L j ubij ana Tednik: za radiof onijo - Glasilo slovenskih radijskilVposlušalcev. Zima v gorah. v Številka 3 Spored^od*14.|do|20.||anuarja^l940 clzaleekL spovedmi inozemskih posta j KONCERTI RESNE GLASBE Nedelja: 9.50 Saarbriicken: Schubertove klavirske sonate. 10.15 Bukarest: Simfonični 10.30 Sofija: Simfonični $. 11 Breslau: Komorni 11.25 Hamburg: Beethovnova sonata v c- molu, op. 13, št. 3. 12.20 It : Operna glasba. 17 It. I.: Moderna glasba. 17 It. II.: Simfonični 19.55 Bratislava: Slavnostni 20.30 Sottens: Orgelski Ponedeljek: 17 Beromiinster: $ Dvofakovih skl. 17.15 Horby: $ komorne glasbe. 18 Breslau: Brač in klavir. 19.30 Horby: Orkestralni ?,. 20 Sofija: G. Mahler: Simfonija št. 2. 20.10 Budapest: Orkestralni 21 It. I: Simfonični 21 It. II.: Simfonični Torek: 15.30 It.: Komorna glasba. 17.10 Bohmen: Klavirski 18 Breslau: Violinski 20 Bukarest: Weber: »Oberon« (RO). 20 Sofija: $ komorne glasbe. 22.20 Horby: Orkestralni 21 It. n.: Simfonični Sreda: 11 Munchen: $ komornega kvarteta. 17.10 Bohmen: $ komornega zbora. 20 Bukarest: Orkestralni $. 20.15 Beromiinster: Scarlatti: Sonata za flavto in godala. 20.30 Sottens: Simfonični $ RO. 21.30 Bukarest: $ komorne glasbe. 21.30 Horby: L. van Beethoven: Trio za klavir, op. 1, št. 3. 2140 It. I.: Simfonični 23.15 Dunaj: $ dun. simfonikov. Četrtek: 17.55 Hamburg: Radio orgle. 20.10 Budapest: Orkestralni 20.15 Bukarest: Simfonični £ Filharmonije. 21.15 Bratislava: Bachov 21.30 Dunaj: Beethovnov 22.20 It. II.: Violončelo Petek: 15 30 Koln: Anton Brucknerjev 17.05 Horby: Violinski 19.10 Bukarest: Violinski 20.30 Sofija: Bolgarska simfonična gl&sba. 21 Sottens: Orkestralni $ RO. 21.10 It. II.: Simfonični I 21.30 Beromiinster: Beethovnov Sobota: 10 Bohmen: Schubertove skladbe. 13.05 Bratislava: A. Dvor&k: Simfonija št. 2. 14 Sottens: & komorne glasbe. 20 Horby: J. Sibelius: i za gosli. 21 It. I.: Simfonični $. LAHKA GLASBA Nedelja: 10 15 Koln: Narodna glasba. 10.30 Munchen: Mandolinski 10.45 Stuttgart: Komrrni $. 12.25 Sofija: Zabavna glasba RO. 14.45 Beromiinster: Zabavni 18.15 Bukarest: $ lahke glasbe. 20.45 Horby: Pisan 21 It. III.: Reklamni |. 21.55 Sofija: Plesna glasba. 22.10 It. II.: | kvarteta. Ponedeljek: 10.10 Koln: Klavirski 10.30 Hamburg: Zabavna glasba. 14 15 Horby: Lahka glasba. 15 Hamburg: Kitara. 17.15 It. I.: Violinski 22 Sofija: Plesna glasba. Torek: 17.10 Koln: Klavirski &. 18 It. III.: Pianinski in vokalni 18.10 Sottens: Zabavna glasba. 20.30 It. III.: Moderna glasba. 20.45 Horby: Narodni $ RO. Sreda: 15.30 Hamburg: Violinski 17.15 It. I.: Violinski 17.50 Leipzig: Klavirski 20 'Berlin: Operetna glasba. 20 Horby: Kabaret. 20.15 Bratislava: Zabavni | RO. 22.20 Horby: Plesna gl. 22.30 Sofija: £ vesele glasbe. Četrtek: 20.15 Breslau: Mladina igra. 20.30 It. III.: Moderna glasba. 22.05 Sofija: Plesna glasba. 22.20 Horby: $ lahke glasbe. Petek: 10 Hamburg: Filmska glasba. 17.10 Dunaj: Klavirski 21.55 Sofija: $ plesne glasbe. 22.20 Horby: Lahka glasba. 22.30 It. I.: Pianinski Sobota: 15.15 Hamburg: Valčki. 15.40 Sottens: | zabavne glasbe. 17.10 Dunaj: $ kvarteta. 20 Sofija: Zabavna glasba RO. 20.15 Dunaj: Zabavni 20 30 It. I.: Operetna glasba. 21.30 Horby: Plesna glasba. 22 It. I.: Moderna glasba. 22.10 Beromiinster: Plesna glasba. OPERE IN OPERETE Nedelja: 15 It. IH.: »Boris Godunov« - opera. Torek: 19.30 Budapest: Puccini: »La Bo-hžme«. Sreda: 19.45 Sofija: Prenos iz opere. 21 It. II.: »La forza del destino« -opera. 21 It. III.: »Frasquita« - opera. Četrtek: 20 Beromiinster: Rossini: »Seviljski brivec«. Petek: 19.35 Bukarest: Prenos iz opere. Sobota: 21 It. H.: Operni prenos. ZANIMIVOSTI Nedelja: 8.40 Saarbriicken: Sodobni pesniki. 15 Beromiinster: Reportaža s hockey tekme med Italijo in Švico. 15.25 Breslau: Narodnost in domovina. 21 It. I.: Zgodovina gledališča. PoneJeljek: 17.10 Bohmen: Praški izprehodi. 21.55 Sofija: Bolgarski božič - predavanje. Torek: 17.45 Munchen: Hugo Junkersov živ-njenjepis. 19.15 Beromiinster: Medn. kronika. 20 Bratislava: Predavanje o gledališki režiji. Sreda: 17.45 Munchen: Fronta in domovina. 20.15 MUnchen: Mozarteum v Salz-burgu. Petek: 17.55 Leipzig: Početki angleške pe-trolejske oblasti. 21.40 Munchen: Znanost v službi na-. rodne prehrane. Sobota: 18 Breslau: Gledališče in film v radiu. 18 Munchen: Kulturni dogodki v tednu. ITALIJANSKE RADIO POSTAJE Prvi program: kHz m postaja kw 1059 283,3 Bari I 20 986 304,3 Bologna 50 536 559,7 Bolzano 10 1429 209,9 Milano IH 1 1429 209,9 Napoli II 1 713 420,8 Roma I 100 1429 209,9 Torino III 5 1104 271,7 Tripoli 50 1492 201,1 Venezia 5 1429 209,9 Verona 0,25 Drugi program kHz m postaja kw 565 531 Catania 3 1258 238,5 Firenze II 1 1140 263,2 Genova I 10 814 368 6 Milano I 50 1348 222,6 Padova 0.25 565 531 Palermo 3 1222 245,5 Roma II 60 1348 222,6 S. Remo 5 1140 263,2 Torino I 30 1140 263,2 Trieste 10 Tretji program kHz • m postaja kw 1357 221,1 Ancona 1 1357 221,1 Bari II 1 610 491,8 Firenca I 20 1357 221,1 Genova II 5 1357 221,1 Milano II 4 1303 230,2 Napoli I 10 1357 221,1 Roma III 1 1357 221,1 Torino II 5 Radijski orkester RO Poročila • Koncert I Plošče O Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. — Uredništvo in uprava: Miklošičeva 7, Ljubljana. Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj), SPORED ZA TEDEN OD 14. DO 20. IANDARJA 1040 NAROČNINA: Mesečno din 12. Pri plačila v naprej dobi naročnik popust, hi znaša za četrt leta din 11, za pol leta din 27, za celo leto din 64. Nakazati je torej za četrt leta din 25, za pol leta din 45, za celo leto din 80. Popust velja le pri plačilu v naprej. Uredništvo in Uprava v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, telefon 31-90. Čekovni račun uprave: Ljubljana št. 15.228. Radijska propaganda v sedanji vojni Ze ponovno smo pisali na tem mestu o radiu v sedanji vojni, o njegovi vlogi itd. Večkrat smo tudi opozarjali bralce, naj pri poslušanju poročil ne vzamejo vsega za resnico, naj kritično gledajo na vsa poročila, pa naj prihajajo s te ali z one strani. Danes, po preteku nekaj mesecev, kar se je vnela vojna, je prav, če seznanimo naše naročnike s propagando, ki jo vrši v sedanji vojni radio, na način te propagande, na njen uspeh ter na kritično gledanje te propagande. Kdor je poslušal in še posluša, s kakšno vero in zanosom bero poročila speakerji — radijski poročevalci — francoskih in angleških radijskih postaj, mora biti presenečen. V radijskem ozračju se je razvnela ostra vojna. Poleg najmodernejšega tehničnega orožja na bojnem polju, so v ozadju, za vojnimi frontami stopile v boj še druge sile: tisk, tiskovni ura- di propagandnih ministerstev, radio. Svet za frontami sedi kakor prikovan pred radijskimi sprejemniki, ki mu prinašajo najhitrejša in najnovejša poročila z bojišč in ustvarjajo posebno psihozo sedanjega vojnega časa. Dasi so radio pričeli vporabljati v vojno propagando prvi totalitarni režimi, je danes postal radio pri vseh vojskujočih se strankah glavno propagandno sredstvo. Kakor je svoj čas tisk imel veliko vlogo, je danes v glavnem prevzel radio to vlogo. Vojna propaganda, ki ima svoje začetke v francoski revoluciji oziroma v Napoleonu, se je v nekaj mesecih vojne s pomočjo radia razvila do nenavadnih možnosti. Pomena radia v ta namen so se kmalu zavedli vsi. Poglejmo nazaj v Napoleonov čas! Napoleon je kupoval pisatelje in publiciste, vzdrževal časopisna podjetja za svojo propagando. To mu je veliko pomagalo. Metternich je dejal, da Napoleonu odvrne časopisna propaganda za močno oboroženo vojsko. Današnja vojna je vpregla v propagando vsa sile, ustvarila je mitos propagande.. Na ta način skušajo posamezne države ustvariti hoteno razpoloženje v lastni domovini in tudi v inozemstvu. Dasi so n. pr. Angleži in Francozi zanemarjali propagando, so njeno potrebo pred vojno spoznali. Nekaj mesecev pred vojno — po marčni krizi — so francoske radijske postaje takoj pričele s poročili v tujih jezikih, naprej v angleščini, nemščini in italijanščini, kmalu nato pa tudi v raznih jezikih malih narodov (srbohrvaščini, rumunščini, češčini, bolgarščini, poljščini, švedščini itd.). Obširne sezname teh poročil smo prinašali tudi v našem listu. Ko se je pričela vojna, so pričele z obširno poročevalsko propagando tudi angleške radijske postaje. Ta propaganda zapadnih dveh demo- Na smučeh po naši lepi deželi kracij je v kratkem nadvladala nemško poročevalsko propagando. Neka država se je te propagande tako zbala, da je izdala stroge uredbe za radijske poslušalce, ki bi poslušali inozemske radijske postaje. Odpravila je velik del velikih radijskih sprejemnikov in vrgla na trg nov model radijskih aparatov, ki so omogočali poslušanje samo domačih postaj. Določila je hude kazni za vse tiste, ki bi se v tem oziru kakorkoli pregrešili, obenem pa je uvedla strogo nadzorstvo sti morale prepovedati v javnih lokalih poslušanje propagandnih poročil radijskih postaj. V Nemčiji se je pri radijski propagandi močno poznala začasna odsotnost propagandnega ministra. Francozi so postavili pred mikrofon svoje duhovne velikane, med njimi: Cireaudoux-a, znanega pisatelja dram in autorja »Trojanske vojne«, Paula Valeryja, Georgesa Duhamela, o katerem smo nedavno pisali v naši reviji, Andreja Mauroisa, Calette-a in Prof. dr. J. Lovrenčič predava v radiu o goriških slovstvenih spomenikih. (Durchfiihrung). Izraz sam ne razloži svojega notranjega bistva: Treba ga je opisati. V tem delu ne nastopi nobena nova, samosto jna tema. To je že eden bistvenih znakov. Pač pa velja ta del kot nekako prosto fantaziranje tudi improviziranje na podlagi prve kot druge teme, ki sta se pojavili v I. delu. Posamezni sestavni deli obeh tem — motivi — se odtrgajo od melodičnega tkiva, nastopajo samostojno na razaih stopnjah, deloma v spremenjeni obliki in se medsebojno kar na'bolj različno družijo. Modulacijski krog, ki je bil v I. delu navezan le na tonov način tonike in dominanta —■ se tukaj močno razširi ter pritegne še druge oddaljene se — tonovske načine. Po vseh teh dalinih ovinkih ss pa končno vrne v toniko, v kateri se oglasi zopet prva — glavna tema. III. del — Z nastopom glavne teme smo pa že v tretjem delu, ki obstoji v glavnem iz ponovitve prvega dela z razliko, da se ne samo prva, ampak tudi druga tema pojavi v toniki. Ne sicer zmeraj — pač pa velikokrat zaključi celotni stavek: coda (privesek) — Zaključni stavek. nai poslušalci inozemskih radijskih postaj in skušala na ta način »obvarovati« svoje ljudi pred kvarnimi vplivi tuje propagande. Radijski poslušalci se še dobro spominjajo napetih lanskih jesenskih večerov. Francozi in Angleži so vpregli vse svoje kratko-srednje in dolgovalovne radijske postaje v poročevalsko in propagandno službo. Speakerji raznih narodnosti in jezikov so se oglašali drug za drugim in brali poročila, razne izjave, vojne napovedi in prerokovanja s tolikim zanosom, s tolikim patosom, kot bi sami z vso dušo verovali v besede, ki so jih brali. Ponekod je zmanjkalo takih speakerjev in so postavili v to službo ljudi s šibkim znanjem jezikov. Pri nas n. pr. smo nestrpno čakali večera, ko se je oglasil Lyon. Ob določeni uri ste slišali to postajo v vseh javnih lokalih, koder imajo radijski sprejemnik, iz stanovanj je odmeval glas lyonskega, oziroma pariškega poročevalca, ki je govoril v gladki srbohrvaščini. Ta propaganda se je tako močno razširila in imela vedno večji vpliv. Nekatere države, — med njimi tudi naša — so zaradi kršitve nevtralno- (dalje) II. Sonatni stavek v pravem pomenu besede velja prav za prav za dobo dunajskih klasikov, ki je označena z imeni Haydn, Mozart, Beethoven. Razpored tega senatnega stavka je nasledn ji: I. del. Ekspozicija (razstava) tem. Prva tema se glasi v toniki nakar sle- druge. Vsi ti so večinoma šli za obzidje Maginot-jevih utrib in od tam govorili .Franciji in svetu, da bi še bolj učinkovali. Radijska propaganda je postala sestavni del sedanje vojne in to pri vseh vojskujočih se državah. Prav v zadnjih časih to vidimo še posebej pri Finski in Rusiji. V Franciji in Angliji so prevzeli vojno propagando ljudje široke izobrazbe in velikega znanja, ljudje kulture. Zato ima ta propaganda tolik uspeh. Ne poslužujejo se časnikarskega šarlatanstva, na drug način iščejo uspeha in učinka. Danes je ta propaganda drugačna kot je bila pive dni vojne. Veliki francoski duhovi ne govore tu le za enega človeka, za političnega ali stranko, tudi ne za eno samo državo, oni govore za vso zemljo, za evropsko kulturo in civilizacijo, za usodo milijonov ljudi. Zato je ta propaganda široka, inteligentna in ni odvratna. V sedanji vojni je postala propaganda nov element življenjske stvarnosti, ki naj služi zemlji, narodom, kulturi in človeštvu. Če bi le ostala samo v teh mejah! di modulacijski prehod v dominantni tonov način, v katerem se pojavi druga tema: torej v dominanti. Kot zaključek I. dela nastopa še tretja tema, ki ima v vsakem oziru — tako harmoničnem, melodičnem kot ritmičnem — res zaključitveni značaj: prvi stavek konča v dominantnem tono-vem načinu. II. del nosi splošni naziv: izpeljava A. Dvorak: Simfonija v G duru št. 4 (K reprod. koncertu simf. glasbe v radiu 18. t. m. ob 20.45.) Dvorakova stvariteljska pot ima prav svojstven potek. V domovini doseže svoj prvi uspeh — kot 30-letnik in sicer pri izvedbi »Slavospeva« za meš. zbor in orkester. S 40 leti ga spozna Anglija po izvajanju njegovih oratorijev in cerkvenih skladb. S 50-leti je najbolj proslavljeni skladatelj in doseže vrhunec svoje slave. Kar ga najbolj loči od Smetane je njegov poudarek absolutne, torej — ne programske — glasbe. Zanimivo je, da Dvorak v delih absolutne glasbe (torej v simfonijah in kvartetih) navezuje na snovanja klasičnih in romantičnih skladateljev, celotnemu oblikovanju pa vseeno vtisne narodni značaj. Vse njegovo simfonično snovanje priča o njegovi veliki razgled-nosti v svetu simfoničnega ustvarjanja. Nekaj časa je uravnal svoj pogled v Wagnerja; kmalu se je pa prepričal, da njegovi glasbeni osebnosti veliko bolj prija odkrita veselost Schubertovih melodij, izredna graci-oznost Haydnovih domislekov, nadvse vzvišene arhitektonika Beethovna in istotako stroga doslednost Brahmso-va. S Smetanom je Dvorak pripadal onemu stvariteljskemu krogu, ki je pod vidikom ozirov do nacionalnih sestavin — hotel ustvariti simfonični slog, ki bo po notranje in po zunanje odsev evropskega razpoloženja, četudi domače dežele ne bo zatajil. Simfonična oblika Bedrich Smetana: „Ma vlast" (K prenosu iz Maribora 17. januarja ob 20.) G. ikapelnik Josip V. Jiranek. Bedrich Smetana je napisal to prekrasno kompozicijo baš tedaj, ko se je ves onemogel in razdvojen, izčrpan od večne borbe s svojimi številnimi neizprosnimi nasprotniki, umaknil v zatišje. V tej dobi je Smetana oglu-šil, ali tudi to neizmerno nesrečo in strahotno duševno razpoloženje je veliki genij premagal in zaporedoma Ferdo Kozak: ^Profesor Klepec" (K premieri v Narodnem gledališču v Ljubljani 13. t. m.) vstvarjal samonikle kompozicije, ki so zadivile mednarodne glasbene kroge. Med najlepše njegove stvaritve spada nedvomno ciklus simfoničnih pesnitev »Ma vlast« (Moja domovina). Vso svojo fantazijo, milino in neizmerno ljubezen do rodne zemlje in svojega naroda je položil skladatelj v to melodiozno delo. Prikazuje nam viteške boje husitskih junakov, popelje nas v neizmerne planjave, loge in gaje češke pokrajine, napeto sledimo toku VItave od njenega izvira vse dotlej, da se skrije našim očem tam daleč v tuji zemlji. V duhu vidimo slike iz čeških narodnih pripovedk in naposled se zopet srečamo z junaki-vitezi, ki niso izgubili vere v preporod in vstajenje svojega naroda. To veliko simfonično pesnitev, ki sestoji iz šestih delov bo izvajal orkester Glasbene Matice v Mariboru pomnožen z vojaško godbo 45. peš. polka dne 17. januarja 1940 ob 20. uri v koncertni dvorani Sokolskega doma. Na harfi sodeluje g. Franjo Lukeš. Skladbo je z njemu lastno požrtvovalnostjo in vestnostjo navežbal ka-pelnik vojaške godbe g. kap. Josip V. Jiranek, ki je svoje dirigentske sposobnosti pokazal že v pretečenem letu, ko je z velikim uspehom dirigiral Dvorakove »Slovanske plese«. Na sporedu dramskega gledališča je izvirna slovenska komedija, ki jo je napisal v našem kulturnem življenju dobro znani pisatelj dr. Ferdo Kozak. Njegovo delo — tridejanska komedija, ki jo imenuje »veselo, včasih pa tudi malo žalostno zgodbo«, je zajeta iz našega sodobnega življenja. Pisateljev cilj in namen je bil razkriti v tem delu na nepateti-čen življenjski način eno izmed najbolj bolečih ran našega javnega življenja: za nas in velik del našega ra-zumništva značilno nedejavnost v času najbolj perečih vprašanj in umik pred življenjsko borbo v različna zatišja. Tako je oživil v glavni osebi igre v profesorju Klepcu predstavnika te oddaljenosti od konkretnega življenjskega odnosa. V tem deloma komičnem, a skoro še bolj tragičnem liku, je izkristaliziral človeka, ki je bil nekoč mlad in borben, a se je odrekel — iz nemoči, iz pasivnosti, zaradi razmer — iz najrazličnejših vzrokov, poseganju in sodelovanju v razvoju življenja in obstal nekje v svojem idealističnem svetu, odmaknjen vsem tegobam, pa tudi lepotam vsakdanje življenjske borbe. Dejanje pokaže, kako ga po srečnem ali nesrečnem naključju, zgrabi vendarle realno življenje in potegne njegova nebogljenost v odločilnem trenutku za seboj. Konflikt se razvije v tistem majhnem obsegu, kot ga imajo dogodki v okolju, v katerem žive povprečni ljudje. Dogodki v taki sredini gubijo zaradi povprečnosti ljudi tudi svojo pomembnost in veličino, če jo imajo, vse se uravna in se kotali zopet v starem tiru naprej: »Mi pa ostanemo, kakor smo b' li.« V okviru te komedije je pokazana nepomembnost povprečnih ljudi. S tem da je pisatelj razvil vse v komično, dal svoji osnovni misli pravi poudarek: povprečni ljudje živijo povprečno in polovičarstvo je njihov del, njihova usoda. Ker se ne znajo, ali nočejo žrtvovati za svoja hrepenenja, ne dosežejo svoje sreče in ker so zadovoljni pač s tem, kar jim prinese usoda za nadomestek — tudi niso nesrečni. Igra je vedra, a vendar zveni pod- talno v vsem dogajanju, v gledalcu sočustvovanje s svetlim, dobrim Klep-cem in njegovo neboglenostjo. Komedija ima svojo tehtnost in vrednost, čeprav morda ni za vsakega takoj očividna: v gledalcu vzbuja ravno zaradi dejavnosti glavne osebe, zaradi njene mlačnosti in malobrižnosti ( kakor bi dejal Cankar) nek zdrav upor in borbenost. Prav kakor je postavil pisatelj v osebi Klepca — ki je pobegnil pred stvarnostjo v svoj idealistični življenjski nazor idealista, je pa ustvaril z detektivom Žulajem — realista najčistejšega kova, ki vrši svojo službo, da lahko živi in ki ve, kako je treba zgrabiti situacijo, da ima človek uspeh. Klepčev navidezni proti-pol je trgovski sotrudnik Skočir, po svoje fantast, ki si domišlja, da je borben, vendar je njegova revolucionarnost le prizadevanje, podčrtati svojo manj pomembno osebo. Pisatelj je s humorjem pokazal, kako šele žena spravi moža od zmot na »pravo pot« —• seveda zopet v okviru razmer: v udobno, povprečno srečno rodbinsko življenje. Vse se giblje na vedri ravni, dejanje teče gladko in prikupno, dialogi 30 prav originalni in značilni za okolje — predmestje, človek se marsikje zadovoljno muza in smeje, toda nad vsem visi kakor rahla senca can-karjanske grenkobe, nad sodobno ne-možatostjo, nad našo nebogljenostjo in majhnostjo, zoper katere avtor na-perja tudi svojo satirično ost, zajedajoč se, da naloga komedije ni le življenje prikazovati, temveč osvetljevati in opozarjati na njegove senčne strani. Delo je naštudiral režiser dr. Brat-ko Kreft, ki je znan kot pisatelj različnih iger in je zrežiral v zadnjih sezonah pet slovenskih iger: Pahor-jeve »Viničarje«, Šnuderlove »Lopovščine«, Štandekerjevo »Prevaro«, Linhartovo »Zupanovo Micko« in Kozakovega »Profesorja Klepca«. G. Ferdo Kozak, avtor nove slovenske komedije »Profesor Klepec«. M. J. Lermontov (K spominski uri ob 125-letnici rojstva; na sporedu v radiu 15. t. m. ob 20.) Pred dvema mesecema se je ves razdvojenosti: hkrati so' se v njem kulturni svet spominjal 125 letnice družila čustva ljubezni in mržnje, sre- rojstva, prihodnje leto pa se bo spo- če in obupa, nebes in zemlje. Zgodnja minjal 100 letnice tragične smrti ve- življenjska utrujenost ga je nazadnje likega ruskega pesnika Mihaila J. umirila in tedaj je ustvaril na svo- Lermontova, dovolj povoda torej, da jem ljubljenem Kavkazu — kamor je bo njegovemu spominu posvetila ljub- bil dvakrat pregnan — svoje najglo- ljanska radijska postaja posebno uro bije pesnitve. v ponedeljek, dne 15. t. m. Puškin V radijski uri, posvečeni spominu in Lermontov sta položila trdne te- Lermontova, boste slišali recitacije melje, na katerih je zrasla vsa kasne j- nekaterih najboljših njegovih pesmi ša, tako bogata ruska literatura, v Klopčičevem prevodu, o pesniku pa Lermontov je bil star šele 23 let, ko bo predaval Mile Klopčič, ki priprav- so ga že imeli za naslednika Puški- lja slovenski izbor pesmi in pesnitev novega, in ko je 1. 1841 še ne 27 tega »ruskega Byrona«. Ostali del leten padel v boju, je ostala za njim sporeda bo izpolnjen z glasbenimi tako bogata literarna dediščina, da še točkami, zdaj črpajo iz nje. Bil je pesnik Obiski v studiu Ga. Nada Gabrijelčičeva, gdč. Maša Slavčeva in ga. Vida Juvanova, članice Narodnega gledal, v Ljubljani. Z našim drugim obiskom smo se nekoliko zakasnili. Prihodnji bodo bolj redni in bodo prihajali na vrsto ne sicer v vsaki številki, po možnosti pa v vsaki drugi ali vsaj v vsaki tretji. Drugi obisk je urednik namenil našim znankam iz otroških radijskih ur. Te so: ga. Nada Gabrijelčičeva, ga. Vida Juvanova in gdč. Maša Slavčeva. Pričakal jih je v študiu. Vse tri v dobri volji so imele spotoma še zadnjo skušnjo »generalko« za »Cicibana«. Takoj smo-pričeli z razgovorom. Urednik nekako — uradno pripravljen je moral s svojimi vprašanji kloniti pred skoraj razposajeno žensko večino, še do sape mu skoro niso pustile, tako so se razvnele v pogovoru. A komaj smo se pogovorili malo o Miki - miškah, nas je premotil napovedovalec. Nastopiti je treba. Dr. Magaj-na je bral zadnjo stran zgodbe »Račko in Lija«, zdaj je na vrsti »Ciciban«. Tako smo odložili pogovor za četrt ure. Urednik se je ta čas znova oboroževal z vprašanji, seveda z istim »uspehom« kot prej. Pogovor se je nadaljeval, svinčnik je z vso vnemo drsel po papirju in zapisoval. In zdaj berite od začetka do konca! »Kako so nastale Miki miške?« se je glasilo prvo vprašanje. »Kako pravzaprav?« so se spogledale, »Aha, že res,« se je spomnila Maša: »Ti, Nada, si prva imela otroško uro in brala pravljice — »— in sem se spomnila, da bi bilo za otroke zelo zanimivo, če bi spremljali znane in priljubljene Miki miške, ki jih poznajo vsi iz filma — pri njihovih dogodivščinah.« »Da pa bi jih otrokom še bolj približale, smo jih sklenile postaviti v Ljubljano,« je dopolnila Vida. »Sprva sva bili z Nado samo dve Miki-miški: Miki — ženica in Mikec — mož, kasneje pa —« »-— ste povabili še mene k sodelovanju in zastopala sem splošno zoologijo: ježe, žabe, kače, polže, jastrebe, lisice — skratka vse živali, ki jih morejo srečati dve potepinski Miki miški;« je dokončala Maša. »No, in kaj sedaj?« je vprašala Nada. »Ali naj priznamo koliko smo se nasmejale in najezile, ko smo sestavljale njihove dogodivščine?« »-— kako smo včasih napravile načrt, pa so nam med delom prihajali sproti drugi, boljši domisleki in kako je končno nastala popolnoma druga zgodba kot je bila prvotno nameravana?« »Bog ve, če so se naši mali in veliki poslušalci vsaj pol tako zabavali kot me, ki smo vsak prizor tako živo videle pred seboj in ki smo ga sedeč pri mizi igrale z odgovarjajočo mimiko, ki je bila včasih taka, da nismo mogle od smeha več govoriti...« »Ali pa naj tudi povemo,« se je oglasila Maša, kakšne težave smo imele -vča- Iz francoskega filma »Življenje«. Kino »Union«. sih, ko ni hotelo biti navdiha in smo si obupane »ožemale« možgane?« »Kadar je nastopil tak kritičen trenutek, si ti, Maša, kot človek tempa rada dejala: Preskočimo to, vstavile bomo to k&sneje, ko pride navdih, medtem pa pojdimo naprej. — Ti, Nada, pa si bila vedno proti takim »poskokom«: Ne, ne, ta vozel je treba razvozljati, ne moremo preko njega, se bo že odprlo, počakaj-mo! — In čakale smo... Nada je zamišljeno gledala v strop, Vida je obupano podpirala glavo in napenjala možgane . .. Maša pa je nervozno bobnala po mizi. Molk! Nenadoma pa smo se vse tri hkrati zmagoslavno oglasile: »že vem!« In vse tri smo povedale navadno točno eno in isto misel! Maša je vedno, kadar je prišla na delo, začela iskati mehkega prostorčka na couchu, nakar sta obe tovarišici z obupnim glasom zakričali: »Ne na mehko!«, kajti trdili sta, čim sede Maša »na mehko«, se vsa preda udobju in jo ■mine vsa iznajdljivost — in Maša je vzdčhujč morala s^sti na trd stol. »Ampak, kadar so se odprle zatvor-nice naše »pesniške žilice« včasi s pisa- Iz francoskega filma »Življenje«. Kino »Union«. nJem niti nismo mogle slediti. . .« je z zadovoljstvom pribila »In ko smo do kraja izčrpale LJubljano in okolico in so Miki miške doživele že na kopnem, v vodi, v zraku in kjerkoli je bilo sploh mogoče vse mogoče in nemogoče dogodivščine — sta prišla na vrsto Jurček in Jerica.« »To je bila pa moja originalna zamisel«, se je postavila Vida. »Čast komur čast,« se je slovesno priklonila Nada. »Se še spominjaš«, je vzbujala Vida spomine, »kako sva se potikali s prstom skozi pustinje in puščave, oaze in prerije, in osveževale najino zemljepisno znanje, da sta mogla Jurček — in in Jerica — jaz potovati po tujih deželah?« »A ko vama je sapa in domišljija pošla, sem se izkazala jaz s tem, da sem iznašla »Tri potepine«: Kužo, Jonija, muco Mini in papagaja Kokija,« se je pohvalila Maša. ;»In spet smo se potepale kot živali od dogodivščine do dogodivščine: ti Maša kot svoj lastni veliki pes Joni, Ti Nida kot papiga Koki in jaz kot muca Mini,« je prikimala Vida. »Dekleta, ali se spomnita kako smo vadile naše »songe«: Ti Vida si igrala na otroški ksilofonček, Ti maša na tambu-rin, jaz pa na otroški saksofon« — —»in zopet smeh in zabava in delo in težave, vsakega nekaj — in minilo je leto v radiu in zopet je bilo treba nekaj novega —« »Takrat pa — to je zasluga referenta prof. Kureta — smo pričele z dramatizacijo naših najlepših narodnih pripovedk in pesmi: Desetnico, Siroto Jerico, Mlado Bredo in celo vrsto najbolj znanih . ..« »Pričele smo poustvarjati slog govora v teh pripovedkah in ga dopolnjevati z lastnim, v tem smislu delanim besedilom. Se še spominjate v kakšno veselje nam je bilo, če se nam je kaj posebno posrečilo?« '»Počakajte malo,« je prekinila Maša spomine,« ali bi se vama ne zdelo v redu in prav ko bi od časa do časa le malce dale besedo uredniku?« »Saj res,« se je zavzela Nada.« sklonila se je; no, gospod urednik, kaj bi še radi zvedeli?« »Kakšni so vaši odnosi do poslušalcev?!« »Hm — najenostavneje Je, če izdamo čatateljem, da so prihajali v radiu dopisi, ki so po zaključku Miki-mišk še vedno želeli naj bi jih nadaljevali, tako, da smo jih spet ponovili. Srce, kaj hočeš še več? Naš odnos do poslušalcev lahko Imenujemo tudi otroško kritiko: kako na primer vprašamo bodisi tvojo nečakinjo Ninico ali tvojega Jernejčka za svet če jim je to ali ono všeč, in če jim ni, iz-premenimo zadevo po njihovem okusu.« Novo vprašanje: »Vživetje v otroško dušo?« »To vprašanje pa za nas, ki imamo kot igralke vsako sezono večkrat priliko igrati otroške vloge in se moramo sploh neprestano vživljati v duše najrazličnejših ljudi — ni posebno vprašanje . ..« je rekla Vida. »— in Ti kot Jernejčkova mamica, živiš v stalnem in najožjem stiku s Tebi najbližjo otroško dušo, zato je tvoje mnenje v spornih vprašanjih vedno odločilne važnosti,« je napravila Vidi Maša poklon. »Kako ustvarjamo?« bi radi vedeli, dragi urednik, — je ugotovila iz listka Nada. »Takole nekako«, je skušala označiti Vida delovanje: »O temi se zedinimo vse tri in nato napravimo načrt...« »Potem je najtežji 'začetek predno »steče stroj« in smo prebredle prve težave ...« »Nato pričnemo razvijati dejanje;« je nadaljevala Maša, »z presoje dramske literature nam je že znano, da je predvsem za kratki čas poteka dejanja važna jedrnatost...« »— ki je tebi, ki pišeš referate v časopis, prešla že tako v meso in kri, da pišeš rada dejanje v telegramskem slogu,« je dovršila smeje Nada. »Zato pa se ustaviš ti na vsakem dejanju in ga opremiš s ptičkami, rožicami, sončkom in vetrom...« je ugovarjala v šali užaljeno Maša. Zato si pa ti strokovnjakinja v metriki in skrbiš za literaren slog,« jo je tolažila Nada. — »ki je pa včasih kar preučen za otroke« — je zabelila Vida, »tako da te morava z Nado krotiti...« »Za nauk in moralo skrbiš pa ti, na ne preveč vsiljiv način, kajti nič po našem skupnem mnenju in lastnih Izkušnjah iz otroških let ni otroku bolj zoperno kot stalno svareče dvignjen kazalec: Otroci! tega in tega ne smete delati!« »Zakaj smo se odločile za Cicibana?« »Zopet je bilo treba iznajti za novo sezono kaj novega, kako stalno osebo, ki bi bila naša slovenska, dovolj znana in priljubljena, da bi zanimala otroke. Kaj je našim malčkom najbližji in naj-prikupljivejši pojav v mladinski književnosti? Ciciban!« »Toda ko smo se odločile zanj, smo se zavedale, da ni malenkost ustvariti k tako dognani obliki in vsebini kot je Župančičeva pesnitev odgovarjajoč okvir. Tu je treba največje tankovestnosti in prave mere, da dramatični okvir k pesmicam, ki jih skušamo zvezati v časovno povezana dejanja, ostane v slogu pesnika. Ob enem pa so nam pesmi o Cicibanu snov, ob kateri se oplaja naša domišljija, tako da z lahkoto ustvarjamo odgovarjajoče dejanje; več dela stane oblikovanje in izražanje misli.« In zdaj še eno vprašanje, zadnje: »Ali mislite kaj na izdajo »Zbranih dogodivščin Miki - mišk?« »Hm! Knjiga!« so se zamislile vse tri in Nada je povzela. »O, bi že! To je že naša stara misel. Vsako leto se pripravljamo, da bi jo izvedle, a vselej pride kaj vmes. Letos je že močno kazalo, da bodo naše Miki-miške zagledale luč sveta v lepi ilustrirani knjigi — a kaj, ko pa nam je zopet proračun prekrižal načrte.« »Veste kaj«, je dejala Maša, ki ima vselej dobre misli,« — »Kaj ko bi gospod urednik povprašal svoje naročnike, male in velike, kaj oni mislijo o tem. če bi se priglasilo dovolj odjemalcev, pa bi naše Miki-miške za veliko noč že lahko razveseljevale otroke s svojimi čudovitimi dogodivščinami.« No, dragi bralci in radijski poslušalci, zdaj pa poročajte vi, ali naj izdamo Miki - miške v knjigi. Če se vas bo dovolj priglasilo na upravo revije, bodo Miki-miške za veliko noč izšle v lepi knjigi. M.O,mc \(f Zimsko veselje naših malčkov. A. Adamič: Dr. Ignacij linoblehar (K mladinski uri v radiu 17. januarja ob 18.) Dr. Ignacij Knoblehar afriški misijonar, nazvan Abuna So-liman in znamenit potopisec, se je rodil zakoncema Nacetu in Neži 6. julija 1819 v Skocijanu pri Dobravi. Ustanovil je kot generalni vikar prvi dve afriški misijonski postaji v Char-tumu in Gondokori. Ni pa bil znamenit le kot misijonar temveč je slovel tudi kot raziskovalec Notranje Afrike. Najvažnejše je njegovo potovanje 1.1854 do otoka Lamutata, ki je ostal za več let skrajna točka, do katere je prodrl kot prvi Evropejec. Brez malega enajst let je s skrajnimi žrtvami deloval v Afriki in bil nad 1100 dni na misijonarskem in znanstvenem potu po Belem Nilu ter oskrbel raznim znanstvenim družbam obsežna meteorološka opazovanja, sestavljal slovar plemen Dinka in Bari ter bil sploh najboljši poznavalec Nila svoje dobe. Napori, neumorno in do sebe brezobzirno delo so mu kmalu izpodkopali zdravje. Po po-vratku v Evropo, kjer je upal dobiti sredstev za svoje misijone, je v Ne-aplu 13. aprila 1858 podlegel mrzlici in pljučnici v najlepši moški dobi 38 let, objokovan od svojega naroda, katerega zvesti sin je ostal do zadnjega diha. Sad Knobleharjeve delavnosti ostane na veke nesmrten. Francoščina v radiu Poučuje prof. dr. Stanko Leben; 14. lekcija. 1. GRAMMAIRE I. Sestavljeni pretekli čas. — Le passč composč. zaprl sem = j'ai ferme končal sem = j'ai fini zlomil sem = j'al rompu. II. Deležnik preteklega časa. — Le particlpe passč. ferm-er fin-ir romp-re ferm-6 fin-1 romp-u III. Sprega: j'ai fermč tu as fermč il, elle, on a ferme nous avons ferme vous avez fermč ils, elles ont ferme j'ai fini tu as fini il, elle, on a fini itd. j'ai rompu tu as rompu il, elle, on a ronipu itd. Forme interrogative: ai-je fermč (est-ce que j'ai fermč). Forme nčgative: je n'ai pas ferme Forme interrogative - nč-gative : n'ai-je pas fsrmč (est-ce que je n'ai pas fermS). IV. arriver = priti, dospeti. Sestavljeni pretekli čas: je suis arrivč(e) tu es arrivč(e) il est arrive elle est arrivče on est arrivč nous sommes arrivčs (ees) vous 'St.es a:rrives(ees) ils sont arrives elles sont arrivSes V. avoir = imeti; sestavljeni pret. čas: j'ai eu = imel sem; Stre = biti; sestavljeni pret. čas: j'ai eto = bil sem. 2. TEXTE L E T T R E Cher ami. je suis arrivč ce matin S. Pariš. Je suis sorti de la gare et j'ai hele un taxi. J'ai dčposč ma valise prčs du chauffeur, je suis monte dans le taxi et dej& nous avons dč-marrč. J'ai indiqu<5 au chauffeur le nom de la rue et de l'hotel ou tu es installč de-puis quelques semaines. Pour arriver a ton hotel nous avons traversč presque la moitič de Pariš. Tout le temps j'ai re-gardč k gauche et k droite et j'ai <5te stupčfait. J'al observe avec curiosite les rues longues et larges, les boulevards bruyants, les belles avenues; bien des fois j'ai eu envie de faire arreter la voiture, pour pouvoir contempler plus k mon alse les beaux b&timents, les čglises, les monuments. Enfln nous sommeo arriv6s et le chauffeur a arrStč sa voiture devant le portall de l'h6tel »Bonaparte«. Je suis descen-du, j'ai payš le chauffeur et vite je suis entre dans l'hotel. Je suis montč au premier čtage, j'aa frappč a la porte, une voix a repondu: Entrez! J'entre done dans le bureau et lž. on m'apprend que tu es parti il ya trois jours. Ma dčception a ete grande. Pour-quoi n'ais-tu pas tžlSgraphič ? Est-.ce que tu n'as pas eu le temps ? Ou es-tu parti ? Et puis, partir ainsi sans laisser au seul mot! A tout hasard je fčeris mainte-nant š. Rouen, ou tu as eu l'intention d'aller. Avec impatience j'attends ta rč-ponse. ton ami dčvoue Jean. 3. VOOABULAIRE sortir = iti ven, iti iz *hšler = poklicati dčposer = odložiti prčs de = k, poleg demarrer = odriniti indiquer = označiti le nom = ime installer _ nastaniti le mois = mesec traverser = prevoziti presque — skoraj la moitič = polovica regarder = gledati k gauche = na levo žt idroite = na desno stupefait = osupel observer _ opazovati Iai curiositč = radovednost avec — z, s bruyant = hrupen 1'avenue, f. — avenija bien des fois = mnogokrat j'ai envie de — rad bi faire = narediti arreter = ustaviti la voiture = voz pouvoir = moči contempler = opazovati ž. mon aise = po mili volji le batiment — zgradba le monumenit = spomenik enfin = naposled devant _ pred le portail = vhod, vežna vrata payer = plačati l'čtage, m. — nadstropje frapper ž. la porte = potrkati na vrata ie bureau = pisarna me = mi apprendre = povedati dčvoue = vidan la deception = razočaranje tčlegraphier =15 »Ketzer Borzi«, slušna igra. 16. D. Sender. 17 Poročila. 18.15 Poroč. v francoščini. 19.30 Objave. 19.45 • v bolgarščini. 20 •. 20.40 • v bolgarščini. 21.15 • v francoščini. 22 •. .22.15 • v francoščini. 22.45 • v bolgarščini. 23.15 • v francoščini. 24 •. 0.15 • v francoščini. 1.15 •. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6 Hamburg. 8 Vesel konc. 8.30 O- 9 Izbrana glasba. 10.30 Mandolinski 4. 11 Slušna prireditev. 12 Zabavni koncert. 12.30 O- 14 •■ 14-15 Narodna glasba. 15 Pisana otroška ura. 15.35 Q. 16 D. Sen- LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Balalajke, mandoline (plošče): Margutti: Španska serenada. Co-sta: Serenada. Mesečina. Črne oči. Siede: Anamitski čarovnik. Indijski svatbeni sprevod. Črni kozaki. Ruske pesmi. Sommerfeld1: Moja lepotica. Nežna stvarca. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Grieg: Udanostna koračnica iz »Sigurd Jorsalfar«. Co- der. 17 •. 19.30 Šport. 19.45 • v Italijanščini. 20 •. 20.15 Koncert RO. vmes 21.15 • v italijanščini. 22 • nato nočni koncert. 22.15 • v italijanščini. 23.15 • v italijanščini. 0.15 • v italijanščini. P. PARIZ 312.80-950 7.40 Koračnica. 9 Valčki. 9.45 Lahka glasba. 10.20 Bogoslužje. 11.30 Lahka gl. 13 Pisan koncert. 13.45 Lahka glasba. 14.10 Popevke. 14.45 Koncert orkestra. 15.30 Slušna Igra. 17.30 Nedeljski koncert. 19.17 O- 21.45 Koncert orkestra. 22.45 Operetna glasba, 23.15 O- 23.35 Violinski koncert. 0.15 Valčki. SAARBRUCKEN 1249-2402 17 kw 6 Hamburg. 7 •. 8 Koncert zbora. 8.40 Sodobni pesniki. 9 O- 9-50 Schubertove klavirske sonate. 11 Igra. 12.30 •. 12.40 O- 13.45 • v francoščini. 14 •. 14.15 O-14.45 Otroška ura. 15.15 • v francoščini. 15.25 Narodnost in domovina. 16 D. Sender. 17 •. 18.15 • v francoščini. 19.30 Objave. 20 Poročila. 20.15 D. Sender. 21.15 • v francoščini. 22 •. 22.15 • v francoščini. 23.15 • v francoščini. 24 •. 0.15 • v francoščini. 1.15 • v francošč. 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji koncert SOTTENS 440.1-677 100 kw 7 •. 9.55 Nededljsko zvonjenje. 10 Protest, bogoslužje. 11.15 Koncert. 12.05 Pevski 4. 12.30 •. 14 Kmetijska ura. 14.15 4 lahke glasbe. 15 športna reportaža. 16.30 Plesna glasba. 17.25 Predat-vanje. 17.45 Našim vojakom. 18.45 Verski govor. 19 Stare italijanske pesmi. 19.30 šport. 20 Skeč. ,20.10 Glasbeno predavanje. 20.30 Orgelski koncert. 21.20 4 RO. 22 Plesna glasba. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6 Jutranji koncert. 7 •. 8 Narodne pesmi. 8.30 Nedeljski koncert. 10 Sluš-naprireditev. 10.45 Komorni koncert. 11.15 Koncert RO. 12.30 •. 13 • v fronte. 13.20 O- 13.45 • v francoščini. 14 Poročila. 14.15 Q. 14.45 Pravljična igra. 15.15 • v francoščini. 15.30 O- l6 D-Sender. 17 •. 18.15 • v francoščini. 20 Poročila. 20.15 šport. 20.30 Večerni 4. 21.15 • v francoščini. 22 •. 22.15 • v francoščini. 23.15 • v francoščini. 23.45 • v španščini. 24 •. 0.15 • v francoščini1. 1.15 • v francoščini. lin Waric: Krizanteme, intermezzo. Winkler: Neapolitanska serenada. Waldteufel: Polarna zvezda, valček. Kotscher: Vroča kri, tango. Ketelbey: Japonski zaslon, karakt. Rayners: Sladke misli. Winkler: V vinski kleti, tango. Jos. Strauss: Akvareli, valček. Stolz: Če v očke tvoje gledam, slowfox iz sv. filma »Pri belem konjičku«. Jaki: Pozdrav našim rojakom, koračnica. 14.00: Poročila. 18.00: Zdravstveno predavanje; Spolna zrelost in zdržnost (g. dr. Anton Brecelj). 18.20: Iz Kalmanovih operet (plošče): Fortissimo, venček. Ciganski pri-maš, venček. ^atMcLelfek, 15. jxiMiarjri 18.40: Mesečni slovstveni pregled (g. prof. Fr. Vodnik). 19.00; Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Sodelovanje srbske vlade s srbsko vojsko ob prevratu 1918 (Kosta Pomazetovič) Zgb. 19.40: Objave. 19.45: Več mamire — brez zamere (g. Fr. Govekar). 20.00: Spominska ura ob 125-letnici rojstva M. J. Lermontova: a) M. J. Lermontov (govori g. Mile Klop-čič). b) Recitacije Lermontovih pesmi, c) Arije iz Lermontovega »Demona« (plošče, poje Fjodor Ša-ljapin). 21.00: Koncert Radijskega orkestra: Haydn: Simfonija št. 2. Schubert: Nedovršena simfonija (h-mol). Allegro moderato — Andante con moto. Bernard: Kolo. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Citraški trio »Vesna«: Rast: Skozi dolino, koračnica. Proll: Srčno voščilo, mazufka. Siiss: Hrepenenje po planinah, idila. Orleth: Uvertura. Dunaj v % taktu, potpuri. Brossman: Miki-miške, inter-mezzo. Sašek: Souvenier. Kossel-dorfer: Prenapeto, franc. polka. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. Telovadba. •. O- H-50 • o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato | narodnih pesmi. 12.45 $ RO. 13 Ra-diodnevnik. 13.10 Nadaljevanje koncerta RO. 13.40 Napovedi. •. 14 Ukrajinske pesmd. 14.30 $ na saksofon. 17.45 Narodna glasba na harmoniki. 18 Predavanje o smučarstvu. 18.20 | RO. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 O- 20 Raccine: Atalija, tragedija. 21.30 Napovedi. •. 21.50 Pevski koncert gdč. Anite Meze-tove. 22.20 O- 22.40 •. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 Časopisne vesti. 12.25 Plošče. 12.55 Napovedi. Poročila. 13.10 Koncert (Q)- 13.50 Tržna poročila. 14 Poročila. 16.45 Poročila. Objave. 17.15 Pevski 17.45 Istrske pesmi. 18 & Srečka Bubanj. 18.15 Modni pregled. 18.45 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Angleščina. 20 Hrvaški pesniki v besedi In zvoku. 20.30 $ skladb L. ša-franek - Kavič. 21.30 Jazz. 22 •. Napovedi. Objave. 22.20 Plesna glasba. 23.15 Radio-roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Jutranja oddaja. 7 Napovedi Poročila. 7.15 Veselo na delo (Plošče). 9.20 šolska ura. 9.50 O- 11.05 Koncert. Predavanje. 12.05 W. 12.45 •. 13.05 | salonskega kvinteta. 13.50 Predavanje. 16.30 Mladinska ura. 16.40 Pevski $. 17.50 • v madžarščini. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. • . 19.30 Slovaške plesne pesmi. 20 M. Epi; Marco Polo., Zv. igra. 22 •. 22.15 Plesna glasba. 23 • v ruščini, nemščini, italijanščini, francoščini in angleščini. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 Četrt ur« telovadbe. 6.20 •. 6.35 Narodna glasba. 6.45 Lahkai glasba. 6.55 Koledar. 7 Zabavna glasba. 11 Pisan (O)- 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 12.15 •. 12.30 Nadaljevanje <£. 13 O- 13.30 Lahka in plesna gl. 17 Lahka glasba. 18.10 £ narodne gl. 18.45 Predavanje. 19 Klavirski koncert. 19.30 •. 19.50 O- 20 G. Mahler: Simfonija št. 2. 21.30 O- 21.45 a. 21.55 Bolgarski božič. Predavanje v angleščini. 22 Plesna glasba. * »... sem rekla frizerju: »Pri vašem trajnem kodranju so mi postali lasje lisičje rdeči! In veš, kaj mi je odgovoril ta predrzneš: Bodite veseli, drugim damam so celo izpadli.« BEROMuNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 7 Napovedi. Poročila. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila. 1:2.40 O- l6-30 ženska ura. 17 Koncert Dvofakovih skladb. 18 Otroška ura. 18.30 Predavanje. 19 O- 19-30 •. 19.43 Predavanje. 20.10 Zurich. 21 Oddaja za izseljence. 22 •. 22.10 Predavanje v ho-landščini. BoHMEN 1113 12 HZ-269.5 100 kw 5 Berlin. 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji 7 Poročila. 8 Telovadba. 9.10 O-9.30 šolska ura. 10.30 Berlin. 11 Berlin. 12 Hamburg. 12.30 •. 14 •. 14.10 Berlin. 15 Dunaj. 17 •. 17.10 Praški iz-prehodi. 7.30 • v madžarščini. 17.45 Koncertna ura. 18 Vesel večer. 18.30 Sodobnosti. 19 •. 19.15 Češka ura. 19.45 Politični pregled. 20 •. 20.15 Berlin. 21 £ berlinske filharmonije. 22 •. 22.15 • v madžarščini. 22.30 Berlin. 23 Berlin. 24 • nato nočna glasba). BRESLAU 315.8-950 100 kw 5 Berlin. 6.10 Tel. 6.30 Jutr. 7 •. 8.10 Telovadba. 8,20 Dopoldanski 8.20 Dopoldanski1 koncert. 9.30 »Trnjulčica« pravljič. igra. 11 O- 12 Hamburg. 12.30 • . 14 •. 14.10 Zabavna glasba. 15.25 Otroška ura. 16 Dunaj. 17 •. 17.10 Berlin. 17.45 Poročila v srbohrvaščini. 18 Brač in klavir. 18.20 Kmetje na Vzhodu. 18.40 O- 19 Geladilšče in film v radiu. 19 O- 19.45 • v srbohrv. 20 •. 20.15 Več. 22 Poročila in plošče. 22.30 • v srbohrvaščini. 22.45 Večerni koncert. 24 Poročila. 0.10 Berlin. BUDIMPEŠTA 12.10 O- 12-40 550.5-545 120 kw • . 13.30 £ RO. 14.30 ščini. 17.15 Predavanje. 17.45 $ RO. 18.15 Pogovor. 19.15 19.25 Ciganski orkester. 19.50 Predavanje. 20.10 Orkestralni koncert. 21.40 •. 22.10 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23.25 O- BUDIMPEŠTA H. 834.5-360 20 kw 18.50 Ciganski orkester. 20 • v madžarščini, slovaščini' in ukrajinščini. 20.25 Predavanje. 20.55 Plesna glasba (plošče). BUKAREST 1875.160 150, w 11 Napovedi. Objave. 11.10 Pisan 12 Napovedi. Objave. Šport. 12.10 Nadaljevanje 12.30 Zabavna gl. 13 Radio-dnevnik. 13.20 O- 14 Kulturna kronika. 18.02 Književno predavanje. 18.17 Koncert. 18.50 • v madžarščini. 19 Predavanje. 19.15 Jazz. 19.45 •. 20 4 RO. 21.10 •. 21.30 Klavirski koncert. 22 Q. 22.45 • v francoščini, nemščini, angleščini in italijanščini. DUNAJ 506.7-592 100 kw 16.15 Mladinska ura. 17 • v slova- Poravnajte pravočasno naročnino! 5 Berlin. 6.05 Jutranji 4. 6.40 Telovadba. 7 •. 7.10 Jutranji 8.10 Telovadba. 9.20 Dopoldanski 9.30 šolska ura. 6 O- 11 Za mesto in deželo. 12 Hamburg. 12.30 •. 14 • nato Q. 15 Zabavni koncert 17 •. 17.20 Serenadni koncert. 17.45 Poročila v rumunščini. 18 Narodne pesmi in glasba. 18.30 D. Sender. 19 Poročila v rumunščini. 19.15 O- 19-45 Berlin. 20 «. 20.15 Vojaške koračnice. 21.15 Pisan spored. 22 Poročila, nato koncert. 22.45 • v rumunščini. 23 Politični pregled. Nato 24 Poročila. 0.10 Berlin, Graz, Celovec. 17.45, 19, 22.45 • v slov. D. SENDER 1571-191 60 kw 5 Jutranji j,. 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji 7 •. 8.20 Dopoldanski koncert. 9.30 Šolska ura. 10.30 Koncertna ura. 11 Zabavni koncert. 12.10 Opoldanski koncert. 12.30 •. 14 14.10 O- 15 Dunaj. 17 •. 17.30 Vesela ura. 18 Koncert za oddih. 19.10 Objave. 19.45 Politični pregled. 20 Poročila. 20.15 Fašoda - slušna igra. 21 $ berlinskih filharmonikov. 22 • in objave. 22.30 Koncert. 23 Politični pregled, nato večerni koncert. 24 • nato nočna glasba. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji |. 7 •. 9.10 Dopoldanski 9.30 šolska ura. 10.30 Zabavna glasba. 11.15 • v angleščini. 12 Grajski koncert. 12.30 •. 14 •. 14.10 Zabavna glasba. 15 Kitara. 15.15 • v angleščini. 15.30 Koncert RO. 17 •. 17.10-Zabavna glasba. 17.30 Slušna prireditev. 18.15 • v angl. 18.30 Berlin. 20 Poročila. 21.45 Poročila v angleščini. 23.15 Poročila v angleščini. 24 Poročila. 0.15 Poročila v angleščini. 1.15 Poročila v angleščini. HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 Harmonika. 12.30 13 Predavanje. 13.30 O- 1S-55 Predavanje. 14.15 Lahka glasba. 15.15 Predavanje. 15.45 Otroške pesmi. 17.05 Branje. 17.55 $ RO. 18.40 Predavanje. 19 •. Napovedi. 19.30 Orkestralni koncert (Beethoven, Wolf, Liszt, Wagner). 20.20 Prizori in pogovori. 21 Prenos 21.30 Pogovor. 22 •. 22.20 O- 22.45 Poročila za inozemstvo. SAARBRttCKEN 1249-2402 17 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji koncert. - Vmes ob 7 Poročila. 8.10 Telovadba. 8.25 Dopoldanski koncert. 9.30 Šolska ura. 10 Vesele melodije. Hamburg. 12.30 •. 13.45 • v francoščini. 14 •. 14.15 O- 1515 Poročila v francoščini. 16 Dunaj. 17 •. 17.10 Plošče. 17.45 Vesela ura. 18.15 Poročila v francoščini. 19.10 Berlin. 19.10 Objave. 19.45 Politični pregled. 20 •. 20.15 D. Sender. 21.15 • v francoščini. 22 •. 22.15 • v francoščini. 23.15 • v francoščini. 24 •. 0.15 • v francoščini. 1.15 • v francošč. SOTTENS 443.1-677 100 kw 6.55 Plošče. 7 Poročila. 7.10 Plošče. 11 4. 12.29 Napovedi. •. 12.40 Pisan 4. 13.15 4 RO. 17 Skupna oddaja. 18 Zabavna glasba. 18.15 Predavanje. 18:25 Pesmi. 18.35 Predavanje. 18.45 Q. 19 Predavanje. 19.10 Plošče. 19.15 Pisan spored. 19.50 20 Prenos. 20.30 Književno predavanje. 21 Oddaja za izseljence. 22 Koncert. 22.20 •. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji koncert. 7 Poročila. 8 Telovadba. 8.20 Narodna ' glasba. 11.30 Narodna glasba. Nato ob 12 4 RO. 12.30 •. 13.45 • v francoščini. 14 14.15 Narodna glasba. 15.35 Poročila v francoščini. 15.30 O- 16 Koncert RO. 17 •. 17.15 Glasbena ura. 18 Sodobnosti. 18.15 • v francoščini. 18.25 Koncert nemške in francoske glasbe. 19.15 O- 19.45 Pol. preg. 20 •. 20.15 Več. 4. 21.15 • v francoščini. 22 •. 22.15 • v francoščini. 23.15 • v francoščini. 23.45 • v španščini. 24 •. 0.15 • v francoščini. 1.15 • v francoščini. Tjat^ek, 16. ^unuaffa ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored: 7.30 Telovadba. 8 •. 10.30 Šolska ura. 11 4 orkestra. 12 O- 12.20 Socialna oddaja. 13 •. 13.15 Slušna prireditev. 13.40 O- 13.50 O- I4 •• 16.40 Mladinska ura. 17 •. I. 17.15 Violinski koncert. 19.20 O- 19-30 Nemščina. 20 •. 20.30 Operna glasba (O)" 21 Simfonični vokalni koncert. 22 Planinski 4- 1)" Clementi: Sonata, op. 39. 2) Zanella: 11 passero solitario. 3) Pa-ganini-Bussoni: La caccia. 5) Liszt: Me-fisto - valček. 23 •. 23.15 Plesna glasba. 24.15 • v franc. 0.16 • v angl. II. 17.15 Plesna glasba. 19.30 Nemščina. 20 • in O- 20.30 Operetna glasba iz-vzemši Milan). 21 Simfonično-vokalni 22.20 Enodejanka. 23 •. 23.15 Plesna gl. m. 18 Pianinski in vokalni koncert. 18.30 4 kvarteta Ruffo. 19 O- 19-30 Poljudni 4. 20 •. 20.30 Moderna glasba. 21.15 Pisan 4. 21.45 4. 22.10 Plesna glasba. 22.30 Pisana in plesna glasba; vmes ob 23 •. KOLN 455.9-658 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji koncert. 7 •. 8 Telovadba. 8.20 Dopoldanski 4. 9.30 Šolska ura. 10 •. 10.10 Klavirski 4. 11.30 •. 12 Hamburg; vmes ob 12,30 •. 13.45 • v franc. 13.55 O- I4 •- 14-15 Kolnske melodije. 15.15 • v franc. 15.30 Pravljična igra. 16 Za zimsko pomoč. 17 •. 17.10 Uganke. 17.30 Domovina govori. 17.45 Godal. Kvartet. 18.15 • v fr. 18.25 O- I9 Kramljanje. 19.10 Berlin. 19.45 Berlin. 20 Berlin. 20.15 Berlin. 21.15 • v franc. 22 •. 22.15 • v franc. 22.30 Berlin; vmes ob 23.15 • v franc.. 24 •. 0.15 • v franc. 1.15 • v franc. LIPSKO 382.2-785 120 kw 5 Berlin. 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji koncert. 7 Poročila. 8 Telovadba. 8.20 Dpoldanski 4. 12 Hamburg. 12.30 •. J.4 • nato O- '15 »Mati in smrt« - pravljična igra. 16 Dunaj. 17 •. 17.10 O-18.15 • v francoščini. 18.25 O- 18-30 D. Sender. 19 D. Sender. 19.10 Objave. 19.45 • v bolgarščini. 20 •. 20.40 • v bolgarščini. 21.15 • v francoščini. 22 22.15 • v francoščini. 22.45 • v bolgarščini. 23.15 • v francoščini. 24 •. 0.15 • v francoščini. 1.15 •. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji koncert, vmes ob 7 Poročila. 8.10 Veseli zvoki. 8.20 Breslau. 9.30 Koln. 11 Plošče. 12 4 RO. 12.30 •. 14 •. 14.15 O- 15 Pisana otroška ura. 15.35 Pop. koncert. 17 •. 17.15 Koncert v narodnem duhu. 18 D. Sender. vmes o 18.30 Sodobnosti. 19.10 Objave. 19.45 Poročila v italijanščini. 20 Poročila. 20.15 Plesna glasba, vmes 21.15 • v italijanščini. 22 • nato nočni koncert. 22.15 • v italijanščini. 23.15 • v italijanščini. 0.15 • v italijanščini. P. PARIZ 312.80-950 7.40 Koračnica. 9 Valčki. 9.27 O- 13 Opoldanski 4. 13.45 Pianinski koncert. 14.10 Pesmi. 14.45 Klavirski 4. 21 Slušna prireditev. 22 4. 22.45 Koncert. 23.15 O- 23.35 O- 0.15 Italijanski 4. LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15; Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 11.00: Šolska ura: Stari svečeniki in bogovi (g. Stanko Prek). 12.00: Operne uverture (plošče): Ros-sini; Italijanka v Alžiru. Suppe: Lahka konjenica. Flotow: Marta. Smetana: Libuša. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Nicolai: Uvertura k op. Vesele žene Windsorske. Beethoven; Turška koračnica iz slavnostne igre »Atenske razvaline«. Čajkovski: Melodija. Puccini: Fantazija iz op. La Boheme. Adamič: Spominski list. Grieg: Svatba na Troldhaugnu. Waldteufel: Otroci pomladi, valček. 14.00: Poročila. 18.00: Radijski šramel: Hehtl: Koračnica. Drešer: Valček. Kela Bela: Veseloigra, uvertura. Korošec: Po domače, venček. Gruber: Pesem. Alex: Fips in Faps. Povell: Inter-mezzo. 18.40: Božje razodetje v človeku (gospod Fr. Terseglav). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Simon Jenko, slovenski pesnik (Božidar Borko, uredn.) Ljubljana. 19.40: Objave. 19.50: Gospodarsko-trgovski pregled (g. Drago Potočnik). 20.00: Koncert slovanske narodne gl. (Radijski orkester): Schirmann: Dubinuška, potpuri ruskih ciganskih romanc. Petrič: Potpuri poljskih narodnih. Leopold: Venček čeških narodnih napitnic. Hruby: Korotan v veselju in tugi. Muser: Jugovina, narodni potpuri. 21.00: Klavirski koncert bolgarske glasbe, igra prof. Pančo Vladige-rov: H. Nestorov: Prizori: Srečanje — Pri njej. Z. Zankov: Bolgarski narodni napevi op. 3: Tri črede so odšle. Uspavanka. Mlada žena. B. Ikonomov: Utrinki. Jesenska elegija op. 15 No. 2. Vladigerov: Priznanje op. 9. No. 6. Valse capri-ce op. 9 No. 3. Bolgarske pesmi in plesi: Gozdna pesem. Mali ples. Janina pesem. Ples gospode. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Vaški umetniki (plošče): Vaški umetniki, koračnica (kvartet ci-ter). Umetnost in narava (isti). Dietrich: Bo že enkrat spet drugače (šramel). Slovo od gora (isti). Treplan za ples (Hojerjev trio). Valček Ančka (isti). Vacek: Vdova, polka (godba na pihala). Ma-reš: V omami (isti). Sem hodil za Savo, pesem (šramel). Naš humor, koračnica (isti). Predi, predi, valček (isti). Prešerna koračnica (ci-traški trio). Konec ob 23. uri. »In vi ste prepričani, da mi je do-tična oseba naklonjena?« »Popolnoma. Z njo se boste celo poročili.« »Nemogoče. Gre namreč za mojega šefa!« BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. Telovadba. •. O- H-50 • o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato 4 hamburškega RO. 12.45 Kino orgle, (O)- 13 Radiodnevnik. 13.10 4 šramel kvarteta. 13.40 Napovedi. •. 14 O- l4-20 Klavirski koncert. 17.45 Narodne pesmi. 18 šola in dom. Predavanje. 18.20 Pevski 4 ge. V. Ilič. 18.50 O- 19-10 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20.10 Dnevna reportaža. 20.20 O- 20.30 4 Beograjskega kvarteta. 21.30 Napove- vB ti.o4 49.67 10 YDA 6.05 49.59 10.-50 GcSA b.oa 49.59 10 W8XAL 6.U6 49.5 10 \V8XAU b-U6 49.46 0.75 &BO 6.07 49.41 1.5 OEK2 6.08 49.33 0.5 VQ7LO 6.09 49.26 2.5 ZB VV2 6.09 49.24 15 OAX4Z 6.i0 49.2 5 ZRK 6.10 49.2 0.2 ZRJ 6.10 49.18 15-35 W3XAL 6.10 49.18 10 W9XF 6.10 49.18 1 YUA 6.11 49.1 10-50 GSL 6.12 49.02 10 W2XE 6.12 48.98 5 CXA4 6.13 48.94 1 LKJ 6.13 48.9 0.5 CHNX 6.14 48.83 30 W8XK 6.15 48.78 2 CJRO 6.19 48.47 25 HVJ 6.41 46.8 2 T1PG 6.61 45.31 2 * PRADO 6.67 44.94 20 HBQ 7.07 42.43 23 EAIBO 7.22 41.55 25-100 I2K011 7.28 41.21 12 TPA4 7.28 41.18 50 JLG 7.35 40.81 23 FET5 7.50 40 4 EAJ43 7.51 39.95 50 JVP 8.46 35.44 1.5 LZA 9.12 32.88 6 HAT4 9.34 32.1 20 HBL 9.46 31.7 20 TAP 9.50 31.58 12 PRF5 9.50 31.58 5 WK3ME 9.50 31.58 5 HSSPJ 9.50 31.58 10 XEWW 9.50 31.58 1 OFD 9.51 31.55 10-50 GSB 9.52 31.51 100 RW96 9.52 31.51 6 OZF 9.52 31.5 7 ZRH 9.52 31.49 2.5 ZBW3 9.53 31.48 10 VUC2 9.53 31.48 1 LKC 9.53 31.48 25y W2XAF 9.53 31.47 0.4 VPD2 9.54 31.46 50 JZI 9.54 31.45 5-40 DJN 9.55 31.41 30 OLR3A 9.55 31.41 25 TPB11 9.55 31.41 25 HVJ 9.55 31.4 18 W2XAD 9.55 31.4 10 VUB2 9.55 31.4 1 YDB 9.56 31.38 5-40 DJA 9.56 31.37 10 OAX4T 9.57 31.35 10 WIXK 9.57 31.35 1 KZRM 9.58 31.32 10-50 GSC 9.58 31.32 2 VLR 9.59 31.28 10 W3XAU 9.59 31.28 20 VK2ME 9.59 31.28 2 VK6ME 9.59 31.28 60 PCJ 9.59 31.28 10 VUD2 9.60 31.25 7 ZRK 9.60 31.25 20 RAN 9.61 31.2 1 VDR 9.63 31.15 25-100 I2R03 9.65 31.09 2 CS2WA 9.65 31.09 1 IABA 9.66 31.06 25 HVJ 9.66 31.06 10 LRX Postaja, država in čas oddaja Bombay (Indija) 13.00—18.30 luatuas (indija) 12.30—la.OU jjenu (mulja; 12.M—18.30 Piaga (ceš^oslovaska) 19.55—22.50 aanuoeug (.Java) 10.dO—17.U0 Caiacaa (Venezuela) 24.00—U4.00 inieiiiKaj 16.00—oti.00 Pietoria (južna Alnka) lb.oO—22.00 Moiiu eal (Jvaiiada) 13.45—U7.00; ne ia.00—04.16 Moiueviaeo (Uruguay) 24.00—04.30 Praga (češkoslovaška) 19.55—22.50 Syuney (Avstralija) sr 13.00—IS.00; ne 16.00—17.30 • Zeesen (Nemčija) 19.00—20.45 luosKva (Kusijaj Praga (češkoslovaška) 19.55—22.50 VauKan (Italija) Bosloii (U. a. A.) 0.100—01.45 Maami (U.S. A.) 19.00—21.00; 22.00—06.00 x auujong Daveuiry (Anglija) Uneinnati (U. S. A.) 11.45—18.00 Filadelfija (U. S. A.) 01.30—05.U0 luuiaia ^vedska) 22.15—23.00 Duuaj (Nemčija) Natrobi (Kenya) Hong Kong (Kitajska) Lima (Peru) 01.00—07.30 Capetown (Južna Afrika) 18.00—22.00 Joiiannesburg (Južna Afrika) 05.45—17.30 Bound Brook (U. S. A.) 02.00—05.00 Chicago (U.S. A.) 18.50—19.00, 23.00—02.50 Belgrad (Jugoslavija) 05.00—07.07; 17.00—22.00 Daventry (Anglija) Wayne (U. S. A.) 06.00—07.00 Montevideo (Uruguay) 21.00—03.00 Jelov (Norveška) 17.30—23.00 Halifax (Kanada) 13.00—0.5.15; ne 18.U0—05.15 Pittsburg (U. S. A.) Winnipeg (Kanada) 24.00—06.00 Vatikan (Italija) San Josž ((Kostarika) 13.00—05.30 Riobamba (Ekvador) če 03.00—05.00 Društvo narodov (Švica) 21.15—21.30 Rim (Italija) Salamanca (Španija) 20.00—11.00 Pariš (Francija) Tokio (Japonska) 20.30—22.00 Burgos (Španija) Tenerifč Tokio (Japonska) 06.00—07.00, 18.00—19.00 Sofija (Buigarija) 12.00—14.00 Budimpešta (Madžarska) 01.00—02.00; ne 00.00—01.00 Društvo narodov (Švica) 01.00—02.45 Ankara (Turčija) 17.30—23.00 Rio de Janeiro (Brazilija) 22.45—24.00 Melbourne (Avstralija) 10.00—13.00 Bangkok (Siam) če 14.00—16.00 Mexico (Mehika) Lahti (Finska) 18.15—23.00 Daventry (Anglija) 16.00—01.00, 03.00—06.00 Moskva (Rusija) Skamlebaek (Danska) 02.00—05.00 Pretoria (Južna Afrika) 05.45—13.30 Hong Kong (Kitajska) 05.30—07.15; 09.00—15.30 Kalkuta (Indija) 07.00—09.00 Jelov (Norveška) 11.00—14.00 Schenectadv (U. S. A.) 24.00—06.00 Suva (Fidži otoki) 11.30—13.00 Tokio (Japonska) Zeesen (Nemčija) 04.00—15.00, 20.00—03.00 Praga (češkoslovaška) Pariz Francija Vatikan (Italija) 11.00 Schenectady (U. S. A.) 24.15—04.00 Bombay (Indija) 03.30—12.00 Soerabaja (Java) 10.39—16.30; 24.00—01.30 Zeesen (Nemčija) 20.00—10.00 Lima (Peru) 22.00—24.15 Millis (U. S. A.) 15.00—07.00 Manila (Filipinski otoki) 10.00—14.00; 21.30—23.00 Daventry (Anglija) Melbourne (Avstralija) 09.15—14.30 Filadeifija (U. S. A.) Sydney (Avstralija) 11.00—15.00; 15.30—17.30 Perth (Avstralija) 12.00—14.00 Huizen Holandska 02.00—03.00 Delhi (Indija) Capetown (Južna Afrika) 05.45—17.45 Moskva (Rusija) Roerabaia (Java) 10.30—15.30 Rim (Italija) 20.36—03.00 Lizbona (Portugalska) to, če, so 22.00—01.00 Addis Abeba (Afrika) Vatikan (Italija) Buenos Aires (Argentina) 13.00—13.45; 16.15—05.30 MKC m kw znak Postaja, država in čas oddaje. 9.67 9.67 9.67 9.68 9.74 10.22 10.26 10.33 10.35 10.37 10.53 11.00 11.04 11.40 11.53 11.70 11.72 11.72 11.72 11.73 11.73 11.73 11.74 11.75 11.76 11.77 11.78 11.79 11.80 11.80 11.80 11.81 11.82 11.83 11.84 11.84 11.85 11.86 11.87 11.87 11.88 11.88 11.90 12.23 20.00 13 63 14.53 14.71 15.10 15.10 15.11 15.12 15.12 15.13 15.13 15.14 15.16 15.17 15.17 15.18 15.20 15.20 15.21 15.21 15.22 15.23 15.24 15.25 15.26 15.27 15.28 15.29 15.30 15.31 15.32 15.33 15.34 15.37 17.31 17.75 17.76 17.76 17.77 17.78 17.79 17.82 17.82 17.82 18.11 21.45 21.46 21.47 21.50 21.52 21.53 21.54 21.55 21.63 31.02 31.02 31.01 30.98 30.18 29.35 29.24 29.04 28.99 28 93 28.48 27.27 27.17 26.31 26.01 25.64 25.6 25.6 25.6 25.57 25.56 25.57 25.55 25.53 25.51 25.49 25.47 25.45 25.42 25.42 25.42 25.4 25.38 25.36 25.34 25.34 25.31 25.29 25.26 25.58 25.24 25.24 25.21 24.52 25 22 20.64 20.38 19.87 19.87 19.85 19.84 19.84 19.83 19.83 19.82 20.00—21.00 25-100 I2R09 Rim (Italija) 19.37— 15-35 W3XAL Bound Brook (U. S. A.) 02.00—07.00 5-40 DJX Zeesen (Nemčija) 10 TGWA Guaiemala 15.00—15.30; Sum., 15.30.-05,00 CSW3 Lizbona (Portugalska) 12 PSH Rio de Janeiro (Brazilija) 24.00—01.00 1.5 PMN Bandoeng (Java) 9 ORK Ruysselede (Belgija) 19.30-21.00 12 LSX Buenos Aires (Argentina) pe 22.00—23.45 . . EAIBO Burgos (Španija) 10 JIB Taihoku (Japonska) 1.5 PLP Bandoeng (Java) 04.30-08.00, 10.30—16.20 5 CSW2 Lizbona (Portugalska) 20 HBO Društvo narodov (Švica) 20.30—21.15 20 SPD Varšava (Poljska) 24.00—03.00 0.75 SBP Motala (švedska) 19.22.15, če, ne 02.00—03.00 2 CIRL Winnipeg (Kanada) 24.00—10.00 12 TPA4 Pariz (Francija) 01.00—06.00 25 TPB6 Pariz (Francija) 01.00—06.00 25 PHI Huizen (Holandska) 5 LKQ Oslo (Norveška) 07.00—11.40; 15.00—20.00 20 WIXAL Boston (U. S. A.) 03.15—05.30 25 HVJ Vatikan (Italija) • 10-50 GSD Daventry (Anglija) 16.00—20.00, 22.00-06.00 30 OLR4B Praga (češkoslovaška) 5.-40 DJD Zeesen (Nemčija) 17.45—01.30 1 OFE Lahti (Finska) 07.05—18.05 20 WIXAL Boston (U. S. A.) 21.15—24.30 50 JZJ Tokio (Japonska) 20.30—22.00 5-40 DJO Zeesen (Nemčija) 22.50—01.30, 1.5 OER3 Dunaj (Nemčija) 25.-100 I2R04 Rim (Italija) 10.00—17.00 10-50 GSN Daventry (Anglija) 10 W2XE Wayne (U. S. A.) 21.30—04.00 5 CSVV4 Lizbona (Portugalska) 30 OLR4A Praga (češkoslovaška) 18.00—20.00, pe 00.00—03.00 5-40 DJP Zeesen (Nemčija) 10-50 GSE Daventry (Anglija) 24 W8XK Pittsburg (U. S. A.) 23.00—02.00 10 VUM2 Madras (Indija) 08.30—09.00 25 TPB7 Pariz (Francija) 02.30—06.00 12 TPA3 Pariz (Francija) 01.00—06.00 25-100 I2R013 Rim (Italija) 7.5 TFJ Reykjavik (Islandija) 20 RNE Moskva (Rusija) 2 SPW Varšava (Poljska) 20 HBJ Društvo narodov (Švica) 16.45—17.30; 08.50—09.45 15 RRRF Moskva (Rusija) 25-100 I2U012 Rim (Italija) 10 CSVV4 Lizbona (Portugalska) 5-40 DJL Zeesen (Nemčija) 16.40—17.15 25 HVJ Vatikan (Italija) 09.00—10.00 5 SP19 Varšava (Poljska) 23.00—02.00 25 TPB11 Pariz (Francija) 20 W1XAL Boston (U. S. A.) 17.00—18.30 10-50 GSF Daventry (Anglija) 01.00—03.00, 13.00-16.01 20.00—22.00 Tokio (Japonska) Guatemala (Gvademala) 18.45—19.45 Skamlebaek (Danska) Daventry (Anglija) 03.00—06.00, 09.00—16.00, 20.00—01.00 20 TAQ Ankara (Turčija) 11.30—13.00 5-40 DJB Zeesen (Nemčija) 17.10—18.25, 22.50—01.30 20 W8XK Pittsburgh (U.S. A.) 13.00-23.00 100 RW96 Moskva (Rusija) 60 PCJ2 Huizen (Holandska) 30 OLR5A Praga (češkoslovaška) 12.00—14.00 12 TPA2 Pariz (Francija) 10.00—15.00 20 W1XAL Boston (U. S. A.) 10-50 GSI Daventry (Anglija) 01.00—03.00, 16.00—20.00 10 W2XE Wayne U.S. A.) 19.00—21.00 5-40 DJQ Zeesen (Nemčija) 04.00—15.00, 20.00-03.00 7 LRU Buenos Aires (Argentina) 14.0—16.00 25-100 I2RO& Rim (Italija) 16.00— 10-50 GSP Daventry (Anglija) 20.00—01.00 30 OLR5B Praga (češkoslovaška) 18 W2XAD Schenectady (U.S. A.) 22.00—23.30 5-40 DJR Zeesen (Nemčija) 12.00—13.00. 20.00-03.00 6 HAS3 Budimpešta (Madžarska) 15.00—16.00 10 W2XGB Hicksville (U. S. A.) po, pe 17.00—18.00 2.5 ZBW5 Hong Kong (Kitajska) 5-40 DJE Zeesen (Nemčija) 04.00—15.00, ne 15.00—17.00 10 W2XE Wayne (U. S. A.) 15.00—16.00 25 PHI2 Huizen (Holandska) 13.40—15.10 15-35 W3XL Bound Brook (U.S. A.) 22.00—23.00 10-50 GSG Rim (Italija) 10.45—12.00 25-100 I2R08 Daventry (Anglija) 03.00—06.00, 09.00—23.00 10-50 GSV Daventry (Anglija) 25 TPB3 Pariz (Francija) 15.30—17.00 5 LSY2 Daventry (Anglija) 09.00—16.00 5-40 DJS Zeesen (Nemčija) 20 W1XAL Boston (Mass., U. S. A.) 10-50 GSH Buenos Aires (Argentina) pe 23.00 18 W2XAD Schenectady (U. S. A.) 14.00—18.00 10 W2XE Wayne (U. S. A.) 13.30—16.00 10-50 GSJ Daventry (Anglija) 09.00—16.00 6 W8XK Pittsburgh (U. S. A.) 11.00—13.00 10-50 GST Daventry (Anglija) 25 W3XAL Bound Brook N. J., U. S. A. 19.79 50 JZK 19.78 10 TGWA 19.78 6 OZH 19.76 10-50 GSO 19.74 19.74 19.72 19.72 19.71 19.7 19.68 19.67 19.66 19.65 19.63 19.62 19.61 19.6 19.58 19.57 19.56 19.52 17.33 16.9 16.89 16.89 16.88 16.87 16.86 16.84 16.84 16.84 16.56 13.99 33.99 13.97 13.95 13.94 13.93 13.93 1392 13.87 Številke za Imeni postaj povedo Cas oddaje. Ce nI druge označbe, oddaja postaja ob istem času vsak dan. Postaje, Id oddajajo 1« nekatere dni, imajo te dni označene s kraticami po(nedeljek), to(rek), sr(eda), če(trtek), pe(tek), zo(bota), ne(delja).