72. številka. Ljubljana, v sredo 31. marca. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan sveter« izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v stri j s ko-o jjjerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mese« 1 gld. 40 kr. — Za L ju b I j ano brez pošiljanja na dom ta se leto 13 gld., za ct-trt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račuaa m po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za ozjnanilz plačnje se od četiristnpne petit-v rut*' po 6 kr., če se oznanilo jedfnkrat tiska, po 5 kr., tV se dvakrat, iu po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki ruti. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in u p r a v ni štv o je v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolbt". Upravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za rse leto ........13 gld. — kr. „ pol leta....... 6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ četrt leta . . . . . . . 4 ,, „ jeden mesec....... I ,, 40 „ UpratmiHtvo ,f8lo>v. ATrvrofla'*. Izgredi anarhizma. Franrois Babeuf, znani vodja komunistične zarote za prve francoske revolucije in kot urednik listu „Le tribun du peuple" poznat tudi pod imenom Cajus Gracchus, pisal je v jednem svojih člankov: „Jednakost prva želja narave, prva potreba človeška, prva podlaga vsakej družbi In mi jo hočemo, pravo jednakost, bodisi za kakeršno koli ceno. Gorje onemu, ki hoče ločiti jednakost in nas ! Gorje onemu, ki se nam zoperstavlja! Revolucija francoska je samo predhodnica mnogo večji mnogo ozbiljnoj revoluciji, ki bode zadnja. Mi nečemo samo jednakosti, kakor je obrazložena v priznanji „človeških pravic*, mi jo hočemo v svojej sredi, pod streho naših hiš. Mi se jej popolnem udarno, mi hočemo porušiti vse obstoječe in zanikati — napraviti „tabulo raso" — samo, da se jednakosti držimo. Nikakega individuvalnega {lastništva več, zemljišča neso nikogar. Mi zahtevamo, mi želimo vkupno uživanje plodov zemeljskih. Dosti dolgo, da predolgo že prisvaja si jeden milijon ljudi) on", kar pripada 20 milijonom. Naj preneha razlina mej bogataši in siromaki, mej vladajočimi in vladanimi. LISTEK. Selski župnik. (Roman. Spisal L ud o vik Halovv; poslovenil Vinko.) Drugo poglavje. (Dah>.) Duhovnik poklekne poleg umirajočega, zdravnik pa odide proti vasi. Komaj stori deset korakov, ustavi se, z rokama mahne po zraku ter pade na tla. Duhovnik hiti k njemu. Bil je mrtev: kroglja mu je prodrla sence. Zvečer je bila vas naša in naslednje jutro so pokopali truplo doktorja Revnauda na pokopališči Villerriexelskem. Dva meseca pozneje prepeljal je abbo Konstantin rakvo svojega prijatelja v Lon-gueval in za to rakvo stopala je sirota . . . Ivan je zgubil tudi mater svojo. Slišavši o smrti svojepja moža bila je štiriindvajset ur brezzavestna, niti jedne besede ni izgovorila, niti jedne solze jokala. Potem jo je zgrabila huda mrzlica, ki se je izpre vrgla v blaznost ... in čez štirinajst dnij je oila mrtva. Napočila je doba, da se osnuje ljudovlada jednakih, velika gostoljubna hiša, katera bode vsakemu odprta." Jedno stoletje je skoro preteklo, odkar so se napisale navedene vrstice, a čitajoč danes poročila o krutih izgredih na Francoskem in v Belgiji, dozdeva ne nam, da Babeuf m bil brez proroškega duha, da so njegove teorije prešle v meso in kri, kajti štrajkujoči delavci vsi povprek ravnajo točno po njegovem silovitem navodu, z ognjem in dinamitom hočejo preobraziti Evropi staro lice in ustanoviti si, po svojih nazorih vsaj jednakost. Prvi večji štrajk uprizoril se je v Decazeville v južno-zahodni Francoski, kjer ima družba, v kateri so Leon Say, Raoul Duval in drugi kapitalisti, velike premogove jame, katere pa ne uspevajo posebno dobro, vsaj lansko leto neso vrgle nobene dividende, druga leta pa prav malo. Družba mora se boriti, ker je njen premog le srednje baze, z angleško konkurencijo, vender pa je, kolikor le možno, skrbela za delavce, ki so povprek po 120 frankov na mesec služili. Vender se je začel štrajk, kakor listi poročajo, splošen štrajk. Kaj je bilo temu povod? Odpustili neso nobenega delavca, neso jim zmanjšali mezde, niti pomnožili dela. Delavci so zahtevali: Mezda naj se ne plačuje na mesec, marveč vsakih 14 dnij. Družba se je udala. Potem so se delavci pritožili, da morajo po les za podpore podzemeljskih hodnikov po jedno uro daleč, da se jim s to hojo krajša zaslužek. Družba je potem les spravila v jame, da je bil delavcem pri r kan, a odračunila troške prevažanja od mezde delavcev. To bilo je za delavce ugodneje, akoravno neso več služili, kajti povišanje mezde se ni moglo dovoliti, ker podjetje itak nikake dividende ne daje. Pravega uzroka za štrajk posebno delavci v Decazeville neso imeli, kakor tudi delavci v Belgiji ne. Ustavili so dela baš tedaj, ko je kupčija bila najslabša, ko so tovarne jedva toliko stržile, da so pokrivale troške. A brezvestni socijalistični vodje prigovarjali so delavcem, naj se upro, saj so rudniki njih solastnina, kajti vse je narodno blago, lastnina vseh. Nauk ta našel je poslušnih ušes, tembolj baš sedaj, ko se po vsej Evropi bije boj za oblast, ko tudi nižji krogi žele biti deležni užitkov in razkošja tega sveta. A mej opravičenimi takimi željami in njih izvršitvijo je še veliko vmes. Kar je faktično nemogoče, ne sme se hkratu zahtevati, temveč potrpeti treba, da bode prej ali slej možno, polagoma a dosledno in redno treba pripravljati pot boljšemu gmotnemu stanju, katero se mora vsakemu, osobito pa delavcu trpinu le želeti. S prebranimi zahtevami in slepo ubogajoč nekaterim vddjam, mej katerimi je posebno veliko Nemcev, pa si delavci s svojimi izgredi, s požiganjem in umori, neso prav nič koristili, temveč jako močno škodovali, kajti mnogo tovarn je razdejanih, cveteča belgijska steklena obrtnija je, če ne na leta, vsaj za dlje časa uničena in mnogo bode treba napora, da se popravijo škode in nasledki krute slepe strasti. Novejše vesti nam pričajo, da so delavci že mirneji postali. Najbrže je prodrlo spoznanje, da so za druge kostanj iz žarjavice pobirali. Jako karakteristično je v tej zadevi, kar piše uplivni in dobro poučeni „Journal des Debats". Razpravljajoč zadnji govor Bismarckov, v katerem je prorokoval, da ni nemogoče da poj de kdaj Francoska s pomočjo socijalistične ideje in z rudečimi zastavami nad Nemčijo, pravi omenjeni list, da ker je beseda ,,revanche" že preveč obrabljena, moral je železni kancelar poiskati krepkejšega sredstva, da bi upli-val na glasovanje v državnem zboru. Francoski vojak še vedno stori svojo dolžnost, kadar treba vzdržavati red in štrajki v Francoskej vrše se še vedno mirnejše, nego v kateri koli evropski deželi. Ako bi pa Bismarck bil odkritosrčen, moral bi priznavati, da če se v sredini Francije vse mirnejše vrši, nego na meji ob Reni, da je temu uzroka jedino v tem iskati, da je v sredino Francoske daljši pot za nemške anarhiste, ki delajo za eksport Iz državnega zbora. Na Dunaj i 28. marca. V včerajšnjo sejo se je bil povrnil duh dostojnosti, katerega je bilo pogrešati v petek. Mirno in tesn" ^b stvari je tekla specijalna razprava od naslova 2: „državna policija" do naslova 8: „vodne stavbe". Zanimiva pa nanije bila zlasti zavoljo tega, ker sta se v njej oglasila dva naših poslancev, prof. Ivan je sam ostal na sveti. Takrat je bil štirinajst let star. Že sto let bili so vsi udi" nie-gove rodbine dobri in pošteni ljudje. je sam ta otrok ostal, ki je na grobu svojega cčeta trdno sklenil, da bode, kakor je bil njegov ded in oče njegov, dober in pošten . . . Ivan je čutil svojo bolest kot mož. Dolgo je žaloval ter bil zamišljen. Tisti večer, ko so mu pokopali očeta, vzel ga je abbe Konstantin s sabo v župnijo. Dan je bil mrzel in deževen. Ivan je sedel v kotu pri ognji, duhovnik je prebiral svoj brevir in stara Pavlina je imela opraviti s pospravljanjem. Tako je molče minila jedna ura. Kar Ivan iznenada izpregovori: »Dragi kum," pravi, „ali mi je oče zapustil kaj novcev V" To vprašanje je bilo tako čudno, da je župnik mislil, da ni prav Blišal. „Ti hočeš vedeti, je li tvoj oče . . ." „Da, dragi kum, vedel bi rad, mi je li oče zapustil kaj novcev." „Seveda jih je . . ." „Mnogo novcev, kaj ne da? Čestokrat sem slišal, da je bil moj oče premožen. Koliko pa mi je kaj zapustil?0 „Tega ne vem Ti me izprašuješ o re- čeh . . .« Si.a»i duhovnik je čutil, kako se mu je srce bolestno krčilo. Tako vprašanje o tem časi! . . . K ljubu temu pa je mislil, da pozna srce svojega Ivana, in v tem srci ni bilo prostora za take misli, to je dobro vedel. „Prosim Vas, povejte mi, ljubi kum," prosi Ivan milo. „Potem Vam razložim, zakaj bi rad to vedel." „No, dobro, tvoj oče je imel okolo dvakrat do trikrat sto tisoč frankov." „Je li to mnogo?" „Seveda, zelo mnogo." „In ves ta denar je zdaj moj9" „Vse je tvoje." „To je lepo. Tisti dan, ko je bil umorjen moj oče, padel je tudi sin neke uboge udove iz Lou-guevala, matere Klementove iu takrat so umorili tudi brata Rozalikinega, s katerim sem se igral, ko sem bil še otrok. Zdaj sem jaz bogat, oni pa revni. Zato bom z materjo Klementovo in z Rozaliko delil denar, ki ga mi jo zapustil oče." (Daljo prili.) Šuklje in V. Pfeifer. Prvi govoril je k =poli- I tičnej upravi posameznih kronovin", potem ko je ' bil od govornikov „pro" (mej temi sta bila tudi '. upisana Hren in Obreza) imenovan generalnim govornikom. Dr. TomaŠčuk, znani odpadnik, dal je prof Šukljeju priliko, zavrniti ga. Dve istini je govornik z levice navel, da bi z njima posvetil v temo in ujeco Ljubljanskih Polu-Nemeev : prvič . pravdo hranilnice z vlado zastran nemške šole, dru- j gič odredbo barona Winklerja, da se ima ,,na za- ■ pisnik" uradnikcv prašati, zakaj so se udeležili i protivladne demonstracije v „konštitucijonalnem dru- j štvukl, v prvem naj bi se videlo pristrausko postopanje vlade nasproti Nemcem, v drugem pa, kako načelnik deželne uprave duši svobodo nemških uradnikov. Na drobne kosce je neosnovanost teh trditev in ničevnost posledic raztrgal poslanec prof. Šuklje. Zgodovino hranilnične šole je natančno razložil, da je zbornica lahko videla, da se proti Nemcem samo zakonito postopa, da se vlada trudi pospešiti formalno rešitev stvari, s katere vsebino se seveda ne more ujemati, ker bi tudi ne bilo postavno. Preiskavo proti uradnikom, katero je opisal, raztolraa-čil jo je prof. Šuklje, da je „ridiculus rausa, ker vprašani so bili le trije uradniki, katerim se pa, že leto in dan je tega, ni premaknila nobena dlaka, če tudi le naprej rujejo proti sedanjemu vladnemu sistemu. Končal je s srčno željo, da bi se le Slovencem na Štajerskem, Koroškem in v Primorji tako godilo, kakor se to godi Nemcem na Kranjskem za vlade barona VVinklerja! Govor je levico poparil, molčala sta zastopnika kranjskega nemštva! Poslanec V. Pteifer je utemeljeval resolucijo za pretvorjenje dolenjske ceste, (katero smo že priobčili. Op. ured.) K točki o „državnoj policiji1' govoril je poslanec VIII. okraja Dunajskega, dr. Kronawetter dolg govor, v katerem je obsojal postopanje policije nasproti delavcem, a navel je tudi nekaj dogodkov, da se vidi, kako policija tlači svobodo sploh in uzakonjene državljanske pravice. Dr. Kionavvetter je demokrat v dobrem pomenu besede, poštenega in resnega moža se je dosedaj pokazal Napako je včeraj storil, da se ni skliceval na uradne zapisnike, da bi tako potrdil istinitost navedenih dogodkov. Zato mu vlada, grof Taaffe in Pražak, nesta še odgovorila, Četudi je levica klicala na odgovor. Sklenilo se je včeraj nekaj resolucij: na predlog grofa Coroninija, naj vlada kaj stori proti bolezni „pellagra" na Goriškem; na predlog T ii r k a, naj vlada predloži osnovo postave o obligatornem cepljenji koz, kakor na Moravskom; na predlog Ro-niaszkana, da se pomnožijo v Galiciji okrajni zdravniki in živinozdravniki. na predlog Iti ch te r j a , naj se zboljšajo določila naredb o varnosti pri trgovini s petrolejem; itd. Koncem seje je poslanec Heinrich prosil, naj se sestavi v zmislu poslovnega reda komisija, katera odda v zbornici svoje mnenje o izrazih, s katerimi je njega napadel v prejšnji seji Schone-rer. Predsednik je takoj odredil, da se imajo jutri sniti dotični oddelki ter odbrati komisijo. V torek bodo o aferi Heinrich Schonerer razprava v z zbornici, gotovo ne malo burna. Pisma iz Rusije. i. Nedavno, 1. marca, minulo je pet let, kar je zlodejska roka ubila Aleksandra Nikolajeviča II., samodržca vserosijskega; nemuogo poprej, 19. febru-varja, minulo pa je 25 let, kar je ubiti car dal ruskim mužikom ,voljo", t. j. svobodo. Niže hočem v občih črtah pokazati, kaj je bil pred 25 leti ruski muž i k in ruski pomeščik. Poprej pa naj omenim, da se ta najznamenitejši dan, 19. februvarij, na kateri se je izpolnilo 25 let, od-kar je ruski mužik svoboden, ni praznoval v Rusiji, akoravno ni dne, ki bi bil tako važen glede kulturnega in socijalnega življenja gromadnega severnega carstva. Ruski narod, to je, izvestni njega del, praznuje petindvajsetletnico osvobojenja 60 milijonov ljudij izpod jarma robstva, no javne svečanosti — ni bilo nikjer; pač pa se je lansko leto gromko praznovala stoletnica „dvorjanske gramate" to je pravic, ki jih je carica Katarina II. dala dvorjanom. Zdaj je — veter tak v Rusiji! Odnošenja, v katerih so bili pred 25 leti mu-žiki k svojemu gospodu, imenujejo se „krepostnoje pravo* (= leibeigenschaft). Zemlja je bila lastnina „ pomeščika"; mužiki so ga imenovali „burin", on pa je imenoval svoje mužike — „krepostnije". mKre-postnije" so imeli to nazvanje od tega, ker so bili prikrepljeni k zemlji pomeščika. Vrnimo se v davne čase ruske pove$tnice. Mi vidimo, da je bila nekdaj zemlja lastnina — knezov; za razne zasluge dajali so knezi velike kose zemlje ljudem, v „več-noje vladen je" ; ti ljubimci knezov postali so potem „bojari", in beseda „bariu" ni nič drugega, ko skrčeno „bojariu" ; vkup z zemljo pa so darili knezi tudi mažike, ki so na njo i živeli in jo obdelavah. Posestnik zemlje storil se je barinom mužika; žena barina bila je mužikom .barinja", hči — „barišnja", sin „barčiik". No ti mužiki so imeli pravico, iti proč od svojega pomeščika — barina, ako jim ni bil po godu. K temu je bil naznačen jedin dan v letu, namreč „Jurjev denj" ; „Jurjev denj" v pogovorki še zdaj označuje nesrečno dogodbo; govore n. pr.: „Eto dlja menja Jurjev denjtt, — v ta dan je šel mužik lehko „proč" k drugemu barinu ali kamor je hotel. To, seveda, bila je pomeščiku velika nadloga, ker zgodilo se je lahko, da so ga zapustili vsi mužiki in ni vedel, kako bi obdelal zemljo. Po smrti Feodora Ivanoviča, sina Ivana Va-siljeviča Groznega ubil je bojarin Boris Godunov sina Feodora, Dimitrija, da bi sam sedel na carski prestol. Boris Godunov bil je poslednji iz roda Ru-rikovega; njegova sestra bila je žena carja Teodora, ubiti cesarevič Dimitrij — njegov nečak. Ti časi so časi notranjih vojn in buntov v Rusiji. Boris Godunov obetal je bojarom, da jim bo, mej drugim odpravil „Jnrjev denj". Približiteljno v 1595 letu ukazal je, da bojarom prinadleži ne samo zemlja, no i mužiki, živeči aa njej. On jih je „prikrepil" k zemlji in ako jo je pomeščik prodal drugemu bojani, prodal je ob jednem z njo tudi mužike. Ni zemlje, ni mužikov posebej prodajati ni bilo dovoljeno. Tako je bilo položenje mužikov do Katarine II. Ona, Nemka, pa je dala ruskim dvorjanom nove pravice v posebnej gramati v 1785 L; najvažueja pravica te „dvorjanske gramate" bila je ta, da pomeščik sme prodajati, kakor živino, svoje krepostne, poslati „na poseljenje" v Sibirijo, oddati v vojake na vselej itd. Prodajali so cele družine ali pa posamezne člane družine, n. pr. sina, hčer in celo ženo so prodajali ali pa moža; menjali so jih za lovske pse, konje, krave ali pa za kaj druzega ali pa jih proigravali v karti namesto denarjev. „ Krepostni je" so dobivali za-se od pomeščika j toliko zemlje, da jim ni bilo treba umirati od la- i kote. Po zakonu morali so delati tri dni pomeščeku, trije dnevi pa so bili njih. No po navadi je bilo tako, da so pomeščiku rabotali šest dnij, za se pa so delali v nedeljo ali pa po noči. Za nepokornost je pomeščik imel pravico, biti svojega mužika, kolikor je duša želela. To je tisti znameniti ruski „knut". Nepokornost pa je pomeščik našel v mužiku vselej, kadar je hotel storiti svojemu srcu prijetnost, viditi svojega roba krvavega in izbitega do polusmrti pred seboj. Kaj pravim, do polusmrti? Koliko še zdaj hodi „po raa-tuški Rusiji" mužikov, katerim je pomeščik ubil kakor psa očeta, brata, sina; kolikim pomeščikom govorimo „zdravstvujte", ali „moje počtenje", o katerih znamo, da na njih rokah je prisušena človeška kri! Bile so tudi nuižiku svoje pravice, pa samo v teoriji; na praktiki pa je bil manj varen od svojega barjan, nego barski pes, katerega barin ni ubijal zato, če ga je pes grdo pogledal. Pokrovitelja mužiku na svetu ni bilo; poslovica: „do Boga visoko, do Carja dalj oko" karakterizuje juridično položenje mužika. (Daljo prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 31. marca. Razen budgeta pride v državnem zboru to pomlad na vrsto samo še zakon o narodnem opolčenji in zakon proti socijalistom. Sredi aprila se bode zborovanje odložilo do jeseni. V tem času pa bodo končana pogajanja, zaradi obnovljenja pogodbe z Ogersko. V maji bodo zborovali deželni zbori, v septembru pa delegacije. Nekateri listi poročajo, da bode trgovskim ministrom imenovan deželni predsednik šlezijski, marquis de Bacquehem. Kakor se iz Budimpešte poroča, je hrvatska regnikolarna deputacija končala svoje delo. Predsednik Vukotinovič in poročevalec Miškatovie bo-deta njen nuncij izročila predsedniku ogerskp re-gnikolarne deputacije, Szogyonyi-Mai'ichu. Vnaiijr ti vodjam. Tako bi biji na kolodvora v Monsu uMki socialističnega vodjo Defuisseaux-a, ki se je peljal v prvem razredu iz la Louviera v Ath, ko bi ga ne bila obvarovala policija. V Douru so razdraženi delavci hoteli z dinamitom razrušiti stanovanje nekega druzega socialističnega vodje. Več anarhistov so zaprli, mej druzimi so deli v zapor Brusseljskega odvetnika Roch Splingarda, kateri je pregovoril delavce, da neso hoteli začeti delati, ko se jim je obljubilo povišanje plače za 10 centisimov na dan. V nekaterih krajih se razburjenost nekoliko polega. Na meetingu v Lalouvieru poudarjalo je več govornikov, da je več pričakovati od kakih retorm, kakor pa od sile. Na meetingu v Brusslji je pa radikalni odvetnik van Caubergh priporočal uničenje meščanstva. V Monsu so hoteli delavci pobiti dva delavska vodji, ki sta na meetingu v Laulouvieru spravljivo govorila. Razen tega so v Monsu z dinamitom razrušili hišo delovodje Defrasna. V Bascoupu- Chapellu pri Monsu bil je mej vojaki in delavci hud boj. Vojaki so dvanajst delavcev ujeli. V Tournaiji so delavci kamnjali žandarje, ki so potem z orožjem planili na delavce in jih več ranili in zaprli. V Florennesu so delavci oropali in zažgali več hiš. Ker so vojaki skušali zabraniti rogo-; viljenje, bil je hud boj. Več osob je bilo mrtvih. V Charleroi so rogovileži razrušili mostove. Po mestu bil je hud boj. Vojaki so silno veliko anarhistov pobili, veiiko pa ranili. Anarhisti druzih dežel odhajajo v Belgijo, da šuntajo delavce. Iz Francije sta v Belgijo odpotovala radikalca Rochefort in La-guerre. Nemirom v Belgiji neso le slabe socijalne razmere krive, ampak tudi drugi politični motivi. Dokler konservativci neso prišli na krmilo, so vedno agitovali mej delavci, da naj zahtevajo splošno volilno prava Sedaj pa konservativci ntčejo ničesar si sati o tem. Delavci bi radi tudi brezplačen pouk in splošno vojaško dolžnost, kar tudi konservativcem ni po volji. Ker so videli delavci, da z lepo ničesar ne dosežejo in so jih šuntali anarhistični vodje, začeli so rogoviliti. Mej velevlastmi se kaže zaradi vihodne* ritmeltjskega vprašanja veliko nasprotje. Nemčija, Anglija in Italija svetovale so knezu zmernost in mu zagotavljale, da bodo pozneje v mirnem času zagovarjale njegove zahteve. Očividno je, da bi rade, da se knez sedaj uda. ker sicer bi ga v sedanjem trenutku utegnila odstraniti Rusija. V Pe-terburgu pa že resno pretresajo vprašanje, kako bi odstranili kneza Aleksandra. Kakor se da posneti iz poročil, ki prihajajo iz Peterburga, bode Rusija skušala Bolgarijo povzdigniti v kraljestvo, ako Bolgari prežend kneza Aleksandra. Dokler pa bolgarski narod vin da Battenberžan, pa Rusija neče spremeniti svoje dosedanje politike nasproti Bolgarom. Visoki krogi v Peterburguso teh mislij, da se bliža čas, ko bode Rusija morala energično poseči v bolgarske zadeve, da naredi red. Rusi mislijo, da sa nobena vlast ne bode potegnila za kneza Aleksandra, k večjemu bode Anglija kaj pro testo vala. Za tak protest se pa Rusi ne bodo zmenili, ker dobro vedo, da Angleži zaradi Bolgarije ne bodo začeli vojne. Nemčija in Avstrija bodeta pa mirno gledali, kako bode Rusija postopala. Oraka nekda skuša s Črnogoro in Bolgarijo skleniti zvezo, ko bi se začela vojna s Turčijo. Večkrat se je že to poročalo iz Aten, pa se nikdar ni obistinilo, zategadelj tudi sedaj ne verjamemo tej vesti. — Od zbornice bode vlada zahtevala, da jej dovoli mobilizacijo narodnih gard. Vsi državljani od 31. do 41 leta se bodo poklicali k vojski. Puške, topove in strelivo prevažajo v Tesalijo. Grkom je posebno povekšala pogum uejedinost mej vlastmi. Italijanske in ruske ladije so namreč ostavile Sudski zaliv. Kakor se kaže ti dve državi ne mislita več ovirati Grškej vojevanja po morji. Gladstonova vlada tudi ne mara nič odločnega storiti proti Grškej. Na S |»u n j s k c m so volitve v komisije za volitve v „cortes" za vlado ugodno izpale. Vsled tega je vladna većina že v zbornici zagotovljena. Kakor se misli, ne bodo republikanci dobili več ka-kakor 20, Canovasova frakcija pa k večjemu 50 sedežev. V angleškej spodnji zbornici naznanil je Gladstone, da bode 8. aprila predložil načrt zakona o spremembi uprave na Irskem. Budget bode predložil 12. aprila, 15. aprila pa načrt zakona o spremembah določb o nakupu in prodaji zemljišč na Irskem. Dopisi. Iz Ljutomera 28. marca. [Izv. dop.j Iz-mej vseh občinskih volitev, ki so se vršile v raznih krajih za bodočo triletno dobo, je gotovo ona v Ljutomerski občinski zastop nekako zanimiva že zaradi tega, ker se je dvakrat vršila. Kakor je že te je prva volitev 26. novembra 1885, pri Itateri je bilo izvoljenih 12 nemških odbornikov, na pritožbo, narodne stranke od c. kr. na mestni je v Gradei zavrgla zaradi nepravilnosti, ki so se delale od nemške stranke. — Pri drugi volitvi dne 24. marca t. 1. narodna stranka sicer ni popolnem zmagala, pa uspeh, ki ga je dosegla po svoji prvi udeležbi, je pomenljiv. Razmerje oddanih glasov je sledeče: V prvem razredu za Slovence 4, za Nemce 7 — v drugem za Slovence 10, za Nemce 13 — t tretjem pa za Slovence 79* za Nemce pa samo 3 4. Vsled tega so v tretjem razredu odborniki izvoljeni: gg. Gomil še k, Kukove c, šlamberger in Vaupotič, namestnikoma pa Al. Raj h in Jož. Smodiš. — Navedena imena so nam porok, da bode narodna slovenska stranka, če tudi v manjšini, v bodočem občinskem odboru izvrstno zastopana. — Če je tudi nemška stranka zdaj zmagala v dveh razredih, je menda ta zmaga samo zmag Pvrrhaova in smelo trdimo, da bodo čez tri oziroma čez šest let narodnjaki, če bodo storili svojo dolžnost, kakor takrat, gotovo priborili večino v Ljutomerskem občinskem zastopu za vselej. — V kratkem se Vam bodo objavili posamezni podatki samovoljnega in čudnega ravnanja od nasprotne strani in od strani, od katere tega ni bilo pričakovati, iz katerih bodete posneli, kakih nesramnih sredstev so se nasprotniki posluževali samo, da so zmagali. _ Domače stvari. — (Osobne vesti.) Gosp. Josip Čer mak, rudniški nadsvetnik v Idriji, imenovan je predstojnikom rudniške uprave v Brixleggu. — Gosp. Makso Koser, imenovan notarjem v Zatičini, premeščen je v Idrijo. — Dr. Fran Purkarthuler, notar v Šmohorji, premeščen je v Wolfsberg. Namesto njega pride kot notar v Šmohor Karol FinBchger." — (Umrl) je v 29. dan t. m. ob 7« 2 uri popoludne vsled starosti č. g. Š v i n g e r, župnik in zlato mašni k na Vrhu (pri sv. treh kraljih) pri Idriji. R. I. P. — (Umrl)je v noči od ponedeljka na torek g. Davorin V i n d i š a r, še mlad mož, marljiv in vesten trgovec in pošten narodnjak. Lahka mu zemljica! — (Čujte! čujte!) „Presse" ima v včerajšnji številki telegram iz Gradca iz due 30. t. m., ki slove: „Dijaki višjih dveh razredov gimnazije Celjske napravili so preteklo nedeljo v Laški trg izlet, ki se je vršil brez nemira v polnej slogi. D i-jaki imeli so latinske in grške govore. Nemški in slovenski govori bili so prepovedani." Skoro ne verujemo, da je telegram istinit, akoravno smo že marsikaj čudnega iz Celja slišali. Ako je pa telegram vender le resničen, svetujemo dotičnim gospodom, naj za bodoče izlete odredb, da smejo dijaki govoriti samo v novem svetovnem jeziku „volapttk-u". Bolje je biti popolnem smešnim, nego samo na pol. — (Recept za izpite iz slovenščine.) Nekje na Slovenskem je gimnazijsk suplent, recimo mu G. Po rodu je Nemec, kakor jih je več pri nas, a ker so mu rekli, da brez izpita iz slovenščine bode težko kaj s profesorskim mestom v tem kraji, odpravil se je v G., da morda na dobro srečo položi izpit. Toda v G. so mu rekli: ne ide, još jedan put! Gospodek G. ni se mnogo pomišljal, nego da si od svoje oblasti potrditi, „da sicer ne govori še posebno dobro slovenski jezik, da je pa za slovenske oddelke na gimnaziji že dober, ker mladina ondi — tudi že dobro nemški ume" — ter b tem potrdilom odide drugič v G. srečo poskušat. Ondi pa so mu dejali: vzeli bodemo Vaše »potrdilo" sicer na zapisnik, a pristavili, da znate še slabeje kot prvič, zato pokažite se zopet čez pol leta. Gospod G. je bil malo poparjen, a storil ni kakor naši pravniki, ki se zadovolje s takim »potrdilom" svojih prvosednikov, ker vedo, da zadostujejo tudi na najvišjem mestu, nego mož neče počakati postavljenega ročišča, temveč usede se Še v potu izpitnem v vagon in oddrdra na D. Ne vemo, kako je ondi pregovarjal izpitnega komisarja, morda je pomoglo „potrdilo" predstojniško, morda usmiljenost in mehkoba dotičnika, katera je naši mladini storila že mnogo kvara — bodi si kakorkoli: gospod G., ki je pred jednim tednom v G. sam spoznal svojo nevednost in pal na pol leta, oni isti G. je na D. dobil spričevalo, da more poučevati v slovenščini. Spolnila se mu je prva želja, odšel je nazaj, oblastvo izročilo mu je slovenski oddelek, učencem v muko in posmeh, kajti gospod profesor je jako hud, kadar „ni dobrega volja44. — (Nova šolska knjiga.) Ravnokar je izšlo: Slovensko berilo za peti in šesti razred srednjih šol. Sestavil in izdal dr. Jakob Sket, c. k. gimn. prof. v Celovcu. Celovec 1886. Tiskala in založila tiskarna družbe sv. Mohorja. 404 str. Te knjige smo zelo pogrešali in hvaležni smo g. dr. Sketu, da je odpravil ta nedostatek in priredil po učnem načrtu berilo, katero bode tudi nedijak s pridom či-tal. Oblika in tisk delata vso čast tiskarni družbe sv. Mohorja. — (Kritik —k v Lajbaherici) zopet molči o sobotni slovenski predstavi — naravno, saj se je dobro vršila, saj so bile nekatere točke izborne ! O takem postopanji uečemo nadalje besedo-vati, a kritik, ki jedino po negladkih predstavah ljuto udriha, o dobrih pa molči, gotovo nema pravice slovenskim časopisom očitati, da s svojimi poročili škodujejo narodnemu napredku, ako dobro hvalijo, pri tem pa tudi ne pozabijo karati, kar je slabega. Sicer pa prepuščamo rado volj no kritiku —k sladko zavest, da narodnemu napredku koristi s svojim škodoželjnim zabavljanjem obvarovati se hočemo le jedenkrat za vselej očitanj, da škodujemo narodnemu napredku, ako o dobrih predstavah — ne molčimo! — (Nabiranje doneskov za zgradbo „Narodnega Doma" v Ljubljani.) Tudi pretečem teden ni ostal brez gmotnega uspeha za naše podjetje. Število razprodanih krajcarskih knjižic se je za tri pomnožilo, tako, da jih imamo sedaj že šeatinšestdeset. Dobili smo namreč LXIV. pod št. 15 (poverjenik g. V. K.) iz Ljubljane. LXV. pod št. 432 (poverjenik g. G. M.) so izpraznili gostje čitalniške kavarne Ljubljanske. To je v teku pol leta že četrti slučaj. Muli, neznatni obolus. ki ga vsakdo prav lahko utrpi in vendar že 48 fori n to v na korist zgradbi ,,Naroduega Doma44. Hvala in čast domoljubnim gostom, hvala tudi vstrajnemu kavarnarju poverjeniku. Naj bi se tega vzgleda jeli poprije-mati tudi drugod po kavarnah in gostilnah, naj bi si tudi drugod Slovenci, ki se pri raznovrstnih igrah shajajo, da si ž njimi preganjajo skrbi oblake44, nalagali prostovoljno male kazni in ta denar posvetili „Narodnomu Domu44. — LXVI. krajcarsko knjižico dobili smo pod št. 149 (poverjenik g. Fr. D ) z Dunaja. Kupili so jo večinoma slušatelji živiuo-zdravništva in omeuljiva je posebno zategadelj, ker so obilo k njej pripomogli češki dijaki. Slava njim in marljivemu g. poverjeniku, v čegar oskrbi je še več krajcarskih knjižic. Razen tega smo dobili iz Loža od poverjenika g. J. R. na desetkrajcarsko knjižico pod Št. LXVI. nabranih 17 forintov. Hvala sploh vsem nabiralcem in podpornikom našega gotovo domoljubnega podjetja! — (Velik požar.) V 25. dan t. m. nastal je ogenj v Velikem Brdu pri Jelšanah. Pogorelo je 9 poslopij. Zgorela sta tudi dva dečka in neka poštama mutasta ženska. Škode je baje nad 10.000 gld. Pogorelci bili so večinoma zavarovani pri.„Sla-viji" in pri „Foncierea. — (Brzojavni promet 1885. leta.) Iz seznama sestavljenega v statističnem oddelku trgovinskega ministerstva razvidimo, da je bilo po avstrijskih deželah, v državnem zboru zastopanih, 1885. 1. pri državnih brzojavnih postajah odposlanih brzojavk in sicer domačih........... 3,555.111 mejnarodnih......... 817.066 došlih mejnarodnih....... 905 625 pri železniških postajah odposlanih . . 321.090 mejnarodnih transit-brzojavk .... 536.725 vkupe . . . 6,135.617 Za pošiljatev vseh teh brzojavk plačalo so je pristojbin 3,531.567 gold. — Našej ožjej domoviDi Kranjskoj pripada v minolem letu od teh brzojavk : domaČih odposlanih........ 33.575 mejnarodnih odposlanih ......1.727 došlih mejnarodnih........2.132 pri železniških postajah odposlanih . . . 3.437 skupaj . . . 40.871 koje so državi vrgle 20.363 gM. Vkljub precejšnjej brzojavnej živahnosti pa se je minolo leto po Avstriji nasproti 1884. letu število brzojavk vender zmanjšalo za 16.380 in brzojavni pristojbinski dohodki so se skrčili za 42.340 gld. — (Razpisano) je mesto nadinženerja za državno stavbeno službo na Kranjskem, eventuvalno mesto inženerja. Prošnje do 27. aprila t L — Dtlje je razpisano mesto c kr. okrajnega tajnika v X. razredu, eventuvaluo vladnega koncipista pri političnih oblastvih na Kranjskem. Prošnje do SO. aprila t. 1. — Razpisano je mesto nadučitelja na dvorazred-nici v Vremah. Plača 500 gld., zakonite doklade in stanovanje. Prošnje do 10. aprila t. 1. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Belgrad 31. marca. Kralj vsprejei ostavko kabineta Garašauinovega. Ministri ostanejo v uradu, dokler se ne sestavi nov kabinet. Pariz 31. marca. Včeraj zvečer nameravani meeting belgijskih republikancev prepovedan. Osnovatelje so prijeli in jih bodo poslali čez mejo nazaj. Charleroi 31. marca. Delo se je skoro povsod zopet pričelo. Meščanska garda za sedaj odpuščena. Poslano. JANEZU SKUHALI prilikoj njegovega umeščen j a za župnika v Ljuto-meri 25. su.šca 1886. Raduj se ravno mursko polje, In ljutomerskih gor vrhovi! Za vas izbran vsled božje volje, Pastir prišel je danes novi. Ko kiti miljena pomlad Vesoljni, krasni, božji svet; Obi lih znanosti zaklad, Pobožnosti ga kiti cvet. Mladini je voditelj bil, Mladeničem učitelj bil, Za blagost ljudstva živo vnet, Pripravljal jih je mnogo let Za sveti, vzvišeni poklic, Ki dobrim vernikom povsod V nebesa nadel uje pot. Prijatelj narodnih Modric Za spretno svoje pero rad Prijemal je velikokrat, In s knjigo narod veselil Po dušni hrani koprneč, Preživo vnet je vedno bil Povsodi za domačo reč. Sedaj pa je prišel v ta kraj, V ta krasni kraj, — zemeljski raj, Kder narodni duh veje zdrav, Kder teče zibel bistrih glav, Da skrbno in zelo goreče V tem kraji bi pastiroval; Da blagoslov nebeške sreče Med ljudstvom bi razširjeval. Zato raduj se mursko polje, In ljutomerskih gor vrhovi! Za vas izbran vsled božje volje Pastir prišel je danes novi. A Ti veselo pastiruj, Imej množino srečnih dni, Poln dušnih in telesnih sil, Ostani vedno krepek, čil, Naj sreča Te ne spremeni, Svoj narod ljubi in spoštuj! To hvalevredna dika je, Človeku čast velika je. Če tudi čet sovražnih broj Povsodi se širokousti. Za dragi dom, za narod svoj Nikdar peresa ne popusti. B. Flegerlo. A: TlJsnJ» I nego vsa hitro iiplivajoča sredstva, pilo, pasti le itd. Za po sdravlJsnJU Brnsko blago elegantno poletno o"blelro v odreakih po 3*10 metra, to je 4 Dunajsko vatle, v 8» k odrtzek po samo gld. -i.»o iz jako fine po samo gld. 7«— iz veličine po samo gld. 10.80 iz najfinejše ^■US f ovčje volne, ravno tuko grebenasto sukno in blago za ogrtače razpodiija proti poštnemu povzetja dobro znana zaloga 0 u It na SIEGEL-IMHOF v BRNU. Izjava. Vsak odrezek jo 310 metra dolg in 136 cm. širok, to ju popolnem zadosti za celo moško obleko. Znana solidr.ost in zmožnost gornje tvrdko je jamstvo, da se bode poslalo najbolje blago prav po izbranem uzorci. Ker mnogo sleparskih tvrdk slepari s tem, da trdi, da prodaja .lirnsko blago", pošlje zgornja zaloga uzorce zastonj in franko. (2u4— 1) iiiihm i i ;: ■■.raguBMafm Zdravniško priporoftw.no za domače in zimsko zdravljenje pri bolezuih želodca, Črev, jeter, obistij in mehurja. Dobro skroo in mmflo i&tano domače sredstvo pri motenem in slabem prebav ljenji, pomanjkanji slasti do iedij, shlapu želodca in črev vsled Bedenja, zaslizenji, slabosti po jedi, Bitnem vzdigovanji in napenjanji, zgagi, bolečinah v želodci, Ščipanji ali krči, navalu krvi, glavobolu, omotici, trdovratnim glavobolu, strjenji krvi, zlatej žili, nepravilnem izpraznenji, trdovratnem zapiranji in debelenji. Cena pušci 20 kr., originalni škatlji = 12 pušic = 2 gld. a. v. Centralam x&lo|rt&t Lippmana-ova lekarna v Carlsbad-u. Pazi naj se, da ima vsaka posamična škatljica varstveno znamko inLipjuna^n^ov imenski počrk. Dobiva bo na Kranj »kom v lekarnah v Krt* nji, v LJubljani (U. pl. Trnkoczy, lekar, H. Birscbitz, lekar), v Itn-dolfovena, v Kađovljlel, v Črnomljl, kakor tudi v vseh lekarnah avstrijske države itd. (78—15) Restitucijski fluid pomnožen i, tudi imenovan, rabi za drgiienjo v krepilo udov pri konjih. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdravnikih in praktičnih poljedelcih glede učinku kot izboren skusen ter priznan' kot najboljši zdravilen Jp krepilen, ohrani konja do pozne starosti, celo pri največjem trpljenji vztra|n*»Ra in pogumnega, zubnujujo otrpnelost konjakih udov ter služi v krepila prod in v rest.ituci.jo (očvrstenje) po kakem t rud »polnem dela. Dalje rabi kot pidpiralno n ozdravljujoče sredsi.vo pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih oirimenji v boku, v križi i. t. d., plesanji BOg, mehurjih na nogah, izvinjeiiji, tišoaiiji od sedla iii oprave, pri sušici i. t. d., s kratka sko'o pri vseh v.anjih boleznih hibah. 1 steklenica z rabilnim navodom vred stano 1 gld.. f> steklenic z rabiluim mnndoui vred aaui« 4 gld. Prodaji' in vsak dnu razpošilja zdravila s poŠto na deželo:" (655-22) zraven rotovža v Ljubljani. - nitij ir-gaaf-K- -jti5i~ VI ŽITNICE priporoča „Narodnu Tiskarna" po uizkej ceni. od 1 Vinska prodaja. Da izpraznem svojo veliko zalogo Bizeljskega vina, ga bodem aprila dalje prodajal v vsekolikih količinah po znižanih cenah. Točilo se bode tudi čez ulico liter po 24 in 28 kr. IJunijana. {195_3) T^Šai'« FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla ~3»c je brea đ.*o.la.a., se liitro sta-ši in. čLolgr° traja. Zaradi teh p/aktičnih lastnostij in jednostavnega rabljenja se posebno priporoča, kdor hoće sam lakirati tla. Sobo se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva bo v razbrnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Uzoroi lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah PRAN CHRISTOPH, Izumitelj in ledini Izdelovatelj pristnega svclega laka za ti . 1'RAuA & BKIIOLIN. V Ljubljani se dobiva pri IV. Lil olfJMfcl.il II-II. Izdatelj in odgovorni urednik; Ivan Zuleziiikar. Lastnina iti tisk „Narodne Tiskarne'