembno. Čeprav ima država probleme in vladno krizo, utegne kmalu priznati Slovenijo in vzpostaviti diplomatske odnose, slovenski potni list pa je že priznan kot identifikacij' ski dokument. Izrael, ki premalo pozna resnične razmere v Sb' veniji, je zainteresiran za sodelovanje z nami.
čijo, nujno pa jih bo skleniti tudi z drugimi republikami oziroma državami bivše Jugoslavije. Slovensko-avstrijski sporazum naj bi bil model za druge tovrstne sporazume, ki jih pripravlja Avstrija z državami bivšega vzhodnega bloka. Sporazum bosta obravnavali še ministrstvi za zunanje zadeve, ratificirati pa ga bosta morala oba parlamenta.
ve ter sodelovanju z Evropskoj gospodarsko skupnostjo. I programu obiska je bil razgf vor s predstavniki združenj* francoskih proizvajalcev avt<>' mobilov, banke Pariš Bas, paf škega kluba in institucije za z*' varovanje izvoznih poslov C<1 face. Danes potuje delegacija' Bruselj na pogovore z belgijsl^ vlado in finančniki. • J. Ko* njek
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisne podjetje GORENJSKI K KANJ
Lredniika politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko ValjaveC' Odgovorna urednica: Lcopoldina Bogat ".j / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan. Jože Košnjek. Lea Mencinger. Stojan Saje, Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Zleb'j Andrej Zalar. Štefan Zargi / Oblit-.unje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Drakslet, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: Podjetje DELO — TCR. T'j. časopisov in revij. Ljubljana / Uredništvo: MoJe Pijadeja I, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiwcisova 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali ogl*^ telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7. —17.00, / Časopis izhaja ob torkih jn petkih. Cena izvoda 35 SLT. Naročnina: trimesečni ohračun naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DHM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92).__^y
Spori in konflikti v valjarni Bela na Jesenicah
»Kar mojster reče, mojster reče!«
Delavci pravijo, da bodo izkoristili vse uradne poti, da se preneha šikaniranje
Jesenice, 17. februarja - V hladni valjarni Bela jeseniške Železarne je večina strojnih vzdrževalcev izredno nezadovoljna z delovodjem -številne pritožbe posameznih vzdrževalcev je moral upoštevati tudi Sindikat Neodvisnost in zaupnik sindikata Neodvisnost, ki je o slabih medsebojnih delovnih in človeških odnosih na vzdrževanju obvestil tudi v.d. direktorja hladne valjarne in vodja vzdrževanja.
Vzdrževalci imajo resnično  more in z  avtoriteto nezamen-veliko pripomb. Pravijo, da ne-  ljivega   delovodje nenehoma katere med njimi delovodja za- uveljavlja   svoj   prav: »Kar nalašč pošilja na nezaščitena  »mojster« reče, »mojster« re-delovna mesta brez ustreznih  če! Zato so odnosi postali nez-zaščitnih sredstev in pri nekate- nosni in delavci, vsi doma z Je-rih ne upošteva varnosti pri de-  senic ali Radovljice, razmišlja-lu; delovni invalidi, čeprav ni- jo, ali morda tega ne počne za-so več toliko usposobljeni za  to, da bi slovenski delavci dali nekatera dela, morajo delati ta-  odpoved in čimprej odšli.. <o kot vsi; tiste, ki jih ne mara,      _.  ... .        . .
podi iz delavnice brez kakršne- „ S'ndlkat Neodvisnost je v.d. gakoli tehtnega razloga in brez direktorjui valjarne Bele posre-,, . „ , . „. ,• • doval predlog, naj bi delovodja vsakršne obrazložitve ah  iz-  zaradj neustrezne šo|ske izo.
Pustmce, tako da si iščejo po- brazbe  dvom,jive strokovnosti
jasnil in pomoči pri pravniku. j„ neurejenega vodenja doku-
Skratka: delavci dnevno obču- mentacij - dopuste je delovodja
rijo, da nekatere vzdrževalce, ki pisal »po svoje« - predvsem pa
so vsi Slovenci, šikanira, kjer le zaradi izboljšanja delovnih od-
nosov, zamenjali. Vendar je direkcija med drugim ocenila, da... »gospod Nikola Brajič zaseda delovno mesto delovodja strojnega vzdrževanja z dokončano šolo strojnega ključavničarja in z opravljenimi več strokovnimi tečaji.... Da je s svojim vestnim delom in izvajanjem zahtevnih vzdrževalnih posegov po organizacijski in strokovni plati dokazal svojo usposobljenost... kar spodbija trditev o dvomljivi strokovnosti g. Brnjica. Vzorno se vodi tudi evidenca prostih ur... stanje delovnih in medčloveških oodnosov je plod neprilagodljivosti dveh ali treh oseb, ki jim način dela g. Braji-ča ne ustreza... Cilj omenjene skupine je osramotitev in degradacija delovodje Brajiča, na kar pa njegovi predpostavljeni NE pristanemo...«
Pod to sta se podpisala v.d. direktor in vodja vzdrževanja,
delavci pa so zbrali 18 podpisov od 30 zaposlenih vzdrževalcev ZA čimprejšnjo nadomestitev sedanjega delovodja Nikola Brajiča z drugim!
gDelavci pravijo, da bodo izkoristili vse uradne poti, da se preneha šikaniranje, ki ga občutijo tudi kot šikaniranje izključno le tistih vzdrževalcev, ki so slovenske narodnosti. In očitno bo tudi direkcija hladne valjarne morala enkrat tudi drugače prisluhniti večinskemu mnenju, ne pa da z dopisom sindikatu Neodvsnost na vse pretege izključno le hvali delovodja. Lahko je res, da je en velik strokovnjak: a še tak strokovnjak se na žalost ne obnese, če je hote ali nehote vir stalnih prepirov in posledično tudi nujno slabše učinkovitosti.
Problematiko odnosov v vzdrževanju HV Bela bomo še naprej spremljali... • D. Sedej
Obisk vodstva Gasilske zveze Slovenije na Gorenjskem
Gasilci želijo svojo zakonodajo
Retnje pri Tržiču, 14. februarja - Med včerajšnjim posvetom vodstva GZS in predstavnikov Gasilskih zvez gorenjskih občin so razmišljali predvsem o snovanju zakonodaje s področja požarnega varstva. Gorenjci so se strinjali, da bi moral urejati vprašanja gasilstva samostojen zakon. Tržičani so predali vodstvo območnega sveta OGZ Gorenjske Jeseničanom.
., Obiske po slovenskih pokra- oblikovanju gasilske zakono-Jinah je vodstvo Gasilske zveze daje, da bi z njo po eni strani Slovenije sklenilo na Gorenj- opredelili odgovornost države skem. Kot je gostitelje seznanil za zaščito prebivalstva pred po-predsednik GZS Ernest Eory, žari, po drugi strani pa začrtali so povsod obravnavali široko okvire delovanja gasilskih or-problematiko, ki pa se vendar- ganizacij. Črka zakona naj bi le od kraja do kraja razlikuje, uredila tudi financiranje v Najpomembnejši vprašanji sta okviru sistema zaščite in reše-vendarle snovanje gasilske za- vanja. Kot predvidevajo, bi v konodaje in priprava na prelo- ta namen služili štirje viri - pro-ženi kongres slovenskih gasil- računi občin in republike, po-cev-     ,. .. „_0        _ večane zavarovalniške premije,
Poveljnik GZS Tone Senton- prispevki podjetij in ustanov čnik je poudaril potrebo po
ter prispevki državljanov. Posebej pomembno področje v načrtovanem zakonu je izobraževanje, ki zajema vse od pouka v osnovnih šolah in šolanja za gasilski poklic do izobraževanja članstva gasilskih organizacij.
Predstavniki gorenjskih gasilskih zvez so podprli prizadevanja, da gasilstvo dobi svojo zakonodajo. Ob tem so predlagali, da bi njihova vodstva pravočasno seznanili s pisnimi tezami zakonodaje. Obenem so ocenili, da bo gasilska organizacija morala slediti novim usmeritvam zlasti na obrambnem in zaščitnem področju ter
poskrbeti za uskladitev pri skupnih interesih in nalogah.
Podpredsednik GZS Vili Tomat je spregovoril o prilagajanju gasilske organizacije novemu ustroju slovenskih občin in sprejemu celovite gasilske simbolike. Slednje vprašanje niti ni nepomembno, je ugotovil predsednik Eory, saj je v Sloveniji med približno 110 tisoč gasilci okrog 70 tisoč uniformiranih. Tajnik GZS Stane Urbančič je še predstavil sodobnejšo podobo glasila z novim imenom Gasilec in zbrane seznanil s prošnjo za pomoč hrvaškim gasilcem v opremi. Prvo pošiljko so gorenjski gasilci poslali sosedom že oktobra lani. • S. Saje
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
Socialdemokratski večer v Tržiču
0 jalovem delu slovenskega parlamenta
Tržič, 16. februarja - Poslanci Socialdemokratske stranke Slovenije v republiški skupščini in predsednik njihovega kluba mag. Matjaž Šinkovec so na drugem srečanju v Tržiču spregovorili o zagatah v poslanskih klopeh. Rešitev vidijo v čimprejšnjih volitvah in orga-"jzacijski spremembi skupščine. Obiskovalci so opozorili na posledice slabe učinkovitosti vladnih krogov.
Kot je v uvodu med drugim Na vprašanje, zakaj ne po-Poudaril mag. Matjaž Šinkovec, spešijo izdaje volilne zakono-Je delo v slovenskem parlamen- daje, je Matjaž Šinkovec odgo-tu težavno, ker morajo vsako voril, da si za to prizadevajo z zadevo sprejeti v enakem bese- vsemi močmi; pričakujejo, da ailu v treh zborih. Zaradi raz- bo dvotretjinska večina pri tem n°hkosti v sestavi zborov so za- kmalu dosežena. Predsednik P'eti vse pogostejši, zato je in- SDSS Gorenjske Branko Grims Jeres Socialdemokratske stran- pa je udeležence seznanil, da je 'da pride čimprej do novih njihova stranka pravkar objavi-volttev. Zavzemajo se za pro- ia javni poziv za čim prejšnje P°rcionalni sistem pri sestavi volitve.
n°vega parlamenta. Nekaj kritik so poslanci sli-
x. Poslanec SDSS v zboru ob- J»« ^ na ^^OJepJjA*. *'n dr. Ivo Vivod je ocenil, da Miro Bajt iz tržiške kmečke s° za blokade in neučinkovito stranke je dejal, da kmet seje delo v parlametnu krive pred- spomladi in žanje jeseni, po-y.sem razne komisije in odbori, slanci pa ne pridejo dalj od se-kl ne odigravajo prave vloge \*n)a.< iN* na t0 ])ud)Q P"ča" P" usklajevanju stališč. Posla- kuJeJ° od nJ,h tud?1.rezu'tJ*e "ec v zboru združenega dela   de a. Kot so opozonh nezado-
M»rjan Vilfan je ugotovil, da v volJn> glas0V1 dru8lh domač'-[fni zboru zaradi manjšine ni- ™\, 8re nJ,m predvsem za pokorne morejo vplivati na po- sledlce neučinkovitega dela v tek glasovanja. Kot je dejal Pa[!ame"!u' kl J,h .*sa* dfhn njegov kolega Andrej Muren, h°\iuti{° "VSv^nft I?°ra 17 poslancev SDSS pri Medtem ko. Je deJ™ tv° d*lu zato večkrat iskati poveza- bu Povelja, > minijtri izbira-
Vo * opozicijskimi poslanci.       J° razkofsnf J^S^^SUS J       K preči niti tega niti pogoltnosti
. Med 18 obiskovalci se je pr- vojske in policije; nič tudi ne
Vl razpravljalec čudil, odkod stori za razbijanje raznih mo-
m°č opoziciji, če je Demos nopolov  in krčenje državne
zmagal na volitvah. Poslanci uprave. Matjaž Šinkovec je na-
^9SS so ponovili, da je največ povedal, da socialdemokrati VI-
težav zaradi sedanje sestave dijo rešitev v učinkovitejšem
Parlamenta. Po Vivodovi oceni delu novega parlamenta z 90
v  njem   opozicija  perfektno poklicnimi poslanci, omenil pa
°Pravlja minersko delo, Vilfan je še njihova prizadevanja za
Pa. Je ugotovil, da so oni sicer vključevanje v evropski sistem
pn§li na oblast, vendar so stare varnosti s pomočjo zunanje po-
Sarniture ostale na položajih, s litike samostojne Slovenije.*
aterih dejansko vladajo drugi. S. Saje
Narodni demokrati o volilnih sistemih
Le kombinacija omili pomanjkljivosti
Kranj, 14. februarja - Na zanimivo vprašanje: "Bomo volili stranke ali ljudi?" na javni tribuni, ki je v malo sejno dvorano kranjskega parlamenta pritegnilo kar precej ljudi, navzoči niso dobili dokončnega odgovora. Prvaki SDZ - Narodno demokratske stranke pa so se pošteno potrudili, da so pojasnili znane volilne sisteme in svoj pogled na to, katera rešitev bi bila, v razmerah v katerih smo, najboljša.
Dr. Primož Rode je pri opisovanju razmer v sedanji slovenski skupščini opozoril, da ravnanje protidemosovske večine v Zboru združenega dela preprečuje Sloveniji vstop v Evropo. Ob vseh doseženih spremembah je, po njegovem mnenju, nujno najti pot moral-ki edina lahko ra-
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Javna tribuna o pripravah na volitve, ki jo je vodil poslanec SDZ - NDS iz Kranja Andrej Šter, ni bila posvečena le pripravam na volitve. V utemeljitev nujnosti tega dejanja smo slišali opis razmer v sedanjem parlamentu - še posebej v spornem Zboru združenega dela, razprava pa je ob koncu zahtevala tudi razmislek o položaju stranke in nekaterih širših aktualnih problemih in medstrankarskih obračunih. Sicer pa so predsednik stranke SDZ - NDS dr. Rajko Pirnat in Anton Tomažič, ki je stranko zastopal v medstrankarskih pogajanjih, svojo nalogo opravili temeljito in utemeljili prizadevanja Narodnih demokratov za kombinirani volilni sistem.
Po mnenju SDZ - NDS naj bi polovico poslancev volili po večinskem sistemu, drugo polovico pa po proporcionalnem. Za Državni svet je Anton Tomažič predstavil zasnovo sprejeto na strankarskem sestanku, ko naj bi predstavnike lokalnih skupnosti volili v občinah, druge pa v institucijah in asociacijah posameznih slojev in panog. Večkrat poudarjena misel je bila, da bo odločitev za volilni sistem zelo dolgoročna in zato, zlasti v stanju globoke krize, zahteva temeljit razmislek. Izkušnje v svetu in zgodovina potrjujejo, da tujih vzorov avtomatično ni mogoče prenašati.
ŠTEFAN ŽARGI
Enotnost
V prvi polovici februarja je bila prav gotovo najpomembnejša preokupacija gorenjskih občinskih vlad priprava osnutkov občinskih proračunov, kijih ob dejstvu, da je bila dosedanja obravnava načrta sredstev za javno porabo v državnem parlamentu neuspešna, v kleščah iztekajočega se začasnega trimesečnega financiranja po mesečnih povprečjih lanskega leta, skušajo pripraviti brez pravih osnov. Vzrokov za to je več: v letu, ki smo ga že krepko načeli, naj bi prišlo do nadaljnjih občutnih sprememb pri načinih zagotavljanja sredstev posameznim dejavnostim (plače v osnovnih šolah, del sredstev za socialno skrbstvo, preostanek financiranja zdravstva), nadaljuje se proces centralizacije davčnih prihodkov, ki so bili - razen vrednostno povsem obrobnih - že lani preneseni v republiko. Združitev dosedanjih občinskih davčnih uprav v republiško finančno ministrstvo je samo upravno organizacijski zaključek tega. Da pa je uspešnost dogovora v republiki odločilnega pomena za občinske proračune, pa kaže dejstvo, da se delitev glavnih davkov korigira na dovoljene obsege občinskih javnih porab s tako imenovano proračunsko izravnavo, pri čemer ni težko uganiti, v kateri smeri to teče.
Rezultati prizadevanj za pripravo občinskega proračuna pa so v teh pogojih zato tudi zelo različni: medtem ko so se, denimo, v Škofiji Loki potrudili pripraviti z lanskim letom primerljiv proračun, v katerega so šteli tudi sredstva od prodaje stanovanj, in tako dosegli kar za 94 odstotkov višje prihodke kot lani (na Jesenicah so s 77 odstotki v sredini), je kranjski pristop upošteval vse doslej znane spremembe in zato pristal le pri 20-odstotnem povečanju. Še večje so razlike v pripravljenosti gradiv: v skladu z zavestjo o javnosti javne porabe v Škofji Loki (ki je lani ob spornih renominacijah spodbudila izvršni svet, da pripravi občinski skupščini predlog rebalansa občinskega proračuna) je gradivo v tabelarnem, kakor tudi v tekstualnem delu vzorno pripravljeno (le računalnik za izdelavo tabel se še ni "sprijaznil" z našimi črkami). Gradivo za kranjske odbornike pa skoraj primer, kako se temu ne streže: brez primerjav, brez konkretnih obrazložitev programov in zlasti posledic. Očitno je zanemarjeno spoznanje, da je dobra informacija, pri denarju pa čisti računi, najboljša osnova in celo pogoj za razumevanje in zaupanje, to pa je za proračunske odločitve, ki so najpomembnejše, pa tudi najzahtevnejše v letu, nujno potrebno. In v strankarsko razdvojeni skupščini je do novih zapletov, tudi nepotrebnih sumničenj, le droben korak.
Vse osnutke proračunov pa druži skupno spoznanje, da bo denarja za javno porabo za tretjino ali celo polovico (!) premalo. V odgovorih na to kruto dejstvo je velika enotnost. Črtane m investicije, osiromašeno, do skrajnosti je okleščeno vzdrževanje družbenih objektov in naprav, družbenim službam, za katere skrbijo občine, se obeta še leto životarjenja. Na cestah bo gorelo vse manj luči, v šolah bodo kleščeni programi, cene javnih storitev bodo rastle v nebo, vzgojiteljice v vrtcih bodo ob vsakem otroku manj trepetale za svojo zaposlitev... Enotnost proračunskih osnutkov pa je še v nečem: v nobenem od pripravljenih gradiv ni predlagan poseg v občinske uprave. Najmanj tri dejstva govorijo temu v prid: siromašne občinske blagajne preprosto ne bodo omogočale opravljanje nekaterih opravil, ki so jih doslej opravljali tudi občinski uradniki; čas je, da (računalniška) modernizacija omogoči tudi žetev; in najpomembneje - v dveh letih se nam obeta upravno zelo centralizirana država, ki za najnujnejši servis in funkcioniranje v sicer (raz)drobljenih občinah zagotovo ne bo potrebovala sedanjega števila občinskih uslužbencev. In v dveh do treh letih bi se mnoge težave potencialno nezaposlenih človeško rešile.
STRANKARSKE NOVICE
Stališča izvenparlamentarnih strank
Soodločanje pri volilnem sistemu
Ljubljana, 18. februarja - Štiri zunajparlamentarne stranke. Stranka krščanskih socialistov, Delavska stranka Slovenije, Demokratska stranka upokojencev Slovenije in D.S. Naprej iz Idrije, bodo danes na novinarski konferenci pojasnile svoja stališča do prihodnjih volitev, do volilnega sistema, programskega sodelovanja strank in nastopa na volitvah. Znano je, da je v Sloveniji registriranih nad 70 strank. Predstavnik teh strank poslanec Andrej Magajna odslej sodeluje tudi na medstrankarskih sestankih O prihodnjem volilnem sistemu. • J. K.
ne prenove, Ri cuma .«..kw>.«-   .     v ,
£t±5£H2*f£ Srečanje z avstrijskimi somišljeniki
dočih prepirov. Odločno je tudi zavrnil nekatere nacionalistične razprave, brez katerih tudi ta tribuna ni minila. Stranki, ki se ji tudi sicer nacionalizem pogosto podtika, to ni v čast. • S. Ž.
Ljubljana, 14. februarja - Dunajski župan in deželni glavar dunajske zvezne države dr. Helmut Zilk, član avstrijske socialdemokratske stranke, se je med obiskom v Sloveniji sešel tudi s predsednikom Socialdemokratske stranke Slovenije dr. Jožetom Pučnikom. Govora je bilo o sodelovanju in pomoči avstrijskih socialdemokratov slovenskim. • J. K.
Radovljiški demokrati se organizirajo
Pota in stranpota slovenske politike
Radovljica, 14. februarja -
Ob ustanovitvi radovljiške podružnice Demokratske stranke Slovenije bo v četrtek ob 18. uri v hotelu Grajski dvor v Radovljici pogovor z naslovom Pota in stranpota slovenske politi-ke^zunanje, gospodarske in socialne). Sodelovali bodo dr. Dimitrij Rupel, mag. Igor Omcrza in Blaž Kavčič.« C. Z.
DOM UPOKOJENCEV KRANJ, p. o. Cesta 1. maja 59
Svet Doma upokojencev Kranj razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA DOMA UPOKOJENCEV KRANJ
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih v področni zakonodaji, izpolnjuje še naslednje pogoje:
- da ima visokošolsko izobrazbo socialne, sociološke, psihološke, pravne ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj ali
- višješolsko izobrazbo socialne ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva.
Izbrani kandidat bo imenovan za obdobje 4 let. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje naj v 8 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Dom upokojencev Kranj, Cesta 1. maja 59, za »Svet doma«.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh od objave razpisa.
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Usklajevanje čakanja
Opredeljevanje v občinskih proračunih namenjenega denarja za posamezna področja oziroma dejavnosti dobiva postopoma konkretnejšo obliko. Ob težavnem usklajevanju in razporejanju brez zagretih razprav pred odločanjem in pri njem ne bo šlo, čeprav, kar zadeva recimo kraje in krajevne skupnosti, praviloma nikjer ni kršeno dosedanje načelo "dogovorjenih iger". Morda bodo ponekod posodobljeni kriteriji, oziroma sodobneje normativi, ki pa naj bi v osnovnih opredelitvah (za tolikšen delež v kraju bo prispevala po že utečenem dogovoru tudi širša skupnost) ostali in veljali še naprej. Vendar pa ta gotovost krajevnim skupnostim ta trenutek ne pomeni veliko; prej, vsaj za nekatere, negotovost, kot realno možnost, da bodo to ali ono akcijo speljali.
Prednost naj bi namreč kar po pravilu imele povsod tiste naloge, ki so bile v programu že lani, pa niso bile izvedljive, ali pa tiste, ki so od lani ostale nedokončane. Ponekod se bojijo, da bo prevladala tudi ocena, da naj bi tisti, ki so lani dobili nekaj, letos zato počakali. Ob tem pa je že slišati tudi kritike tu in tam, da so nekateri lani dobili kar precej denarja, čeprav je šlo bolj za uresničevanje programa, ki ga sploh ni sprejel svet KS, ker le-ta sploh ni deloval. Dodatna negotovost pri tem "usklajevanju čakanja "je zdaj še zakon o prometnem davku, ki je krajevnim skupnostim "vzel iz rok" možnost gospodarjenja oziroma naročanja različnih materialov za komunalne akcije in za tovrstno pomoč različnim društvom z naročilnicami.
Skratka, v krajevnih skupnostih postaja ob programih, ki so jih opredelili in predložili občinskim organom, strpnost čakanja marsikje vse bolj nestrpnost zaradi negotovosti usklajevanja čakanja. • A. Zalar
Prireditev v Vodovodnem stolpu - Kranj - V krajevni skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občini pripravljajo v počastitev slovenskega kulturnega praznika kulturno prireditev, na kateri bodo nastopili Vokalni kvintet StoržiČ, pevski zbor Osnovne šole Simona Jenka in citrar Rado Kokalj. Prireditev bo v avli Osnovne šole Simona Jenka, Ulica 31. divizije (vhod iz smeri otroškega igrišča) jutri (sreda), 19. februarja, ob 18.30. Program bo povezoval Marijan Murko, vstopnine ne bo, prireditev pa bo snemala tudi kranjska kabelska televizija TELE-TV. • (•ž)
Spet Smojkarsko tekmovanje na Hotavljah - Smojakrska tekmovanja na Hotavljah pred 20 leti so bila pravzaprav svojevrstna spodbuda, da so potem na Hotavljah ustanovili Turistično društvo. Zdaj so se turistični delavci na Hotavljah odločili, da to predpustno prireditev spet oživijo. Že dober teden jo pripravljajo in napovedujejo, da bo v nedeljo, 23. februarja, od 14. ure naprej na Hotavljah, nasproti Gostilne Lipan, po dolgih letih spet zares zabavno in (predpustno) veselo. Kar blizu 20 skupin z "rekviziti" se bo s prikazovanjem včerajšnjega in današnjega dogajanja potegovalo za nagrado Svinjska glava. Pokrovitelj nekdaj zelo priljubljene in obiskane prireditve bo tokrat Gostilna Lipan Hota-vlje. - A. Z.
SITOTISKARJI POZOR!
GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA in TRGOVSKO PODJETJE »SCONTO« odpirata v Kranju, na Likozarjevi 1/B, specializirano trgovino z vsemi potrebnimi materiali za sitotisk. Trgovina SITOLOR bo od 10.2.92 dalje odprta od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure in nudi sledeči program:
• repromaterial za sitotisk (razredčila, barve, itd.)
• oprema t storitve
• komisijska prodaja Tel.: 064/212-591
Stanovanjsko zadružništvo
Do 50 % POPUSTA
RES NE KAŽE ZAMUDITI!
AKCIJSKA PRODAJA pohištva in sedežnih garnitur več kot 50 sestav na več kot 300 m2
od 14. do 22. februarja 1992
MMUOMIJJ [PffllSIllS'lflUfn
v Predosljah pri Kranju, v kulturnem domu, prvi stavbi na levi iz smeri protokolarnega objekta Brdo
NAJNIŽJE CENE -
ZELO UGODNI PLAČILNI POGOJI
SVETOVANJE - DOSTAVA - MONTAŽA
V času akcijske prodaie bo salon odprt od 9. do 19. ure, tudi v nedel|0, 16 2. 92. Telefon: 241-031
Spremembe bodo naredile red
Ko danes govorimo o stanovanjskem zadružništvu, se moramo najprej otresti včerajšnjega "socialističnega" prizvoka in pojmovanja na tem področju.
Kranj, 17. februarja - Govoriti ta trenutek že povsem konkretno o stanovanjskem zadružništvu v Sloveniji je glede na še nedorečeno zakonodajo na tem področju preuranjeno. Vendar pa so osnovni obrisi bodočega stanovanjskega zadružništva že zelo jasno začrtani. Stanovanjske zadruge, ki so bile doslej bolj "trgovinsko" usmerjene, bodo po novem na trgu slej ko prej presahnile. Tiste, ki so že doslej pri svojem delu imele tudi pomembno vlogo in mesto pri oblikovanju in urejanju prostora in upravljanju po načelu dobrega gospodarja, pa bodo z novo vlogo bolj jasno in določno stopile v ospredje.
Ena takšnih in največja v Sloveniji je z 12 tisoč člani - zadružniki Stanovanjska zadruga Kranj - Tržič. Bolj kot pričakovane spremembe v zadružništvu je v zadnjem času "razburkal" zadružništvo oziroma zadružnike novi zakon o prometnem davku, je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili upravniku Stanovanjskem zadruge Kranj - Tržič Francu Teranu.
"V zavzemanju in zdaj tudi pričakovanju večjega reda na tem področju smo se v Stanovanjski zadrugi Kranj - Tržič na to že nekaj časa pripravljali. S pismom poslancem, da novosti ne bi bile uveljavljene takoj, smo uspeli, da oprostitev davka velja še do 30. junija letos. Pomembneje od tega pa je, da naša skrb za poslovanje zadružnikov z dobavitelji materiala že nekaj časa poteka v smeri sporazumevanja za nabavo za zadružnike pri najugod-
nejših dobaviteljih blaga in proizvajalcih. Tako imenovane drobne naročilnice pri različnih trgovcih izginjajo. Poslej bo zadruga tista, ki bo nabavljala večje količine materialov in pri tem uveljavljala ugodnosti, kot so na primer rabati in (Jruge. Za začetek smo se na primer v marcu že dogovorili z Merkurjem za oprostitev 5-od-stotnih manipulativnih stroškov. Osnovno za naprej pa bo zmanjševanje manipulativnih stroškov nasploh in do neke mere seveda tudi zmanjšanje tako imenovane vzajemnosti. Če so bile doslej nekatere storitve brezplačne, bomo zdaj morali pokriti vsaj nujne stroške."
Stanovanjska zadruga Kranj -Tržič torej "ni na seznamu tistih", ki bodo jutri izginile v slovenskem (stanovanjsko) za-družniškem prostoru. Vendar pa tudi obstanek v njem najbrž ne bo enostaven.
- varnost
40 let ZŠAM Kranj
Glavna skrb v prometu
Kranj, februarja - Januarja pred 40 leti se je v Kranju, v menzi podjetja Iskre zbralo 60 šoferjev na ustanovnem občnem zboru. Takrat so ustanovili Združenje šoferjev in avtomehanikov Kranj. V soboto pa se je v dvorani Oljarice v Britofu zbralo okrog 300 članov s svojci na svečanem srečanju ob 40-letnici. Srečanje je bilo še toliko bolj slovesno, saj so uvodnemu kulturnemu programu, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Franceta Prešerna skupaj z mentorico prometne vzgoje na šoli Mileno Cvelbar - Mohorčič, prisostvovali tudi nekateri ustanovni člani - veterani.
sedanji predsednik Tone Ro-pret in poudaril, da so opravili že veliko delo. "To nam je uspelo s tesnim sodelovanjem in skupnim delom članov s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, mentorji vzgoje v šolah, posebej s šolo Franceta Prešerna in njeno mentorico Mileno Cvelbar - Mohorčič, s policijo, Potovalno agencijo Al-petour Kranj, Zavarovalnico Triglav - Območno enoto Kranj in s sodelovanjem z drugimi gorenjskimi združenji in avto-moto društvi ter posamezniki. Še naprej bomo sodelovali in se vključevali v organizacijo različnih tovrstnih tekmovanj."
Od 17 se je slovesnosti udeležilo 12 veteranov, ki so potem iz svoje srede Alojza Er-mana izbrali tudi za predsednika veteranov v kranjskem združenju. Priznanj in pohval zaradi neusklajenih oziroma nedogovorjenih simbolov v mladi Republiki Sloveniji niso še podelili, zahvalili pa so se vsem, ki so že doslej prispevali tudi za nov prapor, ki ga nameravjo še letos razviti. Akcija za zbiranje prispevkov še vedno traja. 0 A. Žalar
V kratkem štiridesetletnem orisu delovanja ZŠAM Kranj je delpvni predsednik slovesnega srečanja v soboto med drugim poudaril, da so se šoferji v Sloveniji že pred 70 leti odločili, da svoje poklicne in delovne pravice, saj so jim takrat priznavali le položaj služabnika, uveljavijo organizirano. V takratni Dravski banovini so ustanovili društvo. Kranjsko združenje pa je imelo v svojem 40-letnem delovanju imelo največ uspehov pri strokovnem usposabljanju Članov. Po dvanajstih tečajih je "imelo na primer 1967. leta izpit iz kvalifikacije voznika že 459 voznikov in avtomehanikov, 156 si jih je pridobilo znanje in usposobljenost za prehod v višjo kategorijo. Sicer pa je združenje vsako leto organiziralo predavanja o varnosti prometa na cestah. Za svoje delo je bilo zato 1957. leta tudi pohvaljeno z diplomo Zveze šoferjev in avtometiani-kov Slovenije.
"Preventivno delovanje v cestnem prometu oziroma varnost je nenehna stalnica v delovanju združenja," je rekel v govoru
Franc Teran, upravnik Stanovanjske zadruge Kranj - Tržič
"Predvsem naj poudarim, da mi 12 tisoč zadružnikov zaradi morebitnih preregistracij, kar se ali se bo dogajalo v stanovanjskem zadružništvu, ne bomo pustili "na cedilu". Mi se ne bomo preregistrirali v nobeno podjetje. Že pri dosedanjem poslovanju so nam bili različni upniški odnosi tuji in je zato odveč vsakršno razmišljanje ali strah o likvidaciji. Naši zadružniki zaradi tega v prihodnje lahko mirno spijo. So pa "na pohodu spremembe", ki morda prvi hip presenečajo, vendar so prav te tista prava realnost tudi za prihodnje izoblikovanje stanovanjskih zadrug, ki predvsem zaradi imena ne bi smele
V kratkem bo Stanovanjska zadruga Kranj - Tržič dobila nove prostore v bivši Ošabnikovi hiši v Predilniški ulici 6 v Tržiču. V Kranju na Mladinski 2, kjer je sedež zadruge, pa so prostore z vso potrebno računalniško in drugo opremo že uredili.
vzbujati nekakšnega nekdanjega "socialističnega" prizvoka, saj gre za povsem novo vlogo, ki jo gre razumeti kot servis in povezovanje različnih ljudi in interesov."
Je to že prilagajanje novi zakonodaji?
"Natančno to. Na podlagi novega stanovanjskega zakona je naša zadruga že pooblaščena za upravljanje s stanovanji in večstanovanjskimi objekti. V triški občini imamo na primer že sklenjene pogodbe z vsemi lastniki, razen do trenutka z BPT, v kranjski občini pa imamo takšne pogodbe za upravljanje že za več kot polovico stanovanj Save, Tekstilindusa, Planike, PTT podjetja, Merkurja... Pravzaprav smo presenečeni, dg na tem področju ni večje konkurence. Vendar ne glede na to je za našo zadrugo najpomembneje, da smo se na to pravzaprav že lep čas pripravljali. Zato smo ta trenutek tehnično in kar zadeva potrebno (računalniško) opremo tudi že dokaj usposobljeni. Z ureditvijo prostorov v Kranju in v Tržiču smo zagotovili pogoje, da bomo to novo upravniško vlogo tudi v praksi izvajali na opredeljeni strokovni in kakovostni ravni. Prve ugotovitve ob prevzemanju oziroma sklepanju pogodb že kažejo na veliko neurejenost (posebno pri zemljiško pravnih zadevah), za kar imamo časa za ureditev teh odnosov tri leta, vendar pričakujemo na tem področju precej težak zalogaj, lažje pa bo šlo pri vzdrževanju oziroma upravljanju fonda. Morda je ta hip v posameznih primerih še odprta cena za to delo, vendar sem prepričan, da tudi na tem področju z zbori stanovalcev oziroma lastnikov stanovanj (hišnih svetov ni več) ne bo težav pri usklajevanju. Še enkrat pa naj poudarim, da vse novosti in spremembe na podlagi stanovanjske zakondaje in pričakovane v stanovanjskem zadružništvu pomenijo za nas, Stanovanjsko zadrugo Kranj -Tržič samo red, ki ga doslej marsikdaj in marsikje ni bilo. Kar pa zadeva naše sedanje zadružnike, naj nikogar ne skrbi, da jih bo 12 tisoč "pristalo" nekje v odrinjenem kotu. Še naprej so osnova za delo in ime stanovanjske zadruge v slovenskem prostoru." • A. Žalar
Lovska zakonodaja in knjižne novosti - V delovnem osnutku zakona o lovstvu se Lovska zveza Slovenije zavzema, da bi v prihodnje poskrbeli za večje varstvo divjadi. Po drugi strani pa ta organizacija, ki ima okrog 23 tisoč članov, ne sprejema zamisli o ustanavljanju zasebnih lovišč, ampak meni, naj lovišča tudi v prihodnje upravljajo predvsem lovske organizacije.
Za strokovno izobraževanje in vzgajanje lovskega članstva na Slovenskem skrbita mesečna revija Lovec, ki izhaja od leta 1910 in Zlatorogova knjižnica. V Zlatorogovi knjižnici je od leta 1971 izšlo 19 strokovnih in leposlovnih del, vsako v nakladi po nekaj tisoč do največ 24 tisoč izvodov. Med zadnjimi novostmi Zlatorogove knjižnice so Lovčevo orožje, ki seznanja predvsem lovske pripravnike o varnem ravnanju z lovskim orožjem, in Jelenjad I, ki opisuje, kako ohraniti jelenjad na največjih možnih površinah. V knjižnici pa je izšla tudi video-kaseta o Lovstvu na Slovenskem in kaseta (in knjižica) Svatbene pesmi naše divjadi. • (až)
PRITOŽNO KNJIGO PROSIM
Neurejena Kidričeva 8 in 10
Kranj - "To kar se v teh razmočenih dnevih dogaja v Kidričevi ulici v krajevni skupnosti Zlato polje v kranjski občini, in sicer pri vhodih v stanovanjski objekt 8 in 10,je že naravnost nevzdržno. Če ti že uspe, da nekako varno prideš do vhoda, si pa zagotovo ves moker in zamazan. Čas bi že bil, da se tudi ta del Kidričeve ulice končno uredi..." ,
Takšno mnenje in pritožbo smo dobili pred dnevi v uredništvo, ko je starejši krajanki spodrsnilo pred blokom. Ko smo si ogledali ta del v krajevni skupnosti, je voda sicer že odtekla, vendar se bo slika spet ponovila ob prvem deževju ali odjugi. Naš komentar k pritožbi je: ugotoviti je treba, da so v tej krajevni skupnosti v zadnjih letih kar precej urejali tako uli-
ce kot prostore pred stanovanjskimi objekti (parkirišča). Res pa je tudi, da je pravzaprav prostor pred blokom Kidričeva 8 in 10 zdaj med redkimi v krajevni skupnosti, ki bi ga bilo potrebno tudi urediti. Pričakujemo odgovor. • A. Z.
93
PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o.
Brendy Minister Gregor Alko 11	192,30 SLT
Vino belo Moslovac 11	63,00 SLT
Šunka v dozi uvoz 1 kg	670,00 SLT
Margarina HALTA uvoz 1 kg	185,00 SLT
Salama posebna Mini Jata 1 kg	244,10 SLT
Salama posebna Sonce Jata 1 kg	259,70 SLT
Tuna koščki 185 g uvoz	116,00 SLT
Tuna z zelenjavo 185 g uvoz	96,60 SLT
Pivo 1/21 Union	29,50 SLT
UGODEN NAKUP JE PRI
NAKUP
KRANJ
varnost
Prevozi denarja so že tradicija
Kranj, 14. februarja - Kranjsko podjetje Varnost, ki je že dobra štiri leta samostojno podjetje, ima že več kot petnajstletno tradicijo pri vseh oblikah varovanja premoženja, še posebej pa so znani po kvalitetnih in varnih prevozih denarja, vrednostnih papirjev in drugih pomembnih dokumentov.
V petnajstih letih delovanja °a tem področju Varnost danes Praktično pokriva celotno območje Gorenjske, Medvod, Šiške in Bežigrada. Prevoz denarja in vrednostnih papirjev so J»m zaupala predvsem večja Podjetja, med njimi Živila, za katera vozijo denar iz vseh gorenjskih trgovin, Petrol, kjer Pobirajo denar na vseh bencinskih servisih, trgovsko podjetje Loka, Mercator Tržič, Pekove Prodajalne, Nama, v zadnjem Času pa tudi Delovi in Tobako-vi kioski na Gorenjskem.
To odgovorno in zahtevno delo vsak dan opravlja več ekip. V dopoldanskem času je Ponavadi na terenu ena ekipa,
ki opravlja pretežno prevoze gotovine za banke in za menjalnice na mejnih prehodih, v popoldanskem in večernem času pa se potrebe po tovrstnih prevozih povečajo, zato delo opravlja šest ekip, ki vozijo po natančno določenem vrstnem redu, čeprav vsak dan v drugi smeri. S tem, ko ekipe poberejo denar in vrednostne papirje, zanj tudi prevzamejo odgovornost, vse dokler ga ne oddajo v trezorje Službe družbenega knjigovodstva.
Seveda za tovrstne prevoze veljajo posebna pravila. Varnost pa ima tudi sedemnajst ustrezno prirejenih vozil in vso drugo potrebno opremo za to
dejavnost. Do sedaj se jim ni zgodilo še nič takega, da bi se morala voznik in njegov spremljevalec kakorkoli braniti pred morebitnimi roparji in podobnimi napadalci, vendar je prevoz denarja kljub temu zavarovan pri zavarovalnici in ima tudi ustrezno zakonsko podlago. Dejavnost prevoza denarja, vrednostnih papirjev in dokumentov stalno narašča, saj na Gorenjskem ni nobenega drugega izvajalca za tovrstne prevoze. Sicer pa imajo pri Varnosti ta sistem dodelan, saj je dejavnost računalniško podprta in hkrati vodena iz dežurnega centra, tako da lahko prevoze opravljajo tudi v najbolj kritičnih razmerah.
Kokrin MINI METRO nudi maxi
MINI METRO
Naj-izbira bele tehnike in akustike
Kranj, februarja - Saj vsi veste za nekdanjo Kokrino trgovino Dekor ob Koroški cesti, tik za Ljubljansko banko, kjer smo včasih izbirali kuhinje in belo tehniko. No, marsikdo pa še ne ve, da je tu od letošnjega januarja KOKRA MINI METRO d.o.o., prva družba, ki jo je ustanovila in kapitalizirala matična firma KOKRA. Trgovina je še vedno specializirana za prodajo bele tehnike, vendar pa je drugi največji poudarek na akustiki. Bogato so založeni z obojim, posebej slovijo po uvoženi beli tehniki CANDY, MiLLE, BLANCO, v kratkem pa pričakujejo večjo pošiljko boljše japonske akustike SONY in CROVVN.
Zelo bogata je ponudba štedilnikov. Vsaj pet vrst je vgradnih - med njimi so tudi Go-renjevi, izdelani po italijanski formi, z elipsastim steklom na vratih pečice in z dolgim medeninastim ročajem - vsaj še enkrat toliko vrst pa je prostostoječih. Zanimive so kombinacije kuhalne plošče zgoraj in pomivalnega stroja pod njim. Gospodinje silno privlači tudi Candvjev program pralnih, sušilnih in kombiniranih pralno-sušilnih ter pomivalnih strojev. Kdor je kdaj imel Candvjev pralni stroj, dobro ve, kaj je kvaliteta. Tokrat so v primerjavi z Gorenjem cene celo konkurenčne. Candy pa je v Kokrinem MINI METROJU navzoč tudi s hladilniki in zamrzovalnimi omarami, ki prinašajo novost - separe - posebni predal, ki ima kletno temperaturo in kjer lahko spravljamo jabolka in se nam vino ravno prav ohladi. No, tudi mikrovalovne pečice Candy so tu. Skratka, izbira, kakršne zlepa ne najdeš. Za gospodinje, ki iščejo dober šivalni stroj, so tu na voljo manj in bolj zahtevni šivalni stroji PFAFF, med njimi tudi zelo iskani "overlook".
Od akustike je tu velika izbira TV inradioaparatov.avtoradiev ter glasbenih stolpov, od cenejših izvedb do "špice" kvalitete. V kratkem pa pričakujejo novo pošiljko zelo iskane japonske akustike, SONY in CROVVN.
Dopolnilni program je dokaj pester. Tu so kovčki PRINCE, po zelo sprejemljivih cenah in toaletne torbice; za deklice imajo ljubke male neseserje v ciklamni barvi. Gospodinje se navdušujejo nad TAC posodo z debelim dnom, Kelomat ekonom lonci, nad malimi gospodinjskimi aparati, gospodarji pa resno razmišljajo o nabavi elektronike za varovanje premoženja. Skratka, MINI METRO na Koroški 35 v Kranju ima maxi ponudbo.
Kaže, da se je mali kolektiv štirih prodajalcev resno zavzel, da ne bo le preživel, temveč tudi pokazal dobre rezultate. Že prvi rezultati so spodbudni in kljub težkim časom, so optimisti. Odprto imajo vsak dan non-stop od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. so 12. ure. Vso kupljeno belo tehniko po želji peljejo tudi na dom, kamorkoli na Gorenjsko. Brezplačno seveda.
4>
HALO ORLI
DOSTAVA PIZZ NA DOM TEL. 216-288
Mavrica o 0. o
tiskarsko in trgovsko podjetje Pot v Bitnje 45 Kranj zaposli offset tiskarja. Ing. tel. 311-723 od 8. do 11. in od 15. do 18. ure
NOTRANJOST ČLOVEKU -ZUNANJOST OKOLJU
JELKA
velika zadovoljstva na majhni kvadraturi
• raj na manjših parcelah • » oblika hiše prilagojena vsakemu okolju «
r MODERNO OBLIKOVANJE -SODOBNO NAČRTOVANJE IN ZASNOVA - OKOLJU PRIJAZNI MATERIALI -
HIŠE JELOVICA 92
Lesna industrija, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.: 064/631 -241, 632-209, fax: 064/632-261, 631-835
iS JELOVICA
KULTURA
-       '     glas 6. STRAN___UREJA: LEA MENCINGER Torek, 18. februarja 1992
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1986-1988. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Franc VozeL V galeriji Pungert razstavlja Andrej Pibernik. V galeriji Bevisa razstavlja akad. slikar Nikolaj Omersa. V klubu Galoises Blondes hotela Creina razstavlja slikar Izidor Jalovec. V prostorih Iskre Telekom Holding je na ogled prodajna razstava slik slikarja Rudija Hočevarja. V Pionirski knjižnici bo jutri, v sredo, ob 16. uri, ura pravljic.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava slik članov Likovnega kluba Dolik. V bistroju Želva razstavlja fotografije Klemen Čebul.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hi.se razstavlja akad. slikar Miha Dalla Valle.
BLED - V Atlasovi galeriji Sebastijan je odprta prodajna razstava grafik znanih slikarjev, kot so Berber, Lacković, Vejrovič in drugih.
ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji razstavlja slike in linoreze akad. slikarka Maja Šubic. V galeriji Fara razstavlja fotografije Ivan Pipan iz Radovljice. V galeriji ZKO - Knjižnica odpirajo danes, v torek, ob 19. uri slike Marjana Jesenovca. Danes, v torek ob 17. uri bo v knjižnici ura pravljic. V OŠ Cvetko Golar razstavlja likovna dela slikar Marijan Belec iz Kranja. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled tudi dopoldne po predhodni najavi na upravo rriuzeja. V Mini galeriji Občine Škofja Loka je na ogled študija skic za loški grb arhitektke Eve Luket
TRŽIČ - V prostorih A banke je na ogled razstava ob 260-letnici rojstva Feliksa Antona Deva.
KAMNIK - V razstavišču Veronika so na ogled akvareli Aladina Lanca. V kavarni Veronika je na ogled razstava Trenutek Van Gogha na platnih slikarja Rudija Hočevarja.
RAZSTAVA »MLADI FOTOGRAFI 92«
Mojstrana - Na razpis za razstavo Mladi fotografi 92, ki jo za slovenski kulturni praznik organizira foto klub Andrej Prešern z Jesenic, je prispelo za skupino do 15 let 141 fotografij 38 avtorjev. Selektor razstave Franci Kolman je za razstavo mladih do 15 let na osnovni .šoli 16. december v Mojstrani odbral 64 fotografij 27 avtorjev ter jih razvrstil po kolekcijah in posameznih delih za priznanja. Za kolekcijo treh fotografij je prvo nagrado dobil Luka Strojan za dela Nastop 1, 2, 3, drugo nagrado je dobil Klemen Čop za dela Butterflv 1, 2, 3, tretjo nagrado pa so podelili Urošu Černu-ti za kolekcijo Zima 1, 2, 3, vsi trije so iz osnovne šole Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela. Za posamezno fotografijo pa je prvo nagrado prejel Adnan Šupuk za delo Jezero in tovarna, drugo nagrado je dobil Ljubislav Petrovski za sliko Zasnežena pot. oba z osnovne šole Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela, tretjo nagrado pa si je prislužila Urška Kotnik z osnovne šole 16. december Mojstrana za fotografijo Duo Božič - Kotnik.
Za razstavo mladih avtorjev od 16. do 20. leta pa je 45 fotografij prispevalo 9 fotografov. Za razstavo, ki bo odprta v petek, 14. februarja, ob 13. uri na CSUI na Jesenicah, pa je bilo odbranih 37 del 9 avtorjev. Prvo nagrado za kolekcijo treh fotografij je dobil Gašper Svetlin za dela Žareča črva, Žarki upanja in Vhod v pekel, drugo nagrado pa je dobila Alenka Svetlin za fotografije Vrata 1, Vrata 2 in Star les. Prvo nagrado za posamezno fotografijo je dobil Peter Mlekuž za fotografijo Vision thing, drugo nagrado je dobil Mitja Lipicer za sliko Plavž 2, tretjo nagrado pa je prejel Tadej Rozman za sliko Mreže.
Lojze Kerštan
JfL
H O I F. L GRAJSKI WOR M NDOVLJICA
Kranjska ul. 2.
Komisija za kadre in družbeni standard Hotela Grajski dvor Radovljica razpisuje prosta dela in naloge:
VODJA KUHINJE
Pogoj: . \
- srednja šola gostinske usmeritve IV. ali V. stopnje in pet
let delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s poskusnim delom 2 meseca. Pisne vloge z dokazili sprejema 8 dni po objavi komisija za kadre in družbeni standard Hotela Grajski dvor Radovljica, Kranjska ul. 2. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh.
Mladi igralci v tretji letošnji premieri gledališča Tone Čufar
"TRGOVINA" GLEDALIŠČA TONE ČUFAR
Na večer slovenskega kulturnega praznika so na Jesenicah premierno uprizorili delo J. VVarens TRGOVINA, farso v dveh dejanjih. V glavnih vlogah sta nastopila Manca Ogorevc in Igor Skrlj, predstavo pa je režiral Miran Kenda.
Jesenice - Tudi v petek, na prvi ponovitvi predstave, je bila jeseniška dvorana polna in igra sprejeta z navdušenjem. Gledalci so z zanimanjem spremljali usodo zakoncev, lastnikov trgovine z gumbi, ki vsak po svoje sprejemata izzive življenja. On, zadovoljen z malenkostmi, štetjem gumbov in vezalk, prepričan, da je stara zaprašena trgovina vse, kar v življenju potrebuje. Ona, zagrenjena in razočarana žena, ki si želi več, lepše, boljše in razbur-ljivejše. Prodaja vse, kar je prodati mogoče, ne glede na posledice. Vlogo pohlepne Lovi seje odlično odigrala osemnajstlet-na Manca Ogorevc, dijakinja jeseniške gimnazije: "Težko je mlademu človeku zaigrati pohlepno, ambiciozno in zagrenjeno žensko. Toda vlogo sem vzela kot izziv. In nikoli nisem podvomila o uspehu - predvsem zaradi izjemnih soigralcev. Kljub temu je bila premiera, moja prva te vrste, zelo napeta. Ko sem za odrom zaslišala začetno glasbo, pa Igorja Škrlja, ki šteje gumbe, se mi je naenkrat zazdelo, da ne bom zmogla; pa se je vseeno dobro izteklo. Zdaj vsi čutimo, kako predstava raste. Ne mislim več na tekst, skušam izboljšati igro, čim bolj pritegniti gledalce. Seveda je uspeh predstave odvisen od soigralcev. Če eden od nas igra dobro, pritegne še druge. Čutiti je povezanost med nami. Ravno zato se mi zdi predstava tako dobra."
Zanimivo je, daje v tokratni zasedbi od že znanih jeseniških igralcev nastopil le Igor Škrlj v vlogi moža Leopolda. Vse druge vloge so odigrali mladi igralci, ki so pomanjkanje izkušenj nadomestili s trdim delom
Poleg Mance Ogorevc in Igorja Škrlja so nastopili še: Elvira Be-šič, Gaber Terseglav, Nataša Ravnik, Marjan Kalan, Jakob Kenda, Uroš Smo loj in Gregor Smolej.
pod vodstvom Mirana Kende. Igralci so, kot je dejal Igor Skrlj, sledili režiserju in kaj kmalu jim je uspelo "najti" svoje like. Glavna igralka pravi, da se je z režiserjem odlično ujela,in da si vsi želijo, da bi še kdaj lahko sodelovali.
"Odkar igram, se še nisem tako dobro počutil," je glede ustvarjanja skupaj z mladimi dejal Igor Škrlj. "Sproščeno, delovno, nobenega rivalstva. Toda verjetno sem imel tokrat jaz največjo tremo, čeprav tega nisem pričakoval. Vsaka izkušnja več pomeni tudi večjo odgovornost. Seveda sem mladim skušal po svojih močeh pomagati, vendar so se v glavnem kar dobro znašli. Največkrat sem jim svetoval le tiste tehnične stvari, ki se jih pridobi z izkušnjami. Predvsem pa bi rad poudaril, da je pri vsaki predstavi pomembno, da gre za pravo ansamblsko igro. "K temu je veliko pripomogel tudi režiser Miran Kenda, ki po bese-
Nova likovna prireditev
1. EX TEMPORE - Kranj
Ideja za kranjski EX TEMPORE se je porodila iz piranskega. Primorska prireditev z dolgoletno tradicijo je dobila svojo mlado dvojčico v Kranju, na sv. Valentina dan. Povabljeni umetniki so lahko sodelovali z dvema likovnima deloma poljubne tehnike, a predpisanega formata.
dah igralcev zna potegniti najboljše iz človeka.
Miran Kenda: Ni naključje, da je avtorica izbrala za svojo igro majhno zakotno trgovinico z moškim, ki je docela zadovoljen ob preštevanju gumbov in vezalk in njegovo ženo. ki se je takega življenja že zdavnaj naveličala. Ona je tu tista, ki "hoče več"! Ob tej starodavni zahtevi se torej stvari tudi v tej igri odvijajo po znanem vzorcu več in še več, s to
razliko, da ima v sodobnem svetu civilizirani človečnjak na voljo tudi sredstva, ki neskončnost želja in zahtev nenadoma presekajo z dokončnim uničenjem. Tako ima naša moraliteta še posebno grozljiv poduk.
Igor Škrlj: Nisem Leopold, kakšno njegovo potezo pa vseeno mogoče imam. Vesel sem, da me je režiser izbral za to vlogo. Miran Kenda mije omogočil že veliko odgovornih, toda čudovitih vlog.
Manca Ogorevc: Pri Igorju Skr-Iju veš, da ti bo pomagat, če bo šlo kaj narobe. Kljub temu je vloga Lovi se od mene zahtevala veliko učenja. No, najtežje se je bilo spopasti z dolgimi rokavicami in visokimi petami.
Jeseniški igralci se bodo s farso TRGOVINA predstavili v Železnikih, pa na srečanju igralskih skupin, pripravljajo pa tudi posebne predstave za jeseniške srednje šole. Manco Ogorevc so že povabili k sodelovanje pri predstavi Za narodov blagor, Igorja Škrlja pa bomo lahko prav kmalu videli v igri Zelena je bila moja dolina Alenke Goljevšček. • MARJANA AHACIČ
Lutke
Predsednik Likovnega društva Kranj Nejč Slapar ne skriva zadovoljstva nad kvaliteto del, to pa še dodatno budi željo po tradicionalnosti EX TEMPORE v Kranju. Vizija je, naj bi v prihodnje sodelovali likovniki vse Slovenije, celo širše - umetniki iz prostora, ki ga zajema sistem Alpe - Jadran. Če, seveda, bodo na voljo zadostna finančna sredstva.
Veliko pomoč pri izvedbi prireditve je pokazal Izvršni svet SO Kranj, ki je prispeval denarne nagrade za tri najbolj uspešne umetnike. Trinajst odkupnih nagrad so omogočili kranjski podjetniki. Ta in podobne prireditve bodo po mnenju Nejča Slaparja vse bolj odvisne tudi od potrošnikov, zato načrtujejo usmeritev galerijske dejavnosti v trženje, predvsem s kvaliteto.
Strokovna žirija je tokrat za najboljše ocenila delo Marka Tu-ška C02, drugo in tretjo nagrado pa sta prejela Franc Vozel in Klementina Golja.
Prvonagrajenec je bil ob prejemu svoje prve nagrade presenečen nad velikim številom obiskovalcev. Po njegovem to kaže, da manjka takih otvoritev kulturnih prireditev, ki so nekakšen družaben dogodek. Njegove pohvale je deležna prireditev tudi kot prvi stik med oblastnimi strukturami in kulturo po volitvah. Sicer pa, meni, da bi bil čas za pripravo likovnih del lahko malce daljši.
Likovna dela 1. EX TEMPORE - Kranj (ta govorijo sama zase), so na ogled v galeriji Lipa v Kranju. • Tanja Ažman
SVINČENI VOJAK
Režija: Duša in Vladimir Rooss; izvedba: Lutke čez cesto.
Devetdeseta leta so remake šestdesetih; vodilni svetovni sociologi so ugotovili, da bi se svet lahko s tehnološkimi iznajdbami v eri Beatlesov ustavil za trideset let, da bi funkcionalno izrabil orodje, ki ga je imel v rokah. V tridesetih letih bi človek šele dojel, kakšne invencije ga vsebinsko obkrožajo. Na žalost pri nas tudi po treh desetletjih nismo dojeli hipijskega gibanja ali točneje študentskega gibanja '68. Tisti, ki so bili srž študentskega gibanja so organizirali demonstracije proti bohotenju državnega aparata, ter gnili za zapahi, drugi, ki so boj za »stvar« nazivali hipij-sko gibanje, so nosili dolge lase, široke hlače z rožnimi vzorci in kadili marihuano. Ker niso dojeli bistva gibanja, ki so se mu navidezno priključili, je država bohotila svoj proračun na čredo njihovega potrošništva...
LČC so v predstavi »Svinčeni vojak« pokazali, da so navidezni duhovni dediči slogana: »Prizadevaj se za mir, ne vojskuj se,« ko so prvi skozi lutkovni medij pokazali na problem vojne vihre, ki pustoši na Balkanu, vendar v jedro protivojne teatrske ekspresije niso prodrli. Najprej se vprašajmo, ali je primerno predšolskim otrokom kazati vojne teme, saj razen pušk in streljanja ne shranijo v svoj spomin ničesar, kajti za dojetje raison d'etre so še presmrkavi. (Nekoč je bila omenjena dilema tema debat studentarije '68). Recimo, da je ideja kljub temu nekaj, kar pada iz konvencionalnega menuja v lutkariji; žal tega nikakor ne moremo reči za režijski pristop; posamezne lutke kot npr. baletka so bile prekopirane iz lanskoletnih premier (Zgodba o kosku lesa - LGL), tempo igre pa je oviralo preveliko število igralcev, ki so si bili v napoto. To jim ni omogočilo, da bi sicer slabo izveden gib prišel do izraza. Ampak, mladi skupini se vidi napredek od preteklega leta, ko jim je bila lutka obrobni rekvizit. Pohvalna je tudi glasbena podloga, instrumentalni spekter, ki je razpihovala zanimivo protivojno ideologijo, ki bi brez hipijevske obremenjenosti dosegla kaj več!
Tomaž Kukovica
Osnovna šola F.S. Finžgarja Lesce
STALNA LIKOVNA GALERIJA
Lesce - Minjili petek zvečer je bila v osnovni šoli v Lescah otvoritev stalne likovne galerije - v počastitev kulturnega praznika in tudi zato, ker je leto 1992 za to osnovno šolo jubilejno leto, letos bo namreč šolanje zaključila že trideseta generacija osnovnošolcev. Pobudo za prelevitev šolskega hodnika v stalno galerjijo je dal Roman Gašperin, učitelj tehnične vzgoje, sicer pa slavist in etnolog, ki pravi, da vsaka umetnost človeka plemeniti. "Če je okolje lepše, boljše, smo boljši tudi mi," je še dejal ob otvoritvi razstave. Svoja dela so v galerijo poklonili: Vinko Bogataj, Erik Curk, Zvonko Čoh, Branko Čušin, Stane Dremelj, Milan Erič, Nobert Grčar, Tahir Hamid, Božo Kos, Ciril Kraigher, Tomaž Perko in Stojan Višnar, Janez Ravnik, Milan Rot, Matjaž Schmitt, Alenka Sottler, Savo Sovre, Jaka Torkar, Milan Vipo-tnik, Melita Vovk, Anica Zaletel in Alojz Zorman ter Vzgojni zavod Frana Milčinskeg'a iz Smlednika. Otvoritev je popestril trio Gallus Consort iz Trsta, pa etnolog dr. Janez Bogataj, ki je pripovedoval o svojem stricu, F. S. Finžgarju, katerega ime nosi osnovna šola v Lescah. Galerijo je ocenil kot "dobro dejanje na poti k bolj prijaznemu šolskemu ambientu." Razstavo je postavila kustosinja Maruša Avguštin. # M. A.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Zvone Špec, direktor Grand hotela Toplice na Bledu
Obvoznica bi bila najboljša naložba blejskega turizma
Večina turističnih podjetij je v minulem letu zabeležila tako katastrofalen padec nočitev, kot ga ni bilo niti med drugo svetovno vojno. Zlasti to drži za hotele, ki so zaradi visoke kvalitete ponudbe namenjeni predvsem tujim gostom. Takšen je tudi Grand hotel Toplice na Bledu.
Bled, 13. februarja - Te dni naši turistični delavci z malce več optimizma gledajo v prihajajočo sezono. Ta seveda še ne bo dosegla ravni obiska izpred petih let, ko je večina turističnih krajev beležila rekorde, lahko pa pričakujejo, da se bodo razmere vendarle normalizirale in da bomo znali v tujini propagirati ime nove turistične dežele - Slovenije. Na Bledu imajo veliko načrtov, tudi optimizma jim ne manjka. Za boljše čase pa bo treba še marsikaj postoriti. O vsem tem smo se pogovarjali z direktorjem najbolj znanega blejskega hotela, Grand hotela Toplice, Zvonetom Spečem.
Lahko najprej prestavite podjetje Grand hotel Toplice?
"Grand hotel Toplice posluje od lanskega maja kot samostojno podjetje z vsemi posledicami. Družbo Grand hotel Toplice sestavlja matična hiša Grand hotel z depandansami Jadran, Trst in Korotan, restavracija Golf na igrišču in hotel Vila Bled. Poleg hotelskih kapacitet imamo še bistro Grand hotela Toplice. Ta je namenjen predvsem domačim gostom. To Pa poudarjam zato, ker so vse ostale kapacitete namenjene predvsem "izvozu". Da je temu tako, kaže dolgoletno povprečje, ko imamo več kot devetdeset odstotkov tujih gostov." To pa je mogoče le s kvalitetno Ponudbo.
"Grand hotel Toplice ima več desetletij staro tradicijo, še I^Pred druge svetovne vojne. Tudi v času med drugo svetovno vojno je normalno posloval, pri finančnih učinkih se takrat ni poznalo to, kar se je med lansko vojno, saj so okupatorji v njem bivali in storitve tudi plačevali. Po drugi svetovni vojni je hiša prešla na koncept visoke kvalitete, temu primerno pa je imela tudi cenovno raven in seveda goste. Do danes je bila hiša večkrat adaptirana, prav tako tudi vse depandanse, tako da so vse kapa-c,tete, s katerimi razpolagamo, Urejene."
V kratkem pa načrtujete tudi lastninske spremembe. Kakšne?
, "Lastninskih sprememb še nismo opravili, načrtujemo jih Pa. Naše gledanje pri tem je malo drugačno, kot je koncept nekaterih drugih. Pri lastninskih konceptih, kakršni že bo-«0, ti pa so posledice zakonodaje, ki je še ni, imamo izoblikovan svoj model. Postali naj W delniška družba, imeli bomo n ' *?.'P°tek° oivših lastnikov, "o njih skušamo biti korektni, z njimi se skušamo dogovoriti ? normalnih kapitalskih relacijah. Tudi zato, ker bi kakršnokoli prepiranje pri lastninskih sPremembah zaradi denaciona-
lizacije lahko imelo na tekoče poslovanje katastrofalen vpliv. Naše gledanje je, da bi moral biti Bled, ne glede na to kakršnakoli bo že zakonodaja, perspektivno pretežen lastnik premoženja, s katerim danes gospodarimo. Premoženje je treba ohraniti s pretežnim vplivom - to je 51 odstotkov. Sicer pa osebno o lastninskih spremembah mislim, da bo v turizmu vsekakor potreben svež kapital. To pa zato, da bomo lahko iz sedanjih standardov, ki so bili pri nas, osvojili zahodne, avstrijske. Vendar pa bo treba po hotelih postoriti marsikaj, od dviga kvalitete storitev do izobraževanja kadrov. Če bomo to uspeli, bomo lahko v nekaj letih prišli do tistega, kar poznamo čez mejo, trideset kilometrov daleč..." Kako pa kaže trenutno, koliko je gostov, kako jih znova privabiti?
"V svetu smo še vedno deklarirani kot sestavni del Jugoslavije. Po diplomatskem priznanju je imela Anglija še štirinajst dni embargo nad potovanjem v Slovenjo, Nemčija je malce hitreje sprostila "ventile", Italijani še danes gledajo na nas z bojaznijo - podobno Amerika in Anglija na nas še vedno gledata z nezaupanjem. Še vedno ni relacij, kakršne so bile, na nekaterih trgih začenjamo praktično od začetka. To pa pomeni ogromno novih idej, ogromno denarja. Pri tem nam veliko koristijo poslovni stiki s partnerji, s katerimi smo še do včeraj skupaj delali, lahko pa rečem, da tudi prijatelji. Kajti pri tem poslu so osebne zveze še kako pomembne. Bled seje letos povezal skupaj z Bohinjem, Kranjsko Goro in Bovcem, skupaj bomo predstavljali Alpsko destinacijo na turističnih borzah. Določene predstavitve že tečejo. Ocene so zaenkrat dosti ugodne, mislim pa, da bo treba narediti še določene poteze na diplomatskem področju. Agitirali smo na ministrstvu za zunanje zadeve, pri
predsedstvu, pri doktorju Drnovšku, da s svojimi zvezami, poslovnimi in zasebnimi, v tujini opozorijo, da je Slovenija nova turistična destinacija. Ta pa je relativno neznana, saj je bila v svetu znana Jugoslavija. Treba je opozoriti, da se pri nas stvari normalizirajo in pa ne nazadnje, da postanemo zanimivi za tuja vlaganja. Ker če se kapitalu ne bomo "odprli", potem bomo dolgoročno stagnirali. To pa v turizmu pomeni padec zasedenosti, padec cen,..."
Turistični delavci vladi večkrat očitate, da se za panogo ne zanima dovolj, da vam pusti zgolj životariti?
"Mi od države v tem trenutku pričakujemo pomoč, nekaj smo je že dobili. Potrebno pa je bo še več, saj ocenjujemo, da smo prav v turizmu sposobni najprej "splavati" in začeti normalno delati. Kakšnih visokih kreditov pa ne rabimo, mi bomo to zaslužili. Rabimo predvsem normalne razmere - potem bomo sami delali naprej. To smo v preteklosti že dokazali. Mislim pa, da bo delni odgovor na uspešnost letošnje sezone dala že Berlinska turistična borza marca, ko bomo videli, kako se gleda na nas. Moram pa reči, da bomo v tem tednu podpisovali že pogodbe za zimsko sezono 1992/93. Velika noč pa naj bi bila tista prelomnica, ki bo dala pomemben odgovor za poletno sezono. Moje ocene so, če bi leta 1992 dosegli 60-odstotno raven nočitev iz leta 1990, bi bil to uspeh. To za našo hišo pomeni med 30 in 40 tisoč nočitev in mislim, da nam takšno število nočitev, ob normalnem tečaju, kakršen sedaj ni, omogočilo preživetje brez novega zadolževanja."
Imate za razvoj dovolj usposobljenih ljudi?
"Lanske razmere so nas prisilile, da smo bistveno zmanjšali število zaposlenih, med dvajset in petindvajset odstotki. To pa je v nekem smislu tudi slabo, saj smo izgubili nekaj dobrih ljudi, ki so zelo težko nadomestljivi. Poleg tega nismo mogli zaposliti pripravnikov, nismo se mogli odločiti za štipendiranje... S tem pa si nekako "žagamo vejo, saj če se bodo jutri razmere spremenile, bomo potrebovali nove ljudi. Pri novem zaposlovanju pa ne smemo narediti napake. Zaposleni morajo biti domačini, ki imajo drugačen odnos do kraja. In samo z domačimi ljudmi lahko uspeva vrhunski hotel. Teh pa ni na cesti, treba jih bo vzgojiti, tudi s šolanjem v tujini. Pri nas na žalost nimamo specializirane izobrazbe na višji in visoki stopnji."
Bled je turistični kraj, ki kljub težkim razmeram prav zaradi visokega standarda hotelov stavi na tuje turiste. Kakšno pa je sodelovanje med vami, ki skrbite, da bi ohranili sloves kraja?
"Ne glede na to, da smo različni, smo blejski hotelirji med seboj dobro usklajeni, delujemo preko poslovne skupnosti in vse, kar je strateškega pomena, sprejemamo kolektivno. Kljub temu da smo različni, smo vendarle prišli do spoznanja, da nimamo nič od tega če se prepiramo med seboj. Bled kot kraj, kot turistični proizvod, mora "igrati", kot je treba. S tem omogoča življenje tudi drugim panogam: kmetijstvu, trgovini... To pa je zelo pomembno in tega bi se vsi morali zavedati."
In kaj je tisto, kar vas hotelirje trenutno na Bledu najbolj teži?
"Osnovni pogoj za to, da na Bledu perspektivno dosežemo višjo kvaliteto, višjo cenovno raven, je, da se reši problem blejske obvoznice. Obvoznica je bila načrtovana, bil je denar. Sedaj ni denarja, je pa jasno, da bi mnogi, Grand hotel pa še posebej, ogromno pridobili, če bi rešili promet do Bohinja. Tako mislim, da bi bila prav izgradnja blejske obvoznice najboljša investicija na Bledu v zadnjih petdesetih letih." • V. Stanovnik, Foto: G. Šinik
Gorenjski izdelovalci konfekcije:
Združeni smo močnejši
Brdo pri Kranju, februarja - Trije največji gorenjski izdelovalci £°nfekcjje, Gorenjska oblačila in Triglav konfekcija iz Kranja ter **Oj iz Škofje Loke so v sedmih dneh gostovanja na Brdu vsem slo-Ljl* 'n <'e'u hrvaških in bosanskih trgovcev predstavili svoje ko-ekcije, ki jih bo ženski svet nosil v jeseni in zimi 1992/93. Za pred-
.. .jeseni
r fc***1 za kakršne so včasih, ko so poslovodje, komercialisti, di-ektorji in drugi trgovci, ki v svojih firmah odločajo o tem, kaj °do za določeno sezono vzeli v prodajo, porabili po ves mesec za
• dedovanje modelov na obešalnikih, so zdaj porabili le sedem dednih dni, predstavitev pa je potekala na visoki ravni, s pravimi
m°animi revijami.
S pametnim skupnim dogovorom so sicer konkurentje, a kfati dobri poslovni prijatelji, Predstavitev močno pocenili, [^['hranili čas sebi in trgovcem, nkrati pa predstavitev opravili Kulturno, v prijetnem ambien-Wj In Če se bo kdo zmrdoval, reš ali mora to biti ravno na Urdu, naj mu povemo, da je arnbient še kako pomemben Pri poslovnih odločitvah. Prvo la*o skupno predstavitev ko-
lekcij so ti trije gorenjski kon-fekcionerji imeli že septembra in ker se je obneslo, bodo s tem načinom nadaljevali, pravijo direktorji Edo Ostanek, Janez Ziherl in Tone Marčun. Konkurenca je zdrava in ko takole drug od drugega ocenjujejo kreacije, se tekmovanje le še bolj spodbuja in rezultat so vse boljše kreacije, boljše kvalitete in na koncu so zadovoljni vsi: konfekcionerji, ki dosegajo vi-
šje cenovne razrede, trgovci, ki dobro zaslužijo in končno kupci, ki jim za lep model ni treba v tujino, temveč ga lahko kupijo v domačem mestu.
Vsi trije konfekcionerji večino svoje proizvodnje izvozijo, prilagajajo se torej evropskim normam, od česar pa ima korist tudi domači kupec: doma dobi evropsko kvaliteto, primerno ceno in manjše serije.
Kljub vsem težavam, ki danes prizadevajo konfekcionerje, saj so med drugim izgubili tudi skorajda kompleten' jugoslovanski trg, prav z izborjenim zunanjim trgom dosegajo, da jim delavcev ni treba odpuščati, zagotavljajo redne osebne dohodke in držijo se norm sindikalne liste, z vsemi bonitetami, ki gredo delavcem. V da-
našnjih težkih pogojih, ko je skoraj vsa domača tekstilna industrija na tleh, se še bolj trudijo za boljšo kreacijo, boljšo kvaliteto in priznati jim je treba, da uspevajo v vsem, le v plačah daleč zaostajajo za Evropo. Vendar, upati je treba na boljše dni. S takim fair sodelovanjem, kot je skupen prikaz ustvarjenega, so na najboljši poti, da uspejo. Morda bi v prihodnje k sodelovanju povabili še koga drugega; k odličnim modelom plaščev in kostimov za prihodnjo jesen in zimo vseh treh izdelovalcev konfekcije, bi se odlično podali Šešir-jevi klobuki - tudi to je en način za dvig kulture oblačenja pri nas - predstavili pa bi lahko tudi enega od priznanih gorenjskih čevljarjev. Sicer pa, to je šele začetek skupnega sodelovanja in nastopanja pred trgovskim svetom. Čas bo prinesel novih idej, za začetek pa gre vsem trem konfekcionerjem vsa pohvala in priznanje. Le tako naprej!
• D. Dolenc
GOSPODARSKI KOMENTAR
MARIJA VOLČJAK
Podmornica
Kako težke so gospodarske razmere, zdaj lahko pojasnimo s podatki o lanskem poslovanju slovenskega gospodarstva. Kriza je tako globoka, da z nekaj cinizma lahko rečemo, da je slovensko gospodarstvo podobno podmornici, ki s periskopom kaže le cene in brezposelnost. Pri vseh ostalih kazalcih gospodarskih gibanj je namreč bolj ali manj velik minus.
Družbeni proizvod je lani padel za 11 odstotkov, obseg industrijske proizvodnje za 12.4 odstotka in tako pristal na ravni leta 1976. Izvoz je padel za 7,8 odstotka, uvoz za 12,2 odstotka, primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino je znašal 259 milijonov dolarjev. Investicije so padle pa 16 odstotkov. Plače so realno padle za 15,1 odstotka in tako pristale na ravni leta 1962. Razmerje med akumulacijo in izgubo je bilo lani 1 proti 3,5. Izgubo je imelo 2.351 podjetij, v njih je zaposlenih 247,712 delavcev, kar 41,6 odstotka vseh v slovenskem gospodarstvu.
Brez dela je bilo konec lanskega leta v Sloveniji že 91.161 ljudi, brezposelnost je bila 8,2-odstotna. Inflacija je bila 247,1-odstotna.
Vse več podjetij ima blokirane žiro račune, januarja kar 1.073 podjetij v gospodarstvu in 83 negospodarskih organizacij. Povprečni znesek na blokiranih računih je znašal nekaj več kot 1,25 milijarde tolarjev in slabih 400 milijonov tolarjev v negospodarstvu. V podjetjih z blokiranimi računi je bilo zaposlenih 164.025 ljudi in v negospodarstvu 20.992 ljudi.
Gospodarska kriza je torej resnično globoka, da se podoba o podmornici ponuja sama od sebe. Ker pa imamo v spominu v sicer različnih kontekstih različne barve podmornic (rumena, rdeča...), vrlim slovenskim politikom prepuščamo, da določijo njeno barvo. Pričakujemo lahko, da bodo nekateri takoj vzkliknili, da tako slabi rezultati niso nič drugega kot zarota rdečih direktorjev in tako odvrnili pozornost od normalnega presojanja gospodarskih rezultatov. V razvitem svetu je namreč samo po sebi umevno, da je vlada takšna, kakršni so gospodarski rezultati in kakršna je življenjska raven ljudi (volilcev). Prav bi bilo, da bi takšna merila osvojili čimprej, saj bomo le tako postali normalna država in se bomo tako čimprej otresli razno raznih olajševalnih okoliščin, ki jih je pač vedno moč najti.
Največja pomoč iz Italije
Elektro Slovenija je sporočila, da smo 6. februarja zaradi zaustavitve jedrske elektrarne iz tujine dobili dobre 3 milijone kilovatnih ur elektrike, od tega kar 2,7 milijona kilovatnih ur iz Italije, na pomoč pa so priskočili tudi Avstrijci in Švicarji. Z območij bivše Jugoslavije pa pomoči ni bilo, saj slovenski elektroenergetski sistem že od 26. septembra lani ni več povezan z njimi. Tako Slovenija ostaja vsak dan brez 2 milijonov kilovatnih ur elektrike, ki bi jo morala dobivati iz termoelektrarne Ugljevik v Bosni in Hercegovini. •
Velika izguba ravenske Železarne
Vodstvo ravenske Železarne je že objavilo, da lanska izguba znaša 750 milijonov tolarjev, januarski podatki pa kažejo, da se izguba nadaljuje, saj so le 77-odstotno uresničili načrt proizvodnje in izvoza. V začetku lanskega leta podržavljeno podjetje bo izgubilo izdatno pomoč iz republiških sredstev, kajti poseben položaj, po katerem imajo zaposleni v Železarni zagotovljene plače v višini 85 odstotkov, ne velja več. Izplačilo januarske plače, ki naj bi jo zaposleni dobili te dni, je zato negotovo.
TV-HIFI-VIOEO CENTER KRANJ
Oatovm (mm od ponadali kj do patk*
9,00 0.00 x KOG tfliX)
pn gostilni BLAZUN
Ml SMO NAJCENEJŠI
SHARP TV 70 cm. diaital, stereo, teletekst 78.990,- SLT
SHARP TV 70 cm, digital, stereo, teletekst
SHARP TV 63 cm, digital, stereo, teletekst 72.990,- SLT
SHARP TV 37 cm, dalpnsko 27.990,- SLT
SAMSUNG TV 51 cm, teletekst 36.990,- SLT
SAMSUNG videorekorder, daljinsko, VPS 28.990,- SLT NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI!
NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI_
V INDUSTRIJSKI CONI TRZIN
bo na voljo proizvodno-poslovni objekt etažne površine 800 - 1000 m2. Interesenti lahko dobijo informacije na
Miklošičeva 13, Ljubljana
tel. (061)312-175 fax. (061) 125-151
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Test: (Nova) mazda 626 2.0i 16V
Oktobrska revolucija
V začetku meseca je na evropskih trgih stekla prodaja prenovljene mazde 626, ob kateri so se Japonci naslonili na izkušnje oktobrske revolucije. Nova šestica seveda ni začetek kakšne nove revolucije v avtomobilizmu, je pa povsem nova od strehe do koles. Morda je še pomembneje, da je novo vozilo komaj dobra dva tedna po evropski predstavitvi naprodaj tudi v Sloveniji, kjer mazde prodaja podjetje Y.C.C. Kranj.
Preden se lotimo predstavitve novega avtomobila, je potrebno povedati, da so se pri Mazdi odpovedali lastnim oblikovalcem in to nadvse pomembno delo zaupali italijanskim avtomobilskim krojačem, ki so novo podobo modela 626 ukrojili bolj zaobljeno z nizkim športnim delom, ki ga dopolnjujeta povsem nepravilno oblikovana žarometa, nato pa je karoserija proti zadku zaobljena in položna, zadnji del vozila pa oblikovan kot klasična limuzina ali pa limuzina s petimi vrati, v obeh primerih pa z masivnim zadnjim odbijačem in pri kombilimuzini v prtljažni pokrov vgrajenim spoj-lerjem, ki spominja na avtomobile, ki premorejo veliko več športnega duha kot tako ugleden avto, kot je mazda 626. Če nadaljujem pri notranjosti, je treba najprej povedati, da je prostorna, čeprav se s tem ne bodo povsem strinjali tisti, ki so višje rasti in jih bo dosegla čast, da bodo sedeli za volanom, kajti streha je precej niz-
ka in v mazdi 626 se ne bi mogli ravno voziti s klobukom na glavi. Vsaj na prednjih sedežih ne, ki sta precej visoka, ravno prav trda in dobro bočno oprijemljiva. Mnogo bolje je seveda na zadnji klopi, ki je deljiva na dva dela tako v notranjosti kabine z naslonjalom za roke, kot tudi če so nekoliko večje potrebe v prtljažnem prostoru, ki se poveča na solidnih 747 litrov. Oktobrske revolucije bi se kaj hitro sprevrgla v jogurtno, če v novi mazdi ne bi bilo natančno oblazinjenih notranjih površin in drugih drobnih dodatkov, ki so namenjeni udobju in varnosti. Voznikov delovni prostor, je kot že rečeno precej visok, kar seveda pripomore k dobremu pregledu na cesto, nekaj več dela pa zahteva vzvratna vožnja, ker je zaradi dokaj skromnih bočnih steklenih površin pregled nad zadkom avtomobila nekoliko slabši. Armaturna plošča ima skupaj s sredinsko konzolo obliko črke T. Preglednost in razporejenost   merilnikov in
kontrolnih instrumentov je dobra, malce več nereda je pri stikalih, ki se skrivajo za volan-skim obročem. Te drobne nerodnosti niso pokvarile vtisa, da je nova mazda 626 dobro izpopolnjen in natančno izdelan avto, v podkrepitev tega pa lahko navedem, da se ponaša z obiljem opreme od električne nastavitve bočnih ogledal do električnega pomika stekel in odprtine na strehi, centralnega zaklepanja, po višini nastavljivega volana, predopreme za radio in še bi lahko našteval. Mazdo 626 poganjajo trije različni agregati in sicer 1.8, 2.0 in 2.5 litrski V6 motor. Testni avto je bil opremljen s srednjo možnostjo, pri čemer je treba dodati, da je avto brezhibno pospeševal, prignali pa smo ga do 200 kilometrov (po števcu), kar pa obljublja tudi tovarna in ob dobri usklajenosti petstopenjskega menjalnika pravzaprav ni težko dosegljivo. Med izredno dobrimi lastnostmi tega avtomobila je treba omeniti
Tehnični podatki: kombilimuzi-na, 5 vrat, vrstni štirivaljni motor, dve odmični gredi, 1991 ccm, 86 kVV/117 KM, elektronski vbrizg goriva. Dolžina, širina, dolžina: 4695 x 1750 x 1390 mm. Najvišja hitrost: 200 km/h. Poraba goriva po ECE normah: 6,1/7,6/9,9 1 euronormal 91 goriva/100 km.
Tovarniška cena: od 158.000 ATS do 214.000 ATS in dajatve. V Sloveniji prodaja Y.C.C. d.o.o. v salonu na Gorenjskem sejmu v Kranju.
izredno dobro lego na cesti (tudi na mokri podlagi) in zavore pri močnejših različicah opremljene z ABS sistemom, s katerim si voznik lahko poleg vsakdanje vožnje privošči tudi nekaj več športnih užitkov.
In povsem brez dlake na jeziku lahko zapišem, da je oktobrska revolucija tudi pri Mazdi uspela. Morda tudi pri tistih, ki prisegajo samo na evropske avtomobile. • M. Gregorič, slike Primož Močnik
Pripravljamo prilogo o dohodnini
Davek zdaj že lahko izračunate
Kranj, 17. februarja - Republiški statistiki so objavili, da je lanska povprečna slovenska bruto plača znašala 201.876 tolarjev, kar pomeni, da je bila 1,8331-krat večja kot leto poprej. Razpolagamo torej že z vsemi podatki in sami si že lahko izračunate, koliko davka boste še plačali ali pa vam ga bo davčna uprava vrnila. Če je za vas izračun še vedno preveč zapleten, počakajte na našo prilogo, ki jo bomo izdali 3. marca. Nikamor se namreč ne mudi, saj morate napoved za odmero dohodnine oddati do 31. marca.
V naši prilogi boste našli vsa potrebna navodila, kako izpolnite davčno napoved, opremili jih bomo s konkretnimi izračuni, da boste lahko na primerih videli, kako davek izračunate. Ker davčne uprave nameravajo napovedi zbirati tudi po krajevnih skupnostih, bomo objavili tudi podrobne sezname, kje in kdaj lahko napovedi oddate.
Vsi, ki že znate premetavati "davčne številke", si po objavi lanske povprečne plače, lahko izračunate, koliko davka boste plačali oziroma vam ga bodo morda vrnili. Lanska povprečna plača je znašala 201.876 tolarjev ali 16.823 tolarjev; 8-odstotna olajšava za enega vzdrževanega družinskega člana torej znaša 16.150 tolarjev, 18-odstotna za dva 63.338 tolarjev, 30-odstotna za tri 60.563 tolarjev, 44-odstotna za štiri 88.825 tolarjev itd. Pri faktorju 1,8331 pa je lestvica za odmero dohodnine naslednja:
Če znaša letna osnova SLT nad do
SLT
znaša davek SLT
109.986 19%
109.986         219.972 20.897 + 28 % nad 109.986
219.972         439.944 51.693 + 35 % nad 219.972
439.944         879.888 128.684 + 40 % nad 439.944
879.888 304.661 + 45 % nad 879.888
Mednarodni tehnološki sejmi
Ministrstvo za znanost in tehnologijo je objavilo razpis za sodelovanje na mednarodnih tehnoloških sejmih. Industrijski sejem Hannover Messe 92 bo od 1. do 8. aprila potekal v Hanno-vru, predstavljene bodo najnovejše industrijske tehnologije, materiali, stroji in industrijski sistemi. Sodelovalo bo več kot 6.000 razstavljalcev iz 40 držav.
Razstava Techtrans Centre 92 bo od 2. do 4. junija potekala v Herningu na Danskem, predstavljene bodo nove tehnologije, prenosi tehnologij in znanj. Hkrati bo tam potekala prva razstava Bio Waste 92, konferenca s področja predelave odpadkov.
Sejem visoke tehnologije Technova, ki združuje znanost in gospodarstvo v regiji Alpe-Jadran, bo v Gradcu potekal od 3. do 5. junija.
Računalniško podjetje OPUS Kranj
Privlačna računalniška šola
Računalniško podjetje OPUS iz Kranja uspešno deluje in se širi že Za otroke pripravljajo multi-pet let, ukvarja se s prodajo in servisiranjem računalniške in pro- medialno izobraževanje, v so-gramske opreme. Ker želimo prodajati pamet, smo odprli računal- delovanju z ameriškimi ustano-niško šolo, ki bo v kratkem zaživela tudi v Novem mestu, pravi di- vami,   angažirali   bodo tudi
rektor PAVEL OKORN.
Začeli smo pred petimi leti, tedaj je bil to še obrt, računalnike pa je bilo prepovedano uvažati, zato smo potrebovali veliko krpanovske iznadljivo-sti, da smo opremili prva podjetja in nato začeli prodajati tudi programsko opremo, se začetkov spominja Pavel Okorn.
OPUS je danes bolj usmerjen v prodajo računalniške opreme, ki jo seveda tudi servisirajo, njihovi strokovnjaki so hitro dosegljivi po telefonu. Prodajajo tudi • programsko opremo, vendar Pavel Okorn kritično ocenjuje delo naših programerjev, ki bi se po njegovem mnenju morali združiti v resno programersko hišo, ki bi programe seveda tudi vzdrževala. Zaradi razdrobljenosti so njihovi programi še vedno na ravni premetavanja številk, kalkulatorstva, zelo malo jih je, ki nudijo kaj več, kar potrebujejo sodobni poslovneži, ki se odločajo na osnovi projekcij.
Ker želimo prodajati pamet, brainvvare, kakor temu pravi Pavel Okorn, so skupaj s kranjskimi profesorji (Marija Mu-tstar, Tomo Grahek, Jože Dre-novec) ustanovili RAČUNALNIŠKO ŠOLO, ki naj bi v petih letih prerasla v pravo šolo. Otroški program traja vse leto, otroci prihajajo po dve uri tedensko, trenutno je vpisanih 80 otrok, ki so nad šolo zelo navdušeni. Program za odrasle pa vsebuje 20-urne tečaje o urejevalcih besedjl, podatkovnih bazah, programskih orodjih, prirejajo jih glede na želje naročnikov. Učilnica na Planini 1 (Iskrin center) je lepo opremljena, vsak ima svoj računalnik, pri več kot dvanajstih slušate-
Pavel Okorn, direktor OPUS-a
ljih profesorju pomaga asistent. Prihajajo otroci od petega leta starosti naprej, nekdo je že dejal, da bodo imeli težave v šoli, ker bodo znali preveč. Pri nas so namreč računalništvo uvedli najprej v srednje šole, namesto da bi začeli v osnovnih. Tudi odrasli prihajajo radi, večeri sčasoma postanejo družabni, zato so že ustanovili klub Opus.
glasbenika in oblikovalca, ki bosta s pomočjo dodatnih instrumentov učila otroke ustvarjalno uporabljati računalnik.
Čez deset dni bodo računalniško šolo odprli v Novem mestu, kjer je kranjski OPUS ustanovil podružnico. S pomočjo drugega podjetja pa jo po načelu franšizinga v kratkem namerava odpreti v Rogaški Slatini. Podjetje OPUS International bodo ustanovili v tujini, saj se o podobni šoli že dogovarjajo s Poljaki, kjer je uvoz računalnikov zelo liberalen.
Prihodnje leto nameravajo uvesti tudi dražji specifično izobraževanje za otroke. Hkrati Pavel Okorn razmišlja o nepro-fitnem'skladu, ki bi omogočil šolanje perspektivnim otrokom, za katere starši šolanja ne bodo mogli plačati. Takšni skladi so v navadi v tujini, podjetja, ki vanja nemanjajo denar, pa so zanj oproščena davkov.
V podjetju OPUS je danes zaposlenih pet ljudi, število ho-noranih sodelavcev pa se suče od pet do deset.
V Opusovo računalniško Šolo otroci zelo radi prihajajo.
Hobland
kombinirani mizarski stroj ROBLAND K 31 širina skobljanja 31 cm, 5 operacij
kombinirani mizarski stroj ROBLAND X 260 širina skobljanja 25 cm, 5 operacij
KOMPRESORJI
IN PRIPADAJOČE ORODJE:
- za mizarje
- za mehanike
- za ličarje
- za pleskarje
- za kleparje
- za hobi
ZR Nemd|a
poslovno tehnično sodelovanje
Proizvodni program:
• lužila na osnovi vode • lužila na osnovi topil
• izolacije • nitrocelulozni premazi • poliuretanski premazi
• poliestrski premazi • specialni premazi • razredčila-topila
Samo najboljše je dovolj dobro za vas! PRODAJAMO ZA TOLARJE - DOBAVA TAKOJ
Prodaja, nadomestni deli m servis zagotovi/eni v konsignacijskem skladišču VRHNIKA, Kolodvorska
Informacije: INDUSTRUAIMP0RT, Dunajska 8, Ljubljana, telefon: 061/315-752, 325-788
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Cene, cene, cene...
Kateri izdelki imajo pri slovenski inflaciji največ zaslug, je moč razbrati iz primerjave statističnih podatkov o povečanju cen po slovenski denarni osamosvojitvi in v zadnjem letu dni.
Koliko je vreden tolar
Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo od 17. februarja dalje:
izdelek
sveže vrtnine sveže sadje kokošja jajca sveže ribe kmetijski pridelki 'zdelki iz žit konz. vrtnine konz. sadje sveže meso konz. meso konz. ribe mleko maščobe drugi preh. izd. >nd. živil, izdelki tekstil
volnene tkanine
bombažne tkanine
svilene tkanine
Pletenine
nogavice
Perilo
obleke
konf. za gospodinjstva obutev
usnjena galanterija e'ek. za gospodinjstva ostala razsvetljava kurjava Pohištvo Posoda, pribor °st. predm. za gosp. električni aparati higienske potrebe zdravila
sred. za izob. kul. razv. Prometna sredstva jekoča goriva kmetijsko orodje zaščit, sred. za kmet. gradbeni material ")d. neživ, izdelki obrtne storitve osebne storitve stanovanjske storitve komunalne storitve finančni storitve kulturne storitve družbeno varstvo Prometne storitve PTT storitve storitve
anuar 92/september 91		januar 92/januar 91	
absolutno	relativno	absolutno	relativno
314	+ 125	217	- 12
72	- 6	232	- 8
100	+ 9	312	+ 14
76	- 4	252	- 3
162	+ 42	234	- 8
45	-21	187	-21
76	- 4	188	-20
83	- 1	225	-10
117	+ 18	227	+ 4
127	+ 23	333	+ 20
56	-15	231	- 8
107	+ 13	308	+ 13
107	+ 13	361	+ 28
78	- 3	276	+ 4
99	+ 8	276	+ 4
93	+ 5	215	-13
108	+ 13	200	- 17
43	-22	173	-25
75	- 5	129	-37
137	+ 29	223	-11
123	+ 21	311	+ 14
83	- 1	219	-12
103	+ 10	229	- 9
62	- 12	170	-25
175	-49	255	- 2
65	-10	196	-18
136	+ 28	300	+ 11
171	+ 47	485	+ 62
95	+ 6	286	+ 7
80	- 2	264	0
65	- 11	239	- 6
127	+ 23	254	- 2
100	+ 9	261	0
112	+ 15	430	+ 46
71	- 7	210	- 14
48	-19	302	+ 11
57	-15	289	+ 8
49	- 19	284	+ 6
49	- 19	118	-40
100	+ 8	357	+ 26
104	+ 11	280	+ 5
91	+ 4	275	+ 4
57	- 15	176	-24
41	-23	154	-30
57	- 15	188	-20
170	+ 47	279	+ 4
108	+ 13	337	+ 21
30	-29	228	- 9
45	-21	88	-48
47	-20	228	- 9
20	-35	214	- 13
60	- 13	214	-13
Absolutni podatki v prvem in tretjem stolpcu preglednice kažejo povečanje cen med tema razdobjema, relativni podatki v drugem in četrtem stolpcu pa kažejo, kako so se cene blaga oziroma storitve povečale glede na skupni porast cen na drobno (med septembrom in januarjem je bil 84- odstoten, med obema januarjema 262-odstoten). Ce to pojasnimo na primeru zadnje vrstice, kjer so zajete storitve, to pomeni, da so se podražile za 13 odstotkov manj, kot je med septembrom znašala rast drobnopro-dajnih cen in za 13 odstotkov manj, kot je znašala med obema januarjema.
Iz primerjave torej lahko razberemo, da so se tako po denarni osamosvojitvi Slovenije kot v vsem zadnjem letu najbolj podražili mleko, meso, maščobe in jajca med živili; nogavice, elektrika, ostala sredstva za razsvetljavo, kurjava, higijenske potrebščine, zaščitna sredstva za kmetijstvo ter gradbeni material med nepre-hrambenimi industrijskimi izdelki ter komunalne in finančne storitve. V zadnjem letu so se nadpovprečno povečale tudi cene vozil in tekočih goriv, čeprav se je to blago po septembru dražilo počasneje od inflacije. Po denarni osamosvojitvi Slovenije so se najbolj podražile vrtnine, kar seveda lahko pripišemo sezoni. V preglednici niso upoštevani popusti in razprodaje obutve in tekstila. Podatki kažejo, da tempo inflacije v Sloveniji zadnje čase narekujejo podražitve živil in dobrin, ki jih potrebujemo za bivanje. Država pa pri tem z visokimi podražitvami komunalnih storitev inflacijsko spiralo celo neposredno pospešuje.
Avtomobilska industrija brez zaščite
V slovenski avtomobilski industriji je skupaj s kooperanti zaposlenih 80.000 delavcev. Po novem zakonu o prometnem davku ta industrija ni več tako zaščitena kot prej, saj so se zmanjšale davčne stopnje za uvožene avtomobile. Pri Združenju kovinske industrije pravijo, da je do liberalizacije prišlo brez analize, kaj to pomeni za slovensko avtomobilsko industrijo, nasprotujejo pa zlasti uvozu iz držav, ki ne kupujejo slovenskega blaga, kakor sta Južna Koreja in Japonska.
Trijezična devizna knjižica
Abanka iz Ljubljane uvaja trijezično devizno hranilno knjižico v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku in tako omogoča varčevanje v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Pogodbo o deviznem varčevanju je Abanka podpisala s koroško banko Raiffei-senverbond Karten, v Italiji pa se povezuje z Casso di Risparmio di Gorizia. Abanka jamči deviznim varčevalcem njihove vloge v skladu s slovensko zakonodajo, vloge bodo v eni od treh valut. Izplačila bodo možna samo v nacionalni valuti države, v kateri varčevalec dviguje svoje devize, v Abanki pa v vseh treh valutah. Varčevalci trijezične hranilne knjižice bodo imeli na voljo 30 enot Abanke v Sloveniji ter 200 enot koroškega partnerja na Koroškem, v Italiji pa centralno enoto Casse di Risparmio di Gorizia, na mejnem prehodu 'Vrtojba ter v Trstu.
		nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	100 ATS	655,8848	657,8584	659,8320
Nemčija	100 DEM	4.614,6825	4.628,5682	4.642,4539
Italija	100 ITL	6,1491	6,1676	6,1861
Švica	100 CHF	5.125,0663	5.140,4878	5.155,9093
ZDA	1 USD	74,9424	75,1679	75,3934
Jugoslavija	100 YUD		60,0000	
R. Hrvaška	100 CRD		70,0000	
Na tečajni listi Ljubljanske banke d. d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij, so od 17. februarja dalje tečaji naslednji:
nakupni
prodajni
Avstrija
Nemčija
Italija
Švica
ZDA
100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD
729,1269 5.130,0000 6,8357 5.697,3780 83,3112
743,3399 5.230,0000 6,9690 5.808,4380 84,9332
V menjalnicah SO Dlll naslednji:
v ponedeljek, 17. februarja, tečaji
marke nakupni prodajni
šilingi nakupni prodajni
Gorenjska banka	51,80	53,80	7,36	7,65
Abanka	51,80	53,20	7,35	7,53
SKB	52,10	53,80	7,40	7,64
Hida lj. tržnica	52,40	53,60	7,26	7,60
Crna borza: Na ljubljanski tržnici so v soboto, 15. februarja, ob 12. uri preprodajalci šilinge kupovali po 7,5 in prodajali po 7,6 tolarja, marke pa so kupovali po 53 in prodajali po 54 tolarjev.
Gram zlata 1.206 tolarjev
Kranj, 17. februarja - Na Ljubljanski borzi je minuli četrtek potekala prva avkcija trga plemenitih kovin. Na njem kotira 15 zlatih kovancev iz 15 držav, na prostem trgu pa 14 zlatih medaljonov, zlati brokerji pa prodajajo in kupujejo tudi zlato, srebro in druge plemenite kovine.
Med zlatim denarjem so šli v promet le avstrijske krone in dukati ter južnoafriški kruegerrandi, krona je dosegla ceno 345 tolarjev, dukat 3.912,5 in kruegerrand 39.500 tolarjev. Med zlatimi medaljoni na prostem trgu so šle v promet samo domače lipe in hrvaška Marija s Trsata. Tako pri zlatem denarju in zlasti pri medaljonih sta tako ponudba in povpraševanje močno presegla začetne tečaje.
Med nepredelanimi kovinami je gram zlata dosegel ceno 1.206 tolarjev, unča zlata pa je stala 37.507 tolarjev. Cena za gram srebra pa se je gibala med 12 in 37 tolarji.
Na prvi avkciji zlate borze so prodali 250 gramov zlata, celoten promet pa je znašal 500.000 tolarjev.
SKUPNA AKCIJSKA PRODAJA Zlli.
Nudimo vam ves gradbeni material:
opeko, cement, železo, kritino, izolacijski material, radiatorje, peči za centralno ogrevanje, parket, črne in pocinkane cevi, marmorne obloge, okenske Police, keramične ploščice, dimnike...
Nekaj cen za premislek: teraco plošče 25 x 25    84,73 SLT samotna opeka 204,54 SLT
lamelni hrastov parket 966,47 SLT aluminij 0,7 mm 1 k9 308,00 SLT izolacija novoterm LIP 5 101,98 SLT ugodna ponudba SCHIEDEL dimnikov
VELIK IZBOR BARV
JUPOL, HIDROKOL, LESOL, BELTON, LESOTON, avtolaki COLOMIX, pralni prašek PERSIL, ČISTILA, gozdarsko orodje KRMELJ, OKOVJE, VIJAKI, ŽIČNIKI, NITROLAKI vseh vrst, ugodna ponudba JELENOVIH KOŽ
In še nekaj cen
JUPOL. 30 kq 1.632,- SLT
HIDROKOL 30 kg 1 .561 ,- SLT
NITROLAK 20 I 5.600,- SLT
PERSIL pralni prašek 3 kg 564,- SLT
JELENOVE KOŽE že od    400,- SLT
naprej
Blagovni center Bled
V času akcije imamo ugodne cene za:
žarnice do 100 W £WStT 63,00 SLT žica P 1,5 mm lA$frStt 13,60 SLT žica P 2,5 mm   2XčfrStT 19,50 SLT
Razprodaja programa KOLPASAN
Prodajamo tudi vodovodni material, akustiko, belo tehniko, male gospodinjske aparate...
V ČASU AKCIJE BREZPLAČEN PREVOZ DO 50 km -IZVAJAMO VSA GRADBENA, INŠTALACIJSKA IN PLESKARSKA DELA!
kmetijstvo
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Svojevrstni javni poziv gozdarskega sindikata
Stavka proti zakonodaji -nadaljujmo z delom!
Za posledice v gozdarstvu naj odgovarja tisti, ki jih je povzročil!
Ljubljana, 14. februarja - Republiški odbor sindikata gozdarstva Slovenije je na zadnji seji sklenil, da člane sindikata, delavce in direktorje gozdnogospodarskih organizacij javno pozove k temu, da zaradi zaščite lastne socialne varnosti, ohranitve delovnih mest in javnega interesa nad gozdovi nadaljujejo z delom v skladu z veljavnim zakonom o gozdovih in veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti.
V javnem pozivu pojasnjuje, da seje zgodovina aktivnega diskriminacijskega odnosa politične oblasti do zaposlenih v gozdarstvu začela julija predlani, ko je republiška skupščina sprejela zloglasni zakon o začasni prepovedi sečnje v družbenih gozdovih. S tem politično izsiljenim ukrepom so se občutno poslabšali pogoji za gospodarjenje z gozdovi. Še vedno veljavna načela zakona o gozdovih se brez vsake zakonske osnove politično odpravljajo, med drugim tudi s prekoračitvijo ustavnih in zakonskih pooblastil izvršne oblasti.
"Če smo ob sprejetju zakona o začasni prepovedi sečnje še verjeli, da je bil takšen ukrep pogojen tudi s pričakovano zaščito prizadetih državljanov, ki jim je bilo premoženje krivično odvzeto, nas nove zakonske odločitve postavljajo na "trdnejša" tla," so med drugim zapisali v javni poziv in poudarili, da 19. člen zakona o denacionalizaciji (v povezavi z 20. členom) odpravlja zagotovilo vlado, češ da popravljanje povojnih krivic ne bo povzročilo novih; potrjuje pa tudi javno politično znane namene vlade o politični likvidaciji gozdnih gospodarstev. Te namene operativno najizrazitejše potrjuje sprememba odloka o upravljanju gozdov v družbeni lastnini, za katere zakon o denacionalizaciji določa obveznost vračanja. Čeprav je bila ta sprememba javno politično izsiljena (SKZ-LS), si je tako izrazito diletantsko potezo vlade mogoče razločiti le s političnim ciljem - likvidirati gozdna gospodarstva še pred novimi volitvami.
V javni poziv so tudi zapisali, da v normalni pravni državi zakonodajalec ne more predlagati sprejetje takšne zakonodaje, ki je vsebinsko popolnoma v nasprotju z veljavno zakonodajo. Še hujše pa je, da zakonodajalec, ki bi moral varovati interese večine državljanov, s takšnimi zakoni varuje le interese enega dela prebivalstva, zavaja parlament in povzroča nove krivice. "Posledice? Te seveda niso pomembne! Komu mar, če se ob vse večjem številu brezposelnih med njimi znajde še dva tisoč delavcev - gozdarjev in nekaj tisoč članov njihovih družin? Komu mar, da delavec od zajamčene plače plača davek na dohodnino, nekdo drug pa seka in prodaja les brez prometnega davka? Nam gozdarjem je!" poudarja republiški odbor sindikata gozdarstva in nadaljuje: "Doslej smo se odpovedovali stavki, protestnim shodom, doslej smo opozarjali in prosili, sedaj ne bomo več! Jasno smo povedali, da smo za to, da se gozd vrača v naravi samo kmetom! Ves čas so nam zagotavljali, da bo res tako, toda zgodilo se je drugače. Zakon o denacionalizaciji je naravnost povedal, da so v gozdarstvu lahko likvidacije, da lahko nastajajo presežki delavcev, da se lahko zmanjša dohodek. Prevladali so ozki politični interesi. Vse seje spoliti-ziralo do največje možne mere. Stroka nima besede. Kakšna ironija! Najbolj znani gozdar na Slovenskem (oče sistema so-naravnega gospodarjenja z gozdovi) dr. Mlinšek je znanstveni ambasador Slovenije, doma pa...?"
"Za posledice naj odgovarja tisti, ki jih je povzročil!" so še zapisali v poziv in končali z besedami, da je javni poziv tudi poziv za spoštovanje veljavne zakonodaje in hkrati poziv na stavko proti zakonodaji, ki je v nasprotju z veljavnimi predpisi • C. Z.
AKCIJSKA
PRODAJA -„ gptfr POPUST
Salonit Anhovo organizira akcijsko prodajo ravne stresne kritine iz izvoznega programa s tudi do 50-odstotnim popustom na maloprodajne cene.
Poleg tega vam v Salonitu
Anhovo nudijo 15-odstotm popust
pri gotovinskem
plačilu ali predplačilu
ob nakupu vsega ostalega
materiala iz rednega
proizvodnega programa.
Oglasite se v trgovini na drobno v Anhovem!
Telefon: 065/51-030.
SALONIT ANHOVO
Občni zbor radovljiške podružnice Slovenske ljudske stranke
"Kardeljeva obleka nas bo uničila"
Kompromisni predlog: zadruge naj bi v mlekarnah, klavnicah, vinskih kleteh in še v nekaterih podjetjih dobile namesto 51-odstotnega (samo) 45-odstotni lastniški delež.
Lesce, 16. februarja - Radovljiška podružnica Slovenske ljudske stranke je v nedeljo pripravila v osnovni šoli v Lescah letni občni zbor, na katerem je ob navzočnosti predsednika stranke Ivana Omana, štirih republiških poslancev - Marije Markeševe, ki je tudi namestnica kmetijskega ministra, ter Zvonka Ivanušiča, dr. Stanka Buserja in Francija Feltrina, ter gostov iz občine obravnavala predvsem kmetijske, deloma pa tudi politične probleme. Čeprav je predsednik Ivan Oman pozval člane stranke, naj povedo svoje mnenje o razširitvi programa, pa podobno kot na občnem zboru jeseniške podružnice o tem ni bilo govora.
Lastna hrana je pogoj za samostojnost države, je dejal predsednik podružnice mag. Anton Dolenc in poudaril, da so v radovljiški občini tri ovire za pridelovanje hrane: razdrobljenost zemljišč in kmečkih gospodarstev, težje obdelovalne razmere in slabši vremenski pogoji. Slovenija zaradi majhnosti kmetij in velike posestne razdrobljenosti ne more konkurirati svetovnim cenam, zato je naša usmeritev lahko le kakovost in prodaja pridelkov turizmu, kjer je mogoče zanje iztržiti bistveno več kot sicer.
Že več mesecev letijo na vlado hude kritike, češ da je njen gospodarski del zanič; oh tem pa tisti, ki trdijo tako, hočejo, da bi predsednik vlade postal podpredsednik dr. Ocvirk, ki je v vladi odgovoren za gospodarstvo - je na občnem zboru dejal Ivan Oman in poudaril, da stranke, ki najbolj govorijo o potrebnosti novih volitev, najbolj ovirajo pripravo novega volilnega zakona. Po Omanovem mnenju se lahko zgodi, da bo na Slovenskem po volitvah prišlo do izrazitega zasuka v levo.
Tine Benedičič, kmet in vodja družbenega sadovnjaka Resje pri Podvinu, je povedal, da se ob vseh očitkih, da je treba družbena posestva likvidirati, zemljo pa razdeliti, počuti kot tretjerazredni državljan. V sedanjih gospodarskih razmerah si tega ne bi smeli privoščiti, ker bi to povzročilo materialno in moralno škodo, je dejal in to podkrepil s podatkom, da so v sadovnjaku Resje v zadnjih 25 letih le trikrat "prigospo-darili" izgubo in da bi bil TOK Radovljica brez dohodka iz sadovnjaka bistveno večkrat v izgubi, kot je bil. "Tisti, ki pa so nam posestva vsilili, so lepo preskrbljeni in imajo boljše pokojnine kot delavci plače, "je še dodal Tine Benedičič.
za kmete in njihove politične predstavnike, za gozdarje. Zelene in ostale. Pri denacionalizaciji kmetijskih zemljišč in gozdov bo v radovljiški občini verjetno največ težav pri vračanju zemljišč nekdanjih agrarnih, vaških oz. skupnosti. Komu naj bi vrnili v naravi in komu le plačali odškodnino, kmetje niso dobili jasnega odgovora, saj Marija Markeševa in
blejskega gozdnega gospodarstva, povedal, da v zadnjih dveh letih marsikatero potrebno delo v gozdovih ni bilo opravljeno, da je od 700 kilometrov gozdnih cest na njihovem območju samo 90 kilometrov takih, ki jih uporabljajo samo za gozdarske potrebe, da so pridobitneži, pijanci in lenuhi tako kot drugim dejavnostim tudi gozdarstvu naredili pre-
Ko je eden od kmetov, udeležencev občnega zbora vprašal, kdaj se bo med brezposelnimi znašel tudi kdo iz občinske uprave, je predsednik izvršnega sveta Jože Resman odgovoril, da je radovljiška občinska uprava v povojnem času zaposlovala največ 146 delavcev, v začetku zadnjega mandata jih je 127, zdaj jih 102, dovolj pa bi jih bilo 90. Predsednik občinske skupščine Vladimir Černe je priznal, da je veliko dela jalovega, vendar za to ni kriva občina, ampak sistem, ki ga lahko spremenijo le v republiški skupščini oz. na državni ravni. Plače v upravi niso velike, radovljiška občina je po županovih besedah na predzadnjem mestu v Sloveniji.
Ko je Marija Markeševa,
namestnica republiškega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, govorila o kmetijski zakonodaji, je med drugim povedala, da so se "sprte strani" (vlada, zbor združenega dela, Slovenska ljudska stranka)
pri zakonu o zadrugah dogovorile za kompromisno rešitev -namreč za to, da predlagajo namesto 51-odstotnega le 45-odstotni delež zadrug v mlekarnah, klavnicah, vinskih kleteh in v drugih kmetijsko-predelo-valnih podjetjih. Republiška skupščina bi o kompromisnem predlogu razpravljala že na zadnjem zasedanju, če ne bi skupina neodvisnih poslancev dala pobude za novega predsednika vlade. Zakon o gozdovih je po dolgotrajnem postopku in po velikih zapletih usklajen in sprejemljiv za vse strani -
Franci Feltrin o tem nista bila povsem enotnega mnenja.
Ker se vse bolj približuje 31. marec, ko bodo tudi vsi kmetje morali vložiti napovedi za odmero dohodnine za minulo leto, in ker je 1. februarja začel veljati novi zakon o prometnih davkih, sta morala Zvonko Iva-nušič in Marija Markeš odgovoriti na veliko vprašanj o tem, kako sestaviti napoved, kje dobiti podatke, kakšne so olajšave, kdo plačuje prometni davek od lesa - in še bi lahko naštevali.
Ko so razpravljali o gozdarstvu, je Dušan Novak, direktor
cejšnjo (moralno) škodo, da gozdarstvo ni tako predimenzionirano in oblastniško, kot se ga politično ocenjuje, da je velik del rente iz škofijskih (družbenih) gozdov šel tudi v zasebne... Na vprašanje, kaj je s temeljno organizacijo kooperantov, je Dušan Novak odgovoril, da še vedno obstaja z vsem svojim premoženjem in da želijo iz nje narediti eno ali dve gozdarski zadrugi. Dokler pa ne bo zakonodaje, bodo primorani še naprej "nositi" Kardeljevo obleko - namreč TOZD-e in TOK-e!
# C. Zaplotnik
Demografsko ogroženi lani dobili petino zaprošenih sredstev
Z Gorenjske 108 zahtevkov, denar pa le za 31
Letošnji natečaj bo verjetno trajal le en mesec. Lanske zahtevke bo treba prevrednotiti.
Ljubljana, 14. februarja - Slovenija je lani za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij namenila 865 milijonov tolarjev, od tega 148 milijonov za obveznosti iz prejšnjega leta, 8,7 milijona za razvojne programe občin, 339 milijonov za ceste, elektrovode, telefonsko omrežje in za ostalo infrastrukturo ter 369 milijonov za, neposredne gospodarske naložbe. Na natečaj je prispelo več kot 2600 vlog; če pa prištejemo še 2500 vlog iz leta 1990, ki jih je vložilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se število povzpne čez pet tisoč. Z denarjem, ki ga je odobrila republika, pa je bilo vrednostno mogoče pokriti približno petino zahtevkov. Če bo republiška skupščina sprejela spremembo zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij, bo letos natečaj trajal le en mesec (lani je tri mesece). Popolne zahtevke, za katere lani ni bilo denarja, bodo letos ponovno vključili v natečaj; vlagatelji pa bodo morali zneske prilagoditi realni vrednosti.
Iz jeseniške občine je na natečaj za pridobitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij prispelo 17 popolnih vlog. Ministrstvo je petim prosilcem že ugodilo in odobrilo sredstva: za izgradnjo telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Rateče - Planica je namenilo blizu 5,8 milijona tolarjev, za razvoj kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah pa 1,6 milijona tolarjev. Kranjska občina je na natečaju sodelovala z enajstimi popolnimi zahtevki v skupnem znesku 20,3 milijona tolarjev, dobila pa je 3,9 milijona in sicer 1,1 milijona za izgradnjo telefonskega omrežja in 2,8 milijona za razvoj kmetij in za naložbe v dopolnilne dejavnosti. Iz radovljiške občine so na natečaj poslali 14 vlog, pet je že ugodno rešenih, devet pa ne. 2,5 milijona tolarjev so dobili za telefonijo, prav toliko pa tudi za naložbe v kmetije in v dopolnilne dejavnosti. Iz škofjeloške občine je na natečaj prispelo kar 57 zahtevkov v skupnem znesku 44 milijonov tolarjev. Republika jim je odobrila denar za 12 zahtevkov v vrednosti 6,4 milijona tolarjev in sicer za razvojni program, dve cesti, osem kmetij in za drobno gospodarstvo (do pet zaposlenih). Med 45 nerešenimi vlogami je kar 35 zahtevkov za naložbe v kmetije in dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Tržiška občina je na natečaju sodelovala z devetimi popolnimi zahtevki v skupnem znesku 17,8 milijona tolarjev, dobila pa je denar za pet zahtevkov v vrednosti 6,6 milijona tolarjev.
služb.
Ministrstvo za planiranje je lani objavilo natečaje za sofinanciranje razvojnih programov občin, posameznih razvojnih programov in dokumentacije, gospodarske infrastrukture, razvoja kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, drobnega gospodarstva in drugih gospodarskih naložb. Na natečaj za sofinanciranje razvojnih programov za demografsko ogrožena območja (programi so pogoj za dodeljevanje sredstev v letošnjem in prihodnjem letu) je prispelo 46 vlog, pozitivno pa je bilo rešenih 34. Tri občine sp po usklajevanju same odstopile od zahtevka, osem občin (ena z dvema vlogama) pa so prejele negativni odgovor,
C. Zaplotnik
0 gojenju in uporabi zdravilnih zelišč
Kranj, 17. februarja - Aktivi kmečkih žena iz kranjske in tržiške občine prirejajo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo predavanje o gojenju zdravilnih zelišč. Predavanje bo v četrtek, 20. februarja, ob 15.30 v zadružnem domu na Primskovem v Kranju. Predaval bo dr. T. Wagner. predavanje pa je poleg kmečkim gospodinjam namenjeno tudi vsem, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom.
Aktiv kmečkih žena Sloga Kranj pa že danes, v torek, ob 15.30 pripravlja v zadružnem domu na Primskovem predavanje o uporabi zdravilnih zelišč, enako predavanje pa bo jutri, v sredo, ob 15.30 še v zadružnem domu v Cerkljah. Predavala bo Minka Korošec. Aktiv kmečkih žena Tržič pa prireja jutri, v sredo, ob 16. uri v prostorih KZ Tržič v Križah predavanje o notranji ureditvi doma. Predavala bo dipl. arh. A. Logar.
Aktivni so tudi na Škofjeloškem. Aktiv žena Zali log pripravlja danes, v torek, ob 15.30 v osnovni šoli v Martinj vrhu tečaj o pripravi narezkov, enak tečaj pa bo 25. februarja ob 15.30 še v zadružnem domu na Češnjici. Tečaj bo vodila Marta Dagarin.% C. Z.
ker so bile njihove vloge pomanjkljive ali so znatno presegale merila iz natečaja. Na natečaj za sofinanciranje posameznih načrtov in dokumentacije je prispelo 44 vlog v skupnem znesku 36 milijonov tolarjev, vendar pa jih ministrstvo za planiranje zaradi velikega števila drugih vlog ni obravnavalo, ampak je vse vključilo v letošnji natečaj.
Največ zanimanja je bilo za natečaj za sofinanciranje gospodarske infrastrukture in za spodbujanje gospodarskih naložb. Občine so za sofinanciranje izgradnje cest, telefonskega omrežja, elektrovodov in druge gospodarske infrastrukture vložile skupno 789 vlog v skupnem znesku 1,7 milijona tolarjev, republika pa jim je odobrila 146 zahtevkov v vrednosti 339 milijonov tolarjev. Občine so vložile zelo različno število zahtevkov, nekatere (Kranj) le enega, druge (Ptuj) tudi 66. Vse so (nepovratna) sredstva že dobile, prav tako tudi obvestilo o tem, kateri njihovi projekti so bili izbrani in katere bo treba na letošnjem natečaju ponovno utemeljiti in jih prilagoditi realni vrednosti. Za naložbe v kmetije, v dopolnilne dejavnosti na kmetijah, v drobno in ostalo gospodarstvo je ministrstvo prejelo 1779 vlog, od teh 1643 popolnih v skupnem znesku 2,3 milijarde tolarjev. Ker so bila sredstva omejena, je ministrstvo lahko ustreglo le 482 prosilcem, ki pa so dobili skupno 369 milijonov tolarjev ali le tretjino tega, kar so zaprosili. Denar so dobili kot dolgoročno posojilo po pogojih, ki jih določa odlok. Sklepanje pogodb za naložbe v kmetije in dopolnilne dejavnosti na kmetijah poteka prek hranilno kreditnih
JtAJ15 ClJt)
KRANJ Koroška 16 tel.:212-249
Odprto: od 9. do 19. ure
sobota od 8. do 13. ure
UREJA: VILMA STANOVNIK
GLASOVA
žičnice
Prijetno branje Vam želi >v<$£ VOGEL
BOHINJ
Vabljeni v kraljestvo sonca in snega!
^   tel. 723-466 fax 723-780
Enajsti Tek treh dežel tokrat na skrajšani progi
Zmagala Italijanka in Slovenec
zaradi težav s progo v Avstriji so tokrat tekli na 20 kilometrov dolgem teku od Kranjske Gore do Bele peči v Italiji in nazaj. Teklo je 737 smučarjev, 72 iz Avstrije, 263 iz Italije in 402 iz Slovenije. Absolutno sta bila najhitrejša Marko Dolenc z Brda pri Ljubljani in Teresa Zozzoli iz Camporosa v Italiji.
da Bertoncelj (Celje), 2. Spela Malovrh (Radovljica), 3. Nataša Pukl (Domžale); veteranke I: l. Teresa Zozzoli (Campo-rosso), 2. Nadia Pradal (Udi-ne), 3. Majda Papler (Kranjska Gora); veteranke II: l. Ulrike Traninger (Landskron), 2. In-grid Tiefenbacher (Villach), 3. Marija Pukl (Domžale); člani: l. Marko Dolenc (Brdo), 2. Mladen Trstenjak (Planica), 3. Robi Vereš (Bled); veterani I:
1. Rudolf Jannach (St. Jakob),
2. Daniel Vurich (Malborghet-to), 3. Manfred Pichler (Gun-dersheim); veterani II: 1. Lojze Oblak(Žiri), 2. Niko Svoljšak (Škofja Loka), 3. Pierinno Di Lenardo (Valbruna); veterani III: 1. Franc Hrovat (Radovljica), 2. Hans Morokutti (Villach), 3. Giuseppe Schnabl (Trbiž); seniorji: 1. Feruccio Buzzi (Trbiž), 2. Stane Anderle (Lesce), 3. Hans Plajer (Celovec). • J. Košnjek, slike J. Cigler
na
MERCAT0R PRESKRBA
SALONA POHIŠTVA
Bistrica in Tržič
NAJUGODNEJŠA PRODAJA OPREME ZA VAŠ DOM
(arhitekt, dostava, montaža, krediti, popusti.
Peresa Zozzoli
Kranjska Gora, 16. februarja
- Organizatorji teka so bili tudi tokrat, kljub prisilnemu skrajšanju proge s 30 na 20 kilometrov, s tekmo zadovoljni. Smučina je bila ledena in hitra, popoldanska odjuga pa seje pičle snežne podlage lotila šele popoldne, ko je bila tekma že končana.
. Tako kot vsi dosedanji teki Je dal tudi nedeljski svoje zmagovalce, čeprav je bil v bistvu zmagovalec vsak, ki je na tekačih smučeh hitreje ali počasne pretekel ali prehodil predpisano progo. Letos sta bila absolutno najhitrejša Teresa Zoz-z°li iz Camporoseja v Italiji, ki Je progo pretekla v eni uri, petih minutah in 18 sekundah in se je •"ed vsemi tekači uvrstila na 69. ■"esto, in slovenski državni mla-a'nski reprezentant v smučar-*k|h tekih Marko Dolenc z Br-da Pri Ljubljani, ki je za tek od sti»rta do cilja potreboval 53 mi-26 sekund in dve stotinki, n-av iahko bi dobii nedeljski tek pri članih dva zmagovalca, SaJ sta Dolenc in član tekaškega kluba Planica Mladen Trste-
Marko Dolenc
njak poravnana pritekla v cilj, vendar je bil Dolenc za tri stotinke hitrejši, Robi Vereš z Bleda je zaostal za pičlo sekundo, Metod Močnik iz Stahovice pa za Verešem za štiri stotinke. Ta četverica se je borila za zmago do ciljne črte.
"Na naši strani je bila proga dobra, na italijanski strani pa zanič. Slabo je bila ratrakira-na," je po teku povedal zmagovalec Marko Dolenc.
Med ženskami je za Italijanko Zozzolijevo kot druga in hkrati najboljša Slovenka pritekla v cilj Vida Bertoncelj, ki sedaj tekmuje za Kovinotehno iz Celja, pred tem pa je bila tekačica Triglava iz Kranja in reprezentance. "Proga je bila super, dovolj je bilo prostora za prehitevanje in res se ne morem pritoževati. Na lanskem teku sem bila prva, letos generalno druga, drugo leto, ko spet, če bo vse v redu, pridem, pa bomo videli. Treniram še in to bolj za daljše proge in zato mi take tekme ustrezajo. Pred časom sem bila druga na Zilj-skem teku v Avstriji. Moj spon-
Vida Bertoncelj
zor je Kovinotehna, v Celju so me sploh dobro sprejeli, treniram pa na Rogli, kjer so po moje najboljše tekaške proge v Sloveniji," je povedala Ber-toncljeva, ki je progo pretekala v eni uri, petih minutah in 51,7 sekunde, kar jo med vsemi tekači uvršča na 78. mesto. REZULTATI - članice: 1. Vi-
Dolenc in Trstenjak sta hkrati pritekla v cilj.
^ekaj vtisov s 16. zimskih olimpijskih iger
Red in disciplina boljša kot v Sarajevu
^a skakalni tekmi sedem avtobusov navijačev iz Slovenije.
Albertville, 17. februarja - Po desetih
neh 16. zimskih olimpijskih iger lahko ^nimo, da bodo najuspešnejše države /^Tičija, Avstrija in bivša Sovjetska zveza,
1 tekmuje pod olimpijsko zastavo. Franci-|a kot gostiteljica več kot 2500 športnikov £ 64 držav se je dobro pripravila tudi po sP°^tn« strani na letošnji največji zbor zim-.. n športnikov iz vseh petih celin. Dogod-
' se odvijajo v desetih različnih krajih, ki I? jned seboj oddaljeni tudi po več kot
*0 kilometrov. To pa je glavna negativna
ran letošnjih iger. Tako so se vsi udele-uci iger le enkrat skupaj srečali na otvoreni slovesnosti v Albertvillu. Žal igre P° dveh lepih uvodnih sončnih dneh
Premija zelo nestanovitno vreme. Skoraj
ak drugi dan sneži ali dežuje, kljub te-vJ? s° tekmovališča na nadmorski višini na v1000 "petrov- Obisk prireditev je 3 splošno zelo velik, še posebej v tistih reSciplinah, kjer dosegajo Francozi boljše
ve2-U    e'   e^ tuJc' Je °Paz't* največ Normanov in Japoncev, ki bodo v prihodnje
organizatorji olimpijskih iger. Norvežani že čez dve leti, Japonska pa leta 1998. Vsi objekti za izvedbo iger so resnično sodobno zgrajeni. To še posebej drži za skakalni stadion in »montažni« stadion za otvoritveno in zaključno slovesnost. Vse prireditve so odlično organizirane, sicer pa sta red in disciplina pri izvedbi tekmovanja daleč boljšo kot v Sarajevu. Na prodajnih mestih ob tekmovališčih lahko kupite samo brezalkoholne pijače, tako da je tudi po tej strani velika razlika od naše Planice.
V Courchevelu sta na višini okoli 1400 metrov obe skakalnici zgrajeni podobno, kot sta v Sarajevu. To je območje, kot je naša Pokljuka, razlikuje pa se po tem, da so tu številna smučišča z množico žičnic, sedežnic ipd. Trije kraji z istim imenom Courchevel so polni turistov, čeprav je tu več kot 250 hotelov in velika množica apartmajev. Prazne postelje praktično v tem času ni možno dobiti. Vse kapacitete so razporejene do višine 2100 metrov.
Kot predstavnik FIS (Mednarodne smučarske zveze) sem opravljal na skokih na vseh treh tekmah delo vodje kontrole merjenja dolžin, na tekmah za nordijsko kombinacijo pa sem bil asistent tehničnega delegata FIS. Na vseh petih prireditvah je bil obisk gledalcev dokaj velik, čeprav bi stadion lahko sprejel še nekaj tisoč gledalcev. Domačini so bili zelo uspešni v klasični kombinaciji, v skokih pa se je odvijal v glavnem dvoboj med Avstrijci in Finci. Naši mladi skakalci so povsem zadovoljili. Na prvi tekmi (K = 90 m) so se vsi štirje uvrstili v prvo polovico, kar se doslej še ni zgodilo na olimpiadi. Na olimpijski tekmi pa jim je zmanjkalo en meter dolžine, pa bi dosegli peto mesto. Kljub temu pa je tudi 6. mesto solidna uvrstitev.
Zadnjo nedeljo je ob velikem obisku slovenskih gledalcev Franci Petek dosegel z osmim mestom tretjo najboljšo uvrstitev na, dosedanjih olimpijskih igrah. Iz Slovenije je pripeljalo kar 7 avtobusov tako, da smo bili na skokih poleg Fincev najštevilneje zastopani z zastavami in transparenti. Med navijači so bili tudi ptujski kurenti.
Jože Javornik
Dr. BOŽIDAR BRUDAR o Albertvillu
in projektu olimpiade treh držav in treh narodov
Slovenija enakopraven partner
Gospod župan, s kakšnimi vtisi ste se vrnili z olimpiade v Albertvillu, kamor ste šli na oglede olimpijskega prizorišča in na predstavitev Slovenije in slovenskega športa?
"Na predstavitev države Slovenije so prišli časnikarji iz 17 novinarskih hiš in se predvsem zanimali, kje Slovenija sploh je. Morda, tako je moje mnenje, promocija ni bila dovolj dobro pripravljena in je bilo preveč improvizacije.
<Res pa je, da zaradi tega predstavitev 4k ni bila toga, ampak bolj sproščena.
i      ^j5r Premier je skupaj z ministri, ki so bili
tam, zaradi megle zamudil skoraj tri ure, vendar je vse skupaj zgledalo, da je to normalno. Znašli so se, stopili na oder in pozdravili občinstvo. V nedeljo po otvoritvi pa je bil še sprejem za novinarje. To je bila v bistvu predstavitev našega skupnega olimpijskega projekta za leto 2002, ki so jo organizirali Italijani. Tokrat je bilo novinarjev več. Slovenci smo padli v oči novinarji japonske televizije, ki nam je bil v Franciji stalno za petami, v sredo pa je prišel k nam. Organizirali smo mu helikoptrski let, da je posnel Kranjsko Goro, skakalnice, tromejo, se pogovarjal z ljudmi in menoj, v četrtek je odšel v Avstrijo, v petek je bil v Italiji, danes pa je spet tukaj, na Teku treh dežel."
Olimpiada je zahteven projekt. So igre 2002 še vedno samo ideja, ali smo že kaj dlje od ideje?
"Lani je ideja zaradi notranjih italijanskih lokalnih interesov zamrla, sedaj pa imam vtis, da smo spet vsi za, čeprav mi je eden od poslancev avstrijskega parlamenta dejal, da bi bila olimpiada finančna avantura za Slovenijo in Avstrijo. Ko sem videl, kako je to v Franciji organizirano, me je res postalo malo strah, vendar so tam olimpijska prizorišča medsebojno zelo daleč. V našem primeru bi bili objekti medsebojno bližji, osnovne v bistvu že imamo, pri nas na primer del prog v Kranjski Gori, kjer bi mogoče lahko dodatno uredili še progo za superveleslalom, skakalnice v Planici, drsališči na Jesenicah in na Bledu. Na tokratni olimpiadi se na primer ves hokej igra samo v Meribellu. Jasno pa je, da se je nam nesmiselno siliti k smuku, bobu, sankanju, medtem ko bi lahko rešili lokacijo tekmovanja v umetnostnem drsanju." Kljub temu na naši strani še veliko manjka. "Pripravljalni odbor iger ima dve komisiji: gospodarsko - turistično in športno. Mislim, da je slednja zadolžena, da do konca marca pripravi pregled stanja, kaj sploh že imamo in kaj bi bilo treba še zgraditi, kje in kako vse skupaj sfinancira-ti. Tako bi dali možem iz komiteja v roke realno sliko."
So se pravila Mednarodnega olimpijskega komiteja spremenila v prid ideji o skupni olimpiadi?
"Statut take možnosti še ne dovoljuje. Se vedno mora biti ena država nosilka, glavna organizatorica. Avstriji se zdi tako stališče simpatično, mi pa se borimo, da bi bila Slovenija enakopraven soorganizator. To je vroča tema, ki se ji za zdaj še izogibamo. Vsaj moj vtis je tak. Ce pa pogledamo stvarno, bi bila olimpiada treh držav in treh narodov razširitev in obogatitev olimpijskega gibanja in misli. Stvari v Mednarodnem olimpijskem komiteju se spreminjajo, vendar počasi. Organizacija olimpiade je velik zalogaj, vendar delamo naprej. Prepričan sem, da bi bile igre za Slovenijo šansa, da tudi kaj zasluži, seveda ob točno določenih pravilih igre in čistih računih, kdo pije in kdo plača." • J. Košnjek
ŠPORTNA ZVEZA RADOVLJICA Gorenjska 26
Razpis
TEČAJA ZA VADITELJE ALPSKEGA SMUČANJA
Športna zveza Radovljica razpisuje tečaj za vaditelje alpskega smučanja. Tečaj bo glede na snežne razmere potekal ali na Kobli ali na Voglu.
Tečaj bo trajal 8 dni, organiziran pa bo v času od 22. februarja do 6. marca 1992.
Na tečaj se lahko prijavijo kandidati, stari 17 let z ustreznim smučarskim predznanjem.
Cena tečaja bo odvisna od kraja izvedbe, ta bo odvisen od snežnih razmer, stroški kotizacije in žičnice pa bodo od 200 do 280 DEM v tolarski protivrednosti. Informativni sestanek kandidatov bo v četrtek, 20. februarja 1992, ob 18. uri v prostorih Športne zveze Radovljica, Gorenjska 26.
o Glasova
StotinkA
Ti
Izredni občni zbor TVD Partizan Naklo
Nogometaši v samostojnem
KLUBU
Naklanski nogometaši so do petka delovali kot sekcija Partizana, poslej pa so samostojni nogometni klub z imenom Živila Naklo.
Naklo, 14. februarja - Zgodovina se ponavljaje ugotovil predsedujoči izrednega občnega zbora Partizana Dušan Feldin.
Letos mineva 55 let, odkar je bil v Naklem ustanovljen Nogometni klub Slovan (jubilej bodo na primeren način proslavili) in tudi takrat so si nogometaši izborili samostojen klub. Tokrat gredo nogometaši Živil na svoje zaradi razširjene dejavnosti in poslovanja, ki ga mora sodoben klub imeti. Odločitev je bila sprejeta soglasno, ob tem pa po zagretejši razpravi sprejeli sklep, da se da nogometno igrišče z vsemi objekti v najem oziroma uporabo novemu klubu, mešana komisija, sestavljena iz predstavnikov Partizana in kluba Živila Naklo pa naj zadeve pravno uredi.
Sploh ostaja igrišče še naprej glavni problem naklanskih nogometašev. Na osamosvojitvenem občnem zboru kluba, ki je sledil izrednemu zboru Partizana, smo slišali, da se utegne na zemljiškem kompleksu, kjer je sedaj igrišče marsikaj spremeniti, posebej še, če bo Naklo spet dobilo popolno osemletko. Za naslednjo tekmovalno sezono pa sedanje igrišče ne bo več ustrezalo, saj bo moralo biti dolgo vsaj 100 in široko 64 metrov, kar pa terja nad 1000 kvadratnih metrov dodatnega zemljišča. Igrišče bo treba ograditi in urediti objekte kot terjajo prepisi nogometne zveze. Na sedanji lokaciji je rešitev možna, s tem, da bi pri Merkurjevih skladiščih dobili pomožno igrišče, če pa temu ne bo tako, bo sedanje igrišče pomožno, tekme pa bodo morali Naklanci igrati v Kranju. Nogometaši so za zaplete z igriščem najmanj krivi, so dejali na skupščini. S sosedi so pripravljeni na dogovor, vendar igrišče jim je bilo vzeto in obljuba ob odvzemu dela dolg. Sploh pa ni več res, da je naklanski nogomet samo hobi posameznikov, ampak šport, ki privablja na tisoče ljudi od vsepovsod, je dejal novi predsednik kluba Živila Naklo Janez Zupan, sekretar pa je še naprej Dane Jošt.
Med naloge so zapisali uspešno nadaljevanje tekmovanja v slovenski ligi, kjer so presenetljivo tretji, vendar so za spomladansko tekmovanje realisti in niso obsedeni s končno uvrstitvijo, organizacijsko, marketinško in tehnično utrditev kluba, sodelovanje s sponzorjem in vsemi drugimi donatorji za nogomet, tudi z ZTKO Kranj, ter vzgojo domačih igralcev, začenši pri pionirjih in nogometni šoli, ki jo načrtujejo skupaj z NK Creina s Primskovega. Predvsem pa je važno, da ostajajo Naklanci še naprej v središču slovenskega nogometnega dogajanja, čeprav utegnejo spomladi začeti odločati razne igre zunaj igrišča, na kar je opozoril dolgoletni trener Franc Zupan. • J. Košnjek
Cilj je prvo mesto
Kranj, februarja - Čeprav je v Kranju veliko nogometnih klubov, je najuspešnejši SPZ Triglav, ki je po jesenskem delu območne nogometne lige - zahodna skupina z 18 točkami prvi, kolikor jih imajo še Tabor Jadran, Slavija Set in Studio D. Spomladanski del tekmovanja se bo začel v nedeljo, 22. marca.
Sekretar SPZ Triglav Miloš Avdič je pred jesenskim delom napovedoval visoko uvrstitev, vendar na prvo mesto ni upal. Triglav je prvenstvo dobro začel, nato padel v kratko krizo, ki pa so jo igralci po zaslugi trenerja Stenovca hitro premagali. Okrepitve so deloma uspele, saj nekateri novinci niso bili kos zahtevnosti tekmovanja. Sekretar kluba pravi, da teh uspehov ne bi bilo brez pomoči sponzorja SPZ in velikih naporov predsednika kluba Zupančiča. Nekateri bivši člani so sicer nekoliko nagajali, vendar so zaradi dobrih rezultatov morali utihniti. Nogometaši SPZ Triglav želijo tudi v spomladanskem delu tekmovanja obdržati vodečo pozicijo, pridobiti pa želijo tudi nekaj novih igralcev. Še več pozornosti bodo namenili mladim nogometašem. Mladinska ekipa bi se rada uvrstila v prvo slovensko mladinsko ligo, kjer Gorenjska nima zastopnika. • R. Živkovič
Slovenska košarkarska liga
Pričakovani poraz triglava
Kranj, 17. februarja - Košarkarji kranjskega Triglava so v 8. kolu prve slovenske lige - zelena skupina gostovali v Ljubljani, kjer so po pričakovanju visoko, s 100:62 (42:38) izgubili s prvouvrščeno Smelt Olimpijo. Še v 15. minuti je bil rezultat izenačen (29:29), tudi ob polčasu je bila prednost domačinov skromna, v drugem delu tekme pa so polfinalisti evropskega pokala pokazali, da so za razred boljši od Kranjčanov. Triglav je z dvema zmagama iz osmih tekem na predzadnjem, sedmem mestu z enakim številom točk kot zadnji Unicom. Prvenstvo se bo nadaljevalo 22. februarja, ko bo Triglav v Domžalah igral s tamkajšnjim Heliosom.
V zahodni skupini II. slovenske košarkarske lige vodita Iskra Idrija in Elles Borovnica s 35 točkami, sledita pa Kokra Lipje in Alpkomerc Tolmin s 34 točkami. Kraški zidar Sežana jih ima 30, Iskra Nova Gorica 29, Radovljica DA Leonardi 26, Litija 25, Jesenice, Zagorje Elektronika in Novoles Novo mesto pa po 24 točk. V zadnjem kolu je Kokra Lipje gostovala v Črnomlju in premagala Protronix z 88:81 (48:35), v gorenjskem derbiju pa so Jesenice v Radovjici ugnale domače moštvo z rezultatom 86:77 (38:37).« c. Z.
ROKOMET
kranjčanke zmagale v novem mestu
Kranj, 17. februarja - Rokometašice Kranja so v 13. kolu slovenske lige gostovale v Novem mestu, kjer so po dobri igre premagale domačo ekipo IMV Novo mesto s 17:13 (10:7). Gostiteljice so sicer povedle, vendar so kasneje pobudo prevzele Kranjčanke, ki tudi v drugem polčasu niso dopustile presenečenja. Gole za Kranj so dosegle: Mežek 8, Čefarin 2, Tkalec 3, Olič 1, Bajrovič 1 in Ferlec 2. Ekipa Kranja je po 13 kolih s polovičnim izkupičkom na šestem mestu med desetimi ekipami. V prihodnjem kolu, ki bo na sporedu 22. februarja, bo doma igrala z Opremo Kočevje.« C. Z.
Državno prvenstvo mlajših mladincev
Tadej žvikart prvi državni prvak j
Po prvi seriji vodilni Jure Radelj (Elektrotehna Ilirija) ga je v drugem skoku polomil in zal sedel peto mesto.
Planica, 16. februarja - Skakalni klub Triglav iz Kranja je na 70-metrski skakalnici v Ratečah, ob vhodu v dolino Planice, organiziral prvo državno prvenstvo za mlajše mladince, ki je bilo sicer načrtovano na največji skakalnici v skakalnem središču na Gorenji Savi. Tekmovalo je 64 skakalcev, mlajših od 16 let. Udeležba razveseljuje, saj je to lep naraš-
Šolarji na Gorenji Savi
Skakalni klub Triglav prireja jutri, 19. februarja, ob 15. uri na Gorenji Savi prvenstvo osnovnih šol kranjske občine v smučarskih skokih. Tekmovati bo mogoče tudi z alpskimi smučmi. Prvenstvo bo na 12 in 22- metrski skakalnici.
Konec tedna prvenstvo članov
V soboto in nedeljo, 22. in 23. februarja, bo v Planici prvo državno slovensko člansko prvenstvo v smučarskih skokih. Organiziral ga bo skakalni klub Stol iz Žirovnice. Nastopili bodo vsi naši najboljši, ki se bodo že vrnili z olimpiade v Albertvillu. V soboto bo tekma na 90- in v nedeljo na 120-metrski skakalnici. Oba dneva je začetek tekme planiran ob pol dvanajstih, pred tem pa bo uradni trening.
mm
Tadej Žvikart
čaj in obet za prihodnost slovenskega skakalnega športa. Najuspešnejši so bili gorenjski skakalci, saj so zasedli štiri prva mesta, med desetimi najboljšimi pa jih je kar osem! Z dvema skokoma po 69 metrov je zmagal član kranjskega Triglava in mladinske državne reprezentance, 15- letni Tadej Žvikart iz Cerkelj. Po zmagi je povedal, da se ukvarja s skakalnim športom od 8. leta dalje in da je njegov klubski trener Jani Grilc, reprezentančni pa Sandi Čimžar.
"Danes sem skakal precej boljše kot včeraj na treningu. Tehnično pa vseeno skokov še nisem najbolje izpeljal, saj sem
SMUČARSKI SKOKI
Državno pionirsko prvenstvo in pokal cockta
Gunclje, 15. februarja - ŠD Dolomiti je kljub pomanjkanju snega organiziral državno prvenstvo za pionirje do 12 let. Nastopili so na 35-metrski skakalnici v Guncljah pri Ljubljani. Nastopilo je 68 tekmovalcev. Največ uspeha so imeli Ilirjani in Velenj-čani. Rezultati: 1. Samo Lazar (El. Ilirija) 34,5, 34, 2. Luka Ogra-jenšek 34,5, 31,5, 3. Bojan Hriberšek (oba Velenje) 33,5, 31,5. Ostale uvrstitve Gorenjcev: 9. Luka Mohorič, 10. Miha Kešpert, 15. Andrej Cuznar (vsi Triglav), 14. Tilen Mandeljc (Stol Žirovnica).
Pionirji do 13 let pa so tekmovali za pokal Cockta. Vrstni red: 1. Jernej Kumer (Alpina Žiri) 36,5, 36, 2. Primož Peterka (Moravče) 35,5, 34,5, 3. Dejan Kokolj (Velenje) 35,5, 34,5, 4. Miha Eržen 37, 32,5, 5. Robert Janežič (oba Triglav) 34, 33,5.
Do konca sezone imajo pionirji do 12 in 13 let še eno tekmovanje in prav zadnje tekmovanje, ki bo v Kranju, bo odločilo, kdo bo zmagovalec v pokalu Cockta. Primož Peterka iz Moravč ali Robert Janežič iz Kranja.
Janez Bešter
Vodi kranjski triglav
Od začetka zimske sezone poteka tekmovanje za pokal Cockta. V vseh kategorijah je bilo že 27 tekmovanj. Do konca sezone bo še 13 posamičnih tekmovanj in dve moštveni. Minuli konec tedna je Triglav iz Kranja še povečal prednost pred Elektro-tehno Ilirijo na 219 točk. Vrstni red: 1. Triglav 1083 točk, 2. El. Ilirija 864, 3. Tržič 467, 4. Velenje 421, 5. Alpina Žiri 345, 6. Stol Žirovnica 225, 10. Planica 83.
Temu točkovanju bodo prišteli še točke, dosežene na mednarodnih tekmovanjih. Tudi v temu točkovanju vodi kranjski Triglav 1249 točkami pred Elektrotehno Ilirijo 1026 točk in Trži-čem 503 točke.
Janez Bešter
šolsko prvenstvo
Ponovno vabimo vse osnovnošolce, da se udeležijo šolskega prvenstva, ki bo v sredo ob 15. uri na 12- in 20-metrski skakalnici na Gorenji Savi. Trening bo mogoč od 14. ure naprej. Vabljeni tudi mentorji šolskih športnih društev!
Janez Bešter
Planinski izlet
Planinsko društvo Kranj in njegova sekcija Iskra prirejata v soboto, 22. februarja, izlet po zadnjem delu Slovenske planinske poti, Osp - Tinjan - Hrasto-vlje. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Crei-
na v Kranju. Vodniki Tomaž Planina, Peter Potočnik in Peter Meglic priporočajo planinsko obutev in hrano iz nahrbtnika. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, Koroška 27 (tel. 212-823) do zasedbe mest v avtobusu.
Tekmovanje novinarjev
Rogla, 17. februarja - Z dviganjem jubilejne zastave se je v nedeljo zvečer v pravem snežnem metežu začelo 25. srečanje novinarjev smučarjev. Tokrat se nas je na Rogli zbralo okrog 120, tekmovali pa bomo v veleslalomu in smučarskih tekih.
Poleg tekmovanj je na sporedu srečanja še vrsta tiskovnih konferenc, predstavitev in srečanj. O tekmovalnih rezultatih letos precej skromne gorenjske ekipe (Dolenc, Stanovnik, Slave, Stružnik, Žargi, Šinik) bomo še poročali.
V. S.
Najboljši na prvem državnem prvenstvu. Od leve Anže Zupan, Ta' dej Žvikart, Igor Teran, Grega Eržen in Gorazd Bertoncelj. Manj' ka petouvrščeni Jure Radelj.
se na mizi še preveč umikal. Do konca sezone računam na udeležbo na OPA igrah in na tekmah Alpskega pokala," je povedal zadovoljni zmagovalec Tadej Žvikart.
REZULTATI: 1. Tadej Žvikart (Triglav), 69,0, 69,0, 215,9; 2. Anže Zupan (Stol Žirovnica) 67,5, 67,0, 207,1; 3. Igor Teran (Triglav) 67,5, 67,5, 205,5; 4. Grega Eržen (Triglav) 66,0, 66,0, 198,6; 5. Jure Radelj (El.
> HOKEJ
Ilirija) 196,0 (70,0, 60,0), 6. Gorazd Bertoncelj (Triglav) 194,3^ (65,5, 65,5), 7. Rolando Kaliga-ro (Velenje) 193,2 (63,0, 66,0), 8. Erik Vesel (Triglav) 190,3 (65,0, -63,5), 9. Uroš Rakovec (Triglav) 186,9 (63,0, 62,5), 10. Peter Štefančič (Triglav) 184,8 (64,0, 62,0). Sledijo Boštjan It-šič (Velenje), Grega Kepic (Ej-Ilirija), Robert Janežič (Tri-i glav), Jaka Grosar (Tržič) itd • J. Košnjek, slike J. Cigler
Slovenska hokejska liga
Presenečenja na bledu
Jesenice, 14. februarja - V drugih polfinalnih tekmah končnice hokejskega državnega prvensta so tokrat mladi Jeseničani v dvorani Podmežaklja visoko izgubili tekmo z Olimpijo Hertz z rezultatom 2:18(1 : 3, 0 : 6, 1 : 9). V prvi tretjini so igrali zelo dobro, vendar pa so v nadaljevanju povsem popustili. Zato je visoka zmaga Ljubljančanov več kot zaslužena. Vroče pa je bilo na Bledu.
Acroni Jesenice so vso tekmo napadali, praktično igrali samo pred vrati Bleda, vendar je tokrat vratar Domine Lomovšek ob zelo dobri igri ruske četverice pri Bledu in zelo požrtvovalnih domačih igralcih uspel ohraniti svojo mrežo praktično nedotaknjeno. Razmerje strelov na gol (33 : 11) za Acroni pove vse. Tokrat je sodniška trojka dobro opravila svoje delo, namerni napad Prusnika na tokrat najboljšega jeseniškega igralca Razingerja (zbil ga je na tla in ga kar nekaj sekund obdeloval s pestmi) ocenila pravilno in mu dosodila kazen igre, tako da v torkovi tekmi zaradi suspenza ne bo smel nastopiti; upajmo pa tudi, da mu bo tekmovalna komisija izrekla še dodatno kazen.
Tekma je bila zares zanimiva. Blejci so dosegli vse tri gole po napakah jeseniške obrambe, na drugi strani pa je trikrat domače rešila vratnica. Vsekakor lepa predstava obeh gorenjskih li-gašev! Rezultat 3 : 2 (0 : 0, 2 : 1„1 : 1). Strelci za Bled: Anfjorov, Rožkov, Stolbun, za Acroni pa Smolej in Mlinarec.
V torek bo na Jesenicah tretja tekma med Acroni Jesenicami in Bledom Promolineo. Tekma bo ob 18. uri.
Mladi Jeseničani potujejo v Ljubljano, kjer je Olimpija Hertz na dobri poti, da že v tretji tekmi postane finalist letošnjega prvenstva. Kaj menijo pred tretjo tekmo v obeh jeseniških taborih? Marjan Kozar (Acroni): »Poraz na Bledu nas je nekoliko prizadel, zato pa bomo v torek dokazali, da je bila naša neučinkovitost le slab večer. Moramo zmagati.« Boris Kunčič (Jesenice) pa je o tekmi mladih v Ljubljani dejal: »Očitno je Olimpija Hertz v zelo dobri formi. V Ljubljano odhajamo z željo, da bi se jim čim bolje upirali, ter da se letos od ljubljanskih gledalcev poslovimo z zelo dobro igro.«
Ostali rezultati jeseniških ekip v prvenstvih Slovenije - Cinkarna : Jesenice (mladinsko DP) 0 : 6 (0 : 1, 0 : 0, 0 : 5), Jesenice : Olimpija (pr. st. pionirji) 6:3(1 : 1, 2 : 1, 3 : 1), Maribor : Jesenice (pr. ml. pionirji) 3 : 9 (2 : 2, 0 : 3, 1 : 4).
b. j.
Slovensko-hrvaška hokejska liga
medveščak - gortan : triglav 3 : 11 (1 : 4,1 : 5,1 : 2)
Kranj, 15. februarja 1992, ledena ploščad PPC Gorenjski sejem, gledalcev 200, sodnika Zidar in Čafka oba iz Zagreba. Strelci: 0 ! 1 Fetih (Trilar) (2), 0 : 2 Vratny (3), 1 : 2 Volarevič (7), 1 : 3 Veter-nik (Verčič) (10), 1 : 4 Vratny (Kozomara) (15), 2 : 4 Volarevič (24), 2 : 5 Kozomara (Vratny) (25), 2 : 6 Trilar (26), 2 : 7 Vratny (29), 2 : 8 Verčič (34), 2 : 9 Kozomara (Rehbergar) (37), 3 : 9 Ap-pelt (Kolombo (44), 3 : 10 Kozomara (54), 3:11 Vratny (58). Izključitve: Medveščak - Gortan 10 minut, Triglav 15 minut + 10 minut disciplinske. Triglavani so igrali disciplinirano in rezultat take igre je zmaga proti borbenim Zagrebčanom. V ekipi so vse peterke igrale dobro, tako da je trener Pavel Bakus lahko zadovoljen s svojimi varovanci.
Gorenjska hokejska liga
Odločilna zmaga pizzerije oliva
Kranj, 14. februarja - V 12. kolu gorenjske hokejske lige je prišlo do nekaterih pomembnih odločitev o končni razvrstitvi. Ekipa Pizzerija Oliva je z zmago nad Profilom osvojila pomembni točki v boju za drugo mesto, ekipa Jezersko pro look pa ima po zmagi nad Starim dvorom ponovno možnost, da osvoji tretje mesto. Izidi tekem 12. kola: HK Pizzerija Oliva : HK Profil'9:2, HK Scot Herida : H K Discoteka Perla 7:3, H K Stari dvor : H K Jezersko pro look 3:7.
Vrstni red: 1. HK Scot Herida 22, 2. HK Pizzeria Oliva 15, 3. HK Profil 12, 4. HK Jezersko pro look 11, 5. HK Stari dvor 7, 6. HK Discoteka Perla 5.
O GLASOVA
StotinkA
Plavalci za Slovenski pokal
Kaj je pokazal petričev računalnik
Kranj - Slovenski plavalci so v letošnji sezoni dobili po vzoru svetovnega pokala novo tekmovanje, imenovano Slovenski pokal. Po-k*l je razdeljen na tri kola, pri čemer je vsako kolo v dveh delih. Nastopajo lahko kadeti, mladinci in člani, ni pa nujno, da je tekma z* Slovenski pokal samostojna. Lahko je organizirana tudi v okviru ze uveljavljenih mitingov. Tako je bil, na primer, prvi del prvega kola v Kranju skupaj s tradicionalnim Špelinim memorialom.
Prvi del tretjega kola je bil minulo soboto spet v Kranju, Popolno .drugo kolo pa bo od 6- do 8. marca na odprtem prvenstvu Slovenije. Drugi del prvega kola je bil na novoletnem turnirju 21. decembra v Trbovljah, tretji del pa bo 4. aprila. Pravila so nekaj novega, 2ato naj jih za osvežitev spomina ponovimo: vsak plavalec ali Plavalka lahko nastopa, kolikor hoče, toda točkovanje se sešteva samo v šestih izbranih skupinah. V prvi so šprinterji HOO in 200 m kravi), v drugi dolgoprogaši (400 in 800 ali 1500 m kravi), v tretji delfinisti H00 in 200 m), v četrti hrbtaši
SMUČANJE
(100 in 200 m), v peti prsači (100 in 200 m) in v šesti mešalci (200 in 400 m). V vsaki disciplini se točkuje osem najboljših po sistemu devet točk za prvo mesto in potem sedem za drugo, šest za tretje, pet za četrto, štiri za peto, tri za šesto, dve za sedmo in eno točko za osmo mesto. Kdor doseže v tem tekmovanju absolutni slovenski rekord, se mu prištejejo še tri točke. Za končno uvrstitev se v posameznih skupinah štejejo vsi nastopi, zato je v interesu tekmovalcev, da se udeležijo vseh tekem.
Iz računalnika kranjskega superplavalca Darjana Petriča
Prvo skupno tekmovanje cicibanov
Podkoren, 15. februarja - Smučarsko društvo Rog iz Novega mesta je na smučišču v Podkorenu priredilo v soboto prvo letošnje skupno tekmovanje najboljših cicibanov. V tekmovanju za Pokal Gorenjske je nastopilo 56 cicibank in 82 cicibanov iz Slovenije ter Bosne in Hercegovine. S svojim znanjem so prijetno presene-bli cicibani iz Sarajeva.
Rezultati - cicibanke: 1. Tanja Žerjav (Kranjska Gora) 34,00, 2. parja Žnidar (Bohinj) 34,53, 3. Nika Brumen (Branik) 34,55, 4. Ua Dabič (Bohinj), 5. Katarina Straus, 8. Jana Košir, 9. Saša Maučec (vse Kranjska Gora), 10. Manca Maretič (Alpetour); cicibani: 1. Uroš Zupan (Trbovlje) 31,67, 2. Rok Šalej (Fužinar) ■>2,85, 3. Tahir Bišič (Željezničar Sarajevo) 32,93, 5. Jure Pogačar (Triglav), 8. Andrej Sporn (Kranjska'Gora), 9. Matej Lesar (Tržič), 10. Luka Reberšak (Radovljica).
Superveleslalom zahodne regije
Podkoren, 16. februarja - Alpski smučarski klub Kranjska Gora je na dobro pripravljeni progi Velika dolina v Podkorenu pripravil prvi letošnji superveleslalom zahodne regije za rnlajše in starejše dečke in deklice. Nastopilo je 60 deklic in '20 dečkov iz gorenjskih in primorskih klubov.
Rezultati - mlajše deklice: 1.
Lea Hren (Alpetour) 53,57, 2. Maruša Krkoč (Bohinj) 54,21, *■ Anja Kolenc (Kranjska Go-fa) 54,24, 4. Urška Cadež (Tržič), 5.-6. Katja Erjavšek (Jesenice) in Andreja Šinkovec (Al-Petour); starejše deklice: 1. Sil-v'ja Cerne (Jesenice) 51,24, 2.
Uršula Oitzl (Kranjska Gora) 52,14, 3. Tina Bogataj (Alpetour) 52,27, 4. Lidija Bijol (Bled), 5. Sanja Košir (Kranjska Gora), 6. Linda Benčič (Triglav); mlajši dečki: 1. Peter Draksler (Triglav) 52,55, 2. Rok Rakovič 52,80, 3. Marko Zupan (oba Kranjska Gora) 52,81, 4. Matija Lavrič (Bled), 5. Luka Šorli (Triglav), 6. Gašper Tarman (Jesenice); starejši dečki: 1. Rok Smolič (Triglav) 49,37, 2. Grega Sredanovič (Jesenice) 49,39, 3. Samo Zidan (Kranjska Gora) 50,23, 4. Boštjan Božič (Alpetour), 5. Domen Grah (Jesenice), 6.-7. David Primožič (Tržič) in Jernej Reberšak (Radovljica).• j. Šolar
Trad
icionalni vrhanov smuk
Jezersko, februarja - Športno društvo Jezersko že vsa povojna leta prireja v spomin na jezerske smučarje, padle v drugi svetovni vojni, društveno tekmovanje v smuku, imenovano Po znanem predvojnem smučarju in alpinistu Vrhanu. Letos se je na startu 2000 metrov dolge proge Mali vrh zbralo 80 Jezerskih smučarjev vseh startnih skupin.
Rezultati - predšolski: 1. Kla-ra Karničar, 2. Matej Tonejc, 3. Aljaž Karničar; deklice do 10 1. Kristina Karničar, 2. pirjam Kokalj, 3. Katarina »ruden; fantje do 10 let: 1. Grega Selišnik, 2. Rok Šenk, 3.
Samo Lenček; deklice 11-15 let: 1. Marjana Tepina, 2. Sanja Parte; fantje 11 - 15 let: 1. Egon Parte, 2. Miro Rogelj, 3. Klemen Dolinšek; mladinci 16 - 18 let: 1. Jernej Plaznik, 2. Andrej Tepina, 3. Jure Rebolj; ženske 16 - 30 let: 1. Barbara Šavs, 2. Karmen Karničar, 3. Sabina Karničar; ženske nad 30 let: 1. Irma Šenk K., 2. Lidija Nahtigal, 3. Irena Zupančič; moški od 18 - 30 let: 1. Drejc Karničar, 2. Peter Sušnik, 3. Jani Krč; moški 31 - 40 let: 1. Da-vo Karničar, 2. Tone Karničar, 3. Ivan Parte; moški nad 40 in starejši: 1. Izidor Karničar, 2. Franci Tepina, 3. Stane Naglic.
Andrej Karničar
Planinsko vodstvo o dejavnosti
Ljubljana, 17. februarja - Konec tedna se bo sestal upravni odbor planinske zveze Slovenije v planinskem domu v Gorah. Na 9. se-ki se bo začela 21. februarja ob 17. uri in se nadaljevala naslednji dan, bodo obravnavali predlog pravilnika o odličjih PZS 'n več pravilnikov o delu Mladinske komisije. Potrdili bodo tudi sestavo te komisije in se seznanili z gradivom mladih o gorništvu nekdaj in danes. Sprejeli bodo še pravilnik o članstvu in članski 'zkaznici.
Med gospodarskimi vprašanji bo poleg sprejema pravilnika ? investicijskem skladu v ospredju načrt letošnjih naložb v visokogorju. Med drugim bodo obravnavali še poročilo muzejskega ^dbora, spregovorili o razstavi ob 100-letnici SPD, oblikovali starca o krajinskem parku Logarska dolina in razpravljali o kadrovskih zadevah.« S. Saje
so v soboto zvečer po nepopolnem tretjem kolu »prileteli« naslednji rezultati: pri moških je v šprintu doslej osvojilo točke 14 plavalcev in najboljši med njimi je za zdaj Bučar (IL), ki jih ima 25, najboljši Gorenjec pa je Triglavan Kir-biš na petem mestu s 10 točkami. Med dolgoprogaši je najboljši Igor Majcen (LL) s 27 točkami, Grobovšek (TK) pa je z dvema točkama med štirinaj-sterico. Trboveljčan Koncilija
je prvi med delfinaši z 20 točkami, Mladenovič (TK) pa je med 16. z dvema točkama 14.
Plavalec Ljubljane Torkar je najboljši med štirinajstimi hrbtaši s 27 točkami, Triglavan Milenkovič pe je z 20 na drugem mestu. Slapernik iz piranskega Bisera je najboljši med prsači s 23 točkami, Gorenjca pa med 12 dobitniki točk ni no-
benega. Triglavan Milenkovič vodi med plavalci mešanega sloga s 25 točkami, med dva-najsterico s točkami pa je poleg njega še pet Triglavanov.
Med dekleti pa je med špnn-terkami najboljša Blatnikova (TK) z 21 točkami, med petnaj-sterico pa so še štiri Gorenjke. Maša Jamnik vodi z 20 točkami med dolgoprogašicami (točke ima 15 plavalk), med trinaj-sterico delfinašic je najboljša Brc/ni kar jeva (LL) z 23 točkami, Radovljičanka Robova pa četrta z devetimi. Blatnikova (TK) vodi med trinajsterico hrbtašic s 25 točkami, Radovljičanka A. Kejžar pa je na čelu trinajsterice v prsnem slogu s 27 točkami. Med plavalkami mešanega sloga je najboljša Breznikarjeva (23 točk), druga pa je Radovljičanka Robova.
Ilija Bregar
Blejke izgubile v celju
YUSTIP CELJE : BLED 3:2 (-12, -9, 4, 15, 13)
Bled: Domitrovič, Kraigher, Petrač, Gogala, Hudavernik, Repe,
Artiček, Grahovac, Turk.
Blejke so v tekmi ženske skuper lige zamudile izredno priložnost, da bi obdržale drugo mesto na lestvici. Z zelo kvalitetno igro so povedle proti domačinkam z 2:0. V tretjem setu so popustile in gladko izgubile, v četrtem setu pa so spet zaigrale odlično in povedle s 14:11. Imele so osem zaključnih žog, vendar jih niso izkoristile in domačinke so s pomočjo sodnikov dobile peti set.
V soboto se bodo Blejke pomerile s prvouvrščenimi igralkami Paloma Branika. Tekma bo ob 17. uri. • Štefan Udrih
L SOL - moški
Rezultati odbojkarjev, 13. kolo: Pomurje - Vizura : Bled 3 : 2, Brezovica : Žirovnica 3 : 2, Izola : Šempeter 3 : 2, Mikro Črnuče : Celje 3 : 1, Emonacommerce : Mislinja 3:1, Vileda II : Topol-šica 3:1.
Vrstni red: Brezovica 22, Pomurje 22, Šempeter 18, Bled 16, Žirovnica 16, Topolšica 16, Emonacommerce 14, Vileda II 12, Črnuče 10, Celje 4, Izola 4, Mislinja 2.
II. SOL - zahod moški
Rezultati, 9. kolo: Termo Lubnik : Bled ml. 3 : 0, Plamen : Bohinj 3 : 1, Triglav : P. PrvaČina 2 : 3, Salonit II - ČIB Bovec 3 : 1. Vrstni red: Salonit II 18, P. PrvaČina 16, Plamen 16, Termo Lubnik 15, Triglav 12, Bled ml. 12, Bohinj 10, ČIB Bovec 9.
II. SOL - zahod ženske
Rezultati, 13. kolo: Šenčur : Bled II 3 : 1, Vital : Plamen 3 : 0, Bohinj : Žirovnica 3 : 2, HIT Casinos N. G. II : Jesenice 3 : 2, Triglav : Kamnik 3:1, Koper II : Kočevje 113 : 0. Vrstni red: Vital 26, K. Cimos II 25. Bohinj 21, Triglav 21, Kamnik 20, Plamen 19, Jesenice 18, Bled II 18, Kočevje II 18 Šenčur 17, Žirovnica 16, HIT Casinos N. G. II 14.
B. Maček
Tudi letos marčevski odbojkarski turnir
Jesenice, 10. februarja - Vsakoletni marčevski turnir ženskih ekip v odbojki, ki ga prireja Športna zveza Jesenice, bo tudi letos. Organizatorji se prizadevajo dobiti termine v prezasedenih jeseniških telovadnicah, tako da datum turnirja še ni natančno določen. Štartnina za ekipe je 600 SLT, prijave pa zbira Športna zveza Jesenice, tel. 81-579. Registrirane igralke nimajo pravice nastopa. # (bj)
As liga - ženske
Poraz na domačem kegljišču
Triglav : SCT 2397 : 2468
Triglav: Cej 404, Jerala 422, Fleichman 399, Glivar 370, Zaje 378, Ribič 422.
Domačinke so srečanje začele dobro in po nastopu prvega para so gostje vodile le s petimi keglji. Tekma je bila odločena po nastopu drugega para, ko se je razlika zvečala na 55 kegljev. Republiška liga - moški Triglav : Nova Gorica 5318 : 5199
Triglav: Beber 884, Mihelič 897, Šimnovec 861, Cviren 930, Bo-
štar 850, Česen 896
Občinska Liga
Petrol : Iskra 2151 : 2018
V derbiju občinske lige so slavili igralci Petrola. V ekipi so odlično nastopali prav vsi.
Petrol: Boštar 433, Mihelič 442, Giacomeli 434, Kuželj 416, Šimnovec 428
Iskra: Jeraj 417, Glavač 396, Hkavc 380, Šivavec 359, Benedik 466.
J. Marinček
Sava vodi pred kranjsko goro
Rezultati 14. kola v Gorenjski kegljaški ligi:
Elan : Bled 4858 : 4710, Lubnik : Adergas 5052 : 5030, Jesenice : Sava 5067 : 4896, Triglav : Kranjska Gora 5135 : 4951, Ljubelj : S. Jenko 4881 - 1791. Lestvica po 14. kolu: 1. Sava 22. 2. Kranjska Gora 20, 3. Jesenice 19, 4. Triglav 16, 5. Ljubelj 16, 6. S. Jenko 12, 7. Elan 12, 8. Lubnik 11, 9. Adergas 10, 10. Bled 2. V 15. kolu 22. in 23. februarja igrajo - Ljubelj : Elan, S. Jenko : Triglav, Kranjska Gora : Jesenice, Sava : Lubnik, Adergas : Bled.
T. Bolka
Tržiški alpinisti o lanskih dosežkih in letošnjih načrtih
Nove smeri in prvenstveni vzponi
Tržič - Alpinistični odsek pri Planinskem društvu v Tržiču ima že dolgoletno tradicijo, pohvali pa se lahko tudi z vrsto izjemnih dosežkov svojih članov. Na zadnjem občnem zboru so člani pregledali svoje delo v lanskem letu ter ga ocenili kot zelo pozitivnega. Začeli so z žalostno ugotovitvijo, da se je njihov član Jože Rozman lani ponesrečil in za vedno ostal v daljni Himalaji, za tem pa je načelnik AO Janez Primožič nanizal nekaj zanimivih podatkov. Odsek je imel lani 27 članov, od tega 12 alpinistov, enega pripravnika in 14 tečajnikov, ki so skupaj opravili 1051 plezalnih vzponov, 131 pristopov nad 200 metrov, 2 nad 3500 metrov in 101 turni smuk, kar pomeni, da so leta 1991 opravili 1288 alpinističnih tur oziroma po 48 na člana ali kar po 100 na aktivnega člana - alpinista. Med plezalnimi vzponi je treba povedati, da je kar 134 petič, 188 šestič, 366 sedmič, 93 osmič in 22 devetk, kar so zelo dobri dosežki. Med njimi je cela vrsta novih smeri, prvenstvenih pristopov, samostojnih ponovitev in tako dalje.
Tako kot vsako leto so tudi lani pripravili alpinistično šolo, ki jo je vodil Janez Primožič. Obiskovalo jo je 14 tečajnikov, ki so imeli 15 predavanj, 4 vaje v plezalnem vrtcu, nekaj treningov v telovadnici na umetni steni in 8 plezalnih tur. Devet tečajnikov je letni del alpinistične šole uspešno končalo.
Zelo so se potrudili pri obnovi bivaka v Storžiču, ki so ga temeljito prenovili; na novo pa so uredili varovanje. Lani je bilo v njem 261 obiskovalcev, kar je 100 več kot leta 1990.
Za leto, ki je pred njimi, so zapisali, da bodo skušali ponoviti lanske dosežke, sodelovati na kakšni odpravi in se tudi bolje vključiti v dogajanja v svoji organizaciji, ki stremi za tem, da bi se izločila iz okrilja planinskih društev, s katerimi ni prave povezave.
Ob koncu so podelili darila trem novo sprejetim članom Slavku Rožiču, Aljažu Anderlu in Klemenu Primožiču ter ponovno izvolili za načelnika Janeza Primožiča, za namestnika pa dr. Iztoka Tomazina.
Janez Kikel
■>l NAMIZNI TENIS
Merkurjeva moštva zmagala
Člansko moštvo si je najverjetneje z zmago nad Radgono zagotovilo obstanek v slovenski superligi.
Stražišče, 16. februarja - Slovenska moška super liga v namiznem tenisu - NTK MERKUR KRANJ : NTK RADGONA 5 :
4. V izenačenem dvoboju so slavili domači s tesnim izidom. Najboljši pri Merkurju je bil Mladen Kuntner, ki je premagal vse tri nasprotnike, po eno zmago pa sta prispevala Jeraša in Smrekar. Merkur si je s to zmago zagotovil obstanek v super ligi.
Slovenska namiznoteniška liga za ženske - SEVNICA : MERKUR Kranj 0 : 9. Zmaga Kranjčank ni bila vprašljiva. Živa Štrukelj, Petra Fojkar in Eva Štrukelj so zmagale brez težav.
Druga slovenska namiznoteniška liga moški - KRIŽE : SAVA 2 : 7. Sava je upravičila prvo mesto na lestvici in realne možnosti da se uvrsti v višji rang tekmovanja. Za Savo so igrali Prelovšek, Dolhar, Bernard in Porenta, za Križe pa Keršič, Manjulov. Ošlaj in Polanšek. • J. Košnjek
Gorenjsko pionirsko namiznoteniško prvenstvo
Dobra udeležba in zagrizeni boji
Škofja Loka, 10. februarja - Partizan Škofja Loka, sekcija za namizni tenis, je organizirala letošnje gorenjsko prvenstvo v namiznem tenisu za pionirje in pionirke. Za prvenstvo je bila značilna dobra udeležba tekmovalcev z Jesenic, iz Kranja, Križev, Škofje Loke in z Godešiča ter zagrizeni boji. Tekmovanje je pokazalo, da ima Gorenjska dovolj talentov, pogoj za doseganje večjih uspehov zunaj regije pa so boljši pogoji za delo. To vprašanje za zdaj še ni rešeno.
Vrstni red - pionirji: 1. Matej Poljanšek (Križe), 2. Sašo Robida (Merkur), 3. Jaka Bokal (Partizan), 4. Miha Oblak (Jesenice),
5. -8. Boštjan Pintar (Kondor), Rok Biček (Jesenice), Jure Maček (Merkur) in Tus Aljančič (Križe); pionirke: 1. Medeja Košir (Jesenice), 2. Monika Geršak (Jesenice), 3. Urška Petrič (Merkur), 4. Andreja Mežek (Križe); dvojice - pionirji: I. Maček - Robida (Merkur), 2. Žepič - Aljančič (Križe), 3. Oblak - Biček R. (Jesenice), 4. Bokal - Kalan (Partizan); dvojice - pionirke: 1. Košir - Lipi-car (Jesenice), 2. Smole - Geršak (Jesenice), 3. Mežek - Žepič (Križe), 4. Petrovič - Kalan (Partizan). • J. Starman
SMUČARSKA ŠOLA BOHINJ
ORGANIZIRA VADITELJSKI TEČAJ
KRANJ - VOGEL 22. 2. - 29. 2. 92
- tedenski tečaji
- vikend tečaji
- snovvboard Pod vodstvom demonstratorjev in učiteljev smučanja + snemanje na video
INFORMACIJE
721-007 ali 723-466 Aljaž Lukman, vodja šole
PREJELI SMO
V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljafio pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse. ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi.
Neznosna opitost od oblasti
Vsaka stvar ima svoje meje, razen človeške neumnosti in sprenevedanja slovenskih političnih strank. Po volitvah smo morali v skupščini prenašati polit-komisarjenje Demosovih prvakov, ki so pred zasedanji sklicevali svoje poslance in jim naročali, kako naj glasujejo, kdaj naj obrnejo palec navzdol v stari ne-ronovski maniri. Kadar je bila na vrsti točka volitve in imenovanja, si je vsako zmene lahko privoščilo, šlo za govorniški pult, ozmerjalo kandidata in pri tem natreslo kup laži 0 njem. Ko so ideologi Demosa videli, da je ta metoda kljub vsemu preveč očitno banavzarska (navsezadnje so v mladih letih vseeno brali Cmo-kavzarja in Uspemo), so se odločili za drugo taktiko. Na jutranjih sestankih so si Demosovi poslanci pri neprimernih kandidatih še vedno risali črne pike, na zasedanjih pa so molčali kot grob. Samo na tipke so pritiskali.
Čeprav je bilo vse to odurno in neznosno, smo v LDS potrpeli, kolikor se je dalo, v upanju, da gre za otroško bolezen mlade demokracije. Še bolj se nam je to upanje okrepilo, ko so novo ustanovljeni Ruplovi in Bavčarjevi demokrati, nekdanji Demosovi strategi in intelektualni vodje, javno izjavili, da se s takimi mafijaškimi postopki v skupščini ne bodo več ukvarjali. Bolje pozno kot nikoli, smo v LDS olajšano zavzdihnili.
Pa je bilo vse skupaj samo novo slepilo. Linčanje kandidatov za ustavne sodnike na zadnjem zasedanju slovenske skupščine je dokazalo najmanj dvoje.
Demos je še zmerom živ in veselo jaha naprej. Skupaj pa ga drži samo še gola volja do moči, zato je do konca neoperativen, tako v vladi kot v skupščini. Žal lahko samo nemočno opazujemo in dvigujemo svoj zgroženi glas ob gnitju in razkrajanju Slovenije pri živem telesu.
Ta opitost z oblastjo je seveda neznosna. A še huje je nekaj drugega. Razen dveletnih in mlajših otrok smo vsi živeli v prejšnjem režimu, sistemu, družbi. Vsi smo jedli, pili, ljubili in sovražili. Nekateri smo tudi mislili. Nihče ni bil dolgih 45 let v verigah vkovan v jetniški celici.
Tudi tisti, ki so nekdanji sistem neskončno sovražili, so z njim tako ali drugače sodelovali. To pomeni, da je dandanes mogoče kogarkoli z nonšalantno gesto obdolžiti, da je bil kolaborant demonskih boljševikov že samo zato, ker je hodil v službo in ni premlatil vsakega komunista, ki mu je prišel na pot. Obzirnost (tudi sicer tako značilna za našo stranko) in dober okus nam ne dopuščata, da bi naštevali nič kaj svobodoljubne in svetle zglede iz biografij prav tistih Demosovih prvakov in možganskih mogočnikov, ki še zmerom tako inkvizitorsko brskajo po preteklosti vsakogar, ki misli drugače od njih. Nekaj pa je treba vseeno jasno povedati. Dokler bo 24 ur na dan odprt lov na ljudi, kar smo v najbolj brutalni obliki spet doživeli na zadnjem zasedanju skupščine, do takrat si na Slovenskem lahko vse sanje o demokraciji zapišemo za uho.
In še nekaj naj bo jasno. Krivda in odgovornost za neizvolitev dr. Milana Gasparija in dr. Ivana Kristana kot sodnikov ustavnega sodišča ne leti na abstraktno in nerazpoznavno gmoto po imenu Demos. Odgovorne so posamične stranke, še toliko bolj tiste, ki se zadnje mesece javnosti prilizujejo s svojim govoričenjem o demokraciji in o nevarnosti novega totalitarizma.
Ne po besedah, po dejanjih jih sodite, piše v neki starodavni knjigi. Če že ne poslušate glasu razuma LDS. vsaj berite modre knjige.
Jasa L. Zlobec
Izobčenje!
Z včerajšnje seje Skupščine RS me je zlasti dvoje osebno prizadelo: prvič, poziv na pogrom nad Slovenci, ki so delali v Beogradu, ki ga je izrekel (novi) poslanec SLS g. Feltrin, in drugič, zahteva, ki jo je v zvezi z nestri-njanjem z mojo kandidaturo izrekel g. Peterle, namreč da je pri kandidaturi potrebno upoštevati svetovni nazor.
Oboje mi hkrati zbuja skrb, v kakšno smer se bo razvijala naša mlada demokracija: ali bo za izobčence obeh vrst, kot so bili včeraj določeni v skupščini, dovolj, če jih bodo opremili z razpoznavnimi znaki, podobno, kot so to storili nacisti z Židi, ali pa bi jih kazalo že sedaj spraviti v varna taborišča, da ne bi zastrupljali svoje okolice (taborišče že poznam, saj imam v njem štiriletni staž že izpred petdeset let).
Fenomen »Beograjskih Slovencev« je že nekaj časa bil v zraku. Sedaj je izbruhnil na dan z vso silo.
Preseneča lahkotnost, s katero sedanja Demosova koalicija zavrže človeka, ki ji neposredno ni več potreben.
Spominjam se, kako so pred časom, ko je Slovenija poizkušala prve korake osamosvajanja.
posamezni slovenski politiki, prihajali v Beograd in nas bodrili, da naj vsak na svojem področju čimveč naredi »za našo stvar«, ter da se nikomur ni treba bati za prihodnost, ker bo Republika Slovenija potrebovala kadre iz zveznih organov.
To je bila dobra podlaga za tesno sodelovanje z organi v republiki. V skladu s tem sem vodilne politike v republiki (predsednika predsedstva M. Kučana, predsednika skupščine dr. F. Bučarja, predsednika izvršnega sveta L. Peterleta) obveščal (včasih tudi s pisno informacijo) o problemih in zapletih v Ustavnem sodišču Jugoslavije, ki so bili povezani s Slovenijo.
Marsikaj je bilo narejenega v tem času v prid lažje osamosvojitve Slovenije.
Nekateri bi sedaj radi zbrisali našo preteklost in začeli šteti zgodovino s formiranjem novega poslanskega kluba Demos, ki uvaja prakso monolitne poslanske discipline pri glasovanju.
Žal zgodovine ni brez preteklosti. Zgodovine nekega naroda se ne da zbrisati. Vsaka doba dobi svojo oceno v zgodovini. Tudi Slovenci ne moremo zbrisati obdobja, ko smo z drugimi narodi živeli v Jugoslaviji, tako ne izpred davnih sedemdesetih let, ko se je Država Slovencev, Hrvatov in Srbov združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, kot tudi ne obdobja zadnjih dveh, treh let, ko smo se pripravljali na odhod iz Jugoslavije.
V tem zadnjem odseku naše zgodovine so imeli kadri, ki jih je Slovenija delegirala na delo v zvezne organe, svojo neizbežno vlogo. Verjetno so ta dogajanja še veliko preblizu za meritorno oceno zgodovine. Za vse nas, ki smo bili na začasnem delu v Beogradu, bo zgodovina našla svojo pravo oceno. Samo čas ji je treba pustiti. Verjamem pa, da ocena, ki jo ponuja Demosov jurišnik Feltrin. in nas zaradi Beograda hoče izobčiti, ne bo zdržala.
Za svoja štiri leta v Ustavnem sodišču Jugoslavije imamo nekaj argumentov za hipotezo, da sem svojo nalogo opravil relativno dobro. Menim, da nisem delal v škodo Slovenije, ampak da sem, nasprotno, v nekaterih primerih odločilno prispeval k odpravljanju ovir na poti osamosvajanja Slovenije. Če bom dobil v časopisu prostor, bom drugič podrobneje argumentiral nekatere dogodke, npr. kaj se je dogajalo v zvezi z amandmajem o samoodločbi slovenskega naroda, glede katerega je bilo v Ustavnem sodišču Jugoslavije potrebno iz-podbiti teorijo konzumacije (te zasluge mi gospodje Feltrin, Starman in Zagožen ne morejo vzeti), v zvezi z zakonom o plebiscitu v Sloveniji, ko je bilo tri dni pred izvedbo plebiscita potrebno v Ustavnem sodišču Jugoslavije preprečiti začasno odredbo, s katero bi bil plebiscit preprečen, pa v zvezi z umikom JLA iz Slovenije, ko je bilo potrebno preprečiti
začetek postopka za oceno zadevnega sklepa Predsedstva SFRJ.
Demosov poslanski klub je svoje nestrinjanje z mojo kandidaturo utemeljil tudi s trditvijo, da sem v času, ko je bila v Sloveniji vojna, bil v Beogradu. To je čista laž in je njen namen, da se pri poslancih doseže ustrezen učinek na patriotski podlagi, češ ko se je Slovenija uprla agresorju in je krvavela, je Kristan v Beogradu izdajal interese Slovenija
Oba sodnika iz Slovenije sva se prve seje Ustavnega sodišča Jugoslavije udeležila šele en mesec po razglasitvi neodvisnosti Slovenije, in sicer po sklepu Predsedstva RS glede na obveznost iz Brionske deklaracije, da se udeležujemo dela v Beogradu do konca trimesečnega moratorija.
Če ne bi bilo obveznosti, da hodiva oba sodnika iz Slovenije na seje Ustavnega sodišča Jugoslavije do konca trimesečnega moratorija, to je do 8. oktobra 1991, bi bil lahko za sodnika ustavnega sodišča Slovenije izvoljen že lani. Takrat je brez pomislekov mojo kandidaturo podpiral tudi gospod Oman. Tako pa me hoče sedaj, ker sem delal v interesu Slovenije v Beogradu do konca trimesečnega moratorija, - Demosov poslanski klub moralno in politično diskreditirati.
Žal mi je, da me je Demosov očitek delovanja proti interesom Slovenije doletel ravno te dni, ko sem se vrnil z znanstvenega simpozija na Univerzi v Kolnu, kjer sem se kolegom v Zvezni republiki Nemčiji, na katere sem se obračal v času agresije na Slovenijo in potem, ko smo si prizadevali za mednarodno priznanje, zahvalil za njihovo podporo pri uresničevanju pravice do samoodločbe slovenskega naroda.
Drugo, kar me je prizadelo in kar mi zbuja skrb, je bila argumentacija g. Peterleta ob nasprotovanju moji kandidaturi za sodnika ustavnega sodišča, namreč da je treba upoštevati tudi svetovni nazor.
Doslej se mi za nobeno delovno mesto ni bilo potrebno izjas-njevati o svetovnem nazoru. Kolikor vem, je po ustavi zagotovljena svoboda verskega izražanja in se nihče ni dolžan opredeliti glede svojega verskega prepričanja (ali pa drugega prepričanja). Za nobeno delovno mesto ustava ne predpisuje kriterij svetovni nazor. Tudi za sodnike ustavnega sodišča to ni predvideno, ampak je edini pogoj, da so pravni strokovnjaki.
S tem, ko ste mi kot kandidatu za ustavnega sodišča izrekli nezaupnico zaradi mojega svetovnega nazora, ste me, spoštovani g. Peterle, globoko užalili kot človeka. Doslej v življenju še nisem imel težav s soljudmi zaradi svetovnega nazora. Nikogar ne sprašujem po njegovem svetovnem nazoru, drugi pa mene ne.
Ta poziv na preštevanje bo -glede na povod, ob katerem ste ga izrekli, to pa je kandidatura za ustavnega sodnika - bojim se, v kadrovske sezname prinesel novo posebno rubriko, ki bo poleg rubrike o strankarski pripadnosti postala glavni činitelj razdvajanja ljudi.
Glede zgodbe dr. Franca Zagožna, s katero je nasprotoval moji kandidaturi za sodnika ustavnega sodišča, pa bo dejal samo, da mije žal kolege univerzitetnega profesorja g. Zagožna, da se je zaradi strankarskih interesov spravil na raven diskreditiranja moje osebnosti. Ta davek, ki ga je moral plačati stranki, je visok. Zadostovalo bi, če bi na komisiji povedal, da krščanski demokrati nasprotujejo moji kandidaturi zato, ker želijo, da bi bil izvoljen njihov kandidat dr. J. Kranjc.
Dr. Ivan Kristan
PTr 6 o v i FT^
Prireditve na loškem Mestnem trgu
Gorenjski glas, 10. januarja
Gorenjski glas je v petek, 10. januarja 1992 v rubriki »Zanimivosti« priobčil »Nagnusne gate«, pisca D. S., kjer očita izvršnemu svetu Skupščine občine Škofja Loka, da »je zavrnil ves program prazničnih prireditev na Mestnem trgu, ki ga je pripravilo Turistično društvo.«
V tej zvezi izvršni svet sporoča, da ni dobil nobene konkretne vloge - ne ustno ne pismeno - za program prazničnih prireditev. Po izjavi sekretarja Sekretariata za družbeni razvoj naše občine tudi on ni prejel nobene tovrstne vloge.
Glede na zgoraj navedeno je logično, da tudi ni nič pritrjeval ali zavračal.
Bolj kot je škodovalo začasno nam, bo verjetno škodovalo tistim, ki pišejo in omogočajo širjenje takih laži.
Škofja Loka, 23. januarja 1992 Izvršni svet Skupščine občine Škofja Loka
Agromehanika
Hrastje 52 a      ® 064/324-033, 324-034
SERVISNO PODJETJE KRANJ p.0.	
	Vgradni material je brez davka. Obračunava se le 3 % prometni davek na storitve
	)glasite se in pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! icije po tel. 064/222-702,222-311 064/221-512
1^*11 Informj ■ 1—J1 telefax	
DOHODNINA
Center za izobraževanje in svetovanje pri FOV Kranj organizira informativni seminar o DOHODNINI. Seminar bo v petek, 28. februarja, ob 9. uri v Delavskem domu Kranj, vhod 6/I. Kotizacija 1.500,00 SLT. Izvajalci strokovnjaki za davčno področje. Informacije: telefon 213-181
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V RS - PODRUŽNICA KRANJ
KUPI enosobno centralno ogrevano STANOVANJE v Kranju. Informacije po telefonu 214-851, int. 386.
DIPLOMIRfiNEC
Prevedle
kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja
PRVI DEL
Benjamin Braddock je diplomiral na majhnem vzhodnem kolidžu nekega dne v juniju. Potem je poletel domov. Naslednji večer sta mu starša priredila zabavo. Okoli osme ure je večina gostov že prišla, toda Benjamin še vedno ni prišel dol iz svoje sobe. Oče gaje poklical z vznožja stopnic, toda odgovora ni bilo. Končno je pohitel po stopnicah navzgor in do konca hodnika.
»Ben?« je rekel, ko je odpiral sinova vrata.
»Kasneje bom prišel dol,« je rekel Benjamin.
»Ben, vsi gostje so že tukaj,« je rekel oče. »Vsi čakajo.«
»Rekel sem, da bom prišel dol kasneje.«
G. Braddock je zaprl vrata za seboj. »Kaj pa je?« je rekel.
Benjamin je zmajal z glavo in se sprehodil do okna.
»Kaj pa je, Ben?«
»Nič.«
»Zakaj potem ne prideš dol in pozdraviš svojih gostov?«
Benjamin ni odgovoril.
»Ben?«
»Očka,« je rekel in se obrnil, »prav sedaj nekaj razmišljam.«
»Kaj razmišljaš?« »Nekaj.«
»No, ali mi ne moreš povedati kaj?« »Ne.«
Gospod Braddock je še nekaj trenutkov mrko gledal sina, bežno pogledal na uro, potem spet pogledal Benjamina. »Ben, naši prijatelji so doli,« je rekel. »Moji prijatelji. Prijatelji tvoje matere. Dolguješ jim nekoliko vljudnosti.«
»Povej jim, da prav zdajle moram biti sam.«
»G. Robinson si zunaj v garaži ogleduje tvoj novi športni avto. Pojdi že dol in ga malo popelji naokoli.«
Benjamin je segel v žep po par bleščečih se ključev na kratki verižici. »Tu so,« je rekel.
»Kaj?«
»Daj mu ključe. Naj se vozi.« »Ampak on hoče videti tebe.«
»Očka, jaz pa zdajle njega nočem videti,« je rekel Benjamin. »Nočem videti Robinsonovih, nočem videti Pearsonovih, nočem videti... Terhunovih.«
»Ben, Robinson in jaz imava že sedemnajst let skupaj odvetniško prakso v tem mestu. On je najboljši prijatelj, kar jih imam.«
»Zavedam se tega.«
»V Los Angelesu je preložil pogovor s svojim klientom, da bi bil lahko tukaj in ti zaželel dobrodošlico ob prihodu s kolidža. »Očka...« »Ali ceniš to?«
»Cenil bi, če bi bil lahko sam!«
Oče je zmajal z glavo. »Ne vem, kaj te je pičilo,« je rekel, »toda karkoli že je, hočem, da nehaš s tem in takoj odkorakaš tja dol.«
Nenadoma so se vrata odprla in v sobo je vstopila Benjaminova mama. »Ali še nisi pripravljen?« je rekla. »Ne.«
»Takoj bova doli,« je rekel oče. »Kaj pa je narobe?« je rekla in zaprla vrata za seboj. »Poskušam razmišljati.«
»Daj no, Ben,« je rekel oče. Prijel ga je pod roko in ga začel voditi proti vratom.
»Prekleto, ali me boste pustili pri miru!« je rekel Benjamin-Iztrgal se mu je in se zastrmel vanj.
»Ben?« je tiho rekel gospod Braddock, strmeč nazaj vanj, »da mi nikoli več ne preklinjaš v navzočnosti matere ali mene.«
Benjamin je zmajal z glavo. Potem je šel med njima in k vratom. »Na sprehod grem,« je rekel. Stopil je ven na hodnik in zaprl vrata za seboj.
Pohitel je do vrha stopnic in navzdol, toda ravno koje prišel do vhodnih vrat in že skoraj pritisnil na kljuko, se je iz dnevne sobe pojavil g. Tehrune.
»Ben?« je rekel. »Rad bi ti stisnil roko.«
Benjamin mu jo je podal.
»Prekleto, kako ponosen sem nate,« je rekel g. Terhune, še vedno držeč njegovo roko.
Benjamin je pokimal. »Hvala,« je rekel. »Zdaj pa, če mi oprostite, grem na sprehod. Kasneje se bom vrnil.«
MALI OGLASI kolesa
^217-960
aparati stroji
Prodam motornega ZMAJA, Vampir - rotax - dvosed, "S" 50-838 ali 75-175 od 19. do 21. ure 1715
REDUKTOR z motorjem 3 KVV, prodam za 800 DEM. *Jf 403-147
GORILEC Lamborgini, prodam za 200 DEM, g 403-147 pop. 1907
Prodam ŠTEDILNIK, HLADILNIK in termoakumulacijsko PEČ. ® 68-141__1922
Prodam nov 120 I ZMRZOVALNIK - vgradni, za 60 odstotkov ceneje. Sp.Besnica 30 - Pesnica 1961
Prodam aparat za točkasto VARJENJE - pnevmatski, -gf 422-029
gr. material
Prodam 2 OKNA s stekli in roletami, 130x 160. <g 214-227 1913
Prodam pocinkano PLOČEVINO, g 73-092_1966
Prodam 150 komadov PUNTOV, ter BANKINE od 3 - 6 m. dolge. ® 631 -854_1971
izobraževanje
INSTRUIRAM nemščino, za osnovne in srednje šole. flC 242-799
kupim
OBRAČALNIK za traktor, Tomo Vinkovič TV 420, letnik 1983, kupim, f 802-041 1944
lokali
Oddam LOKAL 20 kvad. m. z odkupom inventarja na Bledu - Modna hiša. 1f 50-838 ali 75-175, od 19. do 21. ure_1700
Oddam v najem, PROSTOR, za skladišče, v izmeri 100 kvad. m. ^ 217-452_1898
GARAŽO na Planini, Cesta 1. maja, primerno tudi za SKLADIŠČE, oddam v najem. ^ 214-926 1910
V najem oddam SKLADIŠČE, v Naklem, pri Kranju, flp 50-852
Takoj zaposlimo 2 OFFSET TISKARJA
(samostojna) za nedoločen čas Cenjene ponudbe pošljite na Gorenjski glas pod šifro ARKA
ZASEBNIKI! PODJETNIKI!
Po konkurenčnih cenah vam nudimo strokovno vodenje poslovnih knjig, izdelavo zaključnih računov in napovedi za dohodnino. Tel.: 620-263
NOVO • NOVO
TRGOVINA
"sKOKiCA"
KRANJ, Gregorčičeva 8 (nasproti trgovine Chemo)
- voziček kombiniran
s premičnim ročajem R0KY
- voziček kombiniran
s stabilnim ročajem TRIBUNA
- voziček - globok TRIBUNA
- previjalna mizica
- stajica okrogla
- stajica oglata
- posteljice iesene in zložljive, zibke, hojice, nahrbtniki, avtosedeži, tekstilni izdelki, ročna dela, otroška kozmetika ter KOMPLETNI PROGRAM "ODEJA" ŠKOFJA LOKA
1
KRANJ, LIKOZARJEVA 15 TEL. 064/216-764
DEKLIŠKE IN FANTOVSKE OBLEKE IN ČEVLJI ZA OBHAJILO IN BIRMO
y*/H///M////i///////////A
Prodam BT 50, zelo ohranjen, ma-lo vožen. »S 57-874_1923
obvestila
Odstopim VRSTNI RED, za AMC posodo.S" 49-530 1916
Iščem SOIGRALCE, za igro fair play. (vložek 1.500 DEM) ® 64-131_1924
oblačila
MAŠKARADNE obleke, za otroke do 12. let, prodam po povzetju. Ur 061/448-475_1630
otr. oprema
VOZIČEK za dvojčke, italjanski, kombiniran, prodam. Uf 631-930 popoldan 1926 Prodar itroško POSTELJICO z jo-gijem. ~ena 4.500 SLT. 68-448
§(rD(sJ@  2(2)   V©@lr3® \f@@<§)<sK2
ostalo
RTV - servis GORENJE, Samsung. Popravilo v enem dnevu, montaža TELETEKSTOV GORENJE. Kert, ■g 216-945__1840
VODOVODNE INŠTALACIJE na hiši (tudi drobna popravila) vam naredimo hitro in solidno. © 218-427 1891
Prodam vprežne SANI - kot kočija, ter dvoje težje vprežne sani. «2? 061/811-659 od 8. do 10. ure 1597
Prodam domače ŽGANJE. "S" 217-107 1928
Prodam DEM. 327-881
1938
Prodam KLEKLANE prtičke, prte, zavese, lahko tudi po naročilu. ® 632-267 od 19. ure dalje 1951 Prodam VW HROŠČ 1200, letnik 75. g 73-784, Poljče 1_1052
pridelki
Po zelo ugodni ceni, prodam JABOLKA. <g» 64-315_1616
Prodam SENO in OTAVO. Božič Polde, Nova vas 2.3 c, Radovljica
te!. (064) 242-274 od 8.30 do 23. ure, nedelja in prazniki od 11. do 23. ure.
posesti
stanovanja
Prodam dvosobno STANOVANJE 62 kvad. m. ali zamenjam, za eno-sobno stanovanje ali garsonjero. <g 622-842_1904
GARSONJERO v Kranju, Tončka Dežmana 8, ugodno oddam. Ogled 22. februarja, po 15. uri, stanovanje številka 42/VI 1945
Zamenjam PARCELO v Zg. Senici, za parcelo v Šk. Loki, "g 691 -981 Prodam zazidljivo PARCELO, v bli-žini Kranja, g 241-795_1914
prireditve
Jeseničani, vabimo vas v plesne tečaje za predšolske otroke, mladino in zakonce, dekleta pa v aerobiko. Vaje bodo v Gimnaziji na Jesenicah. ® 327-949 1809
razno prodam
Podam semenski KROMPIR, Desi-re in KOMBAJN, za krompir Grim-me. Podreča 14 1917
Električno OMARICO, komplet in PEČ Ferroterm 32 KW, desna, vgradni električni ŠTEDILNIK, Gorenje, garažna VRATA, 2.20 x 2.20 m, prodam. * 73-920 1929
PRODAM: - impregnacijsko sredstvo IMPREGNOL, za vinogradniške, sadjarske ter vse ostale kole in lesene dele (prednost v namakanju in kvaliteti). - učinkovita zaščita sadnega drevja in vinske trte od škodljive divjadi (zajec, srna), ^IlZZIiZ!^!^!^ ki dobro nadomešča ograjo (garancija 30 let), uspešno preisku- vozila deli šeno sredstvo, z navodili za zatiranje voluharja in krta. Cena 1 ARA = 200 SLT. - navodila za obrezovanje (sad. drevja, vrtnic). - KOMPLET pribora z navodili za cepljenje (sad. drevja) - KOMPLET za preiskus semena za setev, ter KOPELI za boljše in učinkovitejše kaljenje semen. KAKRŠNA SETEV -TAKŠNA ŽETEV. Naročila na « 068/41 199_^957 vozila
stan. oprema
Prodamo 15 let staro Svea KUHI-NJO. g 620-701 1902
Prodam rabljeni KAVČ, z dvema predaloma. Cena po dogovoru. *Jf 47-554_1903
Prodam nov, raztegljiv DVOSED, ■g 211-403_1932
Zelo ugodno prodam 2 starejša kavča, masivna, cena 5.000 SLT. <g 75-597_1963
storitve
SLIKOPLESKARSKA DELA opravljam kvalitetno! *g 403-242 1117
J & J TV, VIDEO, HI - Fl Servis! Smledniška 80, Kranj. flf 329-886
IZDELUJEM vzmeti, za avtomobile in stroje, g 403-147_1906
Novo v Kranju. VULKANIZACIJA! Potočnik Anton, na AMD Kranj. Menjava in centriranje gum, popravilo ter prodaja avtoplaščev, po ugodnih cenah. Odprto vsak dan od 8. do 18.ure, sobota in nedelja od 8. do 12. ure, g 211-127 1927
DIPLOMSKE NALOGE in druge tekste prepišemo, oblikujemo, izpišemo z matričnim alilaserskim tiskalnikom. <Sf 872-095 1933
ROČNO pletem odeje iz domače, volne. ® 50-193 1970
Karambolirano ASCONO, prodam celo ali po delih. Frankovo 90, Škofja Loka ® 631 -680 1912
Prodam Z 101, letnik 1981 ali ža-menjam za novejšega. Strahinj 4 -Naklo 1918
MERCEDES 250 D, letnik 1987. z veliko dodatne opreme, ugodno prodam. V račun vzamem osebni avto ali jeep. g 83-933_1921
Prodam Z 101, letnik 1979, ohra-njena.Cena 700 DEM. -g? 43 232,
od 8. do 14.30 ure_1930
Z 101 GTL 55, letnik 1984, prevože-nih 64.000 km. 221-083 od 15. do 19. ure_1947
Karamboliran JUGO, letnik 1986, prodam. Korenjak, Predoslje 95. flr 241-255_1948
Prodam BMW 316, letnik 1985, kovinsko vinske barve, 5 prestav, 4 vrata, radio, več dodatne opreme. Cena 16.500 DEM.-g 621-765 1949
CITROEN ZX, nov prodam. Dobava takoj. + 126 BIS, star 11 mesecev. Žitnik, Reteče 179, Šk. Loka
KADETT 1.3 Berlina, dobro ohranjen, letnik 1980. 261-92 služba, torek, sreda zvečer 1960
Prodam osebni avto ZASTAVA 101, letnik 1979, dobro ohranjen, ■g 45-203 popoldan_1962
Z 126 P, registrirano do decembra 1992, ispravno, prodam. Cena 700 DEM. « 89-080 1969
Prodam karamboliran Koral letnik 1988.« 422
JUGO 45 716 1973
modemi interien
SALON POHIŠTVA KRANJ JESENICE
■ «Sf 064/214-554 064/81-179 222-177 84-091
f FEBRUAR - MESEC KUHINJ
t Pri nakupu ali naročilu kuhinje v mesecu februarju vam nudimo
prihranek do 20 % od vrednosti nakupa
• Kovinska in medeninasta ležišča iz uvoza t Kvalitetne jogi vzmetnice Meblo
PRODAJA NA 3 ALI 5 OBROKOV
delovni čas od 9. • 13. in 15. -19. ure, sobota od 9. -13. ure
Za ALFETO GTV, kupim verigo za motor/ter ostale dele. Matjaž Sve-telj, Kuraltova 12, Šenčur 1803
Prodam Z 101, za dele. Zelo ugod-no. gf 241 -645_1824
Ugodno prodam R 4 za rezervne dele, letnik 1981. « 22-089 1942
Ugodno prodam OPEL 1.6 D, le-tnik1984. g 217-436_1686
Prodam FORD Taunus, starejši letnik. <a> 50-838 ali 75-175 od 19. do 21. ure_V714
FIAT 126 P, starejši letnik, v voznem stanju, ugodno prodam. « 211-707_1841^
Prodam R 18 TL, letnik 1982. « 622-738_1857
Prodam R CLIO 1,2, letnik 1991. Cena 16.000 DEM. « 74-275, popoldan_1871
Prodam JUGO 55 AX, letnik 1988. j| 241-848_1899
Prodam obnovljen Z 750, letnik 1982, Gorica 8, Radovljica. ® 74-076 1909
NAGRADO DOBI tisti, ki pomaga zagotoviti kakršnokoli redno zaposlitev KOVINARJU, z višje šolsko izobrazbo. Šifra: NUJNO 1920
Honorarno DELO na dom, sprejmem, (možnost skladiščenja, avto)     061/557-603_1935
Zaposlitev v novem lokalu, v Šk. Loki, dobi KV NATAKARICA. ■» 622-109 po 19. uri_1936
Zanimiva PRODAJA, ugodno plačilo takoj! « 323-147 pop. 1946
živali_
Prodam PUJSKE, težke od 20 do 30 kg. Krivic - Resman, Zgoša 22, Begunje 1683
V začetku marca, bom prodajal RJAVE JARKICE. Zbiram naročila. Oman, Zminec 12, Šk. Loka « 621-475_1756
Psička brak JAZBEČAR KA, rjave barve, se je zatekla. « 43-484
Prodam polovico BIKA, za skrinjo. « 73-290_1908
Prodam BIKCA starega 7 tednov. « 721-089 1919
AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA
Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov v GASILSKEM DOMU NA TRATI začetek 26. 2.1992 praktična vožnja na vozilih OPEL C0RSA IN GOLF
Posebna ugodnost: prevoz kandidatov na tečaj CPP iz smeri: Reteč, Bitenj, Podlubnika, Žabnice
Informacije: telefon 631-729
Prodam 100 kg težkega BIKCA si-mentalca in menjam jalovo KRAVO za brejo. 73-895, Begunje 1940
Rjave JARKICE, ter večje in manjše PRAŠIČKE, prodam. ® 65-546 _____1943
Prodam TELETA za zakol. Jekovec, Sr. Bela 53, Preddvor 1953
Prodam TELETA za v skrinjo. Ljubno 84, Podnard. (pri cerkvi) ® 70-570_1959
Kupim 1 teden starega TELETA si-mentalca.     46-282 1964
Prodam 8 plemenih PRAŠIČEV, od 70 do 80 kg. težke. Primerni za na-daljno rejo. Cena po dogovoru ®
062/708-203_1965
Kupim 10 - 14 dni starega TELETA simentalca. -g 45 222_1967
Prodam polovico mlade TELICE. ■» 65-622 1972
Brejo TELICO in Kravo, prodam. Benda, Sinkov turn 39, Vodice
Prodam brejo KRAVO ali menjam za jalovo. Podhom 12, Zg. Gorje
'Prodam 14 dni starega BIKCA. Te-netiše 1 1937
zaposlitve
KV ZIDARJA in KV TESARJA, zaposlim, fl? 241-795_1915
GORENJSKI GLAS v sodelovanju z REPUBLIŠKIM ZAVODOM ZA ZAPOSLOVANJE, enota Kranj, redno tedensko objavlja preglednico POTREB PO DELAVCIH oziro ma PROSTIH DELOVNIH MESTIH. Napisana je na osnovi prijav gorenjskih organizacij in delodajalcev. Bralce obveščamo, da smo pri sestavljanju upoštevali zlasti tale načela: - a/ vključili smo samo mesta, za katera so organizacije in delodajalci izrazili željo po sodelovanju z zavodom; - b/ zapisali le nazive poklicev, pri čemer lahko kandidati preberejo ostale pomembne podatke na oglasnih deskah zavoda v vseh gorenjskih občinah (o številu delovnih mest, organizacijah in delodajalcih, pogojih za zasedbo ipd.) delodajalcih, pogojih za zasedbo ipd.); - c/ upoštevali nove prijave aktualne na dan objave, kar pomeni da je celotna slika razvidna iz izvirne preglednice, objavljene v prostorih zavoda. Opozarjamo tudi, da kandidate izbirajo organizacije oziroma delodajalci. Zavod za zaposlovanje pri tem nima neposrednega vpliva. Kranj: VOZNIK AVTOMEHANIK, KUHAR, EKONOMSKI TEHNIK, UČITEU otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, diplomirani PSIHOLOG specialist, ZDRAVNIK. Radovljica: VARUH predšolskih otrok, predmetni UČITELJ za vzgojne predmete. Škofja Loka: DOKUMENTARNI TEHNIK.
Iskalce zaposlitve hkrati obveščamo, da pri nas pregledajo še objave za začasna in občasna dela kakor nam jih pač sporočajo uporabniki. 1956
NAJ VIŽA -FEBRUAR
Srečno Slovenija - ansambel Lojzeta Slaka 145 glasov Jamniška - ansambel Obzorja 43 glasov
Bodeča Neža - ansambel Jevšek 37 glasov
Vračam se v Slovenijo - ansambel Burnika 14 glasov Sejem na Jesenicah - Slovenski muzikantje 13 glasov
POKROVITELJA NAJ VIŽE
NAJ VIŽA je na sporedu vsako nedeljo ob 11. uri v oddaji Po domače na kranjskem radiu, ponovitev ob sredah ob 10. uri! KUPON št. 3 FEBRUAR
Skladba _
Ime in priimek Naslov
Predlog za marec
Kupon nalepljen na dopisnico, pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj.
Umrl je naš upokojenec
JANEZ ŠIMNOVEC
kurjač
Ohranili ga bomo v lepem spominu. Kolektiv ISKRA INSTRUMENTI OTOČE, d. o. o.
Pretreseni sporočamo, daje umrl naš sodelavec
GABRIJEL PANGERC
kmetijski tehnik
Od njega se bomo poslovili, v torek, 18. februarja 1992, ob 15.30 uri na pokopališču na Brezjah. Spominjali se ga bomo in ga pogrešali.
Kolektiv Psihiatrične bolnišnice Begunje
Begunje na Gorenjskem, 16. februarja 1992
V SPOMIN
Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani, nihče ne ve, kako boli, ko tebe, Marija, med nami ni, saj zlatih src, kot imela si ga ti. malo še živi.
17. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mamica, sestra in svakinja
MARIJA MARKOVIČ
iz Tenetiš
Še enkrat lepa hvala vsem, ki postojite pri njenem grobu, darujete za sv. maše, ji prižigate sveče. Žalujoči: Vsi njeni Tenetiše, Kranj, Medvode, Prekmurje, Francija
Dr. Matevž Grilc, odvetnik Mubijevih
"Zanimajo me ozadja ugrabitve"
Celovec, 17. februarja - Šesterico Mubijevih ugrabiteljev oziroma njihovih prijateljev, ki so v priporu v Celovcu, bo branil celovški odvetnik dr. Matevž Grilc.
»Preiskava je v začetni fazi,« je dejal, »o njej ne morem ničesar povedati, ker v Avstriji - drugače kot pri vas v Sloveniji -odvetnik osumljencev ne sodeluje pri zaslišanjih v preiskovalnem postopku. Samo kaznivo dejanje - ugrabitev Josefine Bran-del - je jasno, za ugrabitelje je v Avstriji zagrožena kazen deset do dvajset let zapora. Gorenjski ugrabitelji bodo pred poletjem gotovo prišli pred porotniško sodišče. Varščina, žal, ne pride v poštev, ker so tujci.«
Dr. Matevž Grilc je povedal, da je obrambo Mubijevih prevzel predvsem zato, ker ga zanimajo dejanska ozadja kaznivega dejanja ugrabitve. »V Avstriji oziroma na Koroškem imamo precej primerov, kjer se slovenski državljani na gospodarskem področju pustijo na zelo preprost način izrabljati. To ozadje je treba razkriti, upam, da ga bo tudi sodišče upoštevalo kot olajševalno okoliščino pri odmeri kazni gorenjskim ugrabiteljem.« • H. Jelovčan
KRIMINAL
Temeljno sodiVc v Kranju. cno(a v Kranju je s sklepom St. Srg 1375/91 z dne 26. II. 1991 vpisalo v sodni register lega sodiva ustanovitev na registrskem vložku it. 1-2679-00 s temilc podatki:
Firma: Planing. projektivno podjetje, d....«>., Križe; Skrajšana firma: Ptaning, d.o.o.. Križe; Sedež: Snakovška 68, Križe. Ustanovitelj: Ivan Kler. SnakovSka 6H. Križe; Dejavnost: 2. izdelava lokacijskih dokumentacij. 3. izvajanje storitev tehničnega in izvajalskega inženiringa ter svetovanje s področja gradbeništva 4. prostorsko in urbanistično planiranje. 5. izdelava popisov del potrebnih materialov, kalkulacij in predračunov. 6. urejanje stavbnih zcmljiV. 7. izvajanje strokovnega nadzorstva nad gradnjo objektov oziroma nad izvajanjem del. 8. opravljanje dejavnosti upravljanja v večstanovanjskih hišah, ki obsega stanovanjske storitve (organizacijske, pravne, finančne, administrativne, tehnične in plansko-programskc storitve za upravljanje stanovanj in stanovanjskih his). vzdrževanje, obratovanje stanovanjske
NESREČE
Uradni listi so bili od nekdaj poučno čtivo. Od osamosvojitve Slovenije imamo samo en aktualen uradni list, v njem pa smo v šesti številki (datum izida petek, 7. februarja) zasledili objavo o registraciji Projektivnega podjetja Planing, d. o. o.. Križe, direktor podjetja je dipl. ing. Ivan Eler. Objava kot vsaka druga, ali pa tudi ne. Direktor tega podjetja gospod Ivan Eler je namreč kot kandidat Stranke Zelenih od julija 1990 načelnik Oddelka za prostor in okolje občine Tržič. Včasih so za takšne primere uporabljali prispodobo o »škarjah in platnu«. Sicer pa jutri zaseda tržiška občinska skupščina in verjamemo, da odborniki berejo Uradni list Republike Slovenije.
Levo v avto
Škofja Loka - V nedeljo, 16. februarja, nekaj pred šesto zvečer je 34-letni Ločan Igor Ga-brovšek z golfom peljal po Ljubljanski cesti od Plevne proti Lipici. Pri hiši št. 17 je zapeljal levo na nasprotni vozni pas in trčil s kadetom, ki ga je vozila 31-letna Dragica Maček, prav tako iz Škofje Loke. Povzročitelja nezgode so hudo ranjenega odpeljali v bolnišnico.
Madeži na Savi
Kranj - V četrtek, 13. februarja, dopoldne so delavci Komunalnega podjetja Kranj obvestili policijo, da so na gladini reke Save med tovarnama Iskro in Planiko oljni madeži. Inšpektorji so ugotovili, da je maščobna snov prihajala iz odtoka kanalizacije v Savo. Iz kanalizacije Iskre so vzeli vzorce vode za analizo. Večje škode madeži, ki so kmalu presahnili, niso povzročili. • H. J.
Direktor osumljen zlorabe
Direktor enega od tržiških podjetij je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. V Celovcu je registriral zasebno firmo za zunanjetrgovinsko dejavnost, za katero je registrirana tudi tržiška družbena firma, torej bi vse posle tržiške firme peljal prek zasebne. Za nameček je tržiška firma plačala direktorju tudi vse stroške, ki jih je imel z ustanovitvijo svoje firme v Celovcu.
Žejni fičko
Na samopostrežno bencinsko črpalko Petrola na Zlato polje je nekaj pred polnočjo pripeljal fičko z reg. tablico KR 162-064. Voznik je v prazen rezervoar nalil 28 litrov bencina, nato pa odpeljal, ne da bi gorivo plačal. Kazenska ovadba ga bremeni kaznivega dejanja tatvine.
Pograbil marke in tolarje
Kranjčan Marjan O., star 39 let, je prišel pred okence LB Gorenjske banke zamenjat 1.200 mark v tolarje. Uslužbenko je uspel tako zbegati, da je skupaj s tolarji, ki mu jih je odštela, pograbil tudi "svoje" marke. Kriminalisti UNZ Kranj so ga izsledili, našli so tudi denar, ki ga je skril med knjige v kleti. Utemeljeno je osumljen kaznivega dejanja zatajitve.
Trčil v drevo
Bled - V soboto ob 7.15 je Asmir Mulalič, star 30 let, z Bleda vozil od Mlinega proti Bledu. Pred parkiriščem hotela Toplice ga je zaneslo na levi pas, nato na parkirišče, po dvajsetih metrih pa je trčil v drevo. V nezgodi je bil huje ranjen sopotnik na prednjem sedežu, 21-letni Blejec Primož Mohorič. • H. J.
Poneverba in tatvina
Jeseniški policisti so skupaj s kranjskimi kriminalisti prišli na sled 35-letnemu Iztoku V. z Jesenic, ki je vodil interni bife društva Partizan na Jesenicah. Prek dobavnic društva je kupoval pijačo, denarja pa ni odvajal na pravi naslov, ampak očitno sebi v žep. Na ta način je nabral za 10.000 tolarjev minusa. Za "povrh" je v pisarni vodnikov iz ženske torbice ukradel še nekaj denarja. Utemeljeno je osumljen kaznivih dejanj poneverbe in tatvine.
"Delavne" počitnice
Starejši mladoletnik P. Ž. iz Ljubljane je bil v Kranjski Gori na počitnicah. Da bi jih izkoristil v pravem pomenu besede, je iz diskoteke ukradel tri bunde in odšel. No, roka pravice ga je vendarle prijela.
Gorenjski policisti snujejo regijski klub IPA
Ustanovni zbor v petek v Gozd Martuljku
Kranj, 17. februarja - V petek, 21. februarja, slabo leto potem, ko so ustanovili slovensko sekcijo IPA, bodo v Gozd Martuljku osnovali še regijski klub IPA (International police association). Gre za poklicno združenje policistov, v katerem je prepovedana vsaka politična dejavnost in katerega glavni cilj je povezati pripadnike policij vseh dežel na ravni pravega poklicnega prijateljstva.
Pobudnik za ustanovitev   tovariško združenje, ena bistve-
Ipe je bil 1949. leta angleški narednik Arthur Tropp. Danes IPA pod geslom Servo per ami-keco (Služiti iz prijateljstva) povezuje že 225.887 članov iz 52 držav. Najmočnejši sta nemška in avstrijska sekcija. Med slovenskimi policisti je želja, da se jim pridružijo, stara že dobri dve desetletji, uresničili pa so jo lahko, kot rečeno, šele lani. Trenutno je v Sloveniji okroglo 40 članov z izkaznicami Ipe, pridruženih k avstrijski sekciji. Slovenska kandidatura je bila namreč lani na svetovnem kongresu Ipe zaradi političnih razprtij v Jugoslaviji odklonjena, upajo, da bo sekcija mednarodno priznana na letošnjem kongresu novembra v Riu de Janeiru.
IPA je ločena od Interpola, ki je operativna organizacija, ni pa tudi sindikat. Je poklicno
nih dejavnosti je prirejanje seminarjev, informiranje o različnih temah, kot mednarodni terorizem, mladinsko prestopni-štvo, mamila, organiziranje policije za učinkovit boj proti "negativnim pojavom". Razen tega IPA spodbuja tudi družabnost med policisti različnih dežel in medsebojno pomoč. V tem okviru deluje posebna fondacija za pomoč otrokom padlih policistov, ki skrbi za šolanje oziroma štipendiranje otrok.
Člani Ipe so lahko samo pripadniki izvršilnih služb policije in upokojenci teh služb. Pri ustanovitvi slovenske sekcije IPA aprila lani so veliko pomagali koroški in štajerski kolegi iz avstrijske sekcije, katere pridružena članica bo še predvidoma do novembra. Včlanjeva-nje poteka postopno, ker izkaz-
S{RV0   P[R AM,K*Co
Nalepke se že pojavljajo v zgornjem levem kotu avtomobilov.
niče izdajajo v tujini. Na Gorenjskem je trenutno včlanjenih v Ipo 23 policistov, zanimanje za članstvo je veliko, vstop bo sproščen, ko bo ustanovljen regijski klub in sprejeta njegova pravila, torej po 21. februarju. Regijski klub ima v okviru krovne slovenske organizacije IPA polna pooblastila za mednarodno sodelovanje. • H. Jelovčan
Parkirnina da, varovanje ne
Ob vstopu na parkirišče žičnic Vogel morajo vozniki plačati parkirnino. Vendar pa njihovi avtomobili niso varovani. Tako sta bila v minulih dneh oškodovana dva lastnika. Med 10. in 12. februarjem sta s parkirane katrce zginili obe zadnji kolesi, 16. februarja popoldne pa je tatic iz petke ukradel več oblačil in obutve.
Veseli Šenčurjan
Anton J. iz Šenčurja, star 29 let, je 14. februarja popoldne popival po kranjskih lokalih. Ob osmih zvečer ga je pot zanesla do kina Stor-žič, kjer je iz objestnosti z glavo razbil šipo na vhodnih vratih. To mu očitno še ni zadoščalo. Pri restavraciji Park je z nožem "zaznamoval" pokrov parkiranega avta, last ZD Kranj, v kiosku Dela pa razbil še dve šipi. Človek, ki je mirno prišel mimo in videl razbijanje, je Šenčurjana opozoril, naj neha. Kaj hujšega! Anton J. je skočil nanj in mu nastavil nož na vrat. Rešil ga je drug mimoidoči, skupaj sta nasilneža obvladala in ga odpeljala na policijsko postajo.
Skomine po cerkvenem denarju
Jeseniški policisti so odkrili tri mladoletnike, ki so 14. februarja zasedli klop v jeseniški cerkvi. Ko je bil obred mimo in so ljudje odšli, so se lotili kartonske škatle za pobiranje prispevkov. Bila je prazna, nakar so nasilno odprli še leseno puščico. Iz nje so ukradli okrog 3.000 tolarjev.
Podoben način tatvine je zagrešil tudi mladoletnik v župnijskem uradu v Tržiču.
Kaj so mislili socialni delavci?
Oče spolno zlorabil hčer
Kranj, 17. februarja - Kriminalisti UNZ Kranj so javnemu tožilstvu poslali kazensko ovadbo, v kateri 34-letnega očeta utemeljeno sumijo spolnega napada na desetletno hčerko. Od januarja do aprila lani naj bi sedemkrat spolno zlorabil deklico, od nje zahteval različna spolna dejanja, dvakrat pa je z njo skušal tudi spolno občevati.
Oče - ta vzdevek bi lahko upravičeno postavili v narekovaj -je imel s partnerko tri otroke. Eno od hčerk sta zaradi pomanjkanja (noben od staršev ni imel stalne zaposlitve) dala v posvojitev, ostala sta še ena hčerka in sin. On je pogosto pil in bil nasilen, tako da je morala ona z otrokoma večkrat zdoma. Končno sta se razšla, ona je na Bledu dobila stanovanje, otroka sta šla z njo.
Predlani se je on vrnil iz zapora, kamor so ga vtaknili zaradi premoženjskih deliktov. Z otrokoma, za katera se dotlej ni dosti brigal, niti skrbel zanju, je želel navezati tesnejše stike. Matije na prigovarjanje socialne delavke pristala. Tako sta otroka začela obiskovati očeta, včasih sta v njegovi hiši tudi prespala. Prvi se je uprl sin, dejal je, da k očetu ne gre več, ker ga krega, povedal, da mora sam spati zgoraj v hiši, sestrica pa spodaj z očetom. Mati je na to opozorila socialno delavko iz Centra za socialno delo v Radovljici.
Ob koncu predlanskih počitnic je socialna delavka predlagala materi, naj bi hčerka za stalno živela pri očetu, češ da bi bilo to zanj dobro. Matije nekoliko pod pritiski privolila, hčerka seje preselila. Mamo je poslej poredkoma obiskovala, postajala je vse bolj zaprta vase, mati pa je bila prepričana, da v centru na hčerko budno pazijo, kot so obljubili. Tako je mislila vse do predlanskega božiča, ko je hčerka prišla k njej vsa pretepena, črna okoli oči. Odpeljala jo je na Center za socialno delo, da si jo ogledajo in da hčerko vrnejo materi. Na centru niso reagirali, deklica je morala nazaj k očetu.
Odnosi med očetom in hčerko so se še poslabšali, ko je iz zapora prišel njegov brat. Skupaj sta popivala, deklica je bila vse pogosteje pretepena. Okrog Miklavža sta jo prisilila, da je sedla na stol pred leseno steno, nato pa sta v steno mimo njene glave metala nož. Kmalu po tem dogodku je oče spet prišel pijan domov. Hčerko je začel pretepati, iz drvarnice vzel zarjavel velik nož, grozil, da bo z njim razparal mater. Ob tem ji je nož vtaknil v usta in nakazal, kako bo to storil, ji odbil zob in jo ranil na vratu.
Januarja lani je oče hčerko prvič spolno zlorabil. Zadnjič, ko je skušal z njo tudi spolno občevati, je pobegnila k prijateljici in povedala, da jo je oče pretepal. Naslednji dan je za to zvedela mati in hčerko odpeljala s seboj. Hčerka je dolgo skrivala, kaj se je v resnici dogajalo. Materi se je odprla šele januarja letos, mati je obvestila zdravnico, zadevo so vzeli v svoje roke tudi kriminalisti. V pogovoru z njimi je oče priznal, da je sedemkrat spolno zlorabil hčerko, eden od razlogov naj bi bil ta, da ni imel nobene ženske, odkar je prišel iz zapora.
Oče bo moral pred sodnika, kazen, ki ga čaka, ne bo majhna. V primerjavi z brazgotinami, ki jih je za vselej pustil na hčerkini duši in na telesu, vsekakor premajhna. Ob dekličini tragi1*" usodi pa ne moremo tudi mimo vprašanja, kaj so mislili na Centru za socialno delo v Radovljici, ko so hčerko zaupali nikakršnemu človeku in očetu. # H. Jelovčan
MERKUR
... tudi februar* ni to, kar je bil!
letos je prestopno leto
\