Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. SlSV. 260. V LluDlJanl. v soboto, dne 13. novembra n LelO XLVHL »SLOVENEC« velja OO pošti on vse strani Jugoslavije in v Ljubljani: sa oelo leto naprej. K 180-— sa pol leta „ .. „ 9'>— za četrt leta „ . . „ 4S-— za cn reesoc „ .. „ 15-— Za Inozemstvo oelolo'.no K241K b Sobotna izdaja: ss Za oelo leto.....K 30'— n inozemstvo .... ,, 35'— I ow I Bok o Lr __Uredništvo ja v Kopitarjevi nliei Ust. 6/IH. Hokoplsi «e ne vračajo; nsirankirana pisma ss ne sp:-' majo. Dredn. telef. Stv, 50, uprava, štv. 328. fct=^-a=i Inseratfc msam Buustolpna p a utvrata (SS ma Slrofca ls 3 mm visoka ali •)« prostor) sa enkrat ... po K t*, posla-.* !td. . . pa K t-«. Pri vsčjem naročita popust, HaJiHf.nJSl oglaa 59/9mm KIS, lah;.; > vsak dan isrssmil p*. nedoljsi iu dan po prasniko, ob 5. url zjutraj. Političen list za slovenski narod. Upnva js v Kopitarjevi ul. 8. — Račun poitne kram. ijubljaaske št. 650 sa naročnino ln št 349 sa oglas«, avstr. in češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-hsro, 7588. ^rfUDvani. Strašna je nesreča, ki nas je zadela iTlije delegati, ki so bogve po kakšnih nagibih in s čegavo zaslombo zlorabili oo-oblaslilo, dano jim od vlade Srbov, Hrvatov in Slovencev, so v San Margheriti podpisali dogovor z Italijo, ki je odrezal od našega telesa naše gospodarsko najbolj .važne pokrajine in Jugoslavijo izpremenil V kopno državico brez pristanišč. Z eno potezo peresa so eno tretjino našega naroda izročili Italiji, odprli slednji zavoje-valno pot na Balkan, položili pečat na dokument, ki pomeni razkosanje našega naroda na tri dele in najbolj probujene njegove sinove prevaja iz prejšnje sužnosti v še hujšo. Da je to delo od strani naših delegatov in našega poslanika v Rimu bilo premišljeno, da se je izvršilo preko celokupne vlade in da je tu delovala neka struja v naši državi, ki je močnejša od te vlade, ki ne čuti jugoslovansko, najmanj pa ima srce za naš ubogi slovenski narod, je jasno. Kakšne vzroke je imela naša delegacija kot orodje te struje, da podpiše pogodbo, ki je bolj podobna na smrtno obsodbo, si je težko predstavljati. Izdajalci jugoslovanstva v San Margheriti se sedaj trudijo, da opravičijo svoj korak, toda njihove opra-"ičbe ne morejo izbrisati madeža, ki jim ga pritisne na čelo zgodovina. Mi smo tudi za dobre odnošaje z Italijo, ne razumemo pa, kako se morejo ustvariti dobri odnošaji, ako se žrtvuje ena tretjina slovenskega naroda, cela hrvatska Istra in Reka. Kdor je to naredil, je ustvaril najhujše odnošaje z Italijo, poglobil sovraštvo do tujega roparja in se sam najgloblje osramotil. Kakšne žrtve pa je doprinesla Italija? To naj nam pove gospod Vesnič, kateremu kar poskakuje srce od veselja, da je zdaj ustvaril te »dobre odnošaje!« Gospod Vesnič meni, da je Jugoslavija zdaj postala resnična država. V resnici je to trup, ki je obsojen na poča-,no stnrt, če jugoslovanski narod kdaj sam ne raztrga tc efijaltske pogodbe. Najgrše pa je, če se ti gospodje zdaj izgovarjajo z našimi notranjimi razmerami, ki da so jih prisilile k podpisu. Naše notranje razmere res niso sijajne, toda vsled pogodbe v Sveti Margariti ne bodo čisto nič boljše, marveč bi mogle postati le še hujše, ako bi se mi hoteli udati zgolj čustvu upravičenega ogorčenja nad tistimi, ki so nas tam izdali. Če more kdo konsolidirati našo državo — in to se bo brezdvomno zgodilo! — je to konstituanta, ne pa diplomatska »poteza«, ki so jo napravili Trumbič, Vesnič in Stojanovič. Italija nc bo čisto nič pripomogla, da se zatre v Jugoslaviji separatizem izvestnih krogov, marveč ga bo odslej lc šc bolj podpirala, ko si je inkor- LISTEK. Tristia @x Slberla. Gospod dr. Joža Lavrenčič je napisal v 258. številki >Slovenca« oceno moje zbirko pesmi > Tristia ex Siberia«. Na pravo kritiko se pravzaprav ne bi smelo odgovarjati. Kadar izroča umetnik ali avtor svoje delo javnosti, mora vedeti, da ga bo ta javnost presojala — pravilno ali nepravilno, to je že druga stvar — iu so mora že a priori spoprijazniti s to mislijo. Toda ui vse kritika, kar se tako imenuje. Iu če odgovarjam g. dr. Lavrenčiču, ne odgovarjam kritiki kot takšni, ampak načiuu, kako je pisana. Pri nas jc pač še vse po starem. Recenzent dobi knjigo v roke, pogleda naslov, prečita uvod, prelista v pol ure knjigo in se vsede k pisalni mizi: zdaj ga pa bom! Papir je potrpežljiv, naše eitajoče občinstvo pa še bolj — no, in avtor je uničenr iu zadeva končana. Saj je vse tako lahko: izbere se par poljubnih liie. t iz knjige — kakor u. pr. g. Lavrenčič iz mojega uvodu —, iz njih se skonstruira nekaj, kur bo že držalo, če hoče, pove so še par splošnih uicst, pokaže se, cla so kritiku znani Sužnjevi soneti«. Ce bi bil jaz slučajno in-žener elektro-mehanik, bi gotovo iskal izvora mojim pesmim v električnih in magnetičnih tokih. In če bi vedel — kar mu pač lahko izdam — da se posebno zauiuiam za prehi-storično umetnost, bi spravil >Tristia« bržkone celo v zvezo s predzgodovinskimi tro-gloditi. Pač čudni nazori! Med njegovimi vrsticami nehote berem dvom o tem, ali je sploh mogoče, da bi bil poet človek, ki se obenem resno peča s svojim poklicem. G. Lavrenčič za svojo kritiko gotovo ni imel veliko časa. Kajti sicer bi jo bil vsaj še enkrat prečital, predno jo je dal iz rok, iu bi bil zapazil veliko nelogičnost, ki se mu je pripetila. Najprej pravi, da ga je moja knjiga razočarala >no toliko vsebiusko ko formalno«; par vrstic pozneje pa je zadovoljen i. obliko iu nezadovoljen z vsebino. Najlepša pa šele pride. Kriv sem pravzaprav jaz, ker sem dal knjigi takšen naslov, za knjigo sicer uajpripravnejši, ki pa je gospoda profesorja spomnil na Ovida. Da sem jo naslovil >De profundis«, bi me gotovo spravil v najtesnejšo zvezo z zaprtim O. Wildeom in naDolnil svojo oceno mesto z latinskimi, z angleškimi citati. Toda naslov spominja na Ovida in recenzent me je priklenil na njega — kakor nekoč Zupančičev kritik Zupančiča ua cerkvenega očeta, ki je napisal >Solilo-quia«, kakor Zupančič »Samogovore . Naj mi g. profesor dovoli, da mu šo nekaj izdani — pa samo na uho, ker me jo tega nekoliko sram —: da namreč žalibog nisem imel Ovida v rokah, odkar sem so bil razstal z njim v peti šoli, ker sem imel veliko važnejšega opravila. Kadar pa bom imel kaj svobodnega časa, ga moram res prečitati. Paralele, ki jili navaja g. kritik med mano in Ovidom, so ni i namreč samo v čast in so najboljši dokaz v.a to, da preživljajo ljudje raznih narodov iu stoletij v podobnem položaju podobne stvari. »Ovidijska teorija« g. Lavrenčiča pa je pravzaprav veliko odkritje, in če bi so dosledno uporabljala in izpopolnila, bi neprimerno olajšala literarno zgodovino, ker čisto jasno dokazuje, da so pravzaprav večali manj sploh vsi poeti v zvezi z Ovidom in celo od njega odvisni, — zlasti vsi oni, ki so kdaj napisali poslanico svoji ženi, — oni, ki so opevali ljubezen, — oni, ki so pisali svojim prijateljem, — oni, ki so se dotikali literarnih vprašanj, — oui, ki so si postavili nagrobni napis, — oni, ki so >uvodotna ali na drugem mestu« govorili o svojih delih iu verzih, — oni, ki so pripovedovali o svojem trpljenju, — oni. Iu so srečali na tujih tleh vorižuika iz domovine (— ubogi Heine, ti si tudi same Ovidijev epigon! —) in narisali njihov portret, — in slednjič oni, ki jim je sploh kakšno založništvo dobro ali slabo opremilo knjigo. Kratkomalo: z Ovidom se da — kakor s poljubnimi citati iz sv. Pisma — vse dokazati. No, gospod kritik, stvar pa vendarle ni tako petošolsko enostavna iu kmiodna! S takšnimi -kritičnimi« metodami se sploh neha vsako resno presojanje. Saj res ni nikjer nic novega pod solncem. Shakespeare je čisto nepotreben in odveč, ker je zajemal snoy iz Boccaccia, Goethe je navaden plagiator, ker je Faustova modrost že itak davno izražena v Eklezijastiku, celo velika uičla pa je Prešeren, ker je opeval svojo Julijo, kakor je opeval žo Petrarca Lauro. Eh, gospod recenzent! Vsi smo ljudje, tudi oni, ki so pravi pesniki, ue pa samo umetnostni zgodovinarji, in vsi pač preživljamo samo človeške stvari, Te pa se žalibog v življenju ponavljajo. Mogoče se še kdaj rodi poet, ki lj-> opeval stvari, katerih ni že nihče preživljal in opeval nikdar iu nikjer, toda za zdaj ga se t.i... G. kritik je preiital pazljivo farno mo] uvod. Oklenil so ga .je - saj mu jo vendar presneli Ovid zopet nudil priliko citirati kar šest lepih latinskih verzov. Da je prečital vsaj malo pazljivejše zbirko samo, no pa samo naslove posameznih pesmi, bi Uaj kmalu spoznal, da pesmi >že po njegovi«. t. i, njojj polnem smislu besede, niti resnega vpliva na mednarodno življenje. V tem času, ko mnogi plamte srda, ni primerno dajati priporočil narodu. Toda poleg lega in brez uzira na tue-noten vtis je treba glasno reči: Sedaj in v bodočo je treba na tem delati s prepričanjem, da se to stori le iz ljubezni napram svoji državi. Kakšna so bila navodila naših delegatov. Belgrad, 12. nov. Iz zanesljivega vira poročajo, da je dobila naša delegacija za pogajanja z Italijo navodila, naj vztraja pri Vfilsonovi črti, od katere ne bi smela odnehati. Polna moč r->§e delegacije je bila samo formalnega .::""aja. Načrt pogodbe izročen. LDU S. Margherita, 12. nov, (Dua-KU) Agenzia Štefani poroča: Popoldne so italijanski delegati zastopnikom Jugoslavije izročili načrt pogodbe. Vojaški eksperti že začrtujejo meje, LDU S. Margherita, 12. nov. (ZNU) Nocoj bodo vojaški eksperti začrtali natančne meje. V Ifaliji bo menda razglašena amnestija vseh političnih krivcev. Nacionalistični listi so s sporazumom nezadovoljni. Nečuveno prikrivanje san-margeritske pogodbe. Zagreb, 12. nov. (Od našega poročevalca.) V tukajšnjih političnih krogih vlada ogorčenje nad nečuveno taktiko naših delegatov v S. Margheriti in nad prikrivanjem določil že podpisane pogodbe. Prve vesti o podpisanju pogodbe je izvedela naša javnost šele iz tujezemskih dopisnih uradov, med tem ko naši dopisni uradi še do današnjega dne objavljajo protislovna poročila. Med tem ko se je izpočetka poročalo, da dobimo Idrijo in Logatec, se zdaj piše, da Idrija pripade Italiji. O Postojni sc poroča, da njena pripadnost še ni rešena, čeravno vojaš-ki izvedenci že začrtujejo natančne meje. Dočim se je preje f 1: poročalo, da Planina in Rakek pripadetal /' nam, se danes poroča, da dobi Italija vso^ železnico izpod Logatca dalje. Delegacija niti vladi ni sporočila o poteku pogajanj, dokler ni vlada sama včeraj zahtevala od delegacije, da takoj pošlje točno poročilo. Kljub temu do danes še ni znana vseb m i pogodbe! Giolitti o odnošajih z "Jugoslavijo. LDU S. Margherita, 12. nov. (Dun-fcU) Agenzia Štefani poroča: Ministrski predsednik Giolitti je izjavil časnikarjem: fCo je Italija rešila tekoča vprašanja z Jugoslavijo, more odslej gojiti s to državo umo prijateljske odnošaje. Med obema državama ni nikakih nasprotij v interesih, ludi stališča so v več ozirih identična. Trgovina Italije proti Donavi k Črnemu moriti bo šla lahko skozi Jugoslavijo, ki bo kot poljedelska država z industrijsko Italijo uspešno trgovala. POZIV JADRANSKE OBRANE. LDU Belgrad, 11. nov. (ZNU) V Belgradu je radi nepovoljnih vesti o pogajanjih radi rešitve jadranskega vprašanja zavladalo veliko razburjenje. Odbor Jadranske abrane v Belgradu jc danes objavil po bel-jrajskih ulicah nastopni proglas: Belgraj-čani! Črni glasovi prihajajo iz Italije, iz kraja, kjer se zaključujejo pogajanja za rešitev jadranskega vprašanja. Tam se odigrava poslednji čin težke tragedije našega naroda. Tam se podpisuje najtemnejša tran naše zgodovine. Srbi, Hrvati in Slovenci! Italija je dokazala, da noče z našo močno državo živeti v miru. Milijon Jugo-ilov&nov ostane pod težkim italijanskim jarmom in robstvom. Kakšno bo to suženjstvo, so pokazali dogodki zadnjih dveh let, ko je naš narod v okupiranem ozemlju doživljal najtežje dneve ponižauja. Jugo-| slovani! Mi moramo od daties naprej pripravljati povračilo za Italijo! Najboljši vo-x jak na svetu, Srb in Jugoslovan, ne bo nikdar dopustil, da ostane milijon njegovih bratov dolgo pod italijanskim jarmom kot brezpraven suženj. Bratje in tovariii! Vsi brez razlike pridite v nedeljo, 14. novembra, v veliko dvorano kazine, da protestirate proti italijanskemu imperializmu! — Odbor Jadranske obrane, * * * LDU Belgrad, 11. nov. (ZNU) »Tribuna« poroča iz Rapalla: Zdi se, da so pogoji za sporazum ugodnejši za našo državo, kakor se je poročalo. Podrobnosti se bodo objavile, ko bo sporazum sprejet. LDU Belgrad, 12. nov. (ZNU) Člani vlade, ki so v Belgradu, so imeli včeraj opoldne daljšo ministrsko sejo pod predsedstvom dr. Korošca. Na seji so razpravljali o pogajanjih v S. Margheriti in o doseženem sporazumu. Nadalje so razpravljali o demarši entente radi izročitve monitorjev donavskega brodovja. Izjavi« niso >le Nachempfindung«, ampak se nanašajo vedno le na sočasne doživljaje, ki spadajo v čas, ko nisem bil več ujetnik in so ie v večji tišini in miru lažje zbrale in osredotočile izmučene misli c. Kar je nastalo v_ Ujetništvu, je povečini označeno z dato ali pa mj p krajem. Tega, kar sem doživel pozneje, pa vendar le n i -? e m mogel uapisati že par let poprej. Tega, mislim, da ne more zahtevati od mene niti kritik Lavrenčičeve vrste. O moji zbirki ni g. recenzent povedal pravzaprav ničesar. Pokazal pa je eno: da ima doma Ovida in da ga dobro pozna. In jaz bi mu bil hvaležen, če bi bil porabil za či-tanje moje knjige vsaj toliko časa, kolikor ga je porabil, da je poifeiial in prepisal latinsko citate — tja do zadnjega, za katerega mu bo založništvo gotovo hvaležno. Nerad sein napisal le vrstice. O sebi nisem govoril. Nastopiti pa sem moral vendarle proti taksnim metodam >kritike<. Se nedavno sem bil mnenja, da pri nas niso več mogoče, a kakor vidim, sem ne \aral. Pri nas se sicer jako veliko govori o kulturi, ki jo baje imamo. Jaz sem pa mnenja, da jc treba za kulturno delo v prvi vrsti co .oliko manj [.<-.nno.-li in več dobre voljo za razum .nj p . 'm pa več resnobe. Ljubljana, 12. nov. 10™ .Vojeslav Molč. Ko sc jc lanskega leta poleg jugoslovanske kmetske zveze ustanovila še samostojna kmetska stranka, smo vzdvomili takoj nad njenim neresnim programom, ki je vseboval sicer precejšne število blestečih besedi in fraz, a nikake podlage, na kateri bi bila mogoča sigurna stavba politične stranke. Koj po porodu se jc SKS s svojo protitarško gonjo, s prcglašaujem vere za zasebno stvar m s povdarjaniem razrednega boja priznala za pripadnico svobodomi-selstva, torej za stranko liberalnega kalibra. Čudni proces, ki se je izvršil po deželi, da so namreč vsi stari kmetski liberalci takoj prestopili v SKS, da so se ji pridružila liberalna tržna središča, da je agi-tirala zanjo vsa svobodomiselna deželska inteligenca z učiteljstvom na čelu, je v pol-|ni meri potrdil našo domnevo, da je SKS le privesek JDS. V svojih glasilih smo priobčili nešteto dokazov, ki so jasno pričali o pravilnosti naše trditve. Toda vodje SKS so se vedno in vsepovsod branili proti našim dokazom in »Kmetijski list« nas je opsoval neštetokrat z lažniki in obrekovalci. Ko je prišel novembra 1919 na vlado nasilnim potom dr. Gregor Žerjav, tedaj se je SKS pokazala v pravi luči. Na ovadbe in same želje posameznih samostojnežev je dr. Gregor Žerjav brez stvarnih utemeljitev razpuščal občinske odbore, upregel je v službo samostojne državno oblačilnico in aproviza-cijo, zapiral je naše pristaše (Marinček!) iz golih strankarskih motivov, dopuščal je najgorostasnejše kršitve zborovalne svobode in je hotel s silo absolutizma, kakor ga nismo poznali nikdar niti v bivši monarhiji, zadušiti vsako delovanje strank, ki niso svobodomiselnega kova. Časi, ko so samostojni z dr. Žerjavovovo pomočjo lovili ljudi na koruzo in sladkor, so najžalostnejši. kar jih poznamo v zgodovini kulturno-poli-tičnega razvoja slovenskega naroda. Kdor ima količkaj političnega poštenja, je zavrgel tako nizko metodo političnega boja. Pod vlado dr. Žerjava se je bilo zgodilo s pomočjo samostojnežev prvo nasilje nad »Kmetijsko družbo«. Pravilno izvršeni občni zbor je Žerjav razveljavil, čemur poznejša vlada ni mogla pritrditi, in tako se je občni zbor nadaljeval dne 21. maja t. 1. Po tem občnem zboru se je za-čal hud, zakulisen boj za »Kmetijsko družbo«. Važen moment igra pri tem delovanje liberalnega uradništva pri družbi, o katerem bomo govorili o pravem času na pravem mestu. Dr. Žerjav, liberalno uradništvo pri družbi in Samostojna so šli vedno vzporedno v boju zoper SLS. Ker so nekateri pristaši SKS kot g. Urek in drugi predlagali, da naj se začne akcija za združitev SKS z JKZ, nismo hoteli priti tedaj ua dan z jasnimi dokumenti, ki jib imamo v rokah, da vodi boj za »Kmetijsko družbo« JDS potom SKS. Pač pa smo po onem sestanku v Zidanem mostu pričakovali, da nastopijo JDS, SKS in NSS s skupno kandidatno listo v volilnem boju. Poziv, ki ga je izdala SKS na SLS in JDS, smo spričo dokazov, ki jih imamo v naših predalih, srna-ti ali samo za slepilo javnosti, kar je tudi res. Nato se je začelo laskanje ^Domovine« SKS, Bled in Vrhnika iid., itd. Toda skupne liste JDS in SKS nista postavili, zavedajoč se, da bi pomenilo to izgubo vseh onih glasov, ki jih je pridobila SKS z lažmi in hinavskim skrivanjem svoje prave barve za se, Danes pa jc padla kocka. Samemu očetu in spočetniku SKS, ki so ga gg. krog samostojne tajili do danes kljub jasnim dokazom kot kača noge, sc jc zazdelo že pre-neumno veliko tavanje po megli. Dne 28. t. m. je dr. Žerjav izjavil sledeče: JDS.je začela boj za ^Kmetijsko družbo«,« Zdaj pa vprašamo slovensko javnost: Kdo jp ta boj vodi! in ga vodi danes? Kdo la boj izpeljuje?. — Izpeljuje ga Samostoj- na kmetijska stranka s pomočjo liberalnega izobraženstva in uradništva! Ako izpeljuje SKS boj, ki ga je začela JDS, potem je to jasen, neovržen in trajnoveljaven dokaz, da je SKS goli privesek JDS, skoti in skozi liberalna stranka. Vsi govorniki samostojne, ki so govorili na sto in sto shodih, vsa nadenoJetna pisava ■Kmetijskega lista« je ena sama velika veriga laži. Dr. Žerjav sam je to potrdil s svojo izjavo. Kaj porečete sedaj, gg. Urek in drugi? Kaj boš reklo sedaj, slovensko kmetsko ljudstvo? Dr. Kreka in stotine drugih ter dolgih 30 let je bilo treba, da si se iztrgalo iz rok liberalnim izkoriščevalcem, Mcr-molja, Kušar in drugi pa te zopet tiščijo v prepad! Dvanajst bo ura. In spreglej! Mi vemo danes eno: Stranka, ki je zrastla iz laži, stranka, ki se je posluževala v dosego svojega namena laži in vseh nedovoljenih sredstev, ta stranka si je sama pisala smrt. Laž jo je postavila, v svoji lastni laži sc bo SKS zadušila. Slovenski kmet! Bodi 28. novembra 1920 odločen sodnik! K. Kar sem pričakoval, se jc zgodilo. Kar sem iskal, sem našel. Na poziv, naj »»vržejo moje dokaze, kdo je kriv pri nas politične divjosti, me je »Narod«, ki me je še pred kratkim hvalil, ozmerjal. Sic transit joria mundi! — Za osebno prijaznost sem vsakomur hvaležen, to me pa vendar nc more zadrževati, da ti nc nastopil za pravico in resnico. Amicus Plato, sed magis amica veritas. Res je — naj bo že io čednost ali slabost —- da sem bil jaz, dasi zvest svoji stranki, zelo spravljiv. Vedno mc je bolelo to strastno sovraštvo med rodnimi brati. To vedo mnogi iz JDSstranke, To vedo tudi dr. Tavčar, dr. Triller, dr. Ravnikar, dr. Oražem, Ribnikar in dr. Ilešič. Vsi so mi pritrjevali, da bi bilo potrebno, da napravimo konec temu medsebojnemu divjanju, ter, četudi v stranice razdeljeni, živimo med seboj vendar kakor ljudje, ne kakor živina. (Dr, Tavčar je imel tako pametne misM, da moram reči, d = dela zdaj zoper svoje boljše prepričanje. Ker ni mogel s svojimi pametnimi mislimi v stranki prodreti, se je sam po stranki vrgel.) K sreči nisem nikak merodajen politik, sicer bi mi naši pristaši lahko očitali, da 6em so-kriv škode, ki jo je naša stranka imela od tega. da se je bratila z drugimi. To se je zgodilo brez mene. Jaz sem delal za pomir-jenje bolj iz etičnega kakor političnega ozira. Po končani vojski smo delali skupno na socialnem in dobrodelnem polju: za sirote, invalide, slepce itd. Za govornika na taboru Svete vojske sem povabil pripadnike vseh strank. Celo dr. Žerjava, ki ga takrat še nisem tako poznal, ker mi je govoril, da je treba naš narod »nravno dvigniti« (!), Ko se je začela stara surovost v časopisju zopet pojavljati, sem dvakrat povabil pripadnike treh strank k razgovoru, kako bi se dalo preprečiti, da se ne povrnejo med nas predvojne grde razmere. A od povabljenih pripadnikov obeh nam nasprotnih strank je prišel enkrat samo dr. Tavčar, s katerim se je dalo takrat jako čedno govorili, ker je naše stremljenje za ublaženje razmer popolnoma odobraval, drugič pa samo dr. Lončar. Pri tem razgovoru se ni šlo za kako kooperacijo obeh strank, ampak samo za način strankarskih bojev. S tem, da se jim ni zdelo vredno takega razgovora so udeležiti, sta obe stranki dovolj pokazali, da jima za dostojno razmerje med strankami nič ni, oziroma da st« zadovoljni s prejšnjimi podivjanimi razmerami. Poleg tega sem objavil lansko leto v »Slovencu* dva članka »Apel na narod«, kjer sem svaril in rotil, da naj ee ne uvaja naše javno življenje stara surovost. Šele ko sem videl, da vse skup nič ne pomaga, sem sklenil napisati o tem brošuro z naslovom »Zločin nad domovino«, v kateri dokazujem in dokažem, da je petdesetletnega ostudnega domačega boja kriva liberalna stranka. Dasi je knjižica pisana odkrito in odločno, vendar spravlji-vost še vedno iz nje gleda. »Kar se tičo nas, smo vedno pripravljeni za spravo. To bodi povedano pred vsem svetom« (str. 86), Tiste pristaše nasprotne stranke, ki jim je kaj za resnico, prosim, uaj knjižico preberejo in presodijo. Knjižica ni pisana, da bi zdražbo ^povcčavaila, ki je je že itak dosti, ampak da bi ali politični surovosti napravila konec ali pa vsaj dognala, kdo j« kriv, (Dobi se v Jugoslov. knjigarni.) Seveda za mir je kakor za vojsko treba dveh. In da vojsko hočejo imeti, jc JDS jasno pokazala. Na moj poziv, naj mi dokažejo neulemeljenost mojih trditev, mc jc >:Narodr po stari maniri ozmerjal. Besede »smo tudi za slogo, ao prazna fra-za. Kje so dejanja? Zakaj tc ne odzovete na moj predlog :- Orožje proč na obeh straneh! Videti hočemo, kdo hoče mir, kao prepir!?« Zakaj niti ne zinete ne na predlagano medstrankarsko razsodišče?! Moja tožbica s Sokoli v- Radomljah je pri tem velikem vprašanju o krivdi narodne nesloge popolnoma postranskega pomena. Zaradi te malenkostne praske se Slovenija nc bo podrla; zaradi našega javnega boja se pa — podira. Koliko nam je domača vojska na Koroškem škodovala, o tem bi se dalo kaj povedati... Toda »Domovi-narje« to nc moti, če se domovina trga in raztrga na kose! ^Domovina« jc bolj odkritosrčna kot »Naroda, Mojemu predlogu se — v teh dneh, ko nas sovražniki parajo! — naravnost roga, ko pravi, da »cvi-lim«, d ase prehudo kregamo. Samo ta beseda potrjuje, kar trdim: Ti ljudje brez prepira in sovraštva živeti ne morejo. Nočejo miru, nočejo redu, nočejo ljubezni, nočejo sporazuma, nočejo zadovoljnosti in sreče, nočejo srečne domoviue. Hočejo nemir, hočejo prepir, hočejo sovraštvo in ne morejo živeti, če ne sovražijo in ne httj-skajo. Kaj bodo pa delali, če ne bodo huj-skali brata na brata! Pribijem: Na moj trikratni poziv ln prošnjo, naj kdo izmed nasprotne stranke ovrže moje trditve, ni bilo nobenega stvarnega odgovora. Na moj predlog o odložitvi orožja nobenega odziva. Ako ga ne bo, potem je vprašanje, kdo jc kriv našega medsebojnega klanja iu vsega ž njim združenega gorja, — definitivno rešeno. Odgovora zato ni. ker odgovoriti nič ne morejo; predloga o snravi zato ne sprejmejo, ker miru nočejo; ker hočejo imeti domačo vojsko v vsej njeni surovosti; hočejo da se med seboj koljemo, — četudi do anlčenja naroda, kar sc jim bo, kakor kaže, tudi_ posrečilo... .Jan. Kalan. F ■ka % CŽJgf©. Liberalci sami javno priznavajo, da jc Samostojna kmetijska stranka njihovo de te. Zavedajqči se svojega propadanja, so ustanovili novo stranko SKS kot podružnico svoje stranke, da bi rešila liberaLe popolnega poloma po deželi. Zato so sc samostojni skrivali nekaj časa kakor niiš v luknji in na zunaj napram najvažnejšim vprašanjem niso zavzeli nobenega stališču. Lovili so kmete in rušili slogo v kmetski organizaciji z edinim geslom; Kmet naj voli kmeta! Za kandidate so pa postavili znane liberalne gostilničarje in liberalne mesarje, celo znanega liberalnega grajšča-ka, Da bi prikrili liberalno očetovstvo "dr. Žerjava, so naglaša'i po zgledu socialističnega slepomišenja, da se za verska vprašanja nc brigaio, dokler kr^.trnobojnim njihovim voditeljem na javnih s1 cd'h ni prekipelo iz srca. da so goreči k ličarji dr. Žerjavovega gesla: »Klerikalizem (lo je Cerkev), ki ga vodi šef (paoež) v ita!i:an-skem Rimu, bomo preganjali, dokler ga ue preženemo iz Jugoslavije.« Da so za razkosanje Slovenije, proti pokrajinski auto-nomiji in torej ccntralisti kakor demokrati, so pokazali že tedni, ko so se šli poklonit centralistu dr. Žerjavu, grobokopu Slovenije, in mu izražat soglasje med demokrati in samostojnimi v vprašanju ustave. Na Štajerskem je Samostojna postavila kot prvega Icva,,l'iciranega kandidata vse-učiliŽčnega profesorja dr. Bogomila Voš-njaka; ta je bil v ustavnem odboru proti pokrajinskemu zboru in se je s tem pokazal centrniista, Tako se samostojni vsa1 i dan iznova pokazujtjo, da so dejansko oič I več in nič manj kakor privesek propala-joče in umirajoče demokratske stranke, 3 katero vred se bo razsula v blagor ljudstva in države tudi S. K. S, v G-s$okrvino forafovstvo Demokratsko glasilo Ptujski list* ugotavlja v št. 44 z dne 31. oktobra sledeče: »Program SKS., Samostojne kmetijske stranke se ne razlikuje bistveno od programa JDS. (Jugoslovanske demokratske stranke), razen da druži JDS. v sebi vse sloje, SKS. pa se omejuje na kmetski stan. Ker pa jc za reševanje državnih vprašanj potrebno velikih strank, jc pričakovati, da bosta stranki pri teh vprašanjih enotno nastopili ia se v doglednem času strnili v enotno stranko. ' Bratci se med sabo najbolje poznajo; zato velja boj proti demokratskemu centralizmu, izvozničar-stvu, proti demokratskim poizkusom, vžgati konfcsionalne (verske) boje v državi, proti demokratskemu naskoku na svobodo in enakopravnost državljanov obenem ludi Samostojni, ki je z JDS. v divjem zakonu. Klcvefn&om dr. *CG. Draškovič je pustil| vsem tistim partizanom, ki jih je ponamestil i po okrožnih in okrajnih načelslvih, svobodacj roke, da s preprečavanjem svobodne volitve' in vsiljevanjem poslancev narodu, stečejo zasluge za kako lepo preuieščeuje ali izredno povišanje v službi. Okrožni in okrajni načelniki so napeli vso sile, da do kraja izkoristijo svoj položaj in vsilijo uarodu svoje (demokratske!) kandidate. V tem se ne strašijo nobene nezakonitosti. Po celi deželi so vrši škandalozen pritisk na narod in p< licijski uradniki so poštah obrezuuiljeni uositelii nasilui- škega režima. Vsi ti žalostni uradniki kažejo, kakor da se hočejo oddolžiti svojim ministrom, ki so lomili kopja v vladi iu izzivali krize v najbolj kritičnih časih za državo, samo da so jih spravili na ta mesta.« Resnično, Maši deBegaši na kongresu zveze narodov. LDU Belgrad, 12. nov. (ZNU) Ministei n. r. dr. Spalajkovič, profesor zagrebškega vseučilišča dr. Polič in profesor ljubljanskega vseučilišča dr. Žolger, ki so določeni za delegate naše vlade na kongresu zveze narodov, odpotujejo danes v Ženevo. Kongres zveze narodov se prične 15. novembra ter bo trajal teden dni. Naši delegaciji se bosta pridružila v Ženevi dva tajnika poslaništva v Bernu. mmmma*■■■MRManan O' ^nnu^io zasede! otoka §€rk m Rab? LDU Lugano, 12. nov. (Reuter) »Ide* Nazionale« poroča, da je dal d'Annunzio včeraj zasesti oloka Krk in Rab, ki pripadata Jugoslaviji. Ta vest do sedaj še ni potrjena. Aretacije v Cmigori. LDU Belgrad, 12. nov. (ZNU) Oblast! so se odzvale neprestanim zahtevam javnega mnenja ter so v črni gori izvršile aretacije vseh onih oseb, ki so se v času okupacije kompromitirale s podpisom avstrijskega vojnega posojila. Število areti-rancev je primeroma veliko. Irske* LDU London, 11. nov. (Reuter) Spodnja zbornica je sprejela bili, s katerim se daje Irski obširna samouprava, s 138 proti 52 glasovom. Predlog je bil sprejet pri tretjem čitanju. + Kaj bo zdaj naredi! dr. Vesnič? Iz današnjih brzojavnih poročil se razvidi, da je italijanski kralj gospodu Vesniču izrazil svoje priznanje, Vesnič uživa tedaj zaupanje italijanskega kralja. Na drugi strani pa poročajo listi, da je bil naš regent zelo vznevoljen vsled izgube velikega dela jugoslovanskega ozemlja in enega milijona Jugoslovanov. Spada li potemtakem g, Vesnič na mesto predsednika vlade Jugoslavije? -b Ali smo Slovenci preveč pošteni? Ob času, ko razmišljamo o vzrokih naše koroške nesreče, se slišijo večkrat tudi mnenja, ki jih ne moremo označiti kot pravilna. Tako se sliši tudi mnenje, da smo izgubili plebiscit zato, ker smo preveč pošteni, mesto da bi primerno podčrtali prave vzroke, da smo bili preveč malomarni, da smo se preveč zanesli na dober izid, da so nas Nemci prekosili v spretnosti agitacije in v pravočasnem nabiranju prispevkov in sotrudnikov, zlasti še, da so Italijani in Angleži podpirali Nemec itd. Ni tu naš namen, iskati vseh vzrokov; opozoriti hočemo samo na nepravilnost takozvane dvojne morale, ki jo nekateri uče, češ, da bo za našo koroško stvar bolje, če mi storimo kar mogoče dosti tega, kar na drugih narodih kolnemo. Mi se radi sklicujemo na izreke naših velikih mož. Na zborovanju o koroškem plebiscitu v Unionu se je opeto-vano citiral Cankar. Zato navedem tu besede, ki nam jih je napisal Cankar o vlogi poštenosti v javnem življenju, in sicer s solzami v očeh ob Krekovem grobu: »Ta črni praznik, ki nam jc dal dovolj solza bridkosti in očiščenja, nam je obenem dodelil dragocen dar: vrnil nam je spoznanje, ki nam je bita v teh časih že skoraj izgubljeno, da more obroditi sočen sad le tisto deta, ki je bilo spočeto in izvršeno v čisti poštenosti. Vsako deta, ki je vzklilo iz kalne misli, je ob rojstvu mrtvo. Krek je "dokazal z vsem svojim življenjem, da je laž tista beseda o dvojni morali, temveč da je morala povsod in vselej samo ena, doma za pečjo in na očitni cesti, na zaupnem sestanku in v državnem zboru. Dokazal je, da poštenost ni suknja, ki se da v prednji sobi zamenjati za svetel frak sebičnosti. Narod je kakor otrok: brez dolgega premišljevanja previdi bistvo, občuti brž, kdo mu daje in kdo mu jemlje ...« »Izkazalo se je, kakor še nikoli: Kdor daje ljubezen, mu je povrnjena tisočkrat. Ne z mečem, z ljubeznijo je zmagal Kristus. Sovraštvo je tiščalo naš narod ob tla, ljubezen ga bo povzdignila do solnčnih višav. Tega evangelija nam ni dal prazen sanjač, dal ga nam je izmučen dclavec ob svoji smrti.« — In priobčil ni teh stavkov »Bogoljub«, ampak »Naprej« dne 15. oktobra 1917. Skoro isti 'dan, ko je prišla letos v Ljubljano črna vest o koroški katastrofi, skoro isti dan se je pripeljal pred tremi leti v Ljubljano vlak s Krekovo krsto. A kje je Cankar, ki bi nam na ta črni praznik vzbudil solze očiščenja? + Pametna beseda o cirilici. Srbski učitelj IJogdan Svirčevič piše povodom neke navedbe, s katero nai bi se vrgla i vojvodin- skih ljudskih šol latinica ,v subotiškem »Narodu«. u od drugim: >V našem jeziku obstojala ir .»obilno dve pismi in obe sta nam potrebni; ako , . v resnici izpolniti našo uarod-n: edinstvo, moramo obe pismi euako spo-Sto/ati in ljubiti. Moje neomajno prepričanje je, da je v interesu našega kulturnega na-pred^a poiicbno, da Srb pozna poleg svoje cirlico tudi latinico, kakor je Bunjevcu potrebno, da poleg latinice pozna tudi cirilico. Šola je poklicana, da našemu narodu odpira duJevne oči, da ga umsko prosvetljuje, a če bi tu, v današnjih razmerah krčevito vezali na s. no eno izmed obeh pisem, pa naj že bo na to ali drugo — bi to značdo, da narodnemu naraščaju odpiramo samo eno oko, a na drugem bi ostajal slep. Kajti ne znati čitati enako cirilice in latinice, bi značilo v našem narodnem edlnstvu »polutansko« izobrazbo narodnega naraščaja. + Razmejitvena komisija. LDU Maribor, (J. nov. Ker se jugoslovanski in avstrijski komisar razmejitvene komisije nista mogla sporazumeti glede črte, ki bi tvorila mejo med »Kakošnjakom in Sv. Lovrencem, ki bi se po mirovni pogodbi morala določiti v terenu, so komisarji neinteresiranih držav v komisiji Uredili to mejo na ta način, da pripada skoro vsa občina Mlake, izvzemši mali del kat. občine Mlake, Avstriji, dočim se občina Sv. Primož razdeli tako, da pripade večji del kat občine St. Jernej s cerkvijo in šolo Jugoslaviji. Ker ta meja na dveh krajih preseče posestva, so komisarji neinteresiranih držav po-rvali jugoslovanskega in avstrijskega komisarja, naj skušata ta nedostatek popraviti potom kompenzacije. '+ Seja državnega odbora. Državni odbor je pod predsedstvom predsednika parlamenta dr. Vukčeviča imel 11. t. m. sejo, na kateri je bila definitivno določena lista predsednikov volivnih odborov. Dnevu® novice. — Umrl je v Tullnerbachu pri Dunaju pri bratih kršč. šol Norbertinuma dne 4. t. m. ondotni njih vodja naš rojak z Dolenjskega brat Anselm Mauser v 70. letu svoje starosti ter v 53. svojega redovnega življenja. Pred vojsko je bil vodja šolskih bratov ca Jesenicah. — Radeče pri Zid. mostu. V Radečah je po dolgi mučni bolezni umrla županova soproga Marija Rižnar v starosti 80 let. Bila je pristna Radečanka starega, poštenega kova. Poleg mnogobrojnega občinstva je pokojni izkazala zadnjo čast tudi domača orlovska godba z ginljivimi žalostinkami ob odprtem grobu. Bog dodeli umrli večni mir, g. županu Rižnarju pa, ki je ž njo preživel 35 let v najlepši alogi, potrebno tolažbo! Zanimivo je, da v trgu že čez pol leta ni bilo nobenega mrliča. Redek slučaj, katerega Radečani ne pomnijo. — Iz Tržiča se nam poroča: Davčni vijak je zopet te dni zaropotal. »Slovenec« je že parkrat omenil neverjetno visoke vsote, ki jih je davčna oblast predpisala obrtnikom-čevljarjem. Ta osebni in dohodninski davek je pri nekaterih tako visok, da mora uničiti eksistenco marsikaterega čevljarskega mojstra, ako se znatno ne zniža. Davčna oblast je kratkomalo skoro vse čevljarske mojstre vrgla med verižnike in vojne dobičkarje in jim kot takim predpisala silno visoke davke. Mi sc pa ozirala na to, da so nekateri teh obrtnikov delali z enim samim ali z dvema pomočnikoma in da niso z visokimi obrestmi prodajali čevljev. Niso pa še zaceljene stare rane oziroma niso še plačani davki za 1. 1918, ker jih v tej visoki odmeri prizadeti plačati ne morejo, že je davčna oblast te dni na novo predpisala velike vsote na vojni dobiček za 1. 1918. Na ta način se pravi srednjo in malo obrt popolnoma uničiti. Svetovali bi davčni oblasti v Kranju, naj 6e ozre okrog sebe in naj si poišče davkov pri milijonarjih, katerih je ponekod jako veliko in plačajo mnogo manj kot naši mali obrtniki. — V Ameriko odhajajo v velikem številu tudi Gorenjci. Zadnji čas jih je odšlo precej iz tržiškega okraja in zopet se novi odpravljajo tja. — Geniji grad. Na gostiji g. Franca Kolenc iz Rečice z gdč. Rezi Čeplak v Gornjem gradu so gostje darovali 480 K za Jugoslovansko Matico. V isti namen se je nabralo na odhodnici g. Rud. Videžnika. sod. sluge, znesek 172 K. Oba zneska sta se izročila podružnici Jugoslovanske Matice v Gornjem gradu, — Pretepanje vojakov. Pritožbe vojakov o grdem ravnanju še niso ponehale. Tako je znani polkovnik Mijodrag Vasič v petek, dne £12. novembra zopet brez vsakega vzroka pretepel nekega vojaka. Ker pritožbe vojakov službenim potom nič ne pomagajo, se obračamo tem polom na rnerodajno vojaško oblast z energično zahtevo, da napravi takoj konec takemu nezakonitemu in NEKULTURNEMU početju in da ekscmplaričuo kaznuje polkovnika Vasiča, katerega je pa rojno ministrstvo za >zasluge«, ki si jih je >pridobik pri manipulacijah z demobilizacijskim blagom, reakti-viralo ln bomo mogoče še doživeli, da bo ta možak v kratkem povišan za generala! — Jugoslovansko železniško uradništvo stopji s 9voio že od leta 1009 obsloječo orga- nizmi j i po petletnem odmoru zopet na plan. Uradništvo od leta 1918 sem ni hotelo motiti razmaha domačih strokovnih železuičarskih organizacij in so bile njegove intelektualne sile ves čas brez dela in ueizrabljeuo, seveda v škodo vseobčih interesov. Podpisano društvo si je pa danes v svesti, da je skrajni čas, da se inteligenca železniškega uradništva že končno mobilizira in skuča z vtliko, obsežno lastno organizacijo dvigniti vseobčo delavolj-nost in ljubezen do stroke in s tem spraviti železniški organizem v naši državi na stopnjo, ki bo odgovarjala interesom države. Organizacija železniških uradnikov ni organizacija lokalnega pomena, temveč državnega pomena vobče. Zato se je zopet oživilo »Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov«, katero javlja celokupnemu železn. uiadništvu, da je njegov osrednji odbor končno začel delovati s sedežem v Ljubljani. Do izrednega občnega zbora, ki se bo vršil v Ljubljani dne 19. decembra J.9'20, vodi društvo spopolnjeni osrednji odbor. Ker bodo imeli na ohčnem zboru pravico glasovanja samo tisti uradniki (pripravniki), ki so se priglasili za člane od J. avgusta 1920 naprej, in ki so plačali vsaj enkratno mesečno članarino (10 kron na mesec), poživlja osrednji odbor vse uradnike in uradniške pripravnike, ki se še niso priglasili za člane, da to storijo čimprej. — I. kongres jugoslovanskega gostilnifar-stva so vrši dno 15. in [16. novembra v Belgradu. Na kongresu se bo protestiralo proti novemu poslovnemu davku, sklepale e ustvarjenju gostilniških komor ter ustanovitvi osrednje gostilničarske banke, sploh o vprašanju močne in edinstvene gostilničarske organizacije v Jugoslaviji. Iz Ljubljane odidejo kon-gresniki v nedeljo, dne 14. novembra ob 5. uri zjutraj. — Jugoslovanski »Vic«. V Belgradu izhaja demokratska »Epoha«, ki izdaja kot prilogo humorističen list z imenom »Vic«. Kdor ga čita, se sicer počuti kakor v vi-cah, zato bi kdo mislil, da prihaja ta »vic« iz vic. Temu pa ni tako. Ta »vic« je popolnoma jugoslovanskega izvora, že radi tega, ker je tiskan s cirilico, drugače pa je čisto navaden švabski »Witz«. Pa pravijo, da smo puristi. — Po nesreči opekla se je po desni strani života 7 letna Marija Zaje doma na ognjišču, ko se je grela. Prepeljali so jo v bolnišnico. — Električni tok je ubil delavca Dragu tina Rosandiča v Splitu. Delal je na neki strehi in se po neprevidnosti z glavo dotaknil električne žice. Tok ga je v trenotku ubil. — Sejmarska plahta se je naši. v Semiču ob priliki sejma v Črnomlju. Poizve se v župnišču v Semiču. — Pogreša se od 1. aprila 1917 Jakob Jankovič. Njegov zadnji naslov je bil: Ba-rakenlager, Omsk, Sibirija. Kdor izmed vr-nivših se ujetnikov kaj ve o njem, se prosi, da naznani Heleni Jankovič, kleparjevi ženi, Mengeš. — Čevlje kupujte od domače tvornice Peter Kozina & Ko, zaloga Ljubljana, Breg. Znižane cene. Pri naročilu se izvolite sklicevati na oglas v »Slovencu«. lj Seja frančiškanskega in koliaejskcgu volivnega odbora se vrši v soboto, dne 13. novembra ob pol osmi uri -zvečer v 1. nadstr. Jugoslov. tiskarne. K seji se vabijo posebno gg. predstavniki in člani šenipeterskega voliv-nega odbora. — Predsednik. lj Prihodnja odborova seja »Gospo-svetskega zvona« se vrši v ponedeljek dne 15. novembra ob 18, uri zvečer v pisarni g. dr. Jos. Oblaka. lj Iz gledališke pisarne. Vsled obolelosti g. Drvote se premijera »Daliboria« preloži na torek, 16. t. m. Za soboto dne 13. t. m, kupljene vstopnice veljajo v torek dne 16. t. m. Vsled tega se izprem°ni repertoir; Opera: 13. nov., sobota: »Hofmannove pripovedke«, Red E. 14. novembra, nedelja: dramska predsta-v a »Sen kresne noči«. Izven. Drama: 13. novembra, sobota: »Figaro se ženi«. Red D. 14. novembra, nedelja: zaprto. 1 Udruženjo jugoslovanskih inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana — opozarja svoje člane na izredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo., dne 14. nov. t. 1. ob 9. uri zjutraj v dvorani mestnega magistrata in vabi k polnoštevilni udeležbi vsled važnosti programa. (k) lj H. medicinski ples, ki bi se moral vršiti v soboto, dne 13. novembra, jo vsled nastalih razmer odgoden na nedoločen čas. — Odbor. lj Zahvala. Povom smrti naše predobre mamice, soproge in taščo Marije I' i r c se tem potoni kar najprisrčneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem, ki so jo spremili k večnemu počitku. Posebej se moramo še zahvaliti gg. pevcem za prekrasne žalostinke, vsem članom in članicam orlovske in Orliške organizacije, kakor tudi vsem članom in članicam drugih ljubljanskih organizacij in sploh vsemu cenj. občinstvu, ki so izkazali zadnjo čast naši, prezgodaj preminuli mamici. Najtoplejša zahvala vsemi — Družina Pire. lj Demonstracije nkademične oraladi-nc. Danes popoldne ob 3. so ie zbrala vse- učiliška omladina na Kongresnem trgu pred vseučiliščem, odkoder je odšla pred deželno vlado, kjer sta govorila dva akademika, ki sta protestirala proti italijanskemu imperijahzmu ter naglašala, da naš narod nikdar ne bo priznal vsiljenih mej v Primorju. Deputacija akademikov so je oglasila v predsedstvu deželne vlade, kjer je sporočila svoje zahteve ter prosila, naj se sporoče v Belgrad. Ko se je deputacija vrnila, so demonstranti odšli pred glavno pošto ter se pozneje razšli. lj Umrli so v Ljubljani: Alojzij Požgaj, posestnikov sin, 8 let. — Bojan Košmerl, sin žel. nadrevidenta, 10 let. — Leopold ina Kunaver, izkuharica, 49 let. — Terezija Žgajnar, mesarica in posestnica, 64 let. — Miha Podprešič, vozni mojster, 55 let. — Božidara Kandare, hči gostilničarja in posestnika, 2 meseca. — Janez Baveo, krojač, 44 let. — Marjan Kelšin, brivčev sin, 3 mesece. lj Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja v ponedeljek dne 15. novembra ob 3. uri popoldne v Hrenovi ulici 4. (K) lj Lizol pila je pomotoma 19 letna Štefanija Lukovic dne 9. t ra. zvečer doma v svojem stanovanju. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer upajo, da ji bodo rešili življenje. Sfatollški vesftnik, c Jezuitska kapela. V nedeljo, dne 14. dov., ob priliki otvoritve novicijala Družbe Jezusove v tukajšnji jezuitski rezidenciji bo ob 8. uri slovesna sv. maša v čast sv. Stanislavu Kostki, zaščitniku istega novicijata. — Popoldne ob 5. uri propoved in pete li-tanije Matere božje. Predmet propovedi: Sramežljivost. c Vizitacija oo. niinoritnv. V dnevih od 23. do 27. oktobra 1.1. je obiskal papežev delegat, apostolski vizitator, kanonik dr. Edvard Krauss v spremstvu dveh višjih gospodov slovenske minoritske samostane. U. vizitator je našel vse v redu in je pohvalil naše patre kot vzorue redovnike in goreče dušne pastirje. Vzhičeu je občudoval ogromno socialno in prosvetno delo, katero gospodje obvladujo. G. delegat je imenoval p. Benedikta Ciriča za gvardijana in župnika v Ptuju, p. Ljudevita Rantaša za vikarja, p. Franca Vajdo in p. Ju-venala Pichlerja za kaplana, p. Petra Zirovni-ka za župnika pri Sv. Trojici v Halozah. Diiaiki vestaSk. d Odbor Danice ima IV. redno sejo v nedeljo 14. t. m. ob pol 2. uri popoldne v Daniči-nem lokalu. Vsi odborniki naj se je zanesljivo udeleže. — Podpredsednik. KDO JE DENUNC1RAL DR. JEGLIČA? Belgrad, 12. nov. Tukaj je zbudila veliko senzacijo vest, da jo hrvatski ban dr. Laginja demmciral ljubljanskega škofa dr. Jegliča 4. armijski oblasti z dopisom od 2. t. m., v katerem pravi, da stoji škof dr. Jeglič na čelu zarote, ki hoče prekiniti vsako zvezo z Belgradom. Škof dr. Jeglič je pozval bana dr. Laginjo, naj doprinese dokaze ali pa naj prekliče denuncijacijo. Ban dr. Laginja doslej ni storil niti enega, niti drugega. PRAVOSLAVNI PATHIJAliJI IZVOLJEN. Belgrad, 12. nov. Danes je bil na svečan način izvoljen za patriarha srbsko pravoslavne cerkve episkop Dimitrije. PROTESTNA IZJAVA HRVATSKE ZAJEDNICE. LDU Zagreb, 12. nov. (ZNU) Snoči je klub hrvatske zajednice na volivnem sestanku zavzel stališče napram vestem o sklenjenem sporazumu z Italijo. Dr. Šur-min je omenjal vso težo položaja, ki na-ostaja za Jugoslavijo ter se je po daljši debati sklenilo, da se vodstvu hrvatske zajednice sporoči nastopno: Klub hrvatske zajednice nastopa najodločneje s protestom proti nepričakovanemu popuščanju v rešitvi jadranskega vprašanja. Klub pričakuje, da se bodo našle vse stranke in da bodo enotno nastopilo v tem vprašanju v obrambo naših državnih interesov. ZADNJI BEGUNSKI VLAK IZ KOROŠKE. Celovec, 12. nov. Zadnji begunski vlak odide iz Celovca 22. ali najkasneje 23. novembra. S tem vlakom se vrne tudi naša delegacija pri plebiscitni komisiji. Telefonska zveza med Celovcem in Ljubljano preko Borovelj je prekinjena, Zakaj, ni znano. Govoriti se more lc preko Maribora, kar otežuje promet. RADIKALNA LISTA V BELGRADU. LDU Belgrad, 11. nov, (ZNU) »Politikat poroča, da je radikalna stranka postavila v Belgradu nastopne kandidate: Nikola Pašiča, Mihajla Marjanoviča, Krsta Miletiča, dr. Janka Telebanoviča, Mihajla Lukareviča. DR. MAGDIC NI ODSTAVLJEN. Belgrad, 12. nov. Vesti belgrajsktga I časopisju, da jc bil vsled sklepa ministr- skega sveta odstavljen varaždinski veliki župan dr. Pero Magdič, no odgovarjajo res niči. To so pač predlagali demokratski mi nistri, a so se predlogu uprli miuistrfpar-lamentarne zajednice, ker niso bili prisot ni ministri Narodnega kluba. OBLLETNICA AVSTRIJSKE REPUBLIKE. Celovec, 12. nov. V Avstriji praznujemo danes dvoletnico republike. Celovška okolica jc okrašena z zastavami, tako na primer tudi v Velikovcu. V Celovcu samem pa je vse popolnoma brezbrižno. Nc vidijo se niti zastave, pač pa so bile ves dan vse trgovine zaprte. Listi niso izšli. ZVEZA NARODOV. LDU Pariz, 12. nov. (Havas.) Glede morebitne pripustitve sovražnih držav k zvezi narodov piše »Echo de Pariš«, da je Anglija obljubila, da ne bo podpirala odprave prepovedi za pripustitev Nemčije^ Francoski zastopniki so dobili navodilo, naj zapuste zborovanje zveze narodov, ako se ne bo upošteval francoski veto. — Kar se tiče Avstrije in Bolgarije, ki sti storili vse, da se izvede mirovna pogodba, sc bo po poročilu tega lista z njima ravnalo mileje. Nekateri mislijo, da bi sprejetje Avstrije v zvezo narodov povzročilo ostrejšo ločitev od Nemčije. POGAJANJA MED POLJSKO .IN NEMČIJO. LDU Varšava, 11. nov. (PBA) Gospodarska pogajanja med Nemčijo in Poljsko, ki se vrše v Berlinu, niso dovedla do zaključka. Nemška vlada je odbila predloge za rešitev gospodarskih vprašanj, katera je hotela priključiti političnim vprašanjem. IZ SEJE DEŽELNE VLADE ZA SLOVENIJO dne 12. novembra. Naredbi z dne 19. novembra 1919 in 2 dne 12. aprila 1920 o predpisih za mline se razveljavita. Regulacija mlevnine je s tem prepuščena prosti konkurenci. Za ta sklep jc merodajno deislvo, da po proglasitvi svobodne trgovine za določitev maksimalnih cen rjrievnine ni pravne podlage. Na drugi strani sc pa more pričakovati, da se bodo v prosti konkurenci, ki obstoja tudi v sosednjih pokrajinah, stvorile za mlevnino ugodnejše cene, kot jih sedaj zahtevajo mlinska podjetja vsled ponovnega zvišanja delavskih mezd. Načelno se sklene, da sc državni žitni zavoMundus* spada, kakor ja znano, v interesno sfero Hrv. sveopče banke v Zagrebu g Spremembe pri tovarni cc in en ta »Dalmatin«. Pri delniški družbi Dalmatin v Kaštelu in Sučurcu je bil angažiran poleg domačega tudi italijanski, nemški in mad-jarski kapital. Mesto nemškega in niadjar-ske^a kapitala, ki jc odpadel, je sedaj udeležen francoski kapital. V upravni svet so stopili Eduard Por«es u Pariza, Hene Thion De la Chaure, E. Candiot iz Pariza, dr. G. Bulat, Spljit, Ivan Dinka Ilick iz Spljita, Pavao Šimeta iz K. Starega, Ettore Mediano iz Trsta in glavni ravnatelj Josip Angeli. g Češka trgovinska politika. Pri eeho-slovaškem trgovinskem ministrstvu, odde-Ijenju za zunanjo trgovino je osnovan posebni odsek - trgovinsko politiko pod vodstvom rW-n..jga tajnika dr. Šusterja. Namen teg» odseka je sklepanje pogodb, zbiranje potrebnih podatkov v trgovini ter trgovska rropaganda v inozemstvu. Odsek je sestavljen iz pet skupin: prva za Italijo, druga za anglosaške, tretja za germanske, četrta za slovansko in peta za vzhodne države. g Zviša u jo lariiov v Avstriji. V Avstriji ge račuua, da bo nameravano povišanje ta-rifov stopilo 1. dec. 1.1. v veljavo. Novo povišanje znaša 50 odstotkov tovornih postavk vseh vrst blaga, kakor tudi izjemnih tarifov za brzovozno blago v skupinskih to-torih in za živino. V isti izmeri so zvišajo tudi izjemni tarifi za premog in koks. Od »višanja so izvzeti samo izjemni tarifi št. 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11 za kruh, mleko, zelenjavo, sadje, zelje, krompir itd., dalje št. 15 za dn,{t za kurjavo, izjemni tarifi št. 10 in 17 z", v teh naštete surovine in pomožne snovi t^r končno izjemni tarif št. 18 za časopise » zavojih. To povišanje uradno še ni 0bjavlj."~.o. Enakega zvišanja jo pričakovati tudi za Južno železnico in ostale železnico v Avstriji. g Uvoz mineralnih olj. Glasom razpisa ministrstva za prehrano in obnovo dežel z dno 29. okt. t. !., štev. 7574/0. M. U., sme odsek za prehrano v Ljubljani dovoljevati uvoz mineralnih olj samo v množinah do enega vagona in samo ouim uvoznikom mineralnih olj, ki doprinesejo hkrati s prošnjo tudi potrdilo, du so pravilno prolokoli-rani iu da so plačali davek za prošlo leto in prvo polovico tekočega leta. Odsek ne more izdajati ponovnega uvoznega dovoljenja uvozniku, ki prosi za uvoz sukeesivno ali pa ponovno v kratki dobi. Uvozne do-volitvo za količine, ki presegajo en vagon, izdaja izključno imenovano ministrstvo na podlagi prošenj, opremljenih v smislu odstavka 1. g Trgovski dogovor med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Češkoslovaški ministrski svet je odobril dogovor med Jugoslavijo glede medsebojnih trgovskih odnošajev. Dogovor se deli v splošni in posebni del. Splošni del obsega določila glede valute. Plačuje se v Jugoslaviji in na Češkoslovaškem v valuti kupca ali prodajalca. Glede trgovine v splošno je ustanovljeno, da Če-hoslovaki in Jugoslovani svobodno trgu- Prldno rinilo za domača dela se sprejme Uuniu proti dobri plači. Gieds-liSka ul. 4./11L____ ItMncfa rn radi pomanjkanja prostora riUUU Ju dobro ohraujenR spasteJJa. Naslov pove upravništvo -Slovenca pod Si. 4684. jejo, kjer in kakor jim jo drago, in se jim izda dovoljenje za izvoz v okviru kontingenta. Trausitui prevoz je za obe državi popolnoma prost. Posebni del dogovora se bavi s kontingentom. Češkoslovaška prejme od Jugoslavije (3000 vagonov pšenice, v slučaju pa, da bi bil celotni kontingent povišan nad 15.000 vagonov, prejme Češkoslovaška 9000 vagonov pšenice; dalje ji gre »00 vagonov masti, 300 vagonov prekaje-nega mesa, 100 vagonov slanine. To je najmanjša količina, ki jo ntora dati Jugoslavija Čehoslovakom v vsakem slučaju. Nasprotno dobi Jugoslavija od češkoslovaške 2500 vagonov sladkorja, 1000 vago-uov koksa, 500 vagonov črnega premoga, 200 vagonov raznega blaga, kakor semena za sladkorno repo, motike, kose, sekiro, pluge in razne stroje; dalje 100 vagonov rotacijskega, 100 vagonov novinarskega in 60 vagonov pisarniškega papirja. Ker jugoslovanska vlada ni pripustila davoza piva iz Češke, ni Češka dovolila uvoza vina iz Jugoslavije. Tudi glede trgovino z volno se ni dosegel sporazum. g Pošiljatve izseljencev proste «arine. Privredno finančni komitet je izdal 18. okt. t. 1. sledeče rešenje: Predmete, kojih uvoz je prepovedan, lahko uvažajo pri povratku v domovino oni naši državljani, ki se vračajo iz inozemstva, kjer so iskali zaslužka; samo da skupna vrednost takih predmetov ne presega 1000 din. Ker so se pojavili slučaji, da dobiva naš siromašni živelj, zlasti v Sloveniji in Dalmaciji, od svojih sorodnikov v prekocceanskih deželah darove v obleki, obutvi ild. in bi morali biti brez teh darov, kojih uvoz je deloma zatirali, jen, v današnjih razmerah gotovo goli in bosi, veljajo za to blago iste olajšave, kot za blago, ki ga prinesejo vračajoči se izseljenci. Očividno pa mora biti, da jo blago, naj si že pride po železnici, parobrodu ali s pošto, podarjeno in da služi izključno le za domače potrebe. g Trgovska pogodba mod Nemško Avstrijo in Nemčijo. Nedavno zaključena trgovinska pogodba obnavlja približno prejšnjo trgovsko pogodbo, izvzemši tarifne postavke. Tarif ostane še nadalje v veljavi ter se postavke v smislu mirovne pogodbe tekom 6 mesecev ue smejo povišati. g Pogajanje gledo dobave živil med Avstrijo in Mažarsko je privedlo do sporazuma v tem smislu, da posodi Mažarska Avstriji 300 vagonov nularice, Avstrija pa prepusti Mažarski 400 vagonov žita, ki se nahaja na poti iz Jugoslavije, proti plačilu v gotovini. Avstrija plača Mažarski nula-rico tudi v gotovini. Avstrijski delegati so dalje obljubili, da bodo dali 50^ žita, ki se bo dalje uvozilo iz Jugoslavije, zmleti v ogrskih mlinih hi da bodo stavili ogrskim mlinom potrebni premog na razpolago. Ko-nečno so zagotovili avstrijski delegati, da bodo odslej naprej skrbeli za boljšo preskrbo ogrskih uradov s papirjem. (K temu poročilu moramo pripomniti, da se nam zdi zelo čudno, da bodo mažarski mlini mleli naše žito, ki se izvaža v Avstrijo, dočim naša mlinska industrija ni dovolj zaposlena. Pričakujemo od merodajnih činite-Ijev, da ščitijo pri ureditvi izvoznega režima interese naše domačo industrije in da otežujejo izvoz žita v prid izvozu mlevskih izdelkov. Op. ur.) SodIKe in polldla. s Prijeti žepni tat. Ko je odhajal kleparski mojster Franc Goršič i neke veselice, je v garderobi segel v njegov žep Franc Semič in mu ukradel iz žepa denarnico, v kateri je imel 15.000 K denarja. Ko so So-miča preiskali, ni imel Semič več denarnice, katero je moral v gneči hitro izročiti kakemu svojemu tatinskemu tovarišu. Semič je zanimiva osebnost. Iz Ljubljane ie bil izgnan, a se jo kljub temu vrnil v pre-stolico Slovenije iz Idrije, kamor je bil izgnan, Delal je v Trstu kot *fakin« in je v Logatcu, kakor je povedal, prodal 50 m telefonske žice, katero jc »našeL- v Idriji, Seauiča jo policija izročila sodišču, s Vlom v dramskem gledališča. Pod tem naslovom smo včeraj poročali, da je bila krojaču Ivanu Paztrešenu v dramskem gledališču ukradena obleka za 5200 I\. To vest popravljamo v toliko, da se tatvina ni izvršila v dramskem gledališču, marveč na zasebnem stanovanju g. Raztresena, Župnijska ulica 2. s Tatvina na Vodnikovem trgu. Nad-stražnik Gregor Rogelj je aretiral na Vodnikovem trgu Frančiško Črne z Dobrove št. 5 in Ivano Trampuš z Dobrove štev. 22, ker sta ukradli na stojnici Marije Kogojeve par otročjih čevljev in mesarju Matiju Ha-mu kilogram mesa. s Tatvine v Pollakovi tovarni. Ker so kradli v Pollakovi tvornici, jc policija izročila sodišču Ivana Pernata, Marijo Mi-helčič in Antona Pleškota. s V porozni delavnici je bilo ukradeno delavcu Jos. Ostrouški 100 kron denarja. s Iz ljubljanskega Mestnega loga. Dne G. t. m. se je ob 4. izvedel v Mestnem logu pogon, ob katerem je detektiv Tabernik aretiral v Dolenčevem kozolcu Ivana Er-klavca, pristojnega v Trst in Alojzija Scho-nerja iz Konjic. Erklavc in Schoner sta se seznanila v jzkuhu in je Erklavc odpeljal Schonerja, ki je bil brez stanovanja, v Mestni log spat. Erklavc je prišel pred 3 tedni brez vsakih potnih listov iz Trsta v Ljubljano, kjer se je priglasil za koroško legijo In je služboval v Žihpolju, Svetni vasi in Št. Janžu. Ko so 0. novembra legijo razpustili, je prišel zopet v Ljubljano. s Vlom nn Zaloški cesti. Ponoči ua 12. t. m. so vlomili dozdaj še neznani ro-kovnjači v stojnico na Zaloški cesti iu pokradli slaščic in drugega blaga v vrednosti več tisoč kron. s Tatvina pri tvrdki Sckwab & Bizjak. Policija je aretirala Emilijo Piutar, prodajalko pri tvrdki Schvvab & Bizjak, ker je ugotovila, da jo kradla. Gospodu revirnemu nadzorniku Habetu je PintarjeMe priznala, da je ukradla firmi Schvvab & Bizjak blaga v vrednosti nad 4000 K. Kot prodajalka je imela Plntarjeva prvotno 280 kron mesečno plače, katero ji jo tvrdka zvišala na 616 krou mesečno. Pintarjeva je bila zaradi tatvine že kaznovana z enim letom težke ječe. Jugoslovanski skladni koledar za leto 19k!l je ravnokar izšel v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena 30 kron. — Trgovci dobe popust. Žepni koledarček za leto 1921 je tucli izšel istotam v prikupljivi in priročni mali žepni obliki in zelo okusni vezavi. Cena 12 kron, trgovci dobo znaten popust. Ne morete spat;? Niti delati? Imafo nervozno bolečino? Občutek zadovoljstva doprinose Vam Follerjev pravi Elza-fluidl 0 dvojnu-tih ali 2. veliki špecijalni steklenici 42 krou Državna trošarina posebej. Trpite na pofoKnl prebavi? Zaprtlu? Ta zlo so odstrani h pravimi Fellerjevimi Elzu-krorcljicami. t> Skatljic IS kron. — Želodeo okrepfujofia. švedska tinktura t steklenica 20 kron. Omot. in poštnina noaebej. u. najceneje. E u g e n V. P r 11 r r, S t n L i u a d o n j u, Elsu.tr g S t. K14, Hrvatska. D. MeteoroEogično poročilo. Ljubljana JOS m u. m. vtS. On s opaco- vama tiaro- j Turuio-metoi | m«Cor v rum , v C h* h iti ru m diioronoa v O Mobo, v.trov f»aaTinj ■7 ma 11./U. 21 h 742-7 j -1-3 0-6 megla 12./11, 7b 742-6 1—1-1 1 0*7 megla sv — 12./11. 14 h 742-0 | -1-3 1-1 megla se sprejme. Naša draga tnali, oziroma stara met', gospa je dne 11. novembra ob pol t9. uri po kratki, a zelo mučili bolezni v 69. letu, prevideua s sv. zakramenti za umirajoče mirno iu. vdano zaspala v Gospodu. Pogreb bode dne 13. novembra ob 2. url popoldne iz hiSe žalosti Sv. Florijana ulica St. 15 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maSe se bodo darovale v raznih cerkvah. Žalujoči oslali. tljjp*' y I -,-,■>'.-• - ■ af?.?r dekoraciiska slikarja " vrSitev večjega gledališkega odra na deželi blizu Ljubljane. Delavna doba 5—6 mesecev. Plača po dogovoru. Naslov se Izve pri upravi pod St. 4563. trgovina 4587 na deželi vzamem v najem. Ponudbe pod na upravo .Slovenca". j;: fino izobražena, sc sprejme kot !u# vzgojiteljica in družabnica. Ponudbe pod „Udova 4571" na upravo tega lista. m gosišieičorji! plačuje po K 58,— za dve z zabojem vred postavno vsake železniške postaje Sever & Komp. Ljubljana. 4572 Velik orhestrlou za gostilne, kateri svira 16 komadov, v prav gobrem stanju, sc proda za Kr. 10.000. — Vidi se lahko vsaki dau pri ravnateljstvu tovarne cementa, Zidani most, /{574 proti takoSnji dobavi večjo množino bukovega oglja la. V ponudbah jc označiti železniško postajo (Kjer bi se oglje nakladalo) in zadnjo ceno. Ponuube jc vposlnti ua Ivan Šancer, lesna trgovina Celje — Benj. Ipavčeva ulica 11. 1577 aihna h Ča (tudi 2 vrtom ali kako njl-■7 UjllllU IliOfl vico na deželi se kupi I Ponudbe na upravo lista pod »majhna i hišica« 4567 Daiiafin amerikonskl nudi tvrdka K. fl. nilliiill, Kregar, Ljubljana. 4587 drobno morsko iravo droce nudi v večjih iu manjših množinah no uajnižjih ceuah. R. SuSuik, Lju -Ijaua, ZaloSka c,21. Solio u sisDovaole, če mogoče z majhno "kuhinjo, na dpželi išče iivilja. Ponudbe na upravo lista pod »Šivilja.« 4568 Vjiftia - kupe (broom) skoraj popolno-ilULIju ma nov. Konjska prsna oprema z nlkelnastim okovjem, in konjska prsna oprema zmedenim, okovjem popolnoma nova se po nizki ceni proda. H. Sušaik, 2elezniua, Ljubljana. 4554 oiScua oprala Špecerijsko tffimrilin seradi opustitve trgovine proda, ti y|U V tllll Pojasnila daje AnAr* 51okar, Domžale. Oprav se uanaja Istotam. PoStcna in zaiiesliiva gdč. camnctninn ki je do sedaj službovala kot JUUlUMUjllU kojloovodkinja Naslov pove upravništvo »Slovenca'' pod St. 4553._ 7ifnfl tal/fl m najfinejšo marmelado fillllU nUVU nudi po najnižji coni d. d. Triglav v Smarcl pri Kamniku. Istotam se kupilo tozadevne eurovine. žagan, tesan, okrogel, smrekov, jelkov, borov, hrastov, jamski les od m 2.50 dolgosti naprej kakor skorje, krajnike in drva kupuje po najvišji dnevni ceni lesna trgovina 0 0 0 6 FR. PHJMHM, CELJE, m Bakrene za kuhanje žganja od 30 do 300 litrov izdeluje in razpošilja Lovrenc Toraažič, Maribor, Sodna ul. st. 24. f ■KTV-. ^m.'! 'V > vr -i^iaaiaai>uiiaa 7, kreji{8i original Cgllnder Siugerjeve velike in male za čevljarje, posamezne dele za vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno in debelo, Pred nakupom vsakovrstnih izdelanih oblek, jahalnih hlač., površnikov, ranglanov i. t. d. si oglejte zalogo Samo na debelo. VeCfa narolil-i po mer«. FRANDE 0 8 Otvoritev trgovine (domača tvrdka.) Snoj & Modic naznanjata, da otvorita ▼ sredo, dne 10. novembra v hiši „Mestne hranilnice" (preje Benedikt) Preleraoua Ulica svojo manufakturno trgovino ter se s tem obvestilom slavnemu občinstvu priporočata. ======5 Cene solidne. -- U ie. jr ir-innrit-innnnni jt innni ^ if— LJUBLJANA, Emonska cesta št. 8. — Brzojavi: DERENDA. - Telefon interurb št. 313 BRNO — PROSTEJOV (CehoslovaSka) ter boste prepričani, da je vsestransko v kakovosti ia izdelavi prva v Jugoslaviji ter nima uikake konkurence v svojih solidnih nizkih cenah. Lastna iidelovalutca perila in ie^llev. ews«sf®a Cen ;enim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano detajlno trgovino z manufakturnim blagom v ~ popolnoma prenovljenem lokalu. Za 'bliža- jočo se zimsko sezijo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ravno došle iz inozemstva, osobito razno volneno in sukneno blago za dame in gospode dalje pcrilne parhente, flanele, cefirjc, Sifone, potrebščine za krojače, šivilje tapelnike i. t, d. — Zagotavljajoč prijazno i;i solidno postrežbo A. & E. Skaberne, veletrgovina s maniifakturnim blagom LJubljane, testni !rg 1. M New York-Buenos-Ayrcs-Rio dt Janeiro Santos-Montevideo. Bresplačna pojasnila in prodna votnlb listov za potnike z Slovenije edino le pri: Simon Kmesec, LinMjana, Kolodvorska ulica 26. Ini. telefon Stev. 461. 3irzt)|ov1: Mmm ."rasimm Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1. Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko ban?(o v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Denarne vloge. - Nakup žn prodaja: Efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, terjatev, faktur. - Akreditivi. - Borze, Btes^^-ssiaS tati* HMb^gSB^T v Ljubljani, Kongresni trg 4. i Stev. poštnega ček. urada SHS 12.051. izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar najkulantneje. j ou dne vloge Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s HT /0 do dne dviga. 'aBBHEBSM&Hreš S3SBSE3B1S jg£,T' 'J: ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA V LJUBLJANI iacji. Daje trgovske kredite, eskoraptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. F&oblaščeni prodajalec sreCfc Državne Razredne Loterije. izplačale svojim Klijenlain vsefc znesek iirez ounovedf v gotovini. Za dvakratno objavo v ledna se računa 8 kron.) ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Vcrbajs A., Linhartova ulica 4. FOTOGRAFSKI ATELIJE: urabietz Franjo, Miklošičeva c. 6. JAVNA SKLAD1SCA »Balkan«, 1. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KLEPARJI Kom T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. Priporočalo se sledeče domače tvrdke: KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Sa?t Ivan, Stari trg 8. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MANUFAKTURNE TRGOVINE Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. Hribar Rozi, Rimska cesta št. 6. MODNE TRGOVINE Kunovnr ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta PAR FU MERI JE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11. TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11. RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica. SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Ireo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F» & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20. (Za dvakratno objavo v tednu S\ računa 8 kron.) TRGOV. Z DE2N. IN SOLNCN Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«. Valvazorjev trg Št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 21. Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.) ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17, Ljubljana 3, Mestni trg 23. Majvečja zaloga ur, zlatnine in sre-brnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. #> m Fran Ravnikar mestni tesarski mojster LJUBLJANA, Linhartova ulica št. 25. Telefon št. 415. Pošino-čekovni račun 11.428. prevzema po daivh, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže, vrata, okna i. t. d. Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12—50 m. Parna žaga in strojne delavnice. ■r- Pohištvo! Spalne, jedilne in gosposke sobe. Salonske in kuhinjske opreme od navadnega do najsolidnejšega izdelka. Vseh vrst pohištvo na drobno in na debelo po jako ugodni ceni v zalogi pohištva Karola Preis-a, Hlsribor, Slomškov trg 6. Cenike brezplačno. Za ogled na razpolago brez obveze za nakup. Tvornica kola l influslrija flrvepe rode M. Počivalnik, felo arusivo uma nora. Poziv na supskrlpciju. III. emisija dionica. Izvanrcdna, glavna skupština dioničara Tvornice kola i industrije drvene robe M. Počivalnik dioničko društvo u Itavnoj Gori, koja se obdržavala dne 28. rujna 1920 zaključila je povišenje dioničke glavnice od K 6,000.000*— na K 15,000.000*- ovlastivši ujedno ravnateljstvo društva, da ovo povišenje provede prema potrebi i svojoj uvidjavnosti. Na temelju ovoga ovlaštenja izvanredne glavne skupštine zaključilo je ravnateljstvo u svojoj sjednici obdržavanoj dne 28. rujna o. g. raspisati emisiju na komada 22.500 dionica po K 400'— nominalne vrljednosti u ukupnom iznosu od K 9,000.000'— čime če uplačena dionička glavnica doseči iznos od K 15,000.000—. Upis na ove dionice imade se obavljati pod ovim uvjetima: 1. Starim dioničarima pripada pravo optirati na svaku jednu staru dionicu po jednu novu dionicu uz tečaj od K 500:—, te pribrojivši K 50— po dionici u ime troškova. Opcija na stare dionice može uslijediti j edino na taj način, da posjednici starih dionica doprinesu dionice ili medjutomnice L i II. omisije, na kojima če se vidljivo naznaftiti, da je opcija III. emisije izvršena. 2. Preostalih pak 7500 komada dionica izlaže se slobodnoj supskripciji uz tečaj od K 700— i K 50— u ime troška po dionici. Pravo reparticije ovih diouica pridržaje si isključivo ravnateljstvo društva. 3. Emitirane dionice participiraju več na dobitku prve poslovne godine. 4. Emisija započinje dne 15. listopada 1920 i traje do uključivo 20. studenoga 1920, te se cijela protuvrijednost upisanih dionica imade u gotovom položiti kod upisa. Vrhu učinjenih uplata izdat če se medjutomnice, koje če se prema kasnijoj objavi izmijeniti sa dionicama. Za upisivanje potrebne tiskanice dobivaju se besplatno na blagajnama upisnih mjesta. 5. Kao potpisna iuplatna mjesta ustanovljena su: Jugoslavenska banka d. d. podružnica u Crikvenici i Zagrebu, Banka i štedionica za Primorje na Sušaku, te Ljubljanska kreditna banka u Ljubljani i njezina podružnica u Mariboru i konačno Banka i štedionica Gorskoga Kotara u Ravno j Gori i njezina podružnica u Delnicama. 6. Za provedenje i osiguranje omisije stvoren je posebni sindikat, koji pot-punoma zajamčuje uspjeh emisije. Ravna Gora, dne 10. listopada 1920. Ravnateljstvo tvornice kola i industrije drvene robe M. Počivalnik, dioničko društvo. Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z. y Ljubljani, Marijin trg 8, Wofifova ulica 1. PoStni čekovni račun št. 11.323. Telefon stev. 54. Podružnica v Murski Soboti. Sprejema hranilne vloge in vloge na tekočI račun ter Jih obresh«'« po Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inonemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Ceije, Dubrovnik, Kotor, Kr; Uuhliana, Maribor, Metkovlč, Opatija^ Sarajevo, Split, Šibenik, Zader, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. ptodajajo se po mino dntfmj) cenaf). m Urnfm/i J*delkt dmmieno 13 sa m vi vvnu. WCga mjboijšega ustna