Poštnina plačana v gotovini A(\ V Abb. postale I gruppo LiCIltl 4U I1F TRST, nedelja 8. januarja O protislovjih resolucije Eden izmed kriterijev, po katerem lahko sodimo, ali je neki politični dokument dober ali ne, je brez dvoma v tem, kakšne stvarne politične usmeritve lahko sproži. Od resolucije 81 komunističnih partij v Moški je minilo približno mesec dni in že se tu zdi, da obnavlja pri nas določene težnje «ideološkega boj as, ki jih lahko navežemo na težnje, povzročene po razvpiti resoluciji Kominfor-ma iz leta 1948, ki je povzročila toliko škode enotnosti in s tem učinkovitosti krajevnega demokratičnega gibanja. Pri tem menimo dva članka, ki sta izšla v tisku takajšnje KPI, v »Lavoratoru* in «Delu», čeprav priznamo člankar-jema, da se za sedaj nista spustila tako daleč. In če ne bi bilo tako, bi morali ugotovili, aa nauki izkušnje prav nič ne koristijo. Toda vrnimo se k moskovskemu dokumentu. Po obliki gre za obsežen dokument, saj zajema v svojih točkah vrsto zelo važnih tem, značilnih za dobo, v kateri živimo. Dokument pa je znaten tudi spričo števila podpisanih delegacij. Preden izrečemo sodbo o njegovem bistvu, moramo upoštevati okoliščine, iz katerih se je na neki način poredil. Za razliko od lanske moskovske je bila lesolucija Kominforma iz Jera 1948 sestavljena izključno zato, da je obsodi--a KPJ po volji Stalina in njegove politike, ki je hotel z obsodbo Jugoslavije vsiliti in potrditi neenakopravne odnose z vzhodnimi socialističnimi državami. To Stalinovo politiko so jugoslovanski komunisti zavrnili v letu 1948 Y naslednjih letih pa so jo obsodila dejstva in nato izrecno XX. kongres KPEZ. Sedanja moskovska resolucija komunističnih tartij pa se je rodila na Nasedanju, na katerem bi morali rešiti politični 'n ideološki soor med SZ 'h Kitajsko. Sklicanje moskovskega zasedanja so bamreč sklenili preteklo foietje v Bukarešti, ko so se ob robu kongresa ro-b‘"nske KPI na sestankih deleg.v..'ii komunističnih Pf rtij odkrito in ostro spoprijele teze KPSZ in KP kitajske. Kot je splošno riurm, je šlo za odločilno 'Tirašanje, tičoče se odno-t°v med socializmom in bojem za mir v svetu, in '°rej za same bodoče perspektive človeštva. Odbor, sestavljen iz predstavnikov r1* komunističnih partij, se j® sestal septembra v Moskvi, «n pripravil osnovni uokument za diskusijo ob priliki sestanka za prosla-l° 43. obletnice oktobrske revolucije. Po 15 dnevih ^secianja doseženo »enot-?.°H» med sovjetskimi in Kltajskimi tezami, to je, ? drugimi besedami pove-datio, je bil dosežen kompromisen sporazum med basprotujočima si tezama. Vloga drugih partij, ki so povečini podpirale sovjetske in v manjšem delu kitajske teze, ni bila velika. Bolj važna pa je bila vloga KPI in KPP, množičnih in vplivnih partij v Zahodni Evropi. Mi mislimo, da je v interesu socializma bistveno, zavrniti metode katerega-sibodi nasilja ali gospodarskega in političnega ali celo vojaškega pritiska na kako socialistično državo tudi tedaj, če ta vztraja na zgrešenih zamislih, ki -o konec koncev škodljive za razvoj socializma. Načelo vzajemnosti med socialističnimi silami je izven diskusije in je nad samimi ideološkimi in političnimi nasprotji; zato ne trdimo, da je bilo treba s takšnimi metodami prisiliti kitajske komuniste, naj se odpovedo svojim zgrešenim in škodljivim zamislim. Napaka neke zamisli in neke politike se končno pokaže samo v praksi, v borbi za napredek in razvoj socializma. Toda menimo, da je bila huda napaka, skušati vskla-diti med .seboj, teze, ki so med seboj v resnici v nepomirljivem nasprotju, kot so teze, ki se nanašajo na osnovno strategijo socialističnih sil v vprašanju miru. V moskovskem dokumentu se namreč zrcali ta nedopustni, gotovo ne marksistično - leninistični kompromis, čeprav se v njem neštetokrat ponavlja soglasno poudarjanje vere v marksizem - leninizem. Kaj naj rečemo sedaj o resoluciji? Ali predstavlja korak naprej, ker vsebuje trditve o potrebi borbe za mir, o stvarnih perspektivah, da se vzpostavi v svetu mirno sožitje, upoštevajoč ravno moč, ki so jo v svetu dosegle socialistične, napredne in protiimperialistične sile in gibanja; kajti resolucija kljub vsemu potrjuje nekatere osnovne teze XX. kongresa KPSZ o raznoličnosti nacionalnih poti v socializem, o enakopravnosti socialističnih držav in komunističnih partij, o potrebi enotnosti socialističnih, naprednih, demokratičnih in protiimperia-lističnih sil v svetovnem obsegu? Pri tem je le treba povedati, da so se jugoslovanski komunisti borili za ta načela proti Stalinovi politiki. V svojem poročilu osrednjemu komiteju je tovariš Longo dejal, da je KPI zahtevala naj se v resolucijo vključi vprašanje možnosti mirne poti v socializem v nekaterih razvitih državah. Vse to je res. Toda koliko delov je v resoluciji, ki so načelno v protislov-iu z vsemi temi tezami? Ti deli nujno jemljejo vrednost vsebovanim pozitivnim delom ter niti ne dopuščajo v praksi tiste enotnosti, v imenu katere je bil sestavljen dokument, marveč to enotnost celo o-gražajo v bodočnosti, ker so jo iskali na napačnih osnovah. Tc pomeni, da je še vedno močno trdoživ birokrata ski in dogmatski stalinistični pojem o »ideološki e-notnosti», toda Stalin je pač takrat razpolagal z drugimi sredstvi, da je vsilil tako enotnost. Danes pa so socialistične sile v svetu tako narasle, da bi vztrajanje na enotnosti take vrste postal nedopusten prisilni jopič za realno in živo delavsko in ljudsko gibanje. Nenačelni napad na jugoslovanske komuniste in na jugoslovansko politiko, v enem delu resolucije, pa postaja pravi simbol protislovij, ki jih vsebuje sama resolucija. Ne glede na kle-vetniško metodo falzificira-r.ja dejanskih stališč ZKJ, ko se trdi, da so jugoslovanski komunisti trdili, tja je marksizem-leninizem preživel, medtem ko ves program, ki je bil sprejet na ljubljanskem kongresu, ponovno potrjuje veljavnost znanstvenega socializma in metode Marksa, Engelsa in Lenina kot družbene znanosti in kot vodila v praktično delovanje, pomeni napad na politiko Jugoslavije tudi napad na jugoslovansko zunanjo politiko aktivne miroljubne koeksistence in praktično omogoča dogmatskim in sektar škim nasprotnikom, da pobijajo prav tista načela, ki jih vsebuje moskovska resolucija sama glede borbe za mir, miroljubne koeksistence in s tem za razvoj an napredovanje socializma v svetu. še več: poleg očitne kršitve načel o enakopravnosti socialističnih dežel in komunističnih partij ter o nevmešavanju v notranje zadeve, vsebuje napad na Jugoslavijo tudi namen i-gnoriranja vprašanj razvoja socializma v sedanjih socialističnih deželah kakor tudi v drugih deželah, ki bi morale jutri stopiti na pot socialistične preobrazbe. Znano je, da je jugoslovanski socializem postavil na dnevni red vprašanje socialistične demokracije samouprave delavstva in državljanov na vseh področjih družbenega življenja od proizvodnje do politike in s tem ponovno potrdil znane osnovne teze Marksa, Engelsa in Lenina za socializem praktične in načelne nujnosti, da postopno pripravi izumiranje države. V tej osnovni usmeritvi se postavlja tudi vprašanje o resnično demokratičnih in enakopravnih odnosih med narodi v socializmu in med državami, do-B. M. (Nadaljevanje na 2. strani) :■ ■■ r . , z - \ kaSi** ' .4- f-SlSi , . v M a KONTRAOFENZIVA (Iz (Vjesnlka*. Zagreb) V preteklem tednu je nastala napetost okoli Karibskega področja. ZDA, ki izvajajo stalen vojaški in gospo, darski pritisk na Kubo, so zadevo tako zaostrile, da so v torek ponoči prekinile diplomatske odnose s to državo. Kot izgovor je Eisenho-iverjeva vlada navedla zahtevo kubanske vlade, naj se omeji število diplomatskih predstavnikov v ameriškem poslaništvu v Havani kot odgovor na podoben ukrep a-meriške vlade glede kubanskih predstavnikov v ZDA. Hkrati s tem svojim sklepom je ameriška vlada odredila odhod več vojnih ladij v Karibsko vodovje z izgovorom, da imajo te ladje nalogo odpeljati ameriške diplomatske predstavnike. Ameriška vlada je dalje pozvala vse ameriške državljane, naj takoj zapustijo Kubo, in teh je okoli 3000, Jasno je, da so vsi ti ukrepi povzročili veliko napetost in zaradi tega je kubanska vlada zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta ter obtožila ameriško vlado, da pripravlja oborožen napad na Kubo. Razprava o tem se je začela v sredo ter se je zaključila v četrtek. Kubanski pred. stavnik je podrobno obrazložil vse ameriške izzivalne na. črte ter zahteval zaščitne u-krepe. Ekvador in Cile sta predložila resolucijo, ki je pozivala obe državi, naj skušata na miren način rešiti vse svoje spore, druge drža• ve pa je pozivala, naj ne sto. rijo nič takega, kar bi lahko povečalo napetost. Toda ameriški predstavnik in tudi nekateri drugi so sporočili, da se s to resolucijo ne strinjajo. Zaradi tega sta Ekvador in Cile resolucijo umaknila in razprava se je zaklju. čila, ne da bi sprejeli kakršno koli resolucijo. Sovjetski predstavnik je poudaril, da je razprava pokazala soglasnost vseh članov Varnostnega sve. ta, da je na Karibskem področju nastala napetost, ki je nevarna za mir, ter da je bila opozorilo proti vsem napadalnim ukrepom, ki bi jih utegnila sprejeti neka velika država proti neki majhni državi. Predsednik je na koncu poudaril upanje, da bo razprava prispevala k zmanjšanju napetosti, in je pozval prizadete države, naj se vzdržijo dejanj, ki bi to napetost lahko povečala. Vsekakor je razprava v Varnostnem svetu pomenila svarilo Eisenhoioerjevi vladi, naj se ne predaja vojnim a-vanturam. Kubanski delegat je med razpravo poudaril, da z Eisenhotoerjevo vlado ni mogoče nobeno sporazumeva, nje, in da upa, da bo mogoče z novo ameriško vlado ob. noviti dobre odnose med obema državama. Na vsak način pa je opozori 1, da v primeru napada, ne bodo na Kubi našli nove Gvatemale, temveč bodo napadalci dobili, kar bodo zaslužili. Vendar pa sam Castro in kubanski tisk izražata upanje, da bo nova Kennedgje-va vlada začela z bolj razumno politiko do Kube. ..............................................................................................................................iiihiiiii . Francoska vojska strelja na Alžirce, ki nočejo na volišča Množične manifestacije za alžirsko osvobodilno fronto V petek in včeraj so francoski vojaki ubili štirinajst Alžircev, več pa jih ranili Nasilno prevažanje ljudi na volišča - Danes bodo volili v velikih mestih in v Franciji Alžirski mladinci iz Clos Salembiera okrog zastave alžirske osvobodilne fronte 7 dni v svetu ZDA prekinile diplomatske odnose s Kubo ALŽIR, 7. — V Alžiriji se danes nadaljuje referendum, ki se je začel včeraj. Jutri bodo glasovali v velikih mestih inv Franciji. Kljub strogi cenzuri so vendar prodrle vesti o hudih neredih v raznih krajih. Danes je pri spopadu med prebivalstvom in francosko vojsko na področju Alou v Južni Alžiriji padlo devet Alžircev in en Francoz. Tudi danes poteka referendum tako kakor včeraj. Vojska straži volilne sedeže in nasilno prevaža s kamioni domače prebivalstvo v kraje, kjer so volilni sedeži. Vse poti so močno zastražene. Uradna poročila govori- jo o mirnem poteku in o »zadovoljivi udeležbi*. Tudi danes je generalna delegacija francoske vlade izdala uradno poročilo, ki pravi, da referendum poteka mirno, «če se izvzame incident precejšnje resnosti*. Vendar pa nič ne poroča o tem incidentu, o katerem je bilo mogoče zvedeti po vesteh tujih a-gencij. Včeraj so se volitve tikale milijona 400 tisoč vpisanih volivcev. Francoske oblasti trdijo, da so muslimanski prebivalci posameznih vasi odšli na volišča «na splošno normalno#. To pa je bilo toliko normalno, da so Francozi včeraj ubili pet muslimanov, drugih pet pa ranili pri dveh spopadih, do katerih je prišlo, iko so hoteli nasilno odpeljati prebivalstvo na volišče. Ta incident se je dogodil na področju Setif, kjer je domače prebivalstvo priredilo veliko zborovanje iz protesta proti referendumu, nosilo zastavo osvobodilne fronte in vzklikalo Ferhatu Abasu. Francoski vojaki so na zborovalce streljali. Podobni incidenti so se ponovili danes, kakor rečeno, .na področju Alou. kjer se je prebivalstvo tudi odločno uprlo, da bi jih nasilno odpeljali na volišče. Velikn množica je na cesti napadla vojaške kamione, s katerimi so prebivalstvo odpelja- li. Francoski vojaki so na množico streljali in ubili devet Alžircev. Med spopadom je bil ubit tudi en francoski vojak. Na številnih področjih Vzhodne Alžirije pa so muslimanski trgovci začeli stavko in niso odprli svojih trgovin. Danes so poslali v Oran nova vojaška ojačenja. Današnje volitve se tičejo nekaj več kakor milijona volivcev, ki pripadajo okrog 600 majhnim ali srednjim občinam. Jutri bodo glasovali v velikih mestih. Že od včeraj so v Alžiru in Oranu v veljavi izredni varnostni u-krepi. Po ulicah krožijo močno oborožene patrulje in oddelki vojakov. Kakor poročata agenciji Reuter in Associated Press, poteka referendum v Alžiriji v znamenju demonstracije sile. Vojska straži vsa volišča, na cestah pa-trulirajo vojaška vozila. V mestu Alžiru in okrog mesta je zbranih Okrog 40.000 vojakov i-n policajev. Na francoskih ladjah, ki so zasidrane v Mers-El-Kebir b'izu (Irana, pa so v pripravljenosti komandosi pomorske pehote. V Parizu pa označujejo te ukrepe za »ukrep za zaščito volivcev#. Vendar pa tuje agencije poudarjajo, da je francoska vli da zadala vojski nalogo, da Alžirce «privede» na glasovanje. Associated Press ugotavlja, da so že v kampanji pred referendumom izvajali pritisk in odkrito teptali pravice volivcev, ker so francoskim vojaškim enotam v Alžiriji rekli, da bi abstinenca Alžircev znatno okrepila narodnoosvobodilno fronto. Kar se tiče razpoloženja alžirskega prebivalstva, ni drugačno, kot je bilo neposredno po krvavih dogodkih v Alžiru in Oranu. Tudi francoski funkcionarji priznavajo, da so ti dogodki v precejšnji meri odvrnili od Francije tudi tiste sloje, na katere se je vlada opirala v svojih računih o uspehu referenduma. Za razpoloženje med referendumom je značilno vzdušje apatije v notranjosti ozemlja in napetosti v mestih. Muslimansko prebivalstvo vidi v referendumu prevaro, francoski ko'onj pa Irdgistvo. Dejansko odloča referendum pravzaprav o usodi de Gaulla. Značilno je tudi, da uporabljajo v Alžiriji za glasovnice z «ne» vijoličasto barvo. Ta barva pa je za muslimane simbol žalosti in nesreče. Na ta način hočejo psihološko vplivati na preprosto prebivalstvo. Razna uradna poročila navajajo danes odstotke o ude-ležbi pri volitvah, ki pa nimajo kdo ve kakšnega pomena, dokler ne bo znan dokončen izid, ki pa tudi ne bo imel za Alžirce n°benega pomena. Na vsak način pa poročajo agencije, da je udeležba odvisna od vestnosti, kako vojska izvršuje navodila med podeželskim prebivalstvom. Kakor rečeno, se bo referendum zaključil jutri, ko bodo glasovali v velikih mestih in v Franciji. V velikih alžirskih mestih je francosko prebvalstvo številnejše. Davi je alžirski list »Journal d’Al-ger» svetova) svojim volivcem, naj glasujejo «da». Glasilo ultrasov «L'Echo d’Alger» pa poziva pod velikim naslovom, naj glasujejo z «ne». Ameriško vmešavanje v Laosu V Laosu se je v prejšnjem tednu »bojna sreča* obrnila v prid vojaškim enotam zakonite vlade Suvane F ume in četam Patet Laosa. To je povzročilo nervoznost med u. pomiki in med vsenvi tistimi, ki jih podpirajo, zlasti pa v ZDA in v ostalih državah SEATO. Uporniška vlada Bun Uma in ameriška vlada sta razširili lažne informacije, da je Severni Vietnam poslal svoje čete v Laos. S tem so hoteli iskati opravičilo za no. vo bolj odkrito vojaško intervencijo držav SEATO, zlasti pa ZDA, v Laosu, Ameriška vlada je poslala v vodovje okoli Severnega Vietnama skupino vojnih ladij in začela odkrito groziti z napadom. Ameriška vlada ja začela mrzlična posvetovanja z angleško in francosko vlado. Pri tem pa se je pokazalo, da London in Pariz odločno nasprotujeta sleherni vojaški avanturi in sta odkrito izrekla dvom o resničnosti trditev, da so severno-vietnamske čete vdrle v Laos. Angleški laburisti so odločno protestirali in svarili vlado, naj se ne povezuje z ameriško vlado za morebitne vojaške avanture v Laosu. Velika Britanija je močno pritiskala na ZDA, naj privolijo v obnovitev delovanja mednarodne komisije za nad. zorstvo, ki naj bi dosegla u-stav itev državljanske vojne. Uporniška vlada je prvotno zahtevala, naj jo komisija prizna kot edino zakonito vlado. Zdi pa se, da sedaj tega ne zahteva več, ker je ameriška vlada uvidela, da se večina njenih zaveznikov v SEATO ne strinja z morebitno vojaško intervencijo, in da zahteva politično rešitev spora. Ni mogoče predvidevati, kako se bodo stvari dalje raz. vijale. Vendar pa je pričakovati razsodnost od ameriške vlade, ki je morala ugotoviti, da so ji to pot njeni načrti spodleteli. Odločno besedo je izrekla tudi Indija, ki je članica nadzorstvene ko. misije skupno s Kanado in Poljsko. Na vsak način je od velikih sil odvisno, ali se bo kriza v Laosu rešila na miren način, ne da bi se notranji spopad razširil preko laoških meja. Protestne stavke v 'Ji V Belgiji se stavkovno in protestno gibanje proti vladnemu gospodarskemu načrtu nadaljuje z nezmanjšano odločnostjo. Ves teden so se v večjih belgijskih mestih ponavljale protestne demonstracije, med katerimi je prišlo do številnih spopadov med demonstranti in varnostnimi silami. Vzporedno s stavkovnim gibanjem se je v valonskih pokrajinah okrepilo gi-banje za federativno ureditev Belgije. Stavka v valonskih pokrajinah je namreč mnogo popolnejša kakor v flamskih pokrajinah, vendar pa se je tudi v teh pokrajinah polagoma razširila}Med. tem se je v poslanski zbornici zaključila splošna razprava o vladnem načrt u zakona in sedaj teče razprava o posameznih členih tega zakona. Kralj je medtem začel posvetovanja z voditelji posameznih političnih strank. Sprejel je tudi predsednika socialistične stranke. Govori se, da misli kralj posredovati. Vendar pa socialistični in sindikalni voditelji poudarjajo, da ne bodo odnehali, dokler vlada ne umakne svojega načrta. Vlada je prvotno trdila, da ne bo privolila niti v spremembo nekaterih bistvenih členov načrta. Zdi pa se, da je pozneje privolila v spremembo več členov. V tem vidijo nekateri opazovalci možnost, da se najde podlaga za začetek pogajanj med vlado in opozicijo. Na vsak način je sedanja kriza pokazala, da so vzroki nezadovoljstva mnogo globlje in da je bil vladni načrt le povod, da je prišlo do izbruha. Zato bo mogoče odpo-moči sedanjemu stanju samo s temeljito spremembo celotne politike. Fanfanijeva vlada rešena skrbi? V prvem tednu letošnjega leta smo se spet vrnili v živahno politično dejavnost. Predsednik vlade Fanfani je kljub ostrim napadom republikanskega voditelja La Mal. fe na njegovo vlado objavil v začetku tedna članek, v katerem je podal razmeroma optimistično oceno sedanjega položaja in poudaril namen njegove vlade, da e-nergično poseže v nadaljnji gospodarski in socialni razvoj dežele, hkrati pa je izrazil prepričanje, da ga bodo na tej poti še nadalje pod- (Nadaljevanje na 2. strani) i konvenciji mod Italijo in FLRJ Med nedavnim bivanjem jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča v Rimu, je bil podpisan tudi kulturni dogovor med Italijo in Jugoslavijo. Dogovor bo objavljen po ratifikaciji, vendar pa je neki lokalni dnevnik pred dnevi že poročal, da obsega 15 členov, ki jih lahko takole povzamemo: 1. sDodhujati študij jezika tn umetnosti obeh dežel preko ustanovitve stolic, sestankov in razgovorov; 2. ustanoviti študijske štipendije in olajšave za strokovnjake: 3. omogočiti konzultacijo dokumentov in informacijskih virov ter jih dati na razpolago strokovnjakom: 4. omogočili in olajšati izmenjavo skupin tehnikov in strokovnih delavcev, ki se želijo izvežbati in izpopolniti njihovo strokovno znanje v obeh deželah; 5. olajšati sodelovanje u-metnikov, strokovnjakov in znanstvenikov na mednarodnih tečajih in konferencah; 8. olajšati izmenjavo prevodov in publikacij umetniških del obeh dežel; 7. olajšati izmenjavo razstav, gledaliških in glasbenih prireditev; 8. izmenjavo dolgo in kratkometražnih vzgojnih in informacijskih filmov; 9. povečati sodelovanje na področju radia in televizije; 10. določa se, da bosta obe stranki proučili, v svr-ho sklenitve posebnega sporazuma, pogoje za recipročno priznanje univerzitetnih naslovov obeh dežel ali naslovov, doseženih na drugih enakovrednih zavodih; 11. dati pobudo za ustanovitev mešane komisije; 12. omenjena komisija bo imela nalogo proučevati dejavnost od leta do leta in nato organizirati ustrezne prireditve; 13. obe strani se obvezuješ, da se dejavnost, ki jo predvideva sporazum, vrši na načelu reciprocitete in v duhu načela nevmešavanja; 14. povrhu tega se obvezujeta, da bosta sporazum ratificirali v najkrajšem času, da bi postal izvršen z izmenjavo ratifikacijskih listin, do česar bo prišlo v Beogradu; 15. sporazum bo imel neomejeno časovno veljavnost kolikor ga ena izmed strank ne odpove in v tem primeru se bo prenehal 6 mesecev po tej odpovedi. Iz navedenih točk je razvidno, da je bil sporazum zasnovan na zelo širokih temeljih in da praktično ni področja, ki ga ne bi zajemal. Ce bo prišlo do njegovega širokega izvajanja, v kar ne bi hoteli niti najmanj dvomiti, bo pomenil IlimiflllllllllllllllllMmili izreden doprinos k medsebojnemu spoznavanju kulturnega snovanja in kulturnih vrednot obeh dežel, kar lahko vodi samo k nadaljnjemu zbliževanju dveh ali več narodov, ki jim je zgodovinska usoda odredila sosedstvo. Izvajanje tega sporazuma pa bomo Še s toliko večjim zadovoljstvom pozdravili Slovenci na Tržaškem, Goriškem in v Slovenski Benečiji, ker si od njega upravičeno obetamo temeljito izboljšanje odnosov do naše narodne skupnosti, odnosov, ki doslej niso zadovoljivi morda prav zaradi slabega poznavanja naše kulture s strani italijanske javnosti in iz tega izvirajočega pomanjkanja razumevanja naših kulturnih potreb. Obetamo si tudi, da bo medsebojno kulturno sodelovanje veljavno za celotno področje države, torej tudi za naše obmejno področje, ki je doslej bilo prikrajšano za številne visoko kulturne manifestacije tega sodelovanja, ki je že našlo plodna tla v drugih italijanskih mestih, kar je znova potrdilo gostovanje beograjske Opere in baleta Benetkah ter gostovanje orkestra Slovenskih solistov po raznih mestih Italije. Kajti če je res, da je kultura najboljše in najprimernejše področje za zbliževanje, potem je še toliko bolj res, da se mora to zbliževanje začeti prav tam, kjer je bilo v preteklosti zaradi dobro znanih političnih in rasnih razlogov popolnoma zatrto in kjer je še zavirano prav zaradi posledic, ki jih je zapustila ta preteklost in ki so še danes žal tako globoko zakoreninjene v nekaterih tržaških krogih. Vse obsodbe pa je vredno, da je vlada — kot se zdi — upoštevala nasvet svojega u-radnega predstavnika v Trstu dr. Palamare, naj se v sporazum ne vnese recipročno priznanje diplom. S tem je — kot' je v svojem članku poudaril slovenski akademik prof. Gorazd Kušej, šla na pot etnično-kulturnega geijo-cida, ker iz naštetih točk ne izhaja, da se diplome vzajemno priznajo, temveč je šele predvideno proučevanje pogojev, ki naj to omogočijo. Upamo' to'rej‘, dž vlada ne bo večno nasedala podobnim zlohotnim ngsvetom in predlogom lokalnih tržaških šovinistov in fašističnih ostankov, temveč da bo raje storila tako kot je sklenjeno v podobnih kulturnih konvencijah z Avstrijo in tudi s Sovjetsko zvezo ter omogočila, da bodo po napovedanem posebnem sporazumu o tem vprašanju v Italiji priznane tudi jugoslovanske in ne samo avstrijske in sovjetske diplome. j. k. V Casablanci sprejeta «Afriška karta» za tesno sodelovanje afriških držav Ustanovili bodo skupno vojaško poveljstvo, afriško posvetovalno skupščino več odborov za koordiniranje politike in gospodarstva - Afriške države bodo vodile izvenbtokovsko politiko - Resolucije o Alžiriji, Kongu, jedrskih poizkusih, Palestini in rasni diskriminaciji CASABLANCA, 7. — Na današnji zaključni seji afriške konference v Casablanci so sprejeli »Afriško karto* ter tri resolucije: o Kongu, Mavretaniji in o jedrskih poizkusih; že sinoči pa so objavili resolucijo in posebno izjavo o Alžiriji. Afriška karta določa usta- novitev skupnega afriškega vojaškega poveljstva, ustanovitev afriške posvetovalne skupščine, ustanovitev nekaterih afriških odborov politične, gospodarske in kulturne narave, katerih naloga bo koordinirati politiko posameznih afriških držav. Razen tega je bil ustanovljen tudi «urad za poveza-vo», ki bo imel nalogo organizirati v treh mesecih sestanek strokovnjakov, da prispevajo k ustanovitvi no- iiiiiitiiiiiiiMiimiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiiimi Dvajseti dan stavk v Belgiji BRUSELJ, 7. — Vodstvo belgijske Splošne zveze dela ie po današnji seji objavilo izjavo, ki pravi: «Vodstvo ugotavlja, da v nasprotju z lažnim: informacijami, ki jih širi vlada, se borba nadaljuje tako na Flamskem kakor tudi v valonskih pokrajinah. Izreka priznanje stavkajočim in jih poziva, naj ne popustijo pred izzivanji. Vodstvo poudaria brutalnost oboroženih sil in zavrača na vlado vse posledice, ki bi z tega lahko nastale.* Koordinacijski odbor valonskih regionalnih sekcij Splošne zveze dela Da je po današnji seji sporočil: «Odbor je vzel oa znanje novi razvoj položaja in je soglasno sprejel ukrepe o nadaljevanju akcije do popolne zmage.* Socialistična stranka pa 1e pozvala delovne množice, nai ohranijo hladno kri. ker je o orožje močnejših. «Od vsega začetka stavke, je rečeno v zadevni izjavi, je socialistična stranka izrekla svojo solidarnost z delavci v borbi. Stalno jih je pozivala in jih poziva, naj sledijo navodilom socialističnih sinidkalnih organzacij, ki vodijo stavko. To stališče sedaj potrjujejo.* Po včerajšnjih velikih neredih v Liegeu je mesto danes napol mrtvo. Po mestu ne kroži niti tramvaji niti avtobusi. Vse velike trgovine so zaprte in odprte so samo trgovine jestvin. Po ulicah se le redki ustavljajo, ker je prepovedano zbiranje v skupinah več kakor pet ljudi. Ulice so polne kamenja, razbitih napisnih tabel, stekla in drugih predmetov. Stavka traja že devetnast dan in vse kaže, da ne bo tako kmalu prišlo do kompromisa, za katerega se sedaj baje zavzema kralj. vih organov, o katerih so se sporazumeli. Glavni dokument, »Afriška karta iz Casablance* poudarja, da bodo afriške države ohranile enakost pogledov pri svoji politiki in so odločene doseči osvoboditev afriških o-zemelj, ki so še vedno pod tujim gospostvom, s tem da jim bodo nudile pomoč. Afriške države se ne bodo vključile v noben blok ter bodo branile afriški kontinent pred političnim in gospodarskim pritiskom in se zavzemale za ohranitev miru na svetu. Resolucija obsoja tuja vojaška oporišča na afriškem kontinentu, ki onemogočajo popolno osvoboditev Afrike. Afriška karta poudarja, da bodo afriške države usmerjale svojo gospodarsko in socialno politiko k izkoriščanju svojih naravnih bogastev, da se ta lahko pravično razdelijo med vsemi afriškimi državami. Razen tega se bodo zavzemale, da bolj razvile a-friške države pomagajo pri razvoju manj razvitih držav. Afriška posvetovalna skupščina bo sestavljena iz predstavnikov posameznih afriških držav, imela bo stalen sedež in redna zasedanja. Skupno vojaško poveljstvo pa bo imelo nalogo braniti neodvisnost in suverenost afri. ških držav proti vsem napadom. Konferenca svečano poudar. ja privrženost listini OZN in načelom bandunške konference ter poziva vse ostale afriške države, naj se pridružijo podpisnikom te karte, da se zgradi enotnost Afrike in da se doseže zmaga svobode v vsej Afriki, Kar se tiče Konga, poudarja zadevna resolucija, da si afriške države, ki so se zbrale v Casablanci, pridržujejo pravico »začeti primerno akcijo*, če ne bodo Združeni narodi takoj nastopili, da razorožijo in razženejo Mobutujeve nezakonite tolpe ter da vzpostavijo oblast zakonite vlade. Rečeno je tudi, da bi utegnile te države umakniti svoje čete v Kongu izpod poveljstva OZN in jih dati na razpolago zakoniti kongoški vladi. Resolucija pravi dalie, da morajo Združeni nerodi preprečiti, da bi Belgija uporabljala ozemlje Ruanda Urundi za oborožene napade na Kongo. Resolucija poziva Združene narode, naj se zavzamejo za sklicanje kongoškega parlamenta in naj dosežejo umik vseh Belgijcev iz Konga, kakor tudi vseh drugih vojaških ali polvojaških nameščen, cev, ki ne pripadajo kontingentom OZN. Resolucija o Mavretaniji o-dobrava vsa dejanja Maroka, da si znova pridobi svoje zakonite pravice do Mavretanije. Glede jedrskih poizkusov v Sahari pa zadevna resolucija opozarja na trajno nevarnost, ki jih ti poizkusi ima. jo za afriške narode in za ves svet, ter obsoja sodelovanje med Francijo in Izraelom na jedrskem področju. Afriški narodi pozivajo vse narode afriškega kontinenta, naj storijo vse, kar morejo, da se uprejo tem poizkusom. Resolucija pri. poroča afriškim državam, naj znova proučijo svoje odnose s Francijo zaradi teh poizkusov. Resolucija o Palestini zahteva rešitev palestinskega vprašanja v skladu s sklepi OZN in z bandunško konferenco ter vrnitev zakonitih pravic palestinskim Arabcem. Zatem obtožuje Izrael kot orodje imperializma in kolonializma na Srednjem vzhodu, v Afriki in v Aziji. Resolucija o rasni diskriminaciji poziva OZN, naj uvede sankcije proti Južni Afriki. Glede Ruande Urundi zahteva konferenca takojšnji umik vseh Belgijcev s tega ozemlja. V izjavi o Alžiriji poudarjajo udeleženci konference, da bodo z vsemi sredstvi podpirali alžirsko ljudstvo in nje- govo vlado v borbi zg neodvisnost. Izjava obsoja vse. referendume, ki jih Francija enostransko organizira v Alžiriji in ki nikakor ne morejo vezati alžirskega prebivalstva. Resolucija o Alžiriji obsoja pomoč, ki jo NATO daje Fran. ciji za njeno vojno v Alžiriji, ter poziva vse države, naj takoj preprečijo, da bi se njihova ozemlja uporabljala posredno ali neposredno za vojaške operacije proti alžirskemu ljudstvu. l alje zahteva resolucija takojšnji umik vseh afriških čet, ki služijo v Alžiriji pod francoskim poveljstvom, ter poziva vse vlade, ki tega niso še storile, naj litvi Alžirije ter zavrača sleherno enostransko vsiljeno re. šitev. V uvodu pravi resolucija, da vsaka pomoč Franciji v njeni vojni v Alžiriji pomeni sovražno dejanje proti vsej A. friki. Poudarja, da je alžirska začasna vlada edina oblast, ki lahko zastopa Alžirijo in prevzema obveznosti v njenem imenu. Končno je rečeno, da dogodki in demonstracije v Alžiriji pomenijo neoporečen izraz volje alžirskega ljudstva, da doseže svojo neodvisnost, in dokaz strnjenokii prebivalstva okrog začasne alžirske vlade. Člani alžirske vlade bodo 3 mnm Temna površina na zemljevidu Laosa pomeni področje, ki je bilo v četrtek pod nadzorstvom stotnika Kong Leja in Patet Laoa, ostalo področje pa je pod nadzorstvom enot uporniškega desničarskega generala Nosavana priznajo alžirsko vlado. Reso- j imeli prihodnji teden važno t lucija se izreka proti razde-1 sejo v Tunisu. I imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii Danes se začne zasedanje centralnega odbora PSI Malagodi na proti sodelovanju s borbo socialisti Voditelj liberalcev zatrjuje, da bodo upravni odbori s sodelovanjem PSI «sektaški, nespametni in razsipni» - Levica PSI in Basso proti sodelovanju s KD iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiinimMiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiimHiMiHiiMiiiiiiiHiHiHiiuiiiMMiiiMiiniiniiiiiiiiitMHiiiiNiniiminMnMt Spletkarjenje ZDA v Laosu da bi dosegle priznanje lutkovne vlade Suvana Funta poudarja, da ne bo priznal nobenega dejanja upornikov PNOM PENH 7. — Predsednik laoške vlade Suvana Fuma, ki je sedaj v Kambodži, je sinoči izjavil nekemu britanskemu časnikarju, da se še vedno ima za predsednika laoške vlade. Dodal je, da ne bo nikoli priznal veljavnosti temu, kar bo izvršil odbor v Savanaketu, in prav tako ne bo priznal sklepov kralja pod pritiskom tega odbora. Odbor, ki ga je sestavil Bun Um, pa ne 'bo trajal dolgo, ker ni v skladu s težnjami laoškega ljudstva. Danes potrjujejo, da je lao-ška vojska včeraj zavzela mesto Ban Ban, ki je 60 km severnovzhodno od Xieng Kuanga, ter mesto Monget Monghet. Vsa pokrajinaXieng Kuang, ki je velikega strateškega pomena, je sedaj v rokah vladnih čet. Tajnik uporniške vlade je izjavil, da je ta vlada sedaj pripravljena sprejeti povratek mednarodne nadzorstvene komisije v Laos s pogojem, da ta povratek odobrijo vse države, ki so podpisale zadevni sporazum. V britanskem zunanjem ministrstvu se je zvedelo, da je britanska vlada dobila pojasnila od uporniške vlade v Vientianu v zvezi z mednarodno nadzorstveno komisijo. V Foreign Officeu potrjujejo, da je britanska vlada poslala Indiji, ki je predsednica omenjene komisije, pismo katerega vsebina pa ni znana. Nekateri trdijo, da London poziva indijsko vlado, naj bi priznala uporniško vlado Buna Uma. Radio »Glas Laosa, je danes izjavil, da hočejo ameriški imperialisti uporabiti mednarod- no nadzorstveno komisijo za svoje spletke, da bi dosegli priznanje svoje slamnate vlade. Radio je poudaril, da je treba laoško vprašanje rešiti v skladu z ženevskimi sporazumi in da laoško ljudstvo sprejema povratek komisije samo če bo namen njenega delovanja s stiki z zakonito vlado Suvane Fume ustaviti intervencijo in napad. Ameriške 'načrte jasno ob-razložuje bela knjiga, ki jo je objavil državni departma. V tej knjigi je rečeno, da »Laos lahko ostane neodvisen, samo če mu nekomunistične države dajejo pomoč, ki jo je zahteval«. Bela knjiga pravi tudi, da se morajo ZDA .povezati z drugimi svobodnimi država, mi«, zato da .podprejo in ohranijo neodvisnost Laosa z vsemi ukrepi, ki se zdijo bolj primerni«. ■iinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniBmiiitiiiiiiriiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHuntiiiimiiiniiiiiiiiisaiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiii Prvi politični razgovori med Titom in Seku Turejem Tito: «Tisto, kar se danes dogaja v Kongu, je naperjeno tudi proti drugim svobodnim narodom Afrike» - Seku Ture odpotoval v Slovenijo (Od našega dopisnika) | nov Konga, a položaj v Alži- Prizor iz zadnjih borb belgijskega delovnega ljudstva: blizu železniške postaje V Liegeu so prejšnji petek policaji napadli demonstrante s solzilnimi bombami; demonstranti so se branili s kamenjem BEOGRAD, 7. — Danes dopoldne so se v Belem dvoru pričeli razgovori med delegacijo Jugoslavije pod vod- stvom predsednika republike Tita in delegacijo Gvineje pod vodstvom predsednika Seku Tureja. Poleg predsed- nika Tita so se z jugoslovanske strani udeležili razgovorov Edvard Kardelj, Koča Popovič, tajnik za prosveto in kulturo Crvenkovski, generalni tajnik predsednika republike Leo Mates in drugi. Pred razgovori je predsednik Gvineje Seku Ture položil venec na grob Neznanega junaka na Avali, po razgovorih pa je v spremstvu predsednika Tita obiskal elektronski center zveznega zavoda za statistiko. Nato je Tito priredil v dvorani zveznega izvršnega sveta na čast svojega gosta kosilo. Med kosilom sta maršal Tito in predsednik Seku Ture izmenjala zdravici. Tito je v svoji zdravici med drugim pcudaril, da Jugoslavija daje velik pomen borbi afriških narodov proti kolonializmu,-ki je eno od glavnih ovir na poti miru in napredka. Zato Jugoslavija z zanimanjem spremlja borbo ljudstva Gvineje za svobodo in sedanje njene napore v izgradnji države. Tito je dejal, da imata Jugoslavija m Gvineja zelo podobne poglede na najvažnejša mednarodna vprašanja, posebno pa glede kolonializma, ohranitvi miru, razorožitve, uresničenja enakopravnih odnosov med narodi in napredka v svetu. Z zadovoljstvom je ugotovil, da se Jugoslavija in Gvineja skupno z drugimi neodvisnimi državami Azije in Afrike zavzemata za uveljavljanje politike aktivne miroljubne koeksistence in poudaril, da so prav države, ki ne pripadajo blokom poklicane, da najbolj aktivno delujejo v preprečevanju nadaljnjega poslabšanja sedanjega nevarnega mednarodnega položaja, da onemogočijo, da rove neodvisne države Azije in Afrike postanejo objekt in sredstvo politike velikih sil in da se kolonializem popolnoma odstrani z mednarodnega življenja. V tem pogledu jc Jugoslavija podprla in pozdravlja epohalne spremembe v Afriki in odločno obsoja vse poskuse neokolonializma. T.to je posebno izrazil zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov v Alžiriji in položaja v Kongu, kjer se pod okriljem OZN kolonialne sile vmešavajo v notranje zadeve Konga in poudaril da to, kar se danes dogaja v Kongu, nima za cilj samo vrnitev starega stanja v Kongu, temveč da je usmerjeno proti drugim svobodnim narodom Afrike. Položaj v Kongu, se po besedah Tita. lahko reši samo s spoštovanjem suverenosti, integritete in zakonitosti usta- nji samo z dajanjem pravic a!žirskemu ljudstvu za samoodločbo in z izvedbo referenduma pod nadzorstvom OZN. »Skrajni čas je, je poudaril Tito, da kolonialne sile spoznajo ljudstva Konga in drugih afriških narodov, ki še niso svobodni in ne dovoljujejo, da se z njimi ravna kot z objekti politike drugih, temveč da želijo biti enakopravni in samostojni objekt v mednarodni politiki in da je v interesu sil v svetu, da se tem narodom da mednarodna, gospodarska in tehnična pomoč. Za učinkovito in konstruktivno rešitev vprašanj in vprašanja nerazvitih področij in drugih vprašanj pa je potrebno opustiti vsako silo, prenehati z oboroževalno tekmo in skleniti sporazum o splošni popolni razorožitvi. Dckler se ta sporazum ne doseže je potrebno prenehati z jedrskimi poizkusi in uporabe orožja za množično uničevanje. Tito je obsodil zadnjo eksplozijo francoske bombe v Sahari ne le kot žalitev afriških narodov, temveč kot neposreden napad na napore vsega sveta m ugotovil, da je potrebno vložiti maksimalne napore za rešitev odprtih (Od našega dopisnika) RIM, 7. — Sklep, s katerim je pokrajinski odbor KD v Milanu odločil, da se z določenimi pridržki obrne na socialdemokrate in socialiste in z njimi prouči možnosti za sestavo občinskega odbora, je naletel na različen edmev v italijanski politični javnosti. Medtem ko socialdemokrati ta sklep pozdravljajo, ga socialisti sicer ne odklanjajo, vendar dodajajo, da je povezan s pogoji, ki so za socialiste nesprejemljivi. Med temi pogoji je namreč tudi ta, da bi se morala nadaljevati dosedanja uprava, z istim programom, ki je bila v rokah KD in PSDI, s socialdemokratom prof. Perrarijem na čelu. Proti sodelovanju s socialisti so seveda nastopili liberalci, ki so se, pod predsedstvom Malagodija, sestali danes v Milanu, Novinarjem je Malagodi po sestanku izjavil med drugim, da se bodo liberalci borili proti temu sodelovanju, ker bo po njegovem mnenju ta občinski odbor «sektaški in nespameten*, hkrati pa da bo «razmetaval z denarjem*. Dodal je še, da bodo zadevo predložili glavnemu odboru PLI. Razen liberalcev, se je seveda oglasila tudi »Unita*, ki zatrjuje, da bo prišlo do upravnega odbora levega centra e, če bodo socialisti popustili in »pristali na koncesije monopolom*. Tudi v Genovi se nadaljujejo pogajanja za sestavo levega centra, toda za razliko s primerom Milana, so demokristjani v tem mestu desničarski do-rotejci in pristaši Scelbe, ki so se v prejšnjem občinskem svetu oprli na fašiste. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bomo imeli tu spet dosedanje- mednarodnih vprašanj in za zboljšanje mednarodnega o-ziačja. V odgovoru na zdravico maršala Tita je Seku Ture prikazal borbo narodov Gvineje za svobodo, za njeno sedanjo ureditev in prizadevanje da si na moderen napreden način zgradi svojo državo. Seku Ture je posebno obsodil napore kolonialistov, da zedrže svoje pozicije v Afriki. • Fomoč, ki jo dajete kongo-škemu ljudstvu in drugim a-friškim narodom«, je poudaril Seku Ture, »je istočasno pcmoč ljudstvu Gvineje«. Seku Ture je izrazil prepričanje, da bo Francija premagana v Alžiriji in da bo kongo-ško ljudstvo kljub težavam končno zmagalo. »Mir bo dokončen šele tedaj, ko bo uničen kolonializem, ko bodo vsi narodi svo-bedni, in ko bo lahko vsak r.arod sam odločal o svoji u-sodi« je poudaril Seku Ture. • Mi želimo«, je zaključil, »sodelovanje z vsemi narodi in z vsemi, ki so pripravljeni spoštovati našo neodvisnost in pripravljeni sodelovati z nami Mi smo pripravljeni iz vseh virov črpati vse mogoče izkušnje in pridobitve za dobrobit naše države«. B. B. ga župana Pertusia, to pot s podporo socialistov. V Firencah isto: dosedanji župan (pred komisarjem) La Pira, podžupan pa neki socialist. Danes se je ponovno sestalo vodstvo PSI in sprejelo dokončne sklepe glede poročila, ki ga bo Nennj prečital na jutrišnjem zasedanju centralnega odbora stranke Poročilo bodo jutri zjutraj razdelili vsem članom centralnega odbora. Tudi levica PSI, ki jo vodi poslanec Vecchietti, je pripravila poročilo svoje struje, Ki zahteva ukinitev razgovorov »na vrhu* s KD in predlaga neko novo platformo za razgo. vor s katoliškimi množicami, mimo KD Poslanec Lelio Baso pa je pripravil poročilo svoje struje »Demokratične alternative*, v katerem se po analizi mednarodnega notranjega položaja, zadržuje na pretekli dejavnosti vodstva PSI od kongresa v Benetkah do danes, končno pa predlaga «obnovitveno usmerjenost*, ki bi jo po njegovem mnenju moral določiti bližnji kongres stianke. Pr( oceni položaja v Italiji, Basso zatrjuje, da je za ta položaj značilna »enotnost interesov velikih kapitalističnih skupin, Cerkve, vrhnjih plasti birotehnokracije in političnega sloja KD, ki podpira sedanji režim in odraža njegovo v bistvu konservativno tendenco*. Za Bassa je edini izhod v tem, da «ljudske sile prevzamejo oblast*,, s čimer se bo začela »demokratična pot v socializem*. Basso pa na žalost ne pove, kako naj se to zgodi. Kar zadeva socialistično straniko, Basso predlaga usva-janje «organskega in razčlenjenega programa* (glavne poteze tega programa hodo preložili poročilu), hkrati pa se mora PSI otresti «volilne in parla-mentaristične mentalitete*. Glede konca s katoličani ima Basso enako stališče kot levica PSI: zavezništvo z njimi, mimo in proti KD. To naj bi biiu ena glavnih nalog socialistične stranke: »osvoboditi demokratične katoliške demokratske sile podrejenosti verskemu n kapitalističnemu pritisku*. A. P. Deset vojakov mrtvih pri avtomobilski nesreči MILAN. 7. — Na avtomobilski cesti Milan-Bergamo je pošlo danes do avtomobilske nesreče, pri kateri je izgubilo življenje 10 vojakov, deset pa jih je bilo ranjenih. Podrobnosti o nesreči niso še znane. Vse kaže, da je vojaški tovorni avtomobil, kj je bil na čelu kolone treh avtomobilov, strmoglavil z nekega mostu, kar je povzročilo vse ostale hude posledice. «»------ Velik požar v Turinu TURIN, 7. — Danes zjutraj je nastal požar v podjetju «CEAT - GOMMA*. Gasilci so požar pogasili šele po 16 urah napornega dela. Požar je bil izredno močan, ker je bilo v poslopju veliko skladišče avtomobilskih gum. Škoda znaša 2 milijardi lir. Letala «s severa» mečejo orožje na Kubo HAVANA 7. — Kubanska vlada je sporočila, da je bila vržena s padali danes zjutraj precejšnja količina orožja- in streliva na Kubo in da so to crožje zaplenile kubanske čete in milica. V sporočilu niso omenjene ZDA, temveč je le rečeno, da je prišlo orožje »s severa*. Prvo količino orožja so vrgli 70 km daleč od HavB-ne, drugo pa na področje Con-dado v pokrajini Las Villas. 0 protislovjih... (Nadaljevanje s 1. strani) kler bodo obstajale. Dejstvo, da se ta vprašanja v resoluciji v bistvu ignorirajo, kljub obsežnosti, s katero so obravnavana druga vprašanja, je negativno in dokazuje obstoj, na žalost, še vedno močnega dogmatičnega in birokratskega odpora. Ni mogoče, da avtorji dokumenta niso opazili tega globokega protislovja, ko je vendar po drugi strani že v samem uvodu dokumenta rečeno, da »osnovno vsebino, glavno smer in bistvene značilnosti zgodovinskega razvoja človeške družbe določajo v naši dobi svetovni socialistični sistem in sile, ki se borijo proti imperializmu za socialistično preobrazbo družbe*. če je to res — in je res! — potem je človeštvo danes ne le zainteresirano, da spozna konkretna nerešljiva protislovja kapitalizma, temveč tudi stvarna iii konkretna vprašanja lazvoja in rasti socialistične družbe. lllllllllllllltllllllltllltlllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllliilliiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiilillililllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIlIllIlllllllMlllltllllltllllllllllllllltlllllIMMIiniillllllllllllllMIIIIIIIIiililllllMlllilllillMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII (Nadaljevanje s 1. strani) pirale vse tiste stranke, ki so omogočile sestavo njegove vlade. Politični tajnik Krščanske demokracije Moro je imel v preteklem tednu številne raz. govore z vidnejšimi osebnostmi svoje stranke, » katerimi je obravnaval zlasti vprašanje Fanfanijeve vlade, ki se je znašla v neprijetnem položaju predvsem zaradi stališča republikancev, ki niso skrivali svojega nezadovoljstva zaradi načina, kako se je do sedaj reševalo vprašanje tako imenovanih težavnih krajevnih uprav, in so odkrito grozili, da ne bodo več podpirali Fanfanijeve vlade, če Krščanska demokra. cija ne bi privolila v sodelovanje s socialisti v nekaterih večjih italijanskih mestih, kakor na pr. v Milanu, Florenci, Genovi itd. Po drugi plati pa' KD ni bilo neznano, da so liberalci odločno proti vsakršnemu sodelovanju s socialisti. Moro se je znašel tako skoro v slepi ulici. Vendar mu moramo šteti v čast, če v tej zagati ni pritisnil na republikance (kakršna je bila praksa do nedavnega), ampak se je spoprijel z Malagodijem in ga »prepričal* (argumentov mu ret ni manjkalo!), da je pri krajevnih upravah odnesel do sedaj levji delež in da zato ni upravičen postavljati veta glede preostalih krajevnih ti-prav, kjer se brez sodelova- Sedem dni v svetu nja s socialisti ne dajo sestaviti večinski upravni odbori. Moro je pri tem uspel, ker je Malagodi moral pač uvideti, da sedanje vlade ni moč obdržati pri življenju, ne da bi dali tudi socialdemokratom in republikancem- nekatere koncesije. Tako bomo imeli v Milanu in Florenci upravne odbore s sodelovanjem so. cialistov; v Genovi bodo zadevo rešili nekoliko kasneje, verjetno v istem smislu, na Siciliji pa, kjer imamo Se vedno deželno vlado, ki jo podpirajo tudi monarhisti in celo fašisti, bodo položaj «raz_ Čistili« v bližnji prihodnosti. Tak je namreč tih sporazum med vladnimi strankami. Tako je vprašanje trdnosti Fan. /anijeve vlade za sedaj rešeno, in do kongresa socialistične stranke, ki bo 15. marca, je Fanfanijeva vlada lahko brez skrbi (če seveda ne bi medtem nastopile neke ne. predvidene težkoče, kar je v političnem življenju vedno mogoče). V začetku tedna je zasedala avtonomistična večina socialistične stranke, ki jo vodi Nenni. Razpravljali so o politični platformi in programskih trt'h PSI za bližnji kongres stranke. Soglas- no so potrdili dosedanjo politično linijo stranke in poudarili nujnost, da se na kongresu še bolj utrdi avtonomistična linija PSI. Prav tako je v tem tednu zborovala tudi V ecchietti jeva levica PSI, ki v bistvu zagovarja teze, ki jih glede vloge socialistične stranke zagovarja in skuša vsiliti komunistična stranka. Devica PSI bo na zasedanju centralnega odbora (ki bo danes) in na kongresu predložila svojo resolucijo, glede katere je neki socialistični voditelj dejal, da bi PSI postala 82. komunistična stranka, če bi jo usvojil. Tudi delegati tretje struje PSI, tako imenovane «Demokratične alternative« Lelia Bassa so ta teden zborovali in sklenili predložiti svojo resolucijo na zasedanju centralnega odbora in na kongresu PSI. Stališče voditelja te struje sicer ni povsem jas. nn v-ndar pa je bliže Vec-cb ju kot pa Nenniju, V P oteklem tednu je bila tudi seja ministrskega sveta, ki med drugim odobril tui i » ikonski osnutek, ki vse. bu 1 linremembe in dopolnitve k zauonu o ukinitvi javnih hiš, da bi se uspešneje borili proti pojavu prostitucije; zakonski osnutek, na podlagi katerega bo država krila v desetih letih 15 milijard obresti za posojila, ki bi jih obrtniki najeli za modernizacijo svojega strojnega parka, hkrati z zakonskim osnutkom, ki vsebuje določila o obvezni gradnji telovadnic in športnih naprav, da bi omogočili in pospešili športno vzgojo mladine v tistih krajih, kjer takih naprav pri. manjkuje, ali pa jih sploh ni. Nov belgijski napad na Kongo Belgijske cblasti v Ruanda V rundt so omogočile načrt Mobutuja, da je s tega ozemlja, ki je pod skrbništvom OZN in ga upravlja Belgija, izvršil napad na Bukavu o pokrajini Kivu. Z letali je poslal v Ruando Urundi večjo skupino svojih padalcev, od koder so jih belgijski civilisti pripeljali do meje z omenjeno kongoš ko pokrajino, od koder so izvršile napad. Toda vojska zakonite vlade je bila pripravljena in je večino padalcev razorožila m ujela. Pri tem napadu so Mobutujevim tolpam poma- gali tudi Belgijci. Med spopadi so belgijski komandosi pomagali Mobutujevim vojakom in streljali na Liimum-bove vojake. Prevoz Mobu-tujevih vojakov do kongoške meje je organiziral neki belgijski častnik, ki služi t> Ruanda Urundi. Dan pred napadom pa je nad Bukavu-jem letelo belgijsko letalo, ki je metalo letake s pozivi prebivalstvu, naj preidejo na Mcbutujevo stran. Značilna je tudi, da je tajnik OZN Hammarskjoeld nekaj dn< prej opozoril belgijsko vlado ?ia namere Mobutuja in jo pozval, naj odredi potrebne ukrepe, da te namere prepreči. Zalo je bil ta napad n n kongoško ozemlje pravzaprav nov belgijski napad n« Kongo. Pri vsem tem pa je obsojanja vredno, da tajništvo it1 poveljstvo OZN nista razen ustnih protestov sprejela nobenih konkretnih ukrep orh dn bi preprečila to napadalno dejanje in še posebnOi da bi preprečila zlorabljanje ozemlja, ki je pod skrbništvom OZN. Hammarskjoeld se je te dni med potjo V Južno Afriko ustavil v Leo-pcldvillu. Ob njegovem prihodu se je zbrala veliko množica ljudi, ki je manift' stirala za osrednjo kongoške vlado proti Mobutuju. Demonstranti so mahali z velikimi trakovi, na katerih se bili pozdravi Združenim narodom in zahteve, naj se Ld' mumba m aretirani poslanci izpustijo. PrlmorsTcT "(Tnevrnk _ 3 _ 8. januarja 1961 C HBMrB NATHANIEL HAWTHORNE Zelo malo vemo o tistih slučajnostih, ki vplivajo na našo življenjsko smer. Nekatere od teh slučajnosti — če jih lahko tako imenujemo — nam prihajajo zelo blizu, vendar zopet odhajajo brez vidnih vtisov in. pogosto celo brez vsar kega znaka o svojem prihodu in odhodu. Ko bi poznali vse možnosti sprememb naše usode, bi bilo naše življenje prepolno u-pov in strahu, presenečenj in razočaranj in ne bi mogli v miru prebiti niti eno samo uro našega časa. Naj to ilustriramo s primero iz življenja Davida Swana. Prav nobenega posla nimamo z Davidom Swanom, dokler ga ne najdemo v njegovem 20. letu na glavna cesti proti Bostonu, kjer je dobil službo v trgovini, ki je bila last njegovega strica, trgovca. Dovolj je, fce povemo, da je bil David lojen v New Hampshiru, da so ga rodili dobri starši in da je imel redno šolsko izobrazbo. Po pešhoji od ranega jutra do tega Poznega poletnega dne je Začutil utrujenost in toploto, tako da se je odločil sesti pri prvem primernem senčnem prostoru in Počakati na prihod poštnega, voza, s katerim bi nadaljeval pot. Tako je kmar lu prišel do prijetnega prostorčka z izvirom vode, obkroženim z nekaj senčnimi stebli. Prostorček je bil miren in hladen. Pokleknil je in pil z dolgimi požirki svežo vodo. Potem je legel na mehko zemljo, si položil pod glavo hlače in nekoliko srajc, ki jih je nosil zavite o ovoju, in trdno zaspal. Medtem ko je on v senci spal, so hodili po cesti ljudje, eni na eno stran, drugi na drugo; nekateri so šli peš, drugi na konjih ali z raznimi vrstami vozil. Nekateri niso gledali niti desno niti levo; nekateri, ki so^ gledali v smeri, kjer je ležal David, ga niso niti opazili; nekateri pa so se smejali, ko so ga videli, ka-ko globoko spi. Medtem ko ni bilo nikogar drugega v bližini, se je ustavila v hgejovi bližini vdova srednjih let, se nežno zagleda-vanj in govorila sama zase, kako je mladenič videti čeden v sladkem snu. Neki pridigar, ki je bil go-reč borec proti alkoholu, ga je opazil in pomislil, ®a je pijan. Prihodnjo nedeljo je imel pridigo v svoji cerkvi in pokazal na u-togega Davida kot na strašen primer posledic uživala alkohola. David je spal šele zelo kratko časa, ko se je bogata kočija z dvema lepila konjema ustavila toč-v° pred prostorom, kjer ■T spal. Eden od konj si je Poškodoval nogo in voz-?** je želel, da si konj nekoliko odpočije. Starejši Poslovni možak in njego-«a žena sta stopila iz ko-‘Je in sklenila, da se bo-med tem časom v sen-/i dreves nekoliko odpo-,na. Tedaj sta opazila iz-r j in Davida, kako ob njem spi. ih' trdno spi,* je de-vJ stari gospod. «Kako , Uho in lahko diha. Če jj,. j&z lahko tako spal, bi J zelo srečen, ker takšen dr*? “rez spalnih sredstev r'n6 Zuie dobro zdravje in Revnost brez težav.* dost razen tega tudi mla-žen« ie dodala njegova na. «stari ljudje, kot sva špiku’ nikoli tako ne boh^arii par se vedno mto^ nkvarjal z neznanim ”‘X"šp'aT' k‘ * ‘ak° delali1 ?e mi',> -ie končno žu Zena svojemu mo-šer*„ ^ je zeio podoben na-naila ^?gemu sinu. Ali ga ^Prebudiva?, *NičS’n je VpraŠal mOŽ-Vpmlnačaju.»€Va ° ^ Pdgovorila^n”1 °braZ,> j® mirni™ , n.iegoza zena z lij sen?» om' <aJi!i0ve; Pogovarjala. Uiti » i R niti premaknil kom ni111 koli zna- Pozorr?° zal’ da ve- kako da^w 8a °Pazujeta. Ven- s tal a i n^him a - sreča ->e sta bifa lurZU nje?a- ker gova moz in nje- Njun a • zel° bogata, in nikl bil mrtev dnžim gaki bil° v njuni Opustit' bl mu hotela kih n*™ SV£J denar. V ta-najn^jnenh počno ljudje šele ^a^adnejše stvari, kaj človek bi budili mladega ga s1na’ ?a vzeli za lastne- redhi L g,a Pozneje na- svoie Za naslednika vsega vojega premoženja. je nlnna, naj Prebudiva?» twln?v}la gospa, ma dejal3;* VOZnlk nenado-cfnnj je odpočit.* rdi nonPar naglo preki-nim nr(^I0r'- se z nekakš-dal in ^er}eceniem spogle-nato pohitel proti kočiji. Ko sta sedla v kočijo, se jima je vsa ta zamisel, da bi Davida napravila za svojega sina, nenadoma zdela zelo smešna in bila sta presenečena, da jima je takšna misel sploh lahko prišla v glavo. Tako je možak začel pripovedovati svoji ženi o načrtu, da bi zapustil ves svoj denar za osnovanje velike dobrodelne ustanove. Med tem časom pa je David nadaljeval svoj sen. Ni minilo več kot pet minut, ko je prišlo po cesti mlado dekle Imela je mehak in lahek korak, ki je kazal srečo njene duše. Bila je zelo čedna. Ustavila se je, da bi bila pri izvirku, in je bila seveda zelo presenečena, ko je našla tam spečega Davida. Prvi trenutek se ji je zdelo, kot da je brez dovoljenja stopila v moško spalnico in se je hotela mimo vrniti, ko je opazila veliko čebelo, kako kroži okrog njegove glave. Naglo, vendar mimo, je s svojim robčkom odgnala čebelo. Kako lepa slika! Ko je to končala, je za trenutek nežno pogledala Davida. «čeden je,» je dejala sama pri sebi. Toda David se ni premaknil niti nasmehnil. Noben znak, da jo je opazil ali da je dobrodošla, se na pojavil na njegovem obrazu. Morda je bilo to dekle iz njegovih sanj. Dekle, s katerim bi lahko prebil življenje v sreči, če bi ie vstal in spregovoril z njo. «Kako trdno spi,» si je dejala deklica. Potem je odšla, vendar ie bila videti zamišljena in tudi tako lahko in srečno ni- hodila po cesti, kot je prišla. Oče tega dekleta je bil lastnik velike trgovine v sosednjem mestu in je slučajno prav v tem času i-skal takšnega mladeniča, kot je bil David Swan. če bi David vstal in se spoznal s tem mladim dekletom, bi verjetno postal uslužbenec v trgovini njenega očeta, morda bi se z dekletom poročil in kasneje nasledil očetovo trgovino. Tako je ponovno prišla sreča zelo blizu Davidu, sko-ro dotaknila se ga je in se potem zopet umaknila. Dekle se je komaj izgubilo na cesti, ko sta zavila s ceste dva moža in se za trenutek ustavila v senci. Oba sta bila mračnih obrazov in sta nosila klobuke čez oči. To sta bila tatova, pripravljena, da ukradeta vse, kar koli najdeta, m ubijeta vsakogar, ki bi se jima poskusil ustavljati. Ko sta opazila Davida, kako spi poleg izvira vode, je prvi dejal drugemu: «Foglej, ah vidiš zavoj pod njegovo glavo?* «Da, morda ima denarnico ali denar skrit v njem,* ie dejal drugi. «Morda pa ima denar v kakšnem žePu-» , ■ K, J-o «Toda kaj, ce se prebudi?* je vpraša! prvi. Drugi je potegnil nož izza pasu in pokazal z njim proti Davidu. «To ga bo umirilo,* je delal. Stopila sta k Davidu in hotela izvleči zavitek izpod njegove glave. David je mimo spal. «Ti vzemi zavoj in če se premakne, ga bom jaz udaril!* je dejal možakar z nožem. Toda v tem trenutku je pritekel s ceste pes, da bi se napil pri izviru. Pes ni pogledal niti oba moža niti Davida, medtem ko je željno pil vodo. Možakarja sta se naglo ustavila in eden od njiju je potegnil iz svojega žepa revolver. «Počakaj!» je dejal drugi «Zdaj ne moreva ničesar narediti. Lastnik psa je verjetno kje v bližini.* Oba možakarja sta naglo odšla, tako kot sta prišla. David je spal, toda ne več tako mirno kot prej. Za seboj je že imel uro mirnega spanca in je bil že odpočit. Počasi se je premaknil, ležal nekoliko 1 renutkov na pol buden in na pol speč. Tedaj je nenadoma zaslišal iz daljave glasen hrup koles Prihajal je postni voz. David je skočil pokonci in stekel na cesto ter še pravočasno poklical voznika. «Halo, voznik! Ali imaš še prostor za enega potnika?* «Da, zgoraj na strehi,* je odgovoril voznik. David je splezal na streho poštnega voza in kmalu je voz zopet drdral po cesti. Poštni voz je naglo dirjal in David se niti ni ozrl proti prostoru, na katerem je malo prej spal. Nič ni mislil na ta prostor, kjer je počival, saj ni ničesar vedel o tem, kar se je tam dogajalo. Niti vedel ni, da se mu je tam nasmehnila sreča in mu malone prinesla veliko bogastvo in veliko ljubezen z — mor- da — uspešno kariero v delu. Prav tako tudi ni vedel, da je bil tam zelo blizu smrti — in vse to v kratkem času pol ure. *#* Tako se življenje poigrava z nami na mnogo najnenavadnejših načinov. K sreči za mnogo teh stvari ne vemo, čeprav nam prihajajo zelo blizu in zopet odhajajo — brez učinka. Tako kot smo dejali na začetku te zgodbe — če bi vedeli za vse mnogoštevilne možnosti sprememb naše usode, bi bilo naše življenje prepolno upov in strahov, presenečenj in razočaranj ter nam ne bi dovoljevalo, da bi v miru prebili niti eno samo uro življenja, Naslovna stran knjige «Clochemerle» POSREČENA IZDAJA KOPRSKE ZALOŽBE že ona prepričala kraljico, noj kupi omenjeno ogrlico. Seveda je o zadevi takoj seznami« kardinala in se mu zlagala. da si hoče kraljica kupiti ogrlico, da pa bi hotela to storiti brez kraljeve v-dr osti. Za to bi seveda rabila poroka, ki bi •Jamčil draguljarjem, da bo ogrlica plačana v štirih obrokih. Kardinal se je čutil počaščenega, da ga je kraljica izbrala za svojega zaupnika pri tako delikatni zadevi. In brez pomišljanja je podpiral garantno pismo, s katerim se je obvezal, da bo ogrlica resnično plačana v določenem roku. Tu se je vsa zadeva neko-iiko zapletla in če ne bi bila Marija Antoinetta tako površna, in rekli bi lahko naivna, bi bila mogoče še lahko preprečila zaroto, ki se je kovala za njenim hrbtom. Nekatere dobre osebe so jo namreč opozorile o govoricah, ki so krožile po Parizu, češ da si namerava sama kupiti tako drago ogrlico, medtem ko njeno ljudstvo strada. Toda kraljica ni verjela vsem tem vestem ter se ji ni zdelo vredro, da bi razčistila zadevo s spletkami madame la Motte. Jeanne la Motte, ki je i-mela v resnici diamantno ogrlico v rokah, jo je hotela čim prej vnovčiti. Skupno z možem je ogrlico razdrla in dala v prodajo za nižjo ceno dragocene diamante. Draguljarji so sicer nekaj zasumili, toda ker ni nihče prijavil nobene tatvine, so mislili, da gre pač za druge diamante. Madame la Motte je prišla tako do ogromnih vsot denarja, s katerimi si je privoščila razkošno življenje v Parizu in Londonu. Toda prišel je dan, ko je bilo treba plačati prvi obrok za kupljeno ogrlico. In tedaj je madame la Motte zaigrala svojd zadnjo karto. Po- GRAFOLOG I JESEN: — Precej ste preračunljivi, zaradi česar se ne pustite vplivati po stvareh, katere nimajo prave osnove; sploh vas je težko pridobiti za to ali ono stvar, X če ista že prej n; bita dobro pretehtana v vaši notra- Si njosti. Ne bodite pa v svoji kritiki preveč zajedljivi & ter raje pazite na redno delovanje prebavnih organov. a, EN DAN 2IVLJENJA: — Prepogosto Vas neprijet- jjj ne novice preveč vznemirijo. Za nastale rane pa si & iščete tolažbe in zdravila na nepravi način. V takih X primerih se vedno zanesite le na samega sebe, kajti % Vi ste edim, kateri more prinesti hitro in pravilno jk rešitev v takem primeru. Ko mine prvi naval, kmalu X tudi sami uvidite, da je najboljša le lastna presoja § in ukrepanje. Ne spuščajte se v prevelike diskusije & m razglabljanja, saj slednje ne odgovarjajo vedno Va- X šemu značaju. % vedala je draguljarjem, da Maria Antonietta ogrlice sploh ni kupila ter da si jo je prilastil kardinal Rohan. To je bil za kardinala tako velik udarec, da se v prvem tienutku sploh ni mogel znajti. Bil je tako zaprepaščen, d? je hotel plačati dragoceno ogrlico, če bi mu draguljarji pustili dovolj časa, da bi zbral za to potreben denar. Toda draguljarji so Izgubili glavo. Obrnili so se na kralja in kraljico ter jima povedali vso zadevo. In kraljica, ki je Rohana sovražila, je taKoj verjela, da so bile vse te spletke njegovo delo. Zato je zahtevala od kralja, da Rohana kaznuje. Bilo je 15. avgusta, no se je ves dvor zbral, da proslavi kraljičin rojstni dan. Kardinal Rohan bi bil moral tistega dne opraviti mašo. Bil je oblečen že v kardinalska oblačila, ko ga je poklical kralj: «Kako je s to zadevo o diamantni ogriici? Zakaj ste jo kupili na kraljičin račun?# Kardinal je imel le še toliko moči, da je s solznimi očmi izjavil: «Sir, verjemite mi, da sem bil opeharjen in da nisem hote! sam preslepariti nikogar.# Tedaj se je vmešala v razgovor Maria Antoniette: «Kako ste si mogli misliti, da bi se obrnila na vas v takšni zadevi, pa veste, da nisem že o-sem let spregovorila z vami i iti besede?.# «Toda vaše ve-1 čanstvo,# ji je rekel kardinal, «saj ste mi vendar pisali in me prosili, naj vam bom za poroka v tej zadevi.# Nastal je trenutek tišine. Nato je kralj odgovoril: ((Kraljičino ime je bilo umazano m nikakor ne morem dovolili, da bi ostala zadeva nerešena. Moram vas zato predati roki pravice.# Leto dni so trajale priprave, da je sodišče zbralo po-tieben material za obtožnico Toda proces, ki bi bil moral zajeti samo Rohana in madame la Motto, je šele podžgal v francoskem ljudstvu ves gnev in sovraštvo do kralja in kraljica. Bili so prepričani, da je Maria Antonietta tista, ki si je hotela na njihove stroške privoščiti dragoceno ogrlico ter da je bil kralj glavni krivec, ker je dopustil svoji ženi, da je take zapravljala državni denar. Začeli so šušljati, da se je kardinal sam žrtvoval da bi rešil kraljico, ker da je bil njen ljubimec. Prišle so na dan še druge umazane zgodbe, ki so prikazovale kralji co kot razuzdano žensko s številnimi ljubimci itd. Ko je prišlo do procesa, je bit kardinal Rohan na zahtevo ljudstva oproščen vsake krivce, madame la Motta pa je bila obsojena na dosmrtno ječo zaradi goljufije. Toda glavna obspjenka tega procesa je bila iv resnici Maria An-tenietta sama, ki jo je francosko ljudstvo že v tistem trenutku obsodilo v duši n a smrt. Jeanne la Motta je po e-nem letu zapora zbežala v London, kjer jo je čakal že njen mož. Od tam je pošiija-1? v Francijo še . razne izjave in spomine, vse naperjene proti kraljici, ki jih je francosko ljudstvo sprejemalo in čitalo z vedno večjim zadoščenjem: Jeanne la Motte je postala tako v domišljiji francoskega ljudstva nedolžna žrtev zlobne kraljice in verjetno bi se bila kot junakinja vrnila še v Francijo, da ni v trenutku zmedenosti nekega dne skočila v Londonu skozi okno svojega stanovanja. t *» .. ‘■‘■K. - -i * M iv................................. ^ *r- > , - f Rdečelasa nemška filmska igralka Helma Vandenberg, kateri pravijo nemška BB, ker ji je precej podobna, ima za seboj že več filmov. Večkrat nastopa v nemški televiziji. Spomladi pride v Rim, ker bi se rada uveljavila tudi v italijanskem filmu (Foto Bubnič) IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIlllllllllllllllllifHlllllllllllllllimilllHIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIrtlllllllHMIlillllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllUlllliHiHilMIIHIIIII* Drobci iz istrske zgodovine Koper*, Piran in Godilo se je pred 750 leti... Za posest Istre sta se takrat potegovala beneški dož in oglejski patriarh. Po starem načelu DIVIDE ET IMPERA sta s hujskanjem ustvarjala neenotnost med istrskimi meščani, da so med njimi nastajale struje. To je bilo politično o-zadje. Spori pa so nastajali tudi n. pr. zaradi ribolova in podobno. RIŽANSKI PLACIT iz leta 804 je nekaterim istrskim mestom omogočil, da so še nekaj stoletij obdržala stare občinske pravice in samoupravo Tako je bil Piran svobodno mesto, ki je imelo svojega župana, kateri je bil obenem poveljnik oboroženih sil, Rovinj pa je bil že deloma podrejen fevdalnemu gospodu. Koper je gojil visokoleteče načrte in hotel postati ISTRSKE BENETKE, zato je bil tudi najbolj napadalen. Posebno napeto je bilo stanje med Rovinjem in Koprom in se je tako zaostrilo, da je v začetku 13. stoletja prišlo do oboroženega spopada. Koprčani so s pomočjo Pirančanov napadli Rovinj in ga pustošili. Toda Pirančani, ki so bili bolj miroljubni, so se kmalu naveličali bratomorne vojne in sklenili z Rovinjčani ločeni mir. Piranski občinski svet je poslal v Rovinj svojo delegacijo in 4. januarja 1208 je bila med Rovinjem in Piranom sklenjena mirovna pogodba, sestavljena v latinskem jeziku s približno takole vsebino: «V imenu božjem... itd. Ker je po peklenskem navdihu prišlo do sporov in smrtne sovražnosti med Rovinjčani na eni in Pirančani na drugi strani in to še preden so Koprčani v zavezništvu s Pirančani zasedli Rovinj, sta po nalogu piranskega sveta odšla v Rovinj župan gospod Leonardo de Tricano in gospod Almerico, notar in oskrbnik občinske imovine v Piranu. Na sestanku v Rovinju so s pomočjo svetega duha sklenili naslednje: Odslej naprej naj med Pirančani in Rovinjčani vlada večni mir. Pirančani bodo Rovinju plačali dvajset srebrnih mark voj- ne odškodnine. Polovica tega zneska naj se izplača na dan prihodnjega pusta, druga polovica pa v času štiridesetdnevnega posta. Za izvršitev tega sklepa se Pirančani obvezujejo s prisego. Pogodbena stran, ki bi kršila določila mirovne pogodbe, bo morala drugi pogodbenici plačati sto mark globe, če bi Koprčani zaradi tega spora svet napadli Rovinjčane, se Pirančani ne bodo priključili koprski vojski; če bi pa to kljub temu stori- li, bodo morali Rovinju plačati nadaljnjih sto mark globe. V primeru, da bi Pirančani bodisi sami, bodisi v zavezništvu e drugimi skušali škodovati Ro-vinjčanom ali pa slednji Pirančanom, bo pogodbena stran, ki bo to zakrivila, v kateremkoli primeru plačala prizadeti strani sto mark globe. Rovinjčani so dolžni, da sinove padlih v borbi vzgoje do njihove polnoletnosti tako, da bodo sklenjeni mir spoštovali in se za to obvezujejo s prisego; če bi pa to določilo prekršili, bodo plačali sto mark globe. Obe strani se nadalje zavežeta, da bosta skrbeli za to, da se doseženi mir tudi ohrani. Izdelano v Rovinju, na dan 4. januarja 1208. sledite podpisi Vendar sovražnosti med Koprom in Rovinjem niso prenehale, še celo stoletje so Koprčani z malimi praskami vznemirjali Rov in!-čane in si jih hoteli podrediti. (Po raznih virih J. K.) MHMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiHiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiunHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimi Ko gre predsednik v pokoj Večina ljudi misli, da ima ameriški predsednik tako velike dohodke, da si nabere do konca svojega predsednikovanja kar precejšen kupček dolarjev, in potem lahko do smrti živi trez skrbi. Pa ni tako! Predsednikova plača ni velika. Prejšnji predsednik Truman je prejemal 75.000 dolarjev na mesec. S tem pa je moral vzdrževati služinčad v Beli hiši (razen plače), plačevati vse stroške za vzdrževanje Bele hiše, skrbeti za vse bankete in podobno. Truman je nekoč dejal novinarjem, da mu od njegovih prejemkov ra še nikoli ostalo na teden več kot 50 dolarjev. Vse drugo je porabil. Pozabiti ne smemo pri tem, da pobere davkarija skoro polovico dohodkov. Nekoliko drugačen je po ložaj sedanjega predsednika Eisenhowerja, ki ima še druge dohodke. Kam pojde Eisenhovver po upokojitvi? 20 januarja bo dosedanji predsednik «izpregel» in izročil oblast novemu pred- sedniku Kennedyju. Od tega dne bo navaden državljan. Eisenhovver je bil državni poglavar Amerike 8 let. Ne bi mogli reči, da je bilo njegovo vladanje prav po st-bno uspešno. Prav gotovo bo ostala v zgodovini na njem senca, čeprav bo veljal kot general za zmago valca v drugi svetovni vojni. Verjetno se bo popolno ma posvetil upravljanju svoje vzorne farme v Ge-ttysburgu. Na tej farmi je bil tudi v času svoje bo lezni in med okrevanjem. Pravijo, da je farma precej donosna, ker je opremljena z najmodernejšimi napravami. Eisenhovver gre u pokoj kot milijonar Ko je Eisenhovver prišel v Belo hišo, so mu zvišali plačo na 100.000 dolarjev, in je bil oproščen davka. Poleg tega je prejemal še dve pokojnini, in sicer kot general in kot nekdanji predsednik kolumbijske u-niverze. Lape denarje pa je prejemal tudi od svoje knji- ge «Križarska vojska v Evropi#, ki so jo nekaj let v Ameriki najbolj brali. In če prištejemo k temu še dohodke njegove farme, lahko mirno trdimo, da gre Eisenhovver v pokoj kot milijonar. Ike velja za stiskača Vsi, ki že dalj časa poznajo sedanjega ameriškega predsednika, ga imajo za stiskača. Ko se je leta 1916. kot mlad poročnik poročil z «Mamie», ni premogel drugega kot svojo mesečno plačo 100 dolarjev. In vse do leta 1948. ko je zapustil kot šef generalnega štaba vojaško službo, Je živel izključno od svoje mesečne plače. In neredko mu je kar trda predla. Saj priča o resničnosti tega tudi to, da ni do takrat imel svojega avtomobila, kar je za ameriške razmere precej značilno. Ko pa je postal predsednik kolumbijske univerze, se mu je posrečilo s prihranki, manjšimi dediščinami in nekimi darovi, de- ti na stran kakih 25.000 dolarjev. A pozneje, ko je prišel v Belo hišo, je vlagal redno vsak mesec v državno posojilo. Od 700.000 dolarjev, ki mu jih je vrgla njegova knjiga, mu je sicer davkarija pobrala dobro četrtino, je pa medtem povečal vrednost svoje farme za dobro polovico milijona, in to največ z raznimi darovi, ki jih prejel kot predsednik kot n. pr.: starinsko pohištvo, razne umetniške slike, čistokrvno govedo, konji, izbrane pasme ovac, perutnine, žlahtna sadna drevesa, traktorji, rastlinjaki, itd. A največ velja glavnica 500.000 dolarjev, ki jo je pred nekaj leti, ko je že bil predsednik ZDA, vložil v neko newyorško podjetje in ki se je medtem podvojila, ker so ji prištevali dividende in obresti. In tako vidimo, da je revni poročnik iz leta 1916. postal milijonar. Sicer star, bolan in utrujen, — toda milijonar. ZVIŠIN VELJAVEN OL> 8. LXJ 14. JANUARJA Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Slučajno se boste srečali z neko o-sebo, ki vam bo zelo ugajala. Obisk znancev in prijateljev. V poklicnem delu boste naleteli na ovire, ki jih boste premagali. Možnost' za izboljšanje gmotnih razmer. Srečni dnevi sreda in sobota. Bik (od 21. 4. do 20. 5.) V srčnih zadevah morate | biti nekoliko bolj popustljivi in u-videvni, če hočete ohraniti harmonijo. V poklicnem delu ne bo šlo vse gladko od rok in se boste razburjali. Spremeniti boste morali neki svoj načrt, kar pa vam bo koristilo. Dvojčka (od 21. 5. do 22. 6.) Se dolgo se boste i spominjali sreč-| nih trenutkov, ki jih boste ta teden preživeli z drago osebo. Prijetna presenečenja. Tudi v poklicnem delu nobene ovire. Vse vam bo šlo gladko od rok in boste uredili važne zadeve. Rak (od 23. 6. do 22. 7.) Prijetna sporočila in I presenečenja. Vaše srce bo vztrepetalo in plamen ljubezni bo zajel tudi osebo, ki vam je zelo pri srcu. Sklenili boste nova prijateljstva. Redno poklicno delo, ki vam ne bo delalo nobenih preglavic, Pazite na svoje zdravje. Lev (od 23. 7. do 22. t.) Lotila se vas bo melanholija in se boste z različnimi občutki spominjali na dogodke prejš njega tedna. Kratek zastoj v poklicnem delu. Ne nasedajte lažnjivim govoricam glede neke osebe, ki jo poznate. Pazite, da se ne prehladite. Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Tudi vas čakajo ta teden prijetna presenečenja. Zvezde so vam zelo naklonjene v srčnih zadevah. Preživeli boste srečne trenutke z osebo, ki jo ljubite. Uspeh v poklicnem delu in možnost postranskega zaslužka. Važna sporočila. Tehtnica (od 23. 9. do 23. 10.) Napeli in razgiba- (ni dnevi, ki bodo lahko zrahljali vaše živce. Imeli boste polne roke dela, toda uspehe boste lahko videli šele pozneje. Prijeten dogodek v družini. Obisk tuje osebe. Bodite previdni v torek in sredo. Škorpijon (od 24. 10. do 22. 11.) V srčnih zadevah dobre perspektive. Obiski in razvedrilo ter vesela zabava. V poklicnem delu vam zvezde niso naklonjene, zaradi tega morate biti previdni. Ne sklepajte novih poslovnih dogovorov. Pazite na prebavo. Srečen dan sobota. Oseba, A Strelec (od 23. H. do 20. 12.) prijetni in srečni dnevi izven o-bičajnega okvira. Zvezde so vam zelo naklonjene, ki vas ima rada, vam bo to ponovno dokazala. Trenutki intimne sreče in zadovoljslva. Važni razgovori. Previdnost z neznanimi osebami! Kozorog (od 21. 12. do 20. 1.) Sreča trka na vaša vrata. Nekdo misli na vas. Tudi v poklicnem delu so vam zvezde naklonjene. Ne zanemarjajte osebe, ki ste jo pred nedavnim slučajno spoznali. Odgovorite na pisma. Privoščite si nekoliko počitkB. Srečna sobota. Vodnar (od 21. 1. do 19. 2.) Lahko s« zgodi, da pride do spora z drago osebo zaradi malenkostnih stvari. Zaradi tega bodite bolj potrpežljivi in se bo vse lepo uredilo. Tudi v poklicnem delu ne smete zgubiti živce, saj so težave prehodnega značaja. Ribi (od 20. 2. do 20. 3.) Ugodne razmere za srčne razmere, ker bodo odpadla razna nasprotovanja. Redno poklicno delo brez posebnih ležav. V neki zapleteni zadevi naj vas vodi vaša bistroumnost, ne pa vpliv tujih oseb. Srečna dneva torek in petek. PrTniors icT*iTifev iu k* — S —- 8. januarja 1961 -imm Mm •• '-V, •, Y>'•' '^s^5-V £/A-k y> m jx si a ».fcs m hm m m m m « Volilna zborovanja Občins Poziv občanom repentaborske občine: Glasujte za Občinsko demokratično listo! ELEKTRIČNI STROJI ZA GOSPODINJSTVO: ELEKTRIČNI ŠTEDILNIKI PRALNI STROJI IN OSTALI PROIZVODI ZNAMKE ZcppaS Zadostuje primerjava med programoma obeh list, ki se predstavljata volivcem - pa izbira ne bo težka! Radio S0SS1 OPČINE, Ul. dei Salici št. 1 Z Grundigi RADIOTRANZISTORJI RADIOGRAMOFONI TELEVIZORJI MAGNETOFONI POPUST DO 15-1-1961 31) % ZAHTEVAJTE KUPONE ZA KRIŽANKA zamisel, 15. mesto v Furlaniji, 20. ime pisatelja Grudna, 22. oblika pomožnega glagola, 25. naziv za Hercegovca, 27. hoditi, 30. izvoz, 32. vrsta psa, 34. tuj naziv za društva, zbore, 36. čer, velik kamen, 38. kraško vino, 40. igra, 41. ore-vozno sredstvo, 42. pritok Volge, 43. cmerjenje, 44. nekateri, 46. pogrešno, 47. golo kamenje, 48. brez besed, 49. r e-katere, 50. reka v Afriki, 55. površina morja, 56. smrtni boj, 59. naplačilo, 61. če, 63. ostanki podrtih dreves, 64. mesto v Istri, 65. gradbeni material, 66. mesto v Nemčiji, 67. širokih ram, 69. kmetijsko orodje, 71. premožen, 72. dragi kamni, 73. zavihek pri o-bleki, 75. potrebščina za cb-vezovanje ran, 76. modrica, 78. grški bog ljubezni, 81. bolezen, 83. poudarjena nikalnica, 85. žuželka. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. el, 3. Li-buša, 8. Planica, 15. voz, 17. lire, 18. prefiks, 19. dr, 20. epik, 22. ha, 23. preleta, 24. tra, 25. Tamiš, 27. Na, 29. tva-ri, 30. pred, 31. Ita, 32. Er, 34. so, 36. Ila, 37. krava, 38. ce, 40. Al, 42. judo, 44. preveč, 45. Trubar, 48. ve, 49. previsi, 50. greda, 51. Emona, 54. opica, 55. planota, 56. ud. 57. dosita, 60. satiri, 61. stil, 63. Be, 64. sv, 65. iziti, 66. kri, 67. ep, 69. ko, 71. zle, 72. Huni, 73. smeri, 75. oh, 77. Homer, 79. ora, 80. spečati, 81. uk, 83. mapi, 84. za, 85. zleteti, 86. brat, 88. jen, 89. pretini, 90. zbadam, 91. Ca. NAVPIČNO: 1. cvetica, 2 lo. pate, 4. il, 5. BiH, 6. uran, 7. če, 8. previden, 9. letalo, 10. afera, 11. niti, 12. lka, 13. Cs, 14. bradači, 16. zima, 18. prt, 19, drevesa, 21. ki, 24. travica, 26. še, 28. as, 30. previti. 33. rabati, 35. oj, 37. krepi, 39. greniti, 41. la, 43. uvodi, 44. Prosek, 45. tratina, 46. udori, 47. re, 50. glazura, 52, mutirati, 53. ad, 55. psihoza, 58. Ob, 59. zverina, 61. srečen, 62. le, 64. slepec, 66. kmeti, 68. Po, 70. oh, 71. zmaj, 73. spet, 74. iti, 76. hura, 78. Om, 80. sle, 82. kad, 85. Zr, 86. BB, 87. ta. ŠTAND REŽ V zadnjem času je Kmečka zveza iz Gorice priredila tudi pri nas nekaj sestankov, na katerih so predstavniki te zveze' proučili z našimi kmetovalci probleme direktnih ob. delcvalcev in probleme te kategorije na splošno. S tem v zvezi je bilo govora tudi o pripravi za volitve novih odborov. Govorniki so poudarili potrebo enotnega nastopa naprednih kmetov, ki imajo mož-host, da dobijo večino v go-liški občini, če bodo složno nastopili. S tem v zvezi so nekateri nasi kmetovalci mnenja, da bi bilo potrebno spremeniti vclilni postopek tako, da bi lahko volili ne eno ali drugo liste v celoti, ampak da til lahko izbrali določeno število predloženih kandidatov i ene in druge liste. Izvoljeni bi bili seveda tisti kandidati, ki bi posamič dobili največ glasov. Verjetno pa se kaj ta kega ne bo dalo izvesti, ker takega načina volitev obstoječi pravilnik ne predvideva. Volilni zna* urinske demokratične liste V petek popoldne je bilo v Velikem Repnu prvo volilno zborovanje, ki ga je Priredila Občinska demokratična lista. Zborovanje je otvoril župan Jože Bizjak, ki je tudi nosilec liste, ter v kratkem nagovoru pozval občane, da glasujejo za listo, na kateri kandidirajo ljudje, ki so že v preteklosti dokazali svojo navezanost in skrb za do-broDit občine in občanov. Za njim je govoril Veljko Guštin, ki je predvsem ob-brazložil program Občinske demokratične liste. Po- udaril je, da ima ta program tudi svoje politično obeležje, ki je razvidno že iz prve točke, ki pravi, da se «bomo tudi nadalje dosledno borili za splošno po-mirjenje v svetu in za miroljubno sodelovanje med narodi in državami.* Govornik je nato poudaril, da se bodo kandidati Občinske demokratične liste borili proti obstoječemu monopolu Krščanske demokracije ter da bodo podpirali zahteve tržaškega prebivalstva po potrebnih ukrepih za obnovo tržaškega gospodarstva. V skladu s splošnimi koristmi vsega prebivalstva tržaškega področja bodo zahtevali ustanovitev avtonomne dežele Furlanija -Julijska krajina s posebnim statutom, pri čemer je treba na tržaškem področju proglasiti popolno prosto cono. Kandidati Občinske demo. kratične liste se bodo odločno in vztrajno borili, da se strogo izvajajo vsa določila republiške usiave in londonskega memoranduma, da se zagotovi enakopravni položaj Slovencev z Italija- ni — kar je prvi pogoj za mirno in prijateljsko sožitje med tukajšnjim prebivalstvom. Posebno pa je govornik poudaril oni del političnega programa, ki pravi, da bodo kandidati storili vse za ustvaritev pogojev, ki naj privedejo do enotnosti Slovencev v borbi za njihove narodnostne, kulturne in jezikozne pravice. Nato je Veljko Guštin, ki na Občinski demokratični listi kandidira kot kandidat neodvisne skupine, obrazložil upravni program. Tu je predvsem poudaril, da bo morala nova občinska uprava rešiti nekaj povsem novih vprašanj, kot je n. pr. obveza, da bodo v prihodnjih štirih letih zgradili novo šolsko poslopje. Glede turizma je dejal, da je že dosedanja uprava posvečala temu vprašanju posebno pozornost in je naloga bodoče uprave, da turizmu da ono mesto, ki mu po vsej pravici pritiče. Omenil je dela, ki spadajo na kmetijsko področje, dela ki spadajo v okrilje javnih del ter programska načela finančne politike. Govornik je potem polemiziral s program Slovenske liste, ki vsebuje določene Dostavke, ki so bile dejansko že realizirane v času zadnje občinske uprave. Pri tem je poudaril, da je n. pr. bilo nakazanih in odobrenih osem milijonov lir za ureditev in asfaltiranje vaških poti in občinskih cest, da je na razpolago denar za popravilo občinskih poslopij in da so tu še nekatere postavke — kot n. pr. razsvetljava in razširitev vodovodnega o-mrežja — ki so praktično Že rCŠGTlG. Slovenska lista, je nadaljeval govornik, nam očita, da skušamo doseči odpravo strelišča na Paču, kar bi bilo v škodo dvajsetim posestnikom, ki so že podpisali zadevne pogodbe. To je laž. V našem programu je, da dosežemo odstranitev strelišča, toda na način, ki ne bi škodoval prizadetim posestnikom. Zahtevamo, da se strelišče odpravi, da vojaške oblasti razlastitvene odloke prekličejo, da razveljavijo podpisane pogodbe in prizadetim kmetom izplačajo odškodnino, ki jim pritiče. V programu Slovenske liste je tudi namen, da bi zvišali najemnino za občinske kamnolome. V tej zvezi je govornik poudaril, da je stališče Občinske demokratične liste popolnoma o-bratno, kajti treba je stremeti za tem, da se odpre čim več novih kamnolomov, ki naj občanom nudijo možnost zaslužka pod najbolj ugodnimi pogoji. Naslednja je bila na vrsti Marina Bernetič, ki je prikazala položaj v svetu, potem pa je v kratkih besedah orisala položaj tržaškega gospodarstva. Napadla je Krščansko demokracijo in one, ki jo hote ali nehote podpirajo ter poudarila nujnost, da ostane repen-taborska občina v rokah naprednih ljudi. Svoj °ovor je zaključila s pozivom, da naj volivci glasujejo za Kandidate Občinske demokratične liste. Zadnji je govoril dr. Jože Dekleva, ki je v uvodu predvsem poudaril, da ob- ^Giasbena skupina« iz Boljunca je ob božičnih Praznikih priredila v domači dvorani »Zabavni ve" Cer», ki je privabil veliko množico gledalcev. Glav-h° težo programa je nosil domači orkester, ki ga vidimo na sliki dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu pa So na Štefanovo priredili «Veseli popoldan«, na katerem so sodelovali tamliuraški zbor, mladinski an-8j'mbe] iz Križa, ter mladinska in otroška dramska upina. Na sliki vidimo člane otroške dramske skuiiine NABREŽINA Občinska podporna ustanova EGA, ki deluje v okviru vsake občine, deluje samostojno. Njena naloga je pomagati pomoči potrebnim (o-nemoglim, starim, vdovam, huaj bolnim i. dr.). Ustrezni odbor proučuje socialno stanje in sestavi seznam po-treoni ter nakazuje podpore. Streči in ugoditi siromaštvu ni lahka stvar, saj pravijo, da ima siromaštvo velike oči in ušesa ter je zelo občutljivo. A ni lahko tudi zato, ker je večkrat težko določiti dejansko stanje, oziroma stopnjo resnične potrebe. Eni siromaki so skromni in svojega siromaštva ne očitu-jejo, ne tarnajo in ne prosijo, ker se sramujejo, oziroma mislijo, da bi morali pristojni činitelji poznati njih položaj. Drugi pa so obratnega kova: znajo moledovati, prikazovati in pretiravati svo-le težave. Tako se kaj lahko zgodi, da pride do krivične razdelitve podpore, tako da jo dobe nepotrebni, oziroma manj potrebni, izpadejo pa oni, ki žive v težkih socialnih razmerah. To pa povzroča slabo kri. Naša občina je pretežno proletarska in šteje veliko siromakov, je površinsko obsežna in ima razen naše še 12 vasi. Zaradi tega je toliko teže določiti število resničnih siromakov. Vendar sodimo, da je seznam ubožnih premalo resno preverjen in — prestar, sicer bi se ne ponavljali primeri kot jih 'srečujemo že nekaj let. Tako so tudi letos dobili božično podporo nekateri, ki imajo razen drugih dohodkov 20-25.000 lir takšne ali drugačne pokojnine, dočim so bile malenkostne podpore deležne ali pa je niso sploh bile deležne družine v skrajno slabem socialnem položaju. Pri tem ne mislimo na primere !e iz naše, ampak tudi nekaj drdgih vasi. • — Iz vsega tega sledi, da je treba seznam ubogih preveriti in ugotoviti dejansko stanje. V vsaki vasi so ljudje, ki znajo nepristransko razsoditi socialni položaj tega in onega. V dvomljivih primerih pa naj se stvar bolj natančno pretrese. Tako bodo odpadle krivice, oziroma bodo prišli v poštev le resnično potrebni, se pravi tudi pozabljeni) Srbečico ali garje povzročajo čisto majhni, skoro nevidni kožni zajedalci, ki jim pravimo grinje. Prašiči se nalezejo garij eden od drugega, ko jih zanese v hlev, okužen prašič. Bolezen se hitreje širi, čim več živali je skupaj. Ker smo v zadnjih letih uvozili precej plemenskih svinj iz inozemstva, se je bolezen še bolj razširila, bodisi v družbenih kmetijskih obratih ali pa tudi pri posameznih svi-njerejcih. Mnogi strokovnjaki še danes ne prepoznavajo bolezni, misleč, da se prašiči čohajo iz navade, ali zaradi umgzanije ali zaradi pomanjkljive prehrane. Kateri-krat so bolezenski znaki zlasti pri starejših prašičih tudi manj očitni. Garjavost u-gotovirho lahko samo z mikroskopom. V ta namen posnamemo nekaj OstružkOv z ostro žlico okoli spremenjenih delov povrhnje kože in to postavimo pod mikroskop. Grinja ima ^štiri pare nožič in vsa je pokrita z luskami in bodicami. Zajedalci se na-. selijo v povrhnjici kože, tamkaj kopljejo rove, sesajo sokrvico in polagajo jajčeca, iz. katerih se razvijejo ličinke, iz teh pa nove grinje. Najraje se naselijo na glavi okoli oči, ušes; na nosnem hrbtu, na ledjah, na krajih sprednjih in zadnjih nog, na notranji strani stegnov in na trebuhu. S svojim živahnim kretanjem, ppsebno v toplem prostoru in z izločki iz slin-sfcih žlez povzročajo močno srbenje, ki vznemirja živali, posebno mlade prašičke; ti se stalno čohajo, tresejo z glavo, nimajo miru ne podnevi ne ponoči, cvilijo, pri tem pa zgubljajo tek in- hirajo. Če jih ne zdravimo, tudi poginejo. Enajsti dan po okužbi se na koži pojavi rdečica,-številni rdečkasti vozlički in ljuskam podoben prhljaj, ki je čedalje debelejši in postaja podoben krastam. Te spremembe so posebno očitne na onih mestih, kjer je koža tanjša in nežnejša. Ljuske in kraste postajajo sčasoma sivorja-ve in dajejo prašiču umazan videz. Pozneje koža močno zadebeli, izgublja naravno prožnost ih pojavijo se na njej debele gube. Zaradi stalnega čohanja izpadajo ščetine, na koži se pojavijo rane s krvavimi krastami. V svinjaku se bolezen hitro širi. Sirjenje bolezni pa zavisi od nege prašičev, od prehrane, od starosti in tudi od letne dobe. Slabo krmljeni in bolni prašiči zbolijo huje. V jesenskih in zimskih mesecih širi hitreje kakor v poletnih. V poletnih mesecih je včasih okužka tako slaba, da jo komaj opazimo in garij ne razpoznamo, čeprav se prašič čoha in trese z glavo. Pri starejših svinjah so spremembe na koži manj o-čitne kot pri mladih prašičkih. Ti so najbolj občutljivi, ko jih odstavljamo od svinje; zaostajajo v rasti. Ker jih posamezni rejci pa tudi večja gospodarstva prodajajo, širijo garje naprej. Kako zdravimo garje pri prašipih? „če imamo opraviti s posameznimi prašiči, jih ob lepem, toplem vremenu, pozimi Pa v toplem hlevu operemo's krtačo, toplo vodo in mazavim milom. Ko se osušijo, jih namažemo z 10% žveplenim mazilom. Pripravimo ga tako, da pomešamo en dekagram žveplenega cveta z devet dkg neslane masti. Po nekaj dneh, navadno 4-5 dneh, prašiče okopljemo v topli vodi. Pri maljših, bolj občutljivih prašičkih namažemo prvi dan samo eno tretjino ali polovico života, naslednje dni pa ostale dele. V zadnjem času uporabljamo za zdravljenje pripravek gamaijid, ki se dobi pri Vet-projnetu. Pripravimo ga tako, da pomešamo 100 ccm ali en deciliter 10% gamacida (tak je namreč v prodaji) z 10 litri tople vode in prašiče okopamo. Pri kopanju moramo prašičem zamašiti usta in nosnice z rokami. Enkratno kopanje navadno zadostuje, vendar je bolje, če jih po 10 do 14 dnevih ponovno okopamo. Pri večjem številu prašičev pa uporabimo škropilnico za sadje in jih poškropimo po vsem telesu, tudi dvakrat v roku od 10 do 14 dni. Hkrati z zdravljenjem očistimo hlev, pa ga ga razkužimo z lizolom, kreolinom, klornim apnom ali apnenim mlekom. Po zdravljenju pa je treba prašiče bolje hraniti. Dr. FRANC KOVAČ P0DG0RA Pred časom smo se pritoževali, da goriško županstvo premalo škhbi za naše ceste. Pozneje so res prišli občinski delavci in so nekatere ceste in ulice nekoliko popravili. Tudi v Ul. Attems so zgrebli skupaj blato in gramoz in upali smo, da bodo tudi tukaj končali s popravili. Pozneje pa šo vse delo pustili in tudi nakopičen material je ostal tain ter ovira promet. Verjetno so delo prekinili zaradi slabega vremena, zato pričakujemo, da ga bodo dokončali, ko se bo vreme izboljšalo. -* Kot je znano, imamo pri nas slovensko in italijansko osnovno šola v skupnem šolskem poslopju. Prejšnji le-den so v nekaterih razredih italijanske šole delili pakete Lege Nazionale. Seveda otroci slovenske šole teh daril niso bili deležni. Prav pa bi bilo, če bi tudi naše otroke obdarovali in bi pri tem "priskočile na pomoč naše dobrodelne ustanove, kot je n. pr. Podporno društvo. Seveda pa bi se moralo vodstvo šole pra-vočasno za to pobrigati. Najprimernejši čas za tako obdarovanje bi bil 6. decembra, ko je miklavževanje. Seveda je za letos to že za nami, pač pa bo treba misliti na kaj takega prihodnje šolsko leto. UČEJA V začetku tega tedna je tudi pri nas namelo toliko snega, da je našo vas popolnoma odrezal od ostalega sveta, s katerim nas veže edina cesta preko Tanameje v Cento. Sele v torek zvečer sb s plugom toliko očistili cesto, da so lahko prišli .do vasi in tako zopet omogočili promet avtomobilov in drugih vozil, ki so opremljeni z verigami. Župan Jože Bizjak čani kažejo premalo zanimanja za občinske zadeve ter jih pozval, da v boaoče posvetijo občinski problematiki več zanimanja kot doslej. Nato je poudaril, da obstaja med programoma e-ne in druge liste, ki se predstavljata na volitvah, bistvena razlika: medtem ko je program Občinske demokratične liste širok in zajema vso problematiko, je program Slovenske liste o-zek, konservativen in preživel. Odgovoril je na kritike-češ kaj se je treba boriti za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina, ali kaj se je treba boriti za sožitje in sodelovanje med tu živečim prebivalstvom. In prav v tem je bistvena razlika obeh programov. Medtem ko je program Občinske demokratične liste napreden, ker se ne moremo odpovedati doseženim pridobitvam in ker ne moremo dopustiti, da bi šel čas preko nas, pa je program Slovenske liste preozek, da bi nudil zadostna jamstva za uresničitev vseh zahtev tržaškega prebivalstva in slovenskega ljudstva na Tržaškem. Zato zadostuje, da volivec pregleda oba programa — pa mu ne bo težko ugotoviti, kdo nudi večje jamstvo za uspešen razvoj repentaborske občine. Jamstvo pa je tudi v tem, da so dosedanji občinski upravitelji še v prak-ksi dokazali svojo privrženost občini in občanom. Zato pri bližnjih volitvah ne bo težka izbira, kajti občani se na osnovi dosedanjih izkušenj lahko brez skrbi odločijo, komu bodo zaupali občinsko upravo za nadaljnja štiri leta. Podobno zborovanje je bi. lo potem še na Colu in zvečer pri Fernetičih. Iz devinsko-nabrežinske občine Preveč vode iz javnih pip Vode danes porabimo veliko več kot nekoč in to za hišne ter gospodarske potrebe. Samo voda direktno izpod neba ali izvirkov je brezplačna. Kakor hitro pa je treba za zajetje vode vložiti sredstva, nas to gospodarsko bolj ali manj obremeni. Stala je voda iz vodnjakov, stane tudi voda iz vodovoda. Na to pozabljajo zlasti oni, ki se poslužujejo vode iz javne pipe. Ta se kaj rada toči «l>*>>«l>»IBtl»l»»»*>*Bal»l>>au*B****|la>aaaaalUa*lt>llia,llllfallal*(1IVII,ailllM,BIIV* nekega za to določenega prostora v splošni bolnišici. Po nesreči je omahnil z višine dveh metrov ter padel v globino. «»------- Pridržana prognoza zaradi zastrupitve Malo pred 21.30 so na I. kirurški oddelek sprejeli s pridržano prognozo 50-letnega uradnika Romana Pierija iz Ul. Doda 3. Ponesrečenec je bjl v nezavestnem stanju ter je bruhal. Poleg tega je bil ranjen na desni strani čela. Dr. Russo, ki je prepeljal Pierija v bolnišnico z rešilnim avtom RK, je izjavil, da ga je našel nekoliko poprej v gostilni «A1 Buiese« pri Sv. Jakobu (Ul. S. Giacomo in Monte). Ne ve se še, kako se je Fieri ponesrečil. Po pripovedovanju ljudi, ki ga poznajo se zdi, da je Pierija obšla huda slabost, ker je za-užil preveč uspavalnih praškov. Sporočilo bivšim političnim deportirancem v nemških taboriščih Zveza partizanov Tržaškega ozemlja vabi vse bivše politične deportirance in svojce umrlih ali izginulih v nemških koncentracijskih taboriščih, naj se zglasijo na sedežu zveze v Ulici Montecchi 6-111. nad. v delavnikih od 15. do 18. ure, razen v sobotah, glede važnih sporočil. O Državni monopol obvešča vse tiste, ki imajo vžigalnike, naj čimprej kupijo kolkovne žige za vžigalnike za leto 1961, ki stanejo 300 lir in ki jih prodajajo v državni prodajalni na Trgu Unitč in v drugih prodajalnah monopola. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA.SMRTI IN POROKE Dne 6. in 7, januarja 1960 se Se v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 24 oseb. Od 2. do 7. januarja je bilo 26 porok. RODILI SO SE: Rosanna Fin-na, Fabrizio Abatangelo, Alessan. dra Zaverl Roberto Sgroi, Gian-11 anco Sardo, Fulvio Lugllo, Bru-nella Colombin Renato Šircelj, Stefano Domim, Andirea Razem, Barbara Par.sl UMRLI SO: 83-letna Maria A-nita Francescon. vd. Montauaro, 30-letna Amelua Racheie Gandus, 54-letni Antonio Lonza, 84-letni Giorglo Dimitrlevich, 79-letna Gu-glielmina Dinvnuch vd. Cisco, 40-letmi Ottone Matschnng, 80-letna Maria Stangaferro por. Marche-slni, 76-letni Marco Vidulich. 63-letni Glorgio Millo, 63-letna Ivana Prmč.č vd. čuk, 59-letna Miranda Just por. Maraddo, 21-letna Aurelia Rosolen, 40-letni Giordano Pangossl, 78-lema Caterina Sori vd. Sarsilli, 76-letna Elisabet-ta Della Pietra por. Del Monte, 69-letni Roberto Gašperini, 71-let-n: Francesco Cescutti, 87-letni Eugenio Cetiin, 82-letna Natalia Cernabori vd. Ravalico, 75-tetni Vito Zangerle, 38-letna Maria Cattaruzza vd. Sergas, 78-letna Rosalia Sibilla vd. Prepos, 58-let-ni Matteo Giussl, 82-letna Ana Knolseis vd. Blatnik. OKLICI: uradnik Claudio Re-setti in gospodinja Pasquallna So&sl, knjigoveze* Oreste Coslo-vich in šivilja Luciana Palcich, častnik Marco Fabbri in gospodinja Annamaria Contl, poštar Er-manno Di Ciaula In frizerka Val. nea Stokelj, električar Silvio O-mari in gospodiinja Gioia Satti, uradnik Claudio Tutta in uradni-c.i Silvana Corazza, cevar Ste-lio Simcvich in banstka Marghe-rita Foriuna. stražar CP G,org popust za dijake. Ob 21. uri pa bodo za Unnvef zitetni kinematografski cent*1 predvajali film «Le jour se 1* ve«. KINO D ob sodelovanju kriške, proseške in kontoveiske mladine Orkester vodi MARIO BOGATEČ Napovedovalec: LUCIJAN TENCE SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU pridedi svoj tradicionalni dobrodelni PLES v soboto 14. januarja 1961 s pričetkom ob 21. urj v Hotelu Excelsior Palače Vstop izključno z vabili. Vstopnice in rezerviranje miz na sedežu društva v Ul. Machiavelli 22/11, dnevno od 7. do 19. ure. Opozorilo naročnikom v Jugoslaviji VSE NAROČNIKE NA NAS LIST V JUGOSLAVIJI vljudno prosimo, da do 31. januarja 1961 nakažejo naročnino za leto 1961 Po možnosti vplačaj, te vsaj za pol leta vnaprej, da nam tako prihranite delo in stroške. Posebnih položnic ne bomo pošiljali. Nova naročnina za samo NEDELJSKO IZDAJO je: mesečno din 160.-—•' ali letno 1.920.—. Plačati je. treba vsaj 3 mesepe vnaprej, t. j. din 480. Nova naročnina za redno naklado znaša: mesečno din 300,— ali letno 3.600.— Plačati je treba redno najmanj dva meseca vnaprej, t. j. din 600.—. LIST BOMO POŠILJALI SAMO REDNIM PLAČNIKOM — kdor ne bo imel plačano naročn,-no 10 dni pred rokom, mu bomo brez nadaljnjega obvestila ustavili pošiljanje lista. Naročnike, ki ne bi hoteli podaljšati naročnine prosimo, da nas o tem obvestijo takoj. Vplačajte po položnici na «ADIT» Drž. zal. Slovenije — Ljubljana -tek račun pri Komunalni banki štev. 600-70 / 3-375, UPRAVA (OAIUIVI IN PltlNPKVKl) Marija Mahne daruje 2700 Mr za Dijaško Matico. V spomin pok. Antona Premru-ja daruje Kralj Ivan Marija 1000 lir za Dijaško Matico. Fenice 14,00 »Najbolj razkosan** ladja armade«, eastmancol9f>| Jack Lemmon, Ricky Nelson. Excelsior 14.30 «Po)nočna čipkaij Doris Day, Rex Harrison, tectr nucolor. Filodrammatico 14.30 »Tolpa miau». Risan film v technico’ lorju. Grattacielo 1400 «La ciociarai' De Sicov film. Sophia Loren-Prepovedano mladini. Arcobaleno 14.30 »Francozinja in ljubezen«, Martine Carol, Jean Paul Belmondo. Prepovedan« mladi-nl. Supercinema 14.00 «GulliverjeVi potovanja«, eastmancolor, Ker-win Mathevvs, Jo Morrow. Alabarda 14.15 «Domov po neurju«, Eleonor Parker in Robert Mitchum, Technicolor. Aurcra 14.30 »Grbec«. Prepovedano mladini. Capitol 14.00 «S terase«, techfli' color, Paul Newman, Miru* Loy. Prepovedano mladini. Garibaldi 14.30 «01ympia», Sophia Loren, John Ga vin, technicolor. Cristailo 14.00 «Psyco», Anthonf Perkins. Prepovedano mladini- Impero 15.00 »Zakonska posteljd* Prepovedano mladini. Italia 14.30 »Zmenek na IsehUb scopecolor, Antonella Lualdi Mina, Domenico Modugno. Zač nji dan. Matsimo 14.00 «Joseliito», techrV-color. Igra mali Joselito. Sled1 «Tom in Jerry». Moderno 14.00 Anna Dalento i« Lino Robbi v reviji «ZensK* je Kupido«. Na platnu «Pepp'-no in stara gospa«, De FilipP«-Zadnji dan. Astra 15.00 «Pohujšartje pod soh cem«. Prepovedano mladini. Astoria 15.00 «Kdo je bila tista gospa?«, Tony Curtis in Dea« Martin. Vittorio Veneto 14.45 «Vsi domov«, Alberto Sordi, Serg* Reggiani. Marconi 14 00 «Do)ga noč 43.»i Belinda Lee, Gabrielle Ferzettl Prepovedano mladini. Ideaie 14.00 «Rdeče ustnice«, G-Ferzetti. Prepovedano mladini- SavOna 15.30 «Tiberijeve bakanalije«, technicolor Tognazzi, W-Ch-iari. Abbe Lane. Odeon 14.00 «Colnarji Volge«, M" nemascope-techmcolor, John D«' rek in Dawn Adams. Skedenj 14.00 «Tajno orožje UJ; Reicha«, K. Condrad, M Kit ber- v*;*! MALI OOLAS1 J ISCEM lepo opremljeno sobo f uporaba kopalnice kurjava «** industrijski tok — v bližini a vi* busa SERGAS — od Trga Obet-dan do svetilnika. Telefonirati n* št. 93-808 — uredništvo Primof skega dnevnika. BHUSINI CARLO, Trst Ul Bat tisti 20, prodaja gospcdinlsld električne predmete — štediliuH* na drva, premog, plin, elektrik* — trajno goreče peči »AHflG* ter na plin in elektriko. OlalM’ ve pri plačilu. Postrežba plli>* na dom. — Tel. 29-041. i 14 15U.ETNEGA vajenca išče karoserija (carrozzeria) Ulica GO1' teri 35. STICNODAKTILOGRAFKA vešč' slovenščine in italijanske sten*’ gratije dobi takoj službo v 0» vetnlSkl pi-arni. Naslov na upr* vi lista. Vid N A Irst, Ul. Crispi 73 tel 90-02' Specializirana delavnica t* popravilo iri obnovitev izpuS nih naprav in rezervoar!^ pr’ MADALOSSO dobile vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PEK MAKI ,EX — Cene ugodne ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega očeta JOSIPA FERLUOE Posebna za ivala darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili spemin pokojnika in ga spremili na zadnjo pot. Sinova DANILO in PETER Konkonel, 8.1.1961. ZAH VA L A Vsem, ki so sočustvovali z nami v teh težkih dneh in vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku našega dragega očeta in ljuho mamo ANTONA in JOŽEFO PiŠČANC se iz srca in s hvaležnostjo zahvaljujemo. Posebna za hvala pa kaplanu č. g. Zorkoju. Hčere, zetje, vnuki in vnukinje Trst, 8.1.1961 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli način počastili spomin in spremili na zadnjl poti našega nepozabnega ANTONA PREMRUJA ŽALUJOČI OSTALI Trst, 8, januarja 'SI61 S seje zgoniškega občinskega sveta Imenovana voliln in pregledniki obč. računov Sinoči je bila na županstvu v Zgoniku redna seja občinskega sveta, na kateri so svetovalci najprej obravnavali vprašanje šolskega sluge in euvaja, šolske slu'ginje ter pe. stunj v otroškem vrtcu. Skle-niU so, da se prejšnji sklep občinskega upravnega odbora premeni, in sicer tako, da se zahteva mesto «sluge-čuvaja» *h še ene sluginje za novo osnovno šolo v Zgoniku. V naslednji točki dnevnega re(ia je občinski svet imenoval v volilno komisijo Justa Pegana, Ivana Rustjo, Josipa Miliča jn Ivana Furlana, pregledniki računov za leto 1960 Pa so Franc Colja, Franc Hu-sel in Karlo Štolfa. Po kratki razpravi je nato občinski svet' sklenil, da bodo dva člana, od. b°ra Občinske podporne ustanove imenovali na prihodnji ««ji. Potrjeno je bilo tudi zavarovanje nove osnovne šole v Zgoniku, za kar bo morala KINOPROSEK-KONTOVa Predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob 16. uri film Universal Moja zemlja (La mia terra) Igrata: ROCK HUDSON in JEAN SIMdNS občina plačati letno 8.000 lir. Svetovalci so potem še odo-; brili razlastitve nekaterih zemljišč, ki so bila razlaščena za gradnjo oziroma popravilo ob. činskih cest — predvsem ob cesti' Veliki Repen-Briščiki ter ob novi poti pri Saležu. Konč. no so še potrdili nekaj sklepov občinskega upravnega pd. bora. Otvoritev kmetijskega tečaja v Križu V ponedeljek, 9. t. m. ob 19. uri bo otvoritev kmetijskega tečaja, ki ga priredi Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov v Križu v pritlični učilnici jlovenske osnovne šole. Občni zbor Dijaške Matice Podporno društvo Dijaška Matica v Trstu bo imelo svoj redni občni zbor dne 10. januar-ja 1961 ob 20. uri na sedežu v UL Geppa 9. «»------- Obvestilo Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja vabi člane in nečlane trgovce, ki imajo pogoje in pravico za vpis v bolniško blagajno, naj se čim prej zglase v tajništvu združenja Ul. Fabio Filzi 8 tel .37-808 od 9-12.30 in od 16-18, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila za vpis v bolniško blagajno. Goriško-beneški dnevnik Kmečki interesi in njihova obramba Dežuje skoraj nepretrgoma. Zemlja je nasičena z vlago. Trgatev je bile slaba, pa tudi drugi pridelki niso bili nič obilnejši. Cene na trgu so na splošno nizke. Trg sam je kakor pred 30 leti: brez strehe, brez majhne čakalnice, kjer bi se gospodinje in tudi odjemal. ke sedaj v zimskem in deževnem času lahko ogrele. Nasprotno cene življenjskih stroškov stalno rastejo. Stroji, umetna gnojila in škropiva so predragi. Kmet je Več ali manj prepuščen samemu sebi, tako tisti iz Furlanije, še bolj pa naš s Krasa, iz Brd, iz okolice mesta. Na Goriškem ni organizacije, ki bi se borila izključno za interese naših kmetov. Ce hočemo kaj doseči moramo tr. kati na vrata raznih političnih organizacij. Zakaj? Mar nas ni precej, toliko, da bi združeni tvorili silo, ki bi povsod in vedno branila svoje interese in dvignila ugled kmetov na raven, ki jo zaslužijo? Te misli niso iz trte izvite; ■■laiillitiifiiilBilliiiailiMimttsiilBilialiinaaifisia Krmin proti vojaškim predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob 15. uri in jutri 9. t. m. z začetkom ob 18. uri Supercinemascope film HANIBAL S MATURE I ('mini RITA MILIV FERZETTI - GAM UITALE • (MNPO MARIO MIRKO SILUfl - GIROTTI • ELIIS trnom AURELI Na svoji zadnji seji pod predsedstvom župana Godeasa je občinski odbor v Krminu proučil pismo, ki ga je občinski upravi poslalo županstvo iz Romansa v zvezi z vojaškimi služnostmi, ki zelo ško. dijo lokalnemu kmetijstvu in gospodarstvu na splošno. Odborniki so sklenili, da bodo zavzeli v tem vprašanju primerno stališče in pri tem so omenili vse dosedanje korake, ki jih je občinska uprava že storila za omiljenje škode, ki jo omejitve vojaških služnosti povzročajo. Obenem so vzeli na znanje okrožnico goriškega prefekta od 24. decembra, s katero ta prepoveduje, da bi občinski sveti na svojih sejah obravnavali stvari, ki niso v njihovi kompetenci po predpisih čl. 326 občinskega zakonika. Na seji so sklenili tudi, da bodo sklicali občinski svet na sejo za prihodnji petek 12. t. m. ob 21. uri. «»------- S ceste je zavozil z avtom v jarek Prejšnji večer se je vračal po cesti od Čedada proti Gorici s svojo «Giulietto» 34-let-ni Vinicio Duca iz Gorice. BIL zu Spesse pa je izgubil oblast nad krmilom in končal z avtom v obcestnem jarku. Mimoidoči so ga potegnili izpod avtomobila, kjer je Duca obležal v nezavesti. Odpeljali so ga v bolnišnico v Čedadu, kjer so mu nudili prvo pomoč in ugotovili več manjših ran, zaradi katerih se bo moral zdra. viti 10 dni. to so vprašanja, o katerih kmetje razpravljajo in tožijo doma, sosed sosedu, na cesti, v gostilnah. Ni pa človeka, ki bi se za to zavzel in se posvetil kmečkim vprašanjem in to že takoj po koncu vojne. Nekdo mora nositi odgovornost, da je tako, kakor je! Kmečko vprašanje ni le vprašanje obrambe pravic socialne, ga razreda, ampak je tudi temeljne važnosti za obstoj in razvoj slovenske manjšine. Pa poglejmo na Tržaško. Po. ložaj tamkajšnjih kmetov je mnogo boljši; združeni so v Kmečki zvezi (slovenski!) in imajo svoje predstavnike skoraj v vseh važnejših pokrajinskih ustanovah. Kaj pa ima. mo mi? Nekaj zastopnikov v občinskih kmečkih bolniških blagajnah, prepuščenih samim sebi, nobenega pa v pokrajinski. Tudi goriški kmetje bi se morali organizirati in, zakaj ne, povezati s tržaško Kmečko zvezo. Samo združen se lahko ohrani in razvije kmečki živelj. O teh vprašanjih in še posebej o kmečkih bolniških bla. gajnah bosta govorila v torek 10. t. m, ob 19.30 v prosvetni dvorani v Standrežu (gostilna Lutman) inž. Josip Pečenko, tajnik Kmečke zveze iz Trsta, in pokrajinski svetovalec ter poslanec v rimskem parlamen. tu Raffaele Franco iz Tržiča, ki bo orisal današnjo kmetijsko politiko v Italiji. Ker je sestanek izredne važnosti, vam priporočamo, da se ga v čim večjem številu udeležite, saj se bo na njem razpravljalo o vprašanjih, ki so za nas življenjsko važna. KARLO PRIMOŽIČ Pred gostovanjem SG v Gorici Casona: Drevesa umirajo stoje Gostovanje tržaške rojakinje Elvire Kraljeve, ki še 42 let nastopa na odrskih deskah wzm Nedelja, 8. januarja 19«! Radio Trst A «'<*: Lo.edai; e.ul: Kmeiiij-* 9.30: Slovenske miait Oddaja za naj- v.-> p :iVe,ika eala pcedsta- kPi J1 u v Ij.ca; nato Ansam-Ulasb/anlc,e Jankovič kdai 5SS ieijah: 13.00: Kdo, *Lmki, ***** zlx>r šr^,‘JanSkl; Zvon«; 13.00: Se-15 . s Stanlčyem Blackom; 15 40- Ohrls Connor; vkr.il #Jail,-sessisfl», , taanotrc-0 iaz?u: . lo Op; • Popol-B5k' it.fo: za 17.30: kester; 8.30L,Zivljenje na po-ljin, 11.15: Les Baxter irt njegov orkester; 14.15: Satirična revija «Vesele potre . iz Pine-rola«; 14.30: Interpretacije Virginie Zeani; 15.00: Van Wood smeh PL glas.., in njegov'.orkester; 15.15: No-^omeCmtetito za 'minuto; 16.45: Varietejski .svet;; 17.30: Sim- fonični koncert; 21.00: Koncert lahke glasbč; 22,35: Koncert kvinteta Chigiarto; 23.20: Neapeljska jesen. II. program 8.30: Pie.uaij z vašimi priljubljenimi; 10.00: Glasba za *n«tu - Yoi>»ri Mtt aPtaaničM. dan; -41.00: Nedelj- koncertji'_ dobro voljo, ____________ čajanka. 18.30: Iz ital. £& '*fihrov m revij; 20.00: ^ °.3o. Calvi in Hackett olivie" ‘n Glea-verVir h 12 ^kiadnice slo-Kon, narodnin pe.-mi; 21.30: Nedee;; «*rs Nova«; 22.00: n« V 22.10: Večer- nmtaLv23'0" Gi3Sba iz.daV’ Trst 7 15: Kmetj.,,0 življenje v dir -h ? 3°’ ^anes na sta' 7. ‘‘r ,’t Campanon», fo rL iri «11 fogolar«, za Go-■ *> fcn -Videm; 20.00:. Krcmi-de;jem rczLilta do zapeii 1n 9 40. j; .9-16: Zabavni zvoki; 10 00- Calel'>na Valente; be sin ?°S hLi 10-3°: Sklad-£lom -f« Keielbyja; 11.15: «ti revialr.e operete KaL“"'on; "'45: Oershvvln: v modrem; 12.00: Glasi,- s 'P0*l>a»lei; 12.10: ski t,’ Za ; vasl. 12.35: Teden- 13 in- Hpan^eIX,htični pregled; 14 & kraJ> Undje; Po,e' n kh po ?'eliah; 15.15: V ritrr. Oktet; 15.30: Pren~JiPainskih plesov! 16 00: delta- uw>’ la00: Športna ne- Ple n I Pren°s RL; 22.15: mesna glasba. Nacionalni program 7 0,V,re'"e na 1131- morjih; ladbe 23 godalni or- sk' orkestri; 11.45: Športne vtsti; 13.40: Revija «Diverten-tissimo«; 14.05; Avtorji pojo svoje pesmi; 14.35: Album pesmi; 16.00: Nedelja v pe- s.rem; 17.00: Glasba in šport; 18.30: Pleš te z nami: 20.30: Klirmg za pesmi (iz Pariza); 21.45: Večerna glasba; 22.30: Športni komentarji. Ul. program 17.40: Skia-dbe liossi-nlja in Sa-t.ea- 10.00: Anure,Campra: BUita ' iz baleta; 20.00; Vsako-vesirtil' koncert (Haetidel1, Tartini, Mozart); 21.30: Simfonični koncert (Von Einen, Brahmsi; 23.50: Poslovilni koncert (Bach). Slovenija 7.30: l,au;„,..i' kd.tfdkr; 7.35; Franjo Viudš.c: Uvertura, Vi-Um Markovič: Jubilejna uvertura; 8.4v: lz albuu.a otroških sklado; 8.55: Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00; Se pomnite, tovar.ši... »Dražgoša-nl» pripovedujejo; 10.30: Emil Adamič -1- skladatelj’ ZbOčov i-n samospevov; 10.45: Anton Lajovic: Adagio; 11.00: Radi jih posluša.e (spored zabavne glasbe); 12.00: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30: Za našo vas; 13,45: Koncert pri vas doma; 14.15: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30: Majhen glasbeni mozaik: 16.00: Humore- ska tega tedna — Kurt Ku-senberg: Vsaka tretja vžigali- ca; 16.20: Melodije za nedeljsko po-poldne; 16.45: Športna nedelja; 17.15: Peli so jih mati moja...; 17.30: Radijska igra — Marin Držič-dr. Mirko Rupel: Boter Aindraž; 18.46: «Ko lovec je na štoru spal« in druge domače; 20.05: Izberite melodijo tedna! 20.50: Hamtnond orgle v ritmu; 21.00: Everett Helm: Glasbena panorama A-merike; 22.15: Reportaža s košarkarskega turnirja ASK O-limpie; 22.25; Ples ob radijskem sprejemniku; 23.05: Nočni komorni koncert. Ital. televizija lu.1j: TV za kmetovalce; 11 30: Naše uružine; 16.00: Prenos športnega dogodka; 17.30: TV Za otroke; 13.30: Dnevnik; 18.50: Registriran prenos športnega dogodka; 19.40: »Tiho- tapstvo z dolarji« — film iz str.je «Zen? policaj«; 20.10: Kmcselckcija; 20.30: Dnevnik; 21.15- Televizijska drama — Hans' Fallao; Vse znova ubogi človek; 22.30: Ozračje XX. sto-letia; 22.55: Športna nedelja in dnevnik. Ponedeljek, 9. Januarja 1961 13.00: 'IV šola; 17.00: TV za otroke; 18.00: Tvoja prihodnost; 18.30: D-evnik; 18.45: Evropski muzeji; 19.20: Vodič za izseljene:; 19.35: Prost-i čas- 20.05: Šport; 20.30: Dnevnik'; 21.15: Film »Gospod Bel-veie '0 gre v kolegij«: 22.35: Fotovati; 23.05: Dnevnik. Jug. televizija Beogi.t 9.30: Oddaja za kmetovalce; popoldne prenos športnega dogodka. Ljubljana 18.30: Plesna šola Beograd 20.00: Sedem dni. Zagreb 20.40: Veliko pričakovanje. Ponedeljek, 9. januarja 1961 Beograd 18.00: Film iz serije Medic; 18.30: Znanost in tehnika. Zagreb 19.00: TV pregled: 19.30: Glasbeni film. Beograd 20.00: TV dnevnik; 20.15: Tedenska športni pregled. Zagreb 20.30: TV drama: Ivica Ivanac: «Marslkaj se lahko zgodi nekega dne.« Beograd 21.30: Glasbeni portret; Peter lljič Čajkovski. Koristne telefonske številke Zeleni križ v Gorici 26-48, Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82. Gasilci v Gorici 21-20. Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah 7-26-89 Rdeči križ v Tržiču 7-22-49. Orožniki v Števerjanu 4075. Orožniki v Podgori 20 22. Orožniki v Standrežu 3809. Orožniki v Sovodnjah 80-07. Orož. v Doberdobu 7-36-71. V nedeljo 22. t. m. bo Slovensko gledališče iz Trsta zopet gostovalo v Prosvetni dvo. rani v Gorici. To bo prvo gostovanje v našem mestu v novem letu, pa tudi na splošno je že precejšen presledek od zadnje predstave v Gorici, ko je SG nastopila s komedijo Jožeta Javorška «Manevri», pri kateri so se Goričani precej zabavali predvsem zaradi dobrega podajanja igre same. Tokrat nam bodo tržaški umetniki predstavili delo Špan. skega avtorja Alejandra Casona, ki se s pravim imenom imenuje Alejandro Rodriguez Alvarez. Pisatelj se je rodil leta 1903 v Asturiji na Španskem. Kot pisatelj se je uveljavil šele leta 1932, ko je bila v Španiji proglašena republika. Po zlomu republikanske armade se je Casona zatekel v Argentino, kjer je nadaljeval s pisateljevanjem. Med številnimi drugimi gledališkimi deli, ki jih je napisal, je tudi drama v treh dejanjih (štirih slikah) «Dre-vesa umirajo stoje». Vsa zgodba se deli na tri stopnje: začetek ima skoraj obliko krimi. nalke, osrednje dejanje je sko. meščansko ginljivsko in prepredeno s humornimi sitna, cijami t'er z resnimi pisateljevimi pogledi, v zaključku pa pride do izraza čista dramatika in v podobi babice skoraj do tragične pretresljivosti. Pri tem naj povemo, da bo v vlogi babice nastopila kot gost članica ljubljanske Dra-me-in tržaška rojakinja Elvira Kraljeva, ki že 42 let z velikim, uspehom nastopa na odrskih deskah ter je svojo gledališko kariero pričela v slovenskem Narodnem domu v Trstu. Premiera te drame je bila 17. decembra v Trstu, kjer je-doživela lep uspeh. Poleg Elvire Kraljeve v vlogi gospe Eugenie nastopajo v tej igri še številni drugi člani SG kot n. pr. Leli Nakrstova, Mira Sardočeva, Zlata Rodoškova, Valerija Silova, Jožko Lukeš, Stane Raztresen, Silvij Kobal, Modest Sancin in drugi, ki so že iz prejšnjih gostovanj dobro znani našemu gledališkemu občinstvu. Opozarjamo občinstvo že danes na to gostovapje in ker bomo imeli popoldansko in večerno predstavo, bo udeležba omogočena tako obisko- valcem iz mesta, kot tistim s podeželfaj n«------- Dva padca v stanovanju Včeraj zjutraj okrog 4.30 je 70-letna Tommasi Andreina por. Braida v svojem stanovanju v Ul. P. Diacono 30 v Gorici vstala iz postelje, da bi šla v kopalnico. Spotoma pa se ji je zavrtelo v glavi, padla je na tla in obležala ne. zavestna. Z avtom ZK so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali zaradi domnevnega zloma leve roke. Podobna nezgoda je včeraj zjutraj okrog 7. ure doletela 28-letno asistentko iz Stanae Diano Cosolo. Ko je šla po stopnicah svojega stanovanja v Ul. Brigata Pavia 33, ji je nenadoma spodrsnilo. Padla je tako nerodno, da so morali poklicati avto ZK, Pobuda lovcev iz Slovenije, Furlanije m Koroške V dolini Korna v Gorici bomo imeli živalski vrt Na sestanku v Celovcu so lovci iz Slovenije že zagotovili nekaj divjih živali • Avstrijci so obljubili medveda Pred časom so se v Celovcu sestali predstavniki lovskih zvez iz Gorice, Vidma, Celovca, Ljubljane in Maribora ter so se pogovorili o številnih skupnih vprašanjih. Med drugim so prišli tudi do sklepa, da bodo podarili goriški lovski zvezi živali za živalski vrt, ki ga nameravajo postaviti v otroškem igrišču in sprehajališču v dolini Korna. Medtem ko je lovska zveza iz Ljubljane in Maribora že zagotovila, da bo poslala več primerov fazanov, zajcev, jerebic in veveric, so avstrijski lovci načelno pristali na podari! ev medveda. Po dosedanjih ukrepih, ki so bili storjeni na tem področju, je mogoče sklepati, da nameravajo goriški lovci neposredno voditi ta zoološki vrt, sredstva pa naj bi prispe, vala tudi pokrajinska ustanova za turizem ter šolsko skrbništvo. Živalski vrt ne bi bil samo v okras prijetnega sprehajališča v dolini Korna, ampak bi imle tudi poučni namen. Organizatorji nameravajo nakupiti kletke, v katerih bi živali prebivale, da bi jih šolski otroci obiskovali in jih spoznavali, kar bi v veliki meri izpopolnilo učenje prirodopisa. Pobuda lovcev obmejnih kiajev treh držav je nedvomno hvalevredna in bo naletela na zelo ugoden odmev pri geriških meščanih, ki bodo ra- iiiiiiMiiiiiitiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifniuiiiiiiinitiimmmiiiniiiHiiiititiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiTiiiiiiii Obmejna trgovinska izmenjava na Goriškem Možnosti zo nadaljnje povečanje blaga v okviru avtonomnega računa Tudi predstavniki goriške trgovinske zbornice bodo v kratkem obiskali Ljubljano Izjava tajnika jugoslovansko.italijanske trgovinske zbornice dr. Zoriniča V okviru avtonomnega računa o obmejni blagovni izmenjavi so na Goriškem v novembru uvozili brez uvoznih licenc (a dogana) za 100 milijonov 79.542 lir blaga, z 20 licencami v okviru obmejnega sporazuma za 45 milijonov 805.000 lir. Izvozili pa so za 158 milijonov 479.106 lir blaga. Z licencami so uvozili: živa govejo živino (21.5 milijona), goveje meso (22) in kamemte siopnice (2). Z dovoljenjem carine so uvozili: perutnino (3,7 mil.), kras-k’ kamen (1,3), kurivo (6,2), trd žagan les (18.5) in idrijske čipke (4,2) itd. Novembra so izvozili: droge-rijsko blago (2,6 milijonov), tekstil (7,6), oblačila (10), tehnične filtre (12,5), pneumatilke (■58,7J, električni jn elektrotehnični material (9), avtomobilske nadomestne dele (12), hi-draulični material (10), računske in pisalne stroje (6,7), jeklene modele (10,6), plutovino ..................................................... Stanje kmetijstva, industrije in trgovine v novembru Ker so obnovili železniško zvezo pri Gorici so tovorniki prepeljali nekoliko manj blaga Zaradi dežja so z žitaricami zasadili samo 70 odstotkov lanske površine Ne le naši kmetovalci,, tudi mesečnik trgovinske zbornice od novembra ugotavlja, da je bil ta mesec za kmetijstvo izredno slab. Zabeleženih je bilo dosti padavin, temperatura pa je bila zmerna, in je vse skupaj slabo vplivalo na sezonska dela. Z velikimi te- žavami se je zaključilo pobiranje koruze, medtem ko je zgnilo precej sena, ki se ga zaradi stalnega dežja nisc mogli pograbiti. Sejanje žitaric se je začelo z zamudo in je vseskozi srečavalo velike, včasih nepremostljive težav«. Ob koncu meseca je bilo posejanih komaj 70 odst. površine, na kateri so v prejšnjem letu rasle žitarice. ' V. V industriji niso zabeležili padca v primeri s prejšnjim mesecem, Proizvodnja je bila demala enaka v vseh industrijskih obratih; le v kemični in ladjedelniški industriji je bilo opaziti nazadovanje zarad pomanjkanja naročil. Preskrba s surovinami in e-nergetskimi viri je bila zadovoljiva. Ce se ozremo na posamezne sektorje, tedaj bomo ugoto vili, da je najugodnejše stanje v tekstilni industriji, kjer proizvajajo dosti bombažnih tkanin. Ta sektor na Goriškem se bo še okrepil z gradnjo treh novih srednjevelikih podjetij za izdelavo bombažnih tkanin, za proizvodnjo posebnih sintetičnih vlaken ter za odmotavanje sviloprejki-nih kokonov. Prvi obrat gradijo pri Sovodnjah, zadnjega pa za Standrežem pri Soči. Zadovoljiv je proizvodnji ritem v lesni industriji in gradbeništvu, zlasti pri gradnji takšnih objektov, za katere je država ali ustanova pri spevala finančna sredstva Isto velja za kartonažno tovarno in za obrate, ki izdelujejo embalažo. Ker je na domačem in inozemskem tržišču veliko po. vpraševanje po njihovih izdelkih, obratujejo z normalnim ritmom tovarne za izde lovanje statev, hladilnikov ter gradbenega železa. Majhna pa je aktivnost v proizvodnji e-lektromehaničnih potrebščin, katere delavnost je v tesni zvezi z ladjedelniškimi obrati. Čeprav so delno modernizirali stroje in odpustili del u-siužbencev, je še vedno v krizi obrat za proizvodnjo sode; ziradi bližnjih praznikov je bila v tem mesecu do konca izčrpana proizvodna zmogljivost tako slaščičarskih podjetjih kot v destilerijah. Ker so 2. oktobra vzpostavili železniško zvezo med Novo Gorico in Gorico, po kateri so začeli prevažati blago, namenjeno iz ene države v drugo, so avtoprevozniki imeli nekoliko manj dela kot doslej. (Vendar se upa, da zaradi povečanje prevozov po železnici, ki zaradi uradnih nasprotovanj pristojnih organov oblasti ne more doseči tistega razmaha, katerega želijo operaterji in trgovinski predstavniki, avtopre-vozniki ne bodo izgubljali pre več voženj. Op.ur.) Dosti obeta naraščanje prometa v tržiškem pristanišču, ki narekuje podaljšanje pristaniške obale in okrepitev naprav, zlasti pa nakupa novih žerjavov, da bi bili kos potrebam po natovarjanju in iztovarjanju blaga, namenjenega tudi drugim državam. V trgovini so veliko povpraševali po sezonskih oblačilih. Bilo je nekaj razprodaj, plačevanje na obroke pa je spet močno poškočilo v primerji s piejšnjim mesecem. Poleg blaga, ki smo ga izvozili na podlagi videmskega sporazuma o obmejni blagovni zamenjavi, o kateri poročamo na drugem mestu, smo v novembru izvozili v Avstrijo za 329.000 lir pletenin, 426.000 Ur pet za ženske čevlje in 1.2 milijona bombažnih tkanin. V Francijo smo izvozili za 345 tisoč lir slaščic, v Anglijo za 153.000 lir nadomestnih delov za kolesa, v Libijo za 2 milijona lir gradbenega materiala, v Švico pa napravo ca spreminjanje tmperature v znesku 700.000 lir. Dom onemoglih v Starancanu, Te dni so v Dom onemoglih v Starancanu sprejeli sedem prvih gostov, in sicer 5 žensk in dva moška. Pri sprejemu so bili prisotni poleg predsednika ECA g. Ettora Facchi-nija tudi župan in drugj pred. stavniki krajevnih oblasti. Predsednik ECA je imel pri tej priliki krajši nagovor, v katerem je poudaril, da mora biti Dom onemoglih za vse tu ste, ki bodo v njem prebivali, tak, da se bodo čutili v njem kot v domači družini. Dom onemoglih stoji v središču Starancana ter je bil zgrajen s prispevkom države v znesku 11 milijonov lir. Dogradili so ga že v preteklem septembru, sedaj pa je začel služiti svojemu namenu. (5), avtomobile s prikolicami (7,4) itd. Ob zaključku novembra je znašal aktivni Saldo avtonomnega računa 265 milijonov-625.871 Kr. Razlika torej r-i občutna in ni povzročila, da bi prišlo zaradi tega do zastoja izvoza in uvoza v okviru goriškega avtonomnega računa, kot je to prišlo v okviru ti-žaškega. Vendar pa obstajajo še nadaljnje možnosti, da se trgovinska obmejna izmenjava okrepi. V ta namen bo v kratkem obiskala tudi goriška trgovinska zbornica (kot je v programu tržaške in videmske) trgovinsko zbornico Slovenije. To bo povratek obiska predsednika dr. Valiča in tajnika clr. Novaka, ki sta bila na vljudnostnem obisku v Gorili v sredini novembra. Razpravljal; bodo tudi o okrepitvi prometa med železniškimi posta-ji-mi v Noyj .in Starj Gorjci in o cestnih zvezah med Goriško ter Slovenijo. V zvez; z razvojem obmejnih trgovinskih sporazumov, ki se sicer dokaj ugodno izvajajo, ki pa vendar še niso dosegli povsem zadovoljive ravni, so zanimiva -izvajanja tajnika jug> s'ovansko - italijanske trgovin-ke zbornice Zoriniča, ki jih je dal po koprskem radiu. Dr. Zorinič je izjavil, da je med januarjem in novembrom 1960. leta dosegla blagovna j menjava med Italijo in Jugoslavijo v celoti vrednost 152.7 milijonov dolarjev (okoli 95 milijard lir) in da je bila za 39 odstotkov višja, kot v istem razdobju 1959. leta. Jugoslovanski izvoz iz Italije je dosegel vrednost 83 milijonov dolarjev (preko 50 milijard lir) in je bil občutno višji kot v istih prvih enajstih mesecih 1959. leta, iko je znašal 57 milijonov dolarjev (okoli 33 milijard lir). Trgovinski promet v okviru tržaškega in goriškega avtonomnega računa se je tudi občut-r.o povečal in to za 35 odstotkov. Tajnik je nato -ugotovil, da obstoj nekaterih omejitev negativno vpliva na razvoj trgovinske izmenjave in izrazil upanje, da bo Italija izvedla sistem liberalizacije za uvoz jugoslovanskega blaga, kar bo prispevalo k povečanju izmenjave 'n ikar bo pospeševalo tudi jugoslovanski uvoz iz Italije. Nato je dr. Zornič podčrtal razvoj sodelovanja med industrijskimi podjetji obeh držav :n dejal, da se upravičeno pričakuje v letu 1961 nadaljnji razvoj trgovinske izmenjave jn tehnične ter industrijske kooperacije. de volje peljali svoje otroke v ta vrt. «»—— IT- iz Včeraj popoldne ob 15. uri smo pospremili k zadnjemu počitku i.a pokopališče v Podgori 72-letnega Rafaela Brešana, ki je imel mehanično delavnico v Ul. Madonnina. Pokojnik je že dalj časa bolehal, zadnje tri dni pa je bil v goriški bolnišnici, kjer je podlegel bolezni. Pokojnik je bil brat znanega goriškega gospodarstvenika Ludvika Brešana, ki je umrl pred dvema letoma. Bil je vdovec in je zapustil samo hčerko, ki pa je tudi v bolnišnici. Znanci in prijatelji izrekajo sorodnikom iskreno sožalje; njim se pridružuje tudi naše uredništvo. Avtobus je trčil v kamion Včeraj zjutraj okrog 6.30 je avtobus družbe Drossi-Saina iz Gorice vozil po cesti iz Fod-gore proti Gradiški, Na križišču pri Madonnini pa je trčil v jugoslovanski kamion «Fiat 682» s prikolico, ki je last Av. toprometa iz Nove Gorice ter je prihajal po glavni cesti iz Gorice proti Vidmu. Pri trčenju ni bilo človeških žrtev, -...v Na proslavi matere in otroka v Sovodnjah so 27 materam iz vseh vasi podarili darilne pakete s potrebščinami za otroke, trem pa so izdali diplome. Poleg župana je obdaritvi prisostvovala tudi predstavnica ONMI pediater dr. Milocco-Maznini (oba na sliki), ki je imela na vse prisotne matere lep nagovor, v katerem jih je vzpodbujala, naj tudi vnaprej zvesto obiskujejo posvetovalnico miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiitiiiiiitmitmiiiiiiiiimiiiiiiuiii Lansko delovanje cestne policije Patrulje so prevozile pot enako dolžini 9 ekvatorjev Dan za dnem, v grdem ali lepem, se korpus pri izvrševanju svoje dolžnosti trudi, da bi zagotovil čimvečjo varnost na cesti Tudi v preteklem letu sj potrulje ceste policije opravile v Gorici in na njenem področju neprecenljivo delo, da bi se promet discipliniral in se odpravili vzroki za nastajanje prometnih nesreč. S tem namenom je 1313 pa-tiulj na motociklih in 956 pati ulj na avtomobilih prevozilo 378.664 kilometrov po cestah naše pokrajine, to je toliko kot da bi se po ekvatorju devetkrat peljale okoli naše Zemlje. Stražniki cestne policije go posredovali v 332 prometnih nesrečah, v katerih je izgubi- lo življenje 13 oseb, 284 pa jih je bilo ranjenih. Pomoč so nudili v 9 primerih, iz jarkov pa so izvlekli 5 prevoznih vozil. V teh skromnih in morda za površnega čitatelja tudi suhoparnih številkah pa: je skrita tista skrb, ki jo ta korpus dan za dnem,* noč za nočjo, naj bo sončeh ali mrzel dan, viaga v svoje delo, da bi se vsi ljudje na cesti varno počutili, ker so konec koncev vsi njen lastnik, ne glede na to, če so peš, na kolesu, motociklu ali avtomobilu. Rojstva, smrti in poroke V obdobju od 1. do 7. januarja se je v goriški občini rodilo 21 otrok, umrlo je 20 oseb, poroke so bile tri in dvojni oklici. ROJSTVA: Davide Morsolin; Paolo Gallo, Daria Marušič, Claudio Pieri, Marco Tardivo, Livio Semoli, Marzia Turus, Fabiola Battisti, Anna Franco, Tiziana Gerin, Giovanni Zaga-roli, Massimo Mamo, Roberto Ballaben, Raimondo Boneta, Nicoletta Roman, Mauro De Biagio (mrtvorojen), Laura TurcuttO, Denise Severin, Gra. ziano Visintin, Fabrizio Silvani, Maurizio Stergar. SMRTI: 78-leVni upokojenec Giuseppe Spessot, 86-letni upo. kojenec prof. Mario Corsini, 69-letni Arturo Zitter, 60-letni Antonio Cimador, 74-letni Giuseppe Mizerit, 76-letna Maria Codellia, 81-letna Isolina De Grassi vd. Stefanelli, 74-letni Nicolč Facchinetti, 84-letni Anton Golob, 77-letni Luigi Favaretto, 30-letni Dante Rosa, 74-letni Jožef Rijavec. 69-letna Marija Rijavec vd, Con- I^IMIIIIIIItlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIttllllltululii,,!,!,,„||,|i,iimiiitutllllM IIII llllllllllllllllllll III) Hill III IIHIIIIIHIIMIItaUtullllll^llIllIllllll IIIUIIIII lllllllll lil 10.49 (A), 12.59 (D), 13.39 (A), 15.32 (A), 17.24 (A), 18.51 (A), 19.49 (D), 21.02 (D), 21.32 (A/, 22.38 (A)’. Iz Vidma: 0.10 (D), 5.46 (A), 6-42 (A), 7.41 (D), 8.02 (A), 8 23 (D), 10.50 (A), 13.59 (A), 15.49 (A), 17.10 (DD), 18.35 (A), 2p.0i (A), 21.34 (D), 22.22 (A). Nova Gorica • Gorica: 8.18, 15.03; 21.13. tini, 88-letna Antonia Cosetti vd. Pellizzari, 66-letna Štefanija Skert, 71-letni Raffaele Bressan, 37-letni Giordano Lu. xich, 5 dni sfar Marco Tardivo, 77-letna Luigia Brumat vd. Marega in 80-letna Angela Minca vd. Bertogna. POROKE; dr. Roberto Gan-dolfi in učiteljica Vita Malnič-Strohmayr, zidar Franco Mar-chi in tekstilna delavka Silva, na Drufovka, trgovski pomočnik Renzo Beltrame in Marisa Jacobini. OKLICI: oficir Avgust Con-te in gospodinja Angela Prete, hidravlik Elio Pellesoni in šivilja Marija Josini. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Pontoni - Bas»., Raštel št. 10, tel. 33-49. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imel; v Gorici najvišjo temperaturo 7 stopinj nad ničlo ob 16. uri, najnižjo pa 2 nad ničlo ob 21. uri. Vlaga je dosegla 93%.- Padavin smo imeli 1,6 mm. Vozni red vlakov 2. oktobra je slopi! v veljavo naslednji vozni red vlakov: ODHODI Za Trst: 0.11 (D), 5.50 (A). 6.44 (A), 7.43 (D), 8.05 (A), 8.36 (D), 10.52 (A), 14.02 (A), 15.5) (A), 17,12 (DD), 18,37 (A), 20.05 (A), 21.35 (U), 22.24 (A). Za Videm: 4.32 (A), 6.25 (A), 6.59 N D), 7.30 (A), 8.35 (D), 10 53 (A), 13.00 (D), 13.42 (A),-15.34 (A), 17.26 (A), 18.55 (A), 19.5) (D), 21.03 (D), 21.36 (A), 22.39 (A). Gorica • Nova Gorica: 7.20, 14.1», 20.2(1. PRIHODI J; Trsta: 4.31 (A), 6.23 (A), 6 57 (D), 7.28 (A), 8.34 (D), K I IV O CORSO. 14.30: »Ciociara«, S. Loren. Italijanski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 15.00: »Ljubimo se«, Marilyn Monroe, Ives Mon-tand. Cinemascope v barvah. Ameriški film. VITTORIA. 15.30, 18 15 in 21.80: «Napoleon v Austerlitzu«, rt. Brazzi, C. Cardinale. Cinemascope v barvah. Italijansko-francoski film. CENTRALE. 15.00: «Stalin- grajski orli«. P. Traiaud, P Menard. Rusko-francoski film. MODERNO. 17.00: »Pustolovščina na dvoru«. M. Koch in M. Cramer. Cinemascope v barvah. PnnionH"(fm}vmIc _ 8 — 8. januarja «961 Bežen sprehod po nogometnih igriščih B lige Posredni dvoboj Como-Mantova za vodilno mesto na lestvici SimmenthaTPalermo, srečanje, ki lahko zmeša račune - V Trstu dvoboj «tržaških» enajstoric... Prostor nam bo odslej dopuščal, da bomo vsako nedeljo napravili bežen sprehod po igriščih B lige neposredno pred tekmami samimi. Res je sicer, da je A liga deležna tako rekoč vsedržavnega zanimanja športnega in tudi nešportnega občinstva, prav tako pa je tudi res, da prav tekme B lige in nižjih povzročajo in vzdržujejo pri življenju tisti kampanilizem v nogometu, ki je bil v nekem smislu vedno pozitiven in ki je neštetokrat pripomogel, da so ravpo enajsterice iz manjših centrov prišle do veljave tudi v krogu najelitnejših. Kako je letos z B ligo? Čeprav so trenutno kar štiri tekme iz zadnjih dveh kol bile odložene zaradi vremenskih neprilik (ena med njimi (No-vara — Como) je bila sredi tedna odložena že drugič), je položaj vendarle precej razčiščen. Prav na vrh se je zgnetlo pet enajstoric, ki lahko v bolj ali manj enaki meri živijo v upanju na lovoriko. In čeprav je trenutno v vodstvu Mantova, moramo glede tega dati vendarle prednost Comu, ki ima sicer točko manj, zato pa tudi kar dve tekmi manj od svojega glavnega rivala. Za enajstorico Coma moramo reči, da je doslej pokazala najbolj stalno formo, ki se odraža tudi v razmeroma visokem angleškem povprečju. Na domačem igrišču je bila doslej še nepremagana in je oddala samo eno točko v osmih srečanjih. Na tujih igriščih je bila manj uspešna, vendar pa je treba upoštevati, da so ji tri poraze zadale enajstorice iz zgornje polovice lestvice. Se najbolj pa govori v njen prid dejstvo, da je šele sedaj prišla v najboljšo formo, medtem ko se pri Mantovi opaža počasno toda vztrajno pešanje, ki ga niti nedeljska zmaga nad Ca-tanzarom ni mogla v celoti zakriti. Z današnjim kolom se položaj prav na vrhu po logičnih računih ne bi smel spremeniti. Tako Mantova kot Como morata na tuji igrišči in čeprav njuna nasprotnika ne sodita med najnevarnejša, lah_ ko v najslabšem primeru računata vsaj na delitev točk. To velja še posebno za Como v Veroni, medtem ko bo morala Mantova nekoliko bolj zavihati rokave, če bo hotela biti kos spočiti Novari, ki se bo na lastnem igrišču, na katerem še ni okusila grenkobe poraza, hotela rehabilitirati za tri zaporedne zunanje neuspe. he. Ce pa bi se zgodilo, da bi iz te bitke izšla Novara kot zmagovalec, potem lahko mirno trdimo, da bi Como ostal vsaj za nekaj časa brez direktnega konkurenta za prvo mesto. Pri teh računih pa seveda ne smemo pozabiti na ostalo trojko, ki jo sestavljajo Sim-menthal, Venezia in predvsem Palermo. Medtem ko bo Venezia morala braniti svoj sedanji visoki položaj na lestvici na nevarnem, toda ne nepremagljivem igrišču Parme, bosta Simmenthal in Palermo med seboj tehtala svojo vrednost na igrišču v Monzi. To dejslvo daje nekoliko prednosti Simmenthalu, vendar pa ne tolikšne, da bi Palermo ne mogel računati vsaj na delitev točk, če ne celo na kaj več. Domačini imajo sicer o-brambo, ki je doslej v B ligi prejela najmanj golov, po dru. gi strani pa imajo napad, ki je bil doslej med najmanj plodovitimi. In če k (emu dodamo še, da velja Palermo letos za klasičnega lovca na remije tako na domačem kot na tujih igriščih, potem bi predvidevanje neodločenega izida ne bilo prav nič tvegano. Naslednje enajstorice po vrstnem redu na lestvici moramo preskočiti in dati prednost Genoi, ki bi skupno s sedmimi odbitimi kazenskimi točkami (kazen še od lani) bila z 16 točkami prav pod vrhom v družbi s Comom in Simmenthalom, Čeprav zaradi te kazni letos verjetno ne bo prišla v poštev kot kandidat za povratek v A ligo (toda to tudi ni popolnoma izključeno!) je vendarle prav, da jo uvrščamo med najboljše enajstorice prvenstva ne glede na to, da ji je že nekajkrat spodrsnilo. Tokrat si bo po vsej verjetnosti na svojem igrišču še bolj popravila kosti na račun Pro Patrie, ki letos na tujih igriščih odločno nima sreče, kar dokazuje njenih o porazov in visoko število prejetih golov. Od naslednje trojice pod vrhom bo imela danes najlažjo nalogo Sambenedettese, ki bo sprejela v goste Ales-sandrio. V kolikor je Sambenedettese letos presenetljivo dobro moštvo, tako Alessan-driji nikakor ne gre od rok. Na domačem igrišču sicer še kar dobro vozi, na tujih pa se je morala doslej zadovoljiti samo z dvema remijema. Ce bo delitev točk dosegla tudi tokrat, bo zaradi tega zanjo že lep uspeh. V manj ugodnem položaju bosta Reggiana in Prato, posebno prva, ki bo gostovala v Messini, medtem ko Prato v Foggi vendarle ni povsem brez izgledov. Naključje je naneslo, da se bosia v današnjem 16. kolu srečali v Valdagnu zadnji moštvi z lestvice, domači Mar-zotto in Brescia. Plasmaja obeh presenečata, saj sta v lanskem prvenstvu igrali pomembno vlogo in je bilo pričakovati, da jo bosta igrali tu. di letos, saj sta celo okrepili svoje vrste. Izid je odprt vsem možnostim z lahno pred. nostjo za Marzotto. Preostane nam še srečanje v Trstu med Triestino in Ca-tanzarom. Čeprav gre za moštvi z dveh skrajnih koncev škornja, bi lahko vendarle zapisali, da se bosta srečali dve tržaški formaciji s pristavkom, da bo ona iz Kalabrije celo bolj tržaška kot domača. Poleg tega, da jo vodi tržaški trener Pasinati, igrajo v njej še bivši člani Ponziane Frontali, Ghersetich in Florio, bivša člana Triestine Tulissi in Claut ter še na pol Tržačana Raise in Susan. Vseh teh seveda danes ne bo na tržaškem igrišču, ker sta Ger-setich in Claut poškodovana, toda to prav nič ne zmanjšuje dejstva, da je Catanzaro najbolj #tržaško» moštvo B lige. Toda to ni njegova edina lastnost. Zanj namreč velja tudi mnenje, da je moštvo, ki z največjo trmoglavostjo prak. ticira tako imenovani «cate-naccio«. Ugotoviti pa je treba, da mu ta, v ostalem precej antipatična taktika, na tujih igriščih doslej ni kaj prida služila, saj je iz sedmih tekem izvlekel samo 2 točki. Zato lahko upamo, da tudi proti Triestini ne bo bolj uspešen, čeprav stari Piero opozarja Trevisana naj bo pre. viden. Triestina je ta »domači« derby dočakala v precejšnjih škripcih. Najprej ji je zbolel Fortunato, nato pa so ji »pravični« sodniki pri zveznem so. dišču diskvalificirali še Caz-zanigo za dve nedelji. Ostati na en sam mah kar brez dveh igralcev, od katerih je prvi edini realizator v napadu, drugi pa edini koordinator na sredini polja, niso mačje solze. Trevisan si je iz zadrege pomagal tako, da je obnovil osnovni trio iz uvodnih tekem Rebizzi — Secchi — S» dar, na levo krilo pomaknil 1 ni izključeno, da bodo priredili olimpijske igre 1968. leta v kalifornijskem glavnem mestu. «Sovjetski olimpijski odbor upa, da bodo prihodnje o-limpijske igre v Moskvi in govori se, da sta predložila kandidaturo tudi Buenos Aires in Mexico City. Evropa je že trikrat organizirala v zadnjih letih olimpijske igre« je pripomnil Wilson, »zaradi česar je prišla sedaj vrsta tuli na Ameri-.o. Vsi se namreč še spominjajo odlične organizacije olimpiade v Los Angelesu 1932. leta. Odlično podnebje jugovzhodne Kalifornije tudi govori v prid slednjega mesta«. AVTOMOBILIZEM AUCKLAND, 7. — Svetovni prvak Jack Brabham (Nova Zelandija) je za volanom avta »Ccopcr« zmagal v dirki za veliko avtomobilsko nagrado Nove Zelandije. Današnja prvenstvena srečanja in sodniki A LIGA (14. kolo) Začetek ob 14.30 Atalanta-Juventus: Di Tonno Bari-L. R. Vicenza: Adami Fiorentina-Inter; Lo Bello Milan-Lazio: Bonetto Napoli-Catama: Campanati Padova-Bologna: Righi Roma-Sampdoria: Marchese Spal-Lecco; Annoscia Torino-Udinese; Grignani B LIGA (16. kolo) Začetek ob 14.30 TRIESTINA-Catanzaro; Car-minati Foggia .-Prato: Varazzini Genoa-P. Patria: Politano Marzotto-Brescia; Righetti Messina-Reggiana: Šamani Novara-Ozo Mantova: Sbar-della Parma-Venezia: De Robblo Sambenedettese-Alessandria: Fiaacescon S. Monza-Palermo; Angelini Verona H.-Como; Babini KOLESARSTVO mladega Fogarja, na desno pa Trevisana, medtem ko je vse drugo ostalo pri starem, vključno z De Minom v vratih namesto Luisona. Očitno je, da ne gre za idealno sestavo napada, toda boljša trenutno niti ni možna. Trevisan se je namesto eksperimentov z mladimi oslonil raje na izkušene moči, čeprav ga v preteklosti niso zadovoljile, kar velja predvsem za Sadarja. Mnogo si zaradi tega ne smemo obetati od te pe-torke in če ji bo vsaj enkrat uspelo prebiti živi Pasinatijev zid, bomo lahko že zadovoljni. j. k. «»------- Po vesteh iz ZDA V Los Angelesu olimpiada 1968? LOS ANGELES, 7. - V intervjuju časopisu «Los Angeles Times« je predsednik a-meriškega olimpijskega odbora Kenneth Wilson izjavil, da MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiutiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit Danes prvo tekmovanje v alpskih disciplinah VAdelbodenu najboljši smučarji vs V slalomu in veleslalomu nastopilo 82 smučarjev iz 12 držav LAUNCESTON. 7. — Italijanski kolesar Valentino Ga-sparel'a. svetovni prvak v hitrostni vožnji za leti 1958. in 1959. ter tretji na rimski o-limpiadi, je prestopil med profesionalce in bo danes prvič nastopil v tej novi kategoriji skupno s Pinarellom v šestdnevni krožni dirki v Laancestonu ADELBODEN, 7. — Jutri bo uradni začetek pomembnih smučarskih tekmovanj v alpskih disciplinah z udeležbo tekmovalcev z vseh koncev sveta, ki se bodo pomerili med seboj v prvi letošnji priredit leslalom . Y ten dveh disciplinah, ki nredstavljatu začetek tradicionalnih mednarodnih tekmovanj, bo nastopilo 82 smučarjev, ki bodo zastopali Švico, Italijo, Avstrijo, Vzhodno in Zaboano Nemčijo, Francijo, ZDA, Kanado, Norveško, Finsko, Indijo in Cile. Za tekmovanje v Adelbodenu sta se prijavili tudi dve državn1 reprezentanci z najboljšimi smučarji Švice in Zahodne Nemčije. Za Švico je to tekmovanje eno od osmih, ki bodo služili selektorjem za sestavo reprezentance za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Chamonixu. Zato bodo za Švico nastopili v Adelbodenu najboljši smučarji in sicer Roger Staub. Wuil-ly Forre, Freddy Bruchpa-cner, Adolf Mathis, Jakob Ar-duser in nekatere mlajše 'm nadebudne sile kot Gian Reto Giovanoli in Andreas Rubi. Tudi Zahodna Nemčija bo prisostna s svojimi najboljšimi silami. Poleg Ludwiga Leitnerja bodo v Adelbodenu nastopili še Willy Boergner, Sepp Behr, Fritz Wagnerber-ger in Wolfang Bartels. Vse ostale države so poslale na tekmovanje mlajše smučarje, ki predstavljajo up za bodočnost. Tudi Italija je sestavila ekipo mladih, kateri pa bo načeloval starejši že rutinirani tekmovalec Italo Pe-droncelli. Avstrija je prijavila Huga Jahna, Ernesta Falscha, Bernarda Funkeja in Fritza Sinn-huberja, Francija Julesa Mel-quonda, Jacquesa Fournoja, Maurica Jana, Jacauesa Mi-chauda, Guya Vouillamoza in Gilberta Arripa. V ekipi Zahodne Nemčije sta poleg številnih mladih smučarjev tudi dva že znana in sicer Bern-hard Riedl in Karl Suss. «»------- GORIŠKI NOGOMET Danes srečanje Sovodnje-Juventina Danes pride na vrsto toliko pričakovano srečanje med So-, c.a snegu v slalomu in ve- vodenjci in Standrežci. Navijači obeh ekip zalo nestrpno pr -čakujejo to tekmo. Tu ne gre samo za prestiž, ampak tuli kdo bo plačal razne stave. Na vsak način, naj izgubi ena ali druga ekipa, jedače in pijače ne bo manjkalo. Kar se pa ;i-če izida tekme bi morala Ju-ventina zmagati, ker je najmočnejša ekipa letošnjega prvenstva. Ker pa gre tu za prestiž med dvema sosedoma, bo tekma zelo napeta in bodo Sovodenjci napeli vse sile, da bi se lepo izkazali pred domačim občinstvom. Tekma se prične ob 14.30. Trenerja sta sklicala naslednje igralce: SOVODNJE: Šuligoj, Devetak, Kovič, Tomšič, Hess, Podgornik, Mar.on, Petejafl, Fer-loija, Peiejan I, Marinič in Flo-renin. JUVENT1NA: Devetak, Pa-škulin, Mozetič, Puia, Furlan Costehi, Fetejan, Piski, Comei-li, Tabaj, Ferfolja. —«»------ Smučarski teki v Bohinju Med seniorji zmaga Cveta Pavčiča (Jug.) BOH.NJ, 7. — Danes se ^e ob Bohinjskem jezeru pričelo dvodnevno tekmovanje smu-čarjev-tekačev, na katerem sodelujejo tekmovalci in tekmovalke Italije, Avstrije, Vzhodne in Zahodne Nemčije in Jugoslavije: skupno 83 smučarjev in smučark. V prvi disciplini je v teku na 10 km za mladince zmagal Italjan Guido Della Mea s časom 39’2”, drugi je bil Janez Kalan (Jug.) s 40’40”, tretji pa Mirko Bavče (Jug.) 40’48”. V tej disciplini je bil Mario Canelutti (It.) deveti z 42’42”. V ženski konkurenci je zmagala tekmovalka iz Zahodne Nemčije Dorle Buchtler, ki je 5 km dolgo progo pretekla s časom 26’14”, 2. je bila Milena Cinič (Jug.) 26’44”, 3. Lu. dcvika Hajdit (Avstrija) 27’ in 51”. V teku mladink na 5 km je zmagala Jugoslovanka Marjana Grengal s časom 30’2”. Zelo zanimivo je bilo tekmovanje seniorjev. Prvo mesto je zasedel Jugoslovan Cveto Pavčič, ki je 15 km pretekel s časom 58T3”, 2. Herman Mayer (Avstrija) 1 0’28”, tretji pa je bil Heinz Seidler (V. Nemčija) 1.0’36”. Od Italijanov je Andremo Vuierich zasede] 11. mesto s časom t.0’44”. Mario Moratti pa je bil dvanajsti. «»------ KOŠARKA OKK Beograd ne bo gostoval v Trstu Pri odnji torek bi moral* go stovati v Trstu košarkarska peter ca Bet grada, ki se je utf*-le ila mednarodnega turnir, a v Vare- e. Beograjčani bi moral) nastopiti prod domačemu Hausbrand‘u, vendar včeraj >.o Jugoslovani telegrafsko sporočili, da se zaradi nepredvidenih zaprek ne todo mogli ustaviti v našem mestu. NAMIZNI TENIS Tudi igralci Bora na turnirju «lstria» V ponedeljek se bo v prostorih v Ul. delle Zudecche pričel namiznoteniški turnir za pokaj »Istria«. Turnirja se bodo udeležili tudi igralci Bora. Vodstvo športnega združenja vabi naslednje igralce, da se zglase ob 20.30 v Ul. delle Zudecche: Kufersin, Vitez, Hreva-tin D„ ščuka, Lasič. Sirca, Puntar, Ukmar 'n Berginc. Ob 21. uri pa naj se zberejo istotam ostali igralci in sicer E. Košuta, B. Košuta, Jurkič, Posega, Tomšič, J. Hrevatin, Milič, Sosič. Stanisa jn Cibic. Prosimo točnost TENIS ADELAIDE, 7. — Avstralec Wayne Reid je premagal Italijana Sergia Tacchinija s 4:6, 6:2, 6:0 in ga s tem izločil iz nadaljnjega tekmovanja teniškega prvenstva južne Avstralije. AVT0IMIKV07_____ Rihard (lunja Trst, Strada del Friuli št 289 Tel. 35-379 TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO • KONKURENČNE CENE A VTOMOTOR 1MPUKI -EXPOHl Nadomestni deli italijanskih nemških, angleških in ame riških avtomobilov. DIESEL motorjev in traktorjev Trieste Trst, Via Udi ne 15 tel 30 197. 30198 ČITATELJI naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1961. Tako boste prejemali list ceneje in poleg tega prejmete kot nagrado še lepo slovensko knjigo Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Telefonirajte na št. 37-338 PRIZNANO MEDNARODNO ^TOPREVOZNIŠKO PODJETJA LA GOR1Z1ANA GORICA • Ul. Duca d’Aosta 68 . Tel. 28-45 . GORICA PHEVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Gospodarstveniki vsega sveta sodelujejo na prireditvah, ki jih organizira v ZAGREBŠKI VELESEJEM Mednarodni pomladanski zagrebški vetesejeir 14.-23. IV. 1961 Proizvodi široke potrošnje — Prehrana — Pohištvo — Tekstil in konfekcija — Revija sodobnega oblačenja — Turizem in gostinstvo — Medicina in tehnika — Tehnika varjenja — Tehnika merjenja in urejanja — Avtomatizacija — Strokovna literatura. Informacije: Zagrebački velesajam, Zagreb, Aleja Borisa Kidriča, tel. 51-666. DANES Njihov denar prijetno presenečenje za vse meščane: se bo za dvakrat, trikrat, štirikrat pomnoži j Oglejte si dokaze: Moški plašči po 3.900, 5.000, 0.900 lir Jopiči po 4.900, 5.500, 5.900, 6.500 lir Hlače pn 990, 1.290, 1.590 lir Obleke p« 4.900,0.500,9.900,11.900 or Montgomery P» 2.900,3.900,4.5001» Dežni plašči iz bnmhaž«vine po 4.900, R.900 lir tifižni nj/fčri v/ 9liona in ni/lona po 1.500, uazm piasci 2.900, 4.900 ur PlaŠČl 7H dGČks in Ahline po 2.900, 5.900, nusui za aeuKe b.m0(i, 7.900 lir v 7 Zenski pu 5.900, 6.901), 8.900 lir V Zenske volnene obleke pu 2.900,3.900,4.000 ur in če se vam to zdi nemogoče na veliki razprodaji, pridite in si oglejte cene, predvsem pa kakovost blaga ki jo je zaradi popolne preureditve lokalov pripraviI CamiieM Korzo Garibaldi 5 BORIS PAHOR: \if. Onkraj pekla so ljudje Roman «Ali je mdč iti tudi za šalo na drugi svet?« In pri tem se Jules komaj za spoznanje smehlja, a ker sedi počez na ležalnem stolu in ima noge na tleh, obrača Jojoju hrbet. «Alii se lahko vč, kaj hočeš pravzaprav od mene?« je prizanesljivo vprašal z obrazom obrnjenim vstran. «Rien, mon dodo. Si presuh!« «Hahaha.» To je zbor glasov, «Bi izdihnil med operacijo.« «Hahaha!» Tudi Jules se rahlo smehlja; obrača Jojoju hrbet in mimo kadi. »Ni prav tako gotovo.« «Hahaha!» Robert pa je povlekel cigareto iz zavojčka. »Na smrt ga bodo obsodili. Prav gotovo.« «To sem hotel reči!« In Jojo se je prestopil pred ograjo; rokoborec, ki je spravil nasprotnika na tla in čaka, da bo sodnik odštel določene številke. Tudi njegova dlan se je za hip oprijela ograje kakor vrvi na ringu. «To so Norvežani!« In se spet približa ležalnim stolom. »Ne bodo naredili kakor mi s Petainom » »A naš je maršal,« je očetovsko rekel Jules in pogledal cigaretno žerjavico in skrbno pihnil vanjo. «Ta gueule!» je jezno rekel Jo]o; ko da je čaš, da neha s šalo. »De Gaulle je general. In general ne bo pustil, da ustrelijo maršala,« je rekel Robert. «Ker je moder državnik.# To je Jacques; suhljat in zdelan kot Jules, samo ličnice še bolj vidne. A zaradi vetrnega jopiča, ki je stisnjen v pasu, in ker ima večinoma roke v njegovih stranskih žepih, je videti energičen in uren. Jojo je vzdihnil. »Poslušaj.« Jojo je očetovski prizanesljiv. (»Poslušam.# »Da je De Gaulle videl pomen motoriziranih Čet. medtem ko je Francija zidala Maginotuvo črto, prav. Vsa čast. Da je vodil na tujem odpor, prav. A vse drugo pustimo pri miru Je bolje. Bodi prepričan, da je bolje.« »Drugo — kaj?« je posmehljivo rekel Jacques. Jojo se jt namrdnil, potem je nabral kožo med očmi. «De Gaulle je predstavnik tistih dve sto družin, ki imajo v rokah ves francoski kapital. Nje je rešil s svojo vojsko.« »Pred kom? Pred tistimi golobradci v gozdu?« »Kdo golobradci?« To je bil Robert, ki se je napadalno bližal Jacqueso-vemu ležalnemu stolu. Tedaj je Jaoques vstal. »Glavo ti nazbijem!« je rekel Robert in stisnil pest. A Jacques je držal roke v poševnih prsnih žepih svojega jopiča in se nebrižno bližal ograji. ((Govorimo, kot se spodobi,« je tedaj rekel Jojo. »Razpravljajmo v redu. Brez žalitev.« »Zakaj je rekel golobradci,« je siknil Robert. Jacques pa sc je obrnil k Jojoju: «Koliko soli ima v glavi tisti, ki trdi, da general ne bo ustrelil maršala, to mi povej? Ce pa se ob vsakem prevratu novi zmagovalec zmeraj znebi prejšnjega!« »Prav.« In Jojo počasi razmišlja, kako ne bi bil deležen posmehljivosti, ki je zdaj namenjena samo Robertu »Prav. To imaš p-av.» Za hip je bila tišina, Jacques z rokami v žepih gleda njive onstran gozda v daljavi; počivajo odsotne v svetlobi poznega popoldneva. A hitro se je Jojo znašel: »Prevrat, praviš? A De Gaulle ni prinesel nikakšnega prevrata! Ne, človek. Da general ne bo prizanesel generalu, ko gre za. oblast, prav A tu sta obadva buržujska sinova, samo da je bil eden bolj moder « «Saj to sem rekel, da je moder.« Jacques je vzdignil ramena, jih nekaj časa kakor v nemem vprašaju takč držal ter jih spet spustil. «Samo da jaz pravim, da je bil moder takrat, ko Je Petain sodeloval z Ntmci! Ta razloček je!« »Tudi zdaj je moJer.s In Jacques se je spet obrnil proti gozdu. Jojo se s kazalcem podrgne pod nosom tja in nazaj, hkrati se za hip obrne proti avditorju, nato spet k Jacquesu. »No.» In razprl je roke. »Da vidimo, v čem je vsa ta velika modrost?« »V tem, da ni ponižal dežele še s smrtjo zmagovalca pri Verdunu!« Hitro in rezko je odgovoril Jacques; a videti je, da je najbolj razdražen zaradi Robertove bližine. #Da-ne-bi po-ni-žal de-že-le,» je rekel Jules. »Zmagovalec pri Verdunu?« je vse preglasil Jojojev glas. »Toliko bolj sramotno, da je potem sodeloval z Nemci!« »Nekdo je moral voditi državo,« Je hladno rekel Jacques, »A heroj pri Verdunu bi bil moral državo voditi v uporu proti sovražniku, ki jo je zasedel. To bi bil moral storiti. Nobene druge dolžnosti ni imel.« »Tako pa so za časa kraljevanja 'zmagovalca pri Ver-hinu’ Nemci pošiljali v krematorij polne vlake upornih narodnjakov,« je reke. Robert. «Maršal m mogel vsemu kaj.s Zdaj jc Juits vzkliknil s piskajočim glasom: «So se mu pač sesirili možgani, revežu staremu!« »Potem imaš prav ti, Jule3!« je zakričal Jojo. «In tudi Jacques ima prav! Ksj bi usmrčali takšnega starega bebca!« «Hahaha!» so se smejali ležalni stoli. XXX. Spraševal se je zakaj ga kličejo v ambulanto gospodične Rivičre Ko je vstopil, je ta jemala iglo z posode, v kateri se je bila prekuhala. »Presenečenje, kaj?« je rekla, medtem ko je natikala iglo. »Nisi si mislil, da boš našel tukaj mene?« Arlette sedi z desnim stegnom na mizi in se istočasno opira z levim stopalom ob tis, med prsti leve roke drži cigareto, in ko povleče, je nerodno in pokvarjeno hkrati. Lase ima nabra- ne vrh glave. »Oprostita,« je rekla gospodična Rivičre. »Bolniku m' ram dati injekcijo.» »Jaz te počakam, Claire.« Tako sta sama v ozki sobi z belo omaro in belo mizi samo okno je drugačno, ker je štirikotnik zelenja zarac gozda tam zunaj. «In kaj se je torej zgodilo?* A obenem je obšel miJ in se ustavil pred oknom; vtis ima, da je ob oknu bol svoboden. »Ali bi se moralo kaj zgoditi?« «Tak6 sem mislil.« In gledal je skozi okno; veke sl j1 modro pobarvala, to je novo in spada menda tudi h kaj< nju na tisti način in menda tudi k sedenju na tisti načif »Ali pa je napak, da sem te motila?« In v prašanj' je posmehljiv odtenek. Zganil je ramena. »Manjka stvari, ki dosti bolj motijo.« »Na primer?« »Nima pomena.« In misli nanlo, ki se ozira na avtomobile na cest tale bi se dobro strinjala s tisto na cesti. Nekaj ni v redi Nekaj poglavitnega tukaj ni v redu. Stal je ob oknu i1 gledal ven, ko da nje sploh ni. »Ali se lahko vč, kakšno obnašanje je to?« In slišal je bilo njeno dlan, ki jo je plosko položila na mizo, k se je uprla na roko. Obrnila je gornji del telesa pro! oknu. »To se sprašujem tudi jaz.« «A kaj? Kaj? Kaj?« Tedaj se je obrnil, tako da jo je gledal v obraz; upri na roko se čez mizo sklanja proti njemu. Bela ruta *' na glavo je na mizi. »Sprašujem se, čemu, na primer, tiata modra bar? okoli oči. To, na primer.« »To te moti?« St nadaljuj*