II.
I
objekti tehnologije oprema
PREJŠNJI TEDEN JE ZAČEL VELJATI ZAKON O ZAPOSLOVANJU TUJCEV -
Nekatere poudarke objavljamo na
STRAN 4
ŽIVLJENJE BREZ ŽELEZNIH KONJIČKOV SI KAR TEŽKO PREDSTAVLJAMO -
Nekaj o nakupih, obnovi, vzdrževanju na
STRAN 9-12
Z ODKUPOM ŽITA SE JE LETOS MOČNO ZAPLETLO -
To so in še bodo čutili tudi velenjski kmetovalci
STRAN 3
1	»-» ji «-
tel.: 854-831, 853-061
številka 29, cena 60 tolarjev velenje, *23. julija t992
MLADINSKI S BRVI S
063/ 713-222
Z zasedanja zborov velenjske občinske skupščine
Odgovornost za neizvajanje predpisov
S torkovo sejo so se poslanci vseh treh zborov velenjskega občinskega parlamenta za nekaj časa poslovili od delegatskih klopi in številnih vročih tem, ki bodo predmet razprav najbrž že kar na prvi po-dopustniški skupščini, 15. septembra. Na njej bodo med drugim nadaljevali začeto razpravo o ekološki sanaciji šoštanjskih termoelektrarn.
Na torkovem najprej skupnem, nato ločenem zasedanju so delegati slišali odgovor na vprašanje, zakaj ni bila za to problematiko sklicana tako imenovana ekološka skupščina. Ta bi morala biti že konec maja. Ker pa, po mnenju predsedujočega Pan-kraca Semečnika, ni bilo ničesar otipljivega, so se na vodstvu občinske skupščine in strank odločili za preložitev na prej omenjeni septembrski datum. Hote ali nehote pa je informacija o uresničevanju sklepov velenjske občinske skupščine o ekološki sanaciji Teša postala osrednja točka torkovega zasedanja družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti (po skupni obrazložitvi in krajši pavzi namreč zbor združenega dela ni bil več sklepčen). Nekaj po zaslugi delegatske pobude SDP-jev-cev še bolj pa - razumljivo - Zelenih Velenja.
Po razpravi, ki' smo jo slišali o tej temi, se človek vpraša al, res ni opravila svojega dela republika, niti odgovorni iz domačega okolja. Veliko kritičnih besed na račun /Sf'n tudl velenjskega iz-sveta je bilo namreč » "rccumV Razprava je bila
ostrejša tudi pod vplivom pr-vojulijskega hudega onesnaženja v Šoštanju. Kljub odloku elektrarna ni zmanjšala proizvodnje, ker ji tega ni dovolil Eles. Zato so delegati zahtevali odgovornost za neizvajanje predpisov, zaradi česar so bili ljudje, ki so se to popoldne veselo kopali na Soštanjskem bazenu ali se gibali kje drugje na prostem, resno ogroženi. Protest zaradi neizvajanja sanacije šoštanjskih termoelektrarn bodo v obliki ugotovitev s torkovega zasedanja poslali slovenski vladi, njenemu izvršnemu svetu ter ministrstvu za energetiko. Zaradi teh naslovov pa se je kasneje zapletlo pri sprejemanju besedila. Po mnenju nekaterih poslancev ne bi smeli v dopisu okarati domačega izvršnega sveta, ki ni naredil vsega, kar je sklenila velenjska skupščina. K razpletu zadeve je naposled prispevala svoje tehtna ugotovitev predsednika družbenopolitičnega zbora Marjana
Gabrška. Ta je dejal, da je neenotno stališče do te problematike, ki se kaže v občini Velenje, prav tisto, kar si v republiki želijo: medsebojno obtoževanje namesto složnega »pritiska« na republiko pa slabi skupne interese.
UGOTOVITVE IN SKLEPI
V razpravi so poslanci velenjskega parlamenta ugotovili, da republiška skupščina ni ocenila izvajanja družbenega plana RS, ki predvideva čiščenje dimnih plinov iz TEŠ do konca leta 92 za 90 odstotkov glede na leto 1980. Velenjski izvršni svet pa skupaj z RLV-jem in.Tešom ni pripravil programa zmanjšanja proizvodnje v teh podjetjih ob prej navedenem zmanjšanju emisij z oceno ekonomskih in socialnih posledic. Po dosedanjih ugotovitvah teh ustanov bi namreč to pomenilo zapiranje rudnika, kar pa je problem državnih razsežnosti. Ker občina od republiških organov ni dobila nobenih predlogov možnih fešitev za prehodno obdobje do zaključka sanacije Teš, velenjska skupščina o ekološki problematiki še ni razpravljala. Od republike namreč
Kolektivni
Julija in avgusta so zaposleni v Gorenjevih podjetjih iz Velenja in Nazarij že po tradiciji na kolektivnih dopustih. V tem času
dopusti
opravijo v tovarnah preventivno vzdrževanje strojev in naprav, ki ga med redno proizvodnjo ni mogoče, seveda v odvisnosti od razpoložljivega denarja. Delali bodo med kolektivnim dopustom tudi zaposleni v prodajnih službah, da bi v podjetjih dosegli čim večjo prodajo.
Prvi so bili na kolektivnem dopustu, od 20. junija do 13. julija, zaposleni v nazarskem Gorenju Mali gospodinjski aparati. V ponedeljek, 20. julija, so odšli na kolektivni dopust delavci programa Keramika Gorenja Notranja oprema: prvi ifeden kolektivnega dopusta bodo še delali zaposleni na liniji za dekoriranje keramičnih ploščic. Delavci Gorenja Gospodinjski aparati so začeli s kolektivnim dopustom danes, 23. julija, za stroje in tekoče trakove pa se bodo vrnili spet 17. avgusta. Kolektivni dopust so v tem Gorenjevem podjetju podaljšali za teden dni zaradi razpada trga
nekdanje Jugoslavije in manjše zasedenosti zmogljivosti ter zaradi velikih likvidnostnih težav (zaposleni bodo za ta teden podaljšanega kolektivnega dopusta prejeli 80% nadomestilo oziroma akontacijo plač). Če se bo jeseni povpraševanje po Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatih povečalo, bodo med podaljšanim kolektivnim dopustom izpadlo proizvodnjo nadomestili z delom ob sobotah. Od danes, 23. julija, do 10. avgusta so na kolektivnem dopustu tudi zaposleni v Gorenju Procesna oprema: del zaposlenih v Orodjarni bo prihajal na delo tudi med kolektivnim dopustom. Zaposleni v Gorenju Notranja oprema, z izjemo delavcev programa Keramika, ki že dopustujejo od ponedeljka, bodo odšli zaposleni na kolektivni dopust v ponedeljek, 27. julija, z delom pa bodo spet začeli 10. avgusta.
(vš)
V Ribnern je naj, naj...
V torek se je vrnila s taborjenja z Ribnega pri Bledu že druga skupina tabornikov »JEZERSKI ZMAJ« iz Velenja. Zdaj so vodove kotičke in šoto-rišče že »zavzeli« taborniki »PUSTI GRAD« iz Šoštanja, da bi jih čez dober teden zamenjali taborniki-študentje iz naše občine.
Kljub nekoliko nestalnemu vremenu, še posebej je to občutila prva skupina, je več sto mladih iz Velenja -preživelo nekaj nepozabnih dni in večerov ob tabornem ognju, v gozdu, na planini in ob reki Savi. Tako so si učenci in dijaki oddahnili od na-
porne šole in nič več ne bo pretežko dokončati počitnice ter se pripraviti za jesenske obveznosti.
Daljšo reportažo z Ribnega bomo pripravili za prihodnjo številko Našega časa.
JOŽE MIKLAVC
SDP
VELENJE
854-381
Občina Velenje
Za 10,25 % več upokojencev
Na Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, izpostava Velenje so izračunali, da je v primerjavi maj 91-maj 92 v občini Velenje za 10,25 odstotkov več upokojencev. To je največji porast doslej.
Temu botruje predvsem reševanje kadrovskih vprašanj v kolektivih. Mnogim so namreč dokupili manjkajočo dobo, tako da so delavci s tem dosegli pogoje za upokojitev. In najbrž ne preseneča, da so se zavarovanci praviloma odločali za predčasno upokojitev (če so izpolnjevali pogoje za to), kar je bila v preteklosti izjemna oblika upokojevanja. Negotov gospodarski položaj in bojazen, da bodo novi predpisi poslabšali pogoje za upokojevanje, so naredili svoje.
V številkah: maja 92 je bilo v občini Velenje 7534 upokojencev. Od tega največ starostnih (3571), invalidskih 2582 ter družinskih 1381. Višina pokojnine — iz letošnjega maja — je za starostne upokojence znašala 32.700 tolarjev, za invalidske 23.254 ter družinske 19.800 tolarjev. Bolj zanimivi so najbrž poprečni zneski od 1—5: za starostno pokojnino 23.200 SIT, za invalidsko 16.400 ter za družinsko 13.900 tolarjev.
Varstveni dodatek je prejemalo 1029 upokojencev, kar je manj kot leto prej. To pomeni, da so starostne pokojnine sledile življenjskim stroškom. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo je bila 16.642 tolarjev, varstveni dodatek (v maju) 3259 tolarjev, za skupino od 1—5 pa 2300 tolarjev.
ni nobenega poroštva, da bo sanacija Teša opravljena v celoti in v, za občino Velenje, še sprejemljivih rokih.
Na republiško vlado in njene organe so torej naslovili prostest zaradi neizvajanja sprejetih programov sanacije Teša. V njem pa terjajo odgovornost. Posebej naj bi to ugotavljali tudi zaradi neizvajanja zakona, mednarodnih konvencij in občinskega odloka ob kritični prekoračitvi koncentracij škodljivih plinov 1. julija. O vsem tem nameravata velenjski izvršni svet in skupščina obvestiti slovensko javnost. Hkrati s temi aktivnostmi pa bosta pripravila vse potrebno za takojšnjo opozorilno zaustavitev proizvodnje v šoštanjskih termoelektrarnah. Na že omenjeni septembrski seji velenjskega parlamenta pa bosta tej problematiki namenila vso pozornost.	T p
r
7
Prireditev za
— begunce
Na prostoru pred Domom učencev v Velenju je bilo pred tednom dni nadvse živahno. Za to sta poskrbela pobudnik — Občinska zveza društev prijateljev mladine Velenje in izvajalec tovrstno društvo krajevne skupnosti Ed-! varda Kardelja Velenje. Bila je to športno-rekreativna prireditev za otroke beguncev iz BiH.
Da so pobudo tisti, ki jim je bita namenjena, z navdušenjem sprejeli, so dokazali z željo po sodelovanju v igrah, z razposajenostjo... Za 55 otrok iz dveh prehodnih republiških zbirnih centrov (Dom učencev in Vegrado-vega samskega doma) in tudi njihove mamice je.bilo to popoldne vsem njihovim tegobam in skrbem navkljub lepo. Vsaj za trenutek so lahko odmislili na tisto, kar se dogaja v nerazumni vojni v njihovi domovini in z njihovimi najdražjimi.
Pomoč iz Vienna

Vse kaže, da se obljube, ki so jih slišali na junijskem obisku v partnerskem mestu Vienne predstavniki velenjskega Kažipota, uresničujejo. Po napovedih na bi namreč to soboto občinska organizacija Rdečega križa Velenje prejela tovornjak človekoljubne pomoči za begunce iz omenjenega francoskega mesta.
Pravi in »ponarejeni« očitki
Potem ko so odnosi med predsedniki občinskih skupščin in izvršnih svetov v marsikateri občini na celjskem območju precej vreli in se nekateri končali tudi t odstopi in novimi volitvami, lahko tak spor v konjiški občini privede koga celo na sodišče. Tako vsaj menijo nekateri ob sedanjih očitkih konjiškega župana Jožeta Barage na račun predsednika IS Rudija Petana. Pravi namreč, da ima dokaze, da je izv ršni k ponaredil zapisnik sklepov izvršnega sveta in to v delu, ko je govor o občinskem vlaganju v Štajersko banko. Očitno torej je, da se tudi očitane nepravilnosti o »dejavnosti« posameznih izvršnih svetov na celjskem območju glede njihovega sodelovanja s to banko še niso umirile.
Sicer pa je konjiški župan podal doslej že več razlogov za razfešitev predsednika vlade, vendar doslej vsi ti niso bili dovolj »močni«, da bi poslanci razpravljali o nezaupnici. Zadnji očitek naj bi bil. (k)
Nov direktor - kako naprej?
O čemer so nekateri že nekaj časa govorili, se je res zgodilo: za novega direktorja Ema holding so imenovali Maksa Bastia. Celjanom je seveda znan kot nekdanji direktor Aera, pa Cinkarne ter mnogimi očitki na njegov račun, širši slovenski javnosti pa je znan tudi kot eden od ministrov prve slovertske vlade. Ob njegovem imenovanju« nekateri poudarjajo njegove poslovne sposobnosti, drugi pa opozarjajo na mnogo tistega, o.čemer so v zvezi z njim govorili.
Vsaj v Emu pa si vsi želijo, da bi novi direktor pripomogel, da bi vendarle krenili na boljšo pot. Prvo preizkušnjo je imel že kaj kmalu po prevzemu del, saj je prišel prav v času, ko je bilo treba zagotoviti plače, (k)
Priznanji Zadružne zveze
Pred tednom dni so na slovesnosti ob 120-letnici slovenskega zadružništva in 20-letnici ponovne oživitve delovanja Zadružne zveze Slovenije med drugim podelili tudi priznanja. Med 40 dobitniki iz cele Slovenije sta priznanje za prispevek k razvoju na tem področju dobila kar dva iz velenjske občine — Marjan Jakob in Anica Brabič (oba Kmetijska zadruga Šaleška dolina).
Poletna krvodajalska
Prihodnji torek, 28. julija, bo občinska organizacija Rdečega križa Velenje pripravila enodnevno poletno krvodajalsko akcijo za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Potekala bo v prostorih velenjskega zdravstvenega doma. Vpisna mesta bodo odprta od 7. do 13. ure.
Organizatorka akcije upa, da se bodo krvodajalci iz občine Velenje odzvali njenemu vabilu kljub dopustom v čimvečjem številu.
Uvela žila utripalka
Sprehod po slovenski diagonali minulega tedna je bil na marsikaterem odseku zares sprehod. Naše glavne prometnice so bile podobne uveli žili utripalki, ki zaradi množice zaporednih zamaškov nebogljeno čaka na infarkt in ga v nekaj zaporednih sunkih različne jakosti tudi dočaka. Zatikalo se je zaradi grozljivih nesreč s komaj doumljivo tragičnimi bilancami, zatikalo se je v kolonah vozil, ki so se namenila k našemu obmorskemu delu ali pa od tam nazaj proti »kontinentu.« Že dolgo ni več nobenega dvoma. Naše ceste so naša nacionalna sramota, z lajnastimi pojasnili o tem, zakaj je tako in zakaj ne more biti drugače pa je še dolgo dolgo ne bomo odpravili. Škoda?
Škoda predvsem za neprecenljiva človeška življenja, ki ugašajo na njih, škoda za naše celotno gospodarstvo, škoda za naš ambiciozni turizem. Statistična slika slovenskega Primorja ta čas kaže, da o kakšni pretirani gneči ne more biti govora, kljub temu pa se je dogajalo, da je bila izstopna kolona na avtocesti
pri Razdrtem dolga skoraj sedem kilometrov, da so vozniki čakali na izstop po dve uri in več, da so nato po polževo nadaljevali po vijugastih ri-dah proti morju, da se je spet zatikalo pri ankaranskem križišču, da ni požiralo ob koncu nove koprske obvoznice, da so bili zatrpani mejni prehodi s Hrvaško, da uslužbenci na vstopni postaji avtoceste niso znali dati natančnih informacij o dogajanjih pri izstopu ... Saj ne, da bi človek opravičeval subjektivne razloge za nevšečnosti na naših cestah, toda, ali je tako zelo čudno, če v takšnih okoliščinah popušča zbranost, pokajo živci?
In ko smo že pri cestah jn pri nadležnem prometu. Še danes si praskam izpuščaje zaradi razkošja, ki so si ga privoščili prebivalci Pirana. Kar ministra za turizem bi vprašal, kako za vraga je mogoče, da nekaj jeznoritih voznikov sredi viška počitniške sezone — kakršnakoli že je za več ur protestno zapre promet v slovenski letoviški metropoli? Seveda lahko razumemo njihove zagate, toda
ljudje moji, na naš skupen račun jih na tak način ne morete in ne smete reševati. Piran ni Žužemberk in potemtakem še zdaleč ni vseeno, ali si kaj takega privoščijo prebivalci enega ali drugega kraja. Če znajo pri reševanju drugih problemov opozarjati, da morje ni samo njihovo ampak vseh nas Slovencev in imajo prav — potem bi tudi v takem primeru morali vedeti, da se tovrstnih igric zaradi svojih parkirnih prostorov ne morejo igrati. Takim, pravim jaz, bi bilo treba vzeti morje in ga dati v upravljanje onim. ki bi vedeli, kaj in kako z njim. Mimogrede! Znamenita portoroška tržnica je še zmeraj s travo preraščena, neizkoriščena ploščad v najožjem središču našega najimenitnejšega letovišča. Pa razumi, kdor more!
Malo meje v minulih dneh srbelo tudi zavoljo naših železnic. Leta in desetletja ^mo jih kritizirali, da v nedogled zamujajo in zamujajo, zdai pa na- lepem ugotovimo, da krepko prehitevajo. Pri plačah namreč. Toda, šalo na stran, kajti stvar je hudo re-
sna. Z vsem dolžnim spoštovanjem do težav tam zaposlenih bi rekel, da jih tudi oni nimajo pravice reševati na škodo drugih. Teh pa bo. če se bo štrajk odvijal, kot so napovedali, kar nekaj in račun za stoječe vlake ne bo nizek. Naj vodja njihovega stavkovnega odbora gospod Kmetic še tako prepričljivo zatrjuje, da ga prav nič ne briga, če je železnica v monopolnem položaju, da pač hočejo svoje plače po ko'ektivni pogodbi in pika, kot pribito drži, da svoje terjajo tudi zavedajoč se svojega monopola in to ni v redu. Ne verjamete? Vprašajte denimo nekaj deset delavcev novogoriškega Ke-ramexa. Tudi oni že lep čas niso dobili plač (pa mnogo nižjih od železničarskih), grozili so s štrajkom. tudi štraj-kali pa jih nihče prav niti ne povoha. Takšnih Keramexov je še in še, železnica pa je samo ena. Skoda! Sem hudoben? No vidite, da smo se razumeli.
Naše železniške težave
Že dolgo prisotne težave slovenskih železničarjev so gotovo dosegle svoj vrhunec v zadnji stavki. Dovolj naj bi namreč bilo delnih »gašenj«, potrebna je temeljita razrešitev in določitev železnici mesta in vlogo pri nas. Da to ni in ne bo lahko, je že jasno; tudi zato, ker se je javnost (tudi v tem primeru) ob navajanju osebnih dohodkov železničarjev že tudi začela obračati proti njim. Vsi pač ne razumejo, da železničarji terjajo tisto, kar jim po zapisanem in podpisanem pripada; in da so naše sicer hude razmere ob tem drugotnega pomena.
Vse slabši položaj slovenskih železnic se seveda odraža tudi na našem območju. Morda tudi pri ponovno obujeni zamisli, da bi Velenje z železno cesto ponovno povezali s Koroško in Avstrijo, prav gotovo pa pri zapletih okoli železniške proge med Stranjem in Hrvaško, pa seveda modernizacijo celjske železniške postaje. Za oboje seveda primanjkuje denarja, zato je odsek ceste v Obsotelju vprašljiv, obnova celjskega železniškega vozlišča pa zamuja.
Odsek proge med Stranjem in Kumrovcem
nai bi zaprli koncem septembra; do tedaj je republiški inšpektor podaljšal dovoljenje za promet, saj bi sicer ta proga morala že mirovati. Razlog je v dotrajanosti proge, denarja za obnovo pa ni. Železničarji pravijo, da ne gre za nikakršno trajno zaporo, ampak le začasno, dokler ne zberejo denarja za obnovo, potrebovali bi namreč IXX milijonov tolarjev.
Če bi denar bil, bi lahko obnovo sklenili v treh tednih, saj imajo za obnovo vse pripravljeno. V Obsotelju pa se najbolj boji jo začasne zapore, kot pravijo zdaj ta se ob znanem pomanjkanju denarja lahko kaj hitro spremeni v trajno.
V celjskem primeru pa še zdaleč ne gre le za obnovo dotrajanega poslopja železniške postaje, ampak vseh signalno varnostnih naprav. Na dotrajanost teh naprav so opozarjali že dolgo, tudi na to, da se lahko zaradi njih zgodi nesreča. Nekatere naprave se namreč
res lahko ponašajo z mit kaj zavidljivo starostjo.
Obnove so se sicer že lotili — ne le to. dela. ko jih bodo končali, naj bi pomenila celo to, da bi tu dobili najmodernejše računalniško vodene naprave. Veliko tega so železničarji ob sodelovanju strokovnjakov Iskre že namestili, vendar manjka še precej, da bi lahko vse te naprave funkcionalno delovale. Pravijo, da so prekratki še za okoli sedem milijonov mark. Ob sedanjem vsesplošnem pomanjkanju denarja pa je seveda vprašljivo, ali bodo ta denar dobili ali ne. Tudi tu se bojijo, da se sedanja prekinitev lahko precej zavleče.. Če ne bi nadaljevali, pa naj bi bila tudi že vložena sredstva »zamrznjena«.
Očitno torej je, da slovenske železnice še dolgo ne bodo stekle ko>t bi želeli železničarji, pa verjetno tudi vsi drugi. Ob vseh teh težavah je sprejem v mednarodno druščino železnic žal bolj skromna tolažba.
(M
Pivo je zaprlo magistralko
Navajeni smo že, da magistralno cesto med Celjem in Laškim zapre že malo večje deževje. V soboto pa te ceste ni zaprla voda, ampak pivo. Laška prireditev Pivo — cvetje je privabila toliko obiskovalcev, da se je promet povsem ustavil, vse Laško pa je postalo eno samo veselično mesto.
Ta prireditev naj bi bila še en dokaz, da Slovenci letos bolj kot doslej dopustu-jemo doma. oziroma v bližjih krajih. Morske obale nam je namreč ostalo le še za dobro dlan, kar poskušajo seveda dodobra izkoristiti v teh obmorskih krajih in navijajo cene tako močno, da so kljub pomanjkanju prostora — ostali prazni. Velike kolone se seveda še močno valijo proti tujim plažam v Istri, toda nekatere je že dosegel učinek resnice in »resnice« o neprijaznosti do Slovencev, pa o napadih najmanj na
avtomobile, če že ne kar na naše ljudi, pa so zato nekateri tudi previdnejši, ko še odpravljajo tjakaj po barvo in sol.
Bolj kaj doslej nam torej ostajajo razne veselice in druge prireditve. Seveda nam ostajajo tudi naša dobra slovenska zdravilišča, kjer pa so tudi ponekod spoznali tovrstne težave Slovencev in se po principu ponudbe in povpraševanja povzpeli po cenovni lestvici visoko pod oblake.
Gotovo so teh počitniških težav najbolj neveseli v velenjskih Gospodinjskih aparatih, saj bi se lahko letos še bolj oddahnili, ko pa so jim v vodstvu k običajnemu dopustu primaknili še en dodatni teden. Tak podaljšan dopust ne pomeni sicer tega, da se v vodstvu zavedajo, da se delavci med delom močno iztrošijo pa zato potrebujejo malo
daljši počitek — ampak saj je vseeno. Glavno je, da bodo doma in da bodo lahko tudi dalj časa razmišljali na svojo bodočnost. Za vsak primer pa seveda ne bodo smeli preveč trošiti. saj jih lahko ob plačilnem dnevu ob vrnitvi na delo čaka kakšno presenečenje.
Lahko bi rekel, da smo se znašli pri nas v nekem čudnem položaju: vse več ljudi si ne more več privoščiti dopustovanja v drugih krajih, torej v hotelih, kjer trošijo svojo posodo, uporabljajo svoje štedilnike, svoje pralne stroje, gledajo svoje televizorje, uporabljajo . . . Pa vendar so ta čas v velikih zagatah prav podjetja, ki izdelujejo tovrstne izdelke. V celjskem Emu, in to prav v podjetju kjer izdelujejo posodo, so v resnih težavah. Z resnimi težavami se ubadajo v Gorenjevi tovarni gospodinjskih apa-
ratov. Torej so največje težave prav tam, kjer izdelujejo izdelke, ki bi jih po vsej logiki morali zdaj še bolj uporabljati. Kaj je res vzrok še kje drugod.
Ja, morda pa je vzrok v tem, da ljudje ne potebuje-jo nove posode, ker vanjo nimajo kaj dati. In ker ne potrebujejo posode, tudi ne potrebujejo štedilnikov, da bi nanje postavili posode, pa ne hladilnikov, da bi vanje postavili hrano, saj jo kupujejo bolj za sproti. Po nasvetu babic, da se pri vsakem pranju perilo vendarle vsaj malo poškoduje, pa so tudi malo bolj varčni pri pranju.
Vsa tragika je v tem, da se vse to varčevanje obrne tem delavcem v slabo — pa morajo zaradi tega na prisilni dopust in še denarnice so tanjše.
Čudna so pota . . .
(Kr)
Z zasedanje zborov velejnske občinske skupščine
»Hladna« gospodarstvo in kmetijstvo, »vroči« PUP
Kar dobršen de! skoraj sede-murnega torkovega zasedanja zborov velenjske občinske skupščine je »vzela« razprava o uresničevanju sklepov te skupščine glede ekološke sanacije šoštanjskih termoelektrarn. Od preostalih predvidenih 15 točk dnevnega reda so tako delegati (vsaj
družbenopolitičnega	zbora)
obravnavali le še delegatska vprašanja in pobude, razvojne možnosti gospodarstva in kmetijstva v občini Velenje ter osnutek odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za centralne predele mesta Velenje.
DELEGATSKE POBUDE IN VPRAŠANJA
Le malokatero novo pobudo ali delegatsko vprašanje smo slišali pri tej točki dnevnega reda. Večina med njimi je bila starih iz prejšnjega ali morebiti še iz kakšnega zasedanja nazaj. Pri tem je doživel največ kritike spet velenjski izvršni" svet. Najbolj »glasni« so bili Zeleni Velenja, ki so med drugim poslance DZP-ja seznanili s svojimi aktivnostmi v zvezi s svojo pobudo o razrešitvi direktorja Komunalnega podjetja Velenje, z, po njihovem mnenju protizakonito podražitvijo cen komunalnih storitev. Srečka Meha (SDP) je med drugim zanimala dinamika prilivanja proračunskih sredstev in način plačila posameznim njegovim porabnikom. Poslanec LDS Atelšek pa je menil, da mora velenjska vlada proučiti vse zakonske možnosti za plačilo odškodnine, ki bi jo morala plačati TEŠ in RLV obči-
RAZVOJNE MOŽNOSTI GOSPODARSTVA
Najbrž je predlagatelj tega gradiva pričakoval več polemične razprave kot pa je kasneje iz-venela v delegatskih klopeh
družbenopolitičnega zbora. Očitno je večina menila tako kot Odbor za družbenoekonomske odnose pri skupščini občine Velenje: material je dobra osnova za oblikovanje občinskega razvojnega programa. Potrebno ga je z široko razpravo in poglobljenim strokovnim delom dograditi. Na osnovi dogovorjenih usmeritev pa nato izdelati podrobno strategijo razvoja, opredeliti roke in nosilce nalog. Kot je povedal predsednik velenjskega izvršnega sveta Franjo Bartolac je ta material sestavni del celovitega gradiva, ki temelji na dveh upornih točkah: na prestrukturiranju gospodarstva v občini Velenje ter njenem pravno-političnem statusu. Manjka le strategija republiške vlade zlasti na področju energetike.
RAZVOJNE MOŽNOSTI KMETIJSTVA
3 odstotke družbenega proizvoda predstavlja v občini Velenje ta gospodarska dejavnost, kar pa je glede na njeno močno omejenost zaradi geografskih značilnosti in 50% pokritost z gozdovi precej. Njen pomen pri samooskrbi in kreiranju podeželja pa je še toliko večji. V razpravi so delegati ugotovili, da možnosti za tržno še bolj zanimive programe zlasti na področju živinoreje, ki predstavlja že danes paradnega konja, obstajajo. Da jih bo moč uresničiti, bo potrebno kmetijstvu nameniti še več pozornosti in razumevanja.
OSNUTKA ODLOKA O PROSTORSKO UREDITVENIH POGOJIH CENTRALNEGA PREDELA MESTA VELENJE NISO SPREJELI
že pri sprejemanju dnevnega reda zasedanja družbenopolitičnega zbora je bilo jasno, da bo
ta točka nadvse »vroča«. Zeleni Velenja so namreč predlagali njen umik z dnevnega reda. Temu v prid so navedli več razlogov, ki pa pri glasovanju o umaknitvi ali ne niso prepričali delegatov. Kasnejša razprava pa je pokazala, da bi si prihranili (vsaj) kar nekaj časa, če bi predlog Zelenih Velenja vendarle upoštevali. Najbolj sporno pri vsej stvari je bilo to, da naj bi bil že izdelan osnutek ureditvenega načrta za centralne predele mesta. Na osnovi podpisane pogodbe sta ga izdelala izbranca javnega natečaja Evo Vučina in Nande Korpnik. Predlagatelj pa je tokrat predložil v obravnavo podpokument ureditvenega načrta — prostorsko ureditvene pogoje, ki so (po mnenju Vaneta Gošnika) v nekaterih točkah v nasprotju s sprejetimi rešitvami z javnega natečaja. Zaradi predvidenih nekaterih vodogradenj pa tudi z zakonom. Naj si je razlagalec Marjan Kac, direktor Uprave za urejanje prostora, še tako prizadeval prepričati delegate, da za izdelavo dokumenta ni bilo dovolj denarja, da je potreben določen čas, da gre pri prostorsko ureditvenih pogoj:h za začasno rešitev, ki zasledujejo cilje, ki bodo v prid temu mestu, to ni pomagalo. Delegati so osnutek zavrnili, čeprav sta od začetkov urejanja tega pretekli že dve leti in pol, čeprav se mudi, je vredno počakati še pol leta. Osnutek ali predlog izdelanega ureditvenega načrta pa mora priti na zasedanje zborov čimprej.
O osnutku odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, odloku o ustanovitvi Sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj, o predlogu sklepanja o odpovedi najemne pogodbe za poslovne prostore ob podhodu pod Šaleško cesto v Velenju, o predlogih odloka o preimenovanju ulic Vr-njačke Banje in Veljka Vlahoviča pa bodo delegati družbenopolitičnega zbora glasovali na prvi naslednji seji. Prav tako tudi o poročilu o realizaciji proračuna v obdobju januar—junij letos ter o delu upravnih organov občine Velenje v preteklem letu.

Ob predstavitvi publikacije Poteptana priroda
Strokovna beseda, ki bo hh
razumljiva vsakomur
V Knjižnici Kulturnega centra v Velenju so prejšnji teden predstavili publikacijo Poteptana priroda, ki so jo izdali občinski odbori Liberalno demokratske stranke treh občin — Velenja, Mozirja in Žalca. Knjiga je svojevrstna ekološka in turistično razvojna analiza Savinje, Pake in pritokov, posebno pozornost pa so v njej namenili tudi jezerom. Predstavila sta jo dva od avtorjev, Gregor Vovk iz Žalca in Matjaž Šalej iz Velenja.
Knjiga je strnjena podoba realnosti, režime podatkov iz različnih institucij, plod avtorskih pri-
Matjaž Šalej: »Ogromno je raziskav, niso pa dostopne tistim, ki jih to zanima.«
spevkov in predstavlja iztočnico, kjer se lahko javnost in politika soočita, je o njej na predstavitvi re-
kel predsednik velenjske LDS Dragan Martinšek.
S knjigo so želeli popularizirati ekološko problematiko, jo s preprosto besedo približati ljudem, ki so jim strokovne besede nedostopne in težko razumljive. Poetični naslovi, recimo Nekaj besed o kra-ljični Savinji, Botra Paka kot črna vdova ..., so po besedah urednika publikacije komercialni prijem, s katerim želijo vzbuditi pri bralcu zanimanje za ekologijo.
O tem, od kje ideja za skupni projekt, je urednik Gregor Vovk rekel: »Ideja se mi je porodila ob jutranji kavi. Hudiča, sem si rekel, v volilni program smo napisali, kaj vse bomo naredili za ekologijo, naredili pa nismo nič. Povabim Dragana Martinška iz Velenja in Bojana Sevška iz Mozirja in jih seznanim z idejo. Najprej sem si predstavljal manjšo zadevo, potem pa so naši apetiti zrasli, našli smo še druge avtorje. Knjigo je podprlo tudi ministrstvo za varstvo okolja in množica sponzorjev.«
Eden od avtorjev Matjaž Šalej iz Velenja, pa je pojasnil, kakšen cilj so pri tem zasledovali: »Ekološko problematiko smo želeli približati širši javnosti. Veliko je bilo na tem področju narejenega, ogromno je bilo raziskav, ni pa bilo to dostopno tistim, ki bi o tem želeli vedeti kaj več. Mislim, da nam je to s to knjigo uspelo. Primerna

Gregor Vovk: »Poetični naslovi so komercialni prijem — z ekologijo priti do bralca.«
je za srednješolce, ki se učijo o domači regiji, delno tudi za osnovnošolce.«
Ljudje bodo knjigo, ko jo bodo prebrali, sami ocenili. Nekateri pa so jo že. Emil Šterbenk, sekretar sekretariata za varstvo okolja o njej pravi: »V Velenju imamo kar nekaj organizacij, ki se ukvarjajo s problemi varstva okolja in s tem tudi s problematiko voda v Šaleški dolini. Rezultati so visoko strokovni. Ta knjiga pa je rezultate predstavila v enostavni obliki širšemu krogu.«
Predstavitve knjige se je udeležil tudi podpredsednik Liberalno demokratske stranke, publicist in pesnik JaSa Zlobec. »Knjigo sem z veseljem prebral, zdela se mi je izjemna, ker je povezala ekologijo in turizem v nenavadno kombinacijo, ob tem pa se uspela izogniti patetiki. Pritegnil me je trezen in stvaren pristop k problematiki voda, zelo jasen in plastičen prikaz problema bralcem.«
Milena Krstič-Planinc foto: Aleš Ojsteršek
Trpka pot do žita
Poletnega zatišja na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina ni. Le kako bi lahko bilo, ko pa je pred vrati eno od večjih kmečkih opravil — žetev. Pa tudi to še ne bi bilo »prehudo«, če pridelovalci zlatoru-menega klasja in zadruga ne bi trčili na samem začetku ob mnogo zapletov. Toliko jih tik pred zdajci, menda že mnogo, mnogo let nazaj ni bilo.
Od črnogledih napovedi dalje se pravzaprav ni kaj dosti spremenilo. Slabi odkupni pogoji (nizka cena za kilogram, plačilo dogovorjene zaščitne cene po dvanajstinah), nezainteresiranost mlinsko predelovalne industrije . . . Na omenjeni zadrugi so razmišljali o tem; da letos teh tržnih viškov sploh ne bi odkupili. Premislili so si, ker naj bi denar za odkup vendarle zagotovila država, kmetorfi pa plačala njihov trud v 15 dneh po oddaji. Odkupili bodo vse tržne viške, vendar se zanje ne bodo »ogrevali« za vsako ceno, tako kot so se v prejšnjih letih. Odprtih vprašanj je po mnenju direktorja Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjana Jakoba še vedno preveč.
Najbolj »tepe« odkupna cena za kilogram oddanega zlatorumenega zrnja. Dosedanja pogajanja z republiško vlado o višji ceni kot 18 oziroma 17 tolarjev za kilogram zaenkrat še niso uspela. »Zahteve kmetov v naši največji žitnici, glede na okoliščine, ki vladajo v kmetijstvu, niso realne, pa čeprav je ceno 23.50 tolarjev izračunal Kmetijski inštitut Slovenije. Realna bi bila 20,50 do 21 tolarjev. Kljub temu vlada pri tem dela napako. V Sloveniji pokrivamo le 40% potreb po pšenici, pogoji pridelave pa so marsikje neugodni. Ne toliko t. višjo ceno kot z drugačnimi spodbudami bi država morala poskr-
beti, da bi se kmetje, ki imajo naravne danosti za pridelavo pšenice, odločali v večji meri za to. Drugje pa bi svojo proizvodnjo raje usmerili v druge kmetijske panoge. Načrt rajo-nalizacije bi moral biti izdelan
tolitrski teži ne bo več kot 2 odstotka primesi. Ali bodo pri Kmetijski zadrugi Šaleška dolina letos odkupili načrtovanih 50 do 60 ton pšenice? Marjan Jakob ni preveč optimističen. Že lani je okrog 100 proizva-
že danes in ne šele jutri. Tako bi se izognili marsikaterim nevščečnostim,« je prepričan Marijan Jakob.
Kakor je urejeno danes, torej ni dobro. Odkupna cena 17, 18 tolarjev za kilogram prej odbija kot spodbuja. Od te je namreč treba odšteti še prevozne stroške, ceno kom-bajniranja (letos ta znaša 4600 tolarjev: premiki so polovica od tega zneska). Zahteve mlinsko pridelovalne industrije so poglavje zase. Določeno ceno bo ta proizvajalcu priznale le, če vlažnost zrnc ne bo presegla 13 odstotkov, in če pri določeni hek-
jalcev oddalo !e 37 ton zlato-rumenih zrnc. Na okrog 90 hektarjih so jih seveda pridelali več, vendar so jih raje vrgli v jasli. Tako so si prihranili stroške pri nakupu krmil, krmilne moke, otrobov. Cene teh so bile kasneje velikokrat višje kot kilogram oddane pšenice. In najbrž bo večina tako storila tudi letos.
• Vsem nedorečenostim navkljub bo pridelek treba spraviti. Ce bi bilo vreme prejšnji teden lepo, bi kombajni s polno paro že želi na žitnih poljih. Tako pa bodo z to poskrbeli v teh dneh.
T. P.
Kažipotovci žugajo z javno izrečeno kritiko
Res župan zavira mladinski turizem?
Po vsem tistem, kar so dejali na polemični seji izvršnega, nadzornega odbora, biroja za mednarodno izmenjavo mladine ter turistov in kluba popotnikov pri velenjskem Kažipotu pred tednom dni, je temu res tako. Kajti, že od leta 1990 dalje na njegov naslov pišejo pisma z najrazličnejšimi vprašanji v zvezi z razvojem mladinskega turizma v velenjski občini. Tudi delegacije Kažipota, ki naj bi doslej obiskale župana, so slišale mnogo obljub. Teh menda ni manjkalo na nekaterih srečanjih s partnerskimi mesti (Essllingenu), da ne omenjamo posebej občnega zbora velenjske turistične zveze. Med gosti je bil tudi predsednik slovenske turistične zveze Marjan Rožič s sodelavci. Od vseh obljub pa še vedno nič. Zato so na seji pred tednom dni sprejeli sklep, da javno izrečejo kritiko županu na enem od bližnjih zasedanj zborov velenjske občinske skupščine. V
sklep so med drugim zapisali očitek, da je po njegovi »zaslugi« 22-letno sodelovanje na področju mladinskih izmenjav s partnerskimi mesti prenehalo. S tem naj bi bili prikrajšani mnogi mladi, ki nimajo dovolj denarja za draga potovanja.
To pa ni Mina, na katero pri opravljanju zastavljenih ciljev naletijo člani velenjskega Kažipota, občinske organizacije počitniške zveze Slovenije. Pri sodelovanju s partnerskimi mesti je marsikje zaškripalo, zaradi neurejenosti pa je bila pri organizaciji prevozov preveč »na delu« nelojalna konkurenca.
Samo svoji trmi, volji, zagnanosti in pripravljenosti narediti kaj za lepšo bodočnost mladih, za njihov stik z Evropo in svetom se imajo zahvaliti, da so vsemu navkljub uspeli navezati stike z Dansko, Nemčijo in z njeno najmočnejšo turistično organizacijo v Evropi. Slovenijo in s tem mesto Velenje, so —
po svojem prepričanju — predstavili širom izven njenih meja toliko in tako uspešno kot le malokdo. Ob tem se lahko pohvalijo še s sodelovanjem mladinske enajste-rice šmartnega ob Paki na ju-niorskem nogometnem turnirju v Seysseuelu (Vienne), z uspelo pobudo za organiziranje pomoči za begunce v partnerskih mestih. Da so sestavni del kulturne Evrope, so dokazali z ureditvijo nastopa šoštanjskih pevcev in pevk »Svobode« v Holandiji in podobno.
Naj ob koncu omenimo še, da ostajajo poceni prevozi, poceni letovanja in potovanja, skrb za pridobivanje novih članov prednostni del programa. Že danes pa so se lotili priprav na organizacijo večje manifestacije v Velenju sredi letošnjega oktobra. Z njo bodo obeležili 100-letni-co počitniške zveze Slovenije in obletnico sodelovanja s partnerskimi mesti.
T. P.
Rekli so:
Marija Šavor: »Ekologija je problem stroke! Največji problem v dolini je deponija pepela. Sprejemljivo bi bilo, odložiti ga v izpraznjene rove rudnika. Pravijo, da se to ne izplača in razmišljajo, da bi na deponiji pepela nastale nekoč kmetijske, rekreacijske površine *.. Takšne napovedi človeku jemljejo zaupanje v stroko.«
Občina Mozirje
Ni možnosti za nove begunce
Oba zbirna centra za begunce v mozirski občini sta polna in za morebitne nove enostavno ni nikakršnih možnosti. Na Golteh jih je trenutno skupno 122, od tega 58 otrok, 53 žensk in 11 moških; 11 jih je pred dnevi odšlo, vendar je center vseeno poln, saj so morali nujno izprazniti eno depandanso. Na Brd-cah jih je 135, od tega 73 otrok, 55 žensk in 7 moških. Pri družinah je še 121 prijavljenih beguncev, vsekakor pa je ob njih še precej neprijavljenih, (jp)
Gorenje Elektronika
Boleči ukrepi za pot iz težav
Zakon o zaposlovanju tujcev
Zaradi izgube trga nekdanje Jugoslavije, na katerega so še lani prodali kar tri četrtine barvnih televizijskih sprejemnikov, in prepočasnega programskega ter organizacijskega prestrukturiranja proizvodnje in uvajanja dodatnih programov, se je znašla Gorenje Elektronika v velikih težavah. Posebej kritične so postale likvidnostne razmere. Upravni odbor podjetja je na več sejah obravnaval Doložaj podjetja in mož-
nosti nadaljnjega razvoja, in to na osnovi ocene razvojnih možnosti posebne delovne skupine. Sprejeti so bili ukrepi za ohranitev izvoznih naročil, za vršilca dolžnosti direktorja, katerega poglavitna naloga je sanacija podjetja skozi projekt prestrukturiranja, pa je bil imenovan mag. Drago Sulek, direktor Gorenje Point.
Te dni v Gorenju Elektronika dokončujejo celovit pro-
gram sanacije podjetja. Pri tem so upoštevali zlasti še naslednja dejstva: podjetje ima trg, delavce, sodobno opremo in izdelke na ustrezni kakovostni ravni. Trg je resda omejen; zadnje ocene kažejo, da bo v Sloveniji mogoče prodati na mesec od 1.000 do 1.500 barvnih TV sprejemnikov, od jeseni naprej pa izvoziti od 5.000 do 7.000 barvnih TV sprejemnikov mesečno, in to znanim kupcem Quelle in Radioton v Zvezni republiki Nemčiji, Tesla Rožnov v ČSFR itd. Prihajajo pa tudi nova naročila. Seveda pa je treba hkrati s prednostmi podjetja upoštevati tudi slabosti, probleme, med katerimi prednjačita velika zadolženost in prezaposlenost, za kar bodo potrebni odločni posegi.
Sedaj bodo v podjetju uresničili sklep o ugotovitvi trajnih presežkov delavcev, in ugotovili, katera delovna mesta za pričakovani obseg proizvodnje v prihodnje niso več potrebna. Ob koncu junija so v Gorenju Elektronika zaposlovali 459 delavcev, zadnje ocene pa kažejo, da jih bodo za naprej potrebovali manj kot 300.
Sanacijski program Gorenja Elektronika, katerega osnovno vodilo je nepreklicno drastično znižanje vhodnih stroškov, bodo posredovali upnikom in pristojnim republiškim organom. Prizadevali si bodo. da za njegovo uresničitev pridobijo upnike, ki lahko najbolj pomagajo podjetju z reprogramiranjem dolgov jn drugo pomočjo pri sanaciji. Že pred časom so upnikom predlagali zamrznitev starih terjatev do 1. oktobra, za poravnavo novih obveznosti pa se sproti dogovarjajo.
(VŠ)
Počitniško delo
Pričele so se počitnice in mnogi študentje ter dijaki poskušajo s počitniškim delom prislužiti dodaten denar. Kako je s ponudbo počitniškega dela v Velenjski občini, smo povprašali predstavnike študentskega ini mladinskega servisa.
Študentski servis
Suzana Žula je dejala, da je ponudba počitniškega dela s strani podjetij zadnji dve leti zelo slaba. Povpraševanje pa je vedno večje. V letošnjem letu so zagotovili 600 napotnic za opravljanje počitniškega dela. V juniju so jih
izdali 197, v prvi polovici julija pa 103.
Najbolj je plačano prevajanje in inštruiranje — od 350 do 400 tolarjev. Fizična in enkratna dela so plačana od 200 do 300 tolarjev. Najnižja urna tarifa znaša 100 tolarjev.
Študentski servis plačilo nakaže na hranilno knjižico A-banke takoj za tem, ko podjetje vplača znesek na skupni žiro račun. Servis od celotnega zneska zase obdrži 10% provizijo. Drugih dajatev ali obdavčitev ni.
DNEVNE KONCENTRACIJE
od 13. 7. do 19. 7. 1992
konc. SO 2 (mikro graml/m3 zraka)
TOP.
ZAV. VEL. G.G.
MAKS. POLURNE KONCENTR.
od 13. 7. do 19. 7. 1992
konc. SO 2 (mikro graml/m3 zraka)
TOP.	V.V.	ZAV.	VEL.
MERILNE POSTAJE
■■ 13. 7.	^ 14. 7.	□ 16. 7.	3HB 16. 7.
mm i/. 7.	cm is. 7.	H 10. 7.	
Pridobiti bo treba osebno delovno dovoljenje

Vsak študent, ki postane član servisa, je s tem avtomatično zavarovan za primer poškodb. Odškodnino za poškodbo plača podjetje. Če pa oškodovani vloži odškodninski zahteve, odškodnino povrne tudi študentski servis.
Mladinski servis
Direktor mladinskega servisa Uroš Meža je povedal, da je prošenj za počitniško delo veliko, okoli 200. Sedemdesetim so že ugodili, za ostale pa še ne vedo kako bo. Podjetja so v krizi, zato največ sprejemajo za opravljanje obvezne počitniške prakse, manj pa za počitniško delo. Študentje največ delajo pri privatnih podjetjih, obrtnikih, nekaj tudi v Gorenju, TEŠ u in TUŠ-u.
Najbolje je plačano intelektualno delo, kot so raziskovalne naloge in programiranje, ter težka fizična dela. Minimalna urna tarifa je 250 tolarjev. Provizija, ki jo zaračuna mladinski servis znaša 9 %.
Mladinski servis izplača del zneska (do 8 tisoč tolarjev) takoj, ko študent oziroma dijak opravi delo. Na preostali del pa mora počakati do plačilnega dneva.
Letošnja novost je »Malčkov kotiček«, ki je namenjen varstvu otrok na domu. Na voljo je 14 varuhov, ki so dopolnili 18 let. Vsi so opravljali tečaj, na katerem so se seznanili z etičnimi pogledi na varstvo otroka, kako pristopiti k posamezni starosti... Cene varstva se razlikujejo glede na število varovanih otrok in na število ur varovanja. Nočne tarife (Od 19. ure naprej) so enkrat večje od dnevnih.
Preko društva za prostovoljno delo Moste-Ljubljana pa organizirajo tudi prostovoljno delo v kampih doma in v tujini. Andreja Drev
V soboto je v Sloveniji začel veljati Z*kon zaposlovanju tujcev. Ta bo največ preglavic povzročil tujcem, ki se bodo v Sloveniji želeli na novo zaposliti ter tistim, ki so tu že zaposleni, nimajo pa dovolj delovne dobe ali pa so zaposleni za določen čas. Zaprositi bodo morali za osebna delovna dovoljenja. S pomočjo Nade Vidmar z velenjske enote Republiškega zavoda za zaposlovanje smo pripravili nekaj najbolj bistvenih poudarkov iz tega zakona.
Kdo bo lahko zaprosil za osebno delovno dovoljenje?
Tisti tujci, ki so pri nas v delovnem razmerju za nedoločen čas, za določen čas, ki so dnevni mi-granti in tisti, ki so brezposelni, prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje in prejemajo denarne dodatke.
Ti bodo lahko pridobili osebna delovna dovoljenja s katerimi bodo lahko iskali delo kjerkoli in ne zgolj pri konkretnem delodajalcu. Delovna dovoljenja bodo izdajali za določen ali nedoločen čas.
Kakšno delovno dovoljenje bo kdo dobil?
Za določen čas, največ za eno leto, bodo dobili delovno dovoljenje tisti delavci, ki so zaposleni v Sloveniji manj kot 10 let, tisti, ki so v delovnem razmerju za določen čas in tisti, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje in prejemajo denarne dodatke ter delovni migranti.
Tisti delavci, ki so zaposleni za nedoločen čas in imajo več kot deset let delovne dobe v Sloveniji, pa • bodo dobili delovna dovoljenja za nedoločen čas.
Tisti, ki bodo pridobili delovno dovoljenje za določen čas, bodo morali po enem letu ponovno zaprositi zanj. Tu bo težje. V kolikor bodo že imeli deset let bivanja v Sloveniji, bodo lahko pridobili osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas. Če ta pogoj ne bo izpolnjen, bodo za delovno dovoljenje zanje morale zaprositi delovne organizacije. Tu pa ne bo več avtomatizma. Delovno dovoljenje bodo izdali, če na Zavodu za zaposlovanje ne bo ustreznega iskalca zaposlitve, ki bi bil pripravljen opravljati to delo.
Kdo delavce obvešča?
Za vložitev zahtevka je po Zakonu predviden 90 dnevni rok. Vloge, ki bodo oddane do 18. oktobra letos, se bodo štele kot pravočasno vložene. Zaposlene je dolžna v 30. dneh, do 18. avgusta, ohvestiti o tem, kje morajo vložiti vloge za izdajo delovnih dovoljenj, kaj mora biti priloženo, kje naj jih oddajo in kakšne so posledice, če vloge ne bodo pravočasno oddali, delovna organizacija.
Komu bodo vloge oddali?
Vloge naj bi oddali na enote oziroma izpostave Zavodov za zaposlovanje. »Ker pa bo v tem prvem delu verjetno precejšnja gneča, bi bilo dobro, da bi delovne organizacije za svoje delavce pomagale pripraviti te vloge in jih potem skupaj s seznanom oddale,« pravi Vidmarjeva.
Kako bodo podjetja vedela, kdo ni državljan Slovenije?
Precej problemov bo podjetjem pri obveščanju delavcev gotovo povzročalo to, da ta ne vedo, kdo je in kdo ni vložil prošnje za pridobitev državljanstva, kdo je in kdo ni državljan Slovenije. Vendar po besedah Vidmarjeve delovnim organizacijam to "haj ne bi predstavljalo prevelikega problema, ker imajo od oddelkov za notranje zadeve pravico pridobiti o tem podatke.
blike Slovenije v treh mesecih domov poslalo potrdilo o državljanstvu. To bo koristilo tudi Slovencem pri urejanju različnih zadev. Tisti, ki so vlogo za državljanstvo vložili, bodo verjetno dobili rešitev tudi v tem času.
Če bo vloga o državljanstvu zavrnjena ...
Tisti, ki so ali pa bodo dobili vlogo zavrnjeno, pa v tem času niso vložili vloge za delovna dovoljenja, ker so pričakovali, da bodo dobili državljanstvo, imajo čas za vložitev za delovno dovoljenje 60 dni po izdaji negativne odločbe.
Če bo vloga zavrnjena zaradi recimo sovražne dejavnosti v času agresije na Slovenijo, delovnega dovoljenja ne bo mogoče dobiti.
• - -(!•
Kako bodo obveščeni brezposelni?
Zavodi za zaposlovanje bodo svoje brezposelne o pravicah za pridobitev delovnih dovoljenj obveščali na oglasni deski.
Potrdila o državljanstvu dobimo po pošti
Ministrstvo za notranje zadeve je najbrž zaradi vseh težav sklenilo, da bo vsem državljanom repu-
Kako sta se na izvajanje zakona pripravila RLV in Gorenje GA?
Obe veliki delovni organizaciji iz naše občine sta se na izvajanje zakona začeli pripravljati že pred njegovo veljavnostjo. Po besedah Božene Štajner iz kadrovsko splošnega sektorja Rudnika lignita Velenje so svoje delavce z vsebino zakona temeljito seznanili. Objavljen je bil na oglasnih deskah, o tem je poročala razglasna postaja, obrazložitve pa so izdali tudi v Informacijah, ki so izšle v 4400 izvodih. Svoje delavce so na rudniku že pozvali, da se oglasijo v kadrovski službi in prinesejo potrebne dokumente. »Težko pa je priti do podatkov o državljanstvu naših delavcev, ker teh v kadrovski službi nimamo. Delavce smo izločili na osnovi podatkov o narodnosti, podatke iščemo na oddelku za notranje zadeve v Velenju, tako da bomo vse lahko tudi individualno obvestili,« pravi Štajnerjeva.
V Gorenju Gospodinjskih aparatih, so delavce obvestili, da kadrovski službi dostavijo potrdila o državljanstvu. Tiste, ki potrdila nimajo, pa bodo obvestili, kaj morajo narediti. »Trenutno še nimamo dokončnih podatkov o tem, koliko naših delavcev si bo moralo delovna dovoljenja pridobiti, vse podatke pa bomo imeli ta teden,« je povedal Jože Meh, vodja kadrovske in izobraževalne dejavnosti v Gorenju GA. »Pričakujemo,« je še dodal, »da bo tistih, ki bodo morali pridobiti delovno dovoljenje relativno malo.«
Milena Krstič-Planinc
na banka Velenje
Posodobljena enota v Šoštanju
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje namenja veliko pozornosti ustrezni ureditvi^ svojih poslovnih enot. Že dolgo si prizadevajo, da bi posodobili tudi svojo enoto v Šoštanju, vendar niso našli ustreznih prostorov.
Kot kaže pa bodo v Šoštanju vendarle prišli v kratkem do posodobljene ban-
ke. Uredili naj bi jo na 140 kvadratnih metrov veliki površini v domu TVD Partizan v središču kraja.
Banka na Gorici dela neprekinjeno
Občani Gorice so bili zadnji čas nezadovoljni z delovnim časom enote Ljubljanske banke na Gorici.
Te težave so premoš-čene, saj dela ta banka od-
slej neprekinjeno od 7. do 18. ure.
Prodajajo
hrvaške
dinarje
Za nakup deviz je bilo na Ljubljanski banki Splošni banki v Velenju zadnje dni veliko zanimanja. Dnevno so jih prodali tudi do 400.000 mark. Pri njih je mogoče kupiti tudi hrvaške dinarje. V ponedeljek so jih prodajali po 34, kupovali pa po 25 tolarjev.
Bolje preprečiti, kakor zdraviti
Na svoii zemlii (11) P°jav narkomanske scene tudi na naših tleh (I)
J	J V /	Odvisnost od drog je težak in resen družbeni pro- Pri zasvojenostih pa ne gre zaradi katerih mladi 1
blem v veliki večini dežel sodobnega sveta.
»Rad bi prenočil tu,« je rekel K. »To je žal nemogoče,« je reke! kr-čmar. »Videti je, da še ne veste. Hiša je določena izključno za gospodo i: gradu.«
Franc Kafka, Grad
Ena najbolj razvpitih črnih gradenj v bližnji preteklosti Velenja so skakalnice ob Velenjskem gradu in danes, z nekajletne distance, so še vedno prav tako sporne, vsaj kar se vedute gradu tiče, kot so bile takrat. Bistvo problema pa ni v tem, da skakalnice kazijo veduto Velenjskega gradu. Način izgradnje skakalnic je pokazal, kako je moja dežela razslojena na tiste, ki jim je dano življenje uživati z veliko žlico, na tiste, ki jim to žlico nosijo v usta, na tiste, ki se pohlepno pasejo na drobtinah, ki padejo z žlice in one redke, ki se Si-zifovo trudijo vse to spraviti vsaj pod žaromet javnosti pa običajno ne gre, ker je preveč senc okoli nas in v nas samih.
Kaže se, da stroka, ki urejuje prostor, sama ni dovolj veliko jamstvo, da se pod njenim budnim očesom ne bi dogajale neumnosti, kajti glavni motiv pri posegih v prostor, je vedno moč nekoga in moč njegove želje, da se poseg zgodi. Poleg tega je stroka za urejanje prostora zrasla, kot goba po dežju in je pogosto sama sebi namen in se je izrodila v nekakšno kasto, ki se je povzdignila visoko nad navadne smrtnike. Najbrž je zato nastala potreba, da se urejanje prostora zakonsko uredi. Na eni strani za brzdanje močnih in nečimrnih investitorjev, na drugi strani pa za umirjanje tistega sloja strokovnjakov, ki menijo, da je stroka nad vsem in vsemogočna, edino zveličavna in zatorej odveza-na vsakršnemu priklanjanju tistim, ki pač niso bili izšolani za strokovne posege v prostor. Zaton torej deluje predvsem omejevalno za ene in za druge.
Socializem ne bi bil socializem, če ne bi bil nastavil takšnega zakona, ki bi skozi stranska vrata uvajal možnosti razlastitve zemlje. Tako je prostorska zakonodaja, kot vsa zakonodaja prejšnjega obdobja, težila k urav-nilovki »delovskega razreda«, enakosti v revščini in zaščiti posvečenih. Na videz pa so bili prostorski zakoni formirani tako, da bi vse t.i. fizične in pravne osebe bile enake, saj so bila dogovorjena enaka pravila za vse. Kako pa je to v praksi šlo in še vedno gre, pa zgovorno priča način izgradnje velenjskih skakalnic. Simpto-matično je, da so bili vsi, ki so se drznili uperiti prst v skakalnice, ožigosani malodane za velenjske izdajalce, sovražnike knapovsko-udarniške filozofije, izobčence in čvekače. Tako je na primer Vane Gošnik junija 1988 objavil prispevek z naslovom Kruha ali iger, v katerem je precizno analiziral kršenje prostorske zakonodaje. To analizo bi lahko imel vsak urbanistični inšpektor v Sloveniji za učbenik. Posledica pa je bila, da je vidnejši predstavnik takratnega KPO takratnega RLV iskal Gošnika po velenjskih gostilnah, da bi fizično obračunal z njim. Resnično presenetljivo je, da so grmeli tisti, ki od skakalnice ne prej ne sedaj nimajo nič, dejstvo pa je, da je bil projekt izrazito politično obarvan, saj so se vsi akterji, ko je bilo treba argumentirati izgradnjo, sklicevali na famozni Planiški komite, ki ga je takrat vodil tovariš Andrej Marine. Ta je takrat pazil na ustavno ureditev, torej tudi na spoštovanje prostorske zakonodaje .. .
Izgradnja skakalnega centra v Velenju je bila ena zadnjih dokazov kontinuitete udarniške miselnosti, ki je gnala Velenje iz zmage v zmago, do končnega poraza. Ob vsej pestrosti kronologije tega dogajanja je zaradi večplastne vsebine izgradnje celovito kronologijo danes še težko razkriti (problem je poleg prostorske dimenzije imel namreč tudi sodno). Pa vendar je omembne vredno dejstvo, daje 21. januarja 1988 Naš čas v članku Novi prostorski dokumenti popisoval, kaj vse se mora tega leta zgoditi na področju urejanja prostora. Zapisano je bilo, da se mora v Pesju zagotoviti prostor Cestnemu podjetju Celje, sprejeti zazidalni načrt Selo z več, kot 300 stanovanji, udejaniti bi se morala danes dobro nam znana obnova Kidričeve, ki voznike po posebnem labirintnem režimu pripelje do
Name. Tisto leto se naj bi sprejel tudi danes razvpiti ZN Staro Velenje, ki ga je sedanja oblast priredila svojim interesom. Skratka, 21. januarja 1988, tedanji velenjski izvršni svet vsaj glede na poročilo novinarja še ni kaj prida vedel, da bo treba na grajskem hribu do rudarskega praznika postaviti skakalnice in da bi bilo zato dobro pripraviti prostorske izvedbene akte. Toda to ni nikogar oviralo, da ne bi 20. julija 1988 Zbor združenega dela pod predsedstvom g. Janeza Pukla sprejel Predlog odloka o ureditvenem načrtu Grajski hrib — območje skakalnic in tako za slab teden zamudil z legalizacijo na črno zgrajene skakalnice, ki je že preživela svoj tekmovalni krst. Kljub temu je bilo na tisti seji precej sprenevedanja, saj so dejanski graditelji preko ust svojega delegata (iz RLV) opozorili, da je potrebno zavarovati gradbišče. da ne bi bilo dostopno otrokom, saj se pri plezanju na stolp lahko kdo poškodujeHCitat iz zapisnika) Dober poznavalec zakonodaje bi se najbrž vprašal, kakšno gradbišče neki, če je bil sprejet šele ureditveni načrt. Toda za investitorja, za katerim je očitno-stal RLV in sam tovariš Andrej Marine s svojim Planiškim komitejem, je bil to mačji kašelj! Skratka odlok, s katerim se je za nazaj potrdila odločenost velenjske oligarhije, da bo skakalnico imela, je bil sprejet in najbrž ni treba poudarjati, da so ga sinhrono potrdili tudi v Družbenopolitične zboru pod vodstvom Mirana Ahtika in v Zboru Krajevnih skupnosti, ki mu je predsedoval Jože Krk. Zanimivo je tudi, da so bili do te seje že povsem povoženi oponenti, ki so bili zbrani predvsem pod kapo Kulturnega centra Ivan Napotnik, kajti v principu se je njim šlo za veduto gradu. Nič pa niso mogli proti, kot je zapisano v zapisniku: aroganci do njihovih pripomb, saj so dobro plačani, udarniki dobesedno čez noč sestavili jekleno konstrukcijo, kulturnikom v posmeh, skrbnikom pravne države pa pred nosom, torej v brk in ni čudno, da so tudi kulturniki »padli v štos« in če nič drugega so iz te zgodbe iztržili urejeno pot na grad, ki je RLV nekoliko kasneje in v skladu s svojimi interesi, molče botroval. Ni pa uspel »vezan posel« za Vilo Bianco, ki si jo RLV še vedno lasti in bo na koncu prav gotovo namenjena tistim, ki so se zanjo odločili tam bo sedež smučarskega skakalnega kluba.
Skakalnice so danes tu in Velenjčani so se nanje že navadili, tujci pa najbrž menijo, da so tu že na vekomaj, tako kot grad: kaj bi torej pogrevali to juho? Ne bi je, če bi verjeli in vedeli, da je bil to resnično zadnji ho-rukarski projekt v Velenju, ob katerem so se navadni državljani samo čudili tistim neumnežem, ki so se spotikali ob gradnjo, kot seje Don Kihot spotikal ob mline na veter. To, da še vedno ni uresničena določba ureditvenega načrta, ki pravi, da mora biti plastična prevleka zelena, je ob množičnem kršenju prostorske zakonodaje, po izgradnji skakalnice povsem brezpredmetno. In ravno tu je vzrok, da sem obudil to nesrečno in razvpito zgodbo o velenjskih skakalnicah, kajti od takrat pa do danes se kljub volitvam in novim ljudem in novim sistematizacijam ter zaupanju v stroko in demokratizacije družbe in tako dalje in tako naprej; od takrat se še ni nič spremenilo. Zaradi tega pa, ker se ni nič spremenilo, lahko ocenimo, da se je še poslabšalo, kajti s tem, ko se velenjski občinski parlament tudi po demokratičnih volivah izrablja za naknadno legalizacijo nečimrnosti in igračkoželjnosti velenjskih velikašev, je po zaslugi anemičnih in sedaj že apatičnih delegatov, ki nemo dvigajo roke po želji raznih novopečenih pol-politikov, podprtih z mafijsko nastro-jenimi skrbniki nakradenega kapitala v ozadju, znižala vera v demokracijo, kot družbeni sistem, ki je boljši od samoupravnega socializma. Zato ni čudno, da na vsej črti čedalje bolj dvigajo glave nikoli resnično »odžagani« politiki prejšnjih časov in kličejo nazaj duhove samoupravljanja, socialistične uravnilovke in jugoslovenar-stva. Danes smo zato za gleženj bolj v blatu, vsaj kar se vere v demokracijo tiče, kot smo bili maja 1990. In za takšno stanje so bolj, kot tolikanj oplju-vani bivši komunisti, krivi novodobni politiki, ki niso znali svojih obljub izpred volitev uresničiti, ampak so se prvi dan poprijeli že znanih obrazcev svojih predhodnikov in pričeli grabiti, grabiti,... To je očitno tudi na področju urejanja prostora in zato se je splačalo obuditi spomin na velenjske skakalnice, kajti videli boste, da so pravzaprav temeljni vzorec, kako se velenjska oblast, ne prejšnja, ne sedanja ni nikoli znala dvigniti s kolen in se v imenu svojih volilcev (prej pa baze) iz oči v oči pogovoriti z gospodo, ki več ali manj izvira iz krogov, tesno povezanih z Rudnikom lignita Velenje.
Ta socialno-patološki pojav ima lahko in ima medicinske, psihološke, ideološke, psihiatrične, politične in druge dimenzije. Zavzel je in še bolj zavzema epidemične dimenzije, kar je posebej tragično med mlado populacijo. Odvisnost od drog, kot človeški psi-hobiološki fenomen, ki osebnost napravi zasvojeno, zasužnjeno, nesvobodno v njenem psihosocialnem funkcioniranju ima kroničen, progredien-ten potek in v veliki večini slučajev povzroči v napredovanih fazah okvare telesnega, psihičnega stanja uživalcev in spremembe vedenja, med katerimi je kriminalno eno od najbolj družbeno motečih.
Narkomanija že zdavnaj ni več individualno, psihološko pogojen proces, ampak je dobila, oziroma predstavlja kompleksen, večsistemski in večdimenzionalni pojav, kot specifična oblika odtujenosti mladih, ki se ne uspejo znajti v svetu odraslih, ki je zanje velikokrat ogrožujoč, odbijajoč, pretirano moralizirajoč in dvoličen.
Ker se narkomanija javlja predvsem med mladimi, jo tudi smatramo kot pojav, ki se predvsem in posebno tiče mladih. Vendar njenih vzrokov ne kaže iskati le med mladimi, ampak v številnih pora-h in globinah družbenega tkiva in jih je treba vedno opredeljevati kot interakcijo med kompleksnim družbenim organizmom in posamezniki ali pa družbenimi skupinami, ki imajo svoje biološke, individualne, psi-hosocialne in sociološke značilnosti. Pripisovati vzroke za nastanek in razvoj narkomanije le mladim, kot tisti kategoriji populacije, ki s svojim vedenjem, vrednotami, iden-titetnim iskanjem, ki je včasih tudi burno in pogosto pretrese našo togo zavest in predstave, je zelo zgrešeno dejanje. Pojav je veliko bolj
kompleksen, njegovo vsaj površno razumevanje zahteva poznavanje in analizo socioloških, političnih in kulturnih značilnosti družbe, individualno razvojno, psihoe-mocionalno zgodovino posameznika, ki posega po drogi in drogo samo v vseh njenih kemičnih in toksikoliških značilnostih.
Danes razumemo kot narkotično drogo vsako kemično substanco, ki spremeni razpoloženje, zaznave in zavest, odnosno, ki na katerikoli način spremeni psihično aktivnost in psihično stanje ter doživljanje sveta ter samega sebe.
Pri zasvojenostih pa ne gre le za kemične snovi. Tudi pretirana ješčnost, odvisnost od TV, videofilmov, stripov, iger na srečo, pehanjem za zaslužkom, za oblastjo, statusom itd. imajo vse značilnosti fenomena zasvojenosti, ki človeka spravlja v neproduktivno pozicijo zasužnjenega objekta, nesposobnega za pravo in ustvarjalno osebnostno rast. Tak širok koncept zasvojenosti ima svoj pomen pri načrtovanju kompleksnega programa prevencije, ki mora, če hoče biti uspešna, zajeti čim-širši okvir delovanja na celo vrsto človeških odtujenosti.
Dandanes, ko poznamo bedno usodo od drog odvisnih ljudi, ko vemo, da odvisnost od drog, ko postane epi-
Zasvojenost naj torej pomeni tisto stanje, ko človek zaradi svojega početja oziroma vedenja (uživanja drog), ki ima zanj značaj prisile in se ga samo z lastno voljo ne more znebiti, zaide na pot zdravstvenega in družbenega propadanja. Človek je lahko zasvojen z različnimi kemičnimi sredstvi, tudi alkoholizem ima vse značilnosti nar-komanske zasvojenosti, od potrebe po vse večjih količinah, nesposobnosti odtrgati se od njega, pa do abstinen-čnih, oziroma odtegnitvenih pojavov in psihičnih, telesnih in socialnih posledicah.
demični pojav, načne tudi družbeno strukturo, se upravičeno sprašujemo, zakaj potem človek tako krčevito išče droge in se pusti zasužnjiti od njih. Že od nekdaj si je človek zaželel spremeniti resničnost, pobegniti od nje, posebno, če je zanj kruta, neprijazna in nespodbudna in si vsaj za kratek čas poiskati tolažbo, srečo, zadovoljstvo zunaj te resničnosti. Eden od poskusov pobegniti tej resničnosti pa je tudi uživanje takih kemičnih sredstev, ali pa vdajanje takim početjem, ki človeku prinašajo užitek, zadovoljstvo in pozabo. Motivi.
zaradi katerih mladi ljudje posegajo po omami so zelo različni, seveda odvisni od človekove individualne naravnanosti, občutljivosti, stopnje samovrednotenja in samozavesti, njegove življenjske zgodovine, izkušenj, sposobnosti prenašanja porazov in razreševanja življenjskih stisk in dilem.
Droga prinaša pomirjenje človeku, posebno pa še mladostniku, ki ga vznemirjajo notranji in zunanji konflikti, omamo, če ga mučijo telesne in duševne bolečine, poživitev, kadar je preutrujen in izčrpan, opoj, kadar želi izpolniti notranjo praznino, doživetje mističnega razsvetljenja, »razširjanja zavesti«, če se v vsakdanjosti našega časa počuti duhovno, osebnostno utesnjenega.
Adolescenca, ki je doba, ko mladostnik išče svoje mesto v družbi odraslih, ko se preizkuša, velikokrat tudi na neprimeren ali zelo buren način, vznemirja naš svet odraslih, poln zanj odtujenih vrednot in navzkrižij, je tudi doba, ko največkrat poseže po drogi, da bi potešil svojo radovednost in želje po vznemirjenju ter sprejetosti v družbo, oziroma »klapo« iz želje po iskanju spodbude za pogum ali za večjo družabnost ter boljšo socialno komunikativnost.
Velikokrat je droga za mladostnika simbol samopotrdi-tve in samostojnosti, upora in kljubovalnosti odraslim in avtoriteti, privlačnosti tveganja in vsega novega ter vznemirljivega. Pogosto posegajo po »sredstvih sreče in užitka« mladostniki, prav tako tudi odrasli zaradi negotovosti vase, šibke samozavesti, neprestanih nezadovoljstev s seboj in stvarnostjo in zaradi slabše sposobnosti za odgo-ditev ugodja ter zaradi odvisnosti od mnenja vrstnikov, (dalje, prihodnjič)
Maksimiljan Bergant, dr. med. specialist nevropsihiater
piše: Peter Rezman
Žalski utrinek
Že sam zgornji naslov nam je vsem v opozorilo, da stvar ni tako nepomembna kot si po večini mislimo. Savinjska dolina je eklatanten primer mac-hističnega političnega am-fiteatra, ki prevladuje v Sloveniji. Razprave o seksualni dihotomiji, ki jih preberemo v antropoloških učbenikih so daleč od resnice, ki smo ji priča v našem okolju.
Savinjske ženske so bolj malo prisotne v našem političnem vsakdanu. Vsi predsedniki strank v občini so po večini moški, edina izjema je predsednica Zelenih v Žalcu. Edina stranka. ki na nivoju občine uveljavlja določilo svojega statuta o 1/3 enakopravni zastopanosti obeh spolov v organih in na listah stranke je Občinski odbor LDS. V družbeno političnem zboru skupščine občine Žalec imamo v vrstah nekdanjega demosa dve ženski poslanki (od 13), ena poslanko imajo prenovitelji (od petih), tri poslanke liberalni demokrati (od petih) in eno socialisti (od dveh mest). V zboru krajevnih skupnosti je ena sama poslanka (od petiindvajselih) in v zboru združenega dela sedem post ank (od petindvajsetih). Vsi funkcionarji v občinski
Ženske v politiki
strukturi so osebe moškega spola. IS ima v svojih vrstah tri neprofesionalne in eno profesionalno (podpredsednico) članico IS (od skupaj petnajstih članov IS). Toliko statistike.
Nedavno je bila v lokalnem časopisu objavljena anketa o volilni predmrzlici v žalski občini in o percep-
sko. Moram povedati, da je bilo anketiranih 534 Sa-vinjčank in Savinjčanov. Res najbrž velja ugotovitev, da smo kot skupnost refleksija ruralne socialne gmote, kije usmerjena bolj tradicionalno kot druge sredine.
Tako naj bila domena žensk in simboli, ki jih defi-
Življenje polno obljub
ciji volilcev do političnih veljakov v občini. Nihče od anketiranih ni zbral dovolj poguma, niti minimalne enakopravnostne dostojnosti, da bi se čisto slučajno spomnil, da bi lahko v anketo navedel kakšno žen-
nirajo, kuhinja, kuhalnica, predpasnik, krilo, prikima-vanje možu oz. moškemu rodu, rojevanje otrok in pospravljanje bivalnih prostorov. Ženske in enakopravnost med spoloma pa bo prav gotovo ena izmed
bistvenih volilnih apokaliptičnih obljub, ki jih bodo stranke in prvaki strank imeli na svojem ustaljenem predvolilnem gobezdalnem repertoarju volilnega perpe-tum mobilea. Zato predlagam, da naj si volilke ne ženejo preveč k srcu blebetanja teh ali onih vampirjev, kajti izbira ne bo težka.
Ali je res. da so ženske tisti trije vogali hiše, ki hiši omogočajo. da sploh še sloji, to je vprašanje na katerega lahko pritrdilno odgovorijo vse ženske in večina po srcu iskrenih moških. Kako to prenesti v prakso, kjer bi se morali slej ko prej soočiti z neenako prav-nostjo prve zaposlitve, zaposlovanja sploh, šikaniranja na službenem mestu, bivalne teže vsakdanjih opravil ženske proti moškemu. V škodo žensk ne-pozorne sistemske zakonodaje, s tem povezanega neenakopravnega položaja kadrovskega napredovanja žensk na vodilna delovna mesta v podjetjih in institucijah in drugo. V takšni ekonomski situaciji, ki smo ji danes priča je socialna stiska žensk toliko večja, kajti raztrganost med družinske obveznosti in osem urni delavnik pri delovnih obveznostih skrajno frustrirajoče deluje prav na ta družbeni tako malo upoštevan spol.
Kdaj bo drugače in ali sploh kdaj
Iz Žalca: GREGOR VOVK FOTO: LJUBO KORBAR

Sobotni sprehod
/Ve samo po naravi, tudi v resnici sem pes. Ne velik, ne majhen, zelo različnih prednikov. Skratka, nikakršen, vesoljni križanec, pravi bastard. Samo Špelini dobroti se moram zahvaliti, da imam topel dom pri Novakovih, ki me imajo celo radi. Edina spoštovanja vredna stvar na meni je ime — v posmeh moji nika-kršnosti mi pravijo Killer (Ubijalec).
Pa smo vseeno šli na morje — tako kot sije zamislila Marija. Šli smo vsi, tudi midva s Špelo. Tu se ni dalo nič storiti. Pasji vročini in pretiranim cenam navkljub smo preživeli. Bernardin je bi! napol prazen, tujih turistov je bilo pet do šest, s sabo pa so imeli vsega skupaj dva razvajena cucka. Ker so bile psičke s tujim potnim listom še edini motiv, da so me moji ljubi v Velenju spravili v avto, je bilo tozadevno razočaranje toliko večje. Dnevi na morju so se vlekli kot kurja čreva. Špela je ves čas kuhala mulo, Marija se je pražila na soncu, s Pavlom pa sva poležavala. Zaradi izsiljenega dopusta smo bili vsak po svoje sitni in po osmih dnevih je grozil že pravi krah, ki ga je Pavel z ukazom »gremo!« še pravi čas preprečil. Hvala, PaveI! Rešil si me za naslednjih tri-stooseminštirideset dni.
Ko sem v petek iz daljave spet zagledal čudoviti Velenjski grad. se mi je milo storilo. Pred hišo sem brž prevohal vse znane prostorčke, na novo s curkom označit ključne točke in se spravil pred televizor. Pavel je seveda takoj segel po kupu časopisov, na glas je čital Mariji, kije pospravljala kovčke. Nič kaj posebnega ni bilo. Politika, pa nesreče, kraje in vojna. Tudi Naš čas je bi! poleten. neki nepomembni Jože Pečnik je skušal v Pismih bralcev nespretno duhovičiti, a damama, ki sta se ga lotili, ni segel niti do kolen. Spanček je prišel kar sam na oči...
In tako se zbudim v sončno sobotno jutro, domači še spijo jaz pa švrk na potep. Najprej z Gorice na Šaleški grad. Rad imam fante, ki skušajo rešiti starca pred propadom, prav pridni in spretni so, čeprav tu in tam proti meni poleti kamen pospremljen s »pas ti mater«. Sprehod nadaljujem mimo cerkvice v Šaleku, ki so ji sicer vneti krajani nataknili premajhno streho in zdaj čaka božje pomoči. Pa po Stantetovi na Kardeljev trg, kjer ženske otovorjene kot mule vlačijo robo iz trgovin. Vmes se divje podijo po-balini na motorjih in se prav nič ne menijo za mimoidoče, saj so baje zadnjega policaja na Kardeljevem trgu videli na starega leta dan, ko je s podboji na rami hitel na novoletno zabavo.
Visoke stolpnice, nenehen prepih in motorji mi niso povšeči, zato stečem mimo pošte skozi podhod. Tam se svet odpre, še posebej ob sobotah. Pred M clubom je ob kavici zbrana vsa velenjska smetana. Glej, glej tam sedi samozavestni podpredsednik skupščine neodvisne, samostojne, priznane in suverene republike zatopljen v silne politične razprave. Pasja etika mi ne dovoli, da bi sedel pod njegovo mizo in bralstvo seznanil z razpravo. Med brhkimi Velenjčankami seveda ne manjka vedno razpoloženega in za debate ogretega Biščana. zaman pa se oziram za navadno navzočim znamenitim, revolucionarnim, samega sebe prenapolnjenim arhitektom. A, čeravno njega ni, pri eni od miz vseeno teče pogovor o arhitekturi. Profesor tainta in inženir tainta govorita o okrogli mizi o arhitekturni ureditvi mesta, kije bila pred dnevi. Menda je ravno tisti sebe polni arhitekt na to mizo prišel, pa se že na začetku sebe polno pred ljudmi vprašal zakaj je sploh prišel. Verjetno bi bilo bolje, da bi to dilemo razčistil že doma, v pametni družbi sam s sabo. Profesor pravi, da bi bilo nujno potrebno velenjske arhitekte deliti na Arhitekta in arhitekte, pri čemer bi bilo najbolje, da se oni drugi raje začnejo ukvarjati s peko bureka . . . zdaj itak vsi skupaj od občine ne dobijo toliko kot Arhitekt.
»Sploh.« pravi inženir »pa arhitekti razpravljajo, življenje na sobotni ulici pa bo crknilo točno ob zvokih opoldanske sirene. Vsi bodo odhiteli domov za štedilnike. . .«
»Slišal sem, da bi radi za promet spet odprli Prešernovo cesto. Povsod po svetu mestna središča zapirajo, mi pa bomo Prešernovo odprli samo zato, da bo nekaj firmic na Farminu imelo soliden dostop z avtomobilom. In Arhitekt pravi, da je dilema ali dati prednost pešcu ali vozniku lažna, saj smo vsi enkrat to enkrat ono. Očitno ne pozna nobenega otroka, nobenega starca, nobenega invalida, nobene gospodinje brez izpita . . .« Priznam, da mi te profesorjeve besede niso nič všeč. saj moji sprehodi vedno vključujejo potep mimo Delavskega kluba, čez Pako med razigrano šolsko mladino. Vsak dan se med šolami in Cankarjevo valijo črede otrok, ki se jim ni treba bati avtomobilov. In meni z njimi. In, ko bo po Prešernovi (bognedaj!) stekel promet, bo prva morebitna žrtev legla na dušo ambicioznih odpiralcev ulice.
»Velenjeje tako majhno, da lahko s Titovega trga pljuneš na vsako tablo ob vstopu v mesto . . .«
»Seveda, in to je »prejšnja« generacija arhitektov vedela. Arhitekturna zasnova mesta je nastala pred pol stoletja, od takrat pa sta stroka in življenje v mestu prinesla veliko novih spoznanj. Namesto, da me kolega Arhitekt pripelje čisto do tele mize. naj raje poskrbi, da se bom v centru počutil prijetneje. Če bo Cankarjeva ulica privlačna, bom rad prihajal peš tudi : Gorice . . .« Še modrujeta o Cankarjevi, o tem. da je zelenica čisto nepotrebna. saj jo uživajo ščeneia. kot sem jaz — pri tem profesor pokaže name. zato užaljen stečem proti Titovemu trgu. Tečem mimo Než-ke. ki so jo pametni gospodje iz Ere začeli obnavljati ravno sredi poletja in razmišljam, da tista ideja o nepotrebni travi le ni tako neumna. Tudi za nas pse. bi bilo bolje, saj bi lahko z ljudmi vred brez skrbi tekali od trgovine do trgovine, od lokalčka do lokalčka. Kar naenkrat bi se spet začeli srečevati, namesto, da bi se drli čez zelenico, bi se ljudje ustavili in poklepetali. Ob klopcah bi bile privezane čudovite psičke, katerih lastniki bi sedeli ob kavici in klepetali. In v soboto ob dvanajstih se nikomur ne bi mudilo domov . . .
Pomočim vogal pod Titom in pogledam proti pošti. Sirena tuli. ulica je prazna. Prazna, čista, aaka slikarja, da jo bo s potezo čopiča napolnil z življenjem. Arhitekti in komodneži pa se borijo za avtomobile. Za velik denar in nikakršen profil. Kritizirali smo zapravljanje družbenega denarja v komunizmu, zdaj počni-mo to tudi mi! Popravimo krivice (vsak režim ima svoje ljubljenčke) . ..
vaš Killer
Ob vodi so bili brez vode
Sedemnajst gospodinjstev v zahodnem delu Okonine, na pol poti med Radmirjem in Okonino, si je v soboto popoldne oddahnilo. Z razlogom. Dobili so nov vodovod, saj so bili doslej tik ob Savinji brez pitne vode. Le del gospodinjstev je imel pred leti skromen vodovod, pa še tega je uničila predlanska poplava. Voda jim je torej vzela vodo, a jo zdaj imajo vsi. Graditi so pričeli sami s pomočjo krajevne skupnosti Ljubno, vendar bi sami zares velik zalogaj zmogli le etapno in kdo ve kdaj. Tako jim je na pomoč priskočilo Javno podjetje Komunala, najprej s
kreditom, nato s hitro in kakovostno izvedbo del in sedaj z upravljanjem vodovoda. Brez priključkov je vod dolg 850 metrov, nekaj milijonska naložba pa obsega še zajetje in dva zbiralnika.
Krajani, vajeni običajnega čakanja, pravijo, da je bilo delo opravljeno v rekordnem času, bilo pa je izjemno zahtevno, saj so naredili kar 1.400 vrtin in porabili temu primerno količino eksploziva na skalnem terenu. V soboto so si tako najprej in končno nalili čiste in zdrave vode, nato pa v sproščenem veselju še česa. (jp)
	
	hm KMT1'SNvftR
	^KUSjet. jJpLSH
	^■■EnisiMniM^iKs w
Zlasti malčki so se čudili, vode iz pip doslej še poznali ni-	
so	
Civilizacija ni nič drugega kot poskus, da nasilje znižamo na stopnjo zadnjega sredstva.
Jose Ortega y Gasset
Znamenje odličnosti: nikoli misliti na to, da bi svoje dolžnosti ponižali \ dolžnosti vseh.
Nietzsche
-
Kako se
dolgoča
Piše:
Slane Koselj
Vsak se je že kdaj spoprijel s posebno nadlogo, ki ji pravimo dolgčas. Mu je sploh mogoče uiti, kadar se nas loti? Seveda je mogoče. Najprej pa moramo vedeti, kaj dolgčas sploh je.
Na stopnišču v našem bloku sem srečal sosedovega šolarja in ga kar tako, iz navade, povprašal kako mu gre v šoli. »No, ja;« mi je odgovoril. »Še kar, ko le ne bi bil tolikšen dolgčas! Posebno še pri matematiki. Učiteljica je smotana, snov pa dolgočasna, da popeniš!« Ni mi bilo težko ugotoviti, da je fantu matematika španska vas in da ga prav nič ne zanima — nasprotno, dolgočasi ga.
Znanka, ki dela za tekočim trakom v tovarni mi je pripovedovala, kako ji je uspelo premagati dolgčas. Kdor se je že kdaj poskusil v delu za tekočim trakom, ta gotovo ve, kaj je to dolgčas. Predstavljajte si, da opravljate osem ur nepretrgoma ene in iste gibe, dan za dnem ... Že po prvem dnevu postane deio dolgočasno, pozneje pa se še stopnjuje. »Delovnik se mi je vlekel kot hudo leto!« je dejala znanka. »Vsakič, ko sem pogledala na uro, sem mislila, da stoji. Tako počasi je šla. Prvi ukrep, ki sem ga storila je bil, da sem vtaknila uro v žep. Malo je res pomagalo, vsaj na čas nisem več toliko mislila. Drugi ukrep je bil ta, da sem sklenila delo narediti zanimivo«, je nadaljevala. »Začela sem tekmovati sama s seboj in s sodelavkami. Namesto prejšnjih počasnih in zdolgočasenih gibov, sem zavestno postala urnejša. In začuda, tudi ura je pričela teči hitreje. To je bila tekma s časom. Zgodilo se mi je, da je včasih >šiht< še prehitro minil. Uspelo mi je, da sem svoje, sicer res dolgočasno delo, napravila zanimivejše.«
O popularnem shovvmenu Radiju Carrellu pripovedujejo, da je v mladih letih začel delati kot pristaniški delavec. Glede na to, da je bilo delo težko in dolgočasno, se je moral vsako jutro »prisiliti«, daje odšel na delo. Nekoč je stopil pred ogledalo in si rekel: »Rudi, če nočeš biti lačen, moraš na delo! In če že ravno moraš, zakaj ne bi združil prijetnega s koristnim?« Začel je razmišljati, kako bi z drobnimi stvarmi popestril delo sebi in sodelavcem. Mislite, da mu je uspelo? Seveda mu je. Od tu naprej namreč segajo začetki njegove slavne kariere.
Ste za kratek nasvet, ki se vam bo morda na prvi pogled zdel neumen, otročji in smešen? Zjutraj, ko vstanete, se na glas pomenite sami s seboj. To je vsaj tako koristno kot jutranja telovadba, ali še bolj. Vsakdo med nami potrebuje duhovno in mentalno jutranjo vajo, ki nas pozitivno usmeri v delovnik. Poskušajte torej na glas ohrabriti sami sebe. To bo nedvomno pomagalo, da obvladate mnoge ovire tekočega dneva, pa naj se nahajajo v vas ali izven vas. In če veste, da je vaše življenje takšno, kakršnega oblikujejo vaše misli, uspeh ne more in ne sme izostati.
In kako se ubraniti dolgočasja, kadar pademo vanj? Vsako delo, ki ga opravljamo, pa naj bo še tako enolično, poskušajmo spremeniti v zanimivo. Namreč z užitkom opravljeno delo močno vpliva na naše razpoloženje.
Danes je tekla beseda predvsem o dolgočasju med delom, kdaj drugič pa bomo spregovorili še o dolgočasju med prostim časom.
OPIO -H£
Kino šampinjon
Velenjska kinodvorana po požaru propada. Zaenkrat ni videti nikogar, ki bi jo vsaj zaščitil pred dežjem. Obiskovalcev kinopredstav v Domu kulture ni in ni. V Kinu razmišljajo, da bi preprečili nadaljnje stroške tako, da bi predstave preprosto ukinili.
Po tistem, kar je v stari kinodvorani na Koroški cesti videti danes, bi bila ta do takrat, da se najde denar za obnovo, primerna le še za gojenje šampinjonov: temačna in vlažna je dovolj.
Parfum po »lokoviško«
V Lokovici vaščani trpijo ne samo zaradi zelo onesnaženega zraka, ampak tudi zaradi neprijetno vonjajoče-ga zraka. Za preveliko mero SOi poskrbi šoštanjska elektrarna, za dodatne vonjave pa dve prašičji farmi.
S poletjem se začne sezona, ko ta na novo odkriti parfum, radodarni lastniki prašičjih farm pričnejo širiti tudi po širši okolici. Z njim nadišavijo vse okoliške travnike, včasih tudi kakšen potok. Ampak groza! Novi parfum večini sploh ne ugaja. To so odkrili najprej lastniki gostišča, ko so gostje kljub lesenim klopem, lipi, ki je skrbela za prijetno senco in prijazni postrežbi, množično odhajali drugam. Tudi otroci niso bili navdušeni. Zapustili so igrišče in šli raje gledat TV. Vaščani, ki so uživali v prijetnem sončnem dnevu, so z jeznimi obrazi zapustili dvorišče, se odpravili v stanovanja in zaprli vsa okna. Vse pa seveda grozno zanima, kje se nahajajo tisti, ki so odgovorni za preverjanje kvalitete tega novega parfuma.
Razcep
v Republikanski zvezi
Najmlajša slovenska stranka — Republikanska zveza, s sedežem v Velenju ima, kot se sliši, velike težave. Menda je na zadnjem, burnem sestanku, ki ni bil podoben sestanku, odstopil skoraj cel dosedanji upravni odbor, torej tisti, ki so stranko postavili na noge. Uradnega mnenja dosedanjih članov sicer nismo uspeli dotbiti, govori pa se, da so imeli v stranki že precej časa nesoglasja, še zlasti z Adolfom Štormanom in njegovimi pristaši, ki naj bi zagovarjali bolj radikalno usmeritev te stranke.
Kar bo pa bo
Učitelji in učenci so na zasluženih počitnicah, ravnatelji (vsaj večina) pa se ubada z novim šolskim letom. Najbolj jih skrbi, bodo dobili denar za nujno potrebna vzdrževalna dela.
Velenjski vzgojnoizobraževalni zavod formalno pravno ne obstaja več, občinski sekretar sekretariata za družbene dejavnosti kot edini merodajen za te stvari pa je na zasluženem dopustu že lep čas. Kdaj se bo vrnil, ne vedo povsem. Če prej ne, zagotovo do avgusta. Po nenapisanem pravilu mu namreč morajo biti od takrat dalje ravnatelji na voljo.
Kdo sedaj pretirava? Ravnatelji, ki govore o velikih potrebah ali sekretar s svojim dopustom. Počakajmo do začetka septembra in kar bo pa bo. Otroci in še kdo bodo že morali (po)trpeti.
Rekorderji
Slovenska republikanska zveza, ki je nnenda v razsu-lu, se lahko ponaša z mnogimi rekordi. Med drugim po številu udeležencev njihovih zadnjih treh mitingov. Seveda pa niso dosegli rekorda po množični, ampak po najmanjši udeležbi.
Gneča
pred deviznimi okenci
Vsega hudega navajeni Slovenci, očitno še dolgo ne bomo verjeli, da je pametno varčevati v tolarjih, zato pri-služene tolarje hitro spremenimo v marke. Ob izplačilnih dnevih je ob deviznih okencih bank neznanska gneča, ki se takrat, ko devize poskočijo (banka gnečo hitro izkoristi in poveča svoj zaslužek — razlika med nakupno in prodajno ceno) še poveča. Banka pač izkoristi »gužvo«.
Mlaj za ozimnico
Postavljanje mlajev ob najrazličnejših prireditvah je lepa stara navada, dobrodošla tudi dandanes. Priprave na kaj takega terjajo veliko dela in tozadevne vneme, preveč ihte pa zna tudi škoditi. Prevoz nekaj deset metrov dolgega drevesa iz gozda do prizorišča vsekakor terja malo pazljivosti in obzirnosti, pa naj je namen prireditve še tako lep. V Mozirju so konec tedna tudi postavljali mlaje in jih do tja seveda vozili. In je tako krošnja dolgega drevesa na nič hudega sluteči njivi (na Prihovi) posekala precej nič krivega in dolžnega zelja, prav tako populila precej pese in izkopala kup krompirja. Pa bog ne daj, da bi kdo »zadevo« pojasnil lastniku ali se celo opravičil, kaj takega gotovo ne dosega meje vzvišenosti in namena kakršnekoli že prireditve.
Zgodilo se je...
<1Z MtlZLJft V<EL<L<H3<L
23. JULIJA
LETA 1959
V današnjem prispevku bomo objavili le dva članka, ki sta bila objavljena v mariborskem Večeru, oba pa sta posvečena dogajanju v Šoštanju. Prvi ima naslov »Pomembna obletnica šo-štanjskih gasilcev« in je, kjt že nekaj člankov v prejšnjih nadaljevanjih, posvečen gasilcem oziroma njinovemu praznovanju. Nasploh je zanimivo, da je bilo v petdesetih in šestdesetih letih veliko prostora v časopisih, namenjeno delovanju prostovoljnih gasilskih društev. Mogoče so se takrat bolj zavedali, kako pomembno in plemenito delo opravljajo ljudje, »ki jim pravimo gasilci«!:
»Kljub dežju so se v nedeljo zbrali na ulicah v Šoštanju številni prebivalci, ki so prisostvovali veliki gasilski prireditvi. PGD Šoštanj je najstarejša tovrstna organizacija v občini, saj je od njene ustanovitve minilo že polnih 80 let. Poleg te velike obletnice so šoštanjski gasilci v nedeljo svečano proslavili tudi 40-letnico KPJ.
Prireditvi je prisostvovalo okrog 300 gasilcev iz 13 gasilskih organizacij mariborskega in celjskega okraja. Po svečanem razvitju praporov je bilo na Trgu svobode pred zgradbo občinskega ljudskega odbora svečano zborovanje, na katerem so pred-
stavniki Gasilske zveze Slovenije podelili najzaslužnejšim članom priznanja in pohvale. Po zborovanju je bila velika gasilska parada, nato pa praktične vaje, na kateri so gasilci pokazali svojo izvež-banost. Gasilsko slavje so šoštanjčani v nedeljo zaključili s slavnostno sejo, katere so se poleg članov gasilskih organizacij iz vse Slovenije udeležili .tudi predstavniki družbenih in političnih organizacij celjskega okraja.«
V okviru Gasilskega društva Šoštanj je v vseh teh letih obstoja, bolj ali manj uspešno delovalo že veliko Šoštanjčanov. Med njimi naj danes omenim le enega, to je gospoda Jakoba Volka, ki je pred kratkim umrl. Gospod Volk je s svojo aktivnostjo dal neizbrisen pečat delovanju mnogih društev in organizacij v Šoštanju in celotni Šaleški dolini.
Vsebina drugega članka z naslovom »Največja termoelektrarna v državi«, je razvidna že iz naslova samega:
»Letos so začeli v Šoštanju graditi drugo fazo nove termoelektrarne, ki bo dajala jugoslovanskemu energetskemu sistemu nove kilovatne ure. Pred meseci so začeli z gradnjo dveh kotlov z vsemi pomožnimi kotlarskimi napravami, mlini in turbinami. Izgradnja druge faze
šoštanjske termoelektrarne bo končana do 31. decembra prihodnjega leta.
Zanimivo je, da je šo-štanjska termoelektrarna najbolj ekonomična v državi, ker porabi le 3000 kalorij za eno kilovatno uro. V primerjavi z velenjsko termoelektrarno in še nekaterimi sorodnimi podjetji porabi torej enkrat manj dragocenih kalorij. Njena racionalna izkoriščenost pa se odraža tudi v številu zaposlenih, ki je znatno manjše kot v njenih dveh tekmecih iz Kaknja in Kolubare. Po končani izgradnji druge faze bo šoštanjska termoelektrarna največja v državi, saj bo v eni uri proizvedla 135 megavatov električne energije.
Enourna dnevna konica sedanje termoelektrarne v Šoštanju lahko doseže največ 63 megavatov, to pa se zgodi le takrat, kadar so druge elektrarne v remontu ali kadar so potrebe po električni energiji tako velike, da je večja obremenitev elektrarne res nujno potrebna. Zanimivo je, da šoštanjska termoelektrarna nima nobenih stalnih odjemalcev in da je priključena izključno le na skupno napajalno omrežje.«
Večja obremenitev elektrarne v Šoštanju je v zadnjem času vse prevečkrat zopet nujno potrebna. Kaj _pa takšna obremenitev za Šoštanj in okolico pomeni, pa ni potrebno posebej razlagati!
DAMIJAN KIJAJlC
»Velenjski« Mentor
Izšla je 1—2. številka 12. letnika mesečnika za vprašanja literature in mentorstva MENTOR, ki ga izdaja ZKOS, Odbor za literarno dejavnost.
V njem je kar nekaj plodov tukajšnjega prostora, imenujmo ga Šaleška dolina! Objavljene so pesmi Marjana Kukovca-Qukija in tako se je med Mentorjeve »dopisnike« vpisal še en »velenjski« lite-rat, katerega tukajšnja srenja še ne pozna dobro. Tako se plodovito nadaljuje »tradicija« Hotenjev-cev, kot jih (nas) imenuje Ivo Stropnik, saj je preboj, ki ga je v
začetku osemdesetih napravil Boris Kumer-Božo. Z ustanovitvijo Hotenj se je v šaleški dolini odprla možnost uveljavitve literatov, priklenjenih na ta prostor in ugotovljeno je bilo, da pesniki niso samo mrtve gospe in gospodje v šolskih knjigah arm>ak tudi nekateri živi prebivalci Šaleške doline.
Mentor pa ne prinaša zgolj nove literature, ampak popiše takšne in drugačne kulturne dogodke. Tako je v omenjeni številki tudi pohvalen in zanimiv opis velenjske Gimnaziade, ki jo je 10. in U. aprila zagrešil KLDIC. Motor te-
ga dvodnevnega kulturnega druženja slovenskih srednješolcev pa je bil Marko Mandič. Prav tako je v tem Mentorju zelo pohvalna ocena Špricat glasila učencev in učiteljev CSS Velenje. Skratka: rekli bi lahko, da je to velenjska številka Mentorja.
Tistim tukajšnjim nevernežem, ki menijo, da se v »provinci« ne more izcimiti nič velikega, je to gladko zanikanje, onim pa, ki dvomijo v svoje delo: kvaliteta in vztrajnost se zagotovo obrestujeta in doživita ustrezen odziv.
Peter Rezman
j Sveti Križ praznuje
i
i ■
i ■
i i i i i i i i i i i
L
V NEDELJO 26. JULIJA OB 10. URI BO V ROMARSKEM SVETIŠČU SV. KRIŽ NAD BELIMI VODAMI SLOVESNOST OB 130-LETNICI POSVETITVE ROMARSKE CERKVE.
Ob tej priliki bo mariborski škof dr. Franc Kram-berger tudi blagoslovil novo asfaltno cesto na 1050 metrov visoko Križko goro.
Že od leta 1801, ko je bil tu postavljen prvi križ, belovoščani in romarji zahajajo na Križko goro. Vse se je začelo ob malem izrezljanem križu, ki ga je kmet Sovinek našel na drevesu na vrhu gore ob koncu 18. stoletja. Leta 1804 so tu gori postavili leseno uto in vanjo name-
stili najdeni križ. Leseno uto so leta 1831 nadomestili z zidano kapelo, ki bi jo po naročilu cerkvenega in svetnega predstojništva morali takoj podreti. Odlok oblasti ni bil izvršen. Belovoščani pa so leta 1839 dobili dovoljenje, da na gori pozidajo cerkev. Na binkošti leta 1841 je bila blagoslovljena nova cerkev kot belovoška podružnica in v njej darovana prva sv. maša. Kako je bila takrat poznana Križka gora nam pove število vernikov, ki so prišli k blagoslovu, bilo jih je 8000. Vedno več romarjev je narekovalo, da bi na gori zgradili večjo romarsko cerkev. Leta 1850 je bilo po velikih prošnjah
izdano gradbeno dovoljenje in delo je takoj steklo. Po sedmih letih gradnje je bila velika romarska cerkev blagoslovljena.
Leta 1862 je k Sv. Križu priromal mariborski škof A. M. Slomšek, ki je romarsko svetišče posvetil.
Romarji od blizu in daleč so radi zahajali k Sv. Križu. Tudi takrat, ko časi niso bili temu naklonjeni. Mnogi še vedo povedati, kakšne ovire so doživeli na poti k Sv. Križu. Danes zunanjih ovir ni več.
Ali si bomo osvežili duha na Križki gori, v romarskem svetišču, je odvisno le od naše vere in vo-
Ije.
Jože Pribožič
Ladje in morja
■
15. avgusta središče svetovne razstave posvečene v čast Krištofu Kolumbu in petstoletnici odkritja Amerike. Mesto ima nekaj manj kot milijon prebivalcev in je eno največjih pristanišč v Sredozemlju. V starem veku je bila Genova prestolnica Ligurije, kasneje jo zavzamejo Rimljani.
Šele v 10. stoletju, ko se otrese Bizantincev in Langobardov postane Genova samostojna republika. V srednjem veku je bila močno pomorsko-trgovsko pristanišče, podobno kot Pisa in Benetke. V posesti je imela Sardinijo, Korziko in Elbo ter posamezna mesta vse do Carigrada. Vojskovala se je tudi na Jadranu, kjer je imela posesti Mljet, Ro-vinj in Umag. Leta 1396 pade pod francosko gospostvo, dokler jo leta 1528 ne osvobodi legendarni Andrea Doria.
Po odkritju Amerike izgubi Genova svojo moč in od vseh posesti zadrži le Korziko, ki jo leta 1768 odstopi Franciji. Napoleon spremeni Genovo v Ligur-sko republiko a leta 1805 jo ponovno priključi Franciji. Po padcu Napoleona pride pod oblast Sardinije s katero skupno leta 1861 vstopi v Kraljevino Italijo.
KOLUMBOVA RAZSTAVA
Kolumbovo razstavo v Genovi boste našli, če se pripeljete naravnost do Porto Antico, starodavnega genoveškega pristanišča. Ker leži mesto pod ligurskimi Apenini, ki strmo padajo proti morju, je Genova prepredena z ozkimi in zelo prometnimi ulicami, tako da je parkiranje prava umetnost. Najbolje, da avto pustite kar na katerem od parkirnih mest in jo potem peš mahnete proti pristanišču. Mimogrede boste srečali Kolumbovo rojstno hišo, izjemno lepo romansko cerkev sv. Lorenza, gledališče Carlo Fellice, ki je eno največjih na svetu in v bližini še veliko razstavo »Dva svetova«, ki prikazuje Evropo in Ameriko pred Kolumbom (vstopnina 10.000 LIT). Kot rečeno seje Genova razvila amfi-teatralno okoli pristanišča in
tam, kjer je v amfiteatru običajno oder je velika razstava »KRIŠTOF KOLUMB: LADJE IN MORJA« na kateri sodeluje trideset držav, med njimi tudi Hrvaška ter nekaj mednarodnih organizacij, Združeni narodi, Mednarodni Rdeči križ. Evropska gospodarska skupnost, Sveti sedež in Organizacija ameriških držav, ki obsega dvajset dežel. Vstopnina 250.000 LIT.
SREČANJE NA LADJI
Vsaka država razstavlja na določeno temo. Na primer: ocean, naša prihodnost: mir brez konfliktov; velika ruska flota; Koreja, vaš partner na vzhodu; itd.
Japonci so svoje razstavišče, ki je eno najbolj atraktivnih, pripeljali kar na posebni ladji. Tema njihove razstave je »Srečanje na ladji«. Ladja »Yotei Maru«, ki je nekoč plula med Aomori Hok-kaido je pravi plavajoči muzej, z razstavami, magičnim gledališčem, prostorom za prireditve in trgovinami. V magičnem gledališču gledam predstavo »Pod morjem«, čudovito animirano risanko v neki tehniki bodočnosti, ki jo pri nas še ne poznamo. Gre za zgodbo malega dečka o njegovem fantastičnem podvodnem potovanju.
JEZUSOV ČOLN
Izrael si je za temo izbral »Civilizacija na sredozemskih obalah« na razstavi pa občudujemo »Jezusov čoln«. Gre za okoli 8 m dolg lesen čoln, ki so ga našli na izsušenem delu Galilejskega jezera, ki zagotovo izvira iz rimskih časov, že zaradi svoje oblike " in .oljne svetilke ter ginastega lončka najdenih v čolnu. Tudi južno-ameriške države predstavljajo razne dragocene eksponate s starih ladij in kanujev. Samo Dominikanska republika predstavlja modele vseh treh Kolumbovih ladij (Santa Maria, Nina in Pinta), ki so sicer redek razstavni eksponat. Italijanska razstava (na posebni ladji) še najbolj skuša odgovoriti na vprašanje ali je bilo Kolumbovo odkritje znanstveno potovanje ali le srečno naključje. Portugalci, ki jih ..tepe zgodovinsko breme, da niso.
podprli Kolumbovega potovanja, se na razstavi hvalijo.z drugimi svojimi raziskovalci, kot so bili Vasco da Gama, ki je leta 1498 zaplul v Indijo, v katero je hotel priti Kolumb, Pedro Alva-res Cabral je I. 1500 prispel do Brazilije, Bartolomeo Diaz pa je 1488 dosegel Rt Dobre Nade in Gil Eanes, ki je raziskoval afriško obalo. Monaco se ponaša s svojim Oceanografskim inštitutom in Mednarodno komisijo za znanstveno izkoriščanje Sredozemskega morja, katerega dolgoletni predsednik je bil Jacques Cousteau. Angleži razčlenjujejo instrumente pomorske navigacije. Senegal razstavlja svoj znameniti »Otok sužnjev« Goree, kjer je bil glavni zbirni center za prevoze sužnjev v razna evropska in ameriška obmorska mesta.
KAJ POČENJA NA RAZSTAVI ŠVICA?
Švicarji, država brez morja, je paradoksalno še Jcako poyezana_
Ste že videli svetovno razstavo ob Kolumbovem letu? Ne! Do Genove ni daleč!
LADJE IN MORJA
Krištof Kolumb, ki je 12. oktobra 1492 odkril Ameriko, je bil doma iz Genove. Tu naj bi se učil tkalstva, a že leta 1479 ga srečamo v Lizboni, kjer se posveti pomorskemu življenju. Na svojih potovanjih ob afriški obali prične načrtovati veliko preko-oceansko ekspedicijo, da bi na ta način skrajšal potovanje do Indije. Ob nerazumevanju portugalskega dvora poskuša srečo še na španskem dvoru, kjer sta takrat vladala razgledana Isabela in Ferdinand. Po sedmih.letih prepričevanja španski dvor odobri potovanje in ponudi Krištofu tri ladje: Santa Maria, Pinta in Nina. Kolumb zapluje s posadko 88 ljudi iz španskega pristanišča Palos. Piše se 3. avgust 1492. čez dva meseca prispe na bahamski otok Guanahani, ki ga Kolumb poimenuje v San Salvador.
KOLUMB NIKOLI NI IZVEDEL, DA JE ODKRIL AMERIKO
Kolumb je potem še trikrat potoval čez ocean in do konca življenja ni vedel, da je odkril Ameriko. Bil je prepričan, da je prispel v Zahodno Indijo, zato je tamkajšnje domačine imenoval
Indijance.
Čeprav je bil Kolumb Španec, pa se lahko Italijani ponašajo, da je Amerika dobila ime po njihovem pomorščaku Amerigu Ve-spucciju, ki je že plul s Kolumbom v Ameriko, po njegovi smrti pa še štirikrat sam odkrival Ameriko in jo opisal. Takrat so spoznali, da je Kolumb odkril »nov svet« in neki nemški tiskar ga je leta 1507, leto dni po Kolumbovi smrti, poimenoval po Amerigu Vespucciju.
Kolumb je umrl dve leti po zadnjem potovanju in so ga najprej pokopali v Valladolidu, potem pa prenesli v Sevillo. Dvajset let po smrti so Španci njegovo truplo selili v San Domingo na otoku Haiti. kjer je počival kakih 250 let. Leta 1796 so ga prenesli v Havano, glavno mesto Kube, ki je bila takrat v španskih rokah. Predno so Španci izgubili te otoke, so Kolumbovo telo vrnili v Sevillo, kjer počiva v tamkajšnji katedrali.
________Marjan Marinšek
GENOVA -SREDNJEVEŠKA POMORSKO-TRGOV-SKA DRŽAVA
Genova je od 15. maja do
z njim. Ladijske motorje Diesel so izumili Švicarji, dva Švicarja, August in Jacques Picard sta z batiskopom »Trieste« leta 1960 dosegla rekord v potapljanju na globini 10,916 m. Švicarji izdelujejo odlične jadrnice za mednarodna tekmovanja, ure, krono-metre. Najmanjšo površino na razstavi (100 m!) zavzema prostor Republike Hrvaške, kjer je razstavljenih nekaj fotografij in velika slika z napisom: Dubrovnik pred I. oktobrom 1991.
Za ogled razstave potrebuješ kar pol dneva. Seveda je povsod poskrbljeno za prijetne restavracije, tudi samopostrežne, ter za zabavo: akvarij, odprto gledališče, kjer nastopa Perujska glasbena skupina, ter japonski sumo borci, razgledni stolp v pristanišču, simuliranje plovbe preko oceana v ladji »Maxi Merit«, velika konferenčna dvorana ter slikovit vlak, ki te vozi od ene znamenitosti do druge.
KS Vinska gora
Slovesnost ob velikih pridobitvah
Krajani Vinske gore sodijo med najbolj prizadevne na našem območju. Tudi v času, ko je povsod finančna suša, veliko delajo. So eni redkih v Sloveniji, ki za svoj razvoj zbirajo sredstva samoprispevka, k temu primaknejo še kaj iz svojega žepa, znajo pa tudi zavihati rokave in vrteti v rokah krampe in lopate.
Seveda potem tudi rezultati ne izostanejo. Te dni je v Vinski gori še posebej živahno. H koncu gre izgradnja 1300 metrov dolge ceste od središča kraja do Prelske. Na cesto, ki je vrednavkar okoli 15 milijonov tolarjev, so krajani po besedah njihovega predsednika Janeza Vanov-ška zelo ponosni. In to upravičeno. Premagati je bilo treba marsikatero oviro in zbrati veliko denarja — zbirali so ga v desetih obrokih, in pa veliko delati.
Cesta je torej dolga 1300 metrov, široka od 3 do 4 me-
Predsednik sveta krajevne skupnosti Vinska gora Janez Vanovšek: Veliko dela nas čaka tudi v prihodnje
tre, njena asfaltna površina pa meri kar 7000 kvadratnih metrov. Izgradnja je bila težavna in ponekod tudi zapletena, še posebej, ker je bilo treba prestaviti (oziroma na novo zgra-
diti) sakralna obeležja, ki so stala ob stari cesti. Te dni je torej v Vinski gori zelo živahno, še vedno delovno, ob koncu tedna pa bo svečano. Sklenili bodo svoja praznovanja, ki so jih začeli že ob koncu junija, še zlasti pa seveda proslavili letošnje delovne uspehe. V ospredju je cesta, krajani pa so zelo veseli tudi dveh novih trgovin, Karolina je odprta že od prejšnje sobote, pridružil pa se ji bo še Market Jogi v katerem bodo poleg živil lahko kupovali tudi plin.
Njihove oči pa so že uprte v prihodnost. Sredstva samoprispevka bodo čim bolj racionalno porabili, veliko pozornosti pa bodo namenili bodoči samoupravni organiziranosti. Oblikovati želijo lastno občino, seveda pa bodo pripravili na to temo referendum in torej prepustili odločitev o tem svojim krajanom.
(mz)
Luče ob Savinji
S
:
S »Kmečkim glasom« o mleku, cestah,...
S svojimi obiski po slovenskih krajih pod imenom »Pri nas na sončni strani« se bo uredništvo »Kmečkega glasa« v soboto, 25. julija, ustavilo v Lučah. Program »obiska« je dovolj bogat, za mnoge zanimiv, nemara tudi koristen.
Najprej bo ob 16. uri dr. Stanko Renčelj spregovoril o pripravi pravega savinj-
skega želodca, še prej bo posebna komisija ocenila želodce-, ki jih bodo v oceno prinesli domačini. Ob 17. uri se bo pričel pogovor o problematiki odkupa mle? ka, na katerem bodo sodelovali tudi predstavniki Ljubljanskih mlekarn in Zgornjesavinjske kmetijske zadruge, uro kasneje pa še pogovor o usodi tam-
kajšnjih cest. na katerega so povatili ministra za promet in /veze Marjana Kranjca. Zlasti bogata bo večerna kulturna, zabavna in šaljiva prireditev, istočasno pa bo v prostorih osnovne šole še javni pogovor s podpredsednikom slovenske vlade dr. Jožetom Pu-
čnikom.

<jp>
m-imrnumm
Domače zdravilstvo in zdravilci (6)
Piše:
Aleksander Videčnik
preštela' »črve«, ki da so morali iz zoba. Ta ženska je delovala še tik pred drugo svetovno vojno!
s:
V enem prejšnjih nadaljevanj smo omenili, da so irvotno zdravilstvo obvladovali svečeniki vseh vrst veroizpovedi. Tudi pri nas ni bilo drugače. Verjeli so v zagovore, ki so seveda predstavljali zaupno znanje in ga zagovarjalci niso obešali na velik zvon. Tudi to dejstvo, da so besedila znali le posvečeni, je pri ljudeh vzbujalo veliko stra-hospoštovanje. Običajno so rabili ob zagovorih razna zdravila, največkrat narejena iz zelišč, pa tudi drugih živalskih snovi, kot smo to že opisali.
Zanimiv je ohranjen za: govor proti zobobolu, ki ga je napisal cistercijanec Bernard samostana Stična v 12. stoletju. Vsebina priča, da gre za zagovor na temelju krščanske vere, glasi pa takole:
»Sedel je sveti Peter na skali iz marmorja, dvignil je roko h glavi in ie bil žalosten od zobobola. Pride Jezus in reče: »Zakaj si žalosten Peter?« (Ta) pravi: »Prišel je črv potepuh in mi požrl zobe«. In pravi Jezus: »Rotim te črv potepuh, da prideš ven in se umakneš in vnaprej božjega služabnika vec ne mucis. Amen«. Morda drobna zanimivost kako se je ohranila trditev o »črvu v zobu« tudi v naših krajih. Ženska, ki je v Potoku v Gornji Savinjski dolini »izkuhavala zobe«, o tem bomo še podrobneje pisali, je vedno po opravljenem postopku, velela bolniku, da izpljune in potem v pljunku

^e si je v prvem obdobju prilaščala skupina svečenikov to prednost, da je zagovarjala oziroma zdravila, je Kasneje to prešlo tudi na preproste ljudi in domala vsak predel v naši domovini je imel kakšnega zdravilca, ki je ali le zagovarjal ali pa hkrati dajal tudi napotke za jema: nje zdravil. Mnogi ljudski zdravilci so zdravila tudi sami pripravljali, treba je omeniti, da so ljudje na sploh dobro obvladovaji znanje o zdravilnih zeliščih, le malo je bilo gospodinjstev na vasi, ki niso imela najbolj potrebnih zeli na zalogi. Pa tudi dru-a zdravila so bila pri hiši. "ako je bilo le malo hiš, kjer niso imeli doma ta-koimenovano »črno olje« ali »smolenak«. Največkrat so te pripomočke uporabljali tako pri ljudeh, kot živini. Trde razmere v katerih so živeli, predvsem hribovski kmetje, so narekovale neke vrste lastno obramb9 pred boleznimi. Za to je bilo dvoje razlogov, prvi je v tem, da ni bilo zdravnikov, drugi pa v tem, da je ljudem na kmetih primanjkovalo denarja za plačilo uslug zdravnikom. Podobno je bilo seveda v živinozdravstvu, saj je znano, da so prvi veterinarji prišli v te kraje šele proti koncu prejšnjega stoletja in še ti so bili redko posejani.
Ob tem je so bili ti domači zdravilci.
i tem je zanimivo, kdo
vljati so zagovarjali in zdravili ljudje iz vseh slojev podeželskega prebival-
stva, govorimo za nase
kraje. Najdemo med njimi ugledne gospodarje, največ pa je bilo kočarjev, ker so si tako prislužili še kakšen groš za življenje. Niso bili redki duhovniki, ki so se ukvarjali, še v novejšem času, z zdravilstvom, vendar ne več na temelju zagovorov, pač pa bolj po načelih znanosti. Če iščemo sledi za pridelovalci raznih »flajstrov« (obliži), mazil in drugih zdravilnih pripomočkov, jih najdemo največ med tistimi, ki so deloma od tega živeli. Tako so, denimo »črno olje« pripravljali v glavnem kočarji ali mali posestniki. Drugo kar velja poudariti pa je, prepletenost tega znanja mea območji, tako je denimo veliko »zdravila« na Lepi njivi ženska iz Šent-florjanskega grabna, ljudje pa so jo poznali pod imenom »Sentflorjanč-kovka«, seveda pa so se zatekali iz Šaleške doline tudi k zdravilcem v Gornjo Savinjsko dolino, torej velja trditev, da zdravilstvo, četudi le ljudsko, ni poznalo meja.
Posebna zanimivost je v zaupnosti zagovarjanja. To znanje je prehajalo izključno iz roda v rod. Pa še to
ne vedno, poznamo primer uglednega kmeta, ki je imel 11 otrok, pa ni zaupal svojega znanja nikomur mea njimi, verjetno ni med njimi videl svojega vernega naslednika. Se danes veljajo obljube o tajnosti teh zagovorov, tako je primer v Lučah, ko je nečak zapisal zagovore stare matere, obljubil ji je, da jih ne bo povedal nikomur, pa jih kljub temu, da gre za izobraženca, še danes ne pove, niti za raziskavo jin ne izda.
Krajevna skupnost Gornji Grad • v	v
ic vec na zapecku

Tako so sklenili krajani četrte največje krajevne skupnosti v mozirski občini ob imenovanju novega vodstva kraja marca letos. Temu primerno so si porazdelili delo in zastavili razvoj Gornjega Grada v prihodnje. Danes se sicer malce sramežljivo pohvalijo, da so bili z novo organiziranostjo sveta krajevne skupnosti po odborih prvi v Zgornji Savinjski dolini. Toda sramežljivosti ni čutiti ob naštevanju vsega, kar morajo postoriti, da bodo kraju vrnili ugled in vrednost, ki jo je ta nekoč že imel.
V smernicah nadaljnjega razvoja kraja je na prvem mestu turizem. Možnosti za njegov povsem drugačen razvoj od sedanjega imajo. Ob naravnih danostih je treba omeniti bogato kulturnozgodovinsko dediščino ter izročilo. Tako so že uredili del Šteklnove stavbe v središču kraja v muzejsko sobo, drugo polovico pa naj bi poleg še ene muzejske zbirke »zasedla« turistična agencija. Ta naj bi poleg v bljižni prihodnosti izdelanega novega vodnika po Gornjem Gradu in prospekta opravila levji delež pri trženju kraja in vsega, kar pripomore k snubljenju turistov. Za začetek tranzitnih, že v prihodnjem, še bolj pa v naslednjih letih pa k snubljenju stacionarnih gostov. Seveda bodo temu primerno prilagodili ponudbo na kmetijah, v lokalih in pri revitalizaciji oziroma izgradnji novih objektov. Navsezadnje so
tu še društva, s katerimi je moč popestriti življenje v kraju, tako za krajane, kot za goste.
Turizem naj bi narekoval razvoj ostalih pomembnejših dejavnosti. Industrije in obrti — ekološko neoporečne in take, ki bo najbolje izrabila prostor ter uporabila do-
vodovoda, čistilne naprave, kanalizacije ter ureditev cestne povezave izven središča kraja zahtevala veliko truda in volje. Določen denar za te namene je Gornjegrajčanom že uspelo pridobiti. Med drugim držijo v rokah tudi soglasje Petrola za že 20 let predvideno izgrad-
...................—
V tej stavbi (Šteklnovi), ki stoji v središču Gornjega Grada, bodo v prihodnje »streljale puščice na vse strani«
mače surovine, pripomogla k spodbujanju podjetništva s široko paleto dejavnosti in zaokroženimi ponudbami; možnost kmetijstva pri tem vidijo v živinoreji ter gozdarstvu; gostinstvo in trgovina pa naj bi bila s svojo pestrejšo in kakovostnejšo ponudbo pospeševalec turizma.
Pomembno vlogo pri doseganju zastavljenih ciljev imajo tudi družbene dejavnosti in druga veja nadgradnje — komunala. Če kje, potem so prav tu razmere najslabše. Zato bo načrtovana (del od tega še v tem letu) sanacija
njo bencinske črpalke. »Vse aktivnosti vodijo k temu, da bi Gornjemu Gradu vrnili status, ki ga je imel. Hkrati s tem želimo popestriti življenje v njem, saj nam sicer ne bo uspelo zadržati niti domačih ljudi, kaj šele privabiti tujce bodisi kot turiste ali podjetnike, voljne »vlagati v nadaljnji razvoj. Če smo bili doslej najbolj zapostavljeni kraj v Zgornji Savinjski dolini, se od sedaj to ne bo več zgodilo. Hočemo iz za-pečka v širni svet,« poudarja predsednik sveta krajevne skupnosti Gornji Grad Toni Rifelj.
T. P.
Ob 40-letnici Andrejevega doma na Slemenu
Če vam je do lepot narave...
Ne tako blizu in ne tako daleč stran od dolinskega smoga, od turobnih, zaskrbljenih obrazov, v zavetju gozdov" stoji Andrejev dom na Slemenu. Na 1096 metrih nadmorske višine že štiri desetletja nudi zavetišče izletnikom, pohodnikom, ljubiteljem gora in narave. S 50 oziroma 80 ležišči (za učence šole v naravi) pa tudi možnosti za krajši ali daljši dopust. Da temu ni tako? O, pa je. Mir, koli-kortoliko čisti zrak, obilica gozdov, v katerih ne manjka gozdnih sadežev, ... Ob vsem tem stoji še na stičišču meje s Koro-
ško in Štajersko. Seveda posebej ne omenjamo zahtevnih in malo manj zahtevnih planinskih tur: na Uršljo goro, Smreko-vec in naprej proti Radu-hi, na drugo stran proti Naravskim ledinam. Za tistega popotnika, ki si ni morda ničesar nadeval v nahrbtnik, ali premalo, znata poskrbeti dobra domača kuhinja v domu in oskrbnik Milan Kretič. »Pri nas se vedno nekaj dogaja. Pred nedavnim smo gostili tamburaše Pe-sja, družbo so nam prejšnji in tudi ta mesec delali gasilci Šaleka, taborniki in udeleženci dnevnega tabor-
»Dobro vzdrževan dom in prijetna okolica sta pravi raj za vse, kijih vodi pot tod mimo, povsem slučajno ali namensko,« pravi oskrbnik Milan Kretič
jenja. Če kaj drugega ni, se razlega v domu in njegovi okolici, tudi pozno v noč, glas domače harmonike. Toda, pravega življenja, vajenega iz prejšnjih let, pred lansko vojno na slovenskem ozemlju, tu še ni. Z obiskom se ne moremo pohvaliti. Zato sedaj toliko bolj smelo zremo v"prihaja-joče prave dopustniške dni. Potrudili se bomo za tiste, ki bodo letos zamenjali praženje pod soncem kje na koščku slovenske obale ali Istre za dopust pri nas, da jim bo kljub vsemu lepo. Možnosti za popestritev bivanja in oddiha v naravi imamo dovolj.«
Makadamska cesta res ni prijetna zadeva, po mnenju sogovornika pa ima tudi to svoj čar. Sicer pa — pot pod noge. 2 do 3 ure zmerne hoje in na cilju boste.
Začetkov prizadevanj šoštanjskih planincev, delavcev tovarne usnja Šoštanj, ki imajo pri izgradnji doma največ zaslug, se bodo na Slemenu spomnili oktobra letos. Konkretneje 19., ko bodo ob praznovanju 40-letnice pripravili krajšo slovesnost in pravo domačo veselico.
T. P.
L
ZELEZNI KONJIČKI
naš čas stran 9
Brez avtomobila danes ne gre. Lahko stvari obračate levo ali desno, avto je nuja. Za marsikoga je precejšnja naložba, ki jo Je treba primeno vzdrževati, če želiš, da te v odločilnem trenutku ne pusti na cedilu.
Ni vseeno kdo in kako avto vzdržuje, ni vseeno kje je vzdrževan, ni vseeno kakšne ugodnosti vam pri avtomobilu nudi zavarovanje, ne nazadnje ni vseeno kako pridete do denarja, da avtomobil registrirate, da kupite novega.
V zvezi z avtomobili nI vseeno tisoč stvari, ker lahko z vnemar postavljenimi, naredite več škode kot koristi, če ste pametni in poznate stvari, pa lahko tudi kaj prihranite.
Ne verjamete? Ni vam treba. Vendar, ko se boste sprehodili med vrsticami današnje priloge, boste drugačnega mnenja. Res ni vseeno!
SCUKl TRADE
Uroro
Trgovina SVIT v Velenju (za Rdečo dvorano)
1
Sava Trade Kranj, trgovina S v i t v Velenju vam od 1. avgusta nudi ob nakupu potniških av-toplaščev tUdI BREZPLAČNO MONTAŽO.
Na zalogi Imamo veliko Izbiro avtoplaščev po ugodnih cenah: SAVA KRANJ: RAPIDEX, EXACT In BEST SEMPERIT: TOP SPEED, TOP UFE in HI LIFE V trgovini SVIT lahko kupite tudi:
*	avtoplašče in zračnice za tovorna vozila, kmetijsko mehanizacijo
*	plašče za kolesa, motorje in skuterje
*	klinaste jermene
*	vist, flavisto in
*	drobne gumenotehnične izdelke iz proizvodnega programa SAVA KRANJ
Trgovina je odprta vsakdan od8. do 19. ure, v soSoto od8. do 13. ure.
Telefon: (063) 852-377
/O	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d.d.
	Velenje
LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA VELENJE d.d.
vam s svojo kreditno ponudbo omogoča nakup starih in noirih avtomobilov, plačilo carine in prometnega davka, celo vegapopravita in plačila kasko zavarovanja.
gotovinske kredite Laftkp najamete za dobo od 3 do 24 mesecev, višina kredita pa je odvisna od kreditne sposobnosti vas in vaših družinskih članov. Zatrta obrestna mera za kredite z odplačevanjem do 12 mesecevje 20 odstotkov letno, od 12 do 24 mesecev pa 24 odstotkov letno, ^(rediti se revalorizirajo.
Če je naša ponudba za vas dovolj zanimiva, se oglasite pri naši banki, v Službi kreditne dejavnosti prebivalstva v ekspozituri Šaleška in ekspozituri Mozirje, kjer boste dobdi tudi vse ostale informacije.
avtoličarstvo /AV/AV/ avtokleparstvo lakirnica vlečna služba
VODIŠEK PETER
Skale 36 a 63320 Velenje S 063/893-900
Nudimo; 50 odstotni popust za stranke pri koriščenju vlečne službe.
Delovni čas: vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah od $. do IZ ure.
AVTOMEHANIKA AVTOZAŠČITA
AVTO SERVIS UPNIK
Škffle 66/d
'telefon.: 894 - 549
Opravljamo vsa mehanična dela na vozilih:
ŠKODA	FIAT
ZASTAVA	LADA
ter karozijsko zaščito vozil.Priskrbimo vam vse rezervne dele in avtoopremo.
Delovni čas: od8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Avto šota Mazzoni
Morda bo to poletje kot nalašč, da naredite kaj zase! Imate vozniški izpit? Ne? Nič hudega!
Pot do vozniškega izpita vam odpira AVTO ŠOLA MAZZ0NI iz Žalca. Poiščite jo v novih prostorih za avtobusno postajo v poslovno -trgovskem centru Žalca, telefon: 712 ■ 570.
Delovni čas: od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 11. ure.
dozori 'Pričetek.tečaja A in H kategorije bo v ponedeljek^ 2 7.jtdija ob 16. uri.
PEUGEOT
Znižane, cene v poseBnijudjsfe prodajni akciji od 03.07.1992 do 31.07.1992 za gotovino vozil na zalogi
(POPUST V VIŠI*Q od15.000,00 SLT VO 131.000,00 SLT:
FIAT FORD LADA
za PEUGEOT od 44.000,00 SLT do 179.000,00 SLT Vse informacije od 7.00 do 15.00 - ob sobotah od 8.00 do 12.00 ZA OSEBNA VOZILA v prodajalnah in salonih
•	CELJE, Ipavčeva 21	tel. 31 - 919,34 - 865
•	VELENJE, Partizanska 3 tel. 851 - 060
•	ŽALEC, Cankarjeva 7	tel. 712 -116
•	SL. KONJICE, Partizanska 27 tel. 754 - 012
/
ZA TOVORNA VOZILA od 7.00 do 15.00
•	CELJE, Ipavčeva 21	tel. 32 - 590
ZA NADOMESTNE DELE od 7.00 do 15.00
•	CELJE, Ipavčeva 21	tel. 31 - 636
IZKORISTITE	///
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
AVTO CIEI.JIE
63001 CELJE. LJUBLJANSKA C 11
p.O.
10 stran naš čas
ŽELEZNI KONJIČKI
-23. iuliia 1992
. _ . . _.	naslov 63310 Žalec
AVTOMEHANIK kardiueva«
DRAGO DOSEDLA Bi 063/ 712- 275
DflACO = SiEČDCo
^JLELZVAlVi,, ^LET^VAV,,;
BRUŠENJE MOTORNIH GLAV MONTAŽA IN BALANSIRANJE GUM
ZALOGA REZERVNIH DELOV PROGRAMOV ZASTAVE
Telefon: 711205 Kardeljeva 64, Žalec
ZVOO&OVUStfL
MCače 3a, Loče pri 'PoCjčanah TeUfon: (063) 763 - 100
AVTOODPAD AVTOVLEKA
ODKUP I9t<P%pDAJA. %WBL1?y{!3{ TEI^ VOZIL.
Delovni čas: vsak dan od 8. do 16. ure, ob nedeljah zaprto.
Avto Mastnak
Partizanska 7, Velenje, Tel. 855-380
VULKAN1ZERSTVO, OPTIKA, RENT-A-CAR, TRGOVINA,
Posebna ponudba:
-	»vtoplašč že od 1800 SLT dalje
-	roke za zastavo 101 in JUGO že od 1700 SLT dalje
-	zavorne obloge za zastavo 101 po 250 SLT
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE
AVTOTEHNIKA CELJE d.o.o.
DEJAVNOST:
•	Program osebnih vozil: Renault, Cimos
Citroen, Škoda, Aleco
•	Program koles in mopedov: Rog in Tomos
1 Prodaja bele tehnike in akustike iz domačega in tujega programa
•	Prodaja rezervnih delov in dodatne opreme
• Servisna dejavnost • Avtopralnica
TRGOVINA:
Salon Renaultovih avtomobilov, Bežigrajska 13, Celje
•	Salon za Cimos Citroen, Škodo, Aleco,
Bežigrajska 13, Celje
Poslovalnice V Celju: Trg Oktobrske revolucije 1, Trg Oktobrske revolucije 3, Levstikova 3 a, Levstikova 5, Miklošičeva 2, Mariborska 21
Poslovalnica Ptuj: Panonska l
Poslovalnica Rogaška Slatina: Celjska 23
Poslovalnica Mozirje: Savinjska is
Kupljene dele tudi vgradimo
POSEBNA UGODNOST: ob nakupu avtoplaščev ste deležni brezplačne montait
PRIPRAVA AVTOMOBILOV ZA TEHNIČNI PREGLED, OPTIČNA NASTAVITEV PREME NA SODOBNEM ELEKTRONSKEM STROJU!
RENT - A - CAR USLUGE PO KONKURENČNIH CENAH! DEL. C AS: vsak dan od 7.-18. ure
AVTOPREVOZNISTVO IN SERVISI
P.O.VELENJE
DEJAVNOSTI APS p.o.:
63320 YELENJE KOROŠKA C. 64 TELEFON: 063 853-312 TELEX: 36217 RLV YU FAX: 855-557
AVTOBUSNI PREVOZI: primestni, mestni, turistični
KAMI0NSKI PREVOZI: mednarodni transport, premog, gradbeni material, selitve, odvozi in dovozi na gradbišča
TEŽKA MEHANIZACIJA: rekultiviranje zemljišč, izdelava cest in saniranje le teh, gradbeni izkopi, razne regulacije potokov in rek, dela v kamnolomih ter vsa ostala zemeljska dela v kompletu
SERVIS: servisiranje vozil Zastava, tovornih vozil, avtobusov, težke mehanizacije, kmetijske mehanizacije, kleparsko-ličarska dela, avtoelektričarska dela, an-tikorozijska zaščita, pregled in popravilo tahografov
AVTOPRALNICA: avtom, pranje avtobusov, tovornih vozil, osebnih vozil, notranje čiščenje vozil, pranje podvozja, ročno pranje vozila
TEHNIČNI PREGLEDI: vseh motornih vozil z možnostjo ureditve vse dokumentacije in plačila na enem mestu
TURISTIČNA AGENCIJA: organizacija in prevoz potnikov s sodobnimi avtobusi, organiziranje kompletnih aranžmajev, rent a car.
POSEBNE PONUDBE: čas in datum prevoza po želji naročnika, organizacija in prevoz izletov, piknikov, strokovnih ekskurzij, šolskih in študijskih izletov z vsemi kategorijami avtobusov po vsej Evropi, ob večjih naročilih, daljšem poslovnem sodelovanju nudimo tudi do 20 odstotne komercialne popuste, popravila in žigosanje tahografov v najkrajšem možnem času, pranje v avtopralnici po želji naročnika (ročno, strojno, notranje čiščenje, pranje motorja itd.), antikorozijsko zaščito s priznano zaščitno maso tektyl in enoletno garancijo, nabava in montaža naprave proti rjavenju znanega ameriškega proizvajalca, ureditev tehničnih pregledov s takojšnjo odpravo možnih pomanjkljivosti, transport blaga v tujino z najmodernejšimi vlačilci in prikoličarji po konkurenčni ceni, rušenje objektov s saniranjem in rekultiviranjem zemljišča v celoviti ponudbi.
Obiščite nas na gornjem naslovu ali nas pokličite - rešili bomo problem v obojestransko zadovoljstvo.
Naše geslo je: "S kvaliteto usluge in v zadovoljstvo partnerja smo v Evropi!"

Nihče ne uporablja svojega vozila le za kratekčas.potrebujemogaza opravljanje svojega dela in za mnoge druge opravke. Zato nam vsaka težava z vozilom navadno povzroči še številne druge neprijetnosti. Pri Zavarovalnici Triglav z več vrstami kasko zavarovanja poskušamo vaše zaplete ob morebitni avtomobilski nezgodi čim bolj omiliti. Poleg klasičnega (polnega) kasko zavarovanja lahko pri naši zavarovalnici sklenete katerokoli od
poškodovanega vozila domov. Za povračilo teh stroškov lahko sklenete zavarovanje. Takšno zavarovanje velja na območju vseh evropskih držav, enako kot vse vrste kasko zavarovanja pri naši zavarovalnici.
Nadomestno vozilo
Marsikdo si ne more privoščiti niti enega samega dneva brez avtomobila. Če tudi
delnih kasko zavarovanj (npr. proti tatvini avtomobila), opremo ali prtljago pa zavarujete z dodatnim kasko zavarovanjem. Različne vrste zavarovanja lahko med seboj poljubno kombinirate.
Polno kasko zavarovanje
Majhna nepazljivost med vožnjo nas lahko velikostane. Vsaj proti gmotni škodi se lahko zavarujemo in sicer s polnim kasko zavarovanjem. To pa ne pride v poštev le pri prometni nesreči, ampak tudi pri različnih poškodbah vozila, naprimer ob toči, padcu kakšnega predmeta na vozilo, naravnih nesrečah, če vaše vozilo poškodujejo iz objestnosti in v drugih primerih. Ne glede nato, ali se odločite za polno kasko zavarovanje ali ne, lahko izbirate še med različnimi delnimi kasko zavarovanji.
Plačan prevoz domov
Če se vam na potovanju zgodi prometna nesreča ali se vam vozilo pokvari, imate poleg nastale škode še stroške s prevozom sebe, sopotnikov in
vi svoje vozilo nujno potrebujete, vam predlagamo, da sklenete delno kasko zavarovanje, pri katerem vam zavarovalnica povrne stroške najema nadomestnega vozila v času, ko svojega avtomobila ne morete uporabljati.
Druge oblike delnega kasko zavarovanja
Zavarujete se lahko proti posameznim nevarnostim, naprimer proti tatvini, vlomu ali škodi, ki jo povzroči trčenje z divjadjo ali domačimi živalmi. Zavarovanje lahko sklenete za škodo, "ki bi nastala na steklu vašega vozila. Če pogosto parkirate, vam morda ustreza zavarovanje pred škodo, ki bi jo povzročilo neznano vozilo, medtem ko bi bilo vaše vozilo parkirano.
Kaj pa radio in prtljaga?
Vlomi v avtomobile in tatvine avtomobilov so postali vsakdanja stvar. Če imate v avtomobilu kaj dragocnega, lahko tudi to vključite v zavarovanje, pa naj gre za radijski sprejemnik, kasetofon, televizor, klimatske naprave, orodje ali inštrumente, ki jih uporabljate pri opravljanju poklicne dejavnosti, za vzorce blaga, ki jih predstavljate kupcemi, ali za prtljago, ki ste jo vzeli na potovanje. Prtljaga, vzorci in inštrumenti so zavarovani ves čas potovanja, tudi če jih vmes odnesete v hotel oziroma tja, kjer prenočujete.
Kako sklenete zavarovanje avtomobilskega kaska?
Avtomobilsko zavarovanje je naložba. Preden se zanjo odločite, bi verjetno radi poznali čim več podrobnosti in potem izbrali kombinacijo, ki bi vam prinašala največjo korist. Z vsemi možnostmi vas z veseljem seznanijo naši zastopniki, ki vas, če želite, obiščejo na domu v času, ki si ga sami izberete. Lahko pa pridete v katerokoli enoto naše zavarovalnice.
Zakaj ravno pri Triglavu?
V zavarovalnici Triglav se poskušamo prilagoditi okoliščinam, v katerih vozilo uporabljate in nevarnostim, ki ste jim najbolj izpostavljeni. S kar najugodnejšimi zavarovalnimi pogoji si prizadevamo biti korak pred konkurenco. Zavarovanje pn naši zavarovalnici pa ima še eno prednost. Ne bo vam treba daleč, ko boste potrebovali nasvet, ko boste želeli zavarovanje obnoviti, boste potrebovali nasvet, ko boste želeli zavarovanje obnoviti, ali če boste v primeru nesreče urejali formalnosti v zvezi z njo, saj so naše poslovalnice povsod po Sloveniji. Na kratko smo vam predstavili nekaj vrst avtomobilskega kasko zavarovanja. Prepričani smo, da vam katera od njih ustreza, zato vas vabimo, da nas kmalu obiščete.
pst zavarovalnica triglav d.d.
Kerživlien/e potrebu/e varnost
23. iuliia 1992
ZELEZNI KONJIČKI
naš čas stran 11
e!
JOŽEJAKOPEC
AVTOSERVIS
Slovenija 63320 Velenje Kosovelova 16
Ljubitelji Oplovih avtomobilov bodo že kmalu lahko tudi v Velenju prišli na svoj račun! Na Selu, natančneje na Kosovelovi 16, nastaja pogodbeni servis Opla, ki ga bo odprl Jože Jakopec.Tu bo možno naročiti in kupiti vse modele Oplovih avtomobilov, nekatere pa bo mogoče, če vam bo ustrezal model, tudi takoj odpeljati. Oplov servis bo namenjen strankam iz celjskega, koroškega in savinjskega območja.
Ob tem pa v Avtoservisu Jožeta Jakop-ca poudarjajo in to si zapomnite, ne bodo zanemarili svojih zvestih strank, ki se navdušujejo nad avtomobili Daihatsu, Fiat in Renault. Vse usluge, ki so jih nudili doslej, bodo opravljali in to na enako kakovostni ravni, tudi v naprejl
V Avtoservisu Jakopec opravljajo:
•	vse vrste servisnih uslug za avtomobile Opel, Daihatsu, Fiat, Renault
•	avtokleparska in ličarska dela
•	ukvarjajo se s prodajo dodatne opreme
•	svojim strankam nudijo vleko vozil
Telefon: 063/855-975 Telefon: 063/
Fax 063/855-975
V Avto Shopu prodajajo:
•	vse vrste rezervnih delov za vozila Opel, Daihatsu, Fiat in Renault
•	obnovljene zavorne obloge, sklopke in disk plošče za vse tipe avtomobilov, kmetijskih in industrijskih strojev
•	dodatno opremo in še marsikaj
V Avto Shopu. se Sodo še naprej truditi, da izboljšajo ponudbo rezervnih delov. To jim bodo omogočili preurejeni novi prostori.
Novo v Avtoservisu Jožeta Jakopca:
INTERNI RENT A CAR! Tega bodo še posebno vesele stranke, ki ne morejo v času popravila ostati brez avtomobila.
0
SERVIS RENAULT____
IN SERVIS ZA ZAVORE - obnov. In „d.l... ».ornih oblo® In sklopk
PRODAJA NOVIH IN OBNOVLJENIH REZERVNIH AVTOMOBILSKIH DELOV
POOBLAŠČEN ZASTOPNIK ZA PRODAJO IN SERVIS
ZA RENAULTOVIM SERVISOM V LEVCU JE 20 USPEŠNIH LET
Še slab teden in RENAULT SERVIS LEVEČ, d.o.o., bo slavil pomemben jubilej: 1. avgusta bo za podjetjem, ki ga uspešno in podjetno vodi Jože Podmiljšak, 20 let uspešnega dela.
To je videti z več strani. Že ko se peljete po Savinjski magistrali od Žalca do Celja, lahko nedelač od Petrovč, v Levcu 54, na desni strani ceste opazite velik kompleks koncesionarja Renaultovega servisa Leveč Jožeta Podmiljšaka.
Renaultov Servis Leveč pa je uspešen tudi drugače. To so lahko ugotovili bralci Gospodarskega vestnika, ki so v objavljeni lestvici stotih najbolj uspešnih slovenskih zasebnih podjetij tega koncesionarja zasledili na odličnem 13. mestu!
Je to dovc., velik dokaz, da bodo 1. avgusta lahko slavili?
Poglejmo si od blizu s čim se ukvarjajo!
Ena od dejavnosti je SERVIS, ki vključuje:
"' Kompletne usluge ekskluzivno za Renaultova vozila:
-	mehanska
-	kleparska
-	ličarska deia in
-	prodajo rezervnih delov ter dodatne opreme.
RENAULT
Avtomobili
"* Zastopstvo za barve priznane firme STANDOX in avtolake. V okviru te imajo posebno mešalnico za mešanje barv, kjer lahko zmešajo približno 35 tisoč niansl
Njihov agent za STANDOX je tudi v Velenju, to je Jože Muršič, ki ima za tovrstne storitve popolnoma enake cene.
*" Vlečna služba je ekskluzivno namenjena vozilom Renault, obenem pa nudi tudi tehnično pomoč vozilom na cesti.
*" V pripravi je še eden večjih projektov Renaultovega Servisa v Levcu, ki bo razveselil stranke. To bo SERVISNA KARTICA, s katero bodo imele njihove stranke posebne ugodnosti.
Druga dejavnost je PRODAJA:
i
z vso raznovrstno paleto Renaultovih vozil in kar je najpomembneje - s sistemom prodaje je dobava standardnih modelov možna takoj. Uvajajo leasing, ki pa zaradi ekonomske situacije še ne more delovati tako kot na zahodu, vendar se jim tudi pri tem obetajo lepe možnosti.
Tisti, ki Renaultov Servis Leveč In koncesionarja Jožeta Podmiljšaka poznajo, vedo, da imajo pri njih vrsto ugodnosti. Te ugodnosti se neprestano menjajo, zdaj je to, drugič drugo... Pozanimajte se sami, nam se s tem niso želeli posebaj hvaliti. Se vam pa izplača, ugodnosti je res veliko.
V Velenju je agent Renaulta Jože Knez.
ZA USPEH SO POMEMBNI KADRI!
Uspešna podjetja in uspešni zasebniki so že zdavnaj spoznali, da se za dobrim delom skrivajo odlični kadri. Vlaganja v kadre se bogato povrnejo. Tako so ves čas in tudi danes razmišljali v Renaultovem Servisu in danes se jim takšna politika bogato obrestuje.
Skupaj s pripravniki je v tej firmi zaposlenih trideset delavčevi Vsi mehaniki in ličarji so se izšolati v matični tovarni v REVOZU, enemu so omogočili šolanje v Parizu. Za takšno filozofijo je dovolj logično razmišljanje vodje Servisa Jožeta Podmiljšaka, ki ga je preprosto izrazil z enim stavkom: 'Mehanik
lahko z neznanjem naredi več škode kot dobi plače*. Zato posebno skrb namenjajo štipendiranju in vzgoji lastnih kadrov.
NAČRTI
Teh ni malo. Vseh razumljivo niso niti hoteli izdati. Zaupali pa so nam, da skupaj z Renaultom načrtujejo prodajno -servisno mrežo za VOLVO ter prodajno in servisno mrežo za RENAULT AGRICUL-TURE, za traktorje torej.
DELOVNI CAS
Servis in trgovina z rezervnimi deli sta odprta od 7. do 15. ure, dežurstvo od 7. do 17. ure.
Prodaja vozil pa od 9. do 17. ure.
Vaša odločitev je pravilna!




RENAULT
Prodaja in servisira:
1

Renault servis Leveč, d.o.o.
Leveč 54, 63301 Petrovče tel. 063/28-515, 28-011,24-016 fax 063/24-057
Prodajni salon: 063/28-515
12 stran naš čas
ZELEZNI KONJIČKI
23, julija 1992
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
AGENZA d.o.o. Velenje - Mozirje Rudarska 1, tel. (063) 851 - 972
NOVOST: - Zavarovalna družba Adriatic sklepa avtomobilski kasko z devizno klavzulo.
•	Pri vseh zavarovanjih sklenjenih z devizno klavzulo dobite 10 % popust pri takojšnjem plačilu.
•	Obvezno avtomobilsko zavarovanje -15% popust ali plačilo na 4 mesečne obroke brez obresti.
Del. čas: vsak dan od 8. do 12. ure, ponedeljek
sreda	od 16. -18. ure
petek

KOMPAS
VAM PONUJA
najem osebnih in tovornih vozil, avtodomov in avtobusov. Samo med osebnimi vozili lahko izbirate med več kot 20 različnimi tipi!
prevoze z voznikom
vzemi tu / pusti tam sistem v vseh Hertzevih poslovalnicah, tako doma kot v tujini
dostavo in prevzem vozil 24 ur dnevno
možnost popravila ali zamenjave izposojenega vozila v vsaki oz. najbližji Hertzevi poslovalnici
možnost rezerviranja vozila kjerkoli v svetu
kot novost: menjalniške storitve
KOMPAS HERTZ je tudi organizator prevozov v Portorož na kopanje vsak petek in soboto. Odhodi iz Celja ob 6. uri, povratek iz Portoroža ob 18. url. Na voljo so vam najmodernejši turistični avtobusi.
lnformacije:KOMPAS HERTZ Velenje, Stari trg 36 telefon 855 552, fax: 854 626 KOMPAS HERTZ Celje, Mariborska la telefon 26 551, fax: 26 548
do.o.
Avtocenhr Meh
6ervi<s in prodaja
Koroška 1/b, Velenje ®
V naši trgovini vam poleg rezervnih delov in opreme ponujamo še program olj CASTROL, pnevmatiko Sava - Michelin, BSS lita platišča, kolesa BIANCHI, motorje YAMAHA ter zelo iskane sončne strehe FARMONT, ki jih v streho vašega avtomobila tudi vgradimo.
Okrepčate pa se lahko v prijetnem bistrojčku Audi bar.
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI ŠIROKI
PONUDBI!
Telefon: 856 - 824, fax. 857 - 005
Podjetje Avtocenter Meh je prvo zasebno podjetje pooblaščeno za srevise in prodajo vozil VW AUDI. Moto naše dejavnosti je - vse na enem mestu.
Dejavnost servisa je poznana že 25 let.
Strokovno usposobljeno osebje opravlja vse redne servise na vozilih VW AUDI, vse vrste popravil ter popravila potrebna za varno in prijetno vožnjo.
Prodaja avtomobilov ponuja celoten VW AUDI prodajni program z možnostjo nakupa vozil iz skladišča ali po naročilu.
Prodaja nadomestnih delov in opreme (tudi pločevine) je zasnovana tako, da lahko dobite vse vrste rezervnih delov in opreme za VW AUDI -takoj ali v nekaj dneh.
žlvto servis in prodajni saion ^B^^V^E Lasfcjp
Če se odločate za nakup avtomobila, kar ni lahka odločitev, vam tudi pot v Laško, kjer vas v Avto servisu in prodajnem salonu Brance pričakujejo ob vsakem času, prav gotovo ne bo odveč. Razlogov za obisk pri njih ni malo, saj pri njih res velja načelo, da je kupec kralj. To dokazuje tudi velika uspešnost podjetja, ki ga vodi g. Milan Brance, saj je bilo njegovo podjetje v lanskem letu po uspešnosti in dohodku kar na 45. mestu v Sloveniji.
To, da vas pričakujejo prav v vsakem času, drži. Če jih boste poklicali in se najavili, se lahko pri njih oglasite tudi v večernih urah, ob nedeljah in praznikih, sicer pa vas pričakujejo vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure.
Poleg široke izbire ostalih tipov avtomobilov vam v Avto servisu Brance v Laškem nudijo vse tipe avtomobilov ŠKODA. Avto si lahko ogledate in ga odpeljete takoj po vplačilu, saj jih imajo vedno na zalogi. Sami lahko izbirate, ali boste vplačali v devizah ali tolarski protivrednosti, možna pa je tudi prodaja na kredit. Izbirate lahko med naslednjimi modeli:
ŠKODA Favorit 135 L (tovarniška cena 7200 DEM)
ŠKODA Favorit 135 LS
ŠKODA Forma (caravan) (tovarniška cena 8.700 DEM)
Tovornjaki Pic up (do nosilnosti 500 kg, tovarniška cena 7.500 DEM)
Avtomobil lahko izberete in vplačate tudi v novem Prodajnem salonu Brance v Kocbekovi ulici v Celju!
fpStfODA
MURŠIČ JOŽE
AVTOKLEPARSTVO
AVTOLIČARSTVO
AVTOVLEKA
63320 VELENJE 2AROVA ULICA 7 TELEFON/FAX:
(063) 856-852
25 Cet o6rtne dejavnosti
AVTOKLEPARSTVO

Moderni tehnološki postopki pri popravilu avtomobila:
merilna .niza z merilnim sistemom
avtovleka
AVTOLIČARSTVO
Lakiranje in sušenje v lakirni komori
Pri postopku priprave vozila za lakiranje uporabljajo novejši postopek suhega brušenja s sesalnimi napravami
Novo ob jubileju:
TRGOVINA IN MEŠALNICA BARV IN LIČARSKEGA MATERIALA STANDOX
Nudimo karoserijske dele za vse vrste avtomobilov in vetrobranska stekla po konkurenčnih cenah.
Ob srebrnem jubileju se vam zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo še za nadaljnji obisk.
L.

1
AVTOAVOTOlt
TRGOVINA IN SERVIS d.d. CELJE
Razširjene in obnovljene prodajno razstavne površine nudijo kupcem najširšo izbiro različnih vrst vozil:
HYUNDAI
RENAULT
ŠKODA
SUBARU
GOLF, AUDI, SEAT
CITROEN
DAIHATSU
LADA
CHRYSLER
JEEP
Za vsa vozila zagotovljen servis in rezervni deli.
Možen nakup po sistemu "staro za novo". Omogočeno je tudi koriščenje leasing-a.
INFORMACIJE:
AVTOMOTOR d.d., Celje, Miklošičeva 5, tel. (063) 24-211 AVTOMOTOR, Velenje Šaleška 18, tel. (063) 853-267 Nudijo vam: kolesa, motorje, rezervne dele. Ogled in prodaja vozil - Celje.
Uspeli oglarski večeri v Mislinji
AVTOHISA KOS
• servis in prodaja vozil NISSAN in CITROEN * kleparska dela poškodovanih vozil
Vse, kar potrebujete za udobno in varno potovanje.
Naše geslo je: hitro, poceni in zajamčena kvaliteta.
Kdor nas še ne pozna, naj se prepriča!
AVTOHISA KOS Ločica 2b POLZELA teL: 063/701-090
Pridobivanje oglja na Pohorju sega daleč nazaj, v sredino 17. stoletja, ko so na mi-slinjskem Pohorju s pojavom plavžarstva in steklarstva nastale velike potrebe po oglju. Organizirano so začeli na velikih površinah sekati naravne bukove gozdove, da so lahko zadostili velikim potrebam po oglju in lesu, saj seje z razvojem industrije močno razvilo žagarstvo. V Mislinji je bila v tistih časih znana železarna Mislinja (Eisenvverg Mislina), ki je obsegala šest fužin, kovačijo in plavž. Potrošnja oglja je bila tako velika, da oglarjenje v lastnih gozdovih ni zadostovalo potrebam mislinjskih železarn, zato so morali oglje kupovati in prevažati z volmi iz severnega Pohorja. Pozneje se je železarska industrija modernizirala in se preselila v večje industrijske centre, kar je povzročilo, da je zadnji plavž v Mislinji ugasnil leta 1905. Po tem letu so v mislinjskih pohorskih gozdovih še kuhali oglje, vendar v manjših količinah za potrebe domače kovačnice kasneje pa še to opustili. Tako bi to delo skoraj že prišlo v pozabo, če se ne bi prizadevni delavci turi-stično-olepševalnega društva s takratno predsednico Poldi-ko Bezlaj spet domislili oglarskih večerov. Ti so sedaj kar tradicionalni in so sestavni del utripa Mislinje. Večina prireditev se je odvijala ob maketi velike kope na Pir-ševem domu, saj se je tudi zdajšnji lastnik Stane GABRC vključil v številne prireditve. Čeprav tokrat ni bilo tiste prave oglarske kope, pa ni bilo vzdušje čisto nič drugačno. Morda naj omenimo, da je pravo oglar-sko kopo nekoliko prej žgal Jože ROBNIK v Mislinjskem jarku. Kot smo že napisali, se je pod maketo velike kope, kjer je prostora za kopico lju-
di marsikaj dogajalo. V petek so domači pevci in godci ob velike sodu domačega vina otvorili letošnje oglarske večere. Tone GAŠPER, ravnatelj tamkajšnje osnovne šole-je s svojimi učenci, ki so hkrati delali raziskovalne naloge pripravil čudovito razstavo o oglarstvu na Pohorju nekoč. Seveda je potem tukaj zajeto še drvarjenje, pa ostanki kovačij, značilne pohorske domačije, frate in še bi lahko naštevali. Veliko fotografij je Tone opravil kar sam. Skratka razstava je bila prijetna popestritev oglarskih večerov.
Pestro je bilo tudi v soboto, ko so se prireditve začele s programom za najmlajše, potem je bil koncert godbe na pihala iz Slovenj Gradca in osrednja točka nastopi družinskih pevskih zborov. Nastopale so družine Breznik iz Pameč, ki je štela deset članov, pa družina Vetrih iz Mislinje z devetimi in družina Gašper. Poseben aplavz je požel tudi Ivan Saitj, ki je navkljub svojim 82 letom šolo zapel Holcarsko pesem pohorskega pesnika Jurija Vodovnika. V nadaljevanju so se predstavili člani ansambla Šaleški fantje in koroška plesna skupina Karmen.
Živžava ni manjkalo tudi zadnji dan oglarskih večerov, ko so ob kopi potekale najrazličnejše družabnosti ob zvokih ansambla Presenečenje. Vse dni so lahko obiskovalci okusili tudi tisto značilno hrano, ki so jo nekoč jedli oglarji, gozdni delavci in pohorski drvarji. Mnoge dobre jedi so že kar nekakšna mislinjska spe-cialiteta.
Kljub vremenu, ki obiskovalcem ni bilo najbolj naklonjeno, je bilo teh v vseh dneh precej, tudi iz Šaleške doline in mnogi od njih so obljubili, da še pridejo. Nasvidenje torej do oglarskih večerov prihodnje leto, ko bo na njih spet kakšna nova zanimivost in posebnost. In prav je tako.
Silvo Jaš
NAKUP VELIKEGA GOSPODINJSKEGA APARATA GORENJE
TOKRAT RESNIČNO DRUpApE
POSTANITE LASTNIK VELIKEGA GOSPODINJSKEGA APARATA
♦	24 OBROKOV
♦	CENA IN OBROKI SO V DEM
♦	VSAK OBROK ZAPADE V PLAČILO 20, V MESECU IN CA PORAVNATE V TOLARSKI PROTIVREDNOSTI PO URADNEM SREDNJEM TEČAJU BANKE SLOVENIJE NA TA DAN
♦	APARAT DOBITE TAKOJ OZIROMA NAJKASNEJE V 14 DNEH PO PODPISU POGODBE
♦	GARANCIJA IN SERVIS ZAGOTOVLJENA
♦	PRALNI STROJI ŽE OD 44* DEM NA MESEC NAPREJ
♦	HLADILNIKI ŽE OD 30.* DEM NA MESEC NAPREJ ~
ZAGOTOVLJENA CENA, STALNI OBROK, TAKOJŠNJE LASTNISTVO OB IZPOLNJEVANJU POGODBENIH POGOJEV
Informacije vsak delovni dan od 8. do 15. ure na telefon: 063/ 856 305,855 930, GORENJE FINING, Prešernova 8, Velenje in v prodajnih centrih Gorenje.
tudi doma je CtiA&a p/rijefoto- !
ŠPORT
sprostite odvečno energijo pri tenisu, odbojki na pesku, mini golfu, plavanju, vožnji s čolni, ribarjenju, jahanju, sprehodih...
ZABAVA
kvaliteto nase restavracije zanesljivo že poznate, obiščite pa tudi NOČNI BAR, kjer vam vsak dan razen ponedeljka in torka vrtimo najboljšo plesno glasbo - ob sredah in četrtkih evergreene, ob petkih in sobotah za vsakogar nekaj, nedeljska matineja pa je namenjena najstnkom. NOČNI BAR je odprt od 20.00 do 01.00 ure.
INFORMACIJE
ob restavraciji smo odprli tudi TURISTIČNO PISARNO, kjer vam vsak dan (razen ob nedeljah) med 10.00 in 15.00 uro poleg informacij nudimo bogato izbiro spominkov in športne opreme
va&i

turistično rekreacijski center
Deseti planinski tabor v Logarski dolini
Za šolarji še dijaki in družine
Z vstopom v svoje drugo desetletje naj bi vsakoletni tabor velenjskih planincev v Logarski dolini stopil na novo in še bolj pestro pot. Letos so člani PD Velenje na »svojem« prostoru že desetič zapored. Doslej so naravo in planine spoznavali le osnovnošolci, letos pa so uvedli dve novosti. Za prvo izmeno, v njej je bilo do 16. julija 28 mladih naraščaj-nikov osnovnih šol velenjske občine, so bili do danes, 23. julija, srednješolci, za njimi pa bodo radosti gorskega sveta uživale družine.
Program z najmlajšimi so izvedli v običajni vsebini, pri turah jim je malo ponagajalo vreme, a so vseeno opravili štiri, glede vremena pa so bili na boljšem srednješolci. Res jih je bilo za začetek samo sedem, vendar ob tem ostaja dejstvo, da je z manjšo skupino lažje opraviti zahtevnejše naloge in ture. Programu za srednješolce bodo v prihodnje vsekakor dodali raziskovalne naloge in še kaj.
Novost je tudi planinsko taborjenje za družine. Ta zanimiva zamisel lani zaradi znanih razmer ni zaživela, bo pa vsako leto poslej. O tem priča tudi letošnje zanimanje, saj verjetno ne bo dovolj prostora za vse. Namen družinskega taborjenja je večkraten. To je najprej nadaljevanje družinskih izletov v
društvu na drugačen način, planinstvo je pač šport za staro in mlado, starši naj bi se tudi znebili morebitnih zadržkov pri pošiljanju svojih otrok v planinsko šolo, za marsikatero družino pa bo morda taborjenje v Logarski dolini že kar prijeten letošnji dopust, ali vsaj njegov del.
ra. Andrej Kuzman pravi takole: »Planinci smo prvi, ki smo za čisto dolino, menimo pa, da nas ne bi smeli enačiti z nedeljskimi onesnaževalci. Mi vendarle vzgajamo mlade tudi in predvsem v ljubezni in skrbi za lepo in čisto naravo, v spoštovanju in pravem odnosu do gorskega sveta.
Mladi z vodniki so bili v nedeljskem dopoldnevu visoko v gorah, prazen pa tabor vseeno ni biI
Imajo pa velenjski planinci s »svojim« prostorom pro-blem(ček). Nov red v tej alpski lepotici, vsekakor povsem upravičen in nujen, jim namreč ne gre na roko, v teku je vračanje lastnine kar tudi lahko vpliva na usodo tabo-
Na Ljubnem gre zares!

Desetletja je na Ljubnem ob Savinji »kraljeval« nogomet, skoraj edina, zagotovo pa najuspešnejša športna panoga, ki je razveseljevala staro in mlado. Zaradi takšnih in drugačnih razlogov je vse krepko zamrlo, čeprav klub uradno ni nikoli »propadel«. Zdaj so začeli znova, urejajo vse potrebne stvari, največ dela pa je seveda s pripravo ekipe, ki bo jeseni pričela z rednim tekmovanjem. K tej pripravi sodijo tudi tekme, zadnjo so odigrali v soboto z dobro ekipo Šmihe-la z avstrijske Koroške. Gostje so bili sicer boljši in so zmagali s 3:0, vendar rezultat ob tem gotovo ni najpomembnejši. (foto: jp)
Atletika
Hrapič zlat, Steblovnikova srebrna
Konec tedna je bilo v Celju prvo posamično državno atletsko prvenstvo na katerem velenjski atleti znova niso ostali brez odličij. Pri moških je Hrapič osvo-
jil naslov prvaka na 1.500 metrov, pri ženskah je Steblovnikova pritekla druga na cilj na 800 in 1.500 metrov, Pozničeva je bila tretja na 5.000 metrov, bronasto medaljo pa je osvojila še Koča v metu diska.
Radovanovičeva na EP
V ponedeljek se je v Berlinu pričelo evropsko mladinsko prvenstvo za mladinke in mladince. Slovenska državna reprezentanca.šteje osem igralk in igralcev, pri mladinkah do 16 let pa nastopa tudi Urška Radanovič, članica ŠTK Velenje. Prvenstvo bodo končali v ponedeljek, 27. julija. Urška je bila v 1. kolu uspešna, saj je s 3:6, 6:3 in 6:0 premagala Švedinjo Estlingovo.
Šaleška pot vabi
Oktobra bo stara 18 let
Navsezadnje se bodo ti mladi še vračali v Logarsko dolino in gore okrog nje, kar ni zanemarljivo. Zavedamo se, da so se stvari spremenile, vseeno pa upamo na dogovor, ki bo vse zadovoljil.«
UP)
Objema šaleško dolino, zre v to dolino, živi s prebivalci, ki imajo radi ta predel Slovenije, pada v soteske in se marsikje strmo dviga k skalam, ki silijo v nebo. To je naša šaleška planinska pot, ki jo je doslej prehodilo že več kot dva tisoč planincev in popotnikov iz domovine in tujine. Vsi so bili navdušeni nad lepotami narave in prijaznostjo ljudi na domačijah mimo katerih je pot speljana.
Pa še nekaj. Ivč Kotnik, znani velenjski alpinist, jo je s skupino kolesarjev prekole-saril, znani rejec konj iz Velenja Jože Prislan pa je izjavil, da je s konjskega sedla še lepša. Z nekaj prijatelji jo je »prehodil« s pomočjo svojih lepih konj. Pa boste rekli, da ni ta šaleška pot res nekaj posebnega!? Kdor ne more peš, na biciklu ali konju obiskati domačij ob tej poti, lahko to
stori z avtomobilom, ker lahko prideš do vseh točk tudi tako; to seveda le v skrajnem primeru.
Gre za povezavo med ljudmi. Ob tem spoznavamo tudi mnoge kulturne, zgodovinske in etnografske posebnosti ter ugotovimo velik napredek, ki so ga domačini dosegli v zadnjih desetletjih. Pot vodi mimo velikih gorskih kmetij, gostišč, dveh planinskih koč, konča pa se na velenjskem gradu, ki predstavlja pravo kulturno in zgodovinsko bogastvo doline s svojimi zbirkami, ki si jih je vredno ogledati.
Res da je pot dolga 140 kilometrov, pa saj je čas dopustov. Morda boste nekaj dni odšli spoznavat vašo bližnjo in daljno planinsko okolico. Zakaj ne bi bila to šaJeška planinska pot? Do sedaj je »rekorder« doma s Konove-ga, prehodil pa jo je že dvaj-
setkrat. Na vse točke pride že kot bi šel domov. Podobno se dogaja markacistom, ki skrbijo za pot. Lansko in letošnje leto je bila skoraj v celoti obnovljena — na novo pre-markirana. Pa ne le to. Marsikje je treba odstraniti grmovje, ki preraste pot, na novo markirati tudi zato, ker ljudje sekajo gozdno drevje in s tem delajo nove gozdne poti. Ko ljudje pošiljajo dnevnike šaleške planinske poti v potrditev, mnogi pohvalno pišejo o poti in prijaznosti ljudi ob njej. Lahko rečemo, da pot živi, nas spoznava, se veseli planincev . . .
Namreč, vsako leto pridejo, ljudje — gospodarji točk oziroma skrbniki žigov in vpisnih knjig skupaj, PD Velenje zanje organizira izlet. Tudi letos bo tako. Upamo, da jim bo spet lepo, kot jim je bilo že dvanajstkrat.
Julijana Hočevar
Z maratonci v New York
Organizatorji slovitega newyorškega maratona so sprejeli Slovenijo med države udeleženke in Slovencem podelili najprej 15 mest, naknadno pa še devet.
To je lep uspeh nadaljnjega mednarodnega uveljavljanja mlade Slovenije na športnem področju, za tekaško sekcijo Gorenje pa tudi nov izziv. Poleg maratoncev iz tekaške sekcije Gorenja, ki se
jim bo pridružilo še nekaj znanih slovenskih tekačev, pa si lahko ta svetovni športni dogodek ogledajo tudi spremljevalci.
Potovanje bodo pričeli 29. oktobra 1992, 31. oktobra bo slovesna otvoritev 23. maratona v New Yorku, pred palačo OZN, I. novembra se bo na 42,195 km dolgi maratonski progi pomerilo 26.000 tekačev iz okrog 100 držav sve-
ta. Po tednu dni bo vtisov z ogleda največjega mesta na svetu gotovo dovolj.
Vabljiva ponudba za New York je torej odprta. Če povemo, da bo treba za prenočišče in letalski prevoz odšteti okrog 900 ameriških dolarjev, je to sprejemljiva cena za marsikoga. Oglasite se na treningu članov TS Gorenje (vsak torek ob 19. uri na stadionu ob Jezeru). H. J.
Srečanjem s pastirjem Francem
»Mene bi radi spitali«
Povsem zanesljivo je, da nikoli ne veš, če govori resno ali se šali in povsem zanesljivo je tudi, da ob vsakem pogovoru poskrbi za smeh in dobro voljo: Pastir Franc Kaker na Starih stanih je to, ki rad tudi krepko zapoka z bičem. Odkar pomni je bil pastir, še v šolo ni hodil; a to ne pomeni, da ob vsej svoji vedrosti ni poln izkušenj in modrosti.
»Za pastirja je tisti, ki ni za kaj drugega«, pravi in to je eden redkihs tav-kov, ki mu takoj ne verjameš. »Pastir ne more biti vsak. Poznati mora živali, rad jih mora imeti, skrbeti za njih in jim pomagati, če je treba. Tudi naravo moraš imeti rad in življenje v njej, kljub samoti ti je redkokdaj dolgčas, ra-
Mladinski servis Velenje
Občasno varstvo otrok na domu
Tel.: 854-831, 853-061 popoldan 858-094
zen če to sam hočeš, a potem nisi pastir.«
Franc si zjutraj za zajtrk pripravi prežganko, polento ali kakšno drugo dobroto in gre nato okrog pogledat in preštet živino, ji spustiti vodo, da ob suši ni žejna in še kaj; kakšnih deset kilometrov opravi vsak dan, občasno kar petkrat toliko (če me seveda ni naplahtal, na deset vsekakor pristajam). Skrb za čistost na pašniku mu -je prirojena, večkrat tudi
pokosi ščavje, za kratek čas cepi drva,« »za letos jih imam že več kot dovolj,« pravi. »Rad nabiram materino dušico, planinski mah, arniko in druga zdravilna zelišča. A jih nabiram po pameti, za razliko od mnogih obiskovalcev, ki plenijo vse živo in na vse načine.
Tega ne prenesem, takšne sem že preganjal in jih še bom. Tudi ni prav prijetno, ko ob suši zmanjka vode, ali ob streli in grmenju elektrike, ob morebitni bolezni živali sam pomagam kolikor morem in znam, sicer kar najhitreje pokličem pomoč. Dolgčas mi ni, če pa me slučajno prične kaj takega prijemati, grem na Mozirsko kočo, tam že najdem koga. Ja, res je. Zelo rad spustim ven kakšno veselo, ko pridejo dobri ljudje tudi veselo zapojemo. Res ni pretežko, le nekaj me skrbi. Rejci me tako zalagajo s hrano, kot bi mene želeli spitati bolj, kot se bo živina na planini.« (jp)
Igrišče za srce in dušo
Kdor pozna prebivalce Žlabra pri Nazarjah gotovo ve, da so to prijetni, pridni in zlasti solidarni ljudje, ki jim daleč naokrog ni para. Po delu se radi poveselijo, le kdo bi jim zameril, radi se tudi sprostijo in razvedrijo (če-* prav S9 po tem malo utrujeni). Že dolgo imajo svoj kotiček, zelo blizu, pa vendar daleč od »civilizacije«, o čemer priča že ime Pekel. Že v preteklosti so se tam velikokrat zbirali, zdaj pa so uredili igrišče
Trgovina SP0RT AS
ELEKTRONSKO NAPENJANJE , , . LOPARJEV TENIS, SQUASH, BADMINT0N
Opravičilo
Na 8. strani prejšnje številke tednika Naš čas nam je ponagajal tiskarski škrat. Zamenjal nam je podpisa k portretoma pri članku Obiskali smo Dobrno — Turizem so vsi, turizem ni samo. Zdravilišče. Tam, kjer je podpis Stane Bizjak bi moralo pisati Anton Mogu in obratno. Za napako se prizadetim opravičujemo. i t S o n t c t . Uredništvo
«
za mali nogomet, postavili lično hišico in Pekel je prijetno urejen. »Krst v Peklu« so opravili v nedeljo z zanimivim (in zabav-
nim) malonogometnim turnirjem, da so se po svoje poveselili in da je bilo lušno, pač ni treba posebej poudarjati, (foto: jp)
Lokostrelstvo
Odlični Gornjegrajci
V Retnjah pri Tržiču je bilo lokostrelsko tekmovanje, na katerem so nastopili najboljši slovenski tekmovalci in gostje iz Avstrije. Lepe uvrstitve na tem turnirju so dosegli lokostrelci iz Gornjega Grada. Pri članih instiktivno je zmagal Kranjc pred Čolnarjem, pri članicah prosto je bila Faleto-va tretja, pri pionirjih instiktivno je zmagal Mlinar, Štiglic pa je bil tretji.
»Bič sodi k pastirju« pravi Franc
KOZMETIČNI NASVETI
OVEN od 21. marca do 21. aprila
Življenje se vam počasi ureja in ubira tokove, ki vam odgovarjajo. V tem tednu boste v starem elementu in boste delali več in dobro. Nekaj težav boste imeli le z partnerjem, vendar bodo tudi te le prehodne narave, tu in tam pa tako morate dvigniti svoj glas. Finančno stanje se vam še nekaj časa ne bo uredilo, tako, da bo bolje, da pričnete živeti nekoliko bolj skromno. Skrite rezerve kopnijo.
BIK od 21. aprila do 20. maja
Zagrenjenost in slabo počutje se bosta nadaljevala ves ta teden. Veliko ste krivi sami, saj je vzrok vaše brezvoljnostrtn zdolgočasenosti v vas samih. Ne morete se oprijeti nobenega pametnega dela, ker venomer vse odlagate na jutri. Poleg tega s svojo neverjetno trmo in zaverovanostjo vase odganjate še tiste redke prijatelje, ki so vas pripravljeni poslušati. Vzemite se v roke in naredite kaj za spremembo tudi ves ta teden dolgočasnih dni.
DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
Pričeli boste z kratko trajajočimi zabavami, potem pa nikakor ne boste znali prenehati. Doma za vas ne bo obstanka, želeli si boste le med ljudi. Velika želja po ljubezni in pozornosti bo povzročila, da boste precej glasni v vsaki družbi, vendar boste s tem le odganjali tisto osebo, ki vas najbolj privlači. Na delovnem področju bo prišlo do večje krize, ki bo trajala še ves ta mesec, razrešitev pa je odvisna le od vas.
RAK od 22. junija do 22. julija
Nadaljevali boste s serijo uspehov, zato boste presrečni in zadovoljni s svojim življenjem. Doma se ne boste počutili najbolje, sicer pa ste že znan potepuh. Finančno stanje se vam je nepričakovano močno izboljšalo, denar pa boste brezglavo trosili. Največ bo »odnesla« garderoba, nekoliko manj pa trajne dobrine, ki vas zaenkrat še ne zanimajo. Na obzorju je čudovita ljubezenska avantura!
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Prijetno presenečenje vas bo spravilo v neverjetno dobro voljo, poleg tega pa bosta s partnerjem uredila kar nekaj nesoglasij. Nekdo vam bo ponudil zanimivo in prijetno delo, zato nikar ne cincajte preveč, saj so take priložnosti zelo redke. Tisti, ki imate otroke, boste več časa kot sicer posvečali tem, to pa vam bo dneve na redilo še lepše in zanimivejše.
DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra
Naredili ste napako in zaupali nekomu, ki vas je nekoč že vrgel na nož. Zato se vam bo partner maščeval na enak način, kot ste ga prizadeli vi, to pa bo povzročilo veliko krizo v vajini zvezi. Krepko premislite ali ima sploh še kak smisel, da ostajata skupaj ali je bolje, da se čim prej razideta. Tudi, če bosta ostala skupaj iz čiste finančne računice, med vama nikoli več ne bo prave ljubezni. Pazite na cesti!
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Slaba volja in brezciljnost bosta prevladovala v naslednjih dneh, vzroki pa so globoki in se za vami vlečejo že nekaj časa. Nikar si ne delajte utvar, nekdo preži na vsako vašo napako, zato bodite veliko bolj pozorni, kot sicer. Občutili boste tudi veliko željo po ljubezni in pozornosti, vse to pa je lahko tudi le posledica preutrujenosti in enoličnosti, ki je prej niste bili navajeni.
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
V vas je vse preveč neodločnosti in zato se vam marsikatera lepa priložnost izmuzne skozi prste. Tokrat se opogumite in zgrabite priložnost, ki se vam ponuja na odprti dlani, res je, daje v tem malo tveganja, vendar brez tega ni nobenega uspeha. Partnerja postavite pred dejstvo in mu povejte vse, kar vas teži. Presenečeni boste nad uspehom!
STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Čeprav ste po naravi neverjeten realist, vas bo naslednje dni malce zanašalo. Sanjali in sanjarili boste o stvareh, ki bi vam bile z malo več odločnosti popolnoma dosegljive. Ne krivite okolice in življenja za vse, kar se ne odvija tako, kot si želite. Storite prvi korak, sicer bo kmalu prepozno. Obeta se vam zanimivo potovanje, na katerem boste naredili nekaj proti vašim načelom.
KOZOROG od 22. decembra do 22. januarja
Privoščili ste si daljši počitek, ki vam bo dobro del, saj ste bili na robu živčnega zloma. Življenje se bo počasi vrnilo v ustaljene tokove, doma pa bodo neverjetno zadovoljni. To vam bo partner pokazal kar nekajkrat na dan in priznati si boste morali, da ste to pogrešali. Pojavile pa se bodo manjše finančne težave, ki bodo bolj kot kaj drugega odraz velikih potreb. Ne razvadite se preveč!
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Ne le zato, ker ste vodnar, resnično vam bo pričela teči voda v grlo. Ko boste razmišljali, kje ste naredili napako, boste ugotovili, da ste bili preveč zaupljivi in predobri. To se le redkokdaj obrestuje, vas pa je krepko udarilo po glavi. Zateči-te se po pomoč k mladostnemu prijatelju, nikar ne oklevajte in mu stvar razložite brez olepševanja. Nasvet, ki vam ga bo dal, bo resnično odrešujoč.
RIBI od 19. februarja do 20. marca
Uspehi se bodo vrstili, veseli boste tudi tistih najmanjših. Ne čudite se, da se vam je življenje obrnilo toliko na bolje, saj ste si to zaslužili s poštenim delom. Dneve in večere vam greni le spoznanje, da so dnevi preveč podobni eden drugemu in da se vam življenje spreminja v enolično preživljanje teh. Spustite se iz oblakov na tla, saj boste stvar spremenili le, če se boste še malo bolj potrudili. Nehajte se podcenjevati. Nekdo vas bo. lepo gledal, pa tega ne boste hoteli opaziti.
Otroške kreme za sončenje
dipl. kozm. Metka Mujadžič - Kaligaro Tel.: 856-837
Otroci imajo bolj suho kožo kot odrasli, zato potrebujejo dosti močnejšo zaščito. Sodobna kozmetična industrija pa je zato za otroke do 10. leta starosti razvila posebne kolekcije (Betrix, Delial, Piz Buin, Derm, Penaten, Vichy, Clarins, U Van ...). Otroci še nimajo naravne zaščite, da bi se jim kot odraslim, zadebelila povrhnjica. Zato jim žarki prodro mnogo globlje. Bodimo previdni, kajti strokovnjaki menijo, da so dovolj že ene močnejše sončne opekline, pa lahko otroci dobijo z leti obliko kožnega raka.
Dojenčkov do 6. meseca starosti ne izpostavljaj-mo močnejšemu soncu. Oblečeni naj bodo v zračna oblačila, katera naj pokrivajo telo. Glavico pa jim zaščitimo s klobučkom proti soncu.
S kremami jih mažimo pogosto. Za otroke, ki že radi počofotajo in zaplavajo v morju, so primerna zaščitna sredstva, ki kožo varujejo in negujejo. Ko kupujemo otroško kremo za sončenje, bodimo pozorni, da bo imela čim višji zaščitni faktor in kombinacijo kemičnih filtrov in mikropigmentov. . . . občutljivi koži Ljudje z občutljivo kožo dobro prenašajo sredstva za sončenje brez konzervansov, kemičnih fil-
trov, emulgatorjev, maščob, barvil in dišav. Priporočljivo je, da se že nekaj dni pred sončenjem maže-jo samo z vodnim želejem, ki ne vsebuje olj. Zanimivo je, da mnoga sredstva uravnavajo kožni kislinski plašč. Do sedaj še ni znano, kaj povzroča alergijo po sončenju.
Na koži se po sončenju pojavijo rdeči srbeči madeži in majhne srbeče bunčice in mehurčki. Predvsem se ta alergija pojavlja pri mladih ženskah.
Dobro je, da veste, da mnoga sredstva iz leta v leto izboljšujejo, spreminjajo recepte. Zato ni rečeno, da vam bo letos ustrezalo zaščitno sred-
stvo za sončenje, katerega ste uporabljali lani.
V primeru, da imate ak-nasto kožo, si izberite negovalno zaščitno sredstvo, ki ne vsebuje maščob, emulgatorjev. Vsebujejo pa naj širok spekter filtrov.
Izdelki za občutljivo kožo so: Delial, Dado •Sun (brez emulgatorjev in konzervansov), Nivea (brez dišav, konzervansov in barvil), Margaret Astor (z mikropigmenti, brez dodanih kemičnih filtrov).
Hydrogeli proti aknam z zaščito proti WA in UVB žarki so: Ladival, ph-5 Encerin, Elen Betrix, Dado Sun, Alcina ...
Poletna belina
Tako, kot je črna barva še vedno simbol elegance, je bela nepogrešljiva v vročih poletnih dneh. "Sploh na počitniških potepanjih po vročih krajih so snežno bela oblačila skoraj nepogrešljiva. In to iz leta v leto, le, da se tu in tam kakšno sezono pojavlja bela barva bolj intenzivno.
Letos prav posebno ne izstopale pa prisotna. Beli kosi garderobe so zelo primerni za kombinacije, saj. jih lahko oblečemo prav k vsaki barvi, letos bo največ modro-belih kombinacij. Vendar je veliko modelov ostalo v popolni belini. Tisti, ki so pravila barv in asorbacije sonca že preizkusili vedo, da je to ob pripe-kajočih žarkih ne samo modno, ampak tudi zelo praktično. Ob malce zagoreli polti bela oblačila to še posebej povdarijo, če želimo kakšen
del telesa narediti opazen, z belo barvo oblačila ne boste zgrešili.
Ce imate radi kombinacije, bo najbolje, da se odločite za belo lahko jakno modnega kroja; za tiste, ki se rade športno oblačite, pa bo zelo primeren komplet, ki ga sestavljajo ozke hlače in kratek

sako. Snežno bela obleka krojena v stilu šestdesetih let je primerna za mlajše in tiste z lepo postavo, ki jo bo taka obleka naredila še lepšo ...
Univerza za tretje življenjsko obdobje
Ročna dela
Ko sem pred petimi leti iz javnih informativnih sredstev izvedela, da je ustanovljena tudi v Velenju Univerza za tretje življenjsko obdobje, sem se takoj včlanila v tri različne krožke. Med temi je tudi krožek ročnih del.
Vsem, ki smo se zbrale vsako sredo popoldne, je bil to košček delovne obveznosti, ki nas je sproščal od vsakdanjih skrbi. Počutile smo se kot ena velika družina, ki ima iste interese, želje, da se še mnogo naučimo ... Vsakega novonarejenega izdelka se vedno nad vse veselimo, želimo še več, še lepše, še boljše ... Naši mentorici Slavka Mijoč in Marija Kuz-man se zelo trudita, da nam poleg učenja izdelave novega izdelka še posredujeta po zelo ugodni ceni novo izdane učne l< se za pletenje in kvačkanje, pletilke in drugo.
Naj opišem, kaj vse smo se naučile. Izdelke so nam narekovali kar letni časi. Začele smo s paleto številnih vzorcev za pletenje. Nato smo pletle
različne kape — od otroških, športnih — do baretk različnih vrst. Nato so bili na vrsti razni šali, pleti, rokavice, copati. Posebno zanimivo in pestro je bilo naše delo pred novoletnimi prazniki. Ves december smo pletle in pripravljale darila, predvsem za naše najmlajše, naše vnuke. To so bile pletene punčke, pajaci, muc, copatki, pa tudi celi otroški kompleti. Pletle smo tudi puloverje različnih vzorcev in krojev. Eden od teh je unikat našega krožka, ki ga sedaj posnemajo razne revije. Naučile pa smo se tudi kva-čkati prtičke, prte, ovratnike, torbice. Nekatere pa so raje šivale razne okrasne prte z narodnim vezom.
Ob vsakem srečanju pa si vzamemo nekaj časa tudi za sprostitev. Malo potelovadi-mo, razgibamo otrdele prste, nato pa odčitamo prisotne povedati originalen vic. Tako se iz srca nasmejimo ter z dobro voljo zaokrožimo naš delovni čas.
Znamo se tudi zabavati.
Zato še posebej izkoristimo
• > * » . . .
zaključek leta, zelo slavnostno pa skupaj z udeleženci ostalih krožkov, vsako leto januarja proslavimo novoletni praznik. Naš krožek se je na primer takrat predstavil z modno revijo in razstavo izdelkov, Iti smo jih naredile same.
Vedno pa se veselimo tudi skupnega izleta vseh udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje. Na vseh izletih se povezujemo v prijateljstvu in harmoniji. Družijo nas enake želje in enak cilj: ohraniti in obogatiti duševno zdravje. To pa je nenehno iskanje ter dopolnjevanje tistega, kar nas osrečuje.
Ela Rebernik
Nagrajenci poletne nagradne križanke
BOUTIYUE KRAMER'S
1.	nagrada: Emil Jeromel, Koroška 8/c, Velenje
2.	nagrada: Romana Pe-čovnik, Šalek 102, Velenje
3.	nagrada: Marjeta Rav-njak, Kajuhova 9, Šoštanj Nagrade lahko dvignete v Boutiyue Kramer's v Nazarjah, grad Vrbovec. Odprto imajo vsak dan med 9.30 in 19. uro, ob sobotah pa od 9.30 do 12. ure.
Čestitamo!
FOTOGRAFIJE ZfeMKDDMf
v petih mim
i
foto studio center |
veleblagovnica NAMA, II. nadstropje
Neučinkovitost
inšpekcijskih
služb?
V tedniku Naš čas z dne 16. julija 1992 je bil objavljen članek »Neučinkovitost inšpekcijskih
služb?!«
Strinjam se z delegatskimi vprašanji in pobudami delegatov Družbenopolitičnega zbora gospoda Ivana Atelška in g. Vaneta Gošnika, ki ugotavljata neučinkovitost inšpekcijskih služb prav v zvezi z črnimi gradnjami.
Vprašujem Urbanističnega inšpektorja gospoda Ivana Petroviča kdo je botroval črni gradnji 2. prizidka k stanovanjski hiši Zdravka in Mare Satler iz Velenja, Tavčarjeva 16.
Gospod Petrovič, ali ste preči-tali moj članek v N. Č. z dne 6. 2. 1992, ki sem s svojimi problemi seznanila bralce in opozorila na mnoge nepravilnosti v občinski upravi.
Postavila sem javno vprašanje občanom Velenja in pristojni oblasti, če je kdo izmed očanov lahko zgradil prizidek k stanovanjski hiši brez soglasja soseda in upoštevanja zakonitega odmika.
Odgovora občinskih oblasti nisem dobila. Mnogi občani pa so me po objavljenem članku poklicali in mi med drugimi tudi svetovali. Vem, da so še ljudje na strani pravice.
Napotili so me, da grem na občino Velenje in zahtevam dokumentacijo o izgradnji že obstoječih prizidkov k stanovanjski hiši Zdravka in Mare Satler iz Velenja, Tavčarjeva 16.
Ža dokumentacijo sem zaprosila z mojim dopisom z dne 1. 3. 1992. Vsa dokumentacija mi je bila dana na vpogled v glavni pisarni gospe M. Cilenšek dne 9. 3. 1992 in tudi fotokopije sem dobila.
Zgrozila sem se ob dejstvu, kakšno krivico mi je napravila prejšnja oblast in tudi ta ni nič boljša.
Sprašujem izdajatelje lokacijskih dovoljenj ali čisto nič ne pogledate v predhodni spis?
Izdali ste že 4. soglasje za izgradnjo prizidka k stanov, hiši Zdravka in Mare Satler št. 351-120/91-03 14. I. 1992, uporabno dovoljenje pa še ni izdano za I. prizidek. Za drugi prizidek ni niti lokacijskega dovoljenja, niti priglasitve del.
Tudi pred morebitno izdajo nisem bila zaslišana in tudi lokacijska odločba mi ni bila vročena. S tem mi je bilo popolnoma onemogočeno, da bi varovala svoje pravice in pravne koristi.
Dne 9. 3. 1992 sem zaprosila Komisijo za vloge in pritožbe pri Sk. obč. Velenje za revizijo postopka.
Zoper izdajo lokacijskega dovoljenja za 3. prizidek pa sem se pritožila na Rep. ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora v Ljubljani. (Postopek teče.)
Se to: Gospod PETROVIČ -gradbišče prizidka je bilo samo nekaj metrov oddaljeno od sedeža Občinske skupščine in ste ga občinski inšpektorji gotovo videli, vendar črne gradnje niste hoteli preprečiti, ker sta investitorja spadala v krog oseb, za katere predpisi veljajo le tedaj, če so v njihovo korist.
Kaj bo rekel na to gospod Ivan Atelšek?
Črna gradnja k stanovanjski hiši njegove sestre Mare in svaka Zdravka Satlerja se naj podre?!
Gospod Atelšek, kje je morala? Sami ste grešili (tako je napisano v članku) in Vaša »žlahta«, pa si dovolite kritizirati inš. službe. Vem, da resnicoljubnost in politika le redkokdaj stanujeta pod isto streho, a mene bi bilo sram.
Spoštujmo predpise in zakone v naši novi, mednarodno priznani, mladi, prelepi državi Sloveniji.
POŠTENOST JE NAJVEČJA VREDNOTA, V NJEJ JE STUDENEC SREČE IN MIRU.
Fanika Fece
Neučinkovitost
inšpekcijskih
služb?
Da, g. Ivan Petrovič, tako je! Pri tej trditvi vztrajam, četudi v zadnjem Našem času opisujete nekakšne zgode in nezgode, med katerimi bi naj bila največja tista, da ste lani morali za 4 dni prekiniti letni dopust.
Bolj pomembno je dejstvo, da vi, inšpektor, ugotavljate, da »ne mine ena seja, da se ne bi razpravljalo o tej ali oni problematiki in ugotavljalo razne nepravilnosti, neučinkovitosti, nedelavnosti posameznih inšpekcijskih služb oziroma inšpektorjev.« To je seveda res, kakor je res, da je to porazno dejstvo za velenjske inšpekcijske službe! Če namreč poslanci skoraj na vseh sejah razpravljamo o nesposobnih, neučinkovitih in nedelavnih velenjskih inšpektorjih in posebej o urbanističnem inšpektorju, potem je očitno in zagotovo resnično nekaj narobe.
Pravite, da bi naj imele v skupščini nujno predstavnika tudi inšpekcijske službe! Spoštovani inšpektor, verjetno ne veste, da se po novem delegati ne imenujejo (tako, kot je bilo to v navadi v proslulem samoupravnem socializmu), ampak se izvolijo na splošnih volitvah. Ti delegati potem nadzirajo tudi Vaše delo in Vam dajejo naloge! Vi pa menite, da bi morali biti inšpektorji kar direktno imenovani v skupščino, mimo in brez volitev! Neverjetno! Neverjetno tudi zato, ker tem istim delegatom očitno niste pripravljeni polagati računov. Kot občinski delegat tako npr. še vedno čakam na odgovor na neštetokrat postavljeno vprašanje, kako ste ukrepali ob nezakoniti izdaji lokacijskega dovoljenja bratu predsednika IS g. Bartolca.
Toda vse napisano je ničevo v primerjavi z odkritjem, s katerim ste postregli javnosti. Po Vašem prepričanju in podatkih, se je na seznamu črnograditeljev znašel republiški in občinski poslanec g. Ivan Atelšek, eden večjih gro-movnikov v velenjski skupščini in prvak velenjske stranke LDS. Ta mož naj bi po Vaših besedah na črno zgradil sadno klet — gospodarsko poslopje v Malem Vrhu nad Šmartnem ob Paki in to celo na tuji parceli. Zadeva naj bi se »končala« tako, da Vas je lepega dne povabil v pisarno šef (podpredsednik izvršnega sveta) in zahteval, da se »zadeva Atelšek« umiri in do nadaljnjega spravi v predal!
Za to odkritje sem Vam, g. Petrovič resnično hvaležen. Prepričan sem namreč, da bo temeljito spremenilo podobo nekaterih ljudi, ki sicer na ves glas o sebi rišejo najlepše podobe. Vaša izpoved namreč opozarja, da je načelnost in neomadeževanost potrebno graditi s konkretnimi dejanji in ne z bombastičnimi, kričečimi in nabuhlimi izjavami, ki so po pravilu prazne, okoli njih pa nič ni!
Vane Gošnik poslanec v občinski in republiški skupščini
Mulj iz centralne čistilne najirave
v Šoštanju
Na članek z zgornjim naslovom, ki je bil objavljen v N. Č. 25. 6. 92, se je vodstvo VEKOS-a odzvalo tako, da je pripravilo razgovor in ekskurzijo o ekološko sprejemljivih rešitvah odlaganja mulja iz centralne čistilne naprave za odplake mesta Velenja in Šoštanja. Za to ekskurzijo smo zelo hvaležni, saj nam je natančnejše predstavila problematiko odlaganja mulja, ki niti ni tako pesimistična, kot smo jo opisali v našem prejšnjem članku.
Ta čistilna naprava daje dve vrsti končnega odpadka: odpadek z mehanskih grabel, ki je v glavnem celuloznega porekla, ter mulj kot usedlina iz mehansko biološkega čiščenja (cca 6 mJ na dan). Glede na izvor odpadkov iz vseh gospodinjstev, obrtnih delavnic, Zdravstvenega doma in Lekarne, šol ter sanitarnih odplak iz podjetij, in glede na stroge predpise za obrtne delavnice in laboratorije se strinjamo s strokovnjaki, ki nadzirajo CČN, da ta mulj ne more vsebovati večjih količin ekološko vprašljivih snovi, čeprav se v CČN prečiščuje tudi meteorska voda iz Centralnega komunalnega odlagališča. To prikazuje tudi študija o možnostih ravnanja z muljem iz Komunalne čistilne naprave iz Šoštanja, ki jo je pripravil Inštitut za varstvo okolja pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor. Ta predlaga več možnosti odlaganja oz. uporabe tega mulja.
Ob raziskavi možnosti uporabe mulja v kmetijstvu je inštitut
primerjal vsebnost škodljivih snovi s predpisi ZR Nemčije, ker slovenskih še ni. Mulj iz šoštanj-ske ČN vsebuje vse škodljive snovi v manjših količinah, kot navaja ta predpis, razen entero-bakterij. Ni pa bila izmerjena koncentracija	dioksinov
(PCDD). Za odlaganje v kmetijske namene je potrebno še razkuževanje z dodajanjem živega apna in tromesečnim deponiranjem ali termično obdelavo. Uporaba mulja v kmetijstvu pa mora biti strogo nadzorovana in v določenih pogojih.
Menimo, da bi bilo vendarle potrebno posnemati naravo in krog zaključiti tako, da organske snovi vračamo tja, od koder smo jih vzeli, to je na polja in travnike. Zato se zavzemamo za dokončanje CČN, ki bo to omogočala. Pri tem dodajamo drobno idejo; da bi tudi živinorejcem omogočili prečiščevanje gnojevke preko te ali podobne čistilne naprave. Tako pa- sedaj z njo prekomerno polivajo svoja polja, ter tako spreminjajo tla na škodo rodovitnosti in neoporečnosti. Na drugi strani pa poljedelcem primanjkuje naravnih gnojil in pretirano uporabljajo umetna in si prav tako siromašijo zemljo. Predelana in skoncentrirana gnojevka v obliki mulja bi bila primerna za transport do slovenskih poljedelcev, tako bi bilo vendarle možno vzpostaviti ravnovesje med živinorejo in poljedelstvom, kot je bilo nekoč vzpostavljeno na eni kmetiji, sedaj pa vsaj na področju regije. Kdo bo dal to pobudo?
Druge možnosti odstranjevanja mulja so še: deponiranje, (kar uporablja tudi šoštanjska ČN), sežiganje (upajmo, da ne bi bila ta sežigalnica kar TEŠ) in industrijska uporaba mulja (v cementarnah in asfaltnih bazah, vendar menimo, da se že vse preveč strupenih snovi zapeka v razne opeke, ploščice in cementne izdelke).
Šaleško ekološko društvo
G. Zdenki Kumer!
Po tistem, ko sem prečita! vaš odgovor sem ugotovil, da ste ski-sani, kot se spodobi stari kisli Kum(e)rici. Res je, da smo v času »kislih kumaric«, vendar še ne gre zaradi tega trositi laži po časopisu. Nisem prijatelj Zmaga JELINČIČA in nikdar nisem žalil pripadnikov drugih nacij. Glede KILLERJA, angleškega jezika in politike, pa se vidi, da premalo čitate in niste dojeli smisla mojega pisanja. Res pa je tudi
to, če bi bili vsi takšni, kot ste vi in vam podobni, bi Slovenci še vedno bili narod hlapcev, o tem lahko razmišljate in se kisate še naslednjih stotov let, bog daj na svet vam jih živet, če vam bo to pomagalo k pameti in kulturi, nimate ne enega in ne drugega. Sicer pa pravi pregovor, mi o volku, volk iz gozda.
Jože PEČNIK
Pluralizacija medijev — kdaj?
Že več kakor pol stoletja živimo v razmerah, ko družba z besedo manipulira. Tudi sedanje obveščanje prek nacionalne RTV je politično enostransko. Tega mnenja je množica državljanov Slovenije, ki so s tem dejstvom nezadovoljni. Politika sedanje vlade je informacijska zaprtost, čemur očitno sledi tudi RTV.
Neznosna manipulacija večine naših medijev, ki smo ji priča, je globoka žalitev slovenskih poslušalcev, gledalcev in bralcev. Pomeni strup za mlado še nastajajočo in krhko demokracijo. Samo pluralno alternativni, med seboj konkurenčni mediji s profesionalno in etično dograjenimi akterji v njih bodo onemogočili večino tistih, ki zdaj poskušajo obvladovati večino naših medijev in medijskega prostora, v njihovih nedemokratičnih namerah. Taki izvajalci popolnoma obvladujejo medijski prostor v Sloveniji, saj bi brez nenehnega ponavljanja medijskih izmišljotin in dosedanjega pranja možganov vesoljnemu slovenskemu občestvu ne uspevali.
Tema o pluralizaciji RTV naj bo prispevek k ukinjanju pogla-bljajočega se prepada med pristaši različnih političnih pogledov v Sloveniji. Nacionalni medij ima v tem smislu posebno odgovornost, kajti demokracije brez dialoga, kakor tudi iskanja skupnih rešitev ne more biti.
Želimo in upamo, da se bo to spremenilo tako, da se bo na RTV našel prostor oziroma več prostora za drugače misleče. Gledalci in poslušalci, enako tudi bralci, želijo poslušati in brati tudi njih. Do tega imajo vso pravico!
Krščanski demokrati Velenja Anton Tajnšek
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje__
PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 17. JULIJA 1992 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami:
letne obrestne mere
mesečne obrestne mere
Tekoči računi občanov	40,95%	2,95%
Žiro računi občanov	40,95%	2,95%
Hranilne vloge na vpogled	40,95%	2,95%
Varčevalna knjižica	96,76%	5,90%
Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev	122,34%	7,00%
Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev	124,30%	7,08%
Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev	126,27%	7,16%
Depoziti, vezani od 10 do 30 dni	66,82%	4,43%
Depoziti, vezani od 31 do 90 dni -	depoziti do 50.000,00 SIT -	depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SIT -	depoziti nad 100.000,00 SIT	108,56% 112,50% 114,47%	6,42% 6,59% 6,67%
Depoziti, vezani od 91 do 180 dni -	depoziti do 50.000,00 SIT -	depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SIT -	depoziti nad 100.000,00 SIT	114,47% 118,40% 120 37%	6,67% 6,84% 6,92%
Depoziti, vezani od 181 dni do enega leta	120,37%	6,92%
Depoziti, vezani nad 12 mesecev	120,37%	6,92%
Dovoljena prekoračitev stanja na TR	136,11%	7,55%
Nedovoljena prekoračitev stanja na TR	163,66%	8,56%
Gorenje Koncem
Zaskrbljeni nad usodo Bihača in tovarne Gorenje Bira
Predsednika slovenske vlade, dr. Janeza Drnovška, je v imenu 10.000 delavcev koncema Gorenje vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora Ivan Vitežnik zaprosil, da se kar najodločneje ^zavzame za preprečitev "nadaljevanja vojne v Republiki Bosni in Hercegovini, da bi bili ustvarjeni pogoji, da tudi tovarna Gorenje Bira v Bihacu v doglednem času začne ponovno obratovati.
V Gorenju, je med drugim zapisano v pismu, že dalj časa z zaskrbljenostjo
in ogorčenjem spremljajo dogajanja v Republiki Bosni in Hercegovini, posebej tudi v Bihaču, kjer so pred leti zgradili tovarno
hladilno-zamrzovalnih aparatov Gorenje Bira. Njene izdelke poznajo v številnih državah Evrope, v Združenih državah Amerike in Avstraliji. Tovarna že nekaj časa ne obratuje in tako ne more izpolnjevati naročil kupcev, zdaj pa ji, že poškodovani grozi, podobno kot Bihaču, uničenje.
(an)
IZ SODNIH KLOPI
Za umor prijatelja 10 let zapora
Sredi decembra lani se je v gozdičku, ki je znan pod imenom Rakova goša, zgodil zločin. Mrtvega so našli tri-intridesetletnega Valterja Zadravca, za katerega so ugotovili, da je umrl zaradi ran, ki mu jih je z nožem povzročil prijatelj Marjan Rajnar, enako star kot Zadravec in doma prav tako iz Ljutomera. Oba sta že dalj časa živela v Velenju, umorjeni je bil zaposlen na rudniku. Rajnar je Zadravcu po tistem, ko mu je z nožem zadal kar 27 ran, vzel hranilno knjižico, denarnico z dokumenti in 6500 tolarji.
V teh dneh se je na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje zaključilo prvostopenjsko sojenje. Senat pe-torice, ki mu je predsedoval sodnik Darko Repenšek, je Marjana Rajnarja spoznal za krivega in mu za umor po prvem odstavku 46. člena K.Z RS, izreklo deset let zapora. Za takšno dejanje kazenski zakonik predvideva od 10 do 15 let zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Zanimivo je, da sodišče za umor ni moglo ugotoviti pravega motiva. Pojavljalo se je več možnih razlag, pri vsaki od njih pa so bili argumenti, ki so govorili tako za kot proti. V dvomu je sodišče sprejelo obtoženče-vo verzijo. Rajnerjeva obramba je na sojenju skušala doseči prekvalifikacijo umora v uboj na mah, po katerem je predvidena nižja kazen, vendar sodišče tega ni sprejelo.
Marjanu Rajnarju so pri izreku kazni upoštevali nekaj olajševalnih okoliščin, med drugim priznanje dejanja in stisko, ki mu je zaradi več let trajajoče brezposelnosti omajala samozavest, (mkp)
Zaradi streljanja v mozirskem Merlinu v zapor
Več kot dve leti je že od tega, 23. marca 1990 je bilo, ko je prišlo v lokalu Merlin v Mozirju do pretepa, v katerem je 37-Ietni Rudolf Štorman iz Velenja, državljan Slovenije in Nemčije, uporabil pesti in strelno orožje. Pretep in streljanje se je začelo, ko je k Štormanu, ki je okoli pol osme zvečer stopil v lokal in si naročil kokakolo, stopil Franjo Jakop in ga z besedami začel izzivati in zbadati. Tega je Štorman, ko ga je nekaj časa poslušal, s pestjo udaril v obraz, da je padel po tleh. Pri tem je Jakop dobil takšne poškodbe, da so bile kasneje njegove zmožnosti za delo začasno zmanjšane.
Za tem je izvlekel revolver in iz razdalje dveh metrov ustrelil bližajočega se Janeza Klemenaka v spodnji del trebuha. Ko se je proti njemu napotil Alojz Murko, je streljal še nanj, ga zadel v stegno in pri tem oba hudo telesno poškodoval.
Adolf Štorman je dejanje priznal, trdil pa, da je ravnal v obrambi, ker ga je Jakop izzival.
Prvostopenjsko sodišče je Štormanu izreklo pogojno kazen eno leto in 11 mesecev zapora, za preizkusno dobo štirih let. Na izrek pa se je na Višje sodišče v Celju pritožil javni tožilec in zahteval nepogojno kazen. Višje sodišče je pritožbi ugodilo in kazen spremenilo v leto in 6 mesecev zapora, nepogojno.
Adolf Štorman je že vložil prošnjo za pomilostitev, vendar postopek še ni končan. O pomilostitvi odloča predsedstvo Republike Slovenije, (mkp)
Mooattaaoaaflaiiiifififiipgi^^
CETCTEr
123.
strahu, kriminalka. 23.30 S.H.E., agentski. 0.55 Chicago 1930, serija.
SATfl lTSIVi TVi
PETEI\
J24. Julij

J
sliki. 18.05 Mi. 18.30 Vedno, ko piše kriminalke. začetek serijske kriminal-ke. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Pogledi od strani 21 30 Buddy lovi le velike ribe, akcijska komedija 23.10 Večerni šport. 1.35 Poročila, nato: Tisoč mojstrovin.
SAT 1
10.25 Pedenjžep. 11.00 Dimnikarček se potepa po svetu. 11.10 Nekoč je bilo... življenje: Koža. 11.35 Ljudje in psi, 4. del. 12.00 Poročila. 18.00 Dnevnik 1. 18.05 Program za otroke: S. Rozman: Oblaček pohajaček. 18.28 Že veste . .., svetovalno izobraževalna oddaja. 19.30 Dnevnik 2, Vreme. Šport. 20.05 Bobenček, glasbena oddaja. 21.10 Tednik. 22.00 Dnevnik 3, Vreme, Šport, Žarišče. 23.10 Sova; Dragi John, ameriška nanizanka; Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka.
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Besedna igra. 9.30 Hotel. 10.20 Sveti Pavel in Peter, ponovitev veseloigre 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver (Richard Dean Andersen). 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Temna stran pravice, serijska kriminalka. 21.15 Ulrich Mey-er: Ugovarjam! 22.15 Spiegel TV. 22.50 Poročila. 23.00 Easy Kili, kriminalka, 1989 (Jane Badler, Frank Stallo-ne). 0.35 MacGyver.
mrnmmmmmrn rtl plus
10.45 Smrkci, ameriška risana serija. 11.10 S. Rozman: Oblaček pohajaček, pon. 11.20 Znanost, kri, pon. 3. oddaje. 11.50 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH, pon. 17.20 Gospodarska oddaja, pon. 18.00 Dnevnik 1. 18.05 Program za otroke. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 J. VVinterson: Pomaranče niso edini sadež, angleška nadaljevanka, 3., zadnji del nadaljevanke. 21.30 Portorož: Melodije morja in sonca, prenos, vmes: 22.40 Dnevnik 3. 23.35 Sova: Roseanne, 8. epizoda amer. nanizanke; Zakon v Los Angelesu, amer. nadaljevanka; Vagonarka Berta, amer. film.
SATELITSKA TV
16.45 Sova, pon. 18.00 Regionalni programi, Koper. 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik BiH. 20.05 Videolestvica. 20.30 Znanost, kri 3. oddaja. 20.55 Večer katalonske TV (Zgodovina prihodnosti. dokumentarec: O olimpijski Barceloni (čb); Zgodba o Picassu Pablu in Jacqueline; La pedrera, zgodba o arhitekturi; Diada Castellera, katalonski narodni običaj).
8.15 Santa Barbara, pon 9,00 Dobro jutro. Hrvaška. 9.30 Smogovci. 10.00 Poročila. 10.10 Dobro jutro, Hrvaška, nadaljevanje. 12.00 Poročila. 12.05 No-vopečeni princ z Bel Aira. 12.35 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.55 Hollywoodski posebneži, pon. 14,45 UNPROFOR 15.10 Daktari, serija. 16.00 Poročila. 17.10 Poirot, serija 18.00 Poročila. 18.05 Znanstveni pogovori. 18.40 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik. 20.30 Volitve '92. 23.35 Dnevnik 2. 0.15 Slika na sliko. 1 10 Horoskop. Poročila
ženske 10.25 Cas v sliki da capo. 10.30 Šola za družinsko srečo, komedija 12 05 Tele živali. 12. ;5 Klub seni-orjev. 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Fe, serija 13.35 Batman, serija. 14.25 Ladijski kuhar ima morsko bolezen, komedija. 16.00 Janoš, risanka. 16.25 Minty, zadnji del. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Lepotica in pošast, zadnji del. 19.30 Čas v sliki 20 15 Sanjska ladja, počitniške zgodbe.
,.JZ\.5Q Pogledi po strani. 22.00 Ure
8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Santa Barbara (826). 14.05 Springfi-eldska zgodba. 14.50 Šef, Čips. 16.40 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Nogomet, finale Fuji pokala. 21.15 Klic v sili. 22.15 Krokodil 2, grozljivka, 1990 (Dee Wallace Stone). 23.50 Poročila. 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Airwolf. 1.30 Šef.
6.30 Vegas, Flipper, Trick 7, Hartovi. Colt za vse primere. 11.20 Bosonoga v parku, ponovitev komedije. 13.10 Star-sky in Hutch. 14.05 Neustrašni iz Parme. romantični, 1960 (Don Megovvan, Hildegarde Knef) 15.30 Perry Mason. 16.20 Zvezde in živali. 16.30 Hartovi. 17.20 Trick 7. 19.05 Zlata galeja, pustolovski. 1954 (Jane Russell, Gilbert Roland). 20.00 Dnevnik 20.15 Zlata galeja, drugi del. 21.00 Priča zarote, kriminalka. 1973 (Warren Beatty). 22.55 Starsky in Hutch. 23.50 Petrocelli. 0.50 Klateži, vestem, 1965 (Jo-seph Cotten). 2 40 T.H.E. Cat.
SUPER CHANNEL
6.30 Denar in politika, Mix. 12.00 Super Shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Potovalni magazin. 15.00 VVanted. 16.00 V živo. 18.00 Yyatt Earp. 18 30 Vohun (Bili Cosby) 19 30 Zadnja milja, klasični, 1932 (Howard Philips) 21 00 Dosje Zemlja 21.30 Reportaže 22.00 Poročila 22.30 Reportaže. 22.45 Ameriški trg. 23.00 Vohun.
SAT 1
6 00 Dobro jutro 8.30 Sosedje. 9.05 Pojdi na vse. 9.30 Hotel. 10.20 Temna stran pravice, pon. 11.10 Ultich Mayer: Ugovarjam! 12.00 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. Sosedje, Hotel. 16.00 Cagney in Lacey. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila (Hans Herman Gockel). 19.20 Kolo sreče. 20.15 Neupogljiv, film o baseballu. 1984 (Robert Redford, Glenn Close, Kim Basinger). 22.25 Dialog, akcijski. 1974 (Gene Hackman, John Cazale). 0.25 Šolarkin raport, 5 del.
17.10 Sova. pon. 18.25 Regionalni programi, Maribor. 19.30 Dnevnik BiH. 20.05 Jazz in blues. 20.30 Večerni gost: prof. dr. Hubert Požarnik. 21.20 Dobrodošli. 21.50 Studio City. 22.50 APZ Tone Tomšič.
m	i		
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes Poročila. 9.30 Zgodba z dveh strani. 10.00 Poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Roseanne, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.55 Hollywood-ski posebneži. 14.45 UNPROFOR 15.10 Kralji reke, serija, 16.00 Poročila. 16.10 Poletni šolski program. 17,00, Znani v akciji, vmes Poročila. 18.40 Santa Barbara (137). 19.30 Dnevnik 1 20.30 Volitve '92: Predstavljanje predsedniškega kandidata. 23.35 Dnevnik 2. 0.15 Slika na sliko. 1.10 Horoskop. Poročila. 1.30 Kjer sanjajo zelene mravlje, nemški film. 3.10 Poročila.
\W...ti.....j
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru, serija. 9.30 Sedem svetovnih čudes tehnike. 4. del. 10.00 Mi 10 30 Plavola-ske imajo prednost, komedija (Marilyn Monroe). 12.05 Poletje v gorah, film Luisa Trenkerja. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, serija. 13.35 Batman. 14.25 Traper in volk, pustolovski, 1974 (Mike Mazurki) 16.00 Kum Kum. risanka. 16.25 Otroci tretjega sveta: Devica iz Guadalapure. Mehika 16.50 Počitniška igra. 17 00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v
RTL PLUS
8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Santa Barbara. 14.05 Springfieldska zgodba. 14.50 Šef, Čips. 16.40 Tvegano! 17 15 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv (Barbara Eligmann). 19.45 Dobri časi. slabi časi. 20.15 Izgubljeni na Pacifiku, akcijski, 1970 (Sascha Hehn). 23.25 Vrnitev jahajočih trupel, grozljivka.
9.40 Izbor: Radovedni taček: Stolp. 9.55 Lonček kuhaj: Zabeljeni domači rezanci. 10.05 Modro poletje, pon. 10.55 Zgodbe iz školjke. 11.45 Slovenija, umetnostni vodnik: Štajerska, Dornava, mariborsko območje. 12.00 Poročila. 14.35 Večerni gost: prof. dr. Hubert Požarnik, pon. 17.00 Tednik, pon. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 W. Crea-torex: Letalska družba, angleška nadaljevanka. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Sova: Murphy Brovvn, amer. nanizanka; Zakon v Los Angelesu, amer. nadaljevanka. 21.55 Dnevnik 3. Žarišče. 22.45 Sova: 30 stopinj v senci, amer. film.
i v VI r vrsi i v /
16.30 Sova, pon. 17.45 Po poteh do sebe, izobraževalna serija. 18.05 Angleščina v poslovnih stikih. 18.30 Alpski večer, 4. oddaja. 19.00 Kremenčkovi. 21. epizoda amer. risane serije. 19.30 Barcelona, otvoritev olimpijskih iger.
Wernerja Fenda. 17.30 Cirkus iz Kanade. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Tenis. Kitz-buhel. 18.30 Vedno, ko piše kriminalke. serijska kriminalka 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni žurnal. 20.15 Dotakni se in umri. drugi del kriminalke. 22.00 Zlata dekleta. 22.25 Puzzle, pustolovska komedija. 0.00 Čas v sliki. 0.05 Vozili so ponoči, klasična kriminalka. 1.35 Poročila. 1.40 Ex libris
SAT 1
7.15 Otroški spored: Batman. 10.55 Lepotica in zver. 11.50 Kolo sreče 12.30 Gospodarski forum. 13 05 Potovalni šov. 13.35 Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.00 Ja, tako je življenje, zabavni, 1954 (Hans Moser). 16.45 Olimpijada živali, prvi del dokumentarca. 17.15 Pozor, kamera. 17.45 Besedna igra (M. Kruger). 18.15 Srce je adut. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Smrt v rdečem jaguarju, kriminalka, 1968 (George Nader), 21.50 Ol v Barceloni. 22.00 Moški, oh moški.
RTL PLUS
"0
PRO 7
6.20 Riptide, Trick 7, Hartovi, Harryje-ve sodbe, Mr. Belvedere. 11.15 Rimska pustolovščina, ponovitev komedije. 13.00 Starsky in Hutch. 13.55 Zlata galeja, ponovitev filma. 15.35 Perry Mason 16.30 Hartovi, detektivka 17.20 Trick 7. 19.05 Viničarka z Lan-genloisa, komedija, 1957 (Herta Staal, Gunnar Moeller). 20.00 Dnevnik. 20.15 Drugi del filma. 21.00 Luke, edina priča. kriminalka, 1990 (Elijah Wood. Jo-Beth Williams, Tom Skerritt). 22.50 Starsky in Hutch 23.45 Petrocelli. 0.45 M A S.H. 1.15 Neustrašni iz Parne, pon.
smrni
6.30 Poslovne novice. Mix 9.00 Chan-nel E. 12.00 Super Shop. 12.30 Hallo Austria. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 15.00 VVanted 16.00 V živo 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun. 19.30 Skrivnostni gospod Wong, akcijski 1939 (VVilliam Nigh) 21.00 Divja Amerika 21 30 Media Europe 22 00 Novice
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Poročila. 9.05 Tv koledar. 9.15 Slika na sliko, pon. 10.00 Poročila. 10.05 Poletni šolski program. 11.05 Festival otroka v Šibeniku. -12.00 Poročila. 12.10 Izbrali smo med tednom. 13.00 Program za tujino. 13.30 Musorgski: Boris Godu-nov, opera. 14.00 Poročila. 14.10 Kanadski igrani film. 15.40 Risanke. 16.00 Poročila 16 10 Dokumentarna oddaja. 16.55 Malavizija. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.25 Kanadski film. 22.10 Preteklost v sedanjosti. 22.45 Dnevnik 2. 23.30 Slika na sliko. 0.30 Poročila. 0.45 Serijski maraton: Dalnja dežela.
9.00 Čas v sliki 9.05 Tri dame ob žaru, serija. 9.30 Preživeti v boju s kobilicami v Afriki 10.00 O hribih in doiinah 10.05 25 julij 1934, dokumentacija 11.00 Bratje Marx na Divjem zahodu, komedija. 12.20 Video kartica: Hona-kong. 12.30 Hello Austria 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi 13.35 Ti si glasba, nemški glasbeni film. 15.05 Jug Amerike: Georgia. 15.30 Dobro glej 15.35 Kum Kum, risanka. 16.00 Otroški spored po željah. 1700 Mini Čas v sliki. 17.10 Krokodilov ne ljubimo, dokumentacija
8.35 Moški, ženska in otrok, drama, 1983 (Martin Sheen, Blythe Danner). 10.25 Viničarka iz Langenloisa. ponovitev filma. 12.00 Mr. Belvedere. 12.30 M.A.S.H 13.00 Petrocelli. 13.50 Ognjene kočije (Chariot of fire), športni film, 1980 (Ben Cross). 16.00 Angel na zemlji. 16.55 Povsem normalno. 17.20 Blagoslovljeni par. 18.15 Liselot-te von der Pfalz, domovinski, 1966 (Harald Leipnitz). 20.00 Dnevnik.
PRO 7
9.20 Beverly Hills Teens, Lucky 10.10 Peter Pan, Captain Planet. 12.35 Mic-hel Vailant. 13.00 Želve. 13.30 Ameriški gladijatorji. 14.25 Adam 12 14.50 Knight Rider. 15.45 A-team. 16.35 21, Jump Street. 17.25 Trening formule 1. 17.45 Cena je vroča. 18.15 Družinski dvoboj 18.45 Poročila. 19.15 Beverl( Hills. 90210 20.15 Samo ne moških, kmečka burka. 22.00 Ljubezen kot družabna igra, drama. 1972 (Joey Klueger). 23.00 Tutti Frutti 23.35 Erotični film po želji: Pusti srbeti, 1972:
1HH JJ-Ij!H.'l.'l J3
9.00 Super shop. 14.00 Prime šport. 14.50 Motociklizem. 1730 Dosje Unesco. 18.00 Sanje o Aziji. 18.30 Potovalni magazin. 19.00 Video moda. 19.30 Evropske reportaže. 20.00 Vstajanje Zacharyja VVheelerja, ameriški, 1974 (Angie Dickinson) 22.00 Poročila 22.30 Jazz. 23 30 Ali Mixed Up

serija. 19.15 Loto. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Zakladi Avstrije. 20.15 Številka 5
PONEDELJEK
SATELITSKA TV
9.15 Živ žav, pon. 10.10 Plamenica, pon. angl.-češko-slovenske nadaljevanke. 10.35 Zvoki tamburic. 11.05 Kronika, pon 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Ljudje in zemlja. 12.40 Alpski večer, pon. 2. oddaje. 14.35 Sova, ponovitev. 15.50 Yankee Doodle Dandy, amer. film. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Splošna praksa, avstralska nanizanka. 19.00 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2, Zrcalo tedna. 20.40 Zdravo. 21.35 Velike trgovske poti, angl. dokumentarna serija. 22.35 Dnevnik 3. 23.10 Sova: Ameriške video smešnice, 15. epizoda varietejskega programa; Zakon v Los Angelesu, amer. nanizanka.
SAT 1
23.35 Astor Piazzola, koncert. 23.55 Protest, angleška komedija, 1966 (David VVarner, Vanessa Redgrave). 1.25 Čas v sliki
! SATELITSKA TV]
20.15 Universum: Pingvini, cesarji Antarktike, dokumentarec. 21.00 TV-živa-li. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Sedem let skomin, komedija, 1955 (Mari-lyn Monroe, Tom Evvell). 22.25 Bakre na past, TV film (Lesile Malton). 0.25 Chicago 1930, serija. 1.10 Čas v sliki.
6.00 Enterprise. 6.50 Otroški spored Zorro. Batman. Drops! 11.00 Smrt v rdečem jaguarju, ponovitev kriminalke. 12.40 Kino. 13.05 Moško gospodinjstvo. 13.35 Enterprise 14.35 Olimpijada v Munchenu 1972, dokumentarec. 16.30 TV-stava 17.15 Hudič v sedlu, vestem, 1955 (Randolph Scott). 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Imam samo tvojo ljubezen, glasbeni. 1953 (Johannes Heesters). 21.55 Poročila. 22.00 Divjak, akcijski, 1953 (Marlon Brando). 23.20 Hoganovi heroji, serija. 23.50 Hudič v sedlu, ponovitev.
9.35 L. Suhodolčan: Naočnik in očal-nik. 10.05 Otroška oddaja. 10.20 Pomaranče niso edini sadež, pon. 11.15 Forum, Utrip, Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 15.35 Sova, pon. 16.50 Obzorja duha, pon. 17.20 Dober dan, Koroška. 18.00 Dnevnik 1.18.10 Otroške oddaje. 18.45 Angl. poljudnoznanstvena serija. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Stara vohunska mačka. angl. nanizanka. 20.35 Mednarodna obzorja: Afrika. 21.15 Cicilija ali šola za očete, tv priredba. 22.20 Dnevnik 3, Žarišče. 23.25 Sova: Zakon v Los Angelesu, amer. nanizanka; Heming-way, evropsko amer. nadaljevanka.
SAT I
9.05 Olimpijada živali. 10.20 Imam samo tvojo ljubezen, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Hallo, Heino. 22.15 Počitnice s Piroško, zabavni, 1956 (Goetz George, Marie Versini. Tery Torday). 22.55 Poročila. 23.00 Magazin.
MM
14.00 Športna nedelja: dirka formule 1 iz Nemčije, nato prenos z olimpijskih iger v Barceloni 20.00 Brezdomci, zadnji del angleške dokumentarne serije. 20.55 Slavko Batušič-Lada Kašte-lan: Sestri, tv film HTV. 21.45 Mali koncert: Volodja Balžalorsky, violina. 22.00 Prenos iz Barcelone.
8.00 Poročila. 8.15 Slika na sliko, pon. 9.00 Smogovci. 9.50 Poročila. 10.00 Otvoritev mednarodnega folklornega festivala. 11.35 Teleskop, mikroskop, poljudnoznanstveni film. 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobro. 13.30 Hišni ljubimci. 14.00 Poročila. 14.10 Mixer M. 15.05 Daktari, serija. 16.00 Poročila. 16.10 Operna skrinja. 16.40 Turizem. 17.10 Orkanski prepadi, angleški film. 19.30 Dnevnik
1. 20.30 Ljubezen za Lidijo, serija. 21.20 Blue Moon. 22.00 Dokumentarna oddaja. 22.35 Dnevnik 2. 23.20 Slika na sliko. 0.30 Poročila.
3-..T9
9.00 Čas v sliki. 9.05 Heide, zače.tek risane serije. 9.30 Vesoljska ladja Enterprise, znanstveno-fantastična serija. 10.15 Panoptikum. 10.30 Bagdadski tatič, pravljični, 1960 (Steve Reeves). 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Avtobusna postaja, komedija. 16.10 Pasta AIIMtaliana. ' 15.30 Kum Kum. 15.50 Igra. 16.15 Sedem želja, serija v sedmih delih. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Klub senjorjev. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Podoba Avstrije. 18.30 Vedno, ko piše kriminalke,
RTL PLUS
6.00 Otroški spored. 8.00 Mario Brothers. 8.40 Pizza Cats. 9.00 Pika in Kito. risani. 10.20 Žabji kralj, pravljični. 11.45 Umetnost. 11.50 Strick Buck. 12.15 Major Dad. 12.45 Moj je oče zu-najzemljan. 13.15 Formula ena v Nemčiji. 14.00 Prenos formule 1. 16.00 Gospodar potopljenega sveta, pustolovski, 1973 (Omar Sharif). 17.45 Dr. VVestphall. 18.45 Poročila. 19.10 Siel-mann 2000. 20.15 Nevidni, komedija, 1987 (K. VVennemann, Barbara Rudnik). 21.55 Spiegel TV. 22.40 Prime Time. 23.00 Playboy Late Night. 23.30
SS8B3
12.10 Poletne olimpijske igre Barcelona '92, prenosi.
PRO 7
5.55 Lassie, Milje prahu, Doc Elliott. 8.55 Lepa mešanka iz Santa Feja, vestem, 1955 (John Payne, Faith Domer-gue). 10.40 Veliki Atlantik, vojni, 1953 (Jack Havvkins). 12.45 Povsem normalno. 13.15 M A S.H. 13.45 Blagoslovljeni par. 14.35 Kraljestvo divjih živali. 15.30 Masterson, vestem, 1954 (George Montgomery). 16.50 Aleksander Veliki, zgodovinski, 1956 (Richard Bur-ton, Fredric March). 18.40 Superforce. 19.05 Hardcastle in McCormick. 20.00 Dnevnik. 20.15 Veliki beg, vojni, 1962 (Steve McOueen, James Garner). 23.30 Simon Templar. 0.30 Harryjeve sodbe.	•
SUPER CHANNEL
6.30 Mix, novige. 11.00 Religija. 13.00 Jutrišnji svet. 15.00 George Vander-man. 15.30 Turistični magazin. 17.30 Religija. 18.00 Financial Times. 19.00 Kolesarstvo, ZDA. 19.30 Video moda. 20.00 Carnival story, ameriški, 1954 (Anne Baxter). 22.00 Novice, Ali Mixed Up.
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro HrvaškS^mes poročila in otroške oddaje. 12.00 Poročila. 12.10 Dragi John, pon. 12.35 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.55 Calebove hčere, serija. 14.45 UNPROFOR. 15.10 Otroški program. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 17.10 Poirot, pon. 18.00 Poročila. 18.10 Dokumentarna oddaja 18.40 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 1. 20.40 Volitve '92. 23.Dnev-nik 2. 0.15 Slika na sliko. 1.15 Poročila.
RTL PLUS
8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep (501). 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara (828). 14.15 Springfieldska zgodba (1506). 14.55 Šef. 15.50 Čips. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Umor je njen hobby. 21.10 Co-limbo: Vino je gostejše kot kri, kriminalka, 1973 (Donald Pleasance). 22.55 Kulturni magazin. 23.20 Magazin za moške.
9.30 Zgodbe iz školjke. 10.20 Nekoč je bilo... življenje: Usta in zobje. 10.45 Ljudje in psi, 5. del. 11.10 Svetovalna oddaja, pon. 11.30 Angleščina v poslovnih stikih, pon. 12.00 Poročila. 16.05 Sova, pon. 18.00 Dnevnik. 18.10 Biskvitki, risanka. 18.40 Alpe—Donava—Jadran. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 F. Hebrard-L. Velle: Ambasa-dorkin soprog, Franc, nadaljevanka. 21.05 Slovenija, umetnostni vodnik: NUK v Ljubljani. 21.40 Problemčki, angl. nanizanka. 22.05 Dnevnik 3. 23.00 Poslovna borza. 23.20 Sova: Zakon v Los Angelesu, amer. nadaljevanka; Glasbeni utrinek: E. Grieg: Zadnja pomlad.
SATELITSKA TV
SAT 1

6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Srce je adut. 9.30 Hallo, Heino. 10.20 Počitnice s Piroško, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Sam Marlow, moški z Bogar-tovim obrazom, detektivka, 1980 (Robert Sacchi, Michelle Philips, Franco Nero). 22.15 Poročila. 22.20 Amityville 3, grozljivka, 1983 (Tony Roberts, Tess Harper). 23.50 MacGyver. 0.45 Na begu.
PRO 7
Fw jmmm. t)
9.00 Čas v sliki. 9.05 Raji za živali. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Dobro glej. 10.00 Zakladi Avstrije. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Avtobusna postaja, ponovitev filma (Marilyn Monroe). 12.00 Nočni studio: Nas je še mogoče rešiti? 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, serija. 13.35 Batman. 14.25 Tarzan in sin, pustolovski. 1939 (Kohn-ny Weissmueller). 15.45 Glasbena skrinja. 16.00 Nils Holgerson. 16.25 Resnična zgodba Spita Machhpeeja, otroška serija v 8 delih. 16.50 Igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Tri dame ob žaru, serija. 18.30 Vedno, ko piše kriminalke, serija 19 22 Znanost. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni žurnal. 20.15 Dobro, da imamo Marijo, serija. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Miami Vice (Don Johnson). 22.10 Diri-gentova skrivnost, drama, 1989 (Mal-colm Mc-Dowell, Vharles Aznavour).
11.20 Liselotte von der Pfalz, ponovitev komedije. 13.05 Shortist. 13.20 Starsky in Hutch. 14.15 Lepa mešanka iz Santa Feja, ponovitev filma. 15.45 Agentka s srcem. 16.35 Hartovi. 17.25 Trick 7. 19.10 Poj, vendar... komedija, 1962 (Adrian Hoven, Oskar Sima), vmes ob 20. uri Dnevnik 21.00 Nasilje vodi režijo, kriminalka, 1975 (Franco Nero, Francoise Fabian). 23.05 Star-sky in Hutch.
SUPER CHANNEL
9.00 Channel E. 12.00 Super Shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Divja Amerika. 14.00 Mix 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. '18.30 Vohun (Bili Cosby). 19.30 Truplo preveč, grozljivka, 1944 (Bela Lugosi). 21.00 Preživetje 21.30 Perspektive. 22.00 Novice. 22.30 Evropske reportaže. 22.45 Ameriški trg.
16.30 Poletne olimpijske igre, Barcelona '92, prenosi.
8.15 Santa Barbara, pon 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes Poročila. 12.00 Poročila. 12.10 Dragi John, pon. hu-moristične serije. 12.35 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.55 Calebove hčere, serija. 14.45 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.10 Daktari, serija. 16.00 Poročila. 16.10 Poletni šolski program. 17.10 Poirot, pon. 18.00 Poročila. 18.10 Potopis. 18.40 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.30 Volitve '92. 23.35 Dnevnik 2. 0.15 Slika na sliko. 1.15 Poročila.
RTL PLUS
6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Ovven Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldska zgodba. 14.55 šef. 15.50 Čips. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18 00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Omejitev
PRO 7
uv &mmm n
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru. 9.30 Sedem čudes tehnike; Plavajoča ploščad v Severnem morju, 5. del. 10 00 Ceste sveta: 4000 milj po cesti skozi Avstralijo, 1. del dokumentarca. 10.30 Pisma iz parka, TV film (Victor Laplace). 11.55 Špageti z dvema omakama. 12.00 Franz Kreuzer se pogovarja z Brunom Kreiskym. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, serija. 13.35 Batman. 14.25 Njenih dvanajst moških, komedija, 1953 (Greer Garson, Robert Ryan). 15.55 Popaj. 16.00 Odabja z miško. 16.25 Resnična zgodba, 2. del serije. 16.50 Igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17:10 Spored po željah. 18.00 Tri dame ob žaru. 18.30 Vedno, ko piše kriminalke, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni žurnal.
7.00 Doc Elliot, Trick 7, Hartovi. 11.55 Veliki beg, ponovitev vojnega filma. -13.20 Starsky in Hutch. 14.15 Veliki beg, drugi del filma. 15.40 Kobra, prevzemite. 16.35 Hartovi. 17.25 Trick 7. 19.05 Z menoj pa ne. gospodje, komedija, 1959 (Doris Day), vmes ob 20. uri Poročila. 21.00 Same težave, komedija, 1986 (Ted Danson). 22.45 Starsky in Hutch. 23.40 Petrocelli
SUPER CHANNEL
6.00 Super Shop 9.00 Channel E 12.00 Super Shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Preživetje 15.00 VVanted 16.00 V živo. 18 00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun. 19.30 Izgubljeni duh, klasični, 1943 (Leo Gorcey) 21.00 Jeruzalem. 21.30 Media Europe. 22.00 Novice. 22.45 Ameriški trg.
»miiii MM
Kdor išče, ^ ta najde! Ifsf0

l> \MV|N|I\ I
10.20 Biskvitki, ameriška risana serija, pon. 10.40 Aiica v deželi risb, oddaja tv BiH. 10.55 F. Hebrard-L. Velle: Ambasadorkin soprog, pon. francoske nadaljevanke. 11.50 Poslovna borza, pon. 12.00 Poročila. 15.40 Brezdomci, pon. angleške dokumentarne serije. 16.35 Sova, pon. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Živ žav. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Vreme, Šport. 20.05 Film tedna: Elvis, ameriški film. 22.35 Dnevnik 3, Vreme, Šport, Žarišče. 23.40 Sova: Nenadni uspehi, ameriška nanizanka; Zakon v Los Angelesu, 16/19.
I> M i M M I V /
12.15 Poletne olimpijske igre, Barcelona '92
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes Poročila. 12.00 Poročila. 12.10 Dragi John, pon, humor. serije. 12 35 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.55 Calebove hčere, serija. 14.45 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.10 Otroški program 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 17.10 Poirot, serija, 18.00 Poročila. 18.10 Dokumentarna oddaja. 18 40 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.30 Volitve '92. 22.00 Dokumentarna oddaja. 22.35 Dnevnik 2. 23.10 Slika na sliko. 0.20 Poročila.
9pO Čas v sliki. 9.30 Sedem čudes tehnike: Chamonix, žičnica na Algulli-es de Midi, 6. del 10.00 Ceste sveta: Route 101, 2. del. 10.30 Buddy lovi le velike ribe. ponovitev komedije (Bud Spencer) 12.10 Reportaže iz tujine, pon. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, serija. 13.35 Batman, serija. 14.25 Charlie Brown in njegovi prijatelji, risani film, 1969. 15.40 Raji za živali: Rdeče opice 16.00 Niklaas, risana serija. 16.50 Igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Tri dame ob žaru, serija. 18.30 Vedno, ko piše kriminalke, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni žurnal. 20.15 Štiri dekleta iz VVachaua, domovinski film, 1957 (Isa Guenther. Hans Moser). 21.50 Pogledi od strani. 22.00 Model in vohljač, serija. 22.45 Škrlatni biljard, francoski film, 1990 (Helene Vincent, Ann-Gissel Glassj. 0.15 Cena ljubezni, grška melodrama, 1984 (Anni Laulou). 20.05 Poročila.
SATELITSKA TV
/1
SAT 1
6.00 Dobro jutro z novicami z Ol. 8.30 Sosedje. 9 05 Hotel. 10 00 Sam Mar-low, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila, šport. 19.20 Kolo sreče 20.15 Pozdrav in poljub, zabavni, 1957 (Elma Karlo-wa, Bert Fortell). 21.55 Akutno, afere, analize. 22.25 Srečno ločeni, zabavni spored. 23.00 Grob ob jezeru, grozljivka, 1988 (Valerie Harper, Gerald McRaney). 0.40 MacGyver.
RTI PLUS
6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara (830). 14.15 Springfieldska zgodba. 14.55 Šef, Čips. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Grad ob Vrbskem jezeru. 21.10 Policijski asi v akciji. 22.10 Stern TV. 23.00 Pa prav Alaska. 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Airvvolf 1.30 Šef.
PRO 7
7.05 Vegas, TricK 7, Kobra, prevzemite. 11.50 Poj, vendar . . ponovitev komedije. 13.20 Starsky in Hutch. 14.15 Masterson, ponovitev filma. 15.30 Colt za se primere. 16.20 Hartovi. 17.10 Trick 7. 18.55 Harry Black in tiger, pustolovski, 1958 (Stewart Granger, Barbara Buch), vmes ob 20. uri Dnevnik 21.00 Rio Lobo, vestem, 1970 (John Wayne, Jennifer 0'Neil). 23.10 Kabaret in satira 13.55 Starsky in Hutch. 0.50 Petrocelli (Barry Nevvman).
SUPER CHANNEL
6.30 Poslovni teden. 9.00 Channel E. 12.00 Super Shop. 12.30 Turistični magazin. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Jeruzalem. 15.00 Wanted. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun 19.30 Križanka Potempkin, klasični 1925. 21.00 Potovalni magazin 21.30 Financial Times. 22.00 Poročila. 22.30 Reportaže. 22.45 Ameriški trg.
VWWWWWWWWUWK

Velenje
Oddajamo na uHrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UtfW 88,9 IN 97,2 MHz
ČETRTEK, 23. JULIJA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Vaš glas, naša glasba. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje.
PETEK, 24. JULIJA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Poročila. 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje. 19.00 V imenu Sove. 20.00 Program Alfa Radia Velenje. 24.00 Lahko noč.
SOBOTA, 25. JULIJA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Izbor pesmi tedna. 8.30 Poročila. 9.00 Na svidenje.
NEDELJA, 26. JULIJA: 11.00 Pozdrav. 11.15 Poročila. 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Trič trač in druge čveke. 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50. in 16.50 EPP sporočila). 18.00 Minute z domačimi ansambli. 19.00 Duhovna iskanja. 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 27. JULIJA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkov šport. 18.30 Najboljše, najnovejše. 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje.
TOREK, 28. JULIJA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Odstopim, odstopiš. 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje.
SREDA, 29. JULIJA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Mi in vi. 17.30 Živ žav. 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje.
Kmetovalci, serviserji\ trgovina!
Jermeni za tračne obračalnike SIP, Panonija, Sental, Wogel-noot.
UGODNE CENE:
jermen Favorit 220 samo 3480,00 SIT, jermena Sental in Panonija že za 5.880,00 SIT.
Na zalogi tudi ostali rezervni deli za tračne obračalnike!
Proizvaja in prodaja:
Bogomir Žagar, Dobriša vas 37, 63 301 Petrovče. Tel.: (063) 776-361
712-146 popoldne
M	hI	hI	M
DOM KULTURE VELENJE Nedelja, 26. 7. ob 18. in 20. uri KO SREČA POTRKA NA VRATA (Oportunity Knocks) — ameriška komedija.
Vloge: Dana Carvey, Robert Loggia / Režija: Donald Petrie Dva ulična prevaranta velikega srca se po naključju znajdeta v multinacionalni korporaciji v objemu šefove hčerke hkrati pa se zapleteta v nevarno mafijsko mrežo.
Komedija zamenjav in zmešnjav, ki v mnogočem spominja na • uspešnico Filofax.
Ponedeljek, 27. 7. ob 20. uri Sreda, 29. 7. ob 18. in 20. uri MESTNI FANTJE (City Slic-kers) — ameriški, western-kome-dija.
Režija: Ron Underwood Vloge: Billy Crystal, Daniel Štren, Jack Palance (OSCAR '92 za stransko vlogo) Trije prijatelji iz New Yorka se odpravijo na Divji zahod, da bi
mSttn
PRODAJALNA
Dragomira Rošer 62382 MISLINJA 170/a
TeL: 0602/ 55-237
ŠANSON - PESEM NAJBOLJ SVOBODNIH OBLIK
V	petek, 24. julija ob 20. uri se nam bosta v okviru Poletnih kulturnih prireditev predstavila Meri Avsenak, vokal in Bojan Adamič, glasba s programom ŠANSON — pesem najbolj svobodnih oblik.
V	svojem programu izvajata dela izključno slovenskih avtorjev — od ljudskih v novi glasbeni preobleki do Ervina Fritza in Ferija Lainščka.
Posebnost njunega programa je tudi računalniško vodena glasbena spremljava, ki pričara barve in iluzijo revijskega, jazz orkestra ali sodobne glasbene skupine, istočasno dopušča tudi živo spremljavo (klavir), kar omogoča pevki svobodno interpretacijo, tako kot jo šanson zahteva.
Koncert bo na ploščadi pred velenjsko Namo. V primeru slabega vremena bo prireditev v restavraciji Name.
NE DAJ SE ...
V petek, 31. julija pa vas ob 20.30 uri vabimo na velenjski grad na prijeten poletni večer z
RADETOM ŠERBEDŽIJO.
Sodelujeta: pianist Jure Ivanu-šič in gost Vlado Kreslin.
Vstopnice po 350 SIT (mladina 250 SIT) lahko dobite v pred-prodaji v domu kulture — pisarna prireditve (soba 53/1). V primeru slabega vremena bo prireditev v Knjižnici.
POJDITE Z NAMI V VERONO
Še vedno se lahko prijavite za obisk Verone in njenega poletnega opernega festivala. Na pot se bomo odpravili 20. avgusta. V veronski areni si bomo ogledali opero G. Puccinija: LA BOHE-ME. Ogledali si bomo tudi Vero-no in njene znamenitosti, zanimivo srednjeveško mestece Sirmio-ne in se ustavili v velikem zabaviščnem centru GARDALAND.
Vrnili se bomo 21. avgusta v poznih večernih urah.
Dodatne informacije in prijave: osebno v domu kulture — pisarna prireditve ali po telefonu 853-574.
se pridružili gonilcem živine. Kmalu bo na sporedu tudi amer. triler V ZADNJEM TRENUTKU z Richardom Gerejem in Kim Bassinger v glavni vlogi.
»Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
' Cena posameznega izvoda je 60,00 tolarjev, mesečna naročnina 240,00 tolarjev, trimesečna naročnina 700,00 tolarjev, polletna naročnina 1.400,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 1.180,00 tolarjev.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka.
Oglase za podjetja, obrtnike ... sprejemamo po tel.: (063) 855-450, 853-451 in telefaxu (063) 851-990 ter v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka, do 12. ure — za objavo v četrtek.
gorenje point, Žarova 19, Velenje
vam nudi osebne računalnike — osnovni model 286/12 že za 65.790,00 SIT.
INFORMACIJE: telefon: 856-812, fax: 853-944
kemična Čistilnica »polak« koroška 44,
VELENJE
obvešča cenjene stranke, da bo zaradi kolektivnega dopusta zaprta od 27. 7. do 14. 8. 1992
trgovina »svit« velenje (za Rdečo dvorano)
—	akumulatorji VESNA - 4.271,00 SIT
—	tubeless ventili — 50,00 SIT
butik gospodična v šoštanju, prešernov trg 5
SEZONSKO ZNIŽANJE POLETNIH OBLAČIL:
—	dekliška in ženska plisirana krila že od 1.900,00 SIT
—	ženski kostimi že za 2.900,00 SIT
—	dekliške in ženske bluze od 1.900,00 SIT dalje
—	otroške majice vseh barv od 350,00 SIT dalje
—	in ves ostali otroški in mladinski program!
BAY - BAR IN TRGOVINA, Stantetova 11, Velenje UGODNO: moške bombažne hlače: 2.650,00 SIT, ženske jakne: 2.950,00 SIT, ženski kostimi: 4.200,00 SIT
šiviljstvo joli - moda od A do Ž
Kakovostno, hitro in poceni šivanje po meri drovi 24 v Velenju. Telefon: 855-541!
prodajalna čebelica v šoštanju - v novih prostorih
izdelki za čebelarje in ŽIVILSKI IZDELKI PO UGODNIH CENAH: sladkor 50/1 po 64,00 SIT za kilogram, olje Zvezda po 109,70 SIT, pralni prašek LAM-PO brez fosfatov — 4 kg po 398,50 SIT, pokrovčki za kozarce (36 kom.) po 377,40 SIT, sadni sirupi po 158,90 SIT, Swing (1,5 1) po 78,00 SIT, Bar kava po 51,50 SIT in še in še ... v prodajalni ČEBELICA, Aškerčeva 8, Šoštanj!
na Šlan-
BORZA BORZA BORZA |			
VREDNOT	TN1H Pf	iPIF	tJEV
LB SPLOŠNA BANKA Velenje d.d. BORŽA vrednostnih papirjev
Nastopil je čas dopustov. Temu se je prilagodila tudi Ljubljanska borza, saj potekajo borzni sestanki ponovno le ob torkih in četrtkih. Kljub temu, je na področju borznega trgovanja moč zaznati sicer rahel, toda svež veter, ki bi znal osvežiti večino borznih posrednikov. Zanimanje za vrednostne papirje se je namreč povečalo, njihove cene pa počasi, toda vztrajno naraščajo. Še pred štirinajstimi dnevi je bilo moč kupiti republiško obveznico druge emisije za 71 % nominalne vrednosti, danes pa je potrebno zanjo odšteti že 74 % nominalne vrednosti. Podoben trend beležijo tudi ostali vrednostni papirji.
Imetnike obveznic Gorenja naj opozorim na zapadlost kuponov v sredini tega meseca. Poleg polletnih obresti prejmejo lastniki tudi del glavnice. Preostanek glavnice pri obveznici za 100 DEM znaša le še 65,75 DEM.
V	začetku meseca je zapadel tudi kupon obveznice PTT Ljubljana. Tudi ta obveznica je anuitetna. Ostanek glavnice pri obveznici za 250 DEM je 210,75 DEM.
V	enem od prejšnjih prispevkov smo že omenili nujnost nastanka klirinške hiše. Prvi korak v tej smeri je storjen, saj od 15. julija že deluje centralni depo. Poslovanje z vrednostnimi papirji poteka v dematerialni obliki, kar pomeni, da kupec fizično ne prejme papirjev (leti so deponirani v centralnem depoju), dobi le potrdilo o lastništvu. V primeru, da stranka želi imeti papir tudi fizično, le-tega dvigne v centralnem depoju, za kar plača provizijo v višini 0,1 % nominalne vrednosti.
LB Splošna banka Velenje, d.d. Borzni posrednik Marija Zimšek tel. (854-251), int. 285 (855-964)
GRADITELJI - OBRTNIKI
Instor Trgovina d.o.o. Velenje že 4 leta skrbi za želje svojih kupcev. Ob 4. obletnici delovanja trgovine vam na več kot 4000 nr prodajnih površin nudimo poleg vsega gradbenega materiala, lesa, stropnih in stenskih oblog, vhodnih in garažnih vrat, parketa, barv, lepil, sanitarne keramike še ves VODOVODNI in TOPLOVODNI inštalacijski material, razširili pa smo tudi ponudbo ostalega .želez-ninarskega materiala (železo, aluminij, okovje . . .) V mesecu avgustu in septembru smo za vas pripravili še
in
tor
lo.o.. Efenkova 61, 63320 Velenje, p.p. 117 3odjetje za notranjo in zunanjo trgovino
posebej ugodne nakupe, zato se oglasite osebno v SPC Selo Velenje ali pa po telefonu 852-781, 853-417. 853-250, od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure.
P.S. Motorno olje Delta 5 1 1 samo 330 SIT, 3 I pa samo 899 SIT.
Instor Trgovina — kjer dobite vse na enem mestu!
o
o
tel. 883 481,888 480 fax 881 990
uifiele/L ocjdas, ocjdas ir naX čas.
DVE TELICI SIMENTAL, teža 200— 230 kg prodam. © 893-785.
PARCELO V KAVČAH, 720 m1
prodam. © 852-357. GARSONJERO išče 33-letna mamica s 4-letnim otrokom. ® 853-030 (Zora) — dopoldne. SIVO TELIČKO, 200 kg prodam. ©881-161, zvečer. OKROG 100 kg težkega bikca prodam. ©882-146. PRITLIČNO RUDNIŠKO STANOVANJE s stanovanjsko pravico (60 m2) zamenjam proti nagradi 3.000 DEM za večje nizko pritlično, z zelenico, po možnosti rudniško, kjerkoli v Velenju. © 853-936.
DVOSTANOVANJSKO HIŠO,
750 m2 zemlje, mestno ogrevanje, kabelska, telefon, Levstek Cilka, Lilijska 8, Velenje (Pesje). NUJNO PRODAM SPALNICO po ugodni ceni. Informacije na tel.: 856-711 int. 338 do 10. ure dopoldan.
SINTESEIZER YAMAHA PSR 6.300 s kovčkom prodam. Cena 1.800 DEM. © 888-214. TRAKTORSKO RAZTEGLJIVO PRIKOLICO za les prodam. © 882-897.
PZ 125 registriran do junija 1993 nujno prodam. © 850-377. VESPO PIAGGO 50 cm1, novo prodam. Gregorič, Vrnjačke Banje 3/78, Velenje.
PARCELO ZA VIKEND, 7 km
do Rogle, gradbeno dovoljenje, prodam. © 856-570. TROSOBNO STANOVANJE (71 nr) v Nazarjah prodam. © 831-308.
MINI HLADILNIK in šotor za dve osebi prodam. © 854-41 1. IŠČEM ŽENSKO staro od 35 do 45 let za skupno življenje. Sem zaposlen, s svojim stanovanjem. Šifra: OVEN.
GORSKO KOLO SCOOTE in
Tomos APN 4, oboje zelo dobro ohranjeno. © 858-408, popoldan.
LADO SAMARO 1300, LE
TNIK 87, odlično ohranjena, vi-deorekorder Sharp nov in fotoaparat Yashica nov vrhunski model 92 prodam. © 854-181 int. 239 ali 858-810.
Občina Velenje
Zdravstveni dom:
Zdravniki:
Četrtek, 23. julija — dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Lazar in dr. O. Renko
Petek, 24. julija — dopoldan dr. Bola, popoldan dr. Mijin, nočni dr. Jonko in dr. Bola
Sobota, 25. julija in nedeljo, 26. julija — dr. Žuber in dr. Lazar
Ponedeljek, 27. julija — dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Mijin, nočni dr. Renko in dr. Jonko
Zobozdravstvo:
V nedeljo, 26. julija — dr. Mojca Bujan, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje.
Lekarna:
Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enour-
no prekinitvijo	med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja Šoštanj:
Od 24. julija do 30. julija —
Franc Blatnik,	dipl. veterinar,
Stanetova 47,	Velenje, tel.: 87-875.
Občina Mozirje:
Do 26. julija —. Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769.
Od 27. julija do 2. avgusta -Marija Rup, dipl. veterinarka, Ljubija, tel.: 831-017, 831-418.
IŠČEM NATAKARICO za
delo v Bistroju KOMPREJ.
© 882-322.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Občina Velenje
NOVI DOM, podjetje za promet z nepremičninami, Trg mladosti 6, Velenje, tel.: 856-899. V Velenju ali Šoštanju kupimo enosobno stanovanje. Delovni čas od 8. do 13. ure.
4T 9>em%§,
Matej Orozel, Laze št. 17/b in Tanja Strožič, Gaberke št. 307, Ljubo Polovšak, Velenje, Kersnikova c. št. 13 in Irena Poličnik,
ZAHVALA
Zapustila nas je draga žena, mama in stara mama
Vida Kremer
1921 — 1992
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti; posebej gospodu župniku za opravljen obred, govorniku, pevcem in godbenikom ter vsem, ki ste darovali cvetje in sveče. Hvala tudi zdravnikoma primariju dr. Fijavžu in dr. Rusu.
Žalujoči: mož Matija, hčerki Elica in Slavica ter sinova Pavel in Hinko z družinami
ter sorodniki
Trgovina Janko & Metka Mislinja
—	pisarniški material
—	vse za šolo
Ugodne cene Fotokopiranje!
Velenje, Kersnikova c. št. 13, Boštjan Sešel, Ložnica št. 17/a in Renata Vranjek, Ložnica št. 17/a, Maks Kotnik, Mislinja št. 230 in Darja Pavlic, Gornji Dolič št. 39.
Q SMRTI
Smrti:
Marija Felicijan, roj. 1910, Rečica ob Paki št. 67, Cvetka Že-slin, roj. 1916, Velenje, Kidričeva c. št. 23, Ana Mijoč, roj. 1932, Velenje, Kidričeva c. št. 23, Milan Ašenberger, roj. 1949, Podgo-ra št. 48, Leopold Hriberšek, roj. 1926, Silova št. 9, Franc Prah, roj. 1923, Tekačevo št. 56, Oliva Marija Urbanica, roj. 1924, Oklukova gora št. 26, Ivana Ter-glav, roj. 1903, Tabor št. 44, Marija Kortnik, roj. 1900, Velenje, Koroška c. št. 3, Martin Verdev, roj. 1931, Topolšica št. 192.
nama
Posezonsko znižanje > poletne konfekcije za 20, 30 in 40 odstotkov. Možnost nakupa na 2 čeka. SAMOPOSTREŽBA
—	Barcaffe, kg	472,30
—	mehčalec, 4 I, Avstrija	363,00
—	riž, kg, Avstrija	105,00
—	toaletni papir, 10 kom., Avstrija
260,50
—	mini ljubljanska salama, kg
—	mini posebna salama, kg
ELEKTRO ODDELEK
—	aparati za sladoled Moulinex ODDELEK MOŠKE KONFEKCIJE:
—	kavbojke VVrangler po samo 2.970,00 SIT Pri nakupu nad 5000 SIT vam podarimo lepo poletno majico!
ODDELEK POSODE
—	emajlirana posoda, kg	436,80 SIT
—	kozarci za vlaganje	38,80 SIT
336,00 347,00
SIT SIT SIT
SIT SIT SIT

NOVO — NOVO

Šalek 90, Velenje, tel.: (063) 858-478
Cenjene stranke obveščamo, da je ponovno odprt bistro L. Pripravili smo vam tudi hrano:
—	lasagna
—	canellone
—	capacko
—	sladice
—	pizze
Del. čas: vsak dan od 9. do 22. ure,
ob nedeljah od 15. do 22. ure.
Vljudno vabljeni!
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13. ure.
1
TOPLOTNA TEHNIKA TON K
Ljubljanska 15/b
63320 Velenje Telefon: 063/857-141 063/853-495 Fax: 063/853-674
ZAGOTOVITE SI EVROPSKO KAKOVOST ŽIVLJENJA.
Doma ostala je praznina, a v srcu bolečina
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina in brata
Ivana Popraska
2. 11. 1960-12. 7. 1992
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ker so
nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter darovali cvetje in sveče. Hvala tudi govorniku g. Kompanu in gospodu duhovniku za opravljen pogrebni
obred.
Žalujoči: mama, oče in brat Miran
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
Marije Felicijan
roj. Steblovnik roj. 19. 5. 1910 iz Rečice ob Paki 67
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem Gorenja Elektronika in Vzdrževanja, ki so darovali cvetje in sveče ter jo
pospremili na zadnji poti. Zahvala velja tudi zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, Domu ostarelih Velenje, gospodu župniku iz Šmartnega ob Paki za opravljen obred ter govorniku in
pevcem.
Žalujoči: sin Marjan, hčerke Danica, Darinka in Marija z družinami
ZAHVALA
Tiho nas je zapustila naša draga
Marija Urbanica
•>■ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ji darovali cvetje, jo pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se gospodu duhovniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, pevskemu zboru in RK — Pesje.
VSI NJENI!
Odšel si. vendar misel ho ostala misel nate. s soncem obsijan spomin, v očeh pa solza vztrepe-tala, solza, kije večna, polna bolečin
ZAHVALA
Tiho nas je zapustil naš ljubljeni mož, ati, sin, brat in nečak
Milan Ašenberger
8. 7. 1949 - lt. 7. 1992 iz Podgore 48, Šmartno ob Paki
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom Črnjac, Dobrave in Trobina, sodelavcem, kolektivu Keramika za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala za izražena
sožalja, darovano cvetje, vence, sveče, denarno pomoč in darovane maše. Zahvaljujemo se tudi dr. Stuparju in osebju bolnišnice Topolšica. Lepa hvala tudi našemu prodekanu Ivanu Napredu za lepo opravljeni pogrebni obred in tolažilne besede, govornikoma Rakunu in Korenu ter domačim pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči: žena Marjana, hčerka Milenca in Sandi, mama, ata, sestra Alenka z družino, teta Mira, teta Mici, sestric Emil z družino in ostalo sorodstvo
Velenjska kinodvorana v katastrofalnem stanju
Kdo bo mene
datna škoda, ker ta ni zaščiten. Zakaj ne?
Milena Breznik: »Računali smo, da bomo objekt lahko' hitro popravili, ali vsaj ostrešje in dvorano zavarovali pred dežjem, ampak to ni bilo mogoče. Strokovnjaki gasilci so nam to odsvetovali, češ da se je streha ponižala za 20 cm in bi vsaka otežitev lahko porušila celo ostrešje. To bi pomenilo še večjo škodo, ki bi zajela tudi tiste dele, ki niso bili ogroženi od požara.«
Naš čas: Kdaj in kako pa nameravate to sanirati?
Milena Breznik: »Vse je odvisno od denarja. Objekt je občinski, občina se je zavezala, da bo to uredila, a denarja nima. Ena izmed informacij, ki sem jo dobila je bila, da sedaj ni denarja, da pa se bo septembra moral najti, da se bo ostrešje vsaj pokrilo in preprečila nadaljnja škoda.«
Naš čas: Objekt ste imeli gotovo zavarovan? Kako ste
Požar je povzroči! za S milijonov in pol tolarjev škode. Toda agonija velenjskega Kina se je začela že nekaj let prej — z naglim upadom števila gledalcev.
Pred dobrimi tremi meseci in pol, natančneje S. aprila letos, je požar zajel ostrešje velenjske kinodvorane. Objekt, ki so ga s prostoH>ljniiy JWi>m leta 1948 zgradili Vele^Rni. »Pločevina na strehi izgleda kot raztrgana konzerva, ob dežju zateka voda in plesnoba se čuti čim vstopiš v ta objekt.« Tako je v prejšnji številki slikovito in kratko napisal eden od bralcev. In še kako prav je imel. Škodo, ki je ob požaru nastala so ocenili na osem in pol milijonov tolarjev, v Kinu pa danes pravijo, da znaša ob tem posredna škoda še nadaljnjih 2,1 milijona tolarjev! Katastrofa, ki se je še ni odločil sanirati, kot je videti doslej, nihče. Kaj delajo v Kinu? Kako si obnovo stavbe in njeno prihodnost predstavlja-jo?
Na pogovor smo povabili direktorico Kina Velenje, Mileno Breznik.
Naš čas: Od požara pa do danes na objektu nastaja do-
MODRO BELA KRONIKA
Kupčija na sodišču
Prejšnji torek je prišel na velenjsko policijsko postajo S. Z. iz Šoštanja. Ne zato, ker bi mu bili možje postave všeč, ampak zato, da je prijavil kupčijo z H. D. iz Velenja. Temu je prodal svoj osebni avtomobil, 900 DEM pa naj bi mu novi lastnik prinesel naslednjega dne. V upanju, da bo temu res tako, je S. Z. avto izročil kupcu. Sedaj pa ni ne avtomobila, ne kupca, še manj denarja. Možem v modrih uniformah H. D. ne bo ušel, kot tudi ne napisana kazenska ovadba sodišču.
Previdnost ne bo odveč
Pri sklepanju poslov in pri plačevanju takšnih in drugačnih računov naj previdnost ne bo odveč. Ni namreč dneva, ko ne bi na policijski postaji dobili sporočila o ponarejenih tisoč tolarskih bonih. Previdnost je potrebna toliko bolj zato, ker »ta kratko« potegne tisti, ki poskuša zadnji vnovčiti ponarejeni bankovec.
Najprej grobo izsiljuje, nato še pretepa
Prejšnji torek, okoli 16.30, je J. A. iz Velenja s svojim osebnim avtomobilom na Graškogorski cesti v Velenju grobo izsiljeval A. K. iz Velenja. Ko ga je ta opozoril na njegovo početje, ga je J. A. začel pretepati. Vročekrvnež je nato nadaljeval pot proti centru mesta. V bližini Standarda seje zapletel v prometno nesrečo. Udeleženca te nezgode J. P. iz Lepe njive je »nagradil« z grožnjami o pretepu. Zoper J. A. so poli-
cisti že napisali predlog sodniku za prekrške.
Pretep zakoncev
V	torek, 14. julija, okoli 20. ure, je v Lazah pri Velenju L. M. pretepal svojo ženo. Prepir in pretep je bil tako silovit, da so morali posredovati policisti. Pred njihovim prihodom je L. M. pobegnil. Najbrž mu to ne bo uspelo pred sodnikom za prekrške.
Še en spor moža in žene
Istega dne, v večernih urah, sta se sprla J. H. in njegova žena D. H. iz Velenja. Namesto šibe ali roke, je »pel« električni kabel. Ko je žena mislila, da se je rešila pred batinami moža, jo je ta pred stanovanjem dobil, potegnil v avtomobil, kjer se je boj nadaljeval. Policisti, ki so prihiteli na kraj dogodka, so oba poskušali pomiriti, opravili z obema razgovor, pri vračanju na policijsko postajo pa s sabo odpeljali razjarjenega J. H. Pridržali so ga v posebnih prostorih. V jutranjih urah naslednjega dne so ga »dostavili« preiskovalnemu sodniku.
Takojšnja zaporna kazen za povratnika
V	jutranjih urah, 14. julija, je specialni povratnik, močno vinjen tujec D. K. iz Šoštanja, v svojem stanovanju pretepal ženo. Spet je bila potrebna intervencija mož postave, ki so mu na postaji odredili poseben prostor za nočevanje. Ko se je streznil, so ga naslednje jutro privedli k sodniku za prekrške.
Ob »poplavi« najrazličnejših in hkratnih prireditev je bil obisk presenetljivo dober
moral povedati, kar ga bo pač ta vprašal.
Hudo telesno poškodovan kolesar
V soboto, 18. julija, se je na regionalni cesti v Lokovici pripetila prometna nesreča, v kateri se je eden udeleženec hudo telesno poškodoval. Voznik osebnega avtomobila Peter Čvan (21 let) iz Polzele je vozil iz smeri Gorenja proti Velenju. Sredi kraja mu je pripeljal nasproti voznik kolesa 40-letni Hinko Stropnik iz Raven pri Šoštanju. Prišlo je do čelnega trčenja. Hudo telesno poškodovanega kolesarja so odpeljali v celjsko bolnišnico.
Začelo se je
Na vrtovih in njivah so dozoreli že prvi pridelki. Kriza, ki pritiska na vseh koncih in krajih, se »pozna« tudi pri spravilu. Kaj rado se dogodi, da so dolgoprstneži prej na delu kot lastniki. Tako je B. M. iz Velenja minulo nedeljo ugotovil, da mu je neznanec izkopal del njive s krompirjem na Koroški cesti v Velenju.
Najbrž se je D. K. še bolj streznil, ko je slišal, da mu je ta odredil takojšnjo zaporno kazen.
Praznovanja je bilo konec
Velenjski policisti so bili v jutranjih urah, 15. julija, spet na delu. Tokrat so morali »uradovati« na Jenkovi cesti v Velenju, kjer je proslavljal M. Z. Nič ne bi bilo narobe, če ne bi pri tem glasno vrtel glasbe. Praznovanja je bilo takoj konec.
Učiteljica ob denarnico
14. julija, v večernih urah, so mladoletniki na letnem bazenu v Velenju iz torbice svoje plavalne učiteljice odtujili denarnico. Ko bi bila prazna ..: Tako pa je v njej imela spravljene dokumente in okoli 2 tisoč tolarjev.
Tatvina delov kolesa
Le dobre pol ure je potreboval neznanec, da je s kolesa v hodniku stanovanjske hiše na Šaleški v Velenju odtujil prednji plašč, zračnico, vijak in ščitnik verige. Lastnico M. M. je oškodoval za čedno vsotico denarja. De-montaže pa se je lotil v kletnih prostorih.
Kdo bo kriv?
Tako se bosta ob prejetju vabila sodnika za prekrške najbrž spraševala B. U. in Ž. V. iz Velenja. Za to so »poskrbeli« policisti, ki so sredi prejšnjega tedna morali posredovati pri njunem obračunavanju na Starem jašku RLV.
V Lipi preglasna glasba
Za lastnika lokala Lipa na Stantetovi v Velenju poslušanje preglasne glasbe prejšnjo sredo, ne bo zastonj. Kar za dva prestopka se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Najprej za kršenja javnega reda in miru, nato pa še zaradi prekoračitve delovnega časa.
Spor med očetom in sinom
V sredo, 15. julija, je okoli 23. ure prišel po pomoč na policijsko postajo J. S. iz Velenja. Povedal je, da sta se sprla s sinom, in da ga je ta narezal. Po opravljenem razgovoru z obema, je k sodniku za prekrške »šla« prijava zoper sina J. S.
Razburljivo v Šaleku
16. julija, okoli 16.30, so se v Šaleku sprli, nato pa si skočili še v lase S. P., L. S., M. P. in M. G. iz Velenja. Medsebojni dolgovi naj bi bili razlog za preverjanje moči. Pri tem jo je L. S. skupil z lažjimi telesnimi poškodbami. Zoper S. P. so policisti, ki so morali miriti strasti, napisali prijavo sodniku za prekrške.
»Teksas« v Sončku
Nekaj minut čez polnoč so na policijski postaji pridno dvigovali slušalko, kajti kar precej občanov v bližini lokala Sonček v Velenju, je klicalo in tožilo o preglasni glasbi. Kratila jim je spanec. Kar malce presenečena je bila patrulja, ko je prispela v lokal. Precej gostov se je kljub pozni uri in prekoračenemu delovnemu času še zadrževalo v
njem. Poročilo inšpekcijskim službam in prijava sodniku za prekrške zoper natakarja M. J. sta bila epilog »dogajanja«.
Avto izročili carinski službi
Okoli 2. ure zjutraj, 17. julija, so policisti ustavili tujca Z. B., začasno stanujočega v Velenju. Že nekaj časa je uporabljal vozilo s tujo registracijo drugega tujca, ki pa ga v naši državi ni. Ker je to prepovedano, so mu avtomobil zasegli in ga izročili carinski službi. Ta bo postopek dokončala.
Že znan povzročitelj požara
V petek, prejšnji teden, je bil za Primožičeve iz Paške vasi črn dan. Zagorelo je namreč na njihovem gospodarskem poslopju. Kljub hitri intervenciji gasilcev, so ognjeni zublji naredili svoje. Po prvih ugotovitvah in zbranih obvestilih naj bi šlo za požig. Kdo in kako je to storil, policisti že vedo.
Našli nekaj gramov marihuane
Pri legitimiranju mladoletnika F. P. iz Velenja so policisti prejšnji petek, v nočnih urah, našli nekaj gramov marihuane. Zasegli so mu jo, pri sodniku za prekrške pa bo
Zagorela lesena uta
V zgodnjih jutranjih urah, v ponedeljek, je zagorela lesena uta last H. G. iz Pesja. Vzrok požara še raziskujejo. Obstaja sum o namernem požigu.
Gornjegrajski praznik
rešil?
porabili zavarovalnino?
Milena Breznik: »Objekt je bil zelo malo zavarovan. Zavarovalnino smo dobili, z njo
Naš čas: Kako pa razmišljate sami?m
Milena Breznik: »Da bi
stroške, ki se samo kopičijo
Novo ime in obetavna iztočnica
Po dvaindvajsetih »čebelarskih« praznikih so v Gornjem Gradu v minulem tednu slavili še triindvajsetič, tokrat »gornjegrajski praznik«. Novo ime ni naključje. Novi datum krajevnega praznika se poslej ujema z njihovo prireditvijo, v kraju so strnili vrste vsi in k sodelovanju povabili še »sosede«, kar se jim je vsekakor obrestovalo, krepko pa so »zalegle« tudi priprošnje za lepo vreme. Slednje je seveda tudi prav, saj vremenske muhavosti naporov mnogih niso izničile.
smo pokrili stroške, ki smo jih imeli z odstranitvijo stolov in platna.«
Naš čas: Predstave Kina Velenje se odvijajo v Domu kulture. Kaj to pomeni?
Milena Breznik: »To pomeni, da smo hoteli ljudem zagotoviti nekaj filmskih naslovov tudi naprej, da bi si jih lahko ogledali vsaj vztrajnej-ži. A teh je premalo. Dobili smo dva dodatna termina na teden ob standardnem ponedeljku. V treh mesecih je bi! obisk zelo slab. Stroški pa so preveliki in se nam ne izide. Razmišljamo kaj bi . . .«
Naš čas: Iščete kakšne nasvete tudi zunaj Kina?
Milena Breznik: »Ja, jih. Pri odvetnikih, pri znancih, nihče pa ne zna povedati kako v tem primeru, ki je izjemen.«
vsaj anulirali, dokler ne dobimo povračila posredne škode, ki je nastala s požarom menimo, da bi bilo najbolje prenehati za nekaj časa s predvajanjem filmov.«
Naš čas: Pred časom ste nekaj prostorov oddali, dali v najem. Razmišljate zdaj o tem, da bi v zasebne roke dali tudi kinodvorano?
Milena Breznik: »Tako daleč še nismo. Nas skrbi samo kako bomo objekt obnovili, potem bo pa situacija pokazala kaj in kako. Ravnali se bomo po zakonu o lastninjenju. So se pa že javljali zasebniki, ki so ponujali marsikaj, a sami ne moremo tega urejat. To je občinska zgradba, ki jo imamo mi samo v upravljanju. Občina je tista, ki odloča o tem.«
Milena Krstič-Planinc
Organizatorji pravijo, da je vodilo spremembe imena zlasti nova vsebina, da je bila letošnja prireditev prelomnica in izhodišče za novo pot in dodati velja, da je iztočnica odlična. Kar precej kulturnih in športnih prireditev se je zvrstilo v vsem tednu, čebelarjenje so strokovno prikazali v nedeljo dopoldne, višek prireditve pa je bila po-vorka s prikazom sedanjega in nekdanjega dela in življenja od Bočne preko Gornjega do Nove Štifte. In to je bil zadetek v polno. Kakorkoli so ponekod takšne povorke
Milena Breznik: »Z zavarovalnino smo pokrili stroške odstranitve sedežev in platna.«
izrabljene (tudi zlorabljene), tako je bila nedeljska v Gornjem Gradu vredna svojega imena in namena. Kar 23 točk se je zvrstilo v njej, prikazi nekdanjih običajev, kmečkih in rokodelskih opravil pa niso bili »kar tako«, veliko truda in domiselnosti so prebivalci krajev in vasi vložili vsak v svojo zares nazorno in privlačno predstavitev. Krona vsega je bila seveda množica obiskovalcev v nedeljo popoldne (pa v soboto zvečer in ponoči tudi).
(jp)