Glasilo Udruženja p. L L uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravske sekcije v Ljubljani. Letnik XII. V Ljubljani, dne 1. maja 1932. 9. štev. Kriza in Ta članek je prinesel v prevodu »Naš glas« v svoji zadnji številki. Napisal ga je R. Markuš v zagrebškem »Glasniku željezničkih činovnika«. Ker je povedano v njem toliko resničnega, kar velja na sploh, in o čemer bi moral vsakdo izmed nas razmišljevati, ga prinaša tudi naše glasilo v memento vsakemu tistemu, ki še ni trden. »Značilni pojav našega časa, kriza, ni prizanesla niti društvom. Nekoč so se društva razvijala in je bilo njihovo delo živo in napredno. Če pomislimo, da so bile zahteve društev izvedljive in da so bile po večini sprejete, nas njihov razvoj ne bo niti najmanj presenetil. Društva so cvetela in dajala obilen sad, k čemur so največ pripomogle tedanje razmere in polne državne blagajne. Društveni uspehi so koristili članstvu in ga tako iz-podbujali k intenzivnemu delu za svoje organizacije. Gospodarska kriza zadnjega časa nikakor ni naklonjena razvoju društev in v znatni meri onemogoča njihovo delo. Razumljivo. Z ene strani država iz raznih, največ gmotnih razlogov ne more ugoditi zahtevam in predlogom društev, z druge strani pa člani, ki so nezadovoljni sami s seboj, ne podpirajo tega dela, temveč v najbolj kritičnih časih omahujejo. Društva, ki ne najdejo pri članstvu niti podpore, niti izpolnjevanja svojih zahtev, izgubljajo na moči in propadajo. Kako člani utemeljujejo svojo brezbrižnost napram društvom? Ker vidijo, da je društveno delo neplodno, oziroma da ni tako plodovito, kakor sami zahtevajo, so mnenja, da so društva izgubila razlog za obstoj in da so torej nepotrebna. Trdijo, da imajo organizacije danes svojo edino oporo le še v tradiciji. Tako naziranje ni upravičeno. Kriza je prišla, pa bo tudi minila. Vendar pa danes obstoji z vso intenzivnostjo in z vsemi svojimi posledicami. Kako se te posledice občutijo, ve najbolje vsak poedinec — član društva. Pa naj se mar popolnoma prepustimo usodi? Zakaj pa imamo društva? Društva obstoje, da varujejo koristi članov. Današnje razmere moremo ravno z njihovo pomočjo vsaj nekoliko izboljšati. Vendar pa morejo društva upati na uspeh svojega delovanja samo tedaj, če bodo zadosti podprta s solidarnostjo svojih članov in če točno upoštevajo vse tiste nujne faktorje, ki na današnje družabno življenje odločilno vplivajo. Čim gineva solidarnost, ta odločilna vez v današnjem družabnem življenju in čim društva z demagogijo umetno podaljšujejo svoj obstanek, izgubljajo svoj raison d’ etre in propadajo kljub vsem umetnim sredstvom, katera naj bi jih ohranila živa. Taka društva, ki so utemeljena v idealnih in realnih zahtevah in ki slone na moralnem in gmotnem sodelovanju vseh delcev, članov, taka društva obstoje in bodo obstajala. Ne smemo pri tem pozabiti, da mora biti gmotna podlaga društva samo toliko krepka, da zagotovi uspeh idealnim društvenim ciljem. Rekli smo, da je uspeh društva odvisen največ od poedincev. Ne smemo odnehati zdaj, ko je naše delo najbolj potrebno. Neplodne opazke, nepotrebna jadikovanja nam ne po-morejo. Delo in spet delo — to nam je danes potrebnejše nego kdaj prej. Kako pa je za- društva. res? Skoro vsi člani odlagajo svoje moralne dolžnosti na nekatere odbornike in se na ta način izognejo dela svojih dolžnosti. Gmotne obveznosti, katerih pa na druge ne morejo prenesti, teh ne izpolnjujejo. Žalostno je dejstvo, da je danes ustvaritev idealnih namenov mogoča samo z neko gmotno podlago. In zato je večina društev, v katerih je izpolnjevanje dolžnosti odvisno od prostega odloče-vanja poedincev, v težkem položaju. Nasprotno pa društva, ki jim je ta temelj s silo ali na neki drugi umetni način zagotovljen, vzdržujejo zavest članstva na izvestni višini in ne občutijo bremena. Čim pa ta slaba opora za obstanek takega društva izgine — društvo propade. Kot člani prevale svoje moralne obveznosti na druge, in preostane' jim edina dolžnost, da plačajo članarino. Toda pod vplivom neprimerne varčnosti ne izpolnjujejo niti te dolžnosti. Dočim nekateri interes društva omalovažujejo zaradi domačih skrbi, iščejo drugi krivca vseh heuspehov prav v društvu samem in mu odrekajo sleherno pomoč. Tempora mutantur. Društva bodo spet dobila svoj nekdanji pomen, toda o tem bo odločilo dejstvo, kako so prebrodila težke čase krize. Absolutna zvestoba vsakega poedine-ga člana nudi društvu silo in moč, katero bo potrebovalo v trenutkih, ki bodo odločilni za članstvo. Današnje gospodarske razmere so težke za poedinca, toda kakor se povsod najdejo potrebna zdravila za varovanje zdravja, tako se morajo najti vselej tudi tisti malenkostni prispevki, ki bodo obdržali društva na višini in jih obvarovali vseh težkoč. Kakor pa je zdravje potrebno, če naj človek sploh zadovoljno živi, tako so potrebna društva, da nam varujejo naše interese in izpolnjujejo naše želje ter nam omogočajo čim popolnejše zadovoljstvo. Prijatelja najbolj cenimo v nesreči. Za društvo pa je najbolj vreden tisti član, ki društvo v težkih časih podpira. Zato morajo vsi člani brezpogojno podpirati delo tistih nekaterih drugov, na katere so zvalili vse svoje moralne obveznosti, in morajo brezpogojno plačevati članarino kot drugi del svojih dolžnosti, katere jim nalaga njihova skupnost, društvo. Skupne so nam koristi in kolikor jih želimo uživati, toliko dolžnosti nam mora biti tudi skupnih. Naj nihče, ki misli na ,danes’, ne pozablja na Jutri’!« Iz uredništva. V 7. številki »Poštnega Glasnika« smo objavili pod naslovom »Tople besede za našo stroko v parlamentu« govor poslanca g. Milivoja Dj. Izakoviča, ki se je med drugim zelo toplo zavzel za našo stroko in njeno osobje. Ker je o naši stroki govoril v skupščini tudi pomočnik ministra za trgovino in industrijo g. Ivan Mohorič, se je organizacija obrnila nanj s prošnjo, da bi ji odstopil svoj govor za objavo v našem glasilu. Žal, da omenjenega govora ne moremo objaviti, ker je pomočnik ministra na pismo organizacije odgovoril, da svojih govorov ne piše, ampak da jih po situaciji kakor tudi glede na izvajanje predgovornikov vedno šele v konkretnem primeru prireja. Za informacijo organizacije pa nam je g. pomočnik ministra sporočil, da je v finančnem odboru kakor tudi v plenumu skupščine naglasil, da se je pri redukcijah prometnega ministrstva zvalilo glavno breme na poštni resor in da se je pri teh redukcijah šlo mnogo predaleč, preko tega, kar dopušča sam interes službe, ker je že na mnogih mestih število osobja pod normiranim staležem. Opozarjal je na veliki interes, ki ga ima celokupno gospodarstvo na brezhibnem in točnem funkcioniranju ptt. službe. Opozoril je skupščino in vlado tudi na to, da so plače že danes za večino kategorij pod eksistenčnim mi-nimom in da se nadaljnje redukcije ne dajo več izvajati. Podčrtal je, da so krediti za vzdrževanje in obnovo naprav nezadostni, da je vprašanje mednarodnih kablov še vedno nerešeno, kakor tudi vprašanje lastnih zgradb RAVSKA SEKCIJA UDRUŽENJA P. T. T. USLUŽBENCEV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE V LJUBLJANI sklicuje po sklepu seje uprave od 18. marca t. 1 svojo ki se bo vršila v nedeljo, dne 8. maja ob y213 v Beli dvorani hotela Union. Ako bi občni zbor ob tej uri ne bil sklepčen, se bo vršil ob */215. drugi, ki bo sklepčen ob vsakem številu članov. Dnevni red: 1. Otvoritev in volitev predisedsftva skupščine. 2. I5oročilo uprave: a) o splošnem delu in poslovanju v poslovnem letu 1931/32; h) o gospodarskem poslovanju in financah sekcije; c)* 1 olbračuh in bilanca za proračunsko leto 1931/32; c) poročila odsekov. 3. Poročilo' in predlogi nadzorne komisije. 4. (Poročila glavnih poverjeništev. 5. Proračun za proračunsko leto 1932/33. 6. Volitve: a) uprave sekcije, b) članov glavnih poverjeništev. 7. Govori odposlancev in gosltov. 8. Plrodlogi im vprašanja. Vabljeni so visi elani sctkaije, zlasti pa poverje-nilki, ki so po pravilniku o poverjenikih dolžni prisostvovati skupščini. Poverjenikom in članom se na zahtevo povrnejo faktični vozni stroški za III. razred osebnega vlaka. Dopoldne ob 10. uri bo širša konferenca, katere se naj udeleže vsi glavni poverjeniki in člani uprave. V Ljubljani, dne 29. aprila 1932. Uprava. Ne odi šišajmo! i Če si vtepem kaj v glavo, ne morem mirovati, da dosežem svoj cilj. In ker sem si vtepel v glavo, da je mogoče organizirati vse ljubljanske državne uslužbence vsaj na ekonomskem polju, in sicer v zadrugi državnih uslužbencev, hočem da to tudi izvedem. Pogum mi daje že to, ko vidim, kaj je rodila zadružna misel pri železničarjih in kako lepo se razvijajo gospodarske ustanove državnih uslužbencev v Mariboru. Sami se preskrbujejo z vsemi potrebščinami za gospodinjstvo, z mlekom, z mesom, kurivom, pa tudi z manufakturo itd. V Mariboru grade že svojo pekarno. In tako se gradi iz kamna do kamna palača in tako se peče lastna pogača. In tako kjer bi lahko nastal kak dvom glede prodajnega datuma) in pa ura in minuta predaje. Skoro dosledno dajejo vsi morzisti med uro in minuto piko (vejico, ulomkovo črto). To pravilnik izrečno prepoveduje, ker pravi v cit. členu dobesedno: ... »e) iz dneva in ure predaje.... Prva številka (pravilno »število«) pomeni torej dan, druga pa uro in minuto predaje«. Kako se pa naj potem z vso sigurnostjo loči ura od minut? Odkar imamo 24-urno štetje dnevnega časa, napravimo to zelo enostavno tako, da označimo čas s štirimi številkami, od katerih pomenita prvi dve ure, drugi dve pa minute n pr. 0001 pomeni nič ur eno minuto (označba 0.1 je ne- , točna) ali 0909 pomeni deveto uro in deveto minuto, 1234 pa dvanajsto uro in 34 minut. , Tako je vsak dvom popolnoma izključen in ta 1 način dajanja je edino pravilen. Eno največjih napak in vzrok neštevilnih popačb in opravičevalnih izjav ter kazni tvori izdajanje ničle (0), ki se z vso trdovratnostjo odpravlja po stari navadi s črto (—), kar je v ostrem protislovju s pravilnikom. Nisem še naletel na morzista, ki bi ničlo pravilno dajal. Ena črta je znak za skrajšano ničlo, ki še sme uporabljati edinole tam, kjer se uporabljajo skrajšane številke, nikjer pa ne v zvezi s črkami ali z neskrajšanimi znaki razen v slučajih, kjer je dopustno krajšanje številk dosledno izdajati s pe-timi črtami (--------) Še na neko pomanjkljivost moram pri tej priliki opozoriti, to je na dejstvo, da večina morzistov ne ve, zakaj je morzov znak —.—.— (a) in kaj prav za prav pomeni znak .—.—. ter zato niti prvega niti drugega ne zna uporabljati pravilno. (Iz slovenske izdaje pravilnika je znak —t-.—.— izpadel, kar je po mojem mnenju pomota). Znak —.—.— (a) pomeni začetek brzojavke ali praktično povedano: vse, kar sledi za znakom a, piši na golico (tranzitno ali loko). Vzemimo slučaj, da sem s kakšno postajo v korespondenčni zvezi, da že dalje dajeva in jemljeva brzojavke, reguje itd. in da je nasprotna postaja na redu, da mi potrdi brzojavko in nekatere popravke. Tega vsega ne pišem na golico, čim mi pa da znak —.—.—, je to poziv, da sledi nova brzojavka, katero moram pisati na golico. Iz navedenega je jasno, da spada znak a (—.—.—) brezpogojno pred vsako brzojavko, in sicer pred uvod. j Znak .—.—. (križ), ki je ravno obraten od početnega znaka, pa pomeni tudi ravno obrat-j no, to je konec brzojavke s čimer se hoče ! reči: »Nehaj pisati na golico, ker vse to, kar i ti bom še dal, ne spada več k brzzojavki.« Znak j .—.—. je treba torej vedno dati na koncu vsa-j ke brzojavke, pri čemer je treba paziti še na | prenesen pomen istega. Ge uvodoma nisem I dobil početnega znaka in torej ne pišem tega, i kar dobim na traku, na golico, potem križ ! (.—.—.) ne pomeni »konec brzojavke«, mar-] več: »Kar sem ti imel povedati, sem povedal; ! zapri aparat, da ti trak ne bo po nepotrebnem tekel.« Vrnimo se k naši brzojavki. Pri pravilnem dajanju ne sme postaja Grobelno dobiti na traku prav ničesar drugega, ko tole: ve m a grobelno de maribor 1 3170 15 15 1005 i = anton berger 17 grobelno = akceptiram I 3500 klg sedemstodvajsetpet 725/720 33=1/2 j pošljite takoj potrebne dokumente brzojavite | = pocivalsek .—.—. Ničle je treba, kakor sem že omenil, dajati s petimi črtami. Da se prepreči vsaka pomota ! in vsak dvom, dajaj v uvodu pri imenih postaj, ki imajo številko (na pr. Maribor 1 ali Wien 76), številko v besedni zvezi z imenom, torej ne »Wien 76«, ker bi v tem slučaju sprejemni morzist prišel v dvom, ali je 76 številka urada ali številka brzojavke, marveč dajaj »wien76«, pri čemer ne more drugega napisati kot »Wien 76«, ker številk s črkami v eno besedo ne more vezati. (V prometu z inozemstvom je za ta slučaj predpisana ulomkova črta, n. pr. wien/ 76.) V tekstu našega primera je ulomek 33 1/2, ki je na orginalu napisan in menda tudi taksiran za eno besedo. Kako naj ta ulomek sprejemnemu morzi-stu dam tako dobro, da ga bo pravilno napisal, da ga pa ne bo štel za dve faktični besedi? Člen 75. pravilnika predpisuje, da je treba pri dajanju kakor tudi pri službenem ponavljanju dajati med celim številom in med ulomkom razdvojnico (=) (—...—). Navedeni ulomek je treba torej dati takole: 32=1/2 (raz-dvojnica se seveda ne šteje in ne napiše). Omenil sem že, da se pri dajanju brzojavke vrsta »p« v glavi ne označuje. To pa velja samo za navadne privatne brzojavke, dočim se znaki »S« »ST« »A« itd. v glavi morajo dati in tudi pri nujnih privatnih brzojavkah vrsta »D«, kar se pogrešno opušča. Če ima brzojavka, ki je došla po Hughesu, Siemensu itd., označbo vrste pred glavo, daj v tranzitu vrstno označbo pravilno med šte-i vilko brzojavke in med številom besed. Ako ima brzojavka označen pravec usme-1 ritve (na pr. via radio itd.), je treba te služ-, bene podatke priklopiti glavi brez ločila. Isto ■ velja tudi za opravičilo zakesnitve, napačne 1 usmeritve itd. Taka glava bi izgledala na tra-I ku takole: 3170 15 15 1005 via radio zakesnela radi i slabe proge = Vse, kar sledi za razdvojnico, spada k na-slovu. Konvencionalna znamenja »Rp« »Xpp« itd. | je treba od naslova kakor tudi med seboj vedno i ločiti z razdvojnicami na pr.: 3170 15 15 1005 = D = Rpd 10 = Xpp = j Nuit = itd. Dejanje v serijah, (čl. 77.) Če imaš za kako postajo do pet brzojavk, jih dajaj posamezno. Če jih pa imaš nad pet ! hkrati, dajaj dosledno v seriji. Za dajanje v seriji ni treba med oddajno in med sprejemno postajo prav nikakega pred-| hodnega dogovora. Prvo brzojavko daj kakor ; je zgoraj opisano za dajanje posamič; končnemu znaku .—.—. sledi neposredno početni znak I —•—•— naslednje brzojavke in tako dalje do { konca serije, ki pa ne sme obsegati več ko 10 i komadov. (Čl. 77. 1.) Vsakih 200 besed v ! brzojavki šteje za 5 telegramov, brzojavke pod I 100 besed pa štejejo normalno za en komad. Za pravilo, da tvori serijo največ 10 brzo-j javk (ali dve, od katerih ima vsaka 101 do 200 | besed, ali ena z nad 200 besedami) je dopustna i ena sama izjema. Preko 10 komadov smeš j namreč odpraviti samo tedaj, ako dobiš med j odpravljanjem serije kako brzojavko, ki ima | pri odpravi prednost. Pa tudi ta izjema je do-i pustna samo takrat, če ni med brzojavkami, katere odpravljaš, kake »TC« brzojavke (čl. 77. 3.). Če bi se ti dogodilo, da bi sprejemna postaja ne hotela vzeti serije, se ne spuščaj v dokazovanja in prerekanja z njo, marveč začni delati posamič in javi zadevo kontrolnemu uradniku, ki bo potem potrebno ukrenil. Kot sprejemni morzist moraš seveda serijo sprejeti brez vsakega ugovora. rastejo rezervni fondi tudi za obsmrtne podpore in tako bodo nastale lastne ambulance z zdravniki, okrevališča itd. itd. Nepotrebno se mi zdi, da bi na tem mestu razlagal kaj o ustroju zadrug, saj je vendar že vsakemu znano, da se morajo šibkejši združiti, ako se hočejo ubraniti močnejših. Kapitali in bogastva se gromadijo vedno na račun šibkega konzumenta. Ker pa smo dovolj razumni, nečemo in ne smemo ostati samo v defenzivi, ampak hočemo in moramo, ako si hočemo materialno opomoči, 'v ofenzivo. Možnost organizacije nam nudi zakon tako kakor drugod in ustroj saveza zadrug državnih nameščencev, kakor tudi teh samih je tak, da je izključen vsak riziko za člana kljub garanciji do zneska 1.000 Din. Kako torej, bi se moral vprašati vsakdo, da ni že sleherni državni nameščenec včlanjen v nabavljalni zadrugi državnih nameščencev? Ali nam manjka morda potrebna moralna sila ? Ali ne čutimo, da prihajajo časi, ko s svojimi prejemki ne bomo mogli kriti najpotrebnejšega za življenje, ako bomo morali plačevati visoke cene za razno blago, ki ga bomo dobivali šele skozi toliko in toliko rok, namesto da si poiščemo čim bližjo pot do producenta? Torej kje je rešitev? V nas samih! Edino v nas samih, ako to res hočemo, edino v močni, skupni gospodarski organizaciji. Sicer se sedanja organizacija nabavljalne zadruge res da ne da primerjati z ono železničarjev ali mariborsko, ali tudi ona je že postavljena na močno in zdravo osnovo in samo od nas državnih uslužbencev samih je odvisen njen razvoj. Zadruga sicer ni, kakor smo slišali na zadnjem občnem zboru, kak malik, ki bi delal čudeže, polnil svoja skladišča s cenenim blagom in skozi na stežaj odprta vrata sprejemal lačne goste ter jih z darovi vabil za vstop. Mi vsi, ki živimo v skrbeh, in gledamo, kako bi se čim lažje prerili skozi življenje, smo dolžni, da si jo zgradimo in da jo z razumom, delom in čim večjo previdnostjo vodimo. Pravi uspeh naše zadruge se bo pokazal šele čez leta, ko bodo prebredene vse težave organizacije in ko bo članstvo zavedno in disciplinirano in ko bomo imeli že na razpolago ljudi, ki jo bodo znali strokovnjaško voditi. Kot sedanji predsednik Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev se obračam torej še prav posebej do vseh poštarjev. Saj so ravno poštni uslužbenci med prvimi uvideli potrebo zadružništva in si organizirali preskrbo s kurivom, krompirjem, sadjem itd., si ustanovili svojo čevljarno in svojo krojačnico. Vabim vas torej, da pridete takoj k nam, da pristopite vsi po vrsti v skupno nabavljalno zadrugo državnih uslužbencev, da začnete kupovati špecerijsko blago in drugo, česar vam ne nudi vaša zadruga, pri nas. Z vašim članstvom okrepljena zadruga bo kaj kmalu lahko nudila blago v svoji prodajalni po še nižjih cenah kakor doslej. Sedanja uprava nabavljalne zadruge si je zastavila težko nalogo reorganizacije upravljanja zadruge, kar tudi zahteva novi zakon. Njena največja skrb je in bo, da bo vsakega postregla najmanj tako kakor kak trgovec, ako ne še bolje. Lokali zadruge bodo najbrž v kratkem preurejeni in na novo opremljeni, tako da bo postrežba hitra in točna. Žigon Alojzij. Pevsko društvo »Poštni rog« v Mariboru je prejelo od banovine potrjena pravila in je imelo dne 6. febr t. 1. svoj ustanovni občni zbor. Kakor znano, je to novo društvo delovalo že pet let kot odsek društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Mariboru, a je to prenehalo biti in se je osamosvojilo ter si nadelo ime »Poštni rog«. S tem je torej napredovalo, kar je treba pozdraviti. Vse dosedanje in nove, izvršujoče ter podporne člane vabi na delo in pomoč odbor. To in ono. Izumitelj razglednic umrl. V Gottingenu je preminul Henrik [Lange, trgovec s (knjigami, slikami in papirjem v starosti 84 let. Bil je najstareši stavec v mestu. Svoje podjetje je vodil do zadnjih dni skupaj s sinom. Na Nemškem je njegovo ime splošno znano, ker je začetnik razglednice. Ko je generalni poštar pl. Stephan vpeljal dopisnico, je bil H. Lange prvi, ki je dopisnico opremil s slikami in čestitkami za razne prilike. Tako je on ustanovitelj industrije, ki se je širom sveta silno razmahnila ter daje neštetim tisočem zaslužek in kruh. Kako nevarna je prometna služba. Kakor je posneti iz čeških strokovnih listov, se je leta 1930 smrtno ponesrečilo na češkoslovaških železnicah 249 oseb, od katerih je bilo 198 železniških uslužbencev. Največ smrtnih nesreč se zgodi zaradi varčevalnega sistema. Gotovo je bilo med smrtnimi žrtvami tudi več ali manj poštnih ambulančnih uradnikov, saj se pri železniških katastrofah večkrat tudi poštni uslužbenci smrtno ponesrečijo. Na mioijem 'živi jeni ju in moji usodi ni nič v uspehih imotj-egia iživUljenja pa tilči silimo veliko.’ Eichte. Poštna odpravnica išče mesta pomočnice vsled mladoletnosti. Naslov pri upravi lista. Odpravnik išče mesto stalnega poštnega pomočnika proti oskrbi in plači po dogovoru. Naslov pove uprava lista. Izprašana poštna upravnica želi mesto pomočnice pri večji pogodbeni pošti. Sposobna je tudi administrirati pogodbeno pošto s telegrafom in telefonom. Ponudbe na upravo »Poštnega glasnika«. Jlaf&irjajte (poitni fiCctintkl dbeni. $£eop. Smet&oCj tehničar prej voditelj ateljeja Zins Ljubljana VII Celovška cesia 32/11. Sprejema od 8. —IJS. in od 14. —18. Telefon štev. 34-48 Dežnike in nogavice izdelane v lastni tovarni iz najboljšega materijala oddajamo tudi na drobno po skrajnih cenah v naših prodajalnah: v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 19 v Beogradu, Kralja Milana ul. 13 v Splitu, Mandičeva ulica 4 v Zagrebu, Jurišičeva ulica 8 Prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic «losi|» Vidmar najboljše kakovosti! Izdelki DOMAČIH TOVAREN, kakor tudi obče priznane znamke „SCHROLL". Cene najnižje! A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Modno In manufakturno blago v veliki izberi ter solidni postrežbi in po nizkih cenah 1 KUHAR & HROVAT Maribor, Aleksandrova cesta št. 9 IKOILIESA in vse potrebščine za nje kupite najbolje in najceneje samo pri tvrdki A® CiOlRtlEC D. Z o. z. v palači Ljubljanske -creditne banke na Dunajski cesti 1 in delavnica na Gosposvetski cesti 14. Naj večjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin priporoča Franc Erjavec Ljubljana, Stari trg št. 11 JOSIP O HUP LJUBLJANA priporoča svojo trgovino z manufakturnim blagom, moškimi oblekami domačega izdelka in perila iz lastne tovarne »Triglav« po najnižjih cenah. — Obleka in perilo po naročilu se najhitreje in najsolidneje izvršuje. Moške obleke se dobijo že od Din 200.— dalje. — Moje geslo je: »Nizke cene — dobro blago!« — Dobavitelj Gospodarske zadruge poštnih nameščencev proti nakaznici. POZOR Naznanjam vsem poštnim, nameščencem, da sem PREVZEL KROJACNICO »GO. SPODARSKE ZADRUGE«, Grudnovo nabrežje štev. I (Pred Prulami štev. 1). Izdeloval bom vsakovrstna ^oblačila po najnovejšem kroju za dame in gospode. V zalogi imam blago vseh vrst kakor tudi češke in angleške vzorce. Postrežba točna, cene solidne! Priporoča se KVEDER LEOPOLD, krojaški mojster. Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Naročnina 24 Din letno. — Oglasi po dogovoru. — Čekovni račun št. 11.834. — Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu »Postnega Glasnika« v Ljubljani, Pred Prulami 1, reklamacije, oglasi in drugo pa na upravo lista, ravnotam. — Izdaja Udruženje p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravska sekcija v Ljubljani (predstavnik Jožko Čampa v Ljubljani). — Odgovorni urednik Jožko Čampa v Ljubljani. — Za Narodno tiskamo Fran Jezeršek v Ljubljani.