(--------------------------- VSEBINA: veliki Štirje v Londonu — konec „tretje SILE“ V FRANCIJI — ENOTNOST DELAVCEV IN KMETOV — VOLILE BOMO — SI CAMPA, SI TIRA AVANTI... — PRIMORCI V ARGENTINI — NAŠI NAJMLAJŠI V SVOJIH VRTCIH — LETOŠNJA BOŽIČNICA — DOLINA ČRNEGA DIAMANTA — SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA V TRSTU — LJUDSKA PROSVETA V SV. JAKOBU IN DRUGOD — MED, PLAVAJOČIMI BELIMI GORAMI — GOSPODARSKI SVETOVALEC — CENE SPET RASTEJO! — OTROCI IN UČENJE — JESEN IN ZDRAVJE — HOMANI — MIČE JEN VANE — ŠPORT — v UGANKE — KRAŠKA BURJA ___________________________ | Več partizanskega duha | N A KOKOS K K M Mnogokrat smo v času borbe pro- naše partizanske odrede, ko sq na- ti nemškim barbarom in njihovim pomagačem iz ust voditeljev zavezniškega bloka in armad z, vzhoda pa tudi z zapada slišali, da je merilo vrednosti vsakega naroda njegov doprinos k skupni zmagi. Danes, ko so se po doseženi zmagi zavezniškega orožja stvari zasukale drugače, kot smo navadni zemljani pričakovali in želeli, ima tako merilo vrednosti skoraj prizvok traže. loda samo spomniti se je treba na strašne preživele dneve iz druge svetoviTe vojne, pa nam bo točnost toliko poudarjenega merila vrednosti stopila tisočkrat potrjena živo pred oči. Kljub vsemu ostaja zato resnična trditev, da je kit doprinos k skupni zmagi nad tašizmon merilo vrednosti vsakega naroda in vsakega posameznika. Mi primorski Slovenci — kot Slovenci in Slovani sploh — se lahko potrkamo na prsa, da smo svojo vrednost dokazali. (Da so predvsem našemu — slovanskemu zgledu borbe proti fažismu — sledile tudi demokratične množice drugih narodov, lahko samo povečuje naš ponos)'. Ze v prvih mesecih, že prvi dan nemške osvajainc poti po Evropi, ko so nekateri od -velikih zaveznikov, čeprav onstran morja, šele začeli pripravljati načrte, — naj. prej ,za lastno pasivno obrambo in šele, mnogo potem za aktivne operacije svojih dobro opremljenih armad, — smo imeli mi naše načrte že gotove. Nič prikritega, ničesar zahrbtnega ni bilo v njih. DIH so čisti in odkriti in brez pre. mišljanja smo iih vrgli na — bojno bolje. Hoteli smo biti svobodni. Ko je nacistični tiran- v Berlinu najbolj rohnel,, ko je obljubljal svojemu «Herrenvolku» suženjsko pokorščino vsega sveta, takrat so goloroki vstali med nafni naši najboljši Uudje. Hostali so partizani. Njihovemu junaškemu vzgledu so kmalu sledili v množicah drugi in z redkimi izjemami narodnih izdajalcev sino postali narod — partizan. Spomnimo se na leta borbe, na začeto obdobje našega narodno — osvobodilnega boja, na našo najtež- fa zato najveličastnejšo zgodo- Povrnimo se v tiste čase in spo-mninio se, kaj je takrat pomenilo 'ti partizan. Sovražnik na višku svoje moči, strah in trepet, poži-galep naših domov, ubijalec naših Pidi — v gorah in gozdovih pa, čeprav v snegu in mrazit, ho j, pre-zebii toda vendar ponosni in svo-°dni - - partizani. Od tam so pri-Mjaii v naše vasi, v sovražnikova hbinočja in z njimi je v žalost in .fhljenje prihajala sreča, prihajalo panje in vera. Z njimi je prihajala ebogumljajoča partizanska pesem 1 oživela slovenska tiskana be-!:®.a in vedno pogosteje ic z njimi m majala svoboda, krqlka sicer, ^*čaana, zato pa tolik,, bolj Iju-bena. Spomnite sc ljudje, po na-s.' 1 vaseh: hrane in strehe ni bilo dovolj za vas, pa je prišel parti--n d6b:l hrano in streho. Ve-• jutri se bo vračal med j’Voje tovariše V nove borbo tudi Vas. Mnogi so prišli med vaš p*1?,10 .enkrat, potem jih ni bilo več. .'Tnajajl pa so njihovi prijatelji, ki so videli njihovo sinit, pa 'niso "dstopili iz strnjenih vrst. Bili so bkrtizahi, pripravljeni na vse. Lju-'"i sx> svobodo, ljubili lastno živ-Jenje, vendar ne toliko, da ga ne bili za svoje cilje pripravljeni fčtvovati. Ko so bili dnevi najtežji, .c<> ic na čase bila videti naša bor-, 0 in naša usoda brezupna, ko se ■!p sovražnik z ogromno tehnično m številčno premočjo zaganjal mrd ši borci padali v neenakem boju in ko je sovražnik že misli), da je uničil partizanstvo v naših go.rah in naših ljudeh, takrat so naše neuničljive brigade udarile tam, kjer je sovražnik najmanj pričakoval. Odpor sovražniku ni bil zlomljen, pojačal se je, dvignil je nove partizane in ti so vedno ostajali kar so bili oni pred njimi — duša in srce naše osvobodilne borbe. Njihov duh je stopnjeval borbenost našega naroda, vzdržljivost našega ljudstva. Njihov vzgled požrtvovalnosti, predanosti, borbenosti, iznajdljivosti v neenaki borbi m 1. obesni do svobode, je bil vedno plamenica, ki je (Nadaljevanje na 3. strani.) hodijo sedanji oblastniki po sledovih nacistov Ako se posvetimo proučevanju slovenske preteklosti, se bomo morali spet in spet povraćati h Koroški. Dasi je bila Koroška ves čas enako slovenska pokrajina kakor katera koli druga, je postalo dejstvo, da se nahaja na robu slovenskega sveta, zanjo prav tako usodno kakor za Primorsko. Po zaključku imperialistične vojne 1. 1918 so s krivičnimi odločitvami odcepili od ostalega slovenskega ozemlja na zapadu Primorsko in na severoza-padu Koroško. - .. Ar 'ih ~r»’diai.lli. -'JUval «pr..»* t IB m i Sr.-:oh« 3£A ... ■-'i a* "ivv FAKSIMILE PREPOVEDI, S KATERO SO ANGLEŠKE OKUPACIJSKE OBLASTI ZABRANILE OSVOBODILNO FRONTO ZA KOROŠKO Ako je bila Koroška že pred prvo svetovno vojno kot obrobna slovenska dežela izpostavljena načrtni in od države podpirani germanizaciji, so vendar že imeli Slovenci tudi kaj pravic in pa možnosti, da so se pred ponemčevanjem branili. Popolnoma drugačno sliko pa nam pokaže položaj po vojni. Potek dogodkov je bil precej podoben dogajanju na Primorskem pod fašisti: izločitev slovenskega jezika iz vsake javne uporabe, ukinjenje vsake prosvetne dejavnosti, preganjanje in mučenje vidnejših osebnosti med koroškimi Slovenci. In vse to se je dogajalo v Avs-triji, v državi torej, kjer uradno še niso vladali nacisti. i Vendar niti vse to sistematično prizadevanje niti nasilje nista mogla ukloniti koroški# Slovencev in zlomiti njih narodno zavennost. Z vojno so nastopili še hujši časi. S Koroškega bi naj izginil slovenski živelj: Maier-Kaibitsch je začel izseljevati slovenske družine. Tedaj pa je padla iskra s plamenice partizanstva tudi v koroške gozdove. V vsem ogromnem Keichu so bili prvi partizani tudi na Koroškem. Nihče od tistih, ki so se iiitro po zlomu Nemčije proglašali za zaklete sovražnike nacizma, se še nikjer ni zganil, ko so koroški partizani že napadali hitlerjevske oddelke. (Danes jih je v Avstriji razmeroma malo več, ki bi se kazali kot posebni sovražniki nacizma — ni potrebno!) Koroški partizani so s svojo junaško borbo v sami hitljer-junski državi, s svojo priključitvijo k ostalim slovenskim in jugoslovanskim partizanom pokazali, da zanje ne more veljati krivična mela goljufivega plebiscita iz 1. 1920, kakor za partizane že od 1. 1941 ni več obstajala meja. ki je več kot dvajset let delila Primorsko od ostale Slovenije. Težko je bilo trpljenje, a zato tem večje veselje koroškega ljudstva, ko je Jugoslovanska armada osvobodila Slovensko Koro- (Nadaijcvanjc na 2. strani.) ~ FRANCE, GRAFENAUER, SLOVENSKI KOROŠKI VODJA V DUNAJ-* SKEM PARLAMENTU ■ is&lM PR. franc OSVOBODILNE FRONTE ROŠKO PETEK, PREDSEDNIK zA ' KO- VWWWVWi/Y\ TRŽAŠKI GUVERNER IN STALIŠČE SIAU :» 2e od položitve ratifikacijskih listin ■t mirovne pogodbe v Parizu in dokonč-$ ne potrditve sklepov o ustanovitvi j; STO-ja, obstaja v naši novi državici :• čuden pojav dvovladja Guvernerja, > ki bo moral biti imenovan 30 dni poji tem, še ni in celotno ozemlje STO-ja | je ostalo razdeljeno v dva dela, v < bivšo A cono, ki je še vedno pod jz-: ključno upravo angloamcriških voja-:: ških oblasti in v bivšo B cono pod ju-:: goslovansko vojaško upravo. Tako stanje popolnoma naravno ne 5 moie biti v korist prebivalstva STO-: ja. ker povzroča upravna razdelitev ’ ozemlja številne ovire v normalizaciji S numer v državici. Toda že od vsega je član belgijske vlade in znano je, t: da je Anglija z Belgjjo v dobrih od- :J nosih. Toda kljub temu je Anglija proti imenovanju tega kandidata sa- | mo zaradi tega, da čim bolj odloži ‘s rešitev vprašanja tržaškega guverner- I ja in da Čim dalje odloži umik tujih § čet iz STO-ja. Ta korak, da je namreč Jugoslavija t uradno obdolžila Anglijo za odgovor- ? no sedanjega položaja, je narekovala £ Jugoslaviji njena miroljubna politiku, njena želja, da postane STO res de- Š ...... ....... mokratično urejena država in da bo OD LEVE NA DESNO: SOVJETSKI DELEGAT SOBOL1FV onrrrnr-M,,.- ruL^.flJÌUn mÌrU in ZbUŽnnJu mccl i JUGOSLOVANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA DR BEBLER JUGOSLrf za T » r'jCna Sklb f VANSKI ZUNANJI MINISTER SIMIČ: Im a dobrobit tržaškega prebivalstva v : začetka znakov zavlačevanja sedanje- VANSKI ZUNANJI MINISTER SIMIČ IN SOVJCTSKI I^I-EGAT V^VAR-' ga stanja je bilo Jasno, da je nekomu NOSTNEM SVETU OZN GROMIKO V RAZGOVORU MED ODMOROM Javno mnen e V obeh "ed m - prid in da je to zavlačevanje ^ ZASEDANJA VARNOSTNEGA SVETA nah Tržaškega ozemlS jo oba 1 orata to v J ' normalizacije pri nas načrtno. ------------------~ ^ Ko je Jugoslaviju predlagala in ute- slovansko nevarnostjo, < meljila nujnost enotne uprave Trža- * — — , ~ ------ J- SWÀUÌVU Jugoslavije sprejelo z odkritim odo- ------------ a ' aj V. OJ m VCJLIIVJ o UK ni im odo meuu« ______________________ Pred dnevi pa je Jugoslavija po ZosllZ W U korakl . Škrga ozemlja, torci združitve obeh svojem delegatu v OZN dr. Beblerju temi pogoji so med drugimi Lmenova- SIAU ko t° tol m ač^ toženi tUCU časni vladni svet, so tukajšnji itali- prej. Ko Je dr. Bebler na zasedanju ^cerodtasa ^rà^ie le daino T P,0bUd0‘ katoe na- i jaltski šovinistični krogi zagnali, v ti- politične komisije poudaril dejstvo, guvernerja za STO Ju-oslovalsk- n me STfv?» ‘ ^elotno reS«l proble- t hem dogovoru z ZVU seveda, silovit da manjka vodilni večini v OZN duh legacba je zvedela' da obstnTÙ T m stiha . UhU miroVne Pogodbe | vik in krik. Na hitro roko so začeli sporazum» in skupnosti, duh miro- datura za m^o t^k^f Iver tf1' lbkojšnjega 5 sestavljati resolucije na OZN. češ da ljubnosti in demokracije, je navedel ja, ki jo podpirajo Mirte'’ strni l SIAU 0 ,toka nadaljuje izjava i; hoče Jugoslavija vdreti v Tržaško o- za točnejši primer Trst. Večina Sveta Varnostnega svetu in d« si , f praktične SIAU ^ane možnosti £ zemlje, da je Trst ogrožen pred pan- zunanjih ministrov je namreč s po- samo angleški delegat/ Tal tanita uvedbe predlogov, ki m. je ;v, •.vc.-.-AWM.M.WAVAVAvvz............................................................................................... Nadaljevanje n« D. strani.) ^NVVVVAV,V^'m\Vm\-A'V\VVVVV^WvMAV.V VJ VELIKI ŠTIRJE V LONDONU KRONIKA O V Romuniji sodijo novim privržencem Manina, ki so hoteli k zvezi z angloamtrižkimi agenti zrušiti demokratično vlado. Množijo sc protesti proti ak-cionarjem ameriških petrolejskih družb, ki zavirajo izkoriščanje petrolejskih vrelcev Z namenom, da sabotirajo proizvodnjo petroleja. Ljudstvo zahteva odvzem koncesij ameriškim družbam. O Na Slovaškem so zaprli 206 oseb, ki so v zvezi s tako imenovano slovaško vlado y inozemstvu skušali ustanoviti »slo. vaško republiko«, računajoč na tretjo svetovno vojno. To teroristično organizacijo je vodil gestapovec Jankovič. V afero je. bil zapleten tudi tajnik podpredsednika vlade CSR Ursinija, zaradi česar je moral poslednji dati ostavko. O Na Madžarskem so odkrili tajno vohunsko organizacijo in aretirali njenega člana JJcrya, uslužbenca ameriškega poslaništva; in to kljub protestom vlade ZDA, kajti služba »ri tujem poslaništvu še ne jamči madžarskemu državljanu osebno nedotakljivost. Parlament je sprejel zakon o nacionalizaciji bank in odvzel parlamentarno nedotakljivost po slancem opozicijske stranke Pfeifferja, ki je zbežal v inozemstvo. O Jugoslovanska vladna delegacija Z maršalom Titom na čelu, je odpotovala v Sofijo. O Italija zahtevo upravo nad bivšimi svojimi kolonijami v Afriki, češ da si jih je pridobila na »zakonit način« in da jih namerava upravljati po demokratičnih načelih. O Nenni in Togliatti zahtevata spremembo vlade, v kateri bi bile zastopane vse glavne stranke. De Gasperi se take zamisli otepa in bi sprejel v vlado samo republikance ter desničarske Saragatovc socialiste. Stavke se širijo zlasti v Puglju in Bariju, kjer nastopa vlada proti delavcem in kmetom s tanki. Bilo je več mrtvih in ranjenih. O V Rimu bodp v kratkem podpisali jugoslovansko-italijan sko trgovinsko pogodbo. O General Brnndley je imenovan za nasledniku generala Eisenhoowerja, dosedanjega načelnika vrhovnega štaba ameriške vojske. G ZDA je z glasovalnim stro. jan uspelo, da bo mala skupščina QZN preuela vprašanje omejitve pravice veta. Višinski je opozoril, da bi taka omejitev pomenila nevarnost za mir. Tržaški guverner in stališče SIAU (Nadaljevanje s 1. strani.) Jugoslavija stavila OZN glede ustanovitve koordinacijskega organa angloameričke In jugoslovanske vojačke «prave s sedežem v Trstu, bi SIAU z gadovoljstvom sprejela tak korak, ki bi omogočil skupno icševanje vprašanj STO-ja. Cepitev STO-ja na dve povsem ločeni področji resno ogroža njegove «e itak omejene življenjske možnosti, ki Jih je pripisati odcepitvi od njegovega zaledja, ki edino lahko oskrbuje promet, trgovino, plovbo in drugo gospodarsko dejavnost, kj so za njegov obstoj nujno potrebne Kakršen koli koordinacijski ukrep bi sedaj v pričakovanju dokončne re-čitvo vprašanja imenovanja guvernerja in izpolnitve ostalih določb mirovne pogodbe pripomogel k občutnemu Izboljšanju vsega gospodarskega življenja. S tem bi se obnovili naravni in dopolnili gospodarski odnosi med obema področjema. Z odpravo uvoznih dovoljenj seznamov uvoznih predmetov tn ostalih zaprek, ki ovirajo prost blagovni prevoz, bj tržaško o-»emlje postalo celota, kot to določa mirovna pogodba. Oči vsega sveta se upirajo i}. London, kjer so se zunanji ministri Štirih velesil - Bevin, Bidault_ Marshall in Molotov r sestali v torek 25. t. m. da nadaljujejo z razpravami o mirovni pogodbi z Nemčijo in Avstrijo, ki so jih neuspešno prekinili aprila v Moskvi. Ta dogodek spremljajo dramatične izjave Bettina, ki je pred meseci dejal, da bo v Londonu zadnja priložnost Za sporazum med štirimi velesilami. K temu se je pridružila močno orkestrirana propaganda nekaterih anglosaških krogov, ki napovedujejo neizogiben polom konference in povdarjajo nepremostljive razlike Osmič v dveh letih je prejšnji teden pretresla Francijo težka politična in socialna kriza, ki ogroža same temelje IV. republike. Predsedniku v ade, socialistu Ra-tnadieru, ki je v zbornici dobil samo SCHUMAN, PREDSEDNIK NOVE FRANCOSKE VLADE 20 glasov večine, ni bilo več dolgo obstanka spričo njegove nesposobnosti, da bi ustavil bliskovito dviganje cen in zadovoljil delavstvo, ki je v borbi za prilagoditev mezd vedno naraščajoči draginji, segalo čedalje bolj po svojem starem orožju — stavki. V delavskih vrstah pa je vrenje že od tedaj, ko so bili zastopniki glavne delavske stranke, komunisti, izrinjeni iz vlade, in se je začela kolonizacija dežele po ameriškem kapitalu, istočasno pa se je zasvetila zvezda generala de Gaullea, ki je združil pri občinskih volitvah večino desničarskih sil in postal glavni pobornik Trumanove doktrine. Ločitev sil na dva nasprotna tabora je postala vedno jasnejša in ostrejša. In med tema skrajnostima je skušal vodja socialistov Blum, ki je dobil mandat za sestavo nove vlade, zaman iskati srednjo pot. Blum, ki je znan tudj po tem, da je na svojem lanskem obisku v ZDA odprl neovirano pot ameriškim filmom v Francijo in tako uničil domačo filmsko .proizvodnjo, je odločno nastopih pVoti komunistom. Hlcrati pa je bičal De Gaul-leovo ambicijo po osebni, diktatorski oblasti. To stališče je marsikoga iznenadilo saj so se socialisti in degolovci pri zadnjih volitvah medsebojno podpirali. Tako je Blum zašel v križni ogenj dveh močnih taborov in postal žrtev svoje mistike o »tretji sili«, ki že davno ne obstoja več. Socialiste bi v tej kombinaciji podprli samo demokristjani, -zameriti generalu De Gaulleu, čeprav le-ta še nima svojih pravih zastopnikov v parlamentu. Bininovi napaki sc je izognil njegov naslednik Schuman. voditelj demokristjanov, ki se mu je posrečilo sestaviti vlado na bolj desničarski osnovi: 9 pristašev MRP šest socialistov, štirje radikal; in eden neodvisen konservativec. Tako si je Schuman zagotovil tudi naklonjenost de Gaullea saj sta Renč Ma-ycr, minister za finance, in Coste-Floret, vojni minister njegova eksponenta v vladi. Prvi je v tesni zvezi z bankirji Rotsehild. Kako to, da de Gaulle tudi osebno ne sodeluje V vladi, kamor ga med vzhodom in zapadom. Namen tega pesimizma je očiten: ustvariti je treba ozračje nezaupanja in špekulacije na tretjo svetovno vojno, ki si jo ti propagandisti želijo, hkrati pa opravičiti samovoljne, separatistične ukrepe, ki jih Angloameri Žani Izvajajo na svojem zasedbenem področju Nemčije (bicona) v nasprotju : določili potsdamskega sporazuma. Čeprav nihče ne prikriva zaostritve mednarodnih odnosov, bi bilo vendar preveč zahtevati, da z eno konferenco velesile rešijo tako zapleteno in težko vprašanje, kot je nemško. Primer mnogo manj vai- V FRANCIJI je MRP povabil? Razlog je ta, da bi se general na odgovornem mestu neugodno počutil, ker nima svojih poslancev v parlametnu. Kot pogoj za prevzem oblasti zahteva namreč razpis novih volitv in spremembo ustave v dikatorskem smislu. V teh razburkanih razmerah pa ne bi bile volitve primerne, niti ni parlament, ki ne odraža več razmerja sil pri volivcih, voljan napraviti »harakiri«. Hkrati bi se general rad izognil odgovornosti za nepriljubljene finančne ukrepe, kot je n. pr. razvrednotenje" franka. Poskus prevzema oblasti z državnim udarom bi pa bil za de Gaullea precej tvegana pustolovščina. Delavci so namreč močno organizirani okrog KP, ki ima tudi na svoji strani sindikalno organizacijo (CGT). Sama policija, ha katero De Gaulle ne more računati 100%, bi tudi bila nezadostna opora in v vojski se lahko opira samo na višje oficirje. Med tem ko je Schuman prišel na oblast, je število stavkujočih narastlo na poldrug mi’ijon. med katerimi so celo profesorji na Sorboni. Vlada bo prav gotovo nastopila z ostro zakonodajo za omejitev stavk. V ta amen je že poklicala pod orožje nekaj rezervistov, da z Vojaštvom zastraž; tovarne in prometne točke. BLUM. FRANCOSKI „SOCIALIST'' V SLUŽBI TUJEGA IMPERIALIZMA Da ne bo mogla vlada izvesti učinkovitih finančnih in gospodarskih ukrepov, dokazuje že njena sestava sama. Saj so v njej zastopani pristaši načrtnega gospodarstva kakor tudi liberalnega. Vsekakor je nova vlada skrajen poskus, da se vsaj formalno reši republika. Je prehodnega značaja, ker pušča odprto pot ambicijam generala de Gaullea. Socialisti, ki so sanjali o »tretji sili« se v novi vladni kombinaciji ne počutijo udobno. Edino njihov izstop in povezava s komunisti bi lahko rešili IV. republiko pred degolovsko diktaturo. Ali bo Schumanova vlada igrala vlogo italijanskih »popoiarov«, ki sp 1. 1922 pripravili pot Mussoliniju? Bližnja bodočnost nam bo na to vprašanje dala odgovor. n ih razprav o italijanski mirovni pogodbi nam je priča, koliko truda in potrpežljivosti je potrebno, preden spravijo ministri pogodbo pod streho. To velja tem bolj za rešitev vprašanja Nemčije, ki je zadnji a najvažnejši temeljni kamen pri ureditvi Evrope, brez katerega Evropa ne more obstojati, brez katerega ne more biti trajnega miru. Prav zaradi izredne važnosti načetega vprašanja bi bilo napačno sklepati na polom konference te iz neuspeha, ki so ga doživeli namestniki zunanjih ministrov po tritedenskem razpravljanju: niso se namreč mogli sporazumeti niti o vrstnem redu po katerem naj bi potekali razgovori štirih ministrov. Toda za navidezno nedolžnim vprašanjem postopka se pogosto skriva važno politično ozadje. Saj $e na sodišču lahko dobiš ali Zgubiš pravdo ravno zaradi postopka. Vzemimo za primer najtrši oreh dnevnega reda, ki so ga zaman skušali streti namestniki: Ali naj bi ministri najprej reševali avstrijsko vprašanje In vato šele nemško, ali pa obratno. Zn prvo rešitev so biti Angloameričani, ki menijo, da je treba dati Avstriji prednost, ker jo dosedanje konference niso označile kot čisto sovražno državo. Stvarno pa gre Anglosasom za to, da Z rešitvijo avstrijskega vprašanja prisilijo SZ, da umakne svoje posadke iz Madžarske in Romunije, kjer so njene čete potrebne za vzdrževanje zvez z zasedbenimi četami v Avstriji. Ta razlog bi seveda odpadel, ko bi morali vsi zavezniki zapustiti Avstrijo. Med tem bi pa Angloame-ričani utegnili zavlačevati imenovanje tržaškega guvernerja ter s tem v zvezi umik svojih čet iz Trsta in mogoče posadk v Italiji, ki naj bi vzdrževale zvezo s Trstom. Tako bi torej utegnili Angloameričani razbiti v Srednji Evropi ravnovesje sil v svojo korist. Druga zadeva ,ki je tudi niso vpisali na dnevni red konference, je ameriški predlog popodbe o medsebojni pomoči med štirimi velesilami za štirideset let proti morebitnemu nemškemu militarizmu. SZ bi bila pripravljena sprejeti ta predlog samo s pogojem, če bi vključili v to pogodbo določilo o skupnem nadzorstvu nad Porurjem, o agrarni reformi veleposestniških junkerjev in odstranitvi industrijskih trustom ki so bili glavni pobornici nemške napadalnosti. Toda Angloameričani nočejo prevzeti tako točnih obvez. Zlasti pa jim je pri srcu Porurje - vir industrijske moči Nemčije -ki bi ga radi obdržali pod svojim izključnim nadzorstvom. Saj bi to bila hrbtenica bodoče zapadnonem-ške države z 48 milijoni prebivalcev, ki jo nameravajo po nekaterih ameriških načrtih ustanoviti s pretvezo, da je sporazum s SZ nemogoč. In priprava na tako rešitev so ukrepi o združitvi ameriškega in angleškega zasedbenega področja (bicona), kateremu naj bi se priključilo še francosko področje, ustavitev nemških reparacij SZ, podelitev 2 milijard dolarjev pomoči zapadnonemški industriji po Marshallovem načrtu. Angloamerička politika je torej močno kompromitirala možnost u-speha londonske konference, ker jo je s terni ukrepi postavila pred Izvršena dejstva. Sovjetska zvezg namreč odločno vztraja pri določilih potsdamskega sporazuma o gospodarski in politični enotnosti Nemčije, o dobavi reparacij, o znižanju nemške industrijske moči i» demilitarizaciji. Ta načela bo tudi Molotov zagovarjal na konferenci. Ali bo morda ameriška politika trdovratno vztrajala pri zamisli za-padnoneinške države? To si Ždi večina konservativnega časopisja kakor tudi bivši ameriški, zunanji minister Byrnes v svoji knjigi »Govoreč iskreno«. Toda tudi na zapadu se pojavljajo glasovi, ki bolj trezno presojajo to vprašanje. Skoro izključno industrijska zapndnonemška država bi močno pogrešila poljedelska področju ki bi ostala pod sovjetskim KONEC „TRET1E SILE" ___ Razgibana poroka O poroki angleške nrcstolo-naslethvce Elizabete s Fil pom Mountbattcnom (sedaj vojvodo Edinburškim) ie imela Ion donska policija (Scollami Yard) veliko opravila pri nadzorovanju dveh nvlijonov tllc-dalcev, ki so opazovali poročni sprevod. Budnost ie bila potrebna posebno še zato. ker so iz bližnje norišnice ušli norci in se pomešali med množico. Druai dan so po istih ulicah nemoteno manifestirali pristaši Mosleyeve fašistične stranke in poz'vali na borbo proti Židom. Hkrati je sodišče o-prestilo novinarja, ki ie hujskal na napad proti Zidom, zaradi česar so nekateri nò-slanci v Spodnji zbornici protestirali rekoč, da fašistični norci zaslužijo večjo pozornost policije kot tisti, ki so na dan poroke ušli iz norišnice. Poročno slavje so izkoristili neznani »uzmoviči«. da so na dvoru ukradli nak;t več milijonske vrednosti eni izmed dvornih dam. kraljičini sorodnici. ZDA v Grilji Kljub ustanovitvi skupnega rško - ameriškega glavnega taba povzročajo ofenzive grke demokratične vojske ved-io večjo skrbi vlad-’. . Vladni poslanec BakaHas s e Izjavil, da bo vlada se prod imo izgubila Trakijo. če^ A-nerčani izdatno ne povečam vo’e pomoči. Bivši načelnik ngleškc vojne misije fe deai da ie nemonoče premagati »art’zane. Iz ZDA pošdmjo edaf amer^ke mezge, ker s anki ničesar ne odpravijo v romskih predelih. ' V Atene le prispel amerT-ki general Harper. ki bo op-ranteiral vladno volaško leta^-itvo Američani Izvalajo pn-Ifik na SofuMsa. da bi radiar :51 splošno mobiPzaciio Stro-jo je prepovedano vsako krt-iziranie ameriških ukrenov io unerišk:h oficirlev Množijo ie grozodeistva nad partizani, u jim monarbofašist! režejo flave in i;h nato obešajo »a jvnie iahalno secVo. V ZDA. se pa vršMo.pro-estna zborovanja, na katerih lemokratični državljani ooo-larjajo svojo vlado na nevar-jost vedno večiega vmesava-, ,7 fti-Ske zadeve, ki utegne nadzorstvom in bi torej bilo njeno gospodarstvo zelo neuravnovešeno. Zelo dvomljivo je tudi, da bi s tako separatistično rešitvijo ZDA ilosegle svoj politični cilj: To je IZ-ključitev vpliva enotne socialistične stranke, ki je na oblasti v sovjetskem zasedbenem področju in ki bi nujno imela svojo besedo tudi e. zapadnem področju preko osrednje nemške vlade, ki naj bi jo ustanovili, kakor predlaga SZ. Zanimiva je s tem v zvezi sodba poluradnega angleškega »Timesa«, ki pravi: »Na prvi pogled se Zdi, da je delitev Nemčije koristna, toda vsaka izmed štirih velesil se za veda, da ne bo taka rešitev zagotovila »hi blagostanja Nemcem, niti miru Europi. Jasno je, da združitev zapadnonemških področij v posebno enoto ne more tvoriti sama po sebi učinkoviti jez proti komunizmu.« In najbolj šibka stran ameriškega separatističnega načrta je ravno to, da je v nasprotju z željo nemškega prebivalstva, ki si želi politične zlasti pa gospodarske enotnosti, ' saj samo Tiajvcč trpi zaradi razkosuno-sti svoje domovine. V velikem doživlja to, kar v milem občutijo prebiralci STO-ja zaradi delitve na dve. področji. Zato tudi ni čudno, če so nekatere nemške stranke z navdušenjem pozdravile sovjetski predlog o ustanovitvi začasne nemške vlade za vso Nemčijo in o gospodarski enotnosti. Sicer so Schumacherjevi' socialisti, ki igrajo ameriško karto, nastopu1' proti taki rešitvi, toda v njihoui»' (Nadaljevanje na ■?. strani spodaj Kitajci no tri dolarje Ktaiska ljudska armada nevzdržno prodira na vseh frontah in je zavzela važno rudarsko sred šče Jinoee v Mandžurji ter premogokopno središče KaušuanC v Šaritun-Cu. Osvoboieno področje se ie povečalo od 10 milijonov prebiva cev na 20 milHonov Bivši amer:ški poslanik Bu-litt it* zahteval, da ZDA po-de’iio (’lantJ-Kai-Šelcu nosoiilo v znesku 1 mi'iiarde 350 m'l -fonov dol ariev za m ob'1 iz rei io 4t'0 mil’’onov K'ta’cev v borb- p^^tì litidaki armadi In »New Ohma N^ws A-jenev« ugotavlia da »ameriški imrc-imaio K'taice za topovsko hrano po ceni treh do lariev za komad.« Evrona ie nedelUva Amerški senator Tavlor ie zahteval, naj bi pomoč ki io ni is'tto ZDA podekti Evrop’ po Ma^abaMovem načrtu, zaupali OZN ki bi razdelitev prsv’čno izvr*ila. Po Tav’orìevem mneniu i-ma Marsbal’ov cospodarski načrt izkliučno polit'čni. eso-Lst;čni namen. Tako n. pr. In-dilc’" unrraio od lakote in a-mer'ški v’adi niti na misel ne pride, da bi i m pomacala. Anulešk? labur!stlčni posla nec Zi’h'acus je pripomnil na-slednie-' »Industrializirane zapadne Evrone ni mogoče gospodarsko obnov't\ čc ostane ločena od svoiih naravnih trgov — od vzhodne Evrope.« In po zadnjem Trumanovem govom. v katerem opozarja predsednik ZDA na ve-Pko mfaciisko krizo ki ogroža ZDA pripisuieio Trumanu namen, da naveže trgovske st'ke z vzhodno-evropsktmi državami. da bi tako Marshallov načrt lahko uspel ______Policija »Ščiti« šo'e Sofulisova vlada je izdala odredbo, ki določa, da se lah ko študentie vp’šcio v srednio šolo ali na uivverzo samo s Portoiem. da predhodno pred ložijo posebno policijsko spr če va'o. ki vscbuic prstne odti-ske prosilca in potrjuje, da je Pros'lec iskren prVrženec mo narhlic. (Nadaljevanje z 2. strani.) lastnih vrstah se pojavljajo pristali enotnosti kakor n. pr. Alfred Weber Heidlberg, ki je bil zaradi tega tudi izključen iz stranke. Končno se tudi na zapadu mnogi zavedajo, da bi ustanovitev zapad-nonemške države pod ameriškim nadzorstvom dala osnovo Za ponovno nemško napadalnost, ker bi tako zopet spremenili Nemčijo v proti-sovjetsko bazo, kot so jo po prvi svetovni vojni. Anglcšlra politica skuša biti v tem oziru bolj previdna, ker se noče zameriti SZ, s katero išče- prav sedaj trgovskih stikov Za olajšanje svoje gospodarske krize. Končno sl tudi Francozi želijo mednarodnega nadzorstva nad Porurjem, da bi zmanjšali nemško nevarnost. Vse to so razlogi ki kažejo, da sporazum ni nemogoč. Sicer pa niti Molotov niti Marshul 'lista v svojih govorih razbila mostov. Tako ie Prvi izjavil, da razlike v socialnem t*1 političnem ustroju dveh držav še niso razlog, da ne bi se le-ti spo-razumell. S tem seveda ni rečeno, da bo London prinesel kako rešitev. Možnost kasnejših konferenc ni izključena. Tako lahko dodamo Bevinc-eim izjavam, ki smo jih zgoraj omenili, sc Bidaultove: »Ce ne uspemo n Londonu, ne smemo obupati. Lspeh je že, če Vq pride do popotnega preloma«. ' V takih okoliščinah se začenja kitica za zeleno miza v Londonu, ki bo trajala najmanj mesec dni, in ki bo morda ena največjih, kar jih P°Zna svetovna diplomatska zgodovina. Enotnost delavcev in kmetov V nedeljo sta bili ustanovni skupščini dveh največjih strokovnih zvez Enotnih sindikatov, kmetijske in ko« vinarske zveze. Mesec dni po ustanovnem kongresu enotnih sindikatov STOja so prvi. ki so, upoštevajoč nove prilike, pristopili k reorganizaciji svojih zvez prav kovinarji in kmetski delavci, ki združeni v enotnem sindikalnem pokretu predstavljajo bratsko povezanost delavskega razreda v mestu s kmetskim delavstvom na deželi in istočasno izražajo zvezo med slovenskim in Haićanskim naprednim demokratskim življem. Kmetijska zveza je imela svojo skupSčino v Izoli. Tajnik kmetijskega sindikata tov. Grbec ie podal izčrpno poročilo o položaju kmetov na STO-ju in pa o delu, ki ga je kmetijski sindikat opravil. Ko je opisal položaj kmeta pod fašizmom ter nato govoril o velikem doprinosu kmečkega ljudstva v osvobodilni borbi, le Se prikazal kako živi naš kmet po osvoboditvi. Okupacijska oblast kmetijstvo zelo zanemarja. Razen ogromnega povišanja davkov se dela kmetom Se neprecenljiva Skoda z uničenjem, njiv. vinogradov itd. z zgradnjo nove ceste od Trsta proti Devinu. Veliko Škodo pa je povzročila Se okupacijska vojska. Se slabši kot položaj malih posestnikov pa je položaj najemnikov, ki morajo plačevati gospodarjem 28krat večjo najemnino kot so jo plačevali prej. Pri takih razmerah pa je vendar kmetijski sindikat uspel, da je dosegel marsikatero ugodnost. Kmetijsko zvezo pa čakajo Se neStevilne naloge ; kmetijski sindikat pa tudi nikoli ne bo odnehal od zahteve, da dobe zemljo tisti, ki jo obdelujejo. Se so na delu fašistične organizacije, ki računajo na razveljavljenje zakona o agrarni reformi v B conj STO-ja. Toda danes kmet ni več pokorni suženj in svojo svobodo in pravico, za katero se je bojeval, bo zna' tudi očuvati. Na skupščini kovinarjev v Trstu je tov. Gorjup v začetku svojega poročila omeni', da se tržaški delavci zavedajo svoje moči, ker se naslanjajo na jugoslovanski de'av-ski razred, ki izgrajuje socialistično družbo, in na italijanski de'avski razred, ki se danes bori na ulicah, pfoti novofašistom. Kovinarji v Trstu se niso niti malo preplašili pred zvezo, ki jo je stvorila reakcija z oblastmi, industrljcl in lažnimi sindikalisti. Kozulič bi rad uvedel v svojih ladjede'nicah zamorsko sužnost. Lažni sindikalisti, ki služijo tujim si'am ovirajo sindikalno idružitev. Toda večina de'avstva Se zaveda, da pomeni borba za združitev borbo za demokracijo, za uveljavljenje pravic ljudstva In za dosego človeških delovnih pogojev. To sicer vedo tudi voditelji Delavske zbornice a njim ni do sindikalne združitve, kajti njih služba de-lođaja'cem je prav v cepljenju delavskih vrst. Računajoč z bedo in lakoto delavstva so delodajalci pričeli zimsko ofenzivo z odpusti de'avcev. Pri tem uživajo podporo VU. S temj dejanji in pa z napihnjeno kampanjo o padcu cen hočejo delodajalci v naprej onemogočiti nova mezdna pogajanja. Toda zveza kovinarjev, ki je preseg’a število 1300 včlanjenih, predstavlja že tako silo, ki je ni mogoče streti. Kakor doslej se bo zveza kovinarjev nenehno borila proti fašizmu v obrambo pravic delavskega razreda. VOLILE BOMO! Četrt stoletja se je razraščalo sovraštvo v srcih antifašistk, tako kot je raslo in se stopnjevalo narodno in socialno zatiranje tržaškega ljudstva Oboje jih je spremljalo skozi življenje in jim narekovalo skupen cilj. V dosegi tega cilja so se našle slovenske m italijanske žene. Kot živa plamenica je tlel v njih in privabljal v njihoue urste druge žene, pred katerimi se je v brezposelnosti in bedi razgollčil fašizem in očrtal svojo pravo podobo. V letih vojne in mučeniškega trpljenja so se za vselej odvrnile od njega tudi take_ ki so mu prej verjele. Raz domačega praga so se ozrle po svetu in pričele izoblikovati svojo notranjost, da bi proniknite v skrivnost gospodarskih kriz in vojn, ki upropašhjo domove in tolikokrat puščajo v srcu h žgočo bolečino. V tistih letih so Stvorile iz svoje trede svojo žensko antifašistično organizacijo, katere so se zlasti po vojni, ko se je treba pod anglo-a-meriškimi okupatorji znova boriti za demokratične pravice, še boli oklenile. Ona jim nudi jamstvo, da se bo enakopravnost, ki je določena po samem tržaškem statutu podrobneje odločila v bodoči ustavi Tržaškega ozemlja in da bodo rešene izkoriščanja, ki teži ženo v pod-poieni meri. Ona ne deli samo s svojim moškim tovarišem narodnega in socialnega zatiranja temveč je še sama najbolj kruto in brezobzirno zatirana. Njen glas je v javnem življenju prazen zvok. ki nikomur ničesar ne pomeni. Ce bi tako ne bilo, in bi bile tudi žene med onimi, ki krojijo življenje, bi bilo tudi pri nas v Trstu marsikaj drugače, ker bi s svojim čutom za pravico ne dopuščale krivic. Za svoje delo, pa naj bo to po svoji vrednosti popolnoma enako z moškim delom, je še vedno niže plačana in dogaja se celo, da brezvestni gospodarji izrabljajo nacionalna čustva svojih uradnic zato da jih adrajtajo s tri tisoč lirami na mesec in se okoristijo z njihovim neplačanim delom. Se so v Trstu žene, ki vsega tega ne vedo, ki jih življenje ni še nikoli prisililo, da bi razmišljale o tem, ali pa jim je skrbno zastiralo resnico Tudi to poslednje ni prav nič težko ob kričeči reakcionarni propagandi in zlagani kulturi. Toda sedanjost trga z njiju smehljajoče naličje i» pod niim zazeva cinični obraz anglo-amemškoga mogotca, ki kuje vse dni in noči načrte Za nove vojne ter premišlja, kako bt si pokorit svet in ga prav nič ne gant trpljenje milijonov, med katerimi so tudi stotisoči mesta, ki sc mu pravi Trst. Danes vidi ta jutri fi- di ona, tretja in četrta, kako je padla krinka. »Dovolj je bilo moje nevednosti!« sklene pri sebi in pomnoži število tržaških antifašistk-bork za pravico in boljši svet. Vključene v njihovo dolgo verigo, pojdejo tudi te žene z drugimi vred v nedeljo 30. novembra na volitve. Volile bodo svoje nove odbore, zato da se poživi in osveži organizacija z novimi močmi, ki bodo pomagale orati ledino pri tistih, ki so še ostale zakrknjene v svoji duši. Volile bomo in volitve bodo za nas tržaške žene in Za vse demokratično {rrebivalstvo Trsta velik praznik, kajti z njimi bomo pokazale da smo tu, da ne morejo mimo nas da se ne bojimo reakcije in sl bomo tudi jutri, ko pride čas zato, znale priboriti, kot je rekel tovariš Babič na Ustanovnem kongresu SIAU, možnost udejstvovanja v javnem življenju Tržaškega ozemlja in svojo dejansko enakopravnost. 30. november, dan naših volitev, bo pa tudi praznik miru, lei ga je razpisala Mednarodna demokratična federacija žena, in se bo vršil po vsem svetu. Kot bodo storile iene drugih držav, bomo tudi me pred tem dnem pobirale podpise za mir. V soboto popoldan ob 3. uri bo veli ha manifestacija za mir. Zone se bo do zbirale na trgu Garibaldi in krc nile v sprevodu po mestu proti Sv Justa, kjer bodo molitve za mir Potrkale bomo na vsako hišo in bu dite tudi tiste, ki so ostale v svo jem srcu zakrknjene do vsega, kar nosi pečat resnične demokracije. Morda se prebudijo iz svoje oto pelasti in iztrgajo iz srca sovrašt vo, ko bodo slišale, da se zbiramo vse žene pod zastavo miru prot imperializmu, ki bi hotel novo voj no. Tiste, ki se tudi ob lej besedi ne bodo zganile, bo obsodila vsa ostala ženska skupnost in vse miru-in pravice željno človeštvo. KRONIKA O Nebotičnik nameravajo sezidati na voglu utic Udine in S. Anastasio, O Spet nesreča z ostanki vojnega materiala. Drobci ob eksploziji nekega vojnega ostanka so sedemletnemu Orcstu Miheliču uničili levo oko. O Slovensko učiteljišče so odprli v Trstu. Vpisovanje bo do 12. decembra. O .‘14 nameščencev tržaške radijske postajo so nameravali, odpustiti. Po pogajanjih .med, ravnateljstvom in predstavniki sindikatov pa so stvar odložili. A nekaj ljudi bodo vendar v kratkem odpustili. 0 O Brigada Sergija Cerine]ja. ki je kot IV. mladinska delovna brigada STO-ja delala na progi Samac-Sarajevo se je \:uila. O Slovensko Planinsko društvo bo priredilo planinsko rajanje pri Sv. Ivanu («Škamperle») v soboto 20. novembra. O Tečaj za pevske dirigente in vodje dramatskih krožkov lio priredila Prosvetna zveza. Pojasnila v Largo Panfili 1. IH. O Mile kazni je prejela zadnja skupina gradbenikov iz znene afero Urada za javna dela. Scbwarz in Lionetti sta prejela po 1 Rio zapora in 10000 lir denarne kazni, Brcitncr in Sereni pa po 9 mesecev in 9000 lir. Vendar pa so jih še pustil; s kavcijo na svobodi in kazni jim ne bodo vpisali v nravstveno spričevalo. Jasno, to so gospoda 1 Bodo že vpisali de^av-j ceni, da so morali presedeti leto dni zapora za klofuto kukc-j mu fašistu. O Velik požar i> //.V/ je izbruhnil v soboto zjutraj in uničil en oddelek. Skoda znaša več milijonov. O Šovinisti so napadli v ul-dei Leo delavca, ki se je vračal iz krožku «Tomažič». Pretepli so ga, da se je moral zateči na Bdeči križ. O Vse prispevke za otroško božičnico 1947 sprejema patronat v prostorih Bdečega icriža TP, ulica Carducci št. 4. VEČ PARTIZANSKEGA DUHA (Nadaljevanje s 1. strani.) svetila preko meja naše ožje domovine. Plamenica, ki je vodila v protifašistične borbene vrste vedno yeč tržaških, tržiških in furlanskih delovnih ljudi in ustvarjala iz nas vseh eno samo jekleno fronto, ki se je leta 1945. maja meseca pomaknila preko meja Soče in Karavank. Spomnimo se cvetja in veselja po naših vaseh in mestih, spomnimo se solza v očeh naših mater in starčkov, solza, ki so izražale srečo in ponqs. Spomnimo se naših partizanov z odlikovanji na prsih smejočih se, vedrih, pripravljenih priti do Berlina, pripravljenih še isti dan na nove naloge, čeprav so s težavo zakriVali v sebi izmučenost in izčrpanost od pravkar končanega težkega boja. Taki so bili partizani — naši najboljši sinovi. Njihova moč — oni sami so bili vsi prepričljivi in prepričan sem, da je angleški general Moor, šef angloameriške vojaške misije pri glavnem štabu ob krsti padlega komandanta slovenskih partizanov generala Rozmana Staneta moral sam verjeti svojim besedam, ko je dejal: »Takih junakov nima vsakdo ,take junake ima lahko samo narod, ki ve, zakaj hoče svobodo«. In prav nič nas naj ne preseneča, če je šef angloameriške vojaške misije pri štabu IX. korpusa v Lokvah, ko so slavili prve zmage angloameriške vojske po izkrcanju v Italiji, odkrito priznal: »Tudi vaša je velika zasluga, da lahko naše annadč napredujejo v Italiji. Angleško ljudstvo ceni, spoštuje in se divi vaši borbi!« Toda razmere so se po zmagi spremenile. Mi lahko sicer še danes mimo verujemo, da angleško in ameriško ljudstvo občuduje našo borbo, naše partizane, čeprav si njihovi vladajoči 'krogi prizadeva., izbrisati jz spomina ali vsaj ignorirati junaško osvobodilno borbo ne samo našo, ampak vseh svobodoljubnih sil v Evropi in po svetu. Zakaj? Zato, ker njihovo vojno zavezništvo z nami ni bilo iskreno, ker je bilo preračunano samo na trenutno korist v njihovi borbi proti nacizmu in fašizmu, ne kot zlu za človeštvo, ampak kot svojemu imperialističnemu tekmecu. Sedaj, ko je fašistična os Rim-Berlin-Tokio uničena, ko nimajo več tekmeca v svojih imperialističnih načrtih, kc so sami postali edina in udarna sila imperializma, jim je naš antifašizem in naša svobodoljubnost postala zoprna in nevarna. V junaški borbi naših junakov, v vzornikih naše borbe — partizanih — vidijo resno oviro za svoj imperializem, zato samo prikrivajo, da so pozabili na nas delež v skupni zmagi, V resnici pa so stopili prav zato proti našemu ljudstvu v divjo ofenzivo, da bi tako v nas uničili našega borbenega duha, našega partizanskega dulia. Nas zato ne sme motiti, če prihajajo izrazi simpatij do naše pretekle in sedanje borbe močnejši z vzhoda kot z zahoda in da slišimo od tam vedno bolj pogoste uradne Klevete in podtikanja vojnega huj-skaštva. Vedeti moramo, da angloameriški imperialisti nq predstavljajo .misli in volje angleškega m ameriškega ljudstva, da predstavljajo le interese svojih lastnih blagajn in žepov. Toda to dejstvo nas spet ne sme uspavati. Tabor imperialistov je sicer majhen in ozek, toda močan, nasilen, brutalen in breobu* ren v stremljenju, da uresniči svoje stare načrte po svetovni nadvladi. Nevarnosti vojne — kot njihovega orožja s katerim groze — ni ker sami vedo, da bi ta končno privedla v njihov lastni zlom in v končno zmago demokratičnega in protiUnperialističnega tabora. Nei-varnost vojne pa je v tem, da bi porušila mladi mir, da bi s svojimi uničevalnimi sredstvi zadala človeštvu nove strašne rane, kar bi pomenilo bedo in novo dolgotrajno trpljenje. Zato pa vodijo demokratične sile povsod na svetu v okviru demokratičnega in protiimperialističnega ta-bora odločno borbo za mir. In ta sedanja borbo za mir pomeni nadaljevanje oborožene borbe proti nacizmu in fašizmu, pomeni drugo obdobje velike naloge naprednega človeštva na prelomnici i2 starega kapitalističnega izkoriščevalskega rc(?f' v n°vo socialno-pravično človeško družbo. Ce je in ker je ta naša borba za mir le nadaljevanje naše narodno osvobodilne borbe, se moramo 2» njeno uspešnost posluževati vseh (Nadaljevanje na 4. strani.^ AVANTI Ce hočeš v Rimu po peti m > popoldne popiti ekspresno kavo moraš najpogosteje čakati v vrsti, lo velja ne samo za elegantne kavarne V centru mesta, marveč tudi za ma-le predmestne bare na obeh sira-neh libere. Podobno sliko opaziš, če greš v restavracijo in hočeš miru obedovati ter popiti kozarec dobrega vina: večinoma boš moral sitati ob mizah in čakati, da bo kako mesto prosto. Vsakega tujca ta podoba »večnega mesta« močno preseneti. Saj doma nenehno bere poročila o popolnem obubožanju Italije, ki naj bi primorala povprečnega državljana, da omeji svojo življenjsko raven na najosnovnejše potrebe. Se bolj debelo gleda tujec, ko se ozira na ljudi po ulicah, avtobusih in tramvajih. Opazi namreč, da je večina ljudi srednjih meščanov lepo oblečena. In pozornost ti vzbujajo blesketa j oči se čevlji, najpogosteje z dvojnimi podplati — in to ne sa-UK) na elegantni via Veneto. Da*-mam kitijo noge najnovejši modeli zimskih nogavic. Ce postojiš, se vrstijo pred tvojimi očmi elegantni kostumi in krzneni plašči, »borsalino« in usnjene torbice. Ce sedaj natančno proučiš cenike seštejčš, koliko potrošiš za kosilo in večerjo v gostilni, dodaš še druge izdatke (kino, brivec, tramvaj, časopisi in pošla itd.) prideš do zaključka, da mora povprečen meščan'zaslužiti najmanj 50.000 lir na mesec, da se tako hrani in oblači, kakor se navidezno večina Rimljanov. Pri tem pa nismo vračunali »luksuznih izdatkov« npborzijanskimi posli, al> pa ima druge postranske zaslužke, vrši posredovanje, kar mu prinese nekaj tisoč mesečno. Ali pa proda del pohištva in garderobe, ki ni nujno potrebna, da si s tein nabavi Raj drugega. Po prijateljih si nabavi čevlje pod ceno v zameno za kako uslugo. Šivilja tudi izgotovi ceneje obleko, če pričakuje od svoje kli-entke kako protiuslugo. In končno je tu glavni vir dohodkov — napitnina! Morda nikjer dni- Nezadostne plače uslužbencev, po sebno pa državnih uradnikov, ki jih je vse preveč, so privedle do tako imenovanega »cigaretnega sistema«. Obstoji v tem, da pomoliš pod nos uradniku ob pisalni mizi odprto .škatlo, v kateri tiči med cigaretami viden bankovec, ki po tvojem mnenju ustreza višini mluge in stopnji uradnika, ki ga naineiavaš podkupiti. Ce uradnik vzame ciga reto in z njo. bankovec, potem je vezan da izvrši zaprošeno »uslugo«. Ce pa predstavnik države, občine ali druge ustanove odkloni »cigareto«, potem ostanejo dve možnosti: ali ni bankovec zadosten in potem je treba Začeti z višjo še bolj skrito »napitnino«) ali pa — kar je zelo redko — je mož stvarno ne- god ne igra tako važne vloge kot ravno v Italiji. Vsak potnik po Italiji ve iz lastne izkušnje, da najmanjša usluga terja nekaj nagrade. To zahteva star običaj iti gorje tistemu, ki ne bi imel za take zadeve nobenega razumevanja. Ce so prej bile stotinke, so sedaj bankovci po 10', 50 in 100 lir. Kar je pa najbolj zapleteno je to, da ne veš, kje je meja med napitnino in podkupovanjem. In tu zadevamo v žalostno poglavje, ki je staro kot Italija sama. podkupljiv. Fašizem je prvezel ta »praktični postopek« in ga celo izpopolnil iako, da se je sistem napitnin v tej dobi razcvetel do viška. Lep zunanji red, točnost in čistost, ki jih je uvedel fašizem, so bili samo krinka, ki pa ni mogla zakriti bujne korupcije. Fovojni čas tega ni spremenil saj je. fašistično uradni«'vo ostalo v glavnem na svojih mestih. Povojne težave pa so še bolj na široko odprle' vrata podkupljivosti. De Ga-speri se tudi ni trulli, la b! te zlorabe odpravil. Korupcija in napitnina torej cvetela v Italiji danes bolj kot kdaj prej in prihajata na dan v lepi obliki pod imenom »provizija« ali »usluga za protiuslugo«. Končno ne smemo pozabiti, da člani ene družine prispevajo k skupnemu družinskemu proračunu. Brezposelni član opravlja domača dela in skuša še po strani nekaj tisočakov zaslužiti. Posamezniki se izolirani teže preživljajo. Po tem opisu bi utegnil kdo sklepati, da v Italiji ni revščine. In vendar je revščina — in še kakšna! Nismo se pri tem niti dotaknili n. pr. vprašanja beračev, ki tvorijo v Italiji dobro organiziran poklic. Italija je stvarno uboga dežela, samo zna svojo revščino z »gracijo« prikrivati. Tako cvetoča korupcija u radništvu pa kaže, kako nezanesljiv in gnil je državni aparat. Sicer je temu krivo tudi globoko nesorazmerje med plačami in cenami. Vendar pa vlada ni do sedaj ničesar ukrenila, da bi to nesorazmerje odpravita in niti ne pobija črne borze, špekulacije in drugih mračnih poslov, ki moralno kvarijo uslužbence in nekaterim omogočajo lahke zaslužke ter ceneno uživanje. Nesocialnost teh razmer je očitna in je ni treba posebej dokazovati; medtem ko je ni stvari, ki je ne bi mogli bogataši in kapitalisti doseči od države, občine ali javne ustanove preko podkupljivega uradništva s svojim z zlatom natovorjenim oslom, bo nepreiuožen državljan, ki nima denarja za napitnino, zaman iskal pravice pri korumpiranem državnem aparatu. CIGA R ETN I SI ST EM Več partizanskega duha (Nadaljevanje s 3. strani.) onih osnovnih izkušenj, ki so nam zagotovile našo zmago že prvi dan vstaje proti okupatorjem. V nas naj spet zavlada partizanski dui), duh naših velikih junakov, ki so za iz-bojevanje svobode poznali samo borbo brez prestanka, skrajno požrtvovalnost, predanost in ljubezen do svobode. Iz izkušenj zadnjih dveh let že predobro čutimo, da naš boj ni lahek. Naših nasprotnikov je manj kot je nas, toda v rokah krčevito drže oblast in s Imdo silo nas ponižujejo, nas tlačijo, nam odvzemajo komaj prib irj rie najosnovnejše pravice ljudi — ne puste nam naših šol. ne dovolijo enakopravnosti našega jezika, tlačijo delavski sloj kot udarno silo naše oa mokraći je — celo proslavljanja naših partiza-noy nam ovirajo. Zakaj vse to? Ker se boje. Ker je vse to taktika njihovega protidemokratičnega boja, kot so imeU svojo taktiko barbarski nemški na*cisti in italijanski fašisti. Tak način svojega boja bodo še izpopolnjevali nu škodo novih in novih okrnitev naše, že močno okrnjene svobode. Toda mi moramo boj vzdržati —- za našo svobodo gre. Imperialističnim nasprotnikom moramo dati čutiti, da je v nas vedno živ oni partizanski duh, ki je znal voditi naše prve partizane in naše brigade v neenak boj proti okupatorjem, ki nas je znal voditi v končno zmago, ki pomaga danes graditi osvobojenim' bratom v Jugoslaviji novo državo, nam na tržaškem ozemlju zadržati v šahu novi fašizem, ki bi sicer takoj prišel na površje. »V podcenjevanju svojih lastnih sil je nevarnost za demokratični tabor,« pravi resolucija devetih komunističnih partij jz Varšave! V odločnem nastopu vseh demokratičnih sil na svetu, v odločnem nastopu naše antifašistične fronte Tržaškega ozemlja, v oživljenju partizanskega duha y nas pa je nevarnost za protidemokratični in imperialistični tabor. V odločnem nastopu svetovnega demokratičnega tabora je. torej zagotovljena varnost miru. —ente In poglejmo še druge cene. uai dobrih moških čevljev: lO.uuO lir, kravata najmanj 1.000 lir, moške nogavice 500—800 lir, da sploh r e govorimo o oblekah in plaščih, za katere je potrebno celo premoženje. V restavraciji vidiš kliente, ki stisnejo natakarju za račun po 2000 lir, potem ko so z apetitom pojedli predjed, špagete, zrezek, glavnato solato in grozdje in vse to poplaknili s pol litra fraskatija. Ekspresni kavni stroj neumorno puha paro in kontrolna blagajna nenehno zvoni, vmes pa slišiš glas natakarja: »kava 35, štirje vermuti 240, tri piva 300 lir«. Papirnat denar drči, smehljajoči se obrazi prihajajo in odhajajo, povsod vlada dobro razpoloženje in navidezno polne denarnice. Ce prebivalce nagovoriš, se tvoje začudenje še poveča. Kako vzdržijo to draginjo? Poznajo vsak film (vstopnica stane 150, 200, 300 lir), kupujejo ilustrirane tednike (50, 0 in še več lir), obiskujejo konjske dirke in nogometne tekme (mesta na tribuni 400, 800 in celo po LOCO iir). In vendar vsi zabavljajo iv?d previsokimi cenami in nezadostnimi dohodki. Saj to tudi ni čudno: dohodki povprečnih meščanov so neprimerno mnogo nižji od njihovih Zlatkov. Uradne statistike odgovarjajo pritrdilno. Povprečen dohodek je tako omejen, da komaj zadostuje za skromno stanovanje razsvetljavo, plin, navadno hrano in najnujnejše potrebščine. Kako torej pridejo Rimljani do tega, da potrošijo skoraj dvakrat toliko kolikor zaslužijo? In ker se isto ponavlja v lanu, v Turinu, Bologni in Bariju, lahko govorimo o »italijanski uganki«. Kako uravnovesijo ti meščani svoj osebni proračun? Na to vprašanje Italijani skomigajo z rameni in odgovarjajo: »Si campa — si tira avanti, ci si arrangia alla' meglio«. Povprečni meščan zasluži mesečno okrog 30.000 lir, izda pa 45, 50 in celo (50 tisoč mesečno. S čim krije primanjkljaj? Uradnik se v prostem času bavi z mračnimi, er- PRIMORCI V ARGENTINI «Kaj me je zaneslo v Argenti ni jo sprašuješ ?» se je zamudila lov. mojim besedam, potegnila predme skodelico vročega čaja: «Na, pij, da se pogreješ, pozimi je takale stvar veliko vredna, medtem ti bom pa pripovedovala». Prisedla jc na drugi konec mize, si podprla glavo z levico, z desnico Sla preko čela, kot bi hotela pobrskati Sc enkrat po svojih spominih, preden jih bo nanizala skupaj, da zvedo tudi drugi, kako se ji je godilo. Takole zatopljena sama vase in v svoio nedavno preteklost, je posedela Se nekaj sekund, nato pa pričela sama od sebe: «Pred jaSizmom jc bilo z tela v leto tete tiveti in zlasti mladina je občutila zatiranje. Zanjo ni bilo ne dela, ne zaslužka, ne kulturnega razmaha. Prisilili so nas, da smo zapuščali naSo zemljo in tako so odhaiali prvi v Jugoslavijo, drugi smo se odločili za čez hi "o v Argcnlinijo, kjer se nam jc takrat obetal vsaj skromen zaslulck. Sama sem Sla tja dol 1929. leta in osemnajst svojih najlepših let sem pustila v velikih gosposkih hišah, kjer sem službovala kol hišna. Večina naših Sena je tako zaposlenih in le malo jih dela v tovarni. Tu pa tam jc tudi kakšna šivilja, kar pa skoraj ni omembe vredno. Zaslužek je tak, da sc rine naprej in tudi pred vojno ni bil boljši, ker kolikor so se pod Peronom povečale plače, toliko sc je pod ra"-ilo življenje. Naše žene so najhujše prizadele s tem, da jih ne priznajoJ:ot delavke in nimajo delavne knji-ice. Gospodinja jim lahko odpove kadar ji je drago. Njej ni mari, kam pojde služkinja, potem ko jo je postavila na cesto, ker ona ostane v svoji palači. Moški delajo preletno v kemičnih tvornicah za predelavo vin. nekaj jih jc tudi v tekstilni industriji. Plača je nizka in stavke se vrstijo druga za drugo. Dogaja se, da ni ne petroleja, ne oglja, torej tistega gòriva, ki sc ga poslužujejo delavske družine, ker plin jc zanje preveliko razkošje in si ga ne morejo privošči- ti. Tudi ob lakih prilikah so velike stavke, ker ljudje, ki so poprej verjeli in zaupali Peronu, mu ne verjamejo več, ker so izpregledali. Prišel je na vlado s pomočjo Mera in lahko se reče, da ima v Argentini ji kler, ki je tesno povezan z Vatikanom, kakor tudi s Frankovo Španijo, največjo besedo. se gostujejo v samostanu Dochsudu. Slovenski in hrvatski izseljenci jih vsakokrat presenetijo z demonstracijo in preko samostanskih zidov se sliši njihov glas: «Ven z izdajalci in zločinciI Dajte nam rablje našega naroda/» Stražarji, ki so postavljeni od policije, da jih stražijo, napravijo vselej, kol da ne vidijo ničesar. Po pripovedovanju R Vide Iz tega se da razlagati, kako je postala Àrgcntinija zatočišče bele garde in vojnih zločincev. Domače ljudstvo jih ne mara, kar Uidi odkrito pokaž-c. Ker so poučeni- da niso dobrodošli in se bojijo, da bi jih sprejeli z bunkami, ostanejo na ladji in čakajo noči. da jih pokrije. Prve fa- kajti najraši bi se sami pridružiti našim demonstrantom. Ni čuda, da ti izkoreninjenci že po prvih dneh uvidijo, da jim tudi v Argentiniji ne bo z rožicami postlano. Preklinjajo Hladnika, to jc duhovnika v Buenos Airesu, ki je posredoval, da so prišli tja. Ali sedaj ga ni več k njim, da PRETEKLO NEDELJO JE BILA V KOPRU SLOVESNA ZAPRISEGA ČLANOV NARODNE ZAŠČITE ZA DEL STO-ja, KI JE POD JUGOSLOVANSKO VOJNO UPRAVO. NA SLIKI VIDIMO SKUPINO ZAŠČITNIKOV MED NAGOVOROM OB SI.OVESNOSTI ZAPRISEGE. bi izlili nanj svoj bes. Ta duhovnik jc napravil našemu življu v Argentiniji veliko škode. Slovenci imajo namreč v Buenos Airesu dve prosvetni društvi: Ljudski oder, ki je popolnoma progresiven in je izdajal svojo revijo «Njivo», ki je bila Za časa vojne zapeljana, in Slovenski dom. ki je Se sedaj pod njegovim vodstvom. Na vse načine je blatil Titovo Jugoslavijo ali pisma, ki so počasi prihajala iz domovine, so ga razkrinkala in odvrnila od njega tri četrtine ljudi. Ko se je Slo za novo Jugoslavijo in partizane, ni bilo med člani Ljudskega odra in Slovenskega doma nobene razlike, lisi nosijo lo dvqje v svojem srcu». Mene sta zanimali predvsem Se dve stvari: kako je z mladino in kako je s povratkom vseh naših, primorskih ljudi v Jugoslavijo, ki čaka tudi njihovih rok. «Mladina je naša, popolnoma naša. V šoli se sicer ne uti slovenski ker ni slovenskih šol. Vsi pa obiskujejo slovenske tečaje, katere preveva demokratičen duh. Naravno je, da si želijo vsi izseljenci povratka domov in jugoslovanska vlada jim je obljubila brezplačno pot. Za enkrat so se vrnili le tisti redki posamezniki, ki so si lahko prihranili Hsoč pezosov, to je sto trideset tisoč lir, kolikor sem plačala parnik samo do Genove. Trikrat smo dobili obisk iz Jugoslavije, kar nam priča, da niso pozabili na svoje ljudi v Argentiniji, in da bo nekega dne tudi tam, kot v Kanadi pristala ladja in jih pripeljala v domovino». «In kako ti jc na domačih tlehr» sem ji. zastavila vprašanje ha koncu razgovora. ■ «Tu šele vem, koliko sem zamudila s tem, da sem bila. v najtežjih in vem, da tudi najlepših dneh oddaljena od domovine in od borbe, M ste jo vodili. Ne morem se otrest' občutka neke praznote in jaz, čot vsi naši ljudje, bj rada doprinesla k naši stvari zdaj, kar nam v vojni ni bilo dano. N asi Našlj najmlajši obiskujejo otroški vrtec. Otroških vrtcev pa v Trstu ni veliko in ogromna večina otrok IX) delavskih predmestjih je prepuščena le cesti v vzgojo in nadzor. Mt Slovenci smo z velikimi težavami ustanovili 6 otroških vrtcev in štirje izmed njih: v Skednju, Vteolu Ospedale, Bar. kovljah in Rocolu niso priznani. In ker niso priznani, no dobijo od tržaške občine potrebne hrane in drugih stvari, ki jih potrebujejo naši mali pionirji. Angloamcriška okupacijska oblast jc lansko leto dajala hrano, letos je noče dajati, češ da prostori niso primerni, čeprav so isti k<)t lani. Komisija je Že lani pregledala prostore, a ni še do danes rešila vprašanja pro. »torov. Matere, ki so večinoma delavke in jim jc mnogo na tem, najmlajši 'J* • •V. ^ ■ ^ fir V svojv nega papirja in vsakdo dobi en list. Poznajo ga in ko jih vpraša, kaj je to, hoče biti vsakdo prvi z odgovorom: «To jo gubaini papir.» Nato določijo skupno z učiteljico, da ima gubaini papir dva robova in štiri ogle. Gubali bodo. Učite, ijica privzdigne svojo tnizo, da vidijo vsi, kako bodo gubali. «Zgornji rob položimo na spodnjega in kaj dobimo? Janezek povej!» Janezek se moško dvigne iz svoje klopi in počasi in razločno spravi iz sebe: «Knjigo». Ko imajo knjigo, jo lepo vzamejo v roke i>1 kot bj brali, se glasi iz vseh grl: «Majhni pionirji smo med STO — j evo mladino, prične pomikati. Franko, ki stoji izven vrste — na travniku — ga zagleda in mu zakliče: «Brzovlak, brzovlak, malo postoj, čakaj me, da grem s teboj.» Vlah se ustavi. Franko skočj nanj in skupno z njim zapuha: «Daleč se peljemo preko bregov, kmalu .se vrnemo zopet domov.» Ze so so vrnili domov in mamica jim jc pripravila za malico košček kruha z marmelado. Preden pa so j« bedo lotili, si morajo umiti ročice. Miško je lačen: Daj meni vodo» pravi, «jaz n0 bom čaka).» Toda ne gre tako. Vsi se morajo lepo zvrstiti pi pokazati svoje lep0 ročice, potem pa hitrq zadaj, da jih ni več. Marica si je zavihala rokavce, odvila svojo južino in žalostno Ugotovila, da ji ni mamica dala marmelado. Na jok h gre skoraj, toda zamoti so z rokavčkom, ki ji.sili dol in žc je pozabila, da marmelade ni. MLADE GLAVICE SPREJEMAJO PRVO UČENOST da dobijo otroci opoldan toplo kosilce, k«- ostanejo v vrtcu do poznega popoldne, so zbrale med seboj delegacijo, ki je odšla do odgovornih ljudi. Hodila je, kot se jo izrazil sam predsednik tržaške občino dr. Mia. ni, od Poncija do Pilata, predenji je obljubil, da pošljejo komisijo, ki bo pregledala prostore, in če ti odgovarjajo, bodo dobili otroci kosilo. Res so morale našo ženo za dvesto petdeset bornih kosil romati od magistrata do prehrambe ni Urad pri anglo — ameriški okupacijski oblasti, od tam zopet na magistrat k dr. Bartoli«, ki ima ckonomat otroških vrtcev, kjer so slišalo po telefonu, kako je nekdo rekel, da jih jc poslal samo zato, da bi se jih odkrižal kar je bilo dr. Bartoliu zelo nerodno in jih jo takoj odpravi! k nekomu, ki ima prehrano, ta pa k dr. Mia-niju, kateremu so izročile spomenico. Delegacija naših mater je POV-«>d naglasila, da imamo slovenske sole, ki imajo pravico javnosti in da moramo imeti tudi odgovarjajočo otroške vrtce. Vse to stvari so mi pripovedovale v zgodnjih jutranjih urah, ko pripeljejo svoje otročičke v šolo in sem prišla, da pokukam, v njihov mali svet. V lem svetu ni kar tako, kajti tudi v njem s^ človek marsičesa nauči, kor pionirji znajo povedati toliko lepih stvari. Preden se prične pravi pouk, se igrajo ob lepem vremenu s krogi, žogami in vrvicami na dvorišču, kjer se tako naskačejo, da postanejo njihova lička vsa rdeča, preženejo nemir in potem nemoteno sledijo pouku, ki ,ie tudi sam ves Prežet z igro in peljem. Vsak ima pred seboj lepo, belo lepenko, da se no bo smetilo po tleh in mirno jedo svojo malico. Nekdo rcče na glas: «Mihec naj pride!» «Mihec je ročna lutka in vsak dan se pokaže med malico izza table in jim vošči dober tek-Nad lutkami so vsi navdušeni. Ob LEPO JE POSLUŠATI TOVARIŠICO VRTNARICO LE KAJ MORE BITI TAKO LEPEGA? „MIHEC IN JAKEC"? «Zaprite usteča!» poveljuje uči-leljicu pred odhodom v razred svoji mali vojski, da jo umiri. Franko še vedno misli, kako teče za obročem, zato ne sliši in treba ga Je opominjati znova. Končno je vsa junaška četa prišla lepo tiho, skoraj neslišno v svoje klopi in •eden, dva, tri, ha noge vsi,» pouk so prične. Učiteljica izvleče rz miznice kup v kvadra le razreza- veliki bomo delavci za srečno domovino.» Pesmica je izpeta in zdaj lahko gubajo dalje. Gubajo okno, guba. jo rutico, katero dene tudi mamica na glavo, kadar jc zunaj mraz. Gubajo zvezdico, barčico, hišico in pismo. Barčica plava po morju, na pismo pa mora učiteljica napisati naslov, ali pa sami načečkajo nekaj čačk. zato da najde mamico. Zdajci so domislijo, da bi se igrali vlak. Pred klopmi se zbere v dolgi vrsti vsi drug za drugim in le Simič so noče peljati. Ostal je v klopic kot bi so mu nikamor no mudilo. desetim fé. sočiin brezposelnim so se pridni-zdi v zadnjih tednih, ko so začas, no padle cene, še drugi.» Vse tc stvari otroci vedo, toda kljub Umu bi radi razveselili star. se in bratce Vsaj enkrat na leto, zet božičnico in še rajši bi razvese-lill njihovi starši svoje otroke na božič, ko mena j brije burja in se vsi tiščijo v kuhinji, ki je la dan vsa polna domačnosti. „Lepo bi bilo ko bi mogla za božičnico nu kakšen način presenetiti svo-jc viale», tuhta mati in obrača v mislih lire. s katerimi lahko razpolaga cez mesec. Obroču jih na vse. strani, a naj jih obrne kakor koli ne more jih obrnili tafco, da. bi jih vzradostiht. Tudi za letošnjo božičnico, tretjo po vojni, se bodo otro-cl veselili le tistih darov, ki jih bodo vsej naši deci pripravili dobri tovariš-, v okviru organizacije, V krožku Vojke Smuč ima mladina kar celo delavnico za igrače ki bodo prav tako lepe kot tiste >z izlocb in zanje ne bo treba prav nic denarja. Iz božičnic, bodo o-troci mahali domov vsak s svojim zavojem pod pazduho. Vsa družina s,- Im zgrnil,, okrog njih in vsa srca bodo čutila z njimi tisto pri. jet.no toploto, ki jo občutiš tedni ko ves, da je nekje v našem mestu človek, ki Čuti s teboj hi . tvojimi skrbmi. y * mo v-1 dneh misli, mo vsi, kako botno pomaaali da trikom"0 Pri3eten hoiič unšhn o. 27,in.* vrpd vsrm ... . dru%lnam< h\ jim c/a aaine n« tnofefo napraviti. KRONIKA O Setev v Vojvodini ne zuk-tjučuje. Po uradnih podatkih je bilo do 17. novembra v vsej Vojvodini zoranega 97,4% predvidenega zemljišča za jesensko setev, zasejanega pa je bilo 95,6% zemljišča. Najlepše uspehe je dosegel zadružni sektor. Istočasno se vrše tudi priprave za globoko zimsko oranje, O V tem letu so v Makedoniji zgradili preko 200 šol in 400 kmečkih hiš. O Vedno več je podjetij, ki so že izpolnila letošnji proizvodni plan. Eno teh je državno podjetje za reševanje ladij «Brodospass na Beki, kj je svoj proizvodni plan izpolnilo s 112%. V letošnjem letu so delavci tega podjetja dvignili sedem ladij, med njimi 5500 tonsko ladjo «Baltik», ki je ležala v splitski luki. Sedaj dvigajo v Dubrovniku 1600 tonsko ladjo «Brindisi», obenem pa so v teku dela za dviganje hladil-niške ladje «Rumb», ki leži v reški luki. O 22. t. m. so preile v ljudsko last hidrocentrali «Dobler in Plave» na Soči.Ob tej priliki so delavci in nameščenci soških elektrarn poslali brzojavko CKKP Slovenije, v kateri obljubljajo, da bodo storili vse, da bosta elektrarni čimbolje služili v korist in napredek domovine. .. ,Q Prtko. 305Q Ljubljančanov je prejelo zlate, srebrne in bronaste značke za prostovoljno u delo. O Zaradi velikega dovoza povrtnine in sadja v Beograd cene na tržiščih padajo. Največ je na trgu zelja po 4 din kg. Mnogo je krompirja po 12 din kg in graba po 25 din kg. Mast se ih» svobodno določenih cenah prodaja po 180 din kg. Ko. niza v zrnih 9-10 din kg, koruzna moka pa P« 15 din. O V Subotici je bil prod vojaškim sodiščem obsojen na smrt na vešalih vojni zločinec Alfred Rosental, ki je kot bivši komandant taborišča v Bački Topoli odgovoren za smrt več tisočev ujetnikov. O Dne i'J- t. m., to je 43 dni pred rokom so iz|K>lnili državni plan proizvodnje surovega jekla za leto 1947 V nedelje so bile v sedmih okrajih Slovenije t. j. v rake-škem doljnjelendavskem, murskosoboškem, kočevskem, trboveljskem, kamniškem in krškem okraju volitve v ljudske odbore. Povsod te je ljudstvo skoraj 100 odstotno ude'ežilo volitev, Id so ponovno dokazale, kako veMko je njegovo zaupanje v Osvobodilno fronto in njene kandidate. V Sarajevu je bil ustanovni občni zbor Zveze kmetijskih obdelovalnih zadrug I.R Bosne in Hercegovine. Te zadruge so nastale po osvobodilni vojni. Letos je bilo do 1. novembra vpisanih 61 zadrug. V te zadruge je včlanjeno 1836 kmetijskih gospodarstev skupaj s 6792 elani. Skupna površina zadružnega zemljišča znaša 8410 ha. Na gospodarstvo odpade povprečno 4,4 ha. Maršal Tito je na čelu jugoslovanske vladne delegacije odpotoval na uradni obisk v Sofijo. DOLINA ČRNEGA DIAMANTA Mi smo pa od tam doma, kjer se sonce ne smehlja ... To je bila nekoč pesem rudarske mladine iz Trbovelj. Obenem pa je bila to tudi himna vseh drugih krajev naše ož. je domovine, koder kopljejo premog: Zagorje, Hrastnik, Huda Jama pri,Laškem, St. Jani na Dolenj, skem, Kočevje, Velenje, Zabuko-vica v Savinjski dolini. Tnda ta pesem ne drži več. V te kraje na-nes temeljito sije sonce, in sicer sonce blagostanja in sreče vseh rudarjev m njih družin, ki jih je no. va Jugoslavija rešila vseh domačih in tujih izkoriščevalcev. Največji rudnik ne le v Sloveniji temveč v vsej državi je v Trbovljah. l/lekaj SeAed o ZiB ovijali Crna dolina, kakor pravimo tudi trboveljskemu okolišu, je svet zase. 'Dolina je podobna stisnjenemu žlebu in je dolga kakih šest kilo-merov. Na eni strani jo mejita reka Savn in dvotirna zasavska železnica na drugem koncu jo zapirata pri jubljena sv. Planina in Mrzlica. Ves ta svet je v osrčju križem kražem preprežen z rovi. Prvi kr. ti-rudarji so se zarili v te kraje že prav v začetku 19. stoletja. 2e 130 tet grabijo venomer iz podzemlja črno kurivo, pa vendar še ni strahu, da bi iztrebili ta bogata premogovna skladišča. Moni m coirle u p odz emlju V vseh naših rudnikih kopljejo premog pod zemeljskim površjem. Na Dobrni, kakor se imenuje eno izmed premogovnih nahajališč v trboveljski dolini, pd ga kopljejo prav na zemeljski površini. Ostali izkop se vrši v rovih. Ti imajo svoja posebna imena (ležeči rov, Terezija rov). Rovi, podzemeljska pota so speljana v različnih nadstropjih, pa tudi v različnih smereh. Ko bi zložil vse rove trboveljskega okrožja drugega poleg drugega bi jih bilo, kakor sodijo pc. znavaiei okrog 40 km. V tej krtovi deželi udarjajo krampi, ropočejo vozički in šklepečejo stroji od ranega jutra do poznega večera, pa tudi vso noč. Rudarji so zaposleni v treh delovnih izmenah, vsak po 8 ur. Preden odide rudar v rov, se napoti v oblačilnico. Tam zamenja svojo dnevno obleko z delovno, ki jo nosi v rovu. Tudi po delu ga najdemo najprej v cblačilniei, ka. mor se je vrnil umazan in utrujen. V topli vodi se očedi, preobleče in Že hiti k svoji družini. if toiiloui u (jloSino V podzetnfje vodi jašek. To je navpičen rov, ki je globok 60 ali še več metrov. Predolga bi bila pot, če bi rudar plezal navzdol po lestvi. Zato zleze v torilo, ki je priprava za spuščanje in dviganje ter je podobna košarj viseči na debelih jeklenih žicah. Torila ne prevažajo samo rudarjev in obiskoval- cev, temveč služijo v glavnem za dviganje vozičkov, naloženih s premogom ■ Vsak rudar je dodeljen v določeno skupino, ki hodi skupaj na dejo, Ko jih t orilo odloži, pridejo najprej v rov. spočetka celo kake tri metre visok in širok. Strop in stene so obokani in obzidani z opeko. Dozdeva se nam, kakor da smo prišli v mogočno klet. Pod stropom svetijo žarnice in izginja, jo tja v daljavo. Ob zidovih pa so napete tudi telefonske, žice, po ka. terih je beseda v podzemlju povezana z onimi, ki vodijo delo v pisarni. Na poti skozi rove moraš paziti, ker pelje po tleh proga ozkotirne BATIUC — JOVANOVIČ, GLAVNI KOMANDANT VSEH BRIGAD NA MLADINSKI PROGI železnice. V nekaterih rovih je spe. Ijana celo trotirna proga. Po njej drče seveda le mali vagončki, nazvani hunti. Kdaj pa kdaj se moraš previdno izogniti k steni, če začuješ od daleč ropotanje prihajajočega vlaka. Ce bi kurili lokomo. tivo s premogom, bi dim še bolj kvaril že itak slab zrak, v g obo-kem podzemlju. Zato gonijo lokomotivo v rovih elektrika ali pa stisnjen zrak. Vsi rovi seveda niso tako prostorni, kakor smo pravkar rekli. Cim bolj gre rov h koncu, tem bolj se stiska in niža. Konci rovov tu. di niso obloženi z opeko, kakor smo to opazili poprej. Te skromnejše rove imenujejo’ odkopne, one pa zbiralne. Zbiralni rovi služijo le za zbiranje in odvažanje premoga. Pravo rudarsko delo pa se začenja šele v odkopnih rovih. . Kakšno je neki rudarsko delo? Pridne noke so pravkar odklrile novo premogovno žilo. Pri luči ru darskih svetilk opaziš, kako jim žarijo oči od veselja. Kako debel sklad premoga imate pred seboj, :e zanima obiskovalec? Prijazno mu raztolmači izkušen rudar, ki že dolga leta služi kruh pod zemljo. Menim, da bo ta žila visoka kakih 12 metrov. Tolilco merijo skorai vse plasti, ki jih najdemo v naših revirjih. Naš trboveljski rudnik je ravno zaradi izdatnih žil poznan in cenjen po vsem rudni kem svetu. V drugih rudnikih namreč nimajo tako bogatih skladov. Plahti so debete drugod največ do osem metrov. jludalji te&aiji Naša nadaljna beseda zamre ob trušču krampov in lopat, ki se gra. bežijivo zajedajo v mrko stuio. Crni kosi se krušijo in padajo na tla. Delavci jih odmetavajo na tre-salne drče. To so posebne naprave, po katerih drče nalomljeni pre- Najiežje Je delo v oclKopnin ro. vih. Opravljajo ga pri svitu rečnih rudarskih svetilk. Te so prav posebne vrste. Podobne so še naj-Doij majhnim stolpičem ah še boij morskim svetilnikom. V spodnjem delu je škatla za bencin, srednji del je zavarovan z debelim in jnav močnim steklenim plaščem, zgornji del pa tvori visok mrežast klobuk. Ta varuje plamenu izhod iz Svetike, kajti bilo bi usodno, če bi izhajal iz svetilke plamen. Tz pre. mogovih razpokhn uide kdaj pa kdaj treskavi plin, sdno nevarna razstrelila zmes ,ki se zelo zelo h.L ro vname. Ce se vname tresicavi plin, nastane močan pok, zračni pritisk pa odnese vse, kar je v bližini. Puh pa omami ali celo ubije bližnje rudarje. Rudar mora biti vedno pripravljen na najhujše in zato je znan že iz davnih dni pregovor: Rudar nosi mrtvaško srajco. Ta zavest stalne nevarnosti daje rudarskemu poklicu prev posebno resnost. Seveda pa so v zadnjem času priprave za zavarovanje ved. no modernejše in so nesreče precej redke. Rudarji imajo pri delu obilo ovir. V mnogih rovih pritiska visoka vročina, često po *34 stopinj C, da celo po 40 in še več stopinj. Ko bi sedel v laki toplini prekrižanih rok, bi se potil in tarnal, kaj pa šele rudar, èi mora v takem vzdušju opravljati še težaško delo. Za-to je ves znojen, saj ga duši poleg vročine tudi zrak, ves zatohel in vlažen. Rudarji odvržejo raz sebe suknjiče in srajce in do pasu goli vihte krampe in lopate. Plini, ki uhajajo iz premogovih plasti, so med najhujšimi sovražen, ki rudarjev. Kvarijo zrak tako močno, da ne vzdržiš dolgo v skvarjenem zračnem mešancu. Zato je treba dovajati v rov svež zrak. Tega pošiljajo z zemeljskega površ- mogovi kosi skozi odkopne rove. Tako jih pritresejo do voz.ckov, ki stoje že na razširjenem delu rova, od tam pa jih spravljajo po zbira1, nih rovih na dan. Izkopavanje ne vrše samo s krampi. Kaz.en ročnega izxopa imajo rudarji na razpolago tudi strojni pripomočke, n. pr. orjaŠKe svedre, ki grizejo in sikajo v črne stene, da se dragocena ruda v vtlU.n kos.h lušči na tla. Na mestu, tj r je še pred kratkim skozi tisočletja do. movala premogova plast, je nastal sedaj prazen prostor, zato je treba vnetim kopačem velike pie vidnosti. Da ne pr.de do nesreče, oblagajo sproti strope in stene z lesom. Za opornike jim služijo drobnejši smrekovi hlodi, ki jih imenujejo jamski les. Skoro na vsa. e če.rt metra postavijo take opornike. Tesarska dela opravljajo rudar,i kar sami. ja, kjer so nameščene pose on., priprave za črpanje in jiot.skanje zraka v podzemlje. iPodzemeljiike pl amine nude ii kam enjem V rudnikih venomer kopljejo m rudo izvažajo, zato nastanejo praznine. Zgodno se bo, da bo ves ia svet velika ravnina, površje pa se bo začelo rušiti m podirati, f-a imajo tudi proti temu potrebno obrambo. Kadar je nastaia kje v podzemlju prevelika votlina, pa jo zaplombirajo, kakor tudi to napravi zobozdravnik z votlim zobum. Zato ima trboveljski ruun-.v Kamnolom na gričku pri sv. Niži, od. koder je speljana v dolino zicnica. Ta pritegne pozornost vsakega novega obiskovalca. Visoko v zraku plavajo košare sem in tja. Kamenje, naloženo v košarah, razkladajo V vagončke, ki jih potegnejo nato v podzemlje. Prostore, Kjer je «e pred kratkim domoval skori tLoč-letja premog, založe s kamenjem .n tako odstranijo nevarnost, da bi se površje pogreznilo. lin indù in moliti iiepaiaciji in oirkladiSm Iz Trbovelj vodi več kilometrov dolg rov, imenovan zb'ra ni, prav do železniške proge nad savsko so. tesko. Tam je nameščena separacija. kakor se imenuje čistilnica m pralnica za premog, kjer dele premog p j njegovi razsežnosti v različne vrste. Ce ima premog nad 100 mm višine ga nazivajo premog-kosovec; drobnejših vrst pa je več in so znane pod imeni: srednji premog, koekovec. orehovec m zdrob. V mokri separaciji pa izpirajo premog z ločilnimi stroji. Poleg separacije so ogromna skladišča premoga, ki je prišel že iz separacije. Posebni stroji, ki jim pravimo tekoči trak, ga izvlečejo iz, doline na hrib in ga potisnejo nato v skoro kilometer dolge žlebove, kjer ga razdele v posamezne vrste, nato pa ga spuščajo po bregu navzdol. V skladišču brez strehe čakajo sedaj skladi premoga, da jih odpeljejo v tovarne za pogon prepotrebnih strojev. Poleg tega bo premog opravljal še druga dela: vozil železnico, gonil ladje, morda pa nam bo segrel sobo ah skuhal kosilo. . Ihaliìbl Iwlkiìmli in pìobmlmh (Ivtaumv 7ji,ia:Uieq.g ozemlja ★ < * _ ; SLOVENSKA (ÌLA8BENA Će hočemo govoriti o slovenski glasbeni šoli v Trstu, tedaj si moramo biti že iz vsega početka na jasnem, da tu ne gre za nekaj povsem novega, za nekaj, kar bi niti v podobni obliki v Trstu nikoli ne obstojalo. Nasprotno, treba je že kar takoj reži, da gre tu za stremljenje doseči ono viHno. na kateri je slovensko glasbeno vzgojno delovanje že bilo. Ze mnogokrat smo v našem listu omenili, kako v primorskem ljudstvu ni le živa »ljubezen do petja«, temveč kako je tudi pri njem krepka volja, napraviti od te ljubezni korak naprej — k smotrnemu in organiziranemu gojenju glasbe. In ko je tako gojenje glasbe zavzelo v Trstu in okolici že precejanje Strine, se je začutila potreba po nekakem središču, od koder bi izhajale smernice za pravilno delo in kjer bi se tudi našla pomoč Za tako mladino, ki se namerava posvetiti glasbi, da je koristno oprijeti se tudi študija godal in pihal. V ofcuiru glasbene šole se je osnoval godalni orkester, ki je imel že devet nastopov in dva samostojna koncerta a trenutno ne posluje; vendar se bo v kratkem rekonstruiral. Obstoja pa kvartet, ki ga tvorijo ravnatelj in upravnik šole ter dva učenca in ima redne vaje. V načrtu pevske šole je še prirejanje mladinskih koncertov z uvodnimi predavanji, ki naj pomagajo mladini pri spoznavanju in razumevanju umetnosti. Priznati je namreč treba, da se posledice destruktivne fašistične vzgoje čutijo tudi na tem področju. Naše ljudstvo ima mnogo smisla za pravo glasbo in Za vse res lepo. Odklonilo bo, kar ni lepo. To velja tudi za mladino. Reči je treba, da so gojenci silno natančno čuteči in dobro razumejo, kdaj jim hoče učitelj ki jih glasbeno vzgaja, dobro. In v učencih sc vzbudi tisto pravilno hotenje: uspeti doseči vse tisto, kar zna učitelj. Slovenska glasbena šola dela V težkih okoliščinah, a ob požrtvovalnosti vodstva in učnega osebja in pa ob dobri volji gojencev uspehi ne bodo izostali. Ko bo pa šola imela bolj urejene prostore in ko bo delo olajšano, bodo ti uspehi še mnogo bolj vidni. R. R. Kulturni in prosvetni delavci Tržaškega .«etnija najodločneje protestirajo «oper krivično in sovražno ravnanje anglo-aiuerlške vojaške uprave na škodo slovenskega kulturnega življenja v Trstu. Ta krivičnost se kaže od začetka do danes zlasti v odločitvah glede šolstva, gledališča in radia. Zadnje čase se le to krivično ravnanje poostrilo s prepovedjo mladinskih in drugih slovenskih oddaj in je doseglo svoj višek s prepovedjo Cankarjevih del. Uprava radia hoče izločili iz kulturnega življenja Slovencev na Tržaškem ozemlju največjega slovenskega pisatelja, velikega slovanskega in evropskega umetnika, ki ga Evropa in svet cenita in upoštevata. Kdor se drzne Slovencem na Tržaškem ozemlju ukazovati: »Cankarja sploh ne!«, uničuje najvišje kulturne vrednote in tiste svoboščina, ki jih tudi anglo-ameriški predstavniki vedno poudariaJo- Kulturni in prosvetni delavci Tržaškega r zemlja proglašajo, da si Slovenci nikdar ne bodo pustili iemsti takih kulturnih vrednot, kakršne vsebujejo Cankarjeva dela in pozivajo slovenske, slovanske in druge kulturne kroge, da jih podprejo v borbi zoper tako težke kršitve osnovnih človečanskih svoboščin na delu Tržaškega ozemlja pod anglo-amerijko vojaško upravo. Trst, dne 19. novembra 1947. Kulturni in prosvetni delavci Tržaškega ozemlja. ¥ delo. Iz takih želj in potreb je nastala l. 1909. v Trstu Glasbena matica s svojo glasbeno Šolo. Pogoji za njen razvoj so bili razmeroma ugodni, kajti v Nerodnem domu je našla ustrezajoče prostore. Sola je imela kar takoj precej učencev in njeno delo je dalo slutiti lepe u-spehe. Res j e sicer, da je delo kmalu Zavrla svetovna vojna. Glasbena šota je takoj stremela da H pridobi Za učno osebje res sposobne ljudi. V ostalem j e bila tržaška Glasbena matica res prava matica vsega slovenskega glasbenega življenja; od lam so izhajale pobude, nasveti in vsa možna pomoč, naj je šlo za slovensko opero v Trstu ali pa za pevske zbore po podeželju. Usoda Glasbene matice po svetovni vojni je pač usoda slovenskih organizacij sploh, samo do gre tu še za ogromno materialno škodo, ki jo je društvo utrpelo ob polipu Narodnega doma; žrtev požara je postal ves notni material, arhiv, vsi instrumenti in še toliko drugih stvari. (Zdi se da določeni ljudje v Italiji ta zločinski požig še vedno smatrajo za zelo zaslužno dejanje - njegov povzročitelj Giunta je bil te dni izpuščen na svobodo! Kako iskren »protifašistični« duh preveva De Gasparijeve ljudi!) Odtlej je Glasbena matico še neka) let živo-l/inta: Se ko so jo prepovedali se je šola nadaljevala privatno, dokler se niso umaknili iz Trsta še zadnji glasbeni vzgojitelji. Po osvoboditvi se je takoj poka-sala potreba, da se nekdaj z lepim uspehom pričeto delo nadaljuje. L adje, ki so te lotili dela obnove Glasbene matice in njene šole, so stali pred neprimerno neugodnejšimi pogoji, kot njih tovariši pred skoraj štiridesetimi leti. Predvsem S'm-rtiči v Trstu nimamo več svojega Narodnega doma in tisti, ki Trst upravljajo niso nikoli niti najmanj pomislili, da bi Slovencem zn njihove kulturne potrebe dodelili kakršne koli prostore. Tako se sedaj poučuje na raznih mestih, kar seveda za uspešno delo pač ni najbolj ugodno. Vendar je zanimanje za slovensko glasbeno šolo veliko, saj šteje letos 127 gojencev 'ci glavne predmete. Gojenci so večinoma ljudsko-šolci in srednješolci iz mesta n bližnje okolice, pn fuhi taki, ki se vozijo. V čenči so r pretežni večini začetniki. Na glasbeni šoli se poučujejo, ali •e vsaj morejo poučevati, če kdo to želi, naslednja glasbila: violina uio-bf, violončelo, kontrabas; od pihal trobenta in saksofon; klavir pišemo o knjigah in knjižnicah. Ljudem mora postati knjiga dostopu«, opozarjati jih moramo na naš© klasiko in na neu šo moderne pisatelje. Zato so Bas«. ItavlJanl v tednu demokratičnega tiska priredili razstavo knjig. Id Je trajala io preko napovedanega roka. Moralni uspeh Jo M) pr1*' dofocr. Preteklo nedeljo ao BoJjunčnnt vrnili Lonjcrcom obisk in jih roa, veselili s svojim petjem. Zbor vodi tov. Drago Žerjal. Nastopil Je m«, ški, ženski in mešani abor, Doži. veli so lep uspeli. Dvorana Je b«H polna. Pa poglejmo šo k našemu gleda» lišču. Ansambel Jo pridno pri deta in pripravlja mod drugim Cankar» jovega «Kralja na Betajnovi* tor Goldonijevo komedijo «Baruffe Chioggiotte» (Primorske adrahej. Dejanje te komedije je preneseno na naša tJa in prevedeno v naroči je, ki ga govori naše ljudstvo na naši obali od Trsta do Bovina, Goldoni Jo to komedijo napisal v beneškem narečju in dobeseden prevod v knjižni Jezik z ohranitvijo beneškega okolja, bi bil neti. činkovlt in suhoparen. Ko sem poročal o kulturnem v», čeru v «Dijaškem domu», se mi je nehote pripetila neljuba petno, ta. Med nastopajočimi pisem «me-nil tudi marljivega in požrtvovalnega tovariša Koširja. Vsakdo, kt nekaj doprinose k našemu presvet-nemu udejstvovanju, j« omembe vreden. Hvaležen bom vsakomur, ki bi mo na tako napako opozoril. Tako bo tudi naše poročanje bolj živahno in zanimivo. J. K. m $ MED PLAVAJOCIMIBELMIGORAMI PROTI Našu zemlja je na obeh tečajih ali polih pokrita z ledoin. Toda med tem ko se na severnem tečaju pod ledeno skorjo skriva do 4000 m globoko morje, se na jugu dviguje iz Južnega Ledenega morja kopna zemlja, še enkrat večja kakor Evropa. Vsa je pokrita z ledom, ki je več sto metrov, mestoma pa do dva tisoč metrov debel. Na samem južnem polu se vzpenja in razprostira strahotna ledena puščava v višini nad 3000 m. Bogastvo Južnega in Severnega Ledenega morja — neizmerne množine tjulenjev, pingvinov, kitov, raznih rib — je že od tedaj, ko se je začel človek spuščati na široko morje, vabilo drzne mornarje tudi v mrzle severne in južne kraje. ■Končno se je v znanstvenikih vzbudila tudi želja, da bi dosegli obe skrajni točki naše zemlje, severni so polarni kraji dandanes že težko, mnogokrat celo nedostopni, vendar so točno porazdeljerii med posamezne države. Severni kraji prihajajo dandanes, ko letala dosegajo že hitrost zvoka in preletavajo cele kontinente in oceane, y poštev tudi za obrambo domovine. Saj ustanavljajo letalske baze v arktičnih predelih Severne Amerike, na Islandiji in na Groenlandiji, in SZ upravičeno zahteva svoje letalsko baze na Spitzbergih ali Svalbargu, da bi dopolnila svoj obrambni letalski sistem, ki naj jo varuje pred presenečenji, ki bi prišla lahko čez Severno Ledeno morje. Južna celina s svojimi številnimi otoki, ki so de. loma tudi brez ledu, vabi v najno-vejšem času zaradi morebitnih ležišč uranija, ki je. postal v sedanji dobi atomske energije tako važen faktor v politiki in bo še važnejši KONVOJU OSKRBOVALNIH LADIJ ZA EKSPEDICIJSKA TABORIŠČA UTIRA POT SKOZI LEDENE PLOŠČE LEDOLOMILEC in južni tečaj. Po mnogih poizkusih In številnih človeških in materialnih žrtvah se je tudi posrečilo, da so najpogumnejši dosegli po silnem naporu peš in pozneje v letalih daljni cilj, oba pola, in odkrili tata) najbolj oddaljene, najbolj zapuščene in najmanj plodovito dele našega planeta. Znanost je s tem veliko pridobila. Pa tudi gospodarstvo se je zaradi boljšega poznavanja polarnih dežel in izrabljanja živalskega bogastva silno okoristilo. Sovjetska zveza danes odlično izrab. Ija severno pot med Azijo in Sevcr-nin» Ledenim morjem; številne so meteorolške postaje na severu, ki odločUno vpliva na vreme Evrope; druge ribarske postaje, kjer najdena jugu in severu so kitolovske in jo števUne ladje zavetje in zaloge za svoj nevarni posel v viharnih morjih, ki pa je za preživljanje mnogih milijonov ljudi na zemlji tako važen. Poleg tega pa kopni deli polarnih krajev gotovo skrivajo številne rudninske zaklade, ki so človeku nujno potrebni. Četudi V vsem človeškem gospodarstvu, vedno nove ekspedicije. Mnogo pa jé tudi idealnih znanstvenikov, ki radi žrtvujejo čas in življenje za obogatitev vede in razjasnitev ugank, za dosego čiste resnice, Tako so samotni kraji, pokriti z večnim ledom in snegom okoli severnega in južnega tečaja še vedno toriSče dela posameznih skupin znanstvenikov, ki tisoče kilometrov oddaljeni od zadnjih človeških naselij vrše svoje težko, nesebično delo s tem, da raziskujejo še neodkrite dežele, izvršujejo natančne zemljevide, preiskujejo živali in redke rastline, proučujejo zanimivo vreme polarnih krajev in še marsikaj drugega, kar je v korist vedi In napredku človeštva. To življenje na ledu pa ni lahko. 2e sam dostop do Arktike in Antarktike — severnih in južnih dežel — je težak in nevaren. Obdajajo jih najbolj viharna morja, kjer so ladje, pa naj bodo še tako močno zgrajene in zpoprrtnjene, še vedno v nevarnosti, da jih stro velikan- pfllilill I ' IIP™?? j a I „ . -Vi ' žili PINGVIN. PONOSNI GOSPODAR NA VEČNEM LEDU LETAI.O POLARNIH RAZISKOVAL CEV JE ZAMRZNILO POČAKATI BO TREBA TOPLEJŠIH TOKOV ske naravne sile. Ledene gore pio. vejo od obeh morij v toplejše Jeraje potem, ko so se odtrgale od velikanskih lednikov poledenele domovine okoli severnega in južnega pola. In kakšne so te gore! Bo več sto metrov, včasih po več kilometrov so dolge. V Južnem Ledenem morju so pluli že ob ledenih gorah, ki so bil<> malone sto kilometrov dolge. Iz vode mole trideset, petdeset, včasih do sto metrov visoko, torej više od vsake ladje. Ker pa je led le malo lažji od vode, je gora, ki je n. pr. 30 m visoka, še do 250 m pod vodo! Kdo ve, kam moli V stran s svojimi ostrimi robovi, ki zamorejo utreti najboljšo ladijsko steno? Vodni tokovi gori; zanašajo, približujejo jih, da se včasih grozeče strnejo okoli samotne ladie, ki jo more le najbolj izurjen in hladnokrven kapitan izpeljati iz smrtonosnega objema. Precej je po. znanih primerovp ko so strahotne ledene klešče strle tudi za severne kraje posebno zgrajene ladje kakor škatlico vžigalic, da so samotni popotniki žalostnega srca gledali, trepetajoči v mrzlem viharju, drobljenje in potapljanje nekdaj ponos, ne, ladje, njihovega edinega začasnega doma v ledeni puščavi. Posledica je bila smrt posadke — zgled ladje Jeanette — ali pa so jo drzni letalci z izrednim pogumom rešili pogina — n. pr. sovjetski Celju-skinci. Mnogokrat je tudi dostop na celino otežkočen, včasih nemogoč. Preko širokega pasu obrežnega ledu je treba včasih prenesti težke tovore opreme na skalni breg; led sc lomi in udira, čas beži naglo in tokovi groze z ledenimi gorami; možno je tudi, da se obrežne ledene plošče, na katerih se ravno nahajajo ljudje in nenadomestljivi tovor, odtrgajo. Včasih trkajo ob tanki led do 12 metrov dolgi nenasitni morski volkovi Južnega Ledenega morja in groze pogoltniti pse, ljudi in še njihovo prtljago. Take grozne trenutke je doživel znameniti raziskovalec južnega pola, kapitan Scott. Mnogokrat, posebno ob južni ce.' lini, na stotine kilometrov daleč zaman iščeš primernega prisitanka. Do sto metrov visoka ledena stena se dviga iz morja in sovražno zre na raziskovalce. Ce se ji preveč približajo, jih lahko pokonča kakor golazen. Te ledene stene so le konci na tisoče kilometrov dolgih Ifed-nikoy ,ki se pomikajo iz notranjosti ledenih dežel proti morju. Ne. prestano se lomijo tam in plavajo kot ledene gore v toplejše kraje. Toda rojstvo take gore je grom in tresk. Led se odlomi od ledenika na kilometre daleč in globoko ter trešči v morje da ga na mnogo kilometrov daleč silovito razburka. Gorje ladji, ki bi bila v bližini! Le trske in mrtva trupla bi pričala, kaj more storiti milijone ton ledu s človekom in njegovimi izdelki. Ko pa je srečno izkrcano vse potrebno za življenje in delo v samotah večnega ledu, ladja običajno zapusti raziskovalce, da se zateče pred polarno zimo v varnejše pri- TEČAJEMA je, h kateremu je prispeval vés narod, Vsakdo sicer nc. prenese lahko samote polarnih krajev in tedne dolgo trajajoče viharje ter mesece trajajočo polarno noč. Zgcdilo se je že, da se je nekaterim omračil um. Diugi so postali slabe volje in čemerni. Pretežna večina pa najde v delu in obsežnih pripravah za V POLARNIH KRAJIH SE MILO NE PENI IN BRITVE NE DELUJEJO; RAZISKOVALCI SO KOSMATI DO SVOJEGA POVRATKA raziskovanje uteho. Zanimivo je, da so nekateri znanstveniki v novejšem času gradili koče, z enim prostorom, češ, da pospešujejo sobice za posameznike v dolgih polarnih nočeh čemernost in duševno depresijo. V današnjih časih skrbi radio, boljša hrana in električna ali vsaj acetilenska razsvetljava, da raziskovalci laže preživljajo dolgo šini palarnegs^j1 bolje prilegajo. Posebno ima razisko- valec, ko prip sanmi P\5 o^^teev, vita v Pastve'1'1 na smu-čeh. V eI0 8ro! Vse neizmerno 0 ^Ve, mate. rialne m f iih pri. čeli m<»'d“ L ? blle namenjene jf|i, ln nabori njim mc^ j nasled. Vsak sv->io na- logo na r ved,te 8e a Je gotovo merjenje. 8 | vse Jt> t 'n0l'ai° zavedati, KJC , ki ^ bU dhl norteati na zendje'' ’ Sedaj pra. zen. S raznih skal, da e>to<'\v,P se zapiše, "P ■/# P^iv.a ' teela na pietek’ ‘nave. Na' tela v ...._ ZEMLJEVID SEVERNEGA TEČAJA NA KOROŠKEM hodijo sedanji oblastniki po sledovih nacistov VISOKA LEDENA GORA V JUŽNEM LEDENEM MORJU (Nadaljevanje s 1. strani.) ško. Toda zapadnim imperialistom to ni bilo po volji in dosegli so, da so bile vzpostavljene stare meje m Koroška je pripadla tistemu delu Avstrije, ki je zaseden po angleških četah. Kdor je upal, da bo pod angleško okupacijsko upravo na Koroškem nastopila enakopravnost za Slovence da se bodo poravnale krivice, ki so jim jih prizadeli nacistk da bodo hitlerjevski zločinci kaznovani in da bo uprava, šolstvo, sodstvo itd. očiščeno nacističnih elementov, ta je bil že davno silno, silno razočaran. Britanska okupacijska oblast jo kaj kmalu pokazala, da ji niso nič kaj všeč tisti ljudje, ki so z orožjem V roki uničevali hitlerjevski vojni stroj v njegovi notranjščini in biti tako v vojni nesebični zavezniki. Imperialisti so takoj po zmagi na te svoje zaveznike pozabili in obdali so se z. ljudmi, ki so bili do včeraj njih sovražniki, danes pa jim kakor pes, ki vidi bič, ližejo pete. Denacifikacija, ki je za Slovence na Koroškem zelo važna stvar, se izvaja na Koroškem kot v ostali Avstriji silno neresno. Dan na dan se izpuščajo na svobodo vidnejši hitlerjevci, ki so bili vneti pripadniki naziranja, ki ga zelo verjetno tudi sedaj niso spremenili. In visoke osebnosti v hitlerjevskem režimu so danes zasedle še važnejše položaje. jr Razen domačih hitlerjevccv pa je na Koroškem še nekaj tisoč pobeglih fašistov iz Jugoslavije in Madžarske. Položaj teh ljudi pri britanskih oblasteh na Koroškem je na las podoben položaju belogardistov v Trstu. Tudi oni uživajo pri oblasteh vso zaščito; in čeprav je med njimi — kakor med onimi v Trstu — precej pravih vojnih zločincev, jih britanske oblasti niti ne izroče Jugoslaviji, niti jih same ne kaznujejo, temveč jih imajo v službi pri radiu, pri glasilu, ki ga izdajajo, v šoli, v kateri zavednim slovenskim učiteljem delo onemogočajo (kakor v Trstu!). Na Koroškem je namreč nekaj »dvojezičnih« šol, kjer poučuje skoraj 300 učite Ijev, a od teh obvlada slovenski jezik komaj nad 10%, poučujejo nacisti, folksdojčarji in pa fašistični emigranti iz Jugoslavije. List v slovenščini, ki ga izdajajo britanske oblasti, nima v svojem uredništvu nobenega koroškega Slovenca, pač pa pobegle Rupnikove pomagačle iz Ljubljane. Vsemu teinu odrekanju pravic koroških Slovencev pa se pridružujejo od časa do časa dejanska nasilja. Jasno, da so izvrševalci nasilja isti ljudje, pod katerimi je koroško ljudstvo trpelo v nedavni preteklosti. To nas ne more *6uditi, čudilo bi'nas lahko samo dejstvo, da je takim ljudem danes zopet omogočeno njihovo zločinsko dijlo-vanje. Vendar nas po vsem, kar vsak dan vidimo okrog sebe, tudT to ne čudi. Sedaj že davno vemo: tako je, ker je pač imperialistom tako prav, naj bo potem na Koroškem ali pa v Trstu Bolj neverjetni bf se lahko zdeli nasilni nastopi okupacijskega vojaštva in to ne proti nacističnim origani7.acijam, temveč proti antifašistom. ______ Tako se jc pred poldrugim’ mesecem vrnila iz Jugoslavije mladinska brigada, ki je delala na progi Samac-Sarajevo. Z njo sta bili tudi delegacija koroških Slovencev z II. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije in s kongresa udeležencev narodno-osvobodilne vojne pod vodstvom predsednika ^Pokraj inskega odbora Osvobodilne fronte za Koroško dr. Franca Petka, podpredsednika dr. Luke Sienčnika in sekretarja Karla Prušnika-Gašparja. Že nà postaji v Podroščici so bili izpostavljeni surovemu postopanju orožništva. Ko pa se je vsa skupina z zastavami napotila proti Sv. Jakobu v Rožu in mirno korakala mimo poslopja, v katerem jc obmejna posadka, so iz. poslopja pridrveli oboroženi britanski vojaki. Odvzeli so vsem članom mladinske brigade potne liste, nato pa so pričeli trgati zastave in s puškinimi kopiti pretepati svoje žrtve. Enega od brigadirjev so nezavestnega vrgli na kamion in odpeljali neznano kam. Med mnogimi so ranili z udarci s puškinim kopitom Karla Prusnika -Gašperja, organizatorja antifašistične borbe v Slovenski Koroški. Naslednjega dne pa so vse člane mladinske brigade in še dr. Franca Petka in Karla Prusnika aretirali. Ko pa je Karel Prusnik imel pri odkritju spomenika padlim partizanom , v St. Rupertu pri Velikovcu govor, se je moral potem zagovarjati, češ da io napadel okupacijske oblasti in žalil britansko vojaško sodišče. Kaznivo je bilo, da je Pruš-nik v svojem govoru dejal: »In mednarodna reakcija, ki nam odreka naše pravice, se moti, če misli, da bo našo osvobodilno misel in s krvjo priborjeno pravico zatrla ž zapori in puškinimi kopiti. Naša enotnost in'borbenost sta jamstvo za dosego cilja, za katerega so žrtvovali partizani Slovenske Koroške življenja. In ta cilj je: priključitev Slovenske Koroške k FLRJ. Obsodbe koroških Slovencev zaradi nošenja nacionalnih proti-fašističnih zastav in udarci s puškinimi kopiti predstavljajo način, ki je podoben onemu iz pravkar minule dobe.« Protizakonito je bilo omenjanje »Slovenske Koroške« in pa tista »puškina kopita« so tudi bila žalitev. Krivo pa je bilo tudi, da je Prusnik iziavil: »Angleški vojaški sodnik Cohen obsoja koroške Slovence zato, ker hočejo vidno mani- festirati svojo narodno zavest.n fuksijo. Kako napraviš poceni slaščico. Sedaj, ko so debi amerikanski krompir, ki ima dovolj sladkorja, ga skuhaj, pretlači, dodaj žlic» zabele, osoli ;n dodaj pol pecilne, ga praška. Zamesi v rahlo testo, razvaljaj v male rogljičke in covri. Nečistu koža-. 1. Prt stalnih Izpuščajih na koži priporočamo Je. mati kakršen koli čaj, ki čisti kri, kakor čaj krhlikc ah mačehe. 2. Zblo priporočamo tudi pogosto drgnjenje obraza z mandeljne^ vitni otrobi. 3 Mehko vodo segrejemo toliko, da lahko v njej pridržimo roko, in ji dodamo skuhano in precejene pšenične otrobe. Obraz z izpuš. Nasveti čaji umivano kočini. vsak dan v tej le- Rdeč no.s, — 1, Rdeč nos moramo kopati eno do dve minuti v vroči vodi in nato potrositi močno z riževim prahom. Izogibati se moramo vročih pijač in alkohola, ker povzročajo te pijače močnejšo rdečico oa nosu. 2- Ce je nos rdeč zaradi ozebline, maramo nos okopati v galunovi vodi jn zvečer zdrgniti z glicerinom, arniko ali eno odstotnim sahcilovim špiritom. 3. Zvečer lahko namažemo nos s pet odstotnim žveplovim mazilom in pustimo takega čez noč. Tudi u-metno višinsko sonce vpliva ugodno Ce so pa žile preveč nategnjene in zaradi tega rdečica z navedenimi sredstvi ne izgine, tedaj jo bo odpravil zdravnik z elektrolizo, rentgenskim obsevanjem ali z. elek-trokirurgijo. GOSPODARSKI VESTNIK Indeks cen življenjskih potrebščin v Trstu Do septembra je indeks cen življenjskih potrebščin v primeri z lanskim julijem — mesecem, v katerem je bil opazen zastoj v naraščanju cen — občutno narastel. Ce vzamemo za podlago 100 — to je število. kj naj označi družinske življenjske sffoške v razdobju julij-septem-ber 1946 — potem so indeksi za mesece letošnjega leta naslednji: januar 139,37 — februar 139,42 — Marec 147,14 — april 151,43 — maj 165,91 — junij 180,60 — jul!) 176.50 — avgust 179,53 — september 189,66. Življenjski stroški so torej po malenkostnem upadu julija začeti spet naraščati kt v septembru so že znatno presegli indeks junija. Ce se ozremo posebej na stroške za prehrano, tedaj se nam pokaže naslednja slika: najvišji točki 189.49, doseženi v juniju, sledi padec na 176,47 v juliju, nato pa spet dvig na 178,92 v avgustu in na 185,03 v septembru, s čimer ;e padel junijski «rekord». Indeks cen za oblačila je od avgusta do septembra narastel od 180,58 na 191.49; za kurjavo In razsvetljavo od 158,29 na 241,75 in indeks cen ta razne potrebščine se je dvignil na 200,34. fidino poglavje brez sprememb so cene za stanovanja. (Vendar moramo poudariti, da tu ne gre za nove stanovanjske najemnine, ki se Sele postavijo In ki so dosegle ogromen porast, temveč gre za ž« stare stano- vanjske pogodbe, ki samovoljno višati). se ne smejo položaj cen v Trstu Majhno znižanje nekaterih cen. ki je bilo opazno zadnje čase. je povzročilo, da so postali mnogi trgovci — bodisi na debelo ali na drobno — nezaupljivi In večinoma niso delali nakupov. Nastal je tl vet popoln zastoj v pogajanjih. Vendar pa se je upadanje cen že ustalilo in predvideva se torej obnovitev trgovskega prometa. Ta nestalen položaj je prisilil nekatera podjetja, da so stornirala pogodbe za prevelike nabave, ki se ne bi mogle tako lahko vnovčiti. Zastoj je opazen na tržišču za stavbni material, kovine, kože itd. kar je povzročilo tudi občutno zmanjšanje tovornega prometa. Poslovni davek na kavo in kavine nadomestke Kakor v Italiji, tako je bil tudi na ozemlju ZVU povišan z veljav, nostjo od 19. 9. 1947 poslovni davek od surove ali pražene kave od S odst. na 18 odst. Davek odmerja in izterja carinski urad ob carinjenju. Prav tako je povišan na 10 odst. PONOVNO DVIGANJE CEN Ciro Morselli ugotavlja v svojem članku v sobotni številki «Milano-Sera» da so cene nekaterih življenjskih potrebščin, ki so se od srede oktobra znižale, pri svojem padanju obstale, zadnji čas pa so se začele spet dvigati. Tako je maslo od 950-1000 lir za kg s svojo ceno zopet' narasllo na 1250 lir, in to je maslo srednje vrste, kajti najboljše «-smo videli izloženo po 1550;,, pravi Mor selli. Pri zrnatih sirih je valovanje cene naslednje: september 1450 lir, potem padec na 900-1000 Ur, sedaj pa so le po 1100-1200 Ur. Toda to so manj cenjeni siri, kajti parmezan je še kar po 1500-1600. Ovčji sir po 950-1000, gorgonzola 800-9S0, e-meni hal 900-1000 Ur za kg. To še niso pretirane cene iz septembra, toda če bo šlo tako naprej, nismo vež daleč od njih. Drugo področje, Irjer se čedalje bolj čuti tendenca za ponovni porast, so cene svežega svinjskega mesa >n izdelkov. Ti mesni izdelki prav za prav niso nikoli s ceno padli in samo dejstvo, da je bila vržena na trg določena količina mešane mortadele /rt salam «o kalerih se še ne ve, kaj je bilo v njih užitnega», po rahlo znižanih cenah, je moglo ustvariti iluzijo, da je tudi tukaj slavni in toliko opevani padec cen dal čutiti svojo težo. Ce izvzamemo kake kvalitete izbrane gnjati, se cena zares dobrega blaga dejansko ni znižala niti za vinar in salame ter gnjati iz Emilije in Cremone in izdelki iz Veneta in Lombardi/c stanejo Se vedno lene denarce. Tako je svinjska mortadela po 1000 Ur, mešana po 650, majhne salame po 900-1000 jn kuhana gnjat, ki se je pred dnevi našla po 900 Ur, je spet narastla na 1150. Pač pa sta ostala pri znižani ceni mast in slanina (po 050-750 oziroma 450 Ur kg), kar pomeni 20-25% razliko na prom septembru. Verjetno se bo pa le morala znižati tudi cena svežemu svinjskemu mesu. Ugodnejši je položaj za potrošnike na trgu govejega mesa in bi lahko bil občutncjSi, če bi ne bilo raznih zaviračev. Krepko se drže cene obleke in o-blitve. Kože na debelo so v ceni padle, toda zaslužek mislijo vtakniti v žep krznarji, kajti «stroški so lako veliki». «Kako dolgo bo še dovolje- no tem ljudem sireči svojim umazanim koristim s tem, da špekulirajo ne le s kožami živali temveč tudi prav neusmiljeno s kožo svojega bližnjega?» se vprašuje Morselli. Pisec ugotavlja, da bo treba letošnji italijanski pridelek krompirja lakoj prodali, ker sicer ga čaka konec na smetišču: letina fe bila namreč zelo slaba, kajti amerikanski semenski krompir je obrodil blago, ki je bilo na pogled lepo, toda brez vsake trajnosti. Svoj članek je zaključil Morselli takole: «Zaključujemo torej z ugotovitvijo, da je bil opazen rahel dvig cen nekaterih produktov in morda se bo t’ naslednjih dneh ponovil; da se ja cena masla dvignila za 200 Ur, a se zdi, da ji je sojeno, da se povrne na prejšnjo črto; da bo cena mesa še lahko padla ; da delajo trgovci s sadjem in zelenjavo, kar se jim zljubi, tako kakor trgovci z raznim blagom-drogisti. prodajalci tekstilij, čevljev in pa gostilničarji, ki imajo pogum zahtevati 20 Ur za kozarec vina, ko ga pri pridelovalcu/ plačajo po 25-30 lir za liter. poslovni, davek na kavine nadomestke. Pri uvozu iz inozemstva odmerja in izterja tudi ta davek carinski urad. (Urad,ni Ust. ZVU št. 5 z den 1. 11. 1947>. Tržaški zavod za petrolej Uradni list ZVU kt. 5 z dne 1. 10. 1947 prinaša ukaz o ustumfvitvi Tržaškega zavoda za petrolej »Ente Petroli Triestino« (E. P. T.), ki sicer že nekaj časa posluje. Naloga tega zavoda je prevzemanje, obratovanje ter vskladiščepje, kakor tudi razdeljevanje in prodaja vseh petrolejskih proizvodov in njihovih derivatov za civilno uporabo. Zaloge podjetij, ki obratujejo s pet. rolejskimi proizvodi, se dajejo na razpolago zavodu EPI. Prodajne cene za civilno potrošnjo dotoči ZVU. Ponarejen* bančni čeki od 5.000 lir V zadnjih časih krožita, vsaj v k»Alloca" S» 3e došolaj ugoitovilo, dva tipa ponarejenih bančnih čekov italijanske narodne banke od 5.000 lir. Prvi tip je slabo posnet in ga lahko »poznamo. Drugi tip ponarejenega vrednostnega papirja je teže opazi j iv. Dosedaj odkriti ponarejeni čeki nosijo številko 5.079.870. Natisnjeni so litografie ti 3, medtem ko tiskajo prave tipogra-fično. Tiskana ploskev je na obeh straneh za približno tri milimetre, zgoraj in spodaj pa za cn milimeter krajša kot na pravih čekih. Premog za Avstrijo tudi čez Benetke Benetke so že obnovile stike s svojimi tradicionalnimi trgovinskimi središči in videti je, da se trudijo, da bi .si zagotovile tv,li tista področja v zaledju, ki ne so. dijo prav pod njih vpliv. Tako bo že hi mesec ustanovljena redna pomorska zveza z Rdečim morjem in Indijo, in sicer pod pokroviteljstvom «Tržaškega Lloyda«. Prispel jej že tudi pavi »lovor premoga, ki ga ZDA pošiljajo Av. striji: premog bodo pošiljal- z železniškimi vagoni, ki jih bo dala ha razpolago Avstrija. Pri tem si Benečani tudi pridno prizadevajo obnoviti pristanišče: delo nadaljujejo s pospešenim tempom. Skladišča, ki so bila v vojni težko poškodovana, so v glavnem popravljena, tako da je zdaj na razpolago nad 70.000 k v. m skladiščnega prostora. Qd 31 pred vojno obstoječih ori-stajališč jih je že zdaj uporabnih. 21. Obnovljena pa je tudi prista. niška oprema, ki šteje med drugim moderne žerjave (do 30.000 ton zmogljivosti) in silos za 10.000 ton žitaric). Posebno pozornost so Benečani posvetili pomolu namenjenemu prometu s premogom. Ob tem pomolu lahko pristane 7 ladij. Qsem dvigal omogoča iztoyor 10.000 tim premoga dnevno. Meseč-na zmogljivost beneškega pristanišča glede izlovora doseže okoli 508.0Cf) ton. Otrok in učenje Na ženskem sestanku v Tržaški ofcoiicj sc ju oglasila neka mati in Gloriano pripovedovala, kako grdo pisavo ima njen otrok. «Tega ■jo kriv učitelj«, se je jezi la, «ker v prvem razredu, je lepo pisal, v drugem tudi, v tretjem pa vi ničesar z njim.-» Ko se ji je pojasnilo, da ni vsega kriv učitelj, ver si otroci v višjih razredih pokvarijo pisavo s tem, \ ker morajo veliko pisati, je užaljeno odšla. Sosede pa so zaključile ta neprijeten prizor in povedale, kako se reva. ubija s sinom ter njegovimi računskimi nalogami, ki jih v dobri veri, da fantu pomaga, rešuje sama. Zaradi tega, ker jih ne reši tako, kot je v šoli predpisano in učiteljica prečrta otroku rešitev, si ne da miru. Gotovo ni ta mati edina, ki jo mučijo take skrbi, ker vse matere pač želimo, da bi bili naši otroci v šoli najbolj brihtni in vedno prvi. Na žalost ni vedno tako, ker narava je obdarila lega več, drugega manj. ta ima večjo, drugi manjšo sposobnost dojemanja in osredotočenja misli pri učenju, kar je eden izmed najzancsljrvej&lh ■porokov za uspeh. C e tega ni, otrok lahko sedi ure in ur g pri knjigi ali pri domača nalogi In se ne bo ničesar naučil in ničesar spravil skupaj V otroku je treba gojiti prirodne talente, druge pa zbujati in tako podvojiti njihovo število. To je delo šole in v veliki meri tudi doma. Nikoli pa ne bo dom rešil te naloge, če skuša mamica z lastnim trudom odvzeti otroku skrb. V takem primeru ne boto otrokove naloge sad njego, vega, pač pa njenega dela in kvarne posledice tudi ne bodo izosta-ie. Navadno sc nc pokažejo isti teden in mesec,a pokažejo se v doglednem časni, zlasti v vitjih razredih, v katere se bo morda prerinil z njeno pomočjo in brez prave podlage. Dober učitelj razloži v šoli tako, da ga vsi razumejo In tistim učencem, ki sprejemajo počasi, razloži ponovno. Otroku povejte doma, da če česa ne razume, naj sg ne sramuje in prosi, da. se mu raztolmači. Ako pa je že res potreba, da se morajo še stdrši lotiti doma tega posla,naj bodo res samo učitelji, naj samo razlagajo in prepustijo otrokom, da sami Izvršujejo svoje naloge. Le tako sc bodo naučili tistega predmeta in se privadili samostojnosti. Otroku, ki mamica vse naredi, primanjkuje samostojnosti vse življenje in temu Se pridruži počasi Se čut manjvi ednosti ter fšče vsa. ke bilke, na katero bi se oprl Tak otrok tudi nima pravega značaja, ker ne čuti v sebi trde hrbtenice in vsc.k veterček Oa sprani * tirnic. Ponavadi se tako razneži, ali bolje rečeno poleni in bi hotel, da bi se mamioi še učila namesto njega. Cesto se pritožujejo matere: «Prelen je in tudi čitati se mu noče. Hoče, da mu čitam sama in se nauči s tem, ko sliši moj glas.« Vprašamo sc, kaj bo v življenju s takim otrokom, ah bo tudi namesto njega delala mamica, ko si bo moral služiti vsakdanji kruh. Ni sramota, če otrok ne zdela, ker ni mogel dojemati zaradi duševne zaostalosti, sramota jc le takrat, kadar ponavlja zarodi lenobe. V prvem primeru si bo prihodnje loto, ko bo leto dni starejši in bolj duševno razvit, laže osvajal znanje istega razreda, dobil bo trdnejši temelj, kt je v večini primerov podlaga za vse ostalo šolanje. Ne smemo namreč vseh otrok soditi po istem merilu. Nekdo je v svojem razvoju hitrejši, drugi počasneje dohiteva in kar naenkrat prehiti, tretjemu jc z učenjem težko, pač pa jg spreten pri delu. Mati naj se pri vzgoji drži pravila, da. mena biti njen otrok samostojen in tudi v učenju naj mu pomaga la toliko, kolikor njegovi samostojnosti ne škoduje. Ako ne ravna tako; mu ni prijatelj, ng tovariš in tudi ne dobra mati. Po dolgih letih, ko se bodo morali njeni otroci sumi prebijati v življenju, bodo sprevideli to navidezno majhno napako in takrat se bodo hudovali nanjo v bridkem spoznanju, da bi jim bilo lahko drugače, če. bi znala biti mati z njimi bolj stroga, in če bi zahtevala, tla nosijo stimi skrb in odgovornost za naloženo jim učenje, ki je v bistvu tudi delo. Tržaška kuhinja Nedelja: Zdrobovi cmoki na go. veji juhi, pečenka tatarska omaka*) dušen krompir, jabolčni zavitek. Večerja: Kislo zeljo s klobasami, kruhovi cmoki, pečen ko. stanj. Ponedeljek: Mineštra iz riža in krompirja, dušeni vampi, zeljnata solata, sadje. Večerja: Krompir v oblici, surovo maslo, dušena špinača z jajci. Torek: Špinačni cmoki z maslom in sirarn, zrezki, solata, kompot. Večerja: Ribe, fižol in radič. Sreda: Zelenjadna juha, testenine z guljažem, sadje. Večerja: Polenta z maslom in sirom, solata, sir, hruške. Četrtek: Mineštra iz riža in leče, hrenovko, pire krompir, ocvrta ja. bolka. Večerja: Krompirjevi cmoki z guljažem, solata iz kuhanega ohrovta. Petek: Rižot z gobicami, solata, palačinke. Večerja: Ribe, endivia in krompir, kostanj. Sobota: Vlivanci na juhi, govejo meso, paradižnikova omaka, ocvrt krompir. Večerja: Testenine z maslom in sirom, radič, kompot a ten j. 'atarska oma ka : : jajci 20 gr kaper /3 olja 1/2 limone ! slani sardeli peteršilj meljito stlači rumenjaka dveh kuhanih jajc, dodaj popra in 1 žlico vedo in dobro prcmc-Mato prilivaj olje, najprej po licafa, potem počasi, dodaj h-iv sok, vmešaj peteršil, k«pe-ardeli in beljaka, vse drobno Nega kože tittiohaNJK KOZE. Piedi CiSCENJE ZNOJNIC. čnojn ce nu obrazu očistimo temeljito s kamiUčnimi parami. 01 avo zakrijemo z brisačo, da delujejo pare močneje na znojniec. Po končanem delovanju par brisače ne odstranimo z glave, da ne nastopijo zaradi prehlada bolečine na obrazu. Ta postopek prepreči tudi razširitev znojnic. ZNOJNICAVA KOZA. Normalna koža lina majhne znoj ničel velike gnojnice kazijo obraz. Vroča voda odpre in razširi še močneje gnojnice. Zato si ljudje z velikimi znojnienmi ne sinejo nikoli unii; vati obmza z vročo vodo. rudi tako priljubljene parne kopeli so iz istega razloga škodljive. Nasprotno pa mrzla voda zoži znoj-nice, zato priporočamo mrzlo vodo. Vodi lahko /.«iridi večjega Uspeha galun (pet od.ltotna raztopina). Dobro je tudi, oko natremo kožo s čistini li monovim sokom. PUDRANJE KOZE. Preden nanesemo na obraz puder ah lepotno moramo obraz temeljito umi-in kožo namazati z nemastno ,1 „ q0,tai šele nanesemo rde- čilo (bodisi kot tekočino ali v o-, \ nudra) in čez to. puder v odgovarjajoči barvi. Za večer izberemo močnejšo nianso kakor za ^NEGOVANJE BLAZINICE ZA PUDRANJE. Blazinica za pudra • «me nikoli ležati med umazano vato, glavniki in podobnim v toaletni miznici ali v ročni torbici temveč jo moramo čuvati v zaprti škatlici. Vsakih 14 .dni moramo blazinico umiti v milnici in uosušiti med dvema krpama. Ce smo prehlajeni, moramo uporabljati vato za pudranje, ki jo po kratki uporabi zavržemo. Nikdar ne *nemo blazinice posojati drugim pa .tudi od drugih si je nc izposojati. i i j j;šž7;.Ve;Vi:lV;:Y.VšV^^ i I r - , ! JYasa okna V svojih stanovanjih imamo včasih velika in široka okna in prostor pod njimi tako velik, da ga lahko koristno izrabimo. Prostor pod okni je namreč posebno dragocen, ker je najbolj svetel in sončen; ponavadi si zanj omislimo polico, kakor nam jo kaže slika, ki je primerna za knjige, za razne okrasne prodnate in na katere je lahko tudi prostor za radio. V spodnji del police, za zavcsico, pa spravljamo razne manjše predmete, ki jih stalno potrebujemo (šolske, ali šivalne potrebščine. Na drugi sliki vidimo premakljivo mizo in knjižno omarico, primerno za dijaka. V obednicah spadajo k oknu podstavki Z rožami ali posebne omarice za shranjevanje namiznega perila in jedilnega pribora. Tudi v manj moderni hiši je okno velike važnosti. Treba ga je le primerno opremiti z zavesami in rožami ter ustvariti ob njem kotiček, ki bo mnogo pripomogel, da bo vsa soba prijazna in prijetna. ! ! Jesen in zdravje Razen bolezni, o katerih smo že govorili in ki jih povzroča znižanje odpornosti člavc,škega organizma po prehladu, opažamo jeseni, da se množijo tudi primeri otroških nalezljivih bolezni: davica, škrlatin-ka, ošpice in oslovski kgšelj. DAVICA jc otroška nalezljiva bolezen, javlja se pa tudi še, po 40. letu. To bolezen povzroča poseben bacil (Lojjler-jev bacil), ki se najraje naseli v ustni in nosni votlini pa tudi na očesni veznici, kar je nevarno za oslepljenje. Bolezen prenašamo direktno z 'Olnega im zdravega s kihanjem, kašljanjem itd. ali po bacilonoscih. Le redlco-kdaj-se prenese davica z okuženimi predmeti (robci, igrače). Inku. bacijslca doba traja 2 do 7 dni. Ba. čili se naselijo najčešče v žrelu na žrelnicah (nebnicah), ki sta malo otekli in vneti (močilo rdeči). Kmalu zalem sc na žrelnicah opazijo belosive marogice, ki se naslednji dan že združijo in predstav. Ijajo kožice (membrane) belosive barve, ki pokrivajo vso žrelmco m segajo tudi že na jeziček. Bolnik se Culi hudo bolnega, kljub temu da telesna vročina ni vedno viso, ka, včasih tudi pri hudih primerih ne j muči ga glavobol, sili .ga na povraćanje in je zelo izmučen. Iz bolnikovih ust začutimo značilni slad-kobno-gnili duh. Ako ne pride takoj zdravniška pomoč, sc začne b«lesiva kožica širiti na ves goltanec :n na sluznico nosa. V nekih primerih se začnejo membrane širiti z nebnic na glasilke v grlu in bolnika začne dušiti. Davica pa se more pojaviti v grlu brez vseh predhod. nih sprememb na žrelnicah, kar je še veliko bolj nevarno za zadušitev (Kiup). Taki primeri so bili svoj-čas precej pogosti in edina rešitev je bila tedaj Uiftojšnja operacija spredaj na vratu; zdravnik je najprej prerezal vrat, nato pa potisnil skozi, odprtino v sapnik posebno cev, skozi katero je mogel oboleli dihati. Posledica so bile ncestetične brazgotine spredaj na vratu, kar je, bilo zlasti za nežni spol jako neprijetno, V primerih posebno ma. tigne (pogubne) davice preide kožica ,ki pokriva žrelnico, preko mehkega nebca in postane mazava, razpadajoča, rjavkaste, do zelenka, ste barve in sladkobno gnili duh čutimo Se od daleč. Zdravstveno stenje obolelega je jako slabo, ker nastopajo motnje v delovanju srca. Slabo znamenje je. tudi, 'če na. stopijo krvavitve na zobini (zobnem mesu), v nosu in pikčaste ali ploskvaste krvavitve na koži. V lahkih primerih davice se razvijejo belosive kožice samo ha žrelnicah, ali pa se sploh ne razvijejo. Tedaj moremo samo s pre-iskavo brisa z žrelnic pod mikroskopom določiti, ali imamo davico ali pa samo navadno angino. Pri dojenčkih «e bacili davice najraje, naselijo na nosni sluznici. Iz nosa se cedi redek sluza to-gno-jen izcedek, v večini primerov kr. ca v. Vhod v nosno votlino in gornja ustnica sta razjedeni. Večkrat pa opažamo samo krvave kraste v nosu. Dojenčkovo počutji večinoma ni dosti prizadeto. Bo i redko se bacili davice naselijo na ustnicah, na lični sluznici, na očesnih veznicah in na zunanjem spolovilu. Na kozi se davica naseli na run-.h (na popku pri novorojenčku) in na vnetih, odrgnjenih meslih kože. Vendar pa pn dovici niso tako Za življenje nevarne vidne bolezenske spremembe, kakor n. pr. angina, belosive kožice tn arutjo; največjo nevarnost pa predstavlja strup, ki ga izločajo bacili davice in ki težko oškoduje vse važne organe, zlasti še sice in ledvice. Posledica zastrupljenja in oškodova. nja srčne mišice so motnje v delo. vanju srca ih obtočil. Smrt zaradi obolelega srca more nastopiti nenadno na oišku obolenja, večkrat pa tudi še več tednov kasneje. Dogodi se, da se bolnik, ki je že u okrevanju po davici, na postelji dvigne, pa takoj pade, kakor od ka. pi zadet in umre. Kazen omenjenih zlih posledic povzročajo strupi bacilov dao.ee tudi razna ohre-menja. Tn nastopajo, včasih že ta. ko), ko se bolezen pojavi v žrelu, v teh primerih ohromi navadno samo jeziček. Večinoma pa nastopajo ohromenja šele pozneje, v tretjem do šestem tednu bolezni. Ce. ohromi jeziček, postane govorica nosljajoča, če oboleli pije, se mu rado V grlu zaleti in kašlja uh pa mu pijača teče nazaj skozi nos. Pogo. sto omrtvijo oceane mišice. Kinima za posledico škitavost. V tež. kih primerih pa ohromijo tudi noge, roke in tilnik. Kako se bomo očuvali davice in kako bomo postopali, ko zbolimo Vsakega, ki je bolel za dav.co ali tudi ki je samo sumljiv na uamco, bomo takoj izolirali. Ker vemo, da se včasih ne razvijejo belos.ve kožice, bomo v času epidemije, ah če se je v sosedstvu pojavila duino», prao vsako angino smatrali za da-oico in jo izolirali. Seveda bomo takoj poklicali zdravnika, ki bo obolelega verjetno poslal v bolnišnico, obenem pa bo tudi odred.I, da zdravi člani bolnikove družine o-stanejo doma. Ko bolnik ozdravi, je. treba takoj razkužiti sobo, v kateri je bival in vse predmete, katere je uporabljal. Po ozdravljenju sme ven šele tedaj, ko je bila preiskava brisa gilg glede bacilov da-vice trikrat zaporedoma v presledkih po teden dni, negativna. Ce pokličemo takoj ko zasumimo davico zdravnika, bo temu v večini pri-merov uspelo, da z injekcijami seruma prepreči nadaljnji razvoj bolezni. Obenem bo zdravnik vse domače pasivno imuniziral proti dovici z injekcijami seruma. Ta imunizacija začne takoj, traja pa le kake tri tedne. Pri bolniku se 12-24 ur po injekciji že poznajo učinki serumu, telesna temperatura se zniža, utrip srca postane jjočasnejši in močnejši in bolnik se v splošnem počuti bolje. Seveda mora ostati bolnik tudi potem, ko ima gr io že povsem čisto, najmanj še deset dni v postelji. Nikakor ne sme bolnik vstati, dokler čuti slabost sred in utrujenost. Bolnik ki težko požird, naj pije mrzel sladak citronin sok, hladno sladko mleko, kašnate jedi; grgra-naj - raztopino -vodikovega prckisa (1 čajno žličko na vinsko čašo vode) ali svetlo rdečo raztopino kalijevega hipermanganata in vaj liže na pr. Panflavin tablete, Anakot taolete in podobno. 2 do H krat na dan pa bomo bolniku napravim mrzel Pricštoiitzev, obklaj dek. Lažji primeri ohromenja se večinoma sami po sebi ozdravilo; bolniku zadostuje ležanje in krepka hrana, v težjih primerih pa je potrebno dolgotrajno zdravljenje; le re.dko ohromelost ostane. Proti davici je zelo uspešna ak. tivna imunizacija otrok do 14 le. ta. Zdravnik vbrizga otroku 3 krat zaporedoma v presledkih mešanico strupa in protistrupa ter tako ak-tivizira organizem, da sam ustvari ja protistrupe proti bacilom davice. Ta imunizacija, ki je mnogo pomembnejša od pasivne, se prične 6 do 12 tednov po zadnji injekciji in traja več let. Bolnik, ki je prebolel davico, je največkrat imun proti ponovni okužitvi, zgodi se pa tudi, da nekdo po dvakrat ali celo trikrat zboli na dovici. Odkar se izvaja aktivna imunizacija, so epidemije davice skoraj ponehale. Odprava ogrcev Kako odpravimo ogrce? Odpravimo jih tako, da namažemo zvečer kožo z milom, katerega pustimo osušiti, zjutraj pa zmijemo s toplo vodo. 2. Priporoč’jivo je tudi dnevno umivanje z mandelj nov imi otrobi. 3. Najprej temeljito umijemo o-hraz z mlačno vodo. Napadena mesta namažemo z lanolinom ali belitj« vazelinom, počakamo malo, nakar ogrce iztisnemo. Pri tem pa ne smemo uporabljati noža ah kaj podobnega, temveč iztiskamo z okroglin* delom lasnice a'i vam. dno zaponke 4. Ogrce tudi lahko odpravimo, cići zdrgnem o oforuz zvečer s peno žveplovega maznega mila, ki jo pustimo na koži osušiti in nato izmi-jemo s toplo vodo. , 5- Tudi P1»™ kopeli obraza zmehčajo kozo; sojedce nato lahko od-iStran imo. i P. /,a umivanje dodamo ne-kouko boraksa in milnega špiriti. Kri vseh postopkih moramo nato ziniti kožo s kolinko vodo ali francoskim žganjem in na široko odprJ m znojnice zapreti. Katarina Lovimer, 35 letna lastnica prodajalne umetniških starin v Londonu, ki se je s svojo sposobnostjo v življenju povzpela, ie na neki dražbi kupila Holbeinovo miniaturo slike »Gospa z nageljni«. Bila je v finančnih težavah in hotela je miniaturo prodati Brandtu v Ameriki. Tjakaj je potovala z njo njena nečakinja Nancy gledališka igralka, ki se je pred kratkim zaročila z Američanom Chrisom Maddenom. Ta sprva Katarini ni bil všeč, a na poti v Ameriko je spoznala, da ga ljubi. Tudi Madden ni mogel več prikrivati, da ljubi Katarino, a ona ni hotela nečakinji odvesti zaročenca Medtem je miniaturo kupil trgovec Ascher — n Brandt se je namreč smrtno ponesrečil — vendar * Katarina ni vedela za koga. Katarina je sklenila samo še počakati premiero, kjer bo nastopila Nancy in potem odpotovati v Anglijo. Nečakinji stvar ni ostala skrita, vendar ni hotela pokazati da kaj ve. Brez vznemirjenja ie šla na premiero, igrala je Rentovo tajnico. Magde je ljubila Rentona. Ta pošten človek, ves v delu, se ji je v trenutku duševne pobitosti zaupal in ji opisal svoje domače neugodne razmere. Hladnokrvno in skrajno predrzno mu je dala *azumeti, da način, ki se ga poslužuje v ravnanju s svojo ženo, ni pravilen in da ji preveč popušča. Moral bi se — po njenem mnenju — uspešneje braniti, ali'pa še bolje, moral bi imeti odnose s kako drugo žensko. To bi bil najboljši način, po katerem bi se njegova neupogljiva soproga vrnila na pravo pot. Ker mu je bila zelo vdana, se mu je ponudila kot tovarišica v tej nesreči. »Moj Bog!« je zašepetal Upton Katarini, »ne bi bil mislil, da je Nancy tako emancipirana!« Občinstvo se je začelo ogrevati. Začetna zadržanost je izginila, vzdušje v dvorani je začelo postajati napeto in Katarina je bila navdušena : vedela je, da si je Nancy od te vloge obetala uspeh in ta uspeli je bil sedaj tu. Podjarmila je občinstvo s svojo trdno odločnostjo, izpod katere je prodirala ljubezen do »Rentona, s svojo živo voljo, da zmaga, zaradi svoje lepote in svoje omamnosti. Katarina se je trdno oprijela naslonjala. Nikoli Se ni videla Nancy, da bi tako dobro igrala. Pozabila je na vse, kar je bilo okoli nje in v temi se je njen obraz razjasnil. Želela je Nancy z vso močjo svoje duše najpopolnejši uspeh. Dejanje se je končalo z Rentonovim odgovorom, ki Je sprejel njen predlog, ker je bil strt zaradi svoje nesreče in ker ga je Magdina inteligenca in lepota premagala. Po dvorani se je razleglo ploskanje m navdušeno odobravanje, ki je še vedno naraščalo, dokler se ni •Nancy pojavila pred zastorom sama. Nato se je vnelo razpravljanje in presojanje; gledalci so začeli še vedno vsi navdušeni vstajati. Od ust do ust je šlo vprašanje, ki je zvenelo kot milo laskanje v Katarininih ušesih. »Kdo je to? Kdo je to?« Da, to je Nancy Sherwood, teertramovo zadnje odkritje. Navajali so in se sklicevali na poročila, ki so bila najavila Nancin prihod na »Pindaricu«. V predsobah in na hodnikih se je o predmetu spet govorilo; stvar so še razširili in ji dodajali fantastične domneve. Še celo Berlrama, čigar lice je sijalo od zadovoljstva, so nekatere osebe ustavile in ga z velikim zanimanjem spraševale. Ko je šla Katarina mimo, da ALBERT SIRK Sam s čolnom v Benetke Čoln je letel kot bj imel peruti : tok in krepki zamahi, h katerim me je silil nočni hlad, so ga poganjali. Do ene ponp|:i sem res dospel do mesteca Cave Zucherine. Tu sem izstopil, se v kavarni okrepčal, poizvedel za pot in pirav kmalu odrinil dalje. Spet sem bil sam, okoli mene mir, neskončni mir, a nad menoj je plavala luna. Čoln je rezal srebrno gladino in zdelo se mi je, da namakam vesla v živo srebro, ki zalesketa in zasumi pod udarci vesel. Tiho sem zapel in krepko veslal dalje in dalje. Čutil sem, ko me je zajel tok reke Piave in dobro sem moral krmariti, da me ni v začetku zanesel na plitvine lagun,' ki jih je sam v stoletjih ustvaril. Koliko mladih življenj je uničil ta tok v letu 1918. ko se je bližal konec svetovnega klanja in sta si stali dve sovražni armadi ob bregovih te reke kakor strahotni pošasti druga drugi nasproti. Koliko trupel je prinesel ta tok iz daljnih lombardskih nižin sem do morja, kjer ležijo sedaj kosti žrtev nepojmljivega sovraštva na dnu (e peščene obale. Take in podobne misli so me obhajale, ko sem vozil po teh lagunskih tokovih Piave in »Sile« proli in mimo luke Piave Vecchia. Na ustih mi ie zamrla pesem. j * * rt Polagoma se je začel delati dan. Prvi jutranji svit je ob-svetil vzhod in razlil svojo luč po širni morski planjavi. Laguna se je vedno bolj izgubljala v morju in pogled se mi je vedno bolj odpirat._Tu-in tam sem zagledal obrise ribiških ladij. Ura je šla na četrto. Porto di Cortellazzo je 5e dremal, ko sem vozil mimo. Se dve uri krepke vožnje in, če gre po sreči, bom ob šestih v Moranu. Moč toka je popuščala- krepkeje sem moral zaveslali. bj se vrnila na svoje mesto, ji je preko ramen smehljaje se pomežiknil. »Nisem dejal?« In zaupno je pristavil: »Vse to za malo zobobola...« Ko se je odmor končal, so se vsi naglo vrnili na svoja mesta »To je naravnost presenetljivo!« je izjavil Gharley. »Človek niti ne utegne dokončati svoje cigare.« »Tem slabše za cigaro«, je vzkliknil Ogden, »toda jaz hočem vedeti, kako se bo končalo.« To je bila splošna želja. Občinstvo je bilo nepomično v pričakujoči napeti radovednosti. Ko se je zastor dvignil, je bila popolna tišina. Prizor se je odigraval v neki sobi hotela La Place v Littleton-on-Sea, kjer je bil Renton na week-endn s svojo tajnico. Bilo je poleti in skozi okna se je videlo morje in sinje nebo. Ko se je pojavila Nancy, se je začulo ploskanje, ki pa je takoj utihnilo; bilo je jasno, da si je bila že popolnoma osvojila občinstvo. Bila je oblečena v lepo širo-koprogasto obalno obleko in vsak njen gib je podčrtaval lahkomiselno zadržanje. Prižgala si je cigareto, se iztegnila na ležalnem stolu in si zadovoljno ogledovala svoje noge s škrlatno pobarvanimi nohti. Tedaj je omenila Rentonu, kot da to ni nič posebnega, da se je njegova žena odločila, da se da ločiti’ Renton je težko verjel, toda ona se ni šalila; že od vsega začetka je vedela, kako bo potekla ta pustolovščina; namesto da bi ga spravila z ženo, bo nasprotno dala tej razlog za zaželeno ločitev z vsemi moralnimi in materialnimi odškodninami. In zares, čez trenutek se je gospa Renton pojavila v sobi. Prizor, ki se je odigral med obema ženskama, medtem ko je Renton ostal pogreznjen v kolu naslonjača, je bil eden izmed najmočnejših v vsem delu. Pisatelj je hotel, naj bo ta prizor napisan za gospo Renton, kajti po gledaliških pravilih bi ona morala biti prevladujoča osebnost drame. Toda vsa gledališka pravila so se prevrnila. Kot da jo žene tajna sila, si Nancy ni pustila, da bi jp zatemnila glavna vloga, ampak je hladnokrvno o’dbila vsak udarec. Njena vloga ni bila tako hvaležna kol vloga njene tekmovalke; bila je podrejena, toda ona jo je znala izkoristiti in napravila je iz nje pravo ustvaritev in na ta način pritegnila občudovanje občinstva. Pomen spoia, ki je bil vzor prepira, je bil še bolj podčrtan in razširjen zaradi odbijanja značajev. Napetost občinstva, ki je s tesnobo v srcih poslušalo, je bila na vrhuncu. »To je pravi hudiček«, je zamrmral nekdo za Katarininimi rameni. »Saj recitira celo dramo sama.« Ko se je Pavla Brent oddaljila z odra, je žela le malo aplavza, vse oči so bile uprte v Nancy. Sedaj mu ni preostaja lo drugega, kot da jo v resnici poroči. Šla je v sosednjo sobo, da se obleče in ga pustila pred izbiro. Od tu naslov igre. Renton je končno odkril past, ki mu jo je bila nastavila Magde; že v začetku je bila odločila, da jo bo moral poročiti. V svoji zmedenosti se je zavedal, da je bil navsezadnje žrtev obeh žen: soproge in ljubice. Onidve sta bili, ki sta mu spletli mrežo, v katero se je pustil ujeti. V svojem ojnipu je naperil samokres in si pognal kroglo v glavo. Bil je to vrhunec drame in moral bi tvoriti zaključek, toda besedilo je bilo podaljšano. Nancy se je vrnila na oder. Bertram je bil Uro kasneje, ob petih sem zavozil v beneifco laguno, v kateri leži Čarobno mesto na koleh, ki jih je dala naša zemlja, svetovnoznane Benetke. « * S Skoro tisoč let so Benetke vladale Jadranu. Za oblast na vzhodni obali sinje Adrije so se mnogo stoletij borile z našimi pradedi. Da. celo premagani so bili in davek so plačevali zato, da so lahko pluli po našem morju. Vendar jim je naša ne-edinost pripomogla do zmage in mnogo naših mest nosi še danes znake beneške oblasfi-krilatega leva. Mnogo naših sinov ie služilo kraljici Jadrana in ji pomagalo množili njeno bo- gastvo, "ki se vsemu svetu še danes kaže v prekrasnih palačah in cerkvah, v muzejih in galerijah slik, a posebno v prekrasni stolnici, cerkvi svetega Marka. Tu so žive!) veliki mojstri čopiča : Tiepolo, Tinforetto in Tizian, tu so se učili ludi razni naš; rojaki lepe slikarske predvideval učinek in je zato razvil zaplet. Nancy je slišala strel, imela je še vedno na sebi obalno obieko in se je počasi pomikala, ko je sunila v Rentona, ki je ležal na tleh. Bil je mrtev. Sledil je nem prizor, ki je zatemnil tudi najbolj vzvišene trenutke igre. Nancy je v njem dosegla vrhunec dramatične umetnosti. Ob prisotnosti mrtvega je odvrgla vse znake svoje lahkomiselnosti; pokleknila je poleg njega, njen obraz se je spremenil in njene poteze so se zlile v bolestno masko. Ljubila je tega moža in sedaj je bil mrtev. Pred neskončno resničnostjo smrti so padle kot rahli listi vse iluzije, vse hlinjenje in pretvarjanje, v katerih je bila živela. Zaprla je oči, vzela njegovo roko in si jo nesla k ustom s tako tragično preprostostjo, da je šlo do srca. Nobena beseda ni prišla iz njenih ust; spustila je z obupno kretnjo roko, prijela je mikrofon in dejala s strtim glasom : »Za božjo voljo, pridite takoj, tu je neka oseba napravila samomor.« Bilo je razburljivo; zastor je padel v popolni tišini, kajti nepozaben vtis je stiskal grla gledalcem, ki so ostali brez besed. Nato se je začelo burno ploskanje in vmes se je čulo neprestano ponavljanje Nancinega imena. Nancy se je zopet pojavila na odru in držala za roko Pavlo Brent, ki je bila bleda in se je malce upirala; nato pa še enkrat sama s šopkom cvetlic v naročju. Poklonila se je vsa ginjena ob tolikih dokazih navdušenja. Končno je zastoj- padel in se ni dvignil več. V veži se je občinstvo obotavljalo in razpravljalo. Nj bilo več dvoma, Nanein pojav je bil pravo razodetje. Katarina je bila še vedno pod vtisom tragike zadnjega prizora, obrnila se je proti Upiomt in ostalim: »Torej kaj pravite?« je s tresočim se glasom vprašala, »čudovito, kaj?« »Veliki Bog«, je dejal Upton in se glasno useko-val, »bilo je treba prisostvovati, da človek lahko verjame. Nisem še nikoli videl Nancy v tako primerni vlogi. Prekosila je samo sebe!« »Čudovita je!« je vzkliknila gospa Ogden, ki je še vedno imela solzne oči, »naravnost čudovita!« Nancino ime je bilo na vseh ustih med množico, ki se je gnetla proti izhodu. Katarina je presenetila nekega slavnega kritika, ki se je stisnjen med množico, s svojim iieprijetnim načinom, ki mu je bil v navadi, pogovarjal o svojih vtisih s tovarišem nekega drugega časopisa. »Dobi-o je šlo«, je dejal Grey. »Kaj mislite, Sam?« »Dobro«, je zagodrnjal Sam Izard, »to vražje dekle se ne boji ničesar.« »In Brentova?« »Tako, tako.« »Toda mala je dobra.« »Brez dvoma. Sicej- smo videli že mnoge, ki so dobro začele in se nato po poti zgubile. Toda to dekle ne bo tako končalo, ne, v tej tiči nekaj. In je še tako mlada! Držala bo svoje obljube, o tem sem prepričan.« Množica se je polagoma razšla in odnesla s seboj oba kritika, toda te besede so se Katarini vtisnile v spomin. Na hodniku, ki je peljal za oder, je srečala Maddena, Bertrama in mnoge druge, ki so šli za kulise. Pogledala je Maddena in mu navdušena vzkliknila: »Ni bila čudovita predstava?« »Da, v resnici čudovita, in celo Bertram je ves iz sebe. Dej*! je, da si je mnogo obetal od Nancy, toda prekosila je vsako pričakovanje!« Iz njenega glasu je razločila odločitev in voljo do odpovedi', ki sta ga delali potrtega in zelo žalostnega; bila je prepričana, da se bo držal obveze, ki jo je napravil z njo, da bo namreč do konca izvršil svojo dolžnost. umetnosti, in so dobili vzdevek »Schiavone«. Tu je vladal dož Gradenigo (Gradnik!) Tu je riva »degli Schiavoni«, kjer so pristajale ladje vzhodne obale Jadrana, tu stebri naši so za njih lagune. Za njeno moč, bogastvo, slavo so sinovi vzhodnega Jadrana dajali tudi svojo kri ! A danes nam razkazujejo Benetke le svojo mrtvo slavo. Turki so po zasedbi Balkanskega polotoka zelo občutno omajali moč Benetk. A ko se je odprla pot čez, širni ocean, in je zgubil vzhod svojo trgovsko važnost in pomen, je začela moč Benetk občutno propadati. Kivotarjenje te prej tako mogočne države in velike morske sile je končal veliki Korzičan, ko je leta 1797 zasedel mesto, ukinil beneško republiko In jo priključil Avstriji. Vsega tega sem se spominjal, ko sem veslal proti Muranu. V daljavi sem že videl obrise mesta, ki je vstajalo iz jutranjega mraka. Nad mestom se je ponosno dvigal zvonik cerkve sv. Marka, zaščitnika mesla in beneške republike. Na desni je ležalo v megli mestece Murano. V dobi slave in moči Benetk je cvetela tu znamenita beneška steklarska obrt, znana še dandanes kot beneško st'eklo. Zavozil sem v portič. Bil je že dan, ko sem pristal. Tako sem po skoro 30-urni vožnji dosegel cilj. Zapustil sem čolnič in popoldan sem se zapeljal z »Beneškim tramvajem« (majhen parnik, ki oskrbuje osebni promet med Benetkam in Muranu) v mesto. Na Mednarodni razstavi sem si ogledal, kaj so novega ustvarili umetniki dleta in čopiča, potem sem obiskal znance iz dijaških lef, da obudim spomine, ko sem živel v Benetkah kot dijak slikarske akademije. V Benetkah sem ostal, nekaj dni in doživljal spet vso lepoto in romantiko tega edinstvenega mesta. Čoln in jaz sva se vrnila domov s parnikom, le iz Trsta do kriškega portiča sem priveslal !n se vrnil v portič občudovan od mladih in starih. K Q N E t" TohtavtueH w*h&h Mlad zdravnik Stifen Popf je prišel v Bakbuk. Iznašel je preparat za pospeševanje rasti organizma in svojo iznajdbo je preizkusil na dveh pritlikavcih. Eden od njiju, Padrele, solastnik bogate tvrdke, je prosil Popfa, naj mu proda patent. Popi je ponudbo odklonil in njegova žena Berenika, užaljena, da je mož zavrnil bogastvo, je odpotovala s Padrelejem v Mesto velikih žab. Toda Primo Pađrele ni hotel A vrelija, ki je sedaj zrastel v normalnega človeka, priznati več za svojega brata, v želji, da postane sam lastnik bogate tvrdke. Berenika je spoznala, da ljubi le svojega moža in se je vrnila v Bakbuk, tja je odpotoval tudi Awelij Padrele, da bi mu doktor Popf pomagal dokazati, da je res bivši pritlikavec. Popf je zaradi svojega izuma tako zaslovel, da se je tudi družba »Zavora« začela zanimati zanj. Ali pa nerazumljiva usoda proslavljenega izumitelja univerzalne avtomobilske zavore Fransiska Boura. ki je nekaj let delal na izumu mehaničnega vrezovanja oblek iz posebne snovi, ki ji je dal ime »bourin!« Ta izum bi bil povzročil pravi preobrat v proizvodnji oblek. Vsi časopisi dežele so poročali, da se Bourovo delo bliža koncu. Prib!ižno pol leta pozneje je Bouro nenadoma izjavil, da z »bourinom« ne bo nič in da se je za vedno odpovedal raziskovalnemu delu. Framsisko Bouro si je kupil drago vilo ob obali in je v njej nenehno pijančeval leto dni. dokler ni umrl za belo mrzlico. Ali Valter Sinit, ki je delal na izumu sintetičnega sladkorja, pa je izumil namesto sladkorja lepo dišečo snov za tlakovanje avtoštrad! Kdo bi utegnil domnevati, da so bili i samomor mladega Borottija i bela mrzlica starega Boura i nepričakovani preobrat v delovanju Valterja Snrta i veliko število drugih časopsnih senzacij posledica dejavnosti znanstveno-raziskovalnega oddelka skromne družbe, ki je imela svoje prostore v triinpetdesetem nadstropju mračnega nebotičnika v ulici Proevita. Ni pa treba mislit', da se je pisarna akcijske družbe »Zavore« ukvarjala morda z zločinskimi zadevami. Vse. kar je delala, je bilo strogo v okviru zakonitosti. Ne samo to. marveč samomor Anžella Borottija in nesmiselna Bourova smrt sta napravila mučen vtis na načelnika znanstveno-raziskoval-hega oddelka profesorja Nabtfellcrja. zakaj Borottj ie bil njegov ljubljeni učenec, a Bouro eden izmed njegovih naibližjih prijateljev. — Mi nimamo in ne moremo imeti razlogov, da bi stopili iz okvira zakonitosti. — je nekoč pojasnjeval Primo Padrele v ozkem krogu ravnateljev »Zavore«. — V skrajnem primeru je bolje, če razmaknemo ta okvir s pametnim vplivom na zakonodajo. In le v prav skrajnih in neodložljivih primerih. če bi bili ogroženi interesi dežele in kulture... premolknil ie za trenutek in vsi so razumeli, da misij pri tem na zelo ugoden posel. — • • • bomo prisiljeni prezreti nekatere zastarele določbe ... Informativni urad je imel široko razprostrto nrežje tajnih korespondentov. Od njih je prejc-at poročila o tem. kje in s kakšnim izumom se io ukvarja. • uKvaria. Znanstveno-raziskovalni urad je proučeval go-odarski pomen teh izumov, trgovska skupina pa Pripravila vse potrebno za pridobitev patentov, so zaslužili zanimanje, in sc skušala takot pogo-ti z izumiteljem. Pridobljeni patenti so romali v bro zavarovane blagajne »Zavore«, nekateri za- .i • • i r»_____ in utfruirm nrO bro zavarovane blagajne »Zavore«, nekateri žarno, drugi za vedno. Prve so hitro in ugodno proli zainteresiranim tvrdkam. Tvrdke so pb dale v lo in vrgle na trg v velikanskih mnozmah razno->tne novosti: natančne in mogočne stroje, dovrse-nrahosese, prav tako dovršene razpršilce, clima in skoraj čarovniška zdravila, ki so rr'om1 , avnale kodraste lase; pravljično udobne bladil-:c in tako čudovite električne štedilnike, i a čfbvcku zdelo škoda uporabljati jih. Toda pridobitev patentov za preprodajo ie bila Jraksi za »Zavoro« le postranskih koristi, i noglavitni vir neverjetnih dobičkov so b i 'miti, ki so bili vnaprej obsojeni, da bodo dc, imboli, ki je trkal. Pravkar se je vrnil iz banke, ki er se je s težavo pogodil za posodo šest m pol. tisoča kentavrov proti vknjižbi na hišo Iti srebrn K' 1 ^IV C k ■< °kt5>riu Ponfu s trepetajočim srcem, da hi mu izročil ta denar kot vplačMo de- & Pimf'h? Mo^ ° ‘,C,ni*ar ^ 5- ‘S isSm? sax & * ž C. JOHN STEINBECK Ilustrira B. Grom IV. KAKO JE JEZUS MARIJA KORKORAN NEHOTE PREVZEL VODSTVO PUSTOLOVŠČIN 31. Nato je Pilon sedel ob robu ceste, z nogami v jarek in si podprl obraz z rokami. Nenadoma je med grmovjem opazil človeško roko, ob njej pa vrč z vnom. Roka se je zganila in izza gmovja je pogledal naguban obraz z rdečo ščetinasto brado Jezusa Marija Korkorana. — 32. Pilon je skočil k njemu: »Prijatelj,, Jezus Marija, ti je slabo?« Jezus Marija se je zasmejal: »To je samo od pijanosti.« Nato je vzel steklenico in jo ponudil prijateljema. Ko se je tudi sam odžejal, je povedal, kako je prišel do vina. 33. »Ko sem pred dnevi spal na obali, so valovi prinesli do mene lep čoln. Odpeljal sem se z njim v Monterey in ga prodal za 7 dolarjev. Kupil sem si dve steklenici vina, vviskija in še nekaj za prijateljico Ara-belo. Toda srečala sva vojake in ona je odšla z njimi, jaz pa sem prišel sem spat.« Medtem ko je pripovedoval, je Jezus Marija večkrat močno zakašljal. — 34. »In imaš še kaj denarja?« ga je vprašal Pilon. Jezus Marija je potegnil iz žepa še tri dolarje in nekaj drobiža. Ko je Pilon to videl, ga je takoj začel vabiti k sebi v hišo, češ da ni dobro spati zunaj, kajti njegov kašelj je nedvomno začetek težke pljučne bolezni. Jezus Marija se je dal pregovoriti in obljubil, da bo plačeval 15 dolarjev mesečne najemnine. 35. Ko pa je Pilon želel, da plača tri dolarje takoj, se je Jezus Marija uprl. Pilon mu je nato razložil, da jih Danny vrže iz hiše, če mu ne plačajo vsaj dva dolarja. Jezus Marija je končno izročil denar in zopet je sobo zajel mir in toplo tovarištvo. — 36. Vsi trije so začeli razmišljati o Dannyju: On potrebuje denar, da kupi gospe Morales kandirano sadje. Od tega bodo gospo boleli zobje, toda to ni tako važno, huje je, če bo jedel slaščico tudi Danny. Obvarujmo ga bolečin. Toda kako? Vsi trije so bili istih misli, le Pilon in Pablo sta čakala, da bo spregovoril Jezus Marija. Ta ju je razumel in dejal: »Kupimo mu raje za 2 dolarja vina.« Pilon in Pablo sta takoj odhitela proti Torelijevi hiši po vino, Jezus Marija pa je moral v mesto po hrano. MMMM Ucuae I M.: Buh žijcgnc, Vane...! V.: Buh luone, Miče! Buh luone...I M.; Pcj kaj lije k?J duabrega žčuhala lunja Pepa, de-ncs? V.: Zeulenje...! Kaj čije drftzga reva Sčuhct...? M.: ....??? V.: Kaj zevaš? Zeulenje, Miče! Zeulenje...! Ne znaš še kaj je kmijcčko žeuleujc: Zi jele, fežo no krcmp r... Al pej: Riempir, fežo no zijclo — viš, no, zdej znaš kaj jc tu... M.: Sme je zdelo, de jc tfvišno maneštra zetu, ke laku noken kislo zhijcreš... Al tc kej drùzga pajeda, Vane? Ji, u uiijere... 1 v.: Kaj se nc bes pajedo: Zima je lijete jen skrbi me či ben k canna žrnaduu uluavo, zdej ke bojua slaba vrc-mijena...? M.: Cluavek buažjc, pej kaj zel del« se pa jedeš...? Buo dela tuo zinnia kamr boš leu...! Sej de bojua zidale zdej amia fnbrekuu velikua... De suo vre svet in jerle use dual uod Gabrouca jen vele čije du Zgonika. Use. de bojua nzijelc, Vane...! V.: Pej kaj, de bojua dclelc u Uje nove fabreke, pra-veš Miče...?? M.i OLIO SASSO . Vane...!! Malrjala, de je ten duaste pravejua jen lude duobr čUp, de je... V.: Ja, lel.'ko de...!? Dcndenes sc use ledije zmislejua... M.: Ncč zmislejua - Vane... Tu jc prou gvišnoM Zdej bojua urprej nrdile nou kampo šport-vo ten guar pr svijc-ten Lupjzijc jen še anga ten pr svijetc Sebuotc... Ja, jen pualc še, de bojua ze Trijebncc nrdile tclefcrikua zetu, de sc ne bojua peštalc sez Grapajco, zdej ke bojua jemelc suajua korijerua zo u Trst. V.: Ciješ riječ, Miče, de jen bojua dale, ja? Tu bc le rade, naše ledije nle se bajin, Miče, do bojua mogle le še dougo klempet dual čijs vrh. M.: Ja, če buo Koušiljo tilde tu zehualo, Vane, buo se-tjuruo ku smrt...! Ze, hiše papravet ne riječen... Ale tu buo pej prou gvišno, kr sen rijeko. V.: Kcpej, prou našen leden, dc bojua ustregle, ja...l Nismua miga tevc ežule, mi drfizet? M.: Ja, uoblast jieh miječe...! Viš...! Ni še pasalo nan-ka tri mesce uodkr suo se ugnijezdio ten guar na Keluo-nje jen hudič jema vre: Sulua, «Cooperat.ve operaie» (dvojezično!) jen še eijerko, de bi jen vre nrdile, ma dc nima-jua delouco, de hijen delo končale.-. V.: Ja, jen nabržinkua, de suo jen trapelale, lučeletrc-kuš, de jemajua jen ceste take ku beljardo, sen čcu?! Aaa, sc vido. Miče, kaku se hitro ukrijene jen nejde dnar če sc grije zijenjeh...? M.: Sc zestuopc, Vane! Zatu pej naše ludstvo ten uod Lajurjo, uod Macino jen drgtiod uokule Trsta, čakajua na letrekua vre uod kr suo juo znejdlc u Amereke... ! V.: Ja, je sramuata tu, al ne - Miče? Nauka, dc bo ble Buh ve kaku dijelč non sez mesta...! Ja. jen kašne ceste jcmnj&a. Mite - zb ubet,. mr! M.: Ma pej pr Briščkch, Vane, ke je uada napelana vre uod trko let use du same štreke jen ga ni Baga ke bga spruaso, de he juo spelale u vas... V.: Taku je viš, ke sc muoj Miče... Kaj sc č’jcmua liani age t? Prej jc komendijero Mušolinc jen zdej nen pej komendijerajua fešiste... Taku, de smuo zmijeren ten, Miče...! ' M.; Prou praveš, Vane..,! Muaško so pavedo,..! V.: Jest, sen pavedo, jest... Ale za lake stvari. Miče, be se mogle naše odbore przijedent... Ze kešno delo uluavet, ze drva, ze senu jen ze Irko dr(izeli stvari... Kaj praveš ti, Miče? M-: Sej suo nen glib zdej na ten zadnje« sestanke rije-klc, de muorcmuo pač, use tako poročat dual... V.: lice..., pač jc rijeko zlude. Miče, kc jc stuopo u dr...! Jest pej riječen tu. Miče, de be prou tevc naše množe mogle držet še več u kuonte use kr je ludstve patreba jen uod koriste... Pualc bc vido kaku be prhajale naše rado uà zestanke uviječr... M.s Sej bojua, Vane...! Cako, nej... V.: Lijete nj kej čaket, Miče..I Ccjt grljc naprej jen ne misle, de se drilzc samo praščejua... Jen tQdc tu ne, de jeh ni več - zatu kc sc glih nisuo pakazale na place un dan... M.: Mn sej buo zdej, nazaj novo tekmovanje, Vane... V.: Dolet treba, Miče! Dele!...! Je use premalo delci tekmovanje, če se ne pridno zgrabe za delo... Treba jet. Miče, med ludstvo... Treba tilde ludstve kej det al se usej muaško prežentijeret pred ledini jcno jen lepu bistro vez-luažct use naše švahustc... I Zcstuopcš? M.: Pej kaj niste ble kontijente sez množen kc ven je držo deškorš? Tako, de treba tildo poročat, Vane... 1 V.: Kaj čiješ poročat?! Jch je, ke muorcn riječ, de suo res kampclce... Suo tc pej ano nazaj take, de le šrajajua taku, de jch nauka ne zcstuopcš taku, de ni ne laško ne slovensku... M.: Bub pamage, Vane...! An trko vre zcstuopcš, ante...!? Mej. strela..! V.; Aaa, ne! Ce to nc ku rnjla uod nekšne; Olegar-šijc... uod plutokracije jen še-oštrukcijonižmo, de juo šc zriječ nisen u stane, no!!! Ci ste z glavna...? M.: Oštrucijonizem...? Ma tu be se rijcklo, -Vane, pa domače: Miječct, palčna ped nuagc... 1 V.: Pa grbe, Miče! Pa grbe bi jeh člunvek zmijcčo uča-seh... Ma jc bulše, de moučin...! M.: Zeka-j moučet, Vane? Uon pa vej franko! Kaj se vraga bajiš!!? Se gvišno kej uofendijero kešnega...? V.: Ma prou ncč no! Samo sen se lamentaudebetade mi mogle jemet u Trste an neš ufičijo ze potovanje, za knjige jen šc tulku drugih. M.: Sej tu se prou pavedo, Vane... 1 Samo či bš prc-stuore nejdo, u Trste? V.: Na Koršo, Miče! Kaj je blo treba postet z ruk unc pruaster kamr suo, blikve predajale naše...? ! M.: Pej prou ten? Al bc ti teu, de nen še nnkret rez- Wjejua use? V.: Peste nej hudič rczblje... Taužcnt buato nen le nljebo rezbo... Aukret se buo le uštefo... ! M.: Ja, du buo pej škuodun plečavo, ti ke taku šrajež? V.; Segorandja. Miče! Pa kašnua strclua je šegora-cijuou na svete, an? M.: Sej nisuo taku šempijeste, Vane, de bojua nen Sla-vencen, kej Sciorinile ! ' V.: Ma, pej Čerine? Pa kuaga suo pej Čerine u Trste, če ne ze varvet lesko? M.: Jaa! Bonde Buh zchualcn, glih te pravo Uče se nejdo..! So zo ledi se ne zrnjtajua, če te ejikua rezbije, ne I>ej ze ruobua... V.: Sej tu znan, Mice, ma... M.: Ma ne znaš pej tu, Vane, kr sen čeu prou uod Nemca, t« starga, u Grapadc, de. se naše ledije guar pa vaseh muorejua same delet stražua pa nuače, pr useb čerineh, zetu de bijen blagu no pakralc tatuve. .! V.: Aaa, se vido kaku suo ledije vole pronte če se grije ze n j eh intćrcš? Jen tacch interešo je, Miče, duaste... Zetu je treba samo pa tc prave strilnc drfjegent jen ludstvo na use viže držet takn, de buo ja samo spreglijedelo či muore bet...! M,: U našeb organczacijeh! U SIAU, be mogle bet use, du anga, Vane...! V.: Tu se zna, Miče...! Ma jeh je šc nckej taeeh i»ej. ko suo te še ku zgebljenc vouce..., ko jem ni mare več zije-nes-.., jen prou ses tacine, Miče, be mi mogle malo drgače... M.: Kaku drgače? Pavej! Kaj bo leu ti?? V.: De be naše odbore, ble res prave ofičje... Taku, de bc ludstvo jemelo ne samo rešpeto ma anka intereš du njeh..., jen tu use ludstvo. Miče. Use be sc moglo špeglct njenes! Sej neč ne riječen, nej buo le pa damače jen bu-šec, ale zetu pej trko bel šerjo use, prou zetu, ke smuo vre zeduaste ble reve jeu peštunc uod useh! - Zdrave! M.: Zdrave, Vane.,.! Zdrave!! ...Miče, prou tc staj!.. Ušaka šula neke košta... Ja, čili, Vane! Cuj!... V.: Kaaaj čiješ šee...? M.: Se čeu, kašen vijelek uobcet, de jc bijou ten u Londone, de se pa celcu svete šraja jen piše...? V.: E j, prava rejč... ! Smuo jch jemelc un ti jeden » Bepne kr tri na ankret. Miče... Zdrave...,! M. s ,..? Okolica, 23. novembra 1047. Tiste ku lanr Tekmovanje 2u Jugoslovanski pokal je dospelo v svojo končno fazo. Od 341 nogometnih moštev so ostala že štiri: Partizan Naša krila (Zemun), Sarajevo in Sloga (Novi Sad). Ta štiri moštva bodo odigrala zadnje tekme 28. in 29. t. m. v Beogradu. To nedeljo je v Beogradu pred 20.000 g edalci Partizan zasluženo zmagal nad Crveno zvezdo z 2:1. Hezultat tekme Naša krila — Spar-tak je 2:0. Nezasluženo pa je Sloga v Splitu premagala Mornarja (3:2). Jakič iz Plevlja, doslej nepoznan klub, je dosegel velik uspeh, ko ge ,ie prerinil do nedeljske tekme in še tu podlegel Sarajevu šele v podaljšku igre (3:2). Reški Kvarner je odigral zaostalo prvenstveno tekmo z zagrebškim1 Metalcem in zmagal s 3:1. Skedenj vodi i Lestvica se je spremenila. Ker tekma med moštvoma Tovarne strojev in Umaga prejšnje nedelje ni bila priznana in ker je to nedeljo tržaška Tovarna strojev izgubila še s Sv. Ano (2:0), se je prerinU na. prvo mesto Skedenj, ki je nasul moštvu Umaga kar 6 golov, ne da bi prejel niti enega, Sv. Ana se je z omenjeno zmago usedla na drugo mesto s 13 točkami kot Skedenj. Magdalena s točko manj na tretjem mestu je tudi zmagala in‘sicer Pon-ziano (4:2). In tako je Tovarna strojev šele na četrtem mestu. Ostali rezultati so: Milje—Rojan 0:0; Dre-her—Piran 1:0; Izola — Montebelo 2:0; Costalunga—Pristaniščniki 1:0; Aurora—Nabrežina 2:0. RADIO VAŽNEJŠE oddaje radia TRST II od 30. XI. do 6. XI. 1947 Poročila vsak dan ob 7.45, 12.45, 19.45, 23.15. NEDELJA 30. XI. — 9-30 Kmetijska oddaja — 13.00 Glasba Po željah — 13.45 Zbirka slovanskih na-rodnih popevk — 17.00 Nedeljska popoldanska glasba — 19.15 S pesmijo po slovenskih krajih — 20.00 Zbor z Opčin, dirigira Malič Stanko — 20.00 Operna glasba — 21.C0 vesela uraz izvajajo člani SNG. PONEDELJEK 1. XII. — 1300 Srbske in hrvatske pesmi — 13.20 Nekaj znanih Dvorakovih skladb — 19,15 Popularne skladbe nordij-sluh skladateljev — 20.00 Nedeljski športni izidi — 20.05 Pevski duet Kodermac - Eertot —- 20.20 Glasbene slike — 21.00 Slušna igra — 22.00 Hačaturijan: koncert za violino in orkester. TORKK 2. XII. — 11.30 Simfonična glasba — 12.10 Slovenske pestm — 18.30 Ruske narodne pesmi — 18.20 Komorne skladbe W. A. Mozarta — 20.00 Eanlje. na vasi — 21.15 Koncert mandolinista Gina Pressane — 22.00 Simfonična glasba, SREDA 3. XU. - 13-OD <31aitba Po željah — 13.30 Komorni zbor — 18.00 Iz opernega sveta — 19.15 Vr.Sk, kvintet — 20.00 Brahms: kun. e«rt za klavir in orkester — 21.00 Slušna igra: izvajajo člani SNG 22.00 Baletna glasba. ČETRTEK 4. XU. 12.10 -Slo- y^nski plesi — 18.30 Ženska oflda-]** — 19.00 Komorna glasba — 20.00 Pavlihova dvorana —- 21.00 Španska glasba. PETEK 5. XII. — 13.00 Slovence pesmi — 18.30 Folklorna gles-— 19.10 Komorni zbor - 21.00 Čajkovski: Simfonija št. G »Patc-Mtnu« — 21.45 Slovenski vokalni kvintet. SQBQTA 8. Xli. - 12.15 Slovence melodije — 13.00 Partizanske Resini — 14.00 Vaški kvintet — 18.10 Glasbena fantazija ~ 20.00 20.00 Klavirski koncert prof. Rav-"ikaj- Antona 21.00 Opeva Lestvica je sedaj taka: Skedenj 7 6 1 0 33 6 13 Sv. Ana 7 6 1 0 14 3 13 Magdalena 7 5 2 ') £0 8 12 Tov. strojev 6 5 0 J 3 2 10 Dreher 7 3 2 2 12 6 8 Piran 7 3 2 2 10 7 8 Izola 7 3 1 3 13 7 7 Ponziana 7 3 1 3 14 12 7 Rojan 7 3 1 3 8 12 7 Aurora 7 3 0 4 5 13 6 Montebello 7 2 1 4 10 12 5 Cost al unga 7 2 1 4 7 9 5 Milje 7 1 1 5 3 17 3 Umag 6 0 2 4 2 16 2 Nabrežina 7 1 0 6 6 26 2 Pristaniščniki 7 1 0 6 3 18 2 Alič puHebncga v italijanskem prvenstvu Rezultati tekem za italijansko nogometno prvenstvo to nedeljo niso prinesli presenečenj, (kar se najlepše vidi iz ogromnega števila »dva-najstkariev« pri SISAL-u, ki jih je kar 2362 in bodo dobili samo po 22917 lir). Pričakovalo se je, da bo Torino zmagal v Genovi nad Samp-dorio, vendar je njegova zmaga zelo tesna (1:0) in igra je bila slaba. Krepkeje je zaigral Milan, ki jo v Rimu premagal Remo kar s 4:1. Tako se vrh lestvice ni spremenil. Visoko zmagvj je dosegla Juventus riad Livornom (6:1), medtem ko Pričeli bomo objavljati seznam po deset najboljših lahkoatletov vseh slovanskih držav v posameznih disciplinah. Po znanih finskih tabelah se lakho vsak rezultat oceni tudi po točkah, tako da n. pr. lahko rečemo: rezultat v metu kladiva 56,24 m je boljši — 1061 točk — kot pa rezultat v teku na 1500 m v 3: 52,8 — 1016 točk. Po teh finskih tabelah je torej lestvica 10 najboljših slovanskih lahkoatletov naslednja: je v tekmi Inler -Genova (1:0) odločil avtogol. Triestina je imela v gosteh klub Lazio iz Rima in je uspela premagati ga z 2:1. Igra ni bila na posebni višini. Ostali rezultati: Fiorentina—Bologna 1:1 (zanimiv je položaj Fiorentine na lestvici: zabila je le osem golov pa ima 11 točk!); Lucchese-Bari 1:0; Napoli—Pro Patria 1:0; Atalanta—Salernitana 0:0; Modena -—Alessandria 1:0. Lestvica je naslednja: 1. Torino 10 7 1 2 30 5 15 2. Milan 10 7 1 2 20 12 15 3. Juventus 10 5 3 2 21 12 13 4. teter 10 5 2 3 27 12 12 5. Bologna 10 4 3 3 14 11 11 6. Fiorentina 10 4 3 3 8 7 11 *3. Modena 9 3 4 2 H 8 10 8. Triestina 9 3 4 2 n io 10 9. Genoa, 10 5 0 5 19 17 10 10. Salernitana 10 3 4 8 15 16 10 11. Bari 9 3 3 3 8 10 9 12. Pro Patria 10 3 3 4 12 14 9 T3. Alessandria' 10 4 T 5 12 18 9 14. Livorno 10 3 3 4 12 18 9 15. Vicenza 9 3 2 4 9 17 8 16. Roma 9 3 2 4 12 18 8 17. Lazio IO 3 2 6 7 11 8 18. Lucchese 9 3 1 5 8 25 7 19. Atalanta 10 2 3 5 8 13 7 20. Napoli . 9 1 4 4 8 14 6 21. Sampdoria 9 2 1 6 12 16 5 1. Zatopek (CSR) 500 m 1141 točk 2. Lip (SZ) krogla 1121 točk 3. Gubijan (FLRJ) kladivo 10«) 4. Cevona (CSR) 1500 m 1047 5. Kizeveter (CSR) kopje 1939 6. Žerjal (FLRJ) disk 1038 7. Sektel (SZ) kladivo Ì024 8. Knotek (CSR) kladivo 1022 9. Zatopek (CSR-) 1500 m 1016 10. Lip (SZ) disk 1014 Banjin (SZ) 1000 m 1014 točk.. TENIS Na turnirju za prvenstvo Svice v Ženevi Jugoslovana Mitič in Palada nista imela posebne sreče. Po prvih zmagah sta v četrtfinalu oba izpadla. Tako je Mitič izgubil v igri z Del Bellom 1:6, 6:3, 6:4; Palado je pa premagal Francoz Bernard s 6:2, 5:7. 6:3. Italijanski igralec št. X, Cuccili, je izgubil s Francozom Ab-dessalamom, ki je pozneje premagal še Del Bella, ki se je plasiral v finale, in si tako osvojil prvenstvo Švice v igri posameznikov. Italijana Cucelli in Del Bello pa sta premagala francosko dvojico BernalA— Pelizza v petih setih 1:6, 7:5, t:(1, 6:8, 6:4 in si tako osvojila švicarsko prvenstvo v igri parov. Na teniškem turnirju v Buenos Airesu je argentinski reprezentant Harlado premagal v četrtfinalu češkoslovaškega igralca Drobovju s 4:6 6:2, 6:1, kar predstavlja veliko presenečenje. Letos postavljeni svetovni rekordi Zenski svetovni rekord v metu kopja 47,24 m so letos prekosile tri tekmovalke: Klavdija Majučaja (SZ) z metom 50,32 m, Ljudmi’a A-nokina (SZ) 50,20 in Herma Bau-mann (Avstrija) 48,21 11. Pri plavanju je bilo več rekordov kot v lahki atletiki. 100 m prosto: Alex Janny (Francija) 55.8 sekund; 300 m prosto: isti 3:21,0; 400 m prosto: isti 4:35,2; 200m preno; Josef Verder IZDA) 2;35,0. Ženske : 100 m prsno: Nel Van Vliet (Holandska) 1:18,2; 200 m prsno: ista 2:49,2; 400 m prsno: ista 5:58,6; 3 x 100 mešano: Holandija 3:42,4. V tekmi med reprezentancama Francije in Portugalske v Lizboni je zmagala Francija s 4:2. 10 NAJBOLJŠIH SLOVANSKIH ATLETOV MREŽA A 2 3 S 5 11 1 o 9 5 2 V . y” T ’ IO 6 Ai il 5 k 2 s 16 j 15 T- 6 i 5 >( 5 T~ n 6 9 10 6 iÀ u 5 5 () s Ih—2—16-18--152—It) 6 10 slovenski pesnik, avto»- gornjega bese- 4 15—% -6 pesem, iz katere je vzet gornji odlomek: • i2 3—2—6—5—16—8 glasbilo; jj_2—15—7 12—16—19 težavno vprašanje: ]4' j 7 g 15—13 stran sveta. Steber ■stavi iz skupin: abc, adis, akon, asi. Rta. ba, dar, den, eira, d, g na, ja, jci iu' ^a' ^a' *£C’ ko. lo. lij. nia, mik, mir, na, «e. ni. ni, 1», po, ra, ra, ra, rc, ru, rent, sej, slav. tcp. ti, is, van» VC> vo, voj, sedemnajst •d naslednjega pomena: Kraj na Štajerskem, 2. prestop, jotepuh, 4, žensko ime, 5. napis, ,,,,,1- 7. delavec. 8. moško ime. 9. diktiran, 10. glavno meato v Afriki. 11. gora v Južni Amerik', 12. mesec,, 13. reka v Rusiji, 14. zaliv v Sardiniji. 15. moško ime. 16. puščava v Južni Ameriki, 17. neke vrste umetnik.- Pregovor Podoba, terpentin, vročina, odstotek, strojepiska, poldnevnik, prelaz. Iz vsake besede vzemi tri zaporedne črke' Šifrirana aueliilota Slavnemu 1 23456789 — 10 11 — 6 11 8 2 12 — dejal: »13 4 8 — 14 7 10 4 10 11 6 — 4 6 4 13 12 15 — 8 4 8 12 3 — ste vi, 16 12 13 12 5 12 pozna 5 14 11 mogoče 18 12 19 11 1 6 7.« »14 115 11 2 4«, je odvrnil 1 2 3 4 5 6 7 8, »19 11 —24 — 14 11 15 — podoben 17 12 20 13 6 11 15 9 — 14 19 9, — 8 7 pozna 5 14 11 — 9 19 7 21 11, ne ve 17 4, — 8 4 10 — 14 11 — 16 4 2 7 — 17 12 hišah.« Magični lik Vodoravno in tmpično: 1. žalost, 2. vas v slov. Istri, 3. {Alca. 4. dogodek, 5. zgodovinska osebnost. 6. mesto na Poljskem, 7. zgodnji. V Sovjetski zvezi bodo letos pr o-’ slavili štiridesetletnico smrti Mihajla Ivanoviča Cigorina šahovskega mojstra in ustanovitelja vodilne šahovske šole na svetu. Cigorin je s svojo neuklonljivo voljo ustvari) najširše temelje za razvoj šahovskega delovanju v predaktobrski Rusiji, njegovi nasledniki pa so p<) Oktobrski" revoluciji uspešno nadaljevali začeto delo za razvoj in po» polarizacijo šali« med ruskimi narodi. Mihajlo Cigorin ie ustanovi) prvo šahovsko šolo v Rusiji, prvi ja: organiziral vseruski šahovski turnir in spoznal Evropo in Amerika z delovanjem in uspehi ruskih >'a» histov. Bil je velik šahovski talent* ki so ga občudovali svetovni šah «*• ski velemojstri,, s katerimi se j* pogosto in uspešno srečaval na številnih mednarodnih šahovskih turnirjih. V dvoboju s svetovnim šahovskim prvakom Steinitzem ie Cigorin malone dvakrat dobil nešteti! svetovnega prvaka. Steinitz je ta» krat sam izjavil, da ga je pred Ci* gorinovim porazom obvaroval zgolj slučaj. Mihajlo Cigorin je izvežbal vrsto ruskih šahovskih mojstrov, ki so «e priučili resnosti Clgarinove šahov» ske igre. Njegovo ime je z vidnimi črkami zapsano tud iv svetovni ša-hoivski teoriji in največji sovjetski šahovski mojster Botvinnik prizna»' va, da je svoje znanje pridobil ^ največji meri po zaslugi in vzora Mihajla Cigorina. V Moskvi bo v spomin Cigorina velik turnir, na katerem bodo so delovali vsi boljši sovjetski mojstri, in velemojstri. Od Jugoslovanov sta povabljena prvaka dr. Trifunovič in Gligorič od Cehov pa Pachman in Kotnauer. Ilvobuj imi flŠR Na prijateljskem šahovskem dvo-' boju CSR : Jugoslavija, ki bo »f Zagrebu od 30. novembra do 3. de« cembra 1.1., bodo igrali na desetih! deskah po dvokrožnem načinu, Pachman in Kottnauer ter Trite» ' novič in Gligorič v tem dvoboju ne bodo nastopili, ker sodelujejo n» spominskem turnirju v Moskvi. Češko reprezentanco bodo sestavljali: Foltys, Katetov, Richter, Opo-čensky, Sajtar, Zita Rohanček, Potoček, Loum in Prucha. V jugoslovanski reprezentanci sol Božič, dr. Vidmar, inž. Vidmar, Vukovič, Kostič, Larkovič Milič, Pire, Puc in Tomovič. Kcšilev ugank št. 41 KRIŽANKA. Vodoravno: 1. kor, 4 gosak, 6. polt, 7. Ig, 9. sova, 10. Anka, 12. solo, 13. STO, 14. pa, 10. panorama, 18. rosa, 20. solo, 21. ino, 22. kol, 28. to, 26. ilo, 2fl.glad-nik. 26. cis, 29. RK, 30. Rio, 31. Nil, 32. moka, 38. Arai, 35. Filomena, 37. OS, 38. pik, 39. gora, 4(h Aris. 42. Urša, 43. ol, 44. krat. 46, Agram, 47. OND. Navpično; 1. kola, 2. ost, 3, Ra, 4. govorilo. 6. kino, 6. Polo, 8. gk. 9.- seno, te. ata, 11. Apol, 12. sate, 13. smodnik, 15. as, 16. polka, 17. Ana, 18. Rok, 19. Atika, 20. sir, 22. kilogram, 24. osa, 26. (HL, 27. Nil. 28. cona, 30. resa, 32. morti, 34. ro, 35. fls, 30. mošt, 38. pila, 41. Po. 42. urad, 44. Krn, 46. go. ŠIFRIRANA ANEKDOTA «V današnji dobi se še najdejo -khonine ženske,» Je nekdo dejal Shawn. «Vidim, da mom biti vaša žena skromna.» je odvrnil Shaw, Izid /.fithiinj» I. DANICA KODRIČ — Kope«, VUJA. H. MAKS SONC, Opčine ul. Sklici 20. Ul. ČERNILOGAR ANDREJ « Idrija, Dijaški dom. Kupon st. 44 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika Odgovorni urednik Jože Koren J Mf/ìr** Zamolklo bobnenje v okolici Trsta Nesramna natolcevanja! Razumljivo razburjenje v prizadetih krogih Neverjetno, kaj sc vse danes že očita Ameriki. Pomislite, taka natolcevanja! Vrai> ve, jz kakšnih razlogov in na meno v se tem pobornikom 'demokracije očita, da -si žele ■podjarmiti ves svet? Smešno! Oni bi vendar samo želeli, da bi vse zanje delalo in nič več! To je vse. Prosim vas. ali je to podjarmljenje? širijo sc vesti o nekakih ameriški stra-teških in drugih bazah v Evropi. Kakšne baze, lepo vas prosim! Ali je Grčija ameriška baza? Kje neki! Le tamkajšnja vlada je v njilfovih rokah. to je vse! In Turčija? Turčija je vendar docela samostojna država in ni ga A-merikanca, ki bi v njej nc smel delati, kar bi hotel. Kakšna baza torej? In Italija? De Gasperijeva Italija? Je o njej sploh mogoče pomisliti, da bi lahko bila ameriška baza? Neumnost! De Gaspcri je Ameriki prodal le industrijo in nekaj drugih malenkostnih ve-teobratov, bedo in krizo pa je obdržal trdno v svojih rokah. O Franciji sploh ni. da bi govorili in pisali; dokler De Ganile ne prime za vladno krmilo. Potlej, no potlej, ko se bo to zgodilo, bodo Američani Franciji stavili pač neke majhne zahteve glede porur-skega premoga in še kako malenkost in to bo vse: a da bi nameravali tam ustanoviti svojo bazo, o tem ni govora! No, in končno s Trstom, kako je ž njim? Diši tu morda po' ameriški bazi? Ne! Kje pi^Niti ne diši, niti no smrdi! Trst je vendar izhodišče na Balkan in dalje proti vzhodu. Torej, kaj bi Amerikanci ž njim? Še povohati sc jim ga ne zdi vredno! Seveda, boste sedaj dejali: Zakaj pa potem drže tu toliko svojega vojaštva? Vidite, ljubčki, to je pa tako: Amerikanci so se odločili. da bodo tu držali svojo vojsko vse dotlej, dokler ne pride guverner, sklenili so pa tudi, da guvernerja ne bo. dokler bodo tu držali svojo vojsko. Da, tako so sklenili. A o kaki bazi ni -govora. To so zgolj nesramna natolcevanja in kdor tem natolcevanjem ne verjame, je bedak in ga bo srečala pamet šele takrat, ko» bo že zadnjemu istrskemu o-slu znano, kako je s to rečjo. Te dni je blizu Trsta zamolklo zabobnelo, kakor da bi nekdo ob nejkaj udaril, pa ni bil potres, le novinar Hearst je potrkal lastnoročno ob železno zaveso. Videl jó je in celo potrkal ob njo in kaj bo šele sedaj poročal o njej. si lahko vsakdo sam misli. Teden senzacij Svtitnfk Piccoli napada Jugoslavijo MtiRiii/ttiiu juiiašti/u in uspRŠtm im/ tržaške jiolicije ! Tržaška policija ie zabele žila te dni nov velik uspeh Docela po naključju ji je u spelo aretirati nekega člove ka, pri katerem so našli tri le take z antifašistično vsebino Medtem sc ji ie sicer izmuz hì'o nič manj kot 17 tatov in nekaj atentatorjev, a to ne zmanjšuje nikakor njenega u-speha. • Zaplenjene letake je policija skrbno spravila, tako da bodo lahko 5e poznim rodovom pričali, kaj vse je uspe- Guverner bi že prišel, toda ••• lo najboljši policiji na svetu v letu gospodovem 1947. Nenavaden piijat/ v Trsiti Te dni ie sicer brezoblačno, sončno nebo nenadoma potemnelo. Sonce je pokrila nepredirna. gosta črna plast. Sprva je ljudstvo mislilo, da je vzrok temu krdelo kobilic. Po natančnejšem opazovanju pa so ugotovili, da so kobilice popolnoma nedolžne pri tej stvari, da pa je sonce zakrila neznansko velika jata rac. Dolgo ni bilo znano, od kod te race nad Trstom, končno so pa le dognali, kaj je na stvari. Race so prispele istočasno z ameriškim novinarjem g. Hearstom, ki se te dni mudi v našem mestu. Kjer je namreč ta mož, tam rac nc manjka. Odprava birokratizma v Italiji V Italiji so pričeli z energičnim odpravljanjem birokratizma. Na čelu gonje zoper to nesrečo se je postavila italijanska justiea. Dokaz zato je primer požigalca Narodnega doma v Trstu. G;unte, Mož je bil istočasno obsojen, pomiloščen in izpuščen iz zapora. Za tak trojen postopek so nekoč birokratična sodišča potrebovala celo po več let. Sedaj, kot je videti, je biro kratizem pokopan in zločincem je uvidevno pomagano. Izpuščeni Giunta ’ zaenkrat sicer še ne ve, kaj bi počel, pa se bo že odločil. Slovenskega gledališča v Trstu seveda nc more zažgati, in to zgolj iz razloga, ker ga ni. Morda pa bo dobil namestitev na kakem uradu za dvojezičnost. Mož bi bil prav primeren za to. očitati pa mu tudi ni kaj, saj je bil vendar pomiloščen in izpuščen. Veliltit “OK|io(!arsIi;t Itri/.ii v Polnili nu vidilui Nesposobni gospodarski politiki v Jugoslaviji so spravili deželo že na rob propada. Sprva že nekam urejeno stanje sc je sedaj sprevrglo v pravo anarhijo. Jasen dokaz za to je. da danes že mars'kaj tam kupiš brez nakaznice. Ljudstvo mrmra in zabavlja ter zahteva zopet vse na karte. Vlada pa sc za to mrmranje niti nc zmeni in grozi z nadaljnjimi ukinitvami nakaznic. Kaže. da so vladi dnevi le šc kratko odmerjeni. Emigran- ti v Italiji, namenjeni proti Argentiniji. so zato o lložili potovanje in čakajo na padec jugoslovanskega režima v nekem italijanskem taborišču Prepričani so namreč, da bodo že prav kma'u lahko spet stop'li na rodna domača tla, ne da bi bilo treba sej fai jim oblastnikom obrazložiti svoje delovanje od leta 1941 do 1945. /.aliifala Irglivcev s si/eeaini te/ašlieimi radiu Spodaj podpisani se tržaškemu radiu najiskrenejc zahvaljujemo za objavo notice, s katero ste tržaško prebivalstvo obvestili, da dne tega in tega od 10. do 11. ure ponoči ne bo svetila elektrika. Ljudje so kot nori kupovali sveče, tako da smo lahko pošteno navili cene in so nam kljub temu zaloge pošteno skopnele. Priporočamo se še nadalje in ostajamo z vljudnim spoštovanjem trgovci s svečami. I/. 1'riiiieije 1’ Franciji xdaj Ronwdter nič več vladati ne sme. Schumann je za njim prišel in je vladati začel. Kmalu pa raz vladni stol ga porinil ho De Gaulle končno pa prišel bo čas, ko bo rekel ljudski ut as: »Nič več te ne maramo, naš predstavnik bo Duclos.« In v deželi Mona Lize nič več vladne nc bo krize! NAROČNINA.” Cona A: mesečna 60.—, četrtletna 180.—, polletna 330.—, celoletna 500.— lir, — Cona B: 40,-149--, 280,- din. — Coir, račun na ime »Ljudska založba« Trst 11-5156; Beka 45-:i0t; Ljubljana »Primorski dnevnik« 60-4045-34. • Cene oglasov: Zn vsak nmi višino v širini eneaa stolpca: trgovski 40.— lir, finančni in pravni 60.— lir, osmrtnice 70.— lir. — OGLASI pri Upravi od 8.30 ’ . .* ■' - 120.-, 240.—. 400.— jugolir. — FLRJ: 24.—, 70.-- d« 12.00 ure in od 15.00 do 18.00 ure. — TELEFON št. 03-807.