UCINKOVITO KOMUNICIRANJE UCINKOVITO KOMUNICIRANJE Z MLADIMI: IZZIVI IN STRATEGIJE Družbena komunikacija v službi salezijanskega poslanstva v Cerkvi Ucinkovito komuniciranje z mladimi: izzivi in strategije. Družbena komunikacija v službi salezijanskega poslanstva v Cerkvi Nekomercialna izdaja Izvirni naslov: Comunicare amichevolmente con i giovani oggi. La comunicazione sociale a servizio della missione salesiana nella Chiesa Prevod: Andrej Baligac Priprava slovenske izdaje: Marko Suhoveršnik Jezikovni pregled: mag. Tadej Ian Naslovnica: Fabrizio Emigli Izdajatelj: Salezijanski inšpektorat, Ljubljana Založba: Salve d.o.o. Ljubljana © Direzione Generale Opere Don Bosco Vse pravice pridržane. Sede Centrale Salesiana Settore per la Comunicazione Sociale Via Marsala 42, Roma Za Slovenijo: © Salezijanski inšpektorat Rakovniška 6 1000 Ljubljana Naklada: 50 izvodov Tiskano v Sloveniji, 2025 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 316.77-053.6:27-789.64 UCINKOVITO komuniciranje z mladimi: izzivi in strategije : družbena komunikacija v službi salezijanskega poslanstva v Cerkvi / [prevod Andrej Baligac]. - Ljubljana : Salve, 2025 Prevod dela: Comunicare amichevolmente con i giovani oggi ISBN 978-961-289-246-3 COBISS.SI-ID 235702019 PREDSTAVITEV B esedilo, ki ga imate v rokah, je rezultat dela sektorja za družbeno komunikacijo salezijanske družbe. Njegov namen je ponuditi naj­novejše smernice za razumevanje vprašanja družbene komunikaci­je, ki služi salezijanskemu poslanstvu v Cerkvi. Ta prirocnik je izšel 14 let po izidu besedila z naslovom Salezijanski sis-tem družbenega obvešcanja in je rezultat sodelovanja z delegati za druž­beno komunikacijo, strokovnjaki za komunikacijo in drugimi svetovalci. Zagotovo ga boste obogatili s svojim znanjem in izkušnjami. Salezijanska družba si na razlicnih podrocjih delovanja vedno prizadeva iti v korak s casom. To je drža, ki nas je skozi leta vodila k nenehnemu iskanju dialoga med vero in znanostjo, evangelijem in mladinsko kulturo, preventivnim sistemom in digitalnim svetom. Kot vzgojitelji mladih se na izzive in priložnosti digitalne kulture odziva-mo s poglobljenim razmislekom o komunikaciji in uporabi razlicnih infor­macijskih tehnologij, interneta, družbenih omrežij in v zadnjem casu tudi umetne inteligence. Izhajajoc iz vrednot evangelija in preventivnega sistema želimo skupaj z laiki in vzgojitelji razpravljati o tej resnicnosti tako, da prisluhnemo no-vim generacijam, spremljamo mladostnike in mlade odrasle v njihovih družbenih svetovih, išcemo nove jezike in nove nacine, kako jih vzgaja-ti za ljubezen, smisel življenja in odgovornost, za oblikovanje njihovega osebnega projekta. Cerkev nas je po sinodi o mladih prosila, naj poglobimo svoje znanje o dinamiki digitalnega okolja: »Digitalno okolje predstavlja izziv za Cerkev na razlicnih ravneh; zato je nujno poglobiti poznavanje njegovih dina­mik in možnosti z antropološkega in eticnega vidika. To zahteva ne le, da vstopimo vanj in spodbujamo njegov komunikacijski potencial v luci kršcanskega oznanjevanja, temvec tudi, da njegovi kulturi in dinamiki damo evangeljski pridih. Nekatere pobude v tej smeri že potekajo in jih je treba spodbujati, poglabljati in deliti.«1 1 Sklepni dokument škofovske sinode o mladih »I giovani, la fede e il discernimen-to vocazionale« [Mladi, vera in razlocevanje poklicanosti], Vatikan, 2021, št. 145. Nedavno je vatikanski dikasterij za komunikacijo objavil besedilo na temo digitalne tehnologije, v katerem navaja, da danes doživljamo ve­likanske spremembe, vendar se moramo še vedno soociti z nacinom, kako se lahko kot posamezniki in kot cerkvena skupnost približamo digi­talnemu svetu kot »ljubeci sosedje«, resnicno prisotni in pozorni drug do drugega na naši skupni poti po »digitalnih avtocestah«.2 Salezijanska družba je v skladu s Cerkvijo vložila veliko truda za posodo­bitev razmišljanja o salezijanski karizmi, o salezijanski identiteti posvece­nih oseb in laicnih vzgojiteljev ter o nadaljnjem raziskovanju in posodo­bitvi preventivnega sistema v luci spreminjajocih se casov, v katerih živijo naši mladi. S študijami, konferencami in srecanji na vseh ravneh znotraj Družbe se je pojavila temeljna tema: družbena komunikacija kot vidik sveta mladih, zlasti v povezavi z digitalno kulturo.3 Sektor za družbeno komunikacijo je z razlicnimi pobudami preuceval, raziskoval in se na salezijanski nacin odzival na pomemben dialog med komuniciranjem, evangelizacijo in salezijansko vzgojo. Družbena komunikacija je del velike salezijanske karizmaticne dedišcine, ena od prednostnih nalog našega ustanovitelja don Boska, in je izraz naše identitete in našega poslanstva vzgojiteljev. Salezijanska družba spodbuja in upravlja družbeno komunikacijo v okviru sektorja za družbeno komunikacijo. Za izpolnitev te naloge je pripravil besedilo, ki usmerja in ponuja smernice za družbeno komunikacijo v ce­lotni družbi. Besedilo z naslovom Salezijanski sistem družbenega obvešcanja, ki je bilo prvic objavljeno leta 2008 in posodobljeno leta 2010, je bilo po­membno referencno gradivo. Kljub temu smo prišli do zgodovinskega trenutka, ko je potrebna prelomna sprememba, tako v njegovi organiza­cijski strukturi kot v prakticnih usmeritvah. 2 Dikasterij za komunikacijo, »Verso una piena presenza – Riflessione pastorale sul coinvolgimento con i social media« [K polni navzocnosti – pastoralni premislek o uporabi družbenih omrežij], Vatikan, 2023. 3 Na poti z mladimi v digitalni kulturi, v: Salezijanska družina in komunikacija v digi­talni dobi, Salezijanski inšpektorat, Ljubljana, 2024, str. 3–19. Zakaj obnoviti dokument Salezijanski sistem družbenega obvešcanja? Ce upoštevamo revolucijo na podrocju družbene komunikacije v zadnjih petnajstih letih, ki jo je povzrocil razvoj digitalne tehnologije, socialnih omrežij in družbeno-kulturnih sprememb v svetu mladih, je posodobitev dokumenta nujna. Zahvaljujoc uciteljstvu papežev Benedikta in Franciška je Cerkev razširila svoj pogled na družbeno komunikacijo, zlasti z vsakoletnimi sporocili za Svetovne dneve sredstev družbenega obvešcanja in dokumenti škofo­vske sinode o mladih, pa tudi z usmeritvami, ki jih vsebujejo dokumenti, kot so Etika na internetu, Hvaljen, moj Gospod, Vsi smo bratje, Svetovno vzgojno zavezništvo, Dignitas Infinita. Nadaljnji razvoj dokumenta je treba izvesti tudi ob upoštevanju zahtev 27. VZ in 28. VZ v luci programa vrhovnega predstojnika za šestletno obdobje (predlog št. 3): »Živeti salezijanski zakrament navzocnosti« in ob upoštevanju novega vatikanskega dokumenta Antiqua et nova o umetni inteligenci. Prav tako je primerno razširiti vizijo družbene komunikacije, zacenši z nje-no karizmaticno, vzgojno-pastoralno in cerkveno razsežnostjo, v skladu z Referencnim okvirom salezijanske mladinske pastorale. Na podlagi prošnje vrhovnega predstojnika, ki jo je leta 2020 naslovil na sektor za družbeno komunikacijo, je bila sektorju zaupana priprava tega dokumenta, ki vkljucuje študijo digitalnega habitata: »Vkljucevati sektor za družbeno komunikacijo na razlicnih ravneh, da ponudi orodje in spod­buja k nenehnemu preverjanju in posodabljanju, k inkulturaciji salezijan­skega poslanstva v digitalni habitat, kjer mladi živijo. Vkljuciti naše uni-verze v mrežo z drugimi centri in agencijami, ki natancneje spremljajo in preucujejo spremembe, ki jih digitalni svet pušca na novih generacijah« (GVS, 433). Pri pripravi tega dokumenta je sodelovalo veliko število delegatov za družbeno komunikacijo, odgovornih za Salezijanski vestnik, radijske po­staje, založbe in družbene medije. Tako smo pripravili Instrumentum la-boris za družbeno komunikacijo, ki združuje vse tematske predloge, ki so jih predstavile te skupine. Izhajajoc iz temeljnega nacela, da je prenova mogoca, ob polnem spo­štovanju smernic Cerkve in salezijanske družbe, nov dokument ostaja zvest naši tradiciji in dedišcini, ki je del naše identitete. Cilj tega novega dokumenta je biti vodilo in orodje za formacijo v skladu s tem, kar je bilo zapisano v prejšnji izdaji, in hkrati skušati v salezijanskem slogu odgovoriti na družbeno-kulturne spremembe novih generacij in digitalnega sveta. Z novimi vzgojno-pastoralnimi potrebami in kulturnimi izzivi na poti Cerkve je treba družbeno komunikacijo približati evangeli­zacijskemu in vzgojnemu predlogu salezijanske mladinske pastorale. Ta dokument je orodje, ki ga ponuja sektor za družbeno komunikacijo, da bi osvetlil, posodobil in usmerjal razmislek, prakso in izmenjavo ko­munikacijskega dela v vsaki VPS. Vse to je mogoce doseci s pomocjo raz­licnih delegatov za družbeno komunikacijo in njihovih ekip. Koncno želi dokument prispevati k oblikovanju salezijancev in laikov, ki sodelujejo pri uresnicevanju salezijanskega poslanstva v današnjem svetu. Rim, 31. januar 2025 GilDásio menDes Dos santos, SDB Vrhovni svetovalec za družbeno komunikacijo UVOD V NOVI DOKUMENT Z razlicnih perspektiv so bile struktura in temeljne vsebine tega do-kumenta najprej zbrane in poglobljene s pristopom, ki temelji na Svetem pismu in teologiji, nato z antropološkim, eticnim, vzgojnim in salezijanskim pastoralnim pogledom, da bi na koncu prišli do organi­zacijskih in operativnih smernic. Prvo poglavje se zacne s sanjami pri devetih letih, ki so don Bosku omo­gocile poseben pogled na vse njegove dejavnosti in dosežke. Po vzoru Dobrega pastirja in njegovega srca vzgojitelja je izpostavljena geneza njegovega nacina razmišljanja in izvajanja metodologije družbene ko­munikacije. V drugem poglavju je družbena komunikacija opredeljena kot komple­ksen cloveški in kulturni pojav; analiziran je tudi nov komunikacijski pri-stop, ki ga imajo ljudje, zlasti mladi, do digitalnega vesolja in kulture z razlicnimi psihološkimi, sociološkimi in relacijskimi posledicami. Tretje poglavje ponuja nov pogled na pomen sinodalnosti in razloce­vanja v našem nacinu komuniciranja, da bi ustvarili bratsko obcestvo, sodelovanje in soodgovornost v službi posameznika in družbe. Cetrto poglavje razvija teološke temelje komunikacije, izhajajoc iz nace-la, da Bog išce cloveško osebo in se ji v želji po komunikaciji približuje, se razodeva v ljubezni in resnici, ustvarja interakcijo ter cloveštvu kaže svoj nacrt ljubezni in odrešenja. Tema petega poglavja je kristološka perspektiva. Ta temelji na Jezusu Kristusu, Ocetovem glasniku, ki kot Dobri pastir živi prijateljsko peda­gogiko samopomoci: posluša, sprejema, ljubi, skrbi, vzgaja in rešuje. Po Svetem Duhu je Trojica zgled skupnosti, ki temelji na obcestvu in služe­nju. V šestem poglavju je Cerkev predstavljena kot Božje znamenje v svetu, uciteljica cloveštva in vzgojiteljica Božjega ljudstva na poti k odrešenju. V sedmem poglavju je prikazano, kako se Marija, Jezusova mati, postavi v službo svojega Sina in ga spremlja vse njegovo življenje, vse do smrti in vstajenja. V dvorani zadnje vecerje je dejavno sodelovala pri rojstvu Cerkve; kot zgled molece Cerkve je gradila življenje skupnosti in njeno poslanstvo. Osmo poglavje opozarja na dejstvo, da sveti Francišek Saleški, ki si ga je don Bosko izbral za zgled komunikatorja, uci, da je komunikacija stvar srca. Deveto poglavje prikazuje, kako živeti v digitalni kulturi v salezijanskem slogu po zgledu Božje pedagogike: prijateljsko, z bližino, sprejemanjem, poslušanjem, bratskim obcestvom in soodgovornostjo. V desetem poglavju so predstavljeni temelji komunikacije v skladu s sa­lezijansko evangelizacijsko in vzgojno vizijo: komunikacija se uresnicuje v povezavi med evangelizacijo in vzgojo, v dialogu s kulturo, mreženjem in s sodelovanjem z laiki ter salezijansko družino. Obravnava tudi metodo­logijo salezijanske družbene komunikacije, pomen VPS, pastoralni nacrt in delo, ki se izvaja z vzgojno in pastoralno miselnostjo. V enajstem poglavju je preventivni sistem predstavljen kot komunikacijski impulz, ki se izraža s posebno duhovnostjo, pedagogiko in pastoralnim pristopom. Poleg tega analizira tudi, kako preventivni sistem vzpostavlja dialog s komunikacijsko dinamiko digitalnih medijev. V dvanajstem poglavju je posebna pozornost namenjena pomenu kr-šcanske antropologije kot vira, ki osvetljuje in humanizira virtualno ko­munikacijo in digitalno kulturo. Poleg tega je predstavljena izvirna vzgoj­na pobudo, ki se zgleduje po podobah štirih svetopisemskih vrtov in jih prek njihove simbolike primerja s cloveškim položajem v digitalnem svetu. Trinajsto poglavje opisuje identiteto salezijanca komunikatorja, ki izhaja iz don Boskove duhovnosti in pedagogike. V zadnjih poglavjih, od štirinajstega do sedemnajstega, so podane smernice za organizacijo, vodenje in upravljanje salezijanske družbe na podrocju družbene komunikacije. Obravnavane so sodobne potrebe in izzivi, ki se danes pojavljajo na podrocju družbene komunikacije, kot so strokovnost komunikacijskih delavcev, posodobitev institucionalne ko­munikacije, sodelovalni nacini dela v mrežah, razlicni modeli strukturne organizacije v inšpektorijah ter vprašanja zasebnosti in varnosti. V zadnjem delu so podane prakticne smernice za družbeno komunikaci­jo, pri cemer se upošteva specificna stvarnost vsake inšpektorije. Poseb­na pozornost je namenjena veckulturnosti ter razlicnim ritmom, slogom in nacinom uresnicevanja salezijanskega poslanstva v svetu. Okrajšave GVS Glasilo vrhovnega sveta družbe sv. Janeza Boska [Atti del Consiglio Generale/Superiore della Societŕ di San Giovanni Bosco] ONI Organski nacrt inšpektorije VPS Vzgojno-pastoralna skupnost VPN Vzgojno-pastoralni nacrt VZ Vrhovni zbor salezijanske družbe K Salezijanske konstitucije CD Zbirka Cerkveni dokumenti 1 GENEZA KOMUNIKACIJE PRI DON BOSKU USMERITVE ZA RAZISKOVANJE IN DELOVANJE »Don Bosko je uporabljal družbeno obvešcanje kot podrocje dejav­nosti, ki mu je omogocalo uresnicevanje njegovega vzgojnega pos­lanstva. Z družbenim obvešcanjem, uporabljenimi v razlicnih oblikah in na razlicnih ravneh, je spodbujal cloveški in kršcanski napredek revne mladine in delavskega razreda ter podpiral tudi misijonsko delo.« Egidio Viganň, La »Comunicazione Sociale« ci interpella, GVS 302, 1981 Poglavje se zacne z don Boskovimi sanjami pri devetih letih, o katerih pripoveduje v Spominih na Oratorij, besedilu, ki je bilo sprva napisano samo za salezijance, z željo, da bi jim predal svoj vzgojni sistem in me-todo. Te sanje vsebujejo tudi arhetip salezijanske komunikacije, saj so don Bo-sku dale posebno perspektivo glede vseh njegovih dejavnosti in dosež­kov. Tu je izpostavljena geneza njegovega nacina razmišljanja in izvajanja komunikacije, ki izhaja iz njegovega srca vzgojitelja po vzoru Dobrega pastirja. Z ljubeznivostjo Dobrega pastirja in don Boskovo apostolsko vnemo gle­damo na mlade z obnovljeno naklonjenostjo in zvesto posredujemo sa­lezijanski vzgojni nacrt, pri cemer poudarjamo vlogo mladih kot glavnih akterjev, ki danes živijo v mocno digitalizirani kulturi z njenimi lucmi in sencami. .Don Bosko sanja sanje, ki jih je treba živeti in posredovati. Svetnik mladih nam pripoveduje v svojih Spominih na Oratorij: »Pri devetih letih sem imel sanje. Vse življenje so mi ostale globoko vtisnjene v spomin ... Takrat sem, še vedno v sanjah, zacel jokati. Prosil sem, naj mi razloži, kaj naj to pomeni, saj nisem vedel, kaj naj bi vse to pomenilo. Takrat mi je položila roko na glavo in rekla: 'Ob svojem casu boš vse razumel'.«4 .Sanje pri devetih letih predstavljajo arhetip, ki odraža korenine kot izvirnosti komunikacije vzgojitelja mladih. Poslanstvo mu je v sanjah pri devetih letih zaupano z zelo preprostimi besedami: »To je polje tvojega dela.« To pomeni, da bo tvoje poslanstvo med najmanjšimi, med najrevnejšimi. Beseda, ki je bila don Bosku dana v sanjah, v prak-ticnem smislu pomeni izrocitev življenjskega projekta v službi drugim. Tako v svojem poslanstvu duhovnika vzgojitelja kot v življenju pisatelja je bil don Bosko clovek, ki zna skozi vero razbrati in razlagati resnic­nost. Vse to se kaže tako v njegovi pobudi za ustanovitev salezijanske družbe kot v njegovem prakticnem in ustvarjalnem pristopu k delova­nju. Še vec, sanje pri devetih letih so odlicen zgled in šola komunika­cije: »Ker nisem vedel, kaj naj bi vse to pomenilo.« Don Bosko je vse življenje skušal najti pomen sanj, kaj so, kakšno je njihovo sporocilo, kaj storiti ... Njegova vzgojna pedagogika je bila posledica njegovega iskanja, da bi živel in posredoval svoje sanje. Globoko zvest Bogu ter svoji poklicanosti in poslanstvu je don Bosko ustvaril pravi komunika­cijski ekosistem za sodelovanje pri vzgoji mladih. .Dar Svetega Duha salezijansko karizmo navdihuje, hrani in vodi pos­lanstvo za mlade v vsakem casu in kulturi. Družbena komunikacija so-deluje s salezijanskim poslanstvom in se postavlja v službo vzgojne skupnosti in mladih, vkljucenih v evangelizacijo in vzgojo v skladu s projektom celostne vzgoje mladih. .Don Bosko je bil komunikator s srcem in pogledom Dobrega pastirja. Medtem ko je Torino doživljal veliko družbeno, kulturno in versko pre­obrazbo, je don Bosko razvil zelo izviren nacin komunikacije s pomocjo pedagogike Kristusa Dobrega pastirja: približal se je revnim mladim, delavcem in priseljencem, ki so prihajali s podeželja na delo v nove tovarne v tem industrijskem mestu, se z njimi pogovarjal, jih spremljal 4 janez Bosko, Spomini, Salve, Ljubljana, 1996, str. 17–18. in imel rad. Don Bosko, ki je bil zelo pozoren na realnost revnih mladih v Torinu, je iskal prostor, kjer bi jih lahko sprejel in vzgajal, okolje, ki bi jim omogocalo, da bi imeli hrano, kraj za spanje, prostor za igro, moli­tev, petje in ucenja obrti. Preprican o velikem pomenu, ki ga lahko ima vzgojni in komunikacijski habitat, se je z velikimi žrtvami in trpljenjem boril, da bi v Valdoccu ustvaril okolje, v katerem bi mladi lahko živeli, prejeli zaupanje in se vzgajali. .Zvesti svojemu ustanovitelju, salezijanski karizmi in mladim, tudi mi salezijanci, tako kot don Bosko, gledamo na današnjo mladino z evangeljskim pogledom. Skupaj z vzgojno skupnostjo in laiki skušamo na salezijanski nacin ter z vzgojno komunikacijo odgovoriti na velike izzive sodobne digitalne kulture, s katerimi se soocajo mladi – zlasti na individualizem, nasilje, krivico ter brezbrižnost do migrantov, revnih in trpecih. Pa tudi na druge težave, ki izkrivljajo vlogo cloveške osebe, kot so unicevanje narave, vojna in eticni relativizem. .S srcem Dobrega pastirja in don Boskovo apostolsko vnemo zves-to posredujemo salezijanski vzgojni projekt; pri tem cenimo dejavno vlogo mladih, njihove darove in pobude ter priložnosti, ki jih digitalna kultura ponuja na osebni, poklicni ali kršcanski ravni. S hojo skupaj z njimi v razlicnih kulturah jim želimo posredovati Jezusa Kristusa in ve­selje evangelija. 2 KOMUNIKACIJA KOT CLOVEŠKI IN KULTURNI POJAV USMERITVE ZA RAZISKOVANJE IN DELOVANJE »Ker torej družbeno življenje ni nekaj dodatnega, clovek v obcevanju z drugimi v medsebojnih nalogah, v pogovoru z brati raste v vseh svojih darovih in more izpolniti svojo poklicanost. Izmed družbenih vezi, ki so potrebne za spopolnjevanje cloveka, se nekatere, kakor sta to družina in politicna skupnost, bolj neposredno skladajo s clovekovo notranjo naravo, druge pa izvirajo bolj iz njegove svobodne volje.« Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu, št. 25 Komunikacija je zapleten cloveški pojav, bistvena in konstitutivna sesta­vina osebe ter nenehno razvijajoci se kulturni dejavnik. Tu je analiziran nov komunikacijski pristop, ki ga ljudje, zlasti mladi, ka­žejo ob soocanju z digitalno kulturo in svetom, z razlicnimi psihološkimi, sociološkimi in odnosnimi posledicami. V interakcijah med clovekom in strojem se potopimo v široko in zaplete-no resnicnost in globalno vesolje, ki ima svoja pravila in casovne okvire ter je bogato z novimi izzivi. Zato strokovnjaki za komunikacijo govorijo o infosferi in psihosferi: vsi smo fizicno, psihološko in družbeno vkljuceni v to ogromno in zapleteno virtualno vesolje. V digitalni komunikaciji postanejo hitrost, neposrednost in interaktivnost glavni dejavniki in dolocajo tudi našo custveno dinamiko; hkrati še vedno pušcajo bistven prostor za osebno odgovornost in vzgojno delo. .Komunikacija je bistvena in konstitutivna sestavina cloveka. Komu­niciranje je dar ter osebna in družbena odgovornost. Glede na izvor ima beseda »komunikacija« svojo korenino v com (dati v skupno; iz latinskega pridevnika communis, skupen, obci; skupaj). V svojem izvor­nem pomenu se prevaja kot 'skupnost', 'cloveški odnosi', 'sposobnost sodelovanja in ustvarjanja vezi oz. odnosov z osebami'. Seveda beseda komunikacija priklice cloveško potrebo po biti com-munitas (skupnost, obcestvo) in deliti, osnovati poti/postopke, s kate­rimi osebe izrazijo svoje ideje, custva in informacije. .Cloveška oseba, posameznik, je glavni protagonist komunikacije, ki razvija svoje darove in sposobnosti, kot so jezik, custveni in socialni odnosi, razlaga kod in simbolov, dialog s samim seboj in z drugimi, sposobnost ustvarjanja komunikacijskih procesov in postopkov, spo­sobnost razvijanja sredstev in tehnik za zapisovanje in razširjanje svoje­ga znanja in izkušenj.5 Prek razlicnih vidikov komunikacije ljudje gradijo mreže odnosov, razvi­jajo jezike za izražanje svojega videnja življenja, prepricanj in vrednot ter aktivno sodelujejo v družbenih, politicnih, kulturnih in verskih pobudah. .Z antropološkega vidika se je cloveška komunikacija v razlicnih kul­turah razvijala s pomocjo izrazov, kot so jezik, obicaji, umetnost, kuli­narika in verski obredi. Vsako ljudstvo razvija, slavi in prenaša tradicijo svojih vrednot, dojemanje sveta in svojo religioznost. Z razlicnimi ob-redi komunikacija spodbuja posameznikovo sodelovanje v skupnosti. .Cloveška komunikacija je izjemno kompleksna, vkljucuje relacijsko dimenzijo, izmenjavo vsebin, sporocil, custev in pomenov ter je obe­nem zaznamovana z namernostjo in simboliko. Vsaka oseba v družini in pri vzgoji razvija svoje darove in sposobnosti za komuniciranje – od jezika in kulturnih kod do dialoga, poslušanja in vkljucevanja v medosebne odnose ter življenjske situacije. .Komunikacija je po svoji naravi multidisciplinarna, saj se prepleta z razlicnimi vedami, kot so psihologija, sociologija, antropologija, eko­nomija ter številne tehnološke in organizacijske vede. V praksi vse družbe in kulture potrebujejo ucinkovito komunikacijo na medosebni, organizacijski in funkcionalni ravni. 5 luciano PaccaGnella, Sociologia della comunicazione, Il Mulino, Bologna, 2004, str. 23–25. .Tradicionalni mediji, kot so radio, casopisi, televizija in revije so v sodobnem svetu dopolnjeni z digitalnim komuniciranjem, sateliti, ra-cunalniškimi omrežji in umetno inteligenco, ki skupaj tvorijo obsežno in zapleteno mrežo cloveških odnosov z razlicnimi družbenimi, politic­nimi in ekonomskimi vidiki. Komunikacija se rojeva, razvija in širi znotraj družb prek natancnih pravnih norm in razlicnih politicnih organizacij, ki se spreminjajo gle­de na osebne, vladne ali zasebne interese. Zaradi številnih politicnih in gospodarskih dejavnikov lahko postane prizorišce konfliktov in na­petosti, pogosto bojno polje ideologij, ki so namenjene posameznim skupinam, komercialnim interesom, boju za nadzor nad posamezniki in družbami.6 .Razvoj organizacijske kulture, ki jo sestavljajo vrednote, simboli, tra­dicije, prakse in vedenjski vzorci, omogoca vzpostavitev institucio­nalnega komuniciranja kot ucinkovitega orodja za razvoj notranjih in zunanjih procesov prek mreže cloveških odnosov. Njegovo uspešnost dolocajo razlicna orodja in postopki, namenjeni upravljanju ljudi, orga­nizacij in podjetij. Organizacijska kultura si tako prizadeva zagotavljati kakovostne odnose, usklajenost procesov, strokovnost ter doseganje ciljev institucionalne komunikacije na vseh ravneh njenega delovanja. ACLOVEŠKA IN TEHNOLOŠKA DINAMIKA V DIGITALNEM SVETU .Z rastjo digitalne komunikacije se je zacel pojav, imenovan digitaliza­cija. Gre za proces pretvorbe slike ali analognega signala v digitalno kodo. Digitalizacija vkljucuje tudi pretvorbo zvocnih signalov in giblji­vih slik (videa), ki so prvotno nastali v drugih formatih, v digitalno kodo. Drugi pojem, povezan z digitalizacijo, je digitalna transformacija, ki je širši proces, v katerem tehnološki viri prevzamejo novo in pomembno vlogo. Tako nastane niz tehnicnih procesov upravljanja, ki se, zacenši z digitalizacijo, širijo na nacin vodenja organizacije in vkljucujejo stik s strankami, nacin izvajanja trženja, tehnološke inovacije, trg ... Namen je vedno širitev trga, zagotavljanje kakovosti pri izvajanju organizacij­skih procesov in postopkov ter razvoj in izboljšanje upravljanja. 6 commissione internazionaleDi stuDio suiProBlemiDella comunicazione nel monDo, Co-municazione e societŕ oggi e domani, Torino, 1982, str. 38–39. .Digitalna okolje popelje posameznika v široko in kompleksno vesolje cloveške, družbene in kulturne komunikacije. Gre za nov vidik z veli­kimi možnostmi in izzivi. Strokovnjaki za komunikacijo pravzaprav go-vorijo o infosferi in psihosferi: vsi smo fizicno, psihološko in družbeno vkljuceni v to ogromno in kompleksno virtualno vesolje.7 .Infosfera je vesolje, sestavljeno iz celotnega nabora predmetov in informacij, ki so v dinamicni interakciji. V tem okolju je tako, kot da bi bili popolnoma potopljeni v pravi akvarij. Ce ste prej poznali svojo državo, svoje mesto in sosede, lahko zdaj s preprostim mobilnim te -lefonom, povezanim z internetom, potujete po vsem svetu. Tam ste kognitivno in custveno potopljeni v obsežno vesolje slik in zvokov, ki omogocajo interaktivnost, sodelovanje in povezovanje z ljudmi in predmeti ne glede na casovne in prostorske omejitve. Infosfera je kompleksen pojem. V osnovi gre za okolje, v katerem sta združena realni in virtualni svet, kjer se cas in prostor prepletata in prekrivata tako, da med seboj vplivata tako spletni kot tudi nespletni svet. V tem kontekstu se širi tudi podrocje avtomatizacije, umetne in-teligence, virtualne resnicnosti in obogatene resnicnosti. Infosfera odpira novo mejo velikih naložb po obdobju pametnih te­lefonih, saj ustvarja možnost imerzije v svet z razlicnimi razsežnostmi – casovnimi, psihološkimi, družbenimi – in širi izkušnjo resnicnosti od­nosov. .Navidezna resnicnost (VR), razširjena resnicnost (AR), infosfera vklju-cujejo pet cutov ter naše sposobnosti: vidne, slušne, cutne in interak­cijo z napravami (na primer virtualna orodja, kot so 3D ocala). S cutili vstopamo v resnicnost, ki je hkrati prisotna in odsotna, kar nam omo­goca, da se potopimo v razlicne interaktivne resnicnosti (sestavljene iz ljudi in naprav). .Ko posameznik vstopi v splet in zacne interagirati, bodisi v vide­okonferenci ali s sodelovanjem v igri, pride do interakcije cloveka s strojem, ki mu omogoca dostop do virtualnega sveta, kar imenujemo tudi »virtualna cloveška mediacija«. Pri tem uporabljamo svoja cutila in zaznave, svojo domišljijo in svoja custva. Z mediacijo (jaz in stroj) ima posameznik dostop do resnicnega ve­ 7 DaviD j. chalmers, Piů realtŕ. I mondi virtuali e i problemi della filosofia, Raffaello Cortina Editore, Milano, 2023. solja, ki je kodirano (digitalizirano) in doživljeno na daljavo. Digitalna imerzija (potopitev v digitalni svet) neposredno vpliva na življenje ter družbene in kulturne odnose. Za razumevanje tega ekosistema, v kate-rem poteka komunikacija, se uporablja izraz »mediatizacija«, ki ozna-cuje splošne ucinke medijev na družbeno, gospodarsko in politicno organizacijo. V tem kontekstu se pojavlja nova realnost: metaverzum (ang. metaverse). To je izraz, ki ga je leta 1992 ustvaril pisatelj fikcije Neal Stephenson, da bi preprosto povedal, da obstaja virtualni svet, ki ga lahko naseljujejo avatarji v 3D-obliki. Lahko recemo, da je metaver­zum vesolje razlicnih razsežnosti v vzporednem vesolju. .V kompleksnosti komunikacije, ki nam jo predstavljata infosfera in metaverzum, postopoma opažamo vpliv kibernetike, biogenetike, bi-opolitike in umetne inteligence, ki tako s svojo raznolikostjo in spre­membami tvorijo pravi kalejdoskop komunikacijskega okolja. .Mediatizacija vkljucuje mikro kodekse in jezik komunikacije, simbole ter razlicne interese, ki se obdelujejo in sporocajo vcasih neposred-no, vcasih posredno (subliminalno), zaradi cesar postane komunikacija kompleksen, razvejan in okrepljen pojav, ki se dotika družbene iden­titete vsakega posameznika.8 V tem vesolju infosfere ima posameznik psihofizicno in družbeno izkušnjo: psihosfero. .Psihosfera je afektivno in kognitivno stanje, ki ga posameznik doživlja, ko je um spremenjen; nematerialni elementi informacij vplivajo na clo­vekove misli in obcutke, ne da bi se posameznik zavedal resnicnosti. Na ta nacin posameznik vstopi v t. i. kolektivne možgane (kibernetski prostor), ki so oblika obdelave znakov (simbolov, jezikov, zvokov) in dražljajev. .V digitalnem svetu se naucite živeti z novo logiko, ki temelji pred­vsem na dražljajih, nevroloških reakcijah in mehanizmih odzivanja možganov na te dražljaje. V zvezi s tem lahko recemo, da vse slike, zvoki, besede in interaktivnost, ki jih doživljamo v socialnih omrežjih, vplivajo na naše možgane in neposredno vplivajo na naše zaznave, domišljijo, vedenje in posledicno na naše odlocitve, tako na zavestni kot na nezavedni ravni. 8 censis, XVI Rapporto sulla comunicazione, I media e la costruzione dell’identitŕ, Franco Angeli, Milano, 2020. Digitalna logika, ki temelji na tehniki in avtomatizmu, sledi dražljajem, ki jih je razvila nevroznanost, pri cemer zelo malo upošteva vprašanje zavesti. Primer delovanja te logike je hitrost, ki jo ponuja digitalna tehnologija, velika zmožnost ustvarjanja in izmenjave informacij ter omogocanje takojšnjosti in interaktivnosti. Ta logika zato spreminja nacin ucenja, ustvarja doloceno površnost v razmišljanju in težave pri sistematic­nem, celostnem in skladnem razmišljanju. .Digitalna komunikacija omogoca hitrost, takojšnjost in interaktivnost. Pomembno je poudariti, da digitalno vesolje samo po sebi temelji na digitalni logiki, umetna inteligenca pa na algoritmih. V digitalni komunikaciji naša cutila in zaznave ocitno vstopijo v novo dinamiko in se zacnejo odzivati na ta možganski pospešek z vecjo akti­vacijo živcnega sistema zaradi vkljucevanja petih cutil. Slike, zvoki, be-sede in interaktivnost, ki jo doživljamo na socialnih omrežjih, vplivajo na našo kognitivno in afektivno dinamiko. Pospeševanje možganov, intenzivnost custev, izpostavljenost našega custvenega življenja v socialnih omrežjih nas postavljajo v vesolje, kjer ta novi miselni mehanizem zahteva veliko dražljajev, veliko reakcij in hitrosti. Digitalni svet in digitalna logika sta realnosti, ki sta del cloveškega živ­ljenja in njegovega razvoja. Smo del digitalnega sveta in se zavedamo prednosti, ki jih ta ponuja cloveštvu in cloveškemu napredku. Razume-ti moramo, kako deluje clovekova interakcija s tem digitalnim svetom. Prav zato je bistvenega pomena vzgoja na podrocju etike, ki nam po­maga živeti na zdrav in ustvarjalen nacin. .Kot lahko opažamo, digitalni svet postane zelo kompleksen, ko ga vkljucimo v cloveško komunikacijo, na medosebni, skupnostni in in-stitucionalni ravni. Poleg tega obstaja razlicni pristopi k razumevanju digitalnega pojava ter družbeno-kulturnega in gospodarskega konte­ksta cloveštva. Nacin, kako si razlagamo digitalni svet, nam predstavlja prakticne situa­cije, ki imajo in bodo imele posledice za sedanjost in prihodnost. V tem srecanju med osebo, tehnologijo in imerzivnim (potopitvenim) okoljem se v javni sferi pojavljajo vidiki posameznikovega življenja in družbe, s cimer infosfera postane resnicnost, v kateri se odražajo velika cloveška, eticna, gospodarska, ekološka, politicna, kulturna in verska vprašanja. .V odnosu med posamezniki, procesi interakcije in imerzijo v infosfero postane pojav digitalnega komuniciranja kompleksnejši, saj vkljucuje politicne, ekonomske in družbene procese, v katerih nastopajo svobo­da in interesi ljudi. Pravni vidiki, ki urejajo clovekovo vedenje, pravice in dolžnosti posa­meznika, se na ta nacin prepletajo v velikem in zapletenem pojavu cloveške komunikacije v digitalnem svetu.9 Kot navaja cerkveni doku­ment K polni navzocnosti: »Socialni mediji so le ena veja veliko širšega in kompleksnejšega pojava digitalizacije, ki je proces prenosa številnih nalog in razsežnosti cloveškega življenja na digitalne platforme. Digi­talne tehnologije lahko povecajo našo ucinkovitost, spodbudijo naše gospodarstvo in nam pomagajo reševati prej nepremostljive proble-me. Digitalna revolucija je razširila naš dostop do informacij in našo zmožnost medsebojnega povezovanja prek meja fizicnega prosto­ra«.10 .Nacin, kako vsakdo živi v digitalnem svetu, je stvar osebne odgo­vornosti. Toda treba je opozoriti, da je dialog med digitalno dinamiko in cloveško osebo širši ter da je treba upoštevati tudi kognitivne in custvene vidike, povezane z digitalno izkušnjo, saj je oseba, ki vstopa v digitalno vesolje, svoboden posameznik, ki lahko z zavestnim odlo-canjem izbira svoje interese. To pomeni, da je oseba, ki živi v digital-nem svetu in interagira v infosferi, sposobna obdelovati informacije, dajati pomen razlicnim skupnostnim procesom, izražati svojo svobodo in ustvarjati relevantne cloveške odnose. 9 Paolo Dal Ben, Nuovi media e identitŕ digitale, Pazzini, Rimini, 2022. 10 Dikasterij za komunikacijo, »Verso una piena presenza – Riflessione pastorale sul coinvolgimento con i social media« [K polni navzocnosti – pastoralni premislek o uporabi družbenih omrežij], Vatikan, 2023, št. 7. 3 KOMUNIKACIJA Z RAZLOCEVANJEM IN SINODALNOSTJO USMERITVE ZA RAZISKOVANJE IN DELOVANJE »Prepoznavanje je v središcu sinodalnih procesov in dogajanja. (…) Kot Cerkev je potrebno s pomocjo teološke interpretacije znamenj casa pod vodstvom Svetega Duha prepoznati in prehoditi pot v službi Bož­jega nacrta, eshatološko uresnicenega v Kristusu, ki se uresnicuje v vsa­kem casu (kairós) zgodovine. Obcestveno razlocevanje dovoljuje od­krivati klic, ki nam ga Bog omogoca spoznati v konkretni zgodovinski situaciji.« Sinodalnost v Cerkvi, št. 113 To poglavje se osredotoca na teme sinodalnosti in razlocevanja v komu­nikaciji, iskanje komunikacije in bratskega obcestva ter sodelovanje in skupno odgovornost v služenju posamezniku in družbi. Izhodišce naše komunikacije s svetom mladih ostaja naša komunikacija z Bogom in Njegova Ljubezen do nas. Prava komunikacija postavlja v sre­dišce medosebne in skupnostne odnose, ceni cut za drugega, zmožnost živeti trenutke velikodušnosti, delitve in praznovanja. V salezijanskem kontekstu komunikator deluje z miselnostjo nacrtovanja in obcutkom za skupnost kot del evangeljskega razlocevanja. Sinodalnost odpira komunikacijsko perspektivo kot služenje in sodelo­vanje pri evangelizacijskem poslanstvu Cerkve in Družbe, kar se vse na razlicne nacine izraža v kulturni raznolikosti. .Komunikacija je v službi uresnicevanja cloveške osebe, njegove sre-ce, njegovega poslanstva, da živi bratstvo ter dostojanstvene in odgo­vorne izgradnje ustanov in družbe v vseh kulturah in družbenih okoljih. Komunikacija gradi mostove med ljudmi, spodbuja izražanje vrednot in želja posameznikov in skupnosti, odpira poti za izražanje kulturnega bogastva, vrednot in dejanj, ki jih uresnicujejo ljudje in skupnosti. Z že­ljo, da bi bila zgled s svojo temeljno humanisticno in odnosno naravo, komunikacija gradi dialog, spodbuja poslušanje, prispeva k razloceva­nju, je odprta za novo in sinodalnost. .Evangeljsko navdihnjena razlaga položaja mladih, izvedena s skupno­stnim razlocevanjem in mocnim obcutkom cerkvene sinodalnosti, je temeljna izhodišcna tocka za odgovor na vzgojne in pastoralne potre-be današnje mladine. Resnicnost mladih v digitalni kulturi zahteva skrben in moder vzgojni pristop, ki omogoca uresnicevanje salezijanskega poslanstva, pri ce-mer se zavedamo, da je komunikacija namenjena naši salezijanski pa-storali, ki je hkrati evangelizacijska in vzgojna. .Razlocevanje, ki temelji na evangeliju, zagotavlja, da salezijanski ko­munikator vidi komunikacijsko dejanje kot proces, kot dialog, poslu­šanje in kot uresnicevanje salezijanskega poslanstva s široko perspek­tivo, miselnostjo nacrtovanja in obcutkom za skupnost. .Sinodalnost odpira perspektivo komunikacije kot služenja in sode­lovanja pri evangelizacijskem poslanstvu Cerkve in Družbe, krepi cerkveni cut, soodgovornost pri poslanstvu, ki se izvaja v bratskem duhu, zmožnost doživljanja kulturne raznolikosti, izvirnega razmišljanja in sodelovanja pri celotnem poslanstvu. »Sinodalnost nakazuje pose-ben nacin življenja in delovanja (modus vivendi et operandi) Cerkve, Božjega ljudstva, ki na konkreten nacin razodeva in uresnicuje obce­stvo kot svoje bistvo, ki skupaj potuje, se zbira v skupnosti, kjer se vsi njegovi udje dejavno udeležujejo njenega evangelizacijskega pos­lanstva.«11 .Razlocevanje in sinodalnost za nas izvirata iz naše komunikacije z Bo-gom in njegove ljubezni do nas. Komunikacija je preprosta in temeljna resnicnost: gre za odnos med clovekom in Bogom, med posamezniki 11 meDnaroDna teološka komisija, Sinodalnost v Cerkvi, Družina, CD 160, Ljubljana, 2020, št. 11. ali skupinami ljudi. Prava komunikacija postavlja v središce medoseb­ne in skupnostne odnose, ceni cut za drugega, zmožnost živeti trenut­ke velikodušnosti, delitve in praznovanja. »V prenovi zadnjih let je bila komunikacija prepoznana kot eden od cloveških dejavnikov, ki pridobivajo vse vecji pomen za življenje kr-šcanske skupnosti. Vse bolj obcuteno potrebo po krepitvi bratskega življenja v skupnosti spremlja ustrezna potreba po polnejši in intenziv­nejši komunikaciji. Da bi postali bratje in sestre, se moramo med seboj poznati. Da bi to dosegli, je precej pomembno, da komuniciramo na širši in globlji nacin.«12 Prav tako, ker komunikacija izvira iz Boga, ki ljubi, in se prijateljsko približuje cloveški osebi, to nujno vodi k izkušnji skupnosti in bratstva. .Komunikacija je vir bratstva in sinodalnosti v skupnosti. Brez nje ne more biti enotnosti src in projektov, saj bi se v tem primeru skupnost skrcila na skupino ljudi, ki živijo le fizicno skupaj, medtem pa so si du­hovno odtujeni. Bratstvo, kot je Gospod ucil ucence, najde svoj na­ravni habitat v skupnosti, ki je ne razumemo kot ozek krog, ampak kot šolo ljubezni (schola amoris), ki uci, kako živeti med brati in sestrami. »Danes, ko so mreže in sredstva cloveške komunikacije dosegli never-jetne razvoje, cutimo izziv, da bi odkrili in posredovali 'mistiko', ki je v tem, da živimo skupaj, da se pomešamo med druge, se med seboj srecujemo, se držimo za roke, se opiramo drug na drugega, da smo deležni te nekoliko zmedene množice, ki se more spremeniti v pravo izkušnjo bratstva, v solidarno karavano, v sveto romanje.«13 Medosebni odnosi v skupnosti so v prvi vrsti bratsko obcestvo, skrb drug za druge­ga v zavesti, da se bratstvo doseže s komunikacijo in skupno gradnjo pri delitvi Božjega nacrta. 12 konGreGacija za ustanovePosveceneGa življenjainDružBeaPostolskeGa življenja, Brat-sko življenje v skupnosti, Družina, CD 57, Ljubljana, 1994, št. 29. 13 Francišek, Veselje evangelija = Evangelii gaudium, Družina, CD 140, Ljubljana 2014, št. 87. 4 PRIJATELJSKA KOMUNIKACIJA, KI IZHAJA IZ BOŽJE LJUBEZNI DO NAS USMERITVE ZA RAZISKOVANJE IN DELOVANJE »V njem, po njegovi krvi imamo odkupitev, odpušcanje prestopkov po bogastvu njegove milosti, ki jo je obilno razlil na nas z vso modrostjo in razumnostjo, ko nam je razodel skrivnost svoje volje, po blagohotnem nacrtu, ki ga je vnaprej zastavil v njem, da bi ga uresnicil v polnosti ca-sov: osrediniti v eni glavi, v Kristusu, vse reci, ki so v nebesih, in tiste, ki so na zemlji.« Ef 1,7–10 Po tem, ko smo opredelili cloveške temelje komunikacije, zlasti v svetu mladih, se podajmo na iskanje njenih teoloških temeljev, pri cemer izha­jamo iz nacela, da Bog išce cloveško osebo, voden z željo po komunika­ciji, se ji približuje, se razodeva v ljubezni in resnici, ustvarja interakcijo ter cloveštvu razkriva svoj nacrt ljubezni in odrešenja. V tem komunikacijskem procesu Božja beseda postane vir odrešenja, saj za Boga osebno razodetje sovpada z odrešenjem cloveka. Poleg tega se Božja beseda, ki se razodeva na cloveški nacin, ki »je meso posta« (Jn 1,14), razodeva v vseh ustvarjenih stvareh, v lepoti stvarstva in v vseh cloveških delih, ki so deležna tega daru. Tudi cloveška ljubezen in naklonjenost v vsej svoji celovitosti, kot tudi poklicna razsežnost vsake osebe, klic k podaritvi samega sebe, so prav tako osvetljeni z Besedo Boga, ki nas ljubi. Don Boskova vzgojna in duhovna vizija v celoti temelji na tej perspektivi in se imenuje pastoralna ljubezen. .Bog z nami komunicira z ljubeznijo: to je temeljno nacelo komunika­cije. Bog se razodeva tako, da govori kot prijatelj. Ta pogled prinaša spremembo miselnosti pri pojmovanju nacina, kako se Bog razodeva in torej komunicira z nami. V tem prijateljskem razodetju Boga je ko­munikacija razsvetljena in vodena s široko, humanisticno, duhovno in pastoralno vizijo, pri cemer se prebujajo eticna custva, ki izvirajo prav iz ljubezni. .Pobuda za komunikacijo s svojimi sinovi in hcerami vedno izvira najprej in predvsem od Boga. Clovek ne bi mogel komunicirati z Bo-gom, ce se mu On ne bi bil razodel. Bog je tisti, ki se cloveštvu prijazno približa, da bi dosegel njegovo odrešenje. Pedagogika Božje pobude, da se približa svojim otrokom, da bi se razodel kot Bog Stvarnik, se kaže v njegovi navzocnost v stvarstvu. Clovek je delo Stvarnika in je zato ljubljen in iskan. .Iz njegove pobude za iskanje cloveške osebe izvira Božja komuni­kacija. Bog vzpostavlja pravo pedagogiko komunikacije: pristopi kot prijatelj, spregovori, se razodeva in išce nacin, kako poslušati, obcutiti odziv cloveka ter vzpostaviti dialog. Iz te ljubece pobude se rodijo odnos, dialog in interakcija. V Božji komunikacijski pedagogiki On spregovori prvi, clovek ga pos­luša, premišljuje, se odziva, tako da nastane »interakcija«.14 Božja be-seda se v tem procesu izraža s cloveškimi besedami. Dogaja se kot dialog in poraja vero: vzpostavlja medosebne odnose in se postopo-ma uresnicuje v prepletu mesa in jezika, prek dejstev in besed, dogod­kov in interpretacij, ki so med seboj tesno povezani, skupaj ustvarjajo pomen in se medsebojno dopolnjujejo. Zato je lastnost, ki najbolje opredeljuje svetopisemskega Boga, njegova pripravljenost na dialog, njegova sposobnost, da se vedno razodeva preko besede (Heb 1,1–2). .Bog želi komunicirati s cloveštvom v resnici. Srecanje med cloveško osebo in skrivnostjo zahteva pot. Bog ljubi v resnici in ta resnica se mora pokazati v odnosu cloveka z Bogom. Zato komunikacija ni na­menjena sama sebi. Omogoca, da bi se clovek lahko resnicno srecal z Bogom. 14 juanjoséBartolomé laFuente, Dios y su pueblo necesitan mediadores, Editorial CCS, Madrid, 2023. Dogmaticna konstitucija o Božjem razodetju zelo jasno razlaga naravo in predmet Razodetja, ko pravi: »Bog je v svoji dobroti in modrosti hotel razodeti samega sebe in razkriti skrivnost svoje volje (prim. Ef 1,9), da bi ljudje po Kristusu, ucloveceni Besedi, imeli v Svetem Duhu dostop k Ocetu in bi postali deležni božje narave (prim. Ef 2,18; 2 Pet 1,4).«15 .V komunikaciji Boga s clovekom njegova beseda ustvarja resnicnost. Moc Besede na zacetku ustvarja stvari. Svetopisemski Bog se ne izraža samo tako, da nam razglaša svoj obstoj. Izreka se v korist stvarnega sveta tako, da mu daje obstoj. V Svetem pismu je odnos med Bogom Stvarnikom in ustvarjeno resnic­nostjo razumljen kot božje izrekanje: svet je njegova ponovljena bese­da (prim. 1 Mz 1,3–25); clovek je nastal iz božjega pogovora, zamišljen v Božji intimnosti in hoten, izšel je iz nica in se spoznal v podobi Boga, ki govori; izvoljeno ljudstvo so izpolnitev dane besede, obljube, ki je bila izpolnjena (prim. 1 Mz 12,2). Božje govorjenje je sinonim za njego­vo delovanje: kar Bog poimenuje, razglasi za obstojece; s tem, ko ga poimenuje, ga priklice v bivanje in ga reši iz tišine in nica. Vse, kar ima življenje, je beseda živega Boga (prim. Rim 4,17). .Cloveštvo je rezultat Božjega pogovora. Vernik ve, da ga je Bog pok­lical k življenju. Cloveštvo, rojeno iz božjega dialoga, je namenjeno dialogu z Bogom: sredi vsega stvarstva smo torej Božja podoba. Vernik že s tem, da živi, ve, da ga je Bog poklical in da je odgovoren pred Njim: živi, ker ga je Bog želel, in živi, da bi izpolnil Božjo voljo; ve, da živi, ker ga je Bog poklical; ve, da bo živeli, ce bodo ostal zvest svojemu izvoru in ohranjal komunikacijo s svojim Bogom. .Vernik, rojen iz Besede, je v njeni službi. Že s tem, da obstaja, mora clovek prevzeti odgovornost. Kot edino živo bitje, ki odseva dialoškost Boga (prim. 1 Mz 1,26), bo moral odgovarjati za to, kar je bil ustvarjen, biti odgovoren za stvaritev ali za brata (prim. 1 Mz 1,27–30; Ps 8,6–9; Sir 17,1–10). .Odrešenje cloveka je dialoška pot. »Novost svetopisemskega razo­detja je v tem, da se nam Bog daje spoznati ob pogovoru, ki si ga 15 Dogmaticna konstitucija o Božjem razodetju, Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1966, št. 2. želi imeti z nami. [...] V Bogu ni nikoli obstajal cas, v katerem ne bi bilo Logosa.«16 Božje razodetje sovpada z odrešenjem cloveštva. Njegova Beseda se izraža v celotni zgodovini odrešenja; to je uresniceno odrešenje: odre­šen je tisti, ki živi v dialogu, odprt za Drugega in odgovoren za druge. .»Bog je spregovoril svojo vecno besedo po cloveško; njegova Be-seda 'je postala meso' (Jn 1,14). To je vesela vest.«17 Brez Duha ne bi bilo ne utelešenja Besede ne Božje besede, zapisane v Svetem pismu. »Do razumevanja Svetega pisma ne moremo priti brez pomoci Svete­ga Duha, ki ga je navdihnil.18 »Zato se je treba sklicevati na razodetje, da bi iskali in spoznali trinitaricne temelje komunikacije. Bog kršcanske vere se je razodel kot trinitaricni Bog, v katerem sovpadata enost in mnoštvo, en Bog in tri osebe, Oce, Sin in Sveti Duh.«19 .Lepota je stalen vidik v besedilih Svetega pisma. Kaže se v vseh ustvarjenih stvareh, svoj vrh pa doseže v Božji modrosti, najvišji lepoti in najvišji modrosti. V hebrejski in grški razlicici Svetega pisma najdemo leksiko 'lepote'. Hebrejska izraza jafeh in tov lahko prevedemo kot 'cudovit', 'spodo­ben ali ugleden', 'uspešen', 'prijeten', 'primeren'. V gršcini sta izraza kalňs in agathňs: v tem primeru sta to izraza 'lep' in 'dober', zlasti v pomenu 'zdrav', 'mocan', 'odlicen', 'skladen', 'primeren'. Svetopisemsko besedilo nam ponuja pogled na lepoto, ki se kaže v sijaju stvarstva. Predvsem nekateri psalmi so literarna umetnina z glo­bokim in bogatim sporocilnim izrazom, umetniške himne, ki jih lah­ko pojemo kot obliko molitve, meditacije in liturgije. Lepota je tudi skupnostna in družbena izkušnja: skrb za druge in naravo, opravljanje družbenih, verskih in državljanskih dejavnosti, vkljucevanje v dejanja, ki z delom služijo družbi, zavzemanje za cloveški razvoj in napredek. .Božja beseda razsvetljuje cloveško ljubezen in naklonjenost. Komu­nikacija je v osnovi izraz cloveškega bitja v vsej njegovi celovitosti. 16 BeneDikt Xvi., Gospodova beseda = Verbum Domini, Družina, CD 131, Ljubljana, 2011, št. 6. 17 Prav tam, št. 1. 18 Prav tam, št. 16. 19 Felicísimo martínez Díez, Teología de la Comunicación, BAC, Madrid, 1994, str. 1254–1270. Oseba komunicira na podlagi svojih custvenih izkušenj, obcutljivosti, empatije do drugih in za druge. V modrostni knjigi Visoke pesmi najdemo besedilo, bogato z izrazi ljubezni in naklonjenosti, ki jih oseba doživlja, goji in sporoca drugi osebi. V simboliki te knjige o ljubezni med dvema osebama najdemo prototip, kako lahko živimo svojo ljubezen do Boga: ker nas Bog ljubi, tudi mi ljubimo njega. In vsaka oseba gradi to ljubezensko zgodbo z Bogom. To besedilo nas tudi razsvetljuje, kako živeti izkušnjo ljubezni v Bogu do drugega. Velicina Božje ljubezni osvetljuje in kaže poklicno razsežnost vsake osebe, ki je poklicana k podarjanju samega sebe, predanosti in zavezanosti za gradnjo ljubezni. 5 JEZUS KRISTUS PRIJATELJSKO KOMUNICIRA V OCETOVEM IMENU USMERITVE ZA RAZISKOVANJE IN DELOVANJE »Med bivanjem na zemlji se je Kristus razodel kot najpopolnejši ko­munikator [perfectum communicatorem]. Z uclovecenjem si je namrec nadel naravo tistih, ki naj bi sprejeli njegovo sporocilo. To sporocilo pa je oznanjal z besedo in življenjem. Ko je govoril, se je popolnoma izenacil s svojim ljudstvom. Božje sporocilo je razglašal z oblastjo in vztrajnostjo prav vsem brez razlike. Pri tem se je popolnoma prilagodil njihovemu nacinu govorjenja in mišljenja ter njihovim casovnim in kra­jevnim razmeram.« Obcestvo in napredek, št. 11 Kristološka perspektiva, ki temelji na Jezusu Kristusu, ki komunicira z Ocetom, Dobrim pastirjem, uresnicuje prijateljsko pedagogiko samo--komunikacije: posluša, sprejema, ljubi, zdravi, vzgaja in rešuje. Bog z utelešenjem svojega Sina Jezusa Kristusa vzpostavi odlocilno in mocno komunikacijo. Božja beseda je tista, ki izpolni obljubo Odreše­nika in uresnici odrešenje cloveštva, saj je Jezus Kristus neskoncen izraz Boga, ki vecno ljubi vsakega cloveka. Jezus, zvest Ocetovi besedi, živi in oznanja njegov nacrt za vse njegove otroke. Ta resnica je bila posredovana ucencem ter navdihuje in vodi Cerkev in vse vernike. .Oce se po Jezusu razodeva na prijateljski nacin. Jezus kot Božji Sin komunicira izhajajoc iz svojega božanskega sinovstva. Njegova komu­nikacija v celoti poteka v Božjem imenu. Lahko recemo, da Jezus ko­municira iz potrebe, to je zato, da bi oznanil Ocetov nacrt odrešenja za vse cloveštvo. »Naredil se je oblak in jih obsencil. In iz oblaka se je zaslišal glas: 'Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!'« (Mr 9,7). .Božja beseda je njegov Sin, Jezus Kristus. Jezus Kristus, rojen iz De­vice Marije, je resnicno Božja beseda, ki je postala eno z nami. Tisti, ki srecajo Njega, slišijo Boga, in ko poslušajo Boga, srecajo njegovega Sina (prim. Mr 1,11; 9,7). In da bi olajšal to srecanje, je Bog »skrajšal« svojo Besedo: »Vecna Beseda je postala majhna – tako majhna, da se je lahko spravila v jasli. Postal je otrok, da bi lahko Besedo dojeli tudi mi.«20 Njegova edinstvena zgodba je dokoncna beseda, ki jo je Bog namenil cloveštvu. .V Jezusu Kristusu je Beseda meso postala in komunicira z nami. Ja­nezov evangelij se zacne z veliko potrditvijo Božje komunikacije: »V zacetku je bila Beseda« (Jn 1,1). V Jezusu Kristusu je Božja beseda meso postala. »In Beseda je meso postala in se naselila med nami.« (Jn 1,14). Papež Janez Pavel II. je dejal, da je »po Svetem Duhu Bog pripravil svoj prihod kot Odrešenik, tako da je skrivaj usmerjal srca, da bi v upanju gojila pricakovanje«.21 .Teološko gledano ima Božja beseda moc delovanja, ustvarjanja vezi, preoblikovanja in gradnje novih resnicnosti. Bog z utelešenjem svo­jega Sina Jezusa Kristusa vzpostavi odlocilno in mocno komunikacijo. Božja beseda je tista, ki izpolni Odrešenikovo obljubo in uresnici odre­šenje cloveštva. V Razodetju je Beseda intenzivno rodovitna v ljubezni, saj je Jezus Kristus neskoncen izraz Boga, ki vecno ljubi cloveka. Zato je beseda, ki rodi življenje in gradi globoko zavezo med Ocetom, Si-nom in Svetim Duhom. .Brez Svetega Duha ne bi bilo utelešenja Besede; prav tako ne bi bilo razumevanja. Beseda je meso postala, ki je bila v Devici Mariji spoceta »po Svetem Duhu« (prim. Mt 1,18.20; Lk 1,35). To je isti Sveti Duh, ki je govoril po prerokih, ki bo ucence spomnil vsega, kar jim je povedal (Jn 20 BeneDikt Xvi., Homilija pri sveti maši na praznik Gospodovega rojstva, 24. decem­ber 2006. 21 janez Pavel ii., Splošna avdienca, 3. december 1997. 16,7), je prišel na apostole in jih poslal v svet, da bi oznanjali evangelij, in pod cigar navdihom so svetopisemski avtorji zapisali sporocilo od­rešenja. »Brez ucinkovitega delovanja 'Duha resnice' (Jn 14,17) ni mogoce razumeti Gospodove besede. Kakor prihaja Božja beseda do nas v Kristusovem in evharisticnem telesu ter v telesu Svetega pisma po de­lovanju Svetega Duha, tako jo lahko zares slišimo in razumemo le po milosti istega Duha.«22 .Jezus se od Oceta uci, da je komunikacija ljubezen in skrb. Evangelist Marko navaja: »Tiste dni se je zgodilo, da je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in Janez ga je krstil v Jordanu. Takoj ko je stopil iz vode, je zagledal nebesa, ki se odpirajo, in Duha, ki se je spušcal nadenj kakor golob. In zaslišal se je glas iz nebes: 'Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje'.« (Mr 1,9–11). Bog s svojo besedo potrdi Jezusa kot svo­jega pravega Sina in hkrati izrazi svojo brezpogojno ljubezen. .Jezus se v svojem globokem odnosu z Ocetom od njega nauci ko­munikacije: »Kakor je Oce mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni. Ce se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Oceta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.« (Jn 15,9–11). Jezus vse življenje živi v globoki komunikacijski intimnosti z Ocetom, ki jo prenaša na ljudi. »Kakor je Oce mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil.« (Jn 15,9). Jezus je beseda, ki je meso postala; v njem beseda postane meso, custvo, cutenje, jezik, ljubezen in služenje poslanstvu. Glede na to, da je Jezus Ocetov glasnik je njegova beseda in to, kar uci, skladno z resnico in zvesto poslanstvu, ki ga prejema od Oceta. Zato komunicira iz svoje izkušnje in prica o svojem tesnem obcestvu z Ocetom. .Jezusova komunikacijska pedagogika je pedagogika Dobrega pas-tirja, ki se približa, ljubi in daje svoje življenje za svoje ovce. Jezus je zgled komunikatorja: posluša, se pogovarja, sprašuje, empaticno ko­municira in hodi skupaj z ljudmi, pri cemer v središce postavlja osebo in njegovo notranjo resnicnost. 22 BeneDikt Xvi., Gospodova beseda = Verbum Domini, Družina, CD 131, Ljubljana, 2011, št. 16. Tudi Jezusov poziv ucencem se uresnicuje z mocjo besede: »Ko je ho-dil ob Galilejskem morju, je zagledal Simona in Andreja, Simonovega brata, ki sta metala mrežo v morje; bila sta namrec ribica. Jezus jima je rekel: 'Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribica ljudi!'« (Mk 1,16–17). Jezus uci svoje ucence, naj komunicirajo kot on in kot Oce. V zve­zi s tem Dogmaticna konstitucija o Božjem razodetju izpostavlja, da je Jezus svojim ucencem narocil, naj oznanjajo evangelij. To komu­nikacijsko poslanstvo ima korenine v želji Boga po komunikaciji in v njegovem prijateljskem nacinu komunikacije. »Bog je v svoji najvec­ji dobrotljivosti uredil tako, da tisto, kar je razodel v zvelicanje vseh narodov, ostane za vedno neokrnjeno in prihaja do vseh rodov. Zato je Kristus, Gospod, v katerem se dovršuje vse razodetje velicastne­ga Boga, apostolom zapovedal, naj evangelij, ki ga je kot izpolnitev prejšnjih preroških obljub sam prinesel in z lastnimi usti razglasil, vsem oznanjajo kot vir vse odrešenje resni in nravnega življenja in jim tako priobcujejo božje darove.«23 Jezus, zvest Ocetovi besedi, živi in posreduje njegov nacrt za vse nje­gove otroke. Ta resnica se prenaša na ucence ter navdihuje in vodi Cerkev in vse vernike. »To so zvesto izvrševali tako apostoli, ki so z ustnim oznanjevanjem, z zgledi in uredbami izrocili naprej, kar so sprejeli iz ust, iz razgovora in iz del Jezusa Kristusa ali pa so se naucili ob navdihovanju Svetega Duha, kakor tudi tisti apostoli in apostolski možje, ki so po navdihnjenju istega Svetega Duha zapisali oznanilo o odrešenju«.24 23 Dogmaticna konstitucija o Božjem razodetju, Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1966, št. 7. 24 Prav tam. 6 BOG ŠE NAPREJ KOMUNICIRA Z LJUDMI PREK CERKVE USMERITVE ZA RAZISKOVANJE IN DELOVANJE »Bog še naprej komunicira s cloveštvom po Cerkvi, nosilki in varuhinji njegovega razodetja, katere živemu uciteljskemu uradu je edini zaupal nalogo, da verodostojno razlaga njegovo besedo. Poleg tega je Cer­kev sama communio, obcestvo oseb in evharisticnih skupnosti, ki izhaja iz obcestva Trojice in v njem odseva; zato je komunikacija za Cerkev bistvenega pomena« Cerkev in internet, št. 3 Po teološki in kristološki analizi, podrobnejši ekleziološki študiji, je Cer­kev prestavljena kot znamenje Boga v svetu, uciteljica cloveštva in vzgo­jiteljica Božjega ljudstva na poti k odrešenju. Cerkev se namrec rodi iz poslušanja Besede in obstaja zato, da evangeli­zira, kar pomeni, da oznanja in uci evangelij po vsem svetu, kar pomeni, da pripoveduje velikonocno izkušnjo. Cerkev, glasnica evangelija in uciteljica cloveštva, postavlja cloveka in njegovo skupnost v središce svojega poslanstva. Pri svojem delu jo razsvetljuje Sveti Duh, ki je vodil apostole in Marijo na poti oznanjevanja evangelija. Za evangelizacijo uporablja tudi medije in spremlja cloveštvo v njegovi poklicanosti in poslanstvu v zgodovini cloveške komunikacije. .Cerkev se rodi iz poslušanja Boga. Posluša Besedo, da bi jo lahko oznanjala: le tisti, ki najprej posluša Besedo, lahko nato postane njen oznanjevalec. Kristjani namrec ne smejo uciti svoje modrosti, ampak Božjo modrost, ki je v oceh sveta pogosto videti kot norost (prim. 1 Kor 1,23). .Cerkev obstaja zato, da evangelizira, torej da oznanja in uci. Po Lukovem pricevanju se je kršcanska skupnost rodila, da bi po svetu oznanjala velikonocno izkušnjo (Apd 1,6–8; prim. Mt 28,16–20) in se svetu predstavila z oznanjevanjem vstajenja (Apd 2,14–36): novo Bož­je ljudstvo je predano oznanjevanju evangelija. Zato ni nakljucje, da je bilo oznanjevanje skupne vere tudi na zacetku procesa nastajanja Svetega pisma. Cerkveno izrocilo je dalo življenje pisani besedi: sam obstoj Svetega pisma je dokumentarni dokaz o predhodnem obstoju oznanjevanja. Bog je govoril takrat in govori tudi danes prek izkušnje svojih pric, ki svojo vero slavijo pri bogoslužju in so poklicane, da je javno dostopna. .Cerkev, ki jo je ustvarila Beseda, živi, da bi jo poslušala. Svetopisemski Bog, Bog, ki govori kot prijatelj, rešuje tako, da združuje ljudi: svoje poslušalce naredi za svoje ljudstvo. Bog nima drugega nacina za od­rešenje, kot da zbere skupaj tiste, ki ga poslušajo. Vrednost življenja v skupnosti kot nacina življenja Božjega odrešenja je odvisna od sposob­nosti poslušanja vernika in ne toliko od Božje volje po komunikaciji. .Cerkev, glasnica evangelija in uciteljica cloveštva, postavlja cloveka in njegovo skupnost v središce svojega poslanstva. Zato je verodo­stojna glasnica Božjega nacrta. Cerkev komunicira, ker je biti znamenje Božje skrivnosti v clovekovem življenju in zgodovini njeno poslanstvo in poklicanost v svetu. To nam omogoca, da potrdimo, kar uci Dogma-ticna konstitucija o Cerkvi: »Prišel je torej Sin, poslan od Oceta, ki nas je v njem izvolil pred stvarjenjem sveta in nas naprej dolocil za božje posinovljence, ker je v njem hotel zbrati vse stvari (prim. Ef 1,4–5.10). Zato je Kristus, da bi izpolnil Ocetovo voljo, zacel na zemlji nebeško kraljestvo in nam razodel njegovo skrivnost ter s svojo pokoršcino iz­vršil odrešenje. Cerkev, to je v skrivnosti že pricujoce Kristusovo kra­ljestvo, iz božje moci na viden nacin raste na svetu«.25 25 Dogmaticna konstitucija o Cerkvi, Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1966, št. 3. .Cerkev komunicira, razsvetljena s Svetim Duhom, ki je vodil apostole in Marijo na poti oznanjevanja evangelija. Isti Duh vodi Cerkev v vseh casih in krajih, da bi bila skupnost, rojena iz binkošti, kjer je trinitaricna komunikacija zgled za vsako vrsto komunikacije. Ko je Sin dokoncal delo, ki mu ga je Oce zaupal na zemlji (Jn 17,4), je bil na binkoštni dan poslan Sveti Duh, da bi nenehno posveceval Cerkev, da bi tako verniki po Kristusu imeli dostop do Oceta v enem Duhu (Ef 2,18). To je Duh, ki daje življenje, izvir žive vode, ki tece v vecno življenje (Jn 4,14; 7,38–39); po njem Oce vraca življenje ljudem, mrtvim zaradi greha, dokler neke­ga dne ne bo obudil njihovih umrljivih teles v Kristusu (Rim 8,10–11). .Evangelij oznanjajo tisti, ki so ga sprejeli. Vsebina kršcanskega evan­gelija je torej izkušnja, ki jo ima apostol sam o Kristusu: »To, kar vam razodevam, ni moja last. Kar vi jeste, jem tudi jaz; kar vi živite, živim tudi jaz. V nebesih imamo skupno shrambo, kajti od tam prihaja Božja beseda.«26 Evangelizira tisti, ki je evangeliziran. Ta zakon apostolskega oznanjevanja je posebej viden pri apostolu Pavlu. .»Po prepricanju Cerkve je zgodovina cloveške komunikacije podob­na dolgemu potovanju, ki vodi cloveštvo 'od ošabnega nacrta babi­lonskega stolpa, ki konca v zmešnjavi in nerazumevanju (prim 1 Mz 11, 1–9), pa vse do binkošti z darom jezikov: obnovitev komunikacije se osredotoci v Jezusu po delovanju Svetega Duha'. V Kristusovem živ­ljenju, njegovi smrti in vstajenju je komunikacija dobila najvišji ideal in 'prvi vzor povezanosti med ljudmi v Bogu, ki je postal cloveški brat'.«27 26 avGuštin, Govor 95, št. 1. 27 PaPeški svet za DružBeno oBvešcanje, Cerkev in internet. Etika na internetu, Družina, CD 96, Ljubljana, 2002, št. 2. 7 MARIJA, ZGLED KOMUNIKATORJA USMERITVE ZA RAZISKOVANJE IN DELOVANJE »Devica Marija je bila skupaj z uclovecenjem božje Besede od veko­maj vnaprej dolocena za božjo Mater in je po sklepu božje previdnos-ti postala na tej zemlji vzvišena mati božjega Odrešenika, na docela edinstven nacin velikodušna družica in ponižna Gospodova dekla. Ko je Kristusa spocela, rodila, hranila, ga v templju darovala Ocetu in ko je trpela skupaj s svojim na križu umirajocim Sinom, je s pokoršcino, vero, upanjem in goreco ljubeznijo na popolnoma edinstven nacin so-delovala pri Odrešenikovem delu za obnovitev nadnaravnega življenja v dušah. S tem nam je postala mati v redu milosti.« Dogmaticna konstitucija o Cerkvi, št. 61 Devica Marija, Jezusova mati in mati Cerkve, je vzor komunikacije. Pos­tavi se v službo svojega Sina in ga spremlja skozi celotno pot njegovega življenja, vse do smrti in vstajenja. V Kani Galilejski je Marija komunikatorka medcloveških odnosov. Ob vznožju križa je komunikatorka vere v Božji nacrt za vsakega izmed nas. V dvorani zadnje vecerje, po vstajenju, jo vidimo tiho navzoco med Je­zusovimi ucenci. .Devica Marija, Jezusova mati in mati Cerkve, je zgled komunikacije. Marija je komunikatorka Božje milosti že od njenega brezpogojnega in ljubecega »da« tistemu, ki jo je izbral za svojo izvoljenko. Marija oznani Elizabeti, da je bila izbrana za mater Jezusa, Odrešenika (Lk 1,39–56). Odnos med njima je srecanje dveh žensk, ki sta globoko vpeti v Božjo ljubezen. Gre za medsebojno izmenjavo med sestrama, sporocanje pozornosti in skrbi, ki jo ima ena do druge. .V Kani, v Galileji, je Marija komunikatorka medcloveških odnosov, empatije, obcutljivosti in odprtosti. Nastalo zadrego si razlaga z vero, izhaja iz sebe in se usmeri k drugim: »Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: 'Vina nimajo.'« (Jn 2,3). Ceniti zna skupino, saj zna živeti v skupnosti, se udeležuje njenih obredov in se pridružuje veselju go-stov. Za njeno komunikacijo z Jezusom in z gosti na gostiji je znacilna ljubeca, dejavna, trdna in ustvarjalna avtoriteta: »Njegova mati je rekla strežnikom: 'Kar koli vam rece, storite'.« (Jn 2,5). Marija prevzame pobudo, naredi prvi korak, se pogovarja, sprašuje, posluša in ukrepa, da bi našla rešitev za pomanjkanje vina. Marija, vzorna komunikatorka, pokaže posebno obcutljivost za druge in ta -kojšnjo dejavno držo, zakoreninjeno v razumskem redu stvari. .Ob vznožju križa (Jn 19,25–27) je komunikatorka vere v Božji nacrt za vsakega izmed nas. Zvesta ljubezni, ki se daruje onkraj vsake clo­veške logike, nas uci posredovati Božje odrešenje v zgodovini in deliti upanje, ki se nikoli ne bo koncalo, saj svoj vir svetlobe crpa iz vstalega Kristusa. .V dvorani zadnje vecerje je Marija tiho navzoca med Jezusovimi ucenci. V Apostolskih delih (1,14) Luka omenja Marijino ponižno nav-zocnost med izlitjem Svetega Duha. Je žena obcestva, integracije v skupnost; med ucence se vkljuci kot ženska in kot Jezusova mati. Mari-ja sodeluje, posluša, moli, spremlja, sodeluje v skupnosti, ki se rojeva. Ceprav je Jezusova mati, se ne postavlja nad ucence. Komunicira s svojo prijazno in ponižno navzocnostjo, s svojim globokim cutom za skupnost. 8 SVETI FRANCIŠEK SALEŠKI: VSE ZA LJUBEZEN USMERITVE ZA RAZISKOVANJE IN DELOVANJE »Navsezadnje je ena njegovih najbolj znanih izjav 'srce govori srcu' nav­dihovala generacije vernikov (...). Dokazuje, da se zanj komunikacija ne bi smela skrciti na spretnost, na – danes bi rekli – strategijo marketin­ga, ampak je bila odsev duše, vidna površina ocesu nevidnega jedra ljubezni.« Poslanica papeža Franciška ob 57. svetovnem dnevu sredstev družbenega obvešcanja Francišek Saleški, ki si ga je don Bosko izbral za zgled komunikatorja, uci, da je komunikacija stvar srca. V njegovem izreku »V Cerkvi vse pripada ljubezni: živi v ljubezni, dela iz ljubezni in izhaja iz ljubezni,« dojemamo njegovo revolucijo v nacinu komuniciranja in kako komunikacija postane plodna, ko omogoca ob­cestvo in izmenjavo izkušenj na poti spremljanja in sodelovanja z Božjim nacrtom. S tem pogledom ki je zakoreninjen v izkušnji daru in zastonjskosti Božje ljubezni, je Francišek Saleški odprl izvirno pot duhovnosti, komunikativ­ne umetnosti in pastoralnega delovanja. .»V Cerkvi vse pripada ljubezni: živi v ljubezni, dela iz ljubezen in iz­haja iz ljubezni.«28 S to izjavo je sveti Francišek Saleški, edinstven v svojem casu, zacel pravo revolucijo v nacinu komuniciranja. Beseda komuniciranje je kljuc do teologije in duhovnosti svetnika, ki je opravil notranje romanje v modrem in ljubecem iskanju Boga.29 .Komunikacija kot kljuc za razlago življenja in nauka svetega Franciška Saleškega kaže na bogastvo in mnogoterost vidikov, ki svojo osnovo najdejo v teologiji trinitaricne skrivnosti, v kateri je clovek po milosti in poklicanosti poklican sodelovati. Francišek Saleški uteleša model komunikacije, ki se navdihuje v evangeliju. Zanj komuniciranje pomeni darovati samega sebe drugemu, ga narediti za del svojega življenja in vzpostaviti pristne prijateljske odnose. Komunikacija je namrec ucin­kovita le takrat, ko znamo ustvariti vezi, priložnosti za srecanje, bližino. Komunikacija je plodna, kadar omogoca obcestvo, izmenjavo oseb­nih izkušenj. Francišek izhaja iz temeljnega nacela: Bog komunicira iz ljubezni. Ta ljubezen je Božji dar njegovemu stvarstvu, ki se svobodno odziva s sinovskim duhom, ljubeco predanostjo in veselo zavzetostjo, kar se kaže v poti svetosti pri sodelovanju z Božjim nacrtom v svetu. .S to vizijo, ki izvira iz izkušnje daru in zastonjskosti Božje ljubezni, je Francišek Saleški odprl izvirno pot duhovnosti, komunikacijske spret­nosti in pastoralnega delovanja. Sveti Francišek je bil komunikator, ki je svoje življenje in dela izpolnje-val z ustvarjalnostjo in intenzivnostjo. To kaže na njegov pomemben in odlocen nacin komuniciranja, ki je aktualen tudi danes: živeti duhovno življenje, odprto za notranje energije srca in duše, v povezanosti z Bo-gom in v služenju drugim.30 28 Francišeksaleški, Il Trattato dell’amore di Dio, Prefazione, Cittŕ Nuova, Rim, 2011, str. 84. 29 Zgodovino cloveštva zaznamuje nenehno iskanje. Izraelski modrec je rekel: »Jaz, Pridigar, sem bil kralj nad Izraelom, v Jeruzalemu. Svoje srce sem usmeril v to, da v modrosti preišcem in poizvem, kaj se godi pod nebom. Mucno opravilo je dal Bog ljudem, da se ubadajo z njim.« (Prd 1,12-13). »Želja po spoznavanju je brez dvoma ena od cloveških lastnosti, ki so jo prepoz­nali in cenili že stari filozofi. Zaradi nje je samo bivanje ustvarjalno, koristno in boljše« (PaPeška BiBlicna komisija, »Kaj je clovek?« (Ps 8,5). Pot po svetopisemski antropologiji, Družina, CD 174, Ljubljana, 2024). 30 vincenzomarinelli, Francesco di Sales comunicatore. Ricostruzione della teologia della comunicazione salesiana e suo contributo per la prassi pastorale contem­poranea, PUL, Rim, 2019, str. 26–28. 9 PRIJATELJSKO ŽIVLJENJE V DANAŠNJI DIGITALNI KULTURI USMERITVE ZA RAZISKOVANJE IN DELOVANJE »Medtem ko svet postaja vse bolj digitalen in virtualen, smo vsi odgo­vorni, da skupaj z našimi vzgojitelji poglobimo smernice za vzpostavi­tev zdravega odnosa med clovekom in tehnologijo, s posebno pozor­nostjo v skrbi za stvarstvo, dostojanstvo in pravice, etiki ekonomije in politike. Cilj je varovati naš skupni dom z bratstvom, kot ga je predlagal papež Francišek v encikliki Hvaljen, moj Gospod in v Svetovnem vzgoj­nem zavezništvu.« Na poti z mladimi v digitalni kulturi, št. 13 Živeti v digitalni kulturi v salezijanskem duhu je primarna naloga in srce vseh naših komunikacijskih dejavnosti. Dosegamo ga predvsem tako, da sledimo modelu Božje pedagogike: prijateljstvo, bližina, sprejemanje, poslušanje, bratsko obcestvo in soodgovornost. Zgled don Boska, ki se je dobro znašel ob spremembah, zahteva od sale-zijancev, da znajo iti v korak s casom, so pozorni na družbene in kulturne spremembe, pozorno spremljajo razvoj mladih, so odprti za znanost in tehnologijo v razvoju. Vecinoma so najstniki tisti, ki živijo digitalno resnicnost z njenimi velikimi izzivi in priložnostmi ter v njej odrašcajo kot kljucni akterji z znacilno novo miselnostjo in vedenjem. So prvi, na katere vpliva zapleten gospodarski, politicni in družbeni scenarij, ki ogroža sedanjost in prihodnost, ter živijo duhovnost in odnos z Bogom, ne da bi bili nujno vezani na obrede ali pripadali doloceni religiji. Zato je naša naloga, da jih poišcemo v razlic­nih okoljih, kjer živijo. .Mladi so v središcu salezijanskega poslanstva komunikacije. Don Bosko je oblikoval preventivni sistem, ki mocno poudarja to vrednoto. »Don Bosko je svoje delo odlocno usmeril k mladim. Zavestno je skle-nil, da se bo razpoložljiv za sprejem otrok in mladih, 'ki so ogroženi': iz­bira, ki je postala kriterij postavitve evangelizacije za njihovo celostno osvoboditev. Posebna pozornost do 'mladih, posebno najrevnejših' – te besede so don Boskove – je tudi naša odlocilna izbira.«31 .Don Bosko je dobro poznal dinamicno stvarnost mladih. Prosil je sa­lezijance, naj bodo sposobni iti v korak s casom. Salezijanska družba, pozorna na družbene in kulturne spremembe v razlicnih družbah, po­drobno spremlja razvoj mladih z organizacijsko vizijo mladinske pasto­rale, s sposobnostjo razlagati mladinsko stvarnost, spreminjati paradi­gme in stopiti na pot pastoralnega spreobrnjenja in sinodalnosti. Komunikacija je del te dinamike poslušanja znamenj casa, raziskova­nja jezika mladih, komunikacijskih kod, oblikovanja skupin in sodobne uporabe komunikacije. .Družbene vede, dokumenti Cerkve in salezijanske družbe potrjujejo dejstvo, da danes živimo v prostrani in kompleksni komunikacijski re-snicnosti, v informacijski dobi, obdobju interneta, družbenih omrežjih in umetne inteligence.32 Cerkev se zaveda, da te resnicnosti vendarle ne zadevajo vseh ljudi v vseh delih sveta. V številnih revnih krajih je dostop do interneta in družbenih omrežij zelo negotov ali pa ga sploh ni. Digitalni razkorak je še vedno prisoten v številnih državah sveta. Potrebno je upoštevati splošni in globalni kontekst razvoja digitalne komunikacije. Upoštevati se mora tudi, da komunikacija ni omejena samo na tehnologijo, ampak se kaže v ritualih, kulturi, umetnosti in obicajnih izrazih, ki jih ljudje uporabljajo za sporazumevanje z drugi-mi v skupnosti. Ceniti je treba tudi uporabo tradicionalnih sredstev komuniciranja (radio, televizija, casopisi, multimedija), ki delujejo digi­talno ali ki prehajajo na digitalno. Na svetu so regije, ki nimajo ustre­zne infrastrukture za informacijske tehnologije in kakovostnih povezav, ceprav so mobilni telefoni in internet prisotni. 31 FaBio attarD, Salezijanska mladinska pastorala: referencni okvir: dikasterij za mla­dinsko pastoralo: [tretja izdaja], Salezijanski inšpektorat, Ljubljana, 2014, str. 72. 32 Sklepni dokument škofovske sinode o mladih »I giovani, la fede e il discernimen-to vocazionale« [Mladi, vera in razlocevanje poklicanosti], Vatikan, 2021. Ne nazadnje, v nekaterih državah komunikacijo, spletna mesta in druž­bena omrežja nadzorujejo zatiralske in nelegalne vlade. Z drugimi be-sedami, pravicnost in svoboda v svetu se izražata tudi z dostopom do komunikacijske tehnologije. .Tehnologija gre z roko v roki z napredkom cloveštva, ima pomembno vlogo pri razvoju znanosti, znanja in velikih odkritij ter ogromno pri­speva k izobraževanju, zdravju, demokraciji, pravicnosti in miru. Zato je digitalnemu svetu usojeno, da raste, postaja vse bolj izpopolnjen in hitrejši, zlasti z umetno inteligenco. Toda odgovornost vsakega drža­vljana in kristjana je, da se eticno izobrazi in dejavno sodeluje pri upo­rabi tehnologije za blaginjo in varnost svojih otrok, družine, skupnosti in družbe na splošno. Zaradi vseh teh razlogov in ob upoštevanju komunikacijskega konte­ksta, v katerem živijo naši mladi, poudarjamo pomen razumevanja di­namike digitalne kulture za ucinkovito in poglobljeno vzgojo ter evan­gelizacijo. .Mladostniki in mladi odrasli živijo digitalno resnicnost z njenimi veli­kimi izzivi in priložnostmi, odrašcajo z znacilno novo miselnostjo in ve­denjem, uporabljajo digitalni jezik in logiko, pocnejo vec stvari hkrati, se custveno in socialno odzivajo na hitrost in neposrednost interneta ter so pod vplivom zapletenega gospodarskega, politicnega in druž­benega položaja, ki ogroža sedanjost in prihodnost. Vendar smo vsi potopljeni v to resnicnost na telesni, custveni in druž­beni ravni. V tem digitalnem habitatu živimo dan in noc. Pogovarjamo se z ljudmi po telefonu, snemamo in pošiljamo videoposnetke, na­kupujemo, upravljamo svoje bancne racune, dokumente, potujemo, organiziramo delovne projekte, poslovne nacrte, izobraževanje in za­bavo. Prakticno živimo v pravi digitalni resnicnosti. In resnicnega sveta nika­kor ne moremo lociti od virtualnega. Mladi v digitalni kulturi oblikujejo mrežo slik, zvokov in interaktivnosti. So domacini resnicnosti, v kateri sta »realno« in »virtualno« eno in v kateri domišljija govori vecdimenzionalni jezik. Internet in družbena omrežja so zanje kraji za študij, raziskovanje, osebno in poklicno nap-redovanje, prijateljstva in zabavo. Nove generacije znotraj tega ekosistema gradijo digitalno kulturo z vsemi njenimi možnostmi in izzivi na osebni ravni in ravni skupnosti.33 Soociti se morajo z grožnjami, kot sta individualizem in relativizem; izražajo slabosti, ki dobivajo znacilnosti samoreferencnosti, brezbriž­nosti, nespoštovanja narave in razlicnih oblik odvisnosti od algoritmov, ki upravljajo delovanje interneta; trpijo zaradi problema zasebnosti, varnosti in nasilja. Poleg tega se na tem prizorišcu pojavljajo tudi veliki izzivi. Digitalni svet odraža zapleten gospodarski, politicni in družbeni položaj, v katerem revšcina, nasilje, vojne, brezbrižnost do drugih, individualizem, krivice, pomanjkanje dela in podnebna kriza ogrožajo sedanjost in prihodnost. V tem kontekstu velikih družbenih in kulturnih sprememb zaradi in-formacijskih tehnologij evangelij ostaja vir vrednot za razvoj humane, bratske in zdrave komunikacije. Zato je pomembno, da v središce vsa­ke oblike komuniciranja postavimo obcestvo in bratstvo ter pri tem ohranjamo etiko, ki zagotavlja spoštovanje cloveške osebe in celot­ne skupnosti. To je bistveno za zagotovitev, da je komunikacija vedno sredstvo in nikoli cilj. .Mladi so protagonisti digitalne kulture. So digitalni domorodci. Pri­našajo obcutljivost in dojemanje cloveških odnosov kot interakcije; obvladajo kode kulture za takojšen in hiter vstop v svet slike in zvoka; poznajo slovnico besed in simbolov, da ustvarijo svoja sporocila in jih delijo; imajo jezik z veliko custveno, vizualno in simbolno izraznostjo ter komunicirajo s pravo enciklopedijo besed, ki jim omogocajo pogo-vor z resnicnostjo ter osmišljajo njihove obcutke in zaznave. Obvladajo tudi osnovna tehnološka orodja, ki združujejo fotografijo, video, zvok in besede ter sporocila objavljajo v obsežnem in zapletenem konte­kstu družbenih omrežij. Virtualni svet uporabljajo za navigacijo po kanalih kjer najdejo izobra­ževalne vsebine, informacije o umetnosti, zdravju, politiki, modi, hrani in custvih; informacijske tehnologije uporabljajo za študij, delo, razi­skave, ustvarjanje svojih odnosov in delovnih politik; krmarijo in ustvar­jajo vesolje, v katerem delijo svoje sanje, strahove, upanja in vizijo pri­hodnosti. 33 Sklepni dokument predsinodalnega zasedanja v pripravi na škofovsko sinodo o mladih »I giovani, la fede e il discernimento vocazionale« [Mladi, vera in razloce­vanje poklicanosti], Vatikan, 2018, št. 4. Mladi v naših izobraževalnih in pastoralnih okoljih so pravi komunika­torji, tako prek cloveških odnosov in prijateljstev kot z ustvarjalno upo­rabo tehnologije in omrežij za študij, raziskovanje, izmenjavo custvenih vezi ali svoje vizije sveta. Mnogi mladi uporabljajo digitalne tehnologije za ustvarjanje lastnega podjetja, oblikujejo omrežje za promocijo, trženje, organizirajo sku-pine za izmenjavo idej in projektov na podrocju glasbe, filma, plesa, športa; vzpostavljajo solidarnostna omrežja in spodbujajo socialne de­javnosti v službi najbolj potrebnih; promovirajo ekologijo in mir ter se vkljucujejo v družbene, politicne in kulturne zadeve. Mnogi mladi uporabljajo digitalne tehnologije za širjenje Božje be-sede, liturgije, pobožnosti do svetnikov, poznavanja cerkvenih doku­mentov ter širjenje novic iz skupnosti in skupin. .Komunikacijska slovnica mladih v digitalnem svetu ne sledi linear-nosti ali hierarhiji pojmov; nasprotno, gre za razdrobljen jezik, v kate-rem imajo vrednost tudi simboli in rituali. Vecplastna in custvena inteligenca mladih razkriva slog komuniciranja, željo po stalni povezanosti, obcutek pripadnosti skupini, potrebo po ustvarjanju kod za izražanje obcutkov, custev in nacinov zaznavanja sveta. Jeziki umetnosti, glasbe, videov, filmov itn. govorijo o interak­tivnosti, imerziji in instantnosti ter se vedno razvijajo v okolju, v ekosis­temu odnosov. Telesnost izražena skozi pet cutov je za mlade privilegiran kanal komu­nikacije in oblikovanja lastnih sporocil. V tem kontekstu telo postane nosilec sporocila, kar se odraža v pogosti uporabi tetovaž, pozornosti do mode, estetike in zunanjih vizualnih izrazov. Tako telesnost postane nacin izražanja komunikacijske politike vsakega mladega cloveka. Mladi živijo duhovnost, odnos z Bogom, ne da bi bili nujno vezani na obrede ali pripadali doloceni religiji. Prav zato mora komunikacija spodbujati proces, v katerem lahko mladi ubesedijo svoje izkušnje na­dnaravnega in se tako bolje zavedajo svoje poti vere. Mladi so izjemno dovzetni za kulinariko, modo in zabavo. Njihova do-mišljija je bogata, želje pa izražajo skozi simbole, ki zanje pridobijo poseben pomen. Zato jih moramo iskati v razlicnih okoljih njihovega vsakdana, v nacinu prehranjevanja, v priljubljeni hrani, glasbi, ki jo pos­lušajo, in drugih interesih. Jezik mladih sledi digitalni logiki, saj je digitalni svet prepleten z enci­klopedijo simbolov, ki jih uporabljajo za komunikacijo (npr. aplikacije). .Ta jezik jim odpira vrata do neizmernega obsega informacij in vsebin, do katerih vedno dostopajo na integriran, takojšen in interaktiven nacin (npr. ob gledanju filmov, poslušanju glasbe, spletnem nakupu hrane itn.). Mladi dostopajo do neizmernih kolicin informacij (znan­stvenih, izobraževalnih, raziskovalnih ... prek platform, kot je Google). Poleg tega digitalne tehnologije uporabljajo za izmenjavo informacij s prijatelji, ucitelji, s cimer ustvarjajo mreže za izmenjavo informacij in znanja. Tako ostajajo na tekocem z najnovejšimi dogodki na politicni, družbeni, gospodarski, verski in zabavni sceni. 10 ODNOS MED KOMUNIKACIJO TER VZGOJNO IN EVANGELIZACIJSKO DEJAVNOSTJO USMERITVE ZA RAZISKOVANJE IN DELOVANJE »Naše poslanstvo je del poslanstva Cerkve, ki uresnicuje Božji odre­šenjski nacrt, prihod njegovega Kraljestva, in prinaša ljudem evan­geljsko sporocilo, tesno združeno z razvojem casnega reda. Vzgajamo in oznanjamo evangelij po nacrtu celostnega clovekovega napredka, ki je usmerjen h Kristusu, popolnemu cloveku. Zvesti ustanoviteljevim na­menom imamo za cilj vzgajati 'poštene državljane in dobre kristjane'.« K 31 Pred nami je kljucno in obsežno poglavje, kjer so predstavljeni teme­lji komunikacije v skladu s salezijansko evangelizacijsko in vzgojno per-spektivo. Odkar clovek živi razpet med iskanjem smisla življenja in svojega mesta v svetu, ki je vse bolj medijsko usmerjen in povezan v omrežja, ima komu­nikacija kljucno vlogo pri evangelizaciji in vzgoji. Obsega vec medseboj-no povezanih vidikov – temelji na vrednotah evangelija, a hkrati vstopa v dialog s kulturo in kulturami z vzgojnim pristopom ter ponuja nacela za celostno komunikacijo. Odprta je za mrežno sodelovanje ter skupno delo z laiki in s salezijansko družino. Poglavje poleg tega analizira metodologijo salezijanske komunikacije, pomen vzgojno pastoralne skupnosti, pastoralnega nacrta in dela, ki se opravlja z vzgojno pastoralno miselnostjo v skladu s smernicami Refe­rencnega okvira mladinske pastorale. .Clovek nenehno išce smisel življenja in svoje mesto v medijskem in omrežnem svetu. Njegova poklicanost je izpolnitev in sreca. Zato so vsi poklicani, da odgovorno odgovorijo na svojo poklicanost k življe­nju, ljubezni in služenju drugim ter s tem prispevajo k celostnemu ra­zvoju posameznika in skupnosti. Oblikovanje cloveka zahteva prizadevanje, utemeljeno na cloveških in kršcanskih vrednotah, kot so resnica, bratstvo, sodelovanje in odgo­vornost do življenja, soljudi ter okolja. Vendar resnicnost, v kateri mno­gi živijo, pogosto ne spodbuja napredka clovekovega dostojanstva ter osebne in celostnega razvoja družbe. Digitalno okolje, tradicionalni mediji in prikrite ideologije vcasih ponekod ustvarjajo dezinformaci­je, lažne novice ter manipulirajo z ljudmi in jih instrumentalizirajo. V tem komunikacijskem univerzumu se krepijo revšcina, individualizem, eticni relativizem, indiferentnost do soljudi in okolja, kar ustvarja neko obliko spiralo spusta v pekel: nasilje, politicno korupcijo, pohlep go-spodarskih združb itn. .V teh razmerah oslabitve institucij, kot je družina, ter družbenega in kulturnega razkroja so mladi prvi, ki se soocajo z eksistencialno, eko­nomsko in eticno krizom pri cemer pogosto izgubijo smisel življenja in postanejo zgolj potrošniki komercialnih ideologij, ki prevladujejo zlasti v medijih in družbenih omrežjih. Eksistencialna in eticna fragmentacija ter sekularizacija unicujejo te­meljne vrednote, kot so družina, medosebni odnosi, kulturne tradicije in verske prakse, ter povecujejo razkorak med vero in kulturo, s cimer se krepi tako imenovani svet brez Boga ali post-kršcanstvo. .Clovek pa kljub vsem v srcu nosi željo, da bi bil srecen, da bi svojemu življenju dal smisel in našel razloge za življenje, ljubezen, delo in pri­hodnost. Popolnoma vkljuceni v svet komunikacije mladi išcejo jezike, simbole, nacine, kako izraziti sebe, svoje veselje in upanje, strahove in negoto­vost. Na svoji poti po neizmernem vesolju družbenih omrežij in inter-neta išcejo prijateljstvo, bratsko srecanje, spremljanje pri odkrivanju in življenju vere, poklicanost k ljubezni in predanost eksistencialnemu projektu, ki prinaša veselje in smisel življenju. .Evangelizacija je vir in pocelo salezijanske komunikacije. Preko vere se ljudje odprejo novi resnicnosti in se podajo na pot odkrivanja po­menov, ki jim dajejo razloge za življenje in ljubezen. Zgodovinsko gle­ dano pot vere zahteva odprtost do Boga, do osebe, do skrivnosti. Je­zus Kristus in njegovo sporocilo sta središce predloga in komunikacije za mlade vseh casov: privlacnost njegove osebe, globina njegovega sporocila, pristnost njegovega življenja, zvestoba Ocetovemu nacrtu. Njegova ljubezen do ubogih in grešnikov ne pozna meja. Njegova smrt in vstajenje sta vedno temelj in novost, ki hranita evangelizacijo in razsvetljujeta salezijansko komunikacijo. Na podlagi izkušnje s Kristu­som mladi najdejo svojo cloveško globino, razvijajo svoje darove v slu­ženju drugim, zorijo v bratskem obcestvu, v srecanju, v poslušanju in v smislu služenja v družini in skupnosti. Ob izkušnji bolecine, trpljenja in tesnobe mladi v veri v Kristusa najdejo obzorje upanja in odrešenja za cloveštvo. .Don Bosko uresnici globoko kristološko evangelizacijo: v srecanju s Kristusom si mlad clovek gradi svojo pot cloveške in duhovne preda­nosti. Evangelij navdihuje in vodi prakticno izkušnjo duhovnosti, ki se izraža v veselem, predanem in ustvarjalnem življenju v služenju drugim. Don Bosko je v Valdoccu na osnovi trinoma razum – vera – ljubezni­vost uresnicil izkušnjo vzgojne evangelizacije, ki temelji na salezijanski karizmi, ki je merilo za komunikacijo za vse narode in vse kulture. Izha­jajoc iz te kršcanske antropologije, ki vidi mladega cloveka kot Božji dar, avtorja lastne duhovne in vzgojne poti, je don Bosko ustvaril izvi­ren sistem evangelizacije in vzgoje, vzpostavil dialog s kulturo, v svoj projekt vkljucil laike in razlicne družbene skupine ter s svojimi spisi, Salezijanskim vestnikom ter umetnostjo širil evangeljsko sporocilo. V tem povzetku je opredeljen slog don Boska komunikatorja. .V središcu salezijanske karizme je odlocitev za mlade, zlasti za naj­revnejše. To je karizmaticni dar, ki ga je don Bosko prejel po Svetem Duhu. To je temeljna izbira našega poslanstva tako vzgojiteljev kot ko­munikatorjev. Papež Francišek je v poslanici VZ leta 2020 govoril o »opciji Valdocco« in »karizmaticni navzocnosti«, ki jo je opisal kot »salezijanski zakrament navzocnosti«. To najprej pomeni predvsem biti za mlade, živeti zanje in jih vzgajati s pedagogiko poslušanja, dialoga in razvojnih procesov. Papež piše, da je »še pred stvarmi, ki jih je treba narediti, salezijanec živ spomin navzocnosti, v kateri so razpoložljivost, poslušanje, veselje in predanost bistvene znacilnosti, iz katerih se razvijajo procesi. Prva pok­ licanost je vesela in zastonjska navzocnost med mladimi. To, da smo Gospodovi ucenci, da smo pristni in globoki apostoli mladih, poteka najprej prek našega 'biti med ljudmi', na poseben nacin pa med otroki in mladimi. Z izrazom zakrament govorimo o biti Cerkve in o darovih milosti, ki so ji zaupani, da bi se v zgodovini ohranila velikonocna skriv­nost, da bi bila Gospodova univerzalna daritev polna in ucinkovita.«34 AKOMUNIKACIJA V DIALOGU MED EVANGELIZACIJO IN VZGOJO .Evangelizacija obsega vec medsebojno povezanih vidikov, ki so pot-rebni, da komunikacija v celoti in v sodelovanju z drugimi izpolnjuje svoje poslanstvo. Evangelizacija je v bistvu eksplicitno oznanjevanje osebe Gospoda Jezusa Kristusa. Evangelizacijo sestavljajo trije temeljni vidiki: izkušnja Kristusa, price­vanje in oznanjevanje. Vernik živi novo življenje v milosti, se hrani z besedo, evharistijo ter osebno in obcestveno molitvijo; pricuje o pok­licanosti in poslanstvu služenja drugim v bratski ljubezni in služenju; oznanja osebo Kristusa, kraljestvo; sodeluje pri evangelizacijskem in misijonarskem poslanstvu Cerkve. Komunikator z življenjem, pricevanjem in oznanjevanjem evangelija veselja prenaša sporocilo Kristusa in Cerkve v svet, obsoja vsako krivi-co in vse, kar nasprotje življenju in dostojanstvu osebe in njenega oko­lja, ter oznanja prvenstvo življenja in kršcanske vere: »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju« (prim. Jn 10,10). .Salezijanska komunikacija je navdihnjena z vrednotami evangelija in utemeljena na osebi Jezusa Kristusa; njena pedagogika temelji na na-cinu Jezusovega komuniciranja z ljudmi; organizira se po modelu skup­nosti in nacelu sodelovanja; gradi svojo komunikacijsko metodologijo z uporabo jezika, simbolov ter cloveških in kulturnih odnosov. Poleg tega uporablja informacijske tehnologije, splet, družbene medije ter nove komunikacijske tehnologije in metodologije, vedno v dialogu z evan­gelijem in don Boskovim vzgojnim sistemom. Pri tej nalogi sta oseba 34 Francišek, Sporocilo udeležencem VZ salezijancev, 4. marec 2020. Pascual Chávez Villanueva v clanku za revijo Rassegna CNOS povzema sporocilo papeža Franci­ška o 'opciji Valdocco' in 'karizmi navzocnosti' ter ga povezuje s tretjim predlo­gom vrhovnega predstojnika o 'salezijanskem zakramentu navzocnosti'. Poudarja kristološko in cerkveno razsežnost izraza zakrament. Jezusa Kristusa in njegovo sporocilo vodilo in nacelo, ki usmerjata in osvetljujeta vzgojo. Referencni okvir za mladinsko pastoralo v zvezi s tem navaja: »Evangelij je vodic pri iskanju identitete in smisla, razsvetlju­je pri formaciji vesti. Je plemenit model resnicne ljubezni in kaže jasnejši in zahtevnejši horizont socialne razsežnosti osebe.«35 Evangelij navdihuje in usmerja merila presojanja, usmerja temeljne življenjske odlocitve, razsvetljuje zasebno in javno eticno vest, ureja medosebne odnose ter daje smernice za življenje in uresnicevanje projektov. V interakciji z vero krepi dostojanstvo osebe. .Na ta nacin komunikacija v dialogu z vzgojo in evangelizacijo postane z antropološkega vidika zelo bogata, saj ponuja nacela za celovito vizi­jo cloveške osebe, ki usmerja in utira pot k izkušnji božjega, utemeljeni na vrednotah evangelija in osebi Jezusa Kristusa. .V dialogu z vzgojo in evangelizacijo družbena komunikacija utemelju­je svoj vzgojni predlog na eksistencialni in aktualni resnicnosti mladih vseh družb in kultur. V tem dialogu komunikacija odkriva podlago za svojo psihodinami­ko: kdo komunicira, kako, zakaj, katere oblike komuniciranja in posre­dovanja uporablja, kakšno sporocilo želi prenesti. To pomeni, da ima komunikacija, izhajajoc iz nacel in metodologije vzgoje ter s pomocjo svojih hermenevticnih orodij poslanstvo, da crpa iz vrednot evangelija in jih prevaja v družbeno-psihološko stvarnost mladih, pri cemer upo­števa psihodinamiko clovekove rasti in postopnost vzgojnih procesov. .Vzgoja je torej nacin za razvijanje vseh darov in sposobnosti mladih, ki jim omogoca, da so subjekti lastne formacije in da zorijo v svoji ko­gnitivni in afektivni psihodinamiki. Vzgoja postane resnicna zveza, pot dialoga, prijateljskega soocenja, ki spodbuja celostno rast mladih. S salezijanskega vidika mora biti kulturna in pedagoška mediacija v službi osebe: »Ce vzgoja postavi v središce osebo in skrbi za harmoni­jo razlicnih dimenzij, so strukture ali ustanove mediacije, kot odgovor na potrebe mladih, h katerim smo poslani (prim. K 26). Znana je zato dragocena funkcija vseh vzgojnih posegov v versko vzgojo: imajo na-logo, da sprožijo, podprejo in posredujejo proces odrešenja.«36 35 FaBio attarD, Salezijanska mladinska pastorala: referencni okvir: dikasterij za mla­dinsko pastoralo: [tretja izdaja], Salezijanski inšpektorat, Ljubljana, 2014, str. 70. 36 Prav tam, str. 68. Z doslednim kršcanskim antropološkim temeljem »vzgoja za cloveško in kršcansko zrelost zahteva bolj neposreden pedagoški pogled: je po­moc, ki ga predlaga evangelij z vzgojnim in pedagoškim realizmom«.37 .V dialogu med evangelizacijo in vzgojo so procesi in dejavnosti, ki se izvajajo, povezani z mladimi. To pomeni, da se vzgojni proces »izraža v prizadevanju, da bi ponudili evangeljski predlog na življenjsko po­menljiv nacin, torej, da bi ga povezali s sodelovanjem z življenjsko pro-blematiko mladega cloveka in bolj splošno z iskanjem smisla. Ker je vzgoja proces in je klic k nenehnemu prilagajanju, spreminjanju posa­meznika ali kulture, mora zaznati smisel postopnosti poti in pomagati pri nacrtovanju poti; znati mora opravljati tudi pozitivno kriticno vlogo glede dolocenih nacinov evangelizacije, ki jim manjka preprostosti in abstrakcije; znati v pastoralnem nacrtovanju spodbuditi nujno potreb-no pedagoško zavest«.38 Na ta nacin »se zdi evangelizacija preprede­na s potrebami vzgoje, kjer lahko evangelij Jezusa Kristusa odzvanja kot pogoj, ki je sprejet v resnici«.39 .Teološki pastoralni temelj dialoga med salezijansko evangelizacijo in vzgojo je temeljni vidik salezijanske identitete in metodologije druž­bene komunikacije. Salezijanska mladinska pastorala predstavlja osnovo tega dialoga in usmerja odnos med vzgojno in evangelizacijsko dejavnostjo. Ta temelj sloni na »osrednjosti osebe v kršcanski antropologiji z vzgojnim ozad­jem«. »Vzgoja je sprejeta v njenem širokem in zgošcenem smislu: kot rast osebe in kot skupek mediacij, ki se dajo na razpolago, da bi osebo napravili zavedajoco se lastne identitete, ji pomagali, da bi objela tisto dobro, ki ga je Stvarnik položil vanjo, in ga odprla smislu in skrivnosti.« Zato je jasno izražena »osrednjost vzgoje kot prednostnega prenaša­nja v službi ljudi«.40 37 Prav tam, str. 69. 38 Prav tam, str. 70. 39 Prav tam. 40 Prav tam, str. 68. BKOMUNIKACIJA V DIALOGU S KULTURO .Komunikacija v službi evangelizacije je sestavni del gibanja neneh­ne inkulturacije kršcanskega oznanila v razlicnih resnicnostih življenja skupnosti. To pomeni, da komunikacija vodi dialog s svetopisemskimi in vzgojnimi naceli, kot je pedagogika poslušanja, dialoga, sprejema­nja, razlocevanja in sinodalnosti. .V koncilskem dokumentu Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu Cerkev jasno izraža, kako je skozi cas in zgodovino uporablja-la filozofske in antropološke kategorije velikih mislecev, da bi gradila dialog med evangelijem ter cloveško in kulturno resnicnostjo, s cimer je pokazala svojo dinamicnost in odprtost za dialog med vero in razu-mom, religijo in kulturo, Cerkvijo in družbo. Dokument poudarja, da se je Cerkev »od zacetka svoje zgodovine ... naucila izražati Kristuso­vo oznanilo ter ga skušala osvetliti s pomocjo pojmov in modrostjo razlicnih filozofov; vse z namenom, da bi ob upoštevanju pravih meja prilagodila evangelij tako umevanju vsakogar kakor tudi zahtevam izo­braženih.«41 .Cerkev ob upoštevanju kulturne raznolikosti, v kateri je poklicana evangelizirati, zna ceniti kulturo in zgodovino ljudi vsakega kraja ter vzpostavlja metodo evangelizacije, ki temelji na konceptu inkulturacije evangelija: »Tako se pri vsakem narodu prebuja sposobnost izražati na sebi lasten nacin Kristusovo oznanilo; hkrati se pospešuje živo izme­njavanje med Cerkvijo in raznimi narodnimi kulturami«.42 CINTERDISCIPLINARNI PRISTOP K DIALOGU Z DIGITALNIM SVETOM .V zadnjih tridesetih letih je bilo objavljenih veliko študij o psiholoških, filozofskih, družbenih in vzgojnih vidikih digitalnega in virtualnega. Prica smo nenehni razpravi, ki dvomi, ali res doživljamo primat tehno­logij, ali virtualni svet postaja nova religija, ali lahko še naprej živimo potopljeni v digitalni habitat brez etike, ki nam ponuja varnost, svobo-do, odgovornost in pravicnost.43 41 Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu = (Gaudium et spes), Nadškofij-ski ordinariat, Ljubljana, 1966, št. 44. 42 Prav tam. 43 carloBorDoni (ur.), Il primato delle tecnologie. Guida per una nuova iperumanitŕ, Mimesis, Milano, 2020. Pomembno je poudariti, da je eden od velikih izzivov, ki jih izpostavlja­jo raziskovalci digitalnega in virtualnega sveta, kako na epistemološki ravni vzpostaviti temeljit dialog z razlicnimi znanostmi. Obstajajo na primer poskusi dialoga med filozofijo in virtualnostjo, psihologijo in umetno inteligenco, teologijo in nevroznanostjo. Prav tu naletimo na velike ovire in velike izzive. Umetna inteligenca na primer zelo dobro vodi dialog z nevroznanostjo, saj spodbuja povezavo cloveških mož­ganov z digitalno in virtualno logiko. Ta odnos spodbuja logiko avto­matizacije, vendar naleti na zelo resno oviro glede clovekove svobo­dne volje, vesti, svobode. Pomembno je odkriti, kako vzpostaviti dialog med antropologijo, filozofi­jo, humanisticno psihologijo, kognitivno psihologijo, svobodo, zavestjo, svobodno voljo, zlasti v primeru psihoanalize (vloga nezavednega), z nevroznanostjo in umetno inteligenco. To bo velik izziv za prihodnost.44 .V okviru digitalne preobrazbe in uporabe umetne inteligence tehno­logija nikoli ni nevtralna. Virtualno se pojavlja znotraj kompleksnega vesolja razvoja kapitala, politike, razlicnih ideologij skupin, prevlade podjetij, ki s svojimi raziskavami nadzorujejo strukturo, organizacijo in vsebino interneta in družbenih omrežij. Skratka, vse je povezano: tehnološki sistem, gospodarski sistem, zdravje, izobraževanje, varnost, navzkrižje interesov med državo in podjetji.45 V tem kontekstu je vprašanje etike temeljnega pomena. Tehnologija nastaja in se razvija v okviru kapitala in financ. Ogromen razkorak med gospodarsko razvitimi državami in tistimi, ki živijo v skraj­ni revšcini, nujno vodi do vprašanj v zvezi s clovekovimi pravicami, do velikega konflikta med posameznikom in sistemom. .Še posebej v zadnjem casu je umetna inteligenca odprla nova obzor­ja, saj je povezala posameznika s tehnologijo. Nekateri avtorji razmi­šljajo o nujni potrebi po etiki umetne inteligence.46 Nadalje na svetov­ni ravni potekajo temeljne razprave, ki vkljucujejo cloveški in naravni ekosistem ter njegov odnos do cloveka in tehnologije. To pomeni, da 44 ByunG-chulhan, Le non cose. Come abbiamo smesso di vivere il reale, Einaudi, Torino, 2022. 45 shoshana zuBoFF, Il capitalismo della sorveglianza. Il futuro dell’umanitŕ nell’era dei nuovi poteri, Luiss, Rim, 2019. 46 Paolo sPaviero, L’etica alla prova delle neuroscienze. Sfide e opportunitŕ per la teologia morale, Cittadella Editrice, Assisi, 2020. o digitalnem vprašanju ni mogoce razmišljati loceno od clovekovega razvoja in njegove povezave z ekologijo. Temeljno vprašanje pa je – namesto da bi preprosto ugotovili, da je humanizem presežen in da vstopamo v novo dobo post-humanizma, kjer nam bo tehnologija pomagala rešiti velike probleme cloveštva –, humanizacija in iskanje etike za odnos med cloveško osebo in tehno­logijo, skrb za stvarstvo, dostojanstvo in clovekove pravice, prenova gospodarstva in politike, skrb za naš skupni dom, bratstvo in sodelo­vanje, tehnologija in integralna ekologija, kot je predlagal papež Fran­cišek v Hvaljen moj Gospod47 in Svetovnem vzgojnem zavezništvu.48 .Glede na nenehni razvoj komunikacij se za raziskovalce in znanstveni­ke razlicnih ved pojavlja temeljna naloga: najti skupno tocko dialoga in vzpostaviti etiko za tehnologijo, zlasti informacijsko in digitalno teh­nologijo, da bi bila ta stvarnost del perspektive celovitega razvoja in ne le tiste, ki temelji na kapitalu in dobicku. V zvezi s tem p. Paolo Benanti jasno pravi: »V odnosu med clovekom in strojem je pravi poznavalec in nosilec vrednosti cloveški del. Clovekovo dostojanstvo in clovekove pravice nam pravijo, da je v odnosu med clovekom in strojem clovek tisti, ki ga je treba zašcititi.« Zato ponovni razmislek o cloveku zahteva celovitejšo interdisciplinarno obravnavo, da bi našli nacin, kako tehno­logijo in digitalna orodja vkljuciti v vzgojo prihodnjih generacij. .Trenutno številni raziskovalci preucujejo odnos med antropologijo in digitalnim svetom. Predlagajo razlago digitalnega podrocja, ki izhaja iz antropoloških in kulturnih pojavov, kot so jezik in njegove kode, kot temeljni elementi za virtualno komunikacijo. Druge študije raziskujejo simbole kot metaforo za digitalni jezik, druž­bene rituale vsakdanjega življenja (dialog, srecanja, sestanke) kot na-cin za vzpostavitev interaktivnosti. V velikem mozaiku online okolja najdemo pravo mrežo družbeno-kul­turnih elementov, ki so znacilni za ljudi. Ko govorimo o modi, hrani, glasbi, igrah, govorimo o antropoloških vidikih, torej o tem, kako ra­zumeti osebo znotraj njene kulture. Eden od rastocih segmentov razi­skav na tem podrocju sta digitalna etnografija in netnografija. 47 Francišek, Hvaljen, moj Gospod = Laudato si‘ : okrožnica o skrbi za skupni dom, Družina, Ljubljana, 12015. 48 Francišek, Izjava Svetovno vzgojno zavezništvo, Vatikan, 12. september 2019. .Osnova interdisciplinarnega dialoga danes temelji na epistemologiji, ki vkljucuje filozofijo, antropologijo, etiko, psihologijo ter raziskovalce digitalnega sveta in umetne inteligence. Prihodnost digitalne komunikacije, interneta in umetne inteligence bo v veliki meri odvisna od prisotnosti etike, ki bo cloveku zagotavljala osebno, družbeno in globalno odgovorno povezovanje s tehnologijo. DKOMUNIKACIJA V SALEZIJANSKI DRUŽINI IN POVEZOVANJE Z LAIKI .Komuniciramo kot ena velika salezijanska družina. Don Bosko, naš oce, je imel prirojene komunikacijske sposobnosti in je komunikacijo postavil v službo vzgoje in evangelizacije. Po tej poti danes kot sale-zijanska družina nadaljujemo v velikem gibanju ljudi, ki jih vodi ista pastoralna in apostolska dinamika. V naših hišah, šolah, socialnih ustanovah, univerzah in župnijah imamo obsežno in precej raznoliko medijsko vsebino, ki izraža našo ustvarjal­nost in kulturo v vseh regijah Družbe. Salezijanska družina uporablja družbene medije v kontekstu sodob­nega sveta, kjer ti prežemajo vse vidike cloveškega, družbenega in kulturnega življenja; pri tem potrjuje svojo zvestobo don Boskovemu preroškemu bogastvu kot odgovor zvestobe Božjemu nacrtu na treh podrocjih, na katerih je deloval: promocija cloveka, vzgoja in evange­lizacija. Clani salezijanske družine glede na svojo poklicanost in poslanstvo v razlicnih okoljih tvorijo komunikacijsko mrežo v službi karizme. Kariz­maticna enotnost salezijanske družine v svoji razgibani skladnji darov in služb prica o tem, da je komunikacija sad izkušnje obcestva, bratstva ter cloveške, pastoralne in strokovne priprave, ki se uresnicuje na raz­licnih podrocjih družbene komunikacije in v razlicnih kulturah. .Salezijanska komunikacija poteka prek mreže ljudi, ki komunicirajo na podlagi salezijanske duhovnosti in pedagogike ter z lastno me-todologijo. Mreža se vzpostavlja na podlagi skupnih vrednot, vizije, sodelovanja in skupne zavezanosti poslanstvu. Glede na to, da je ko­munikacija v mreži izraz skupnega dela, je temeljnega pomena, da lahko v vzgojni in pastoralni skupnosti salezijanci in laiki sodelujejo pri komunikaciji na sinergijski in sodelovalni nacin. .Salezijansko poslanstvo, ki se uresnicuje na podlagi komunikacije med salezijanci in laiki, se zdi danes nujno potrebno. To pomeni, da je treba z laiki najprej vzpostaviti poglobljeno znanstveno podlago med karizmaticno in vzgojno-pastoralno razsežnostjo, z znanjem in vzgojnimi izkušnjami laikov na razlicnih podrocjih njihove usposoblje­nosti. Povedano drugace, da bi spodbudili soodgovornost pri vzgoj­nem poslanstvu na podrocju komunikacije, se morajo laiki poglobiti v antropološke, psihološke in vzgojne vidike naše pedagogike, da bodo sposobni integrirati njene vrednote. V digitalnem svetu zahteva gradnja in kompleksni vidik vzgojnih pro-cesov današnjega casa sodelovanje z laiki in mladimi. Kljucnega po­mena je, da se v tej izkušnji okrepita poklicanost in poslanstvo laikov, tako v Cerkvi kot v VPS. Skupno delovanje z laiki mora biti motivirano z njihovo poklicanostjo in poslanstvom v svetu kulture in družbe. Še posebej danes, v dobi informatike in digitalnega komuniciranja, je veliko laikov, ki imajo zelo visoko tehnicno in strokovno znanje s podrocja komuniciranja. Naše poslanstvo je animirati in vkljuciti laike k sodelovanju pri izvajanju ko­munikacije na visoki kakovostni in strokovni ravni. EMETODOLOGIJA SALEZIJANSKE KOMUNIKACIJE .Metodologija salezijanskega komuniciranja se hrani z evangelijem. V bistvu gre za nacin, kako se komunikator povezuje z ljudmi, njihovo kulturo in svetom. Ko si prizadevamo za komunikacijo na osnovi klica Cerkve in Družbe, ki je evangelizirati in vzgajati mlade, mora metodologija nujno slediti nacinu, po katerem nas vodi Cerkev s svojim naukom in izkušnjami. To pomeni, da mora imeti komunikacija v vseh svojih izrazih in nacinih ustvarjanja, izmenjave in širjenja informacij, da bi sodelovala s salezi­janskim poslanstvom, svoje temelje v salezijanskem vzgojnem modelu, ki ima širok antropološki pogled na cloveško osebo, ceni prilagajanje vsebine posamezniku, oblikovanje osebe, proaktivnost in psihodi­namiko celostne rasti, pri cemer so temelj evangeljske in kršcanske vrednote. Vzgoja zahteva clovekovo posredovanje, ki se uresnicuje z jezikom, uporabo medijev, komunikacijo, ki svojo metodologijo gradi na salezijanski vzgojni metodi. .Salezijanska pastorala je izraz karizme in metodologije don Boskove­ga preventivnega sistema. Ker se umešca v salezijansko pastoralo, je komunikacija v bistvu vzgojna. Zato je komunikacija v službi salezijan­skega poslanstva, kot potrjuje Referencni okvir za mladinsko pastora-lo: »Znana je zato dragocena funkcija vseh vzgojnih posegov v versko vzgojo: imajo nalogo, da sprožijo, podprejo in posredujejo proces od­rešenja.«49 Na podlagi te teološke, kristološke in salezijanske vizije komunikacije komuniciramo na podlagi vzgojne pedagogike, zgrajene iz razlicnih procesov, da sodelujemo z ljudmi, oživljamo okolje, sistematiziramo vzgojne poti, organiziramo in ustvarjamo strukture za vzgojo. .Salezijanska komunikacija prinaša veliko cloveško bogastvo in vsestranski pristop na podrocju psihodinamike, saj vkljucuje tako ko­gnitivne kot custvene vidike v procesu vzpostavljanja odnosov in uce­nja. Vkljucuje vprašanja jezika, metodologije ucenja, psihodinamike medcloveških odnosov ter nacina, kako mladi izražajo svojo ustvarjal-no domišljijo z vedno novimi kulturnimi in umetniškimi simboli. Zato je pedagoška in kulturna mediacija temeljnega pomena za uresniceva­nje socialne komunikacije. .Salezijanska komunikacija, ki se navdihuje pri trinomu preventivnega sistema – razum, vera in ljubeznivost –, je globoko mladostna: mladi so prednostno poslanstvo vzgojnega delovanja; okolje je kljucni ele­ment nacina komuniciranja; prisotnost vzgojiteljev kot prijateljev mla­dih gradi odnos zaupanja in prijateljstva; protagonizem mladih se kaže kot odgovornost in ustvarjalna zavzetost; umetnost – kot so glasba, gledališce, ples, literatura, slikarstvo, filmska in glasbena produkcija, video, fotografija – in šport spodbujata prakticno, preprosto in interak­tivno metodiko, v kateri je komunikacija integrirana v vzgojni proces. Izkušnje mladih, kakor so študij, praznovanja, prazniki, šport, umetnost in dejavnosti služenja drugim in skupnosti, postanejo pomembni tre­nutki, ki se delijo na spletu in družbenih omrežjih ter s tem širijo spo-rocila mladinskega apostolata. .Kot sestavni del salezijanske pastorale komunikacija deluje interdisci­plinarno in je v službi poslanstva. Ta vizija se uresnicuje s projektno mi­ 49 FaBio attarD, Salezijanska mladinska pastorala: referencni okvir: dikasterij za mla­dinsko pastoralo: [tretja izdaja], Salezijanski inšpektorat, Ljubljana, 2014, str. 68. selnostjo, delovanjem v sinergiji ter z razvojem in izvajanjem inšpekto­rialnega nacrta za družbeno obvešcanje. Na ta nacin je strukturirana in organizirana v okviru vzgojnega in pastoralnega nacrta inšpektorije. »V mladinski pastorali se razlicne dejavnosti in razlicni prijemi udejanjajo z edinim in istim ciljem: celovit napredek mladih in njihovega sveta, tako da se premaguje delna in fragmentarna pastorala. Ta cilj se doseže z dejavno obcestvenostjo glede velikih ciljev, glede kriterijev delovanja in glede prednostnih izbir dejavnikov, ki so v pastoralni dejavnosti, da bi se ustvarila med njimi povezanost in medsebojni odnos.«.50 .Komunikacija je definirana znotraj Referencnega okvira mladinske pastorale kot razsežnost, ki prežema celotno vzgojno-pastoralno de­lovanje, na isti ravni kot druga salezijanske dejavnosti. Zato lahko go-vorimo o »vzgajati s komunikacijo« in »komunicirati z vzgojo«. To je dvojica, ki je znacilna za salezijanski slog evangelizacije in vzgoje. .Nacrt družbene komunikacije, pripravljen v skladu z usmeritvami Referencnega okvira za mladinsko pastoralo, izraža celostno vizijo pastorale, metodologijo s projektnim pristopom, ucinkovit nacin ure­snicevanja poslanstva v sinergiji, torej v sodelovanju s pedagogiko in metodologijo komunikacije ter s salezijansko pastoralo. Za ucinkovi­tost nacrta je v tem smislu treba pripraviti in se o njem dogovoriti z inšpektorjem in njegovim svetom, saj se ustanova ne more obnašati na en nacin, govoriti pa na drug nacin. Družbena komunikacija izra­ža kulturo inšpektorije in zato ne more biti »ohlapna«, nepovezana z ONI in VPN inšpektorije. Gre za dejavnost, ki je del poslanstva in prek upravljanja procesov in produktov stremi k ustvarjanju in krepitvi sale-zijanskih komunikacijskih okolij. Vsaka inšpektorija mora, na podlagi svoje kulture, realnosti in tradicije, nacrtovati in oblikovati svoj VPN in dokumente o družbeni komunikaciji. V okviru enotnega poslanstva se salezijanska družbena komunikacija vedno osredotoca na usklajevanje z drugimi sektorji salezijanskega poslanstva in na uresnicevanje komu­nikacije s projektnim nacinom razmišljanja. Družbena komunikacija v naših inšpektorijah mora prenašati 'oseb­nost' naše ustanove in vrednote, na katerih temelji, saj je to kljucno za dosego vseh. Transparentna komunikacija, jasno izražanje identitete, 50 FaBio attarD, Salezijanska mladinska pastorala: referencni okvir: dikasterij za mla­dinsko pastoralo: [tretja izdaja], Salezijanski inšpektorat, Ljubljana, 2014, str. 184. mnenj in pobud ni le pametna odlocitev, temvec dejanje velikega po­guma. Identiteta se (na novo) oblikuje v komunikacijskih procesih. To, cemur pravimo, identiteta, je stkano skozi dialog z drugimi – o naših pristopih k razumevanju resnicnosti, o tem, kaj pocnemo in zakaj to pocnemo. To pa ne pomeni, da se obdajmo s predsodki, stereotipi ali idealizira­nimi predstavami, temvec sprejemanje realnosti takšne, kot je. .Za uresnicevanje salezijanskega poslanstva je danes nujno, da se raz­mislek, nacrtovanje in vzgojno-pastoralno delovanje izvajajo z vseob­segajoco, odprto in sinodalno vizijo. Ker je naš nacin komuniciranja sinergicen, je kljucno, da si razlicni sektorji (sektor za družbeno komu­nikacijo skupaj s sektorji za mladinsko pastoralo, formacijo, misijone in ekonomijo) delijo salezijansko poslanstvo. S tem ustvarjajo kreativno in strokovno pot refleksije, v katero vkljucujejo laicne strokovnjake s podrocja komunikacije in pastorale, da bi ostajali v dialogu s fenomeni digitalne kulture.51 .Pri pripravi nacrta za družbeno komunikacijo, izhajajoc iz Referencne­ga okvira mladinske pastorale, je temeljnega pomena, da dokument ponudi teološke, antropološke, psihološke, biblicne, salezijanske in pastoralne temelje, ki osvetljujejo, usmerjajo in omogocajo nacin, slog in organizacijo projekta družbene komunikacije v razlicnih inšpektori­jah in salezijanskih ustanovah po svetu. 51 Na poti z mladimi v digitalni kulturi, v: Salezijanska družina in komunikacija v digi­talni dobi, Salezijanski inšpektorat, Ljubljana, 2024, št. 10. 11 PREVENTIVNI SISTEM – PASTORALNA IN KOMUNIKACIJSKA USMERITEV USMERITVE ZA RAZISKOVANJE IN DELOVANJE »Uresnicevanje preventivnega sistema zahteva od nas temeljno držo: simpatijo in voljo do stika z mladimi.« K 39 Preventivni sistem je nastal iz neposredne don Boskove izkušnje in prvih salezijancev: slog in prizadevanje za komunikacijo, ki se izražata v vzgoj­nem okolju, prijateljski navzocnosti, protagonizmu mladih in projektu kršcanskega življenja, ki združuje duhovnost s pedagogiko in pastoralo. Ta metoda se osredotoca na preventivo pred šibkostjo mladih in temelji na dolocenih nacelih, ki so podlaga duhovni izkušnji komunikatorja. V tej analizi raziskujemo, kako preventivni sistem vstopa v dialog z dina­miko komunikacije v digitalnem svetu, vkljucno z vidiki, ki so z njo nepos­redno povezani, kot so interaktivnost, takojšnjost in imerzija, ter tudi z novimi izzivi, povezanimi z napredkom na podrocju umetne inteligence. Na koncu poudarjamo pomen umetnosti in vseh umetniških jezikov ter izraznih nacinov, ki jih uporabljajo mladi. .Preventivni sistem je nastal na podlagi neposredne izkušnje don Boska in prvih salezijancev z mladimi v Valdoccu, na podlagi globoko cloveške sinteze, ki temelji na vrednotah evangelija in nauku Cerkve. Na tem kraju je don Bosko kot vzgojitelj in komunikator uvedel slog komunikacije, ki je sposoben izraziti vrednote preventivnega sistema: vzgojno okolje, prijateljsko navzocnost, protagonizem mladih in pro-jekt kršcanskega življenja. .Salezijanska komunikacija izhaja iz temeljnega nacela karizmaticne­ga poslanstva v službi mladih in crpa navdih iz don Boskove vzgojne izvirnosti, ki je bila v njegovi pastoralni ljubezni, ki je dobila konkretno obliko v njegovi ljubezni in naklonjenosti do najrevnejših mladih. Don Bosko je imel zelo jasen cilj, da bi vsak mlad clovek zacutil, da ga Bog ima rad, se odzval na klic, naj živi v njegovi milosti in usmiljenju, delal dobro, izpolnjeval svoje dolžnosti in živel v veselju. V ta namen je ustvaril pravi salezijanski ekosistem, osredotocen na pastoralno lju -bezen (ki je duhovnost, pastoralna dejavnost in pedagogika). Duhov­nost se kaže v predlogu kršcanskega življenja (gre za iskanje odrešenja mladih z življenjem po geslu Da mihi animas), v pedagogiki (ki se kaže v prakticni metodi poucevanja) in v pastoralni dejavnosti (ki se uresni-cuje v vzgojnem projektu celostne promocije posameznika). .Salezijansko komunikacijo navdihuje preventivni sistem, ki je uteleše­nje salezijanskega duha vkljucevanja in sodelovanja v vzgojni pobudi, namenjeni celostnemu razvoju v okviru predloga evangelizacije mla­dih v razlicnih družbenih in kulturnih kontekstih. .Don Boskova pastoralna ljubezen pri uresnicevanju poslanstva za revne mlade izvira iz srca in zgleda Kristusa Dobrega pastirja ter je aktualna referencna tocka za vse komunikatorje, tako na ravni odnosa kot na ravni komunikacijske prakse. Njegova vzgojna ljubezen se kaže v njegovi globoki obcutljivosti in sposobnosti pomoci cloveku. Don Bosko je razumel, da je vzgoja stvar srca, zato je ustvaril vzgojni slog, ki izvira iz ljubezni, ustvarja medoseb­ne in skupnostne odnose ter mlade spodbuja k odprtosti do sebe in drugih. To je temelj, ki mladim omogoca, da spoznajo svoje darove in sposobnosti, da bi jih uvedel v služenje drugim, da izkusijo umetnost, poklicno ucenje in liturgijo kot nacine izražanja svojega notranjega živ­ljenja ter sodelujejo tako, da bi okolje zaznamovalo zaupanje, prija­teljstvo in resnicna bratska delitev kot sad življenja v Božji milosti. Ta slog zagotavlja izvirnost in identiteto salezijanskega komunikatorja. Ta pristen in ustvarjalen nacin življenja duhovnosti in vzgojni slog opre­deljujeta salezijansko karizmaticno identiteto in naš nacin komunicira­nja. »Salezijanski duh, ki se navdihuje iz sloga Dobrega pastirja, ozna-cuje našo duhovnost in našo vzgojno-pastoralno dejavnost. Ta duh je utelešen najprej v don Bosku. On in poslanstvo, ki izhaja iz njega, je naše zgodovinsko-kerigmaticno izhodišce.«52 .Don Bosko se kot komunikator-vzgojitelj v celoti zaveda resnicnosti cloveške osebe, potreb srca mladega cloveka in njegove obcutljivosti pri cloveški in kršcanski formaciji. Don Boskova pastoralna ljubezen je pedagoška: spoštuje dinamiko cloveške rasti, nacin biti vsake mlade osebe, njeno zgodovino, njene talente in možnosti, pomen vzpostav­ljanja vzgojnih norm, ki so v prid dobremu vsakega posameznika. .Ekosistemska komunikacijska vizija don Boska, ki si vedno prizadeva povezati duhovno, pedagoško in pastoralno razsežnost, se odpira tipicni družinski stvarnosti, v kateri prisotnost oceta (vzgojitelja), otrok (educandi), matere (blažene Device Marije) in vzgojiteljev (laikov) tvori zelo izviren salezijanski mozaik. Preventivni sistem vkljucuje vzgojitelja in skupnost v socasno uresni-cevanje procesov in dejavnosti, ki omogocajo celostno pedagoško in duhovno prakso sistema. .Teološko-duhovna in pedagoška skladnost salezijanskega ekosiste-ma preventivnega sistema se nenehno hrani z življenjskimi izkušnja-mi, skupnimi vzgojnimi procesi, konkretnimi dejavnostmi, nacrtova­njem in organizacijo. Od tod tudi potreba po VPN za komunikacijo, utemeljenem na tem primatu preventivnega sistema, ki »navdihuje vzgojni nacrt za celostno napredovanje, ki je vsebovan v evangeli­zacijski ponudbi za mlade raznih okolij. Osvetljuje humanisticno bo­gastvo in hkrati bistveno religiozno srce sistema v vzgonu razuma, vere in ljubeznivosti. Preventivni sistem postaja metoda delovanja, ki jo oznacuje osrednje mesto razuma, razumnost zahtev in pravil, gibljivost in prepricljivost ponudb; osrednje mesto religije, pojmo-vane kot pospeševanje cuta za Boga, ki je prirojen vsaki osebi, in kot prizadevanje, da bi ji prinesli lepoto dobre novice; osrednje mesto 52 FaBio attarD, Salezijanska mladinska pastorala: referencni okvir: dikasterij za mla­dinsko pastoralo: [tretja izdaja], Salezijanski inšpektorat, Ljubljana, 2014, str. 86. ljubeznivosti, vzgojne ljubezni, ki spodbuja k rasti in ustvarja vzaje­mnost.«53 .Don Bosko je, ker se je zavedal cloveške resnicnosti mladih, njihovih vrlin in slabosti, kulturnih vrednot ter tudi tega, kar jih lahko instru­mentalizira in oddalji od njihove vzgojne poti, opredelil preventivo kot temeljni vidik nacina vzgoje mladih. Preventiva je neposredno povezana z razumom, s pomenom pre­poznavanja custev, namenov in njihovih želja ter s tem, da znamo to cloveško in družbeno stvarnost razlagati z dialogom, sprejemanjem, potrpežljivostjo, iskanjem poti zaupanja, ponovne izgradnje osebe, pozitivnega in optimisticnega pogleda na vsakega mladega cloveka. Ta preventivni pogled salezijanca – vzgojitelja je proaktiven, predlaga­len: mladim ponuja priložnost, da rastejo, da se angažirajo, zagotavlja orodja in sredstva za njihovo cloveško, umetniško in poklicno obliko­vanje. Salezijanska vzgoja verjame v notranji potencial mladih. APREVENTIVNI SISTEM – SALEZIJANSKA DUHOVNOST IN VIR KOMUNIKACIJE .Preventivni sistem je izviren predlog salezijanske duhovnosti, ki je hkrati resnicno ponovno branje evangelija; sposoben je poenotiti ge­ste in vedenje, znacilne za kršcansko življenje. Je vir in navdih za ko­munikacijo: trojcek razum, vera, ljubeznivost, ki je izraz pastoralne lju­bezni in duša preventivnega sistema, ne govori le o vzgojnem projektu celostne formacije in ni le prakticna metoda, ki jo mora uporabljati vzgojitelj, ampak razkriva tudi temeljne znacilnosti duhovnosti, ki jo je treba odkrivati, živeti in nenehno obnavljati. .Salezijanska duhovnost temelji na dolocenih nacelih, ki so podlaga za duhovno izkušnjo komunikatorja. Izstopa prvenstvo Božje zastonjsko­sti: v skrivnosti Božje ljubezni najdemo vir, središce in cilj kršcanskega življenja. Temu sledi srecanje s Kristusom, Gospodovim evangelijem, prijateljem in odrešenikom cloveštva. Nazadnje se uresnici v življenju v Duhu, na katerega se mlad clovek, ki se zaveda tega daru, odzove z notranjo svobodo in zavzetostjo, da bo živel kot dober kristjan. 53 Prav tam, str. 90. .V salezijanski duhovnosti ima komunikacija temeljno referenco v Bogu, ki usmerja njeno delovanje, zacenši s kršcansko poklicanostjo vsakega mladega cloveka. V izkušnji krsta, birme in cutenja, da so cla­ni krajevne in vesoljne Cerkve, mladi izkusijo dar sebe in pripadnosti družini kršcenih, ki živijo kot sol zemlje in luc sveta v vseh narodih. Sveti Duh je po Marijinem materinskem posredovanju spodbudil na­stanek salezijanske družbe. Kot mati Božjega Sina in Pomocnica kristja­nov Marija vodi in vzgaja za polno življenje v odrešenju svojega Sina. Življenje je dar in služenje, zato je salezijanska duhovnost v služenju drugim, zlasti najbolj potrebnim; tako kot je tudi v služenju zavzemanju za pravicnost in mir, integralno ekologijo, predanost delu, razumeva­nje veckulturnosti in kršcanskega nacina življenja v digitalni kulturi.54 .Preventivni sistem je nastal in dozorel iz konkretne evangeljske izku­šnje, ki se je utelesila v resnicnosti revnih mladih.55 Bistveno je, da na podlagi te vizije preventivni sistem ponuja globoke temelje duhovnos-ti in pedagogike ter vzgojitelju omogoca, da razvije dialog z razlicnimi vedami o komunikaciji. Poleg tega je preventivni sistem zaradi svoje globoke kršcanske antropološke podlage prava gramatika kognitivne in afektivne psihodinamike za vstop v svet mladih: jezik, custva, cloveš­ki odnosi. .Obstajajo razlicni vidiki preventivnega sistema, ki ponujajo salezijan­sko vzgojno antropologijo za komunikacijo: brezpogojno sprejemanje drugega kot Božji dar, ucinkovita prisotnost vzgojitelja med mladimi, delitev njihovega vsakdanjega življenja in interesov, don Boskova go-tovost, da je »v vsakem mladem cloveku tocka, dostopna dobremu«, stalna uporaba razuma, ki pomeni razumnost zahtev in norm ter perso­nalizacijo vzgojnega odnosa, sklicevanje na vero, pri cemer se mladim oznanja Jezusa in njegovo sporocilo odrešenja z dejanji, besedami in konkretnimi predlogi, lastnost ljubeznivosti, ki se izraža v pozornosti do resnicnih potreb oseb in skrbi za prijazno okolje, ter vkljucitev mla­dih kot prve odgovorne osebe in protagonista lastne formacije. .Glede na razlicne kontekste verske in kulturne raznolikosti se salezi­janski komunikator, voden po preventivnem sistemu, vkljucuje v eku­menski dialog z mladimi drugih religij in prepricanj ter tudi s tistimi, ki 54 Prav tam, str. 100–107. 55 Prav tam, str. 87. izrecno ne izpovedujejo vere. Na osnovi vrednot preventivnega siste-ma, kot so prijaznost, sprejemanje, veselje, okolje, umetnost, solidar­nost in strokovnost, se salezijanec komunikator zna odzvati na razlicne medkulturne stvarnosti z odprtim, dinamicnim in prijaznim pogledom. BKOMUNIKACIJA V DIGITALNEM EKOSISTEMU, UTEMELJENA NA PREVENTIVNEM SISTEMU .Komunikacija, ki izhaja iz duhovnega, vzgojnega in pastoralnega predloga preventivnega sistema, skuša uresniciti stalen dialog med slednjim in digitalnim svetom. Pomembno je poudariti, da se v inte­rakciji, ki se razvija, iz vrednot don Boskovega preventivnega sistema vzpostavlja temeljni dialog z dinamiko digitalnega sveta, da bi se do-locila merila spremljanja in formacije mladih. Salezijanska komunikacija ne postavlja fizicne prisotnosti v nasprotje z izkušnjo prisotnosti v virtualnem okolju. Vzgoja v vecdimenzionalnem okolju torej pomeni vstop v to novo logiko, ki od salezijanskega vzgoji­telja zahteva sposobnost ustvarjanja odnosov zaupanja in prijateljstva, obcutka pripadnosti in vzgojnega spremljanja. Ce je imerzija nacin vstopanja v komunikacijsko okolje s pomocjo pe­tih cutov, bo digitalna komunikacija spodbujala širitev komunikacije tako v casu kot v prostoru, saj bo osebi omogocila komunikacijo z vec sto drugimi ljudmi, na primer prek družabnih omrežij. .V dinamiki digitalne komunikacije so neposredno povezani trije ele­menti: interaktivnost, neposrednost (takojšnjost) in imerzija. Niso v nasprotju s komunikacijo »v živo«; nasprotno, so elementi, ki bogatijo komunikacijo in jo širijo v digitalno vesolje, v prepletanje realnega in virtualnega. Prav zato lahko govorimo o antropologiji komunikacije v digitalnem vesolju. .Za interaktivno komunikacijo je znacilen horizontalni odnos, v kate-rem je vsakdo subjekt in protagonist. Zahteva odprtost, dialog, empa­tijo, poslušanje in veliko sposobnost razumevanja raznolikosti komu­nikacije. Neposrednost nas uvaja v razsežnost, kjer je za komunikacijo znacilno »tukaj in zdaj«, vse hkrati. Imerzija je nacin komunikacije, pri kateri je oseba znotraj vesolja podob, zvokov in interaktivnih prosto­rov. .Komunikacija, ki je v stiku z mladimi in v koraku s casom, zahteva ne­nehno pedagoško posodabljanje, da bi izobraževali in evangelizirali z jezikom in metodo, ki sta razumljiva in zanimiva. Potrebna je tudi po­zorna podpora, ki bo mlade spremljala tako po metodi kot po vsebini, da bodo lahko razumeli in živeli evangeljsko sporocilo. .Salezijanski vzgojni koncept predpostavlja odnos dinamicnega spre­mljanja, kar pomeni »hoditi skupaj« z mladimi, ki vecino svojega življe­nja živijo z ocmi, uprtimi v zaslon svojih mobilnih telefonov. Kot bi rekel don Bosko, je nujno potrebno, da vedo, da so ljubljeni! Izziv je torej prepustiti mladim, da prevzamejo vodilno vlogo v digital-nem svetu, da so kriticno in odgovorno del tega vesolja. Mladi bodo sami postali svobodnejši za ucenje, razmislek, razmišljanje, boljše ži­vljenjske odlocitve in razvijanje duhovnosti. Uporaba digitalne tehnologije postane ustvarjalen in zdrav nacin za ucinkovit vstop v svet dela. Bivanje v digitalnem okolju vpliva na nacin izražanja idej, oživljanja lastnega nacina komunikacije, izmenjave infor­macij, izražanja, videnja sveta in resnicnosti, v kateri clovek živi. Salezijanska vizija komunikacije je vedno povezana z umetnostjo vzgo­je. »Namen vzgoje in prave kulturne dejavnosti je, da osvobodi mla­dega cloveka, da ga napravi zavednega lastnih pravic in dolžnosti, da zavestno sodeluje v dogodkih svoje dobe, sposoben samoodlocanja in sodelovanja za bolj cloveško družbo. Vzgajanje na ta nacin prinaša kulturo, jo odpira in bogati. Ta proces postane resnicnost, ne samo da vnaša v družbo ideje, nove spodbude in novo življenje, ampak pred­vsem, da pripravi pogumne osebe, nosilce kriticnega mišljenja in zdra­vega nacina življenja.«56 .Vzgoja za cloveške in bratske odnose je osrednja naloga komunika­torja in vzgojitelja. Vkljucuje na primer poglobitev dialoga o tem, kako komunicirati na spletu in v družbenih medijih s cloveškim in bratskim pogledom in odnosom do drugih, da bi lahko vedno komunicirali, ne da bi prevladovali, se povezovali, ne da bi nadzorovali ljudi, se izražali brez skušnjave posvetne moci, komunicirali digitalno, ne da bi mani­pulirali ali dopušcali manipulacijo s sabo. .Vzgoja mladih na podrocju digitalnega komuniciranja zahteva razu­mevanje njegove logike, poglabljanje vrednot in pomena vesti pri iz­ 56 Prav tam, str. 75. birah in odlocitvah. Prav z zavedanjem se vzgajajo svoboda, spoštova­nje drugih, obcutek za svetost telesa in vrednoto spolnosti. .Trenutno umetna inteligenca (UI) pridobiva vse vecji pomen. Soo-camo se z epohalno spremembo, ki zahteva naše razlocevanje, da bi vzgajali za njeno inteligentno in odgovorno uporabo. Papež Francišek je na srecanju G7 v Apuliji v Italiji junija 2024 v svojem nagovoru dejal, da je umetna inteligenca »izredno mocno orodje, ki se uporablja na številnih podrocjih cloveškega delovanja: od medicine do sveta dela, od kulture do komunikacije, od izobraževanja do poli­tike. Zdaj lahko z gotovostjo domnevamo, da bo njena uporaba vse bolj vplivala na naš nacin življenja, naše družbene odnose in v priho­dnosti celo na to, kako pojmujemo svojo identiteto kot cloveška bit-ja«. Papež priznava njen pomen in uporabnost na razlicnih podrocjih razvoja cloveškega življenja in družbe, vendar ponovno poudarja, da je treba »zagotoviti in zašcititi prostor za smiseln cloveški nadzor nad procesom izbire programov umetne inteligence: od tega je odvisno cloveško dostojanstvo«. Takšni programi morajo biti »orodja za grad-njo dobrega in boljšega jutri; vedno morajo biti usmerjeni v dobro vsakega cloveka. Imeti morajo eticni vzgib«.57 .Naš pristop k umetni inteligenci je vzpostavitev vzgojnega dialoga. Bistveno je, da gradimo humanisticno vizijo razvoja osebe in skupnosti pri njeni uporabi. Prav tako je treba v skupnostih in salezijanskih usta­novah poglobiti in izvajati srecanja in seminarje za spoznavanje razlic­nih psiholoških, socialnih, moralnih in kulturnih vidikov, povezanih z UI. Potrebno je tudi poznati zakone in spremljati razvoj na podrocju regu­lacije UI ter njihov vpliv na gospodarstvo, politiko, kulturo, izobraževa­nje tako na osebni ravni kot na ravni skupnosti. Prav tako se je treba zavedati zavezujocih pravil o preglednosti in varnosti, zlasti glede bi­ometricnega prepoznavanja, zasebnosti in varnosti, kar zagotavlja, da uporaba UI zagotavlja zašcito in obrambo vseh državljanov. Papež Francišek v poslanici za 57. svetovni dan miru leta 2024 na temo Umetna inteligenca in mir jasno opozarja na pomen UI in tveganja, ki jih lahko predstavlja za cloveštvo: »Na eni strani 'vznemirljive priložnos-ti', kot so izboljšanje dela, življenjskih pogojev ljudi, medicinskih pripo­mockov in osebnih odnosov, po drugi strani pa 'resna tveganja', kot so 57 Francišek, Govor na vrhu skupine G7 v kraju Borgo Egnazia, 14. junij 2024. nenadzorovana uporaba tako imenovanega 'pametnega' orožja, po­sledicna nevarnost teroristicnih napadov, ki bi tako spodbujala 'norost vojne' ali posegi, namenjeni destabilizaciji zakonitih vladnih institucij, ki bi šli tako dalec, da bi na primer vplivali na politicne volitve«.58 Zato je pomembno razumeti, kako algoritmi delujejo in kako se upora­bljajo na razlicnih podrocjih clovekovega in družbenega življenja (izo­braževanje, zdravje, varnost, gospodarstvo, politika). Dobro je vedeti, kako se umetna inteligenca uporablja pri ustvarjanju vsebin, z vsemi posledicami glede avtorskih pravic, lažnih novic, manipulacije z infor­macijami, državnih ideologij in gospodarskih družb. Vse bolj bo treba razvoj in zakonske dolocbe spremljati s strokovnimi ekipami, ki bodo zagotavljale tehnicne informacije o zavestni uporabi na razlicnih pod-rocjih družbe. .Umetnost je pomembna podlaga za dialog med preventivnim siste-mom in digitalno metodologijo. Spodbujanje in vrednotenje vseh ob-lik in izrazov komunikacije, kot so umetnost, glasba, gledališce, kino, fotografija, literatura, sta nujna za zdravo izgradnjo naše družbe. V don Boskovem preventivnem sistemu je umetnost tradicionalno sredstvo za ustvarjanje okolja, primernega za mlade z namenom nji­hovega vkljucevanja. V digitalnem svetu je ta vloga še toliko vecja, ker omogoca sporazumevanje in pri tem upošteva interaktivnost, nepos­rednost in imerzijo. Vse vrste umetnosti so uporabne za ustvarjanje komunikacijske kultu-re. V osnovi jezik in tehnicna struktura umetnosti spodbujata interakci­jo z virtualnimi informacijskimi tehnologijami. Poleg tega, glede na to, da je umetnost jezik, ki se dotika kognitivnih in afektivnih razsežnosti, ki zadeva obcutke, custva in domišljijo, mladi z njo izražajo svoj nacin razmišljanja, custvovanja in delovanja. Lahko torej recemo, da je umetnost slovnica custev in dojemanja mla­dih. V tem smislu je bistvenega pomena, da komunikacija spodbu­ja vzgojo-evangelizacijo, ki povezuje interaktivnost, neposrednost in imerzijo, tako da lahko mladi kot protagonisti dejavno sodelujejo v vseh oblikah komunikacije. Sem spadajo zlasti osebna nega in telesni videz, zdrava in eticna kuhinja, ekološko kmetovanje in integralna eko­logija. 58 Francišek, Umetna inteligenca in mir : poslanica za 57. svetovni dan miru, Družina, Ljubljana, 2023. .Laiki s svojo cloveško, znanstveno, tehnicno in kulturno izobrazbo pomembno sodelujejo pri vzgoji mladih v digitalnem svetu. Zaradi kulturne kompleksnosti, v kateri se digitalni svet razvija, in za ohranja­nje vzgojnega dialoga v tem okolju je potreben poglobljen vzgojni odnos, ki upošteva antropološke, metodološke in tehnicne vidike v zvezi z osebo in digitalnim svetom. 12 KRŠCANSKA ANTROPOLOGIJA, VIR ZA ETIKO KOMUNICIRANJA USMERITVE ZA RAZISKOVANJE IN DELOVANJE »Eticna kakovost komunikacije je sad skrbne vesti, ki ni površinska in vedno spoštuje ljudi, tako tiste, ki so predmet informacij, kot prejemni­ke sporocila.« Govor papeža Franciška pri avdienci za vodstvo in osebje Rai – Radiotelevisione Italiana, 18. januar 2014 Kršcanska antropologija je vir, ki navdihuje in humanizira virtualno komu­nikacijo in digitalno kulturo. Na podlagi nacela, da je evangelij radikalen in celovit navdih vzgojnega in evangelizacijskega delovanja, se oba vidi­ka dopolnjujeta pri skrbi za mlade in tako stremita k cilju »ustvarjanja no-vega cloveka«. Tako pastoralno delo deluje na cloveški ravni in hkrati na podrocju vere, kar predstavlja celovit digitalni ekosistem, v katerem sta spoštovanje drugih in medkulturnost temelj za ucinkovito in konstruktiv-no komunikacijo. Poleg tega je v tem poglavju predstavljen izviren vzgojni predlog, ki izha­ja iz svetopisemskih podob štirih vrtov, ki ponujajo celostno in holisticno perspektivo za opis izkušnje bivanja v digitalnem svetu. .Kršcanska antropologija je vir etike komuniciranja. Vizijo Cerkve, ki temelji na humanizaciji in evangelizaciji, je veckrat opisal papež Fran­cišek: »Komunikacija ima moc graditi mostove, omogocati srecanja in vkljucevanje ter tako bogati družbo. Kako lepo je videti ljudi, ki skrbno izbirajo svoje besede, da bi premagali nesporazume, ozdravili ranjene spomine ter zgradili mir in sožitje«.59 Po besedah Janeza Pavla II. lahko »v nenehnem širjenju in napredku množicnih medijev prepoznamo znamenje casa, ki predstavlja neizme­ren potencial za vsesplošno razumevanje in krepitev temeljev za mir in bratstvo med narodi.«60 Izhajajoc iz nacela, da je evangelij osnovni navdih, na katerem temelji vzgojno in oznanjevalno delovanje, se obe dejavnosti dopolnjujeta pri skrbi za mlade in se tako približujeta cilju »ustvarjanja novega clove­ka«. Na ta nacin »pastorala biva na ozemlju cloveškega in hkrati na ozemlju vere«.61 .Etika komuniciranja mora spodbujati življenje in dostojanstvo vsake­ga posameznika. Cerkev priznava cloveško osebo kot središce etike komuniciranja. V zvezi s tem Cerkev potrjuje temeljno eticno nacelo, ki ureja uporabo sredstev družbenega obvešcanja: »Cloveška oseba in cloveška skupnost sta cilj in merilo sredstev družbenega obvešcanja«. In ponovno poudarja, da »mora biti komunikacija v korist celostnega razvoja drugih ljudi. Njena naloga je združevati ljudi in bogatiti njihova življenja«.62 Z eticno in strokovno uporabo medijev Cerkev priznava, da se komu­nikacijska orodja in omrežja ne uporabljajo le za obvešcanje, temvec tudi za spodbujanje miru, pravicnosti in solidarnosti. Z drugimi bese­dami, komunikacija mora biti sinodalna, služiti drugim in ustvarjati kul­turo humanizma. 59 Poslanica papeža Francicka za 50. svetovni dan sredstev družbenega obvešcanja, Komunikacija in usmiljenje: plodovito srecanje, Vatikan, 2016. 60 janezPavel ii., Poslanica za 15. svetovni dan sredstev družbenega obvešcanja, Le comunicazioni sociali al servizio della responsabile libertŕ dell’uomo [Družbeno obvešcanje v službi odgovorne clovekove svobode], Vatikan, 1981. 61 FaBio attarD, Salezijanska mladinska pastorala: referencni okvir: dikasterij za mla­dinsko pastoralo: [tretja izdaja], Salezijanski inšpektorat, Ljubljana, 2014, str. 69. 62 PaPeški svet zaDružBenooBvešcanje, Etika v družbenem obvešcanju, Družina, CD 89, Ljubljana, 2000, št. 21. »Nravna nacela, ki urejajo sredstva družbenega obvešcanja, se morajo v prvi vrsti opreti na svobodo in dostojanstvo cloveka, ki je poklican v obcestvo božjih posinovljencev. Po drugi strani pa ta nacela izhajajo iz narave sredstev družbenega obvešcanja in iz znacilnosti, ki so lastne vsakemu sredstvu posebej.«63 AHUMANIZACIJA KOMUNIKACIJE .Za oblikovanje etike komunikacije je kljucnega pomena, da izhajamo iz predpostavke, da je komunikacija ekosistem. Teoreticno izhodišce je, da je vsak clovek v digitalnem svetu poklican, da je sodelavec Boga v procesu zagotavljanja kontinuitete stvarjenju sveta. To pomeni, da je vsak clovek soodgovoren za naravo, kulturo, cloveški razvoj in komuni­kacijo v širšem smislu. Ob upoštevanju te razširjene in sistemske vizije je treba najprej pouda­riti, da je v komunikaciji odgovornost za druge, za vsakega cloveka, ne glede na to, kateri kulturi pripada in od kod prihaja. To pomeni, da ima komunikacija temeljno vlogo pri spodbujanju družbene pravicnosti in gradnji trajnostne, bratske in solidarne družbe. V luci medsebojne povezanosti mora komunikacija vzpostaviti tudi di­alog z razlicnimi kulturami in religijami, da bi tako spodbudila razvoj kulturnega ustvarjanja, bogastvo vsake religije ter zgodovino in izvir­nost vsake skupine in skupnosti. V tem smislu lahko recemo, da je clovek kot nadaljevalec Božjega stvarstva v zgodovini odgovoren tako za skrb za stvarstvo, za vestno rabo naravnih virov kot tudi za varovanje kulturnih vrednot dosto­janstva osebe in trajnostnega razvoja vseh izrazov družbenega, go-spodarskega in politicnega napredka družbe. .V digitalni kulturi so vsi ljudje in vse stvari med seboj tesno povezani. V tem smislu mora komunikacija, ki izhaja iz eticnega vizije, vedno slu­žiti celostnemu razvoju osebe in družbe. Posledicno vsak komunikator s tem celostnim pristopom postane mi-sijonar, saj je komunikacija v službi posameznika in cloveštva.64 63 Obcestvo in napredek: pastoralno navodilo o sredstvih družbenega obvešcanja, Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1977, št. 14. 64 Francišek, Okrožnica Vsi smo bratje, Fratelli tutti : o bratstvu in družbenem prijate­ljstvu, Družina, CD 165, Ljubljana, 2020. .V digitalnem svetu je komunikacija kot podaljšek cloveških cutov in zaznav. Vkljucuje nas kognitivno in afektivno, saj lahko digitalno pri­tegne tako naše cute, kot našo pozornost in custva. Poleg tega je ži­veti v digitalnem svetu kot biti del razsežnosti, kjer sta cas in prostor zaznamovana z veliko hitrostjo. Živimo v novi resnicnosti in vse informacije obdelujemo v kratkem casu, hitro in interaktivno. V okviru tega procesa prihaja do psiholoških posledic za cloveka, kar je dobro znano iz znanstvenih dokazov: lah­ko pride do duševne in custvene utrujenosti, izgube pozornosti, po­manjkanja koncentracije, težav pri branju in reševanju eksistencialnih vprašanj; tako manjka povezava z zdravim in uravnoteženim življenj-skim slogom. Zato so v digitalnem svetu telesno, custveno in duhovno zdravje bistvenega pomena. .V digitalnem svetu, kjer skupaj rasteta pšenica in plevel, sta bistve­nega pomena preudarnost in razumevanje ravni odnosov. Sprico ši­roke palete ravni komuniciranja v današnjem digitalnem svetu mora-mo razlocevati in jasno vedeti, kdo so prejemniki naše komunikacije in kaj jim želimo sporociti. Informativna komunikacija, za katero je znacilno razširjanje sporocil splošnemu in vcasih anonimnemu obcinstvu, je nedolocena, doseže mnoge, vendar ni nujno, da je sprejeta in upoštevana. Seveda ima svojo vrednost in nujnost, vendar ostaja na ravni informacij, pošiljanja sporocil in prenosa vsebin. Medosebna komunikacija, ki predvideva osebno poznavanje ljudi in sodelovanje v procesu komunikacije, ima moc ustvarjanja zaupanja, dialoga, vkljucenosti in sodelovanja. Skupinska komunikacija, pri kateri se ljudje med seboj poznajo, delijo skupne vrednote, imajo obcutek pripadnosti in bratskega obcestva, ima možnost ustvarjati afektivne, ucinkovite in plodne komunikacije. Te ravni komuniciranja imajo seveda lahko svoje izjeme, vendar jih mora komunikator upoštevati, da bi razumel, kdo je njegovo obcin­stvo, kaj želi sporociti, v cigavem imenu komunicira in katere so stop-nje, ki dolocajo postopnost komunikacijskega procesa. V dialogu med komunikacijo in evangelizacijo je bistveno razume-ti jezik in komunikacijske kode, ki jih uporabljajo ljudje, zlasti otroci, mladostniki in mladi. Posledicno je nepogrešljivo raziskovanje ume­tniškega, metaforicnega, pripovednega in simbolnega jezika, da bi spoznali vsebino kršcanske vere. Komunikacija namrec ne poteka le v linearnosti in racionalnosti resnic vere. .Komunikacija pomeni uresnicevanje daru in odgovornosti do drugih. Za resnicni protagonizem ljudi v interaktivni in medkulturni komunika­ciji je zelo pomembno, da komunikacijski proces spodbuja vkljuceva­nje posameznika. Vse mora biti osredotoceno na njegovo svobodo, izkušnje in pogled na svet, tako da komunikacija postane priložnost za dialog, odprtost in izmenjavo pogledov, razumljenih kot skupna pot, ki temelji na vzajemnem poslušanju. .V globaliziranem svetu postaja komunikacija medkulturna. Kot druž­beni, kulturni in komunikacijski pojav medkulturnost dvema ali vec kul­turam omogoca dialog, interakcijo in medsebojne odnose, ne da bi ena kultura prevladovala nad drugo. Medkulturnost zahteva prizade­vanje za dialog, vrednotenje drugega z njegovimi težavami, spodbu­janje izmenjave, sprejemanja, sodelovanja in odprtosti. .V komunikaciji inkulturacija pomeni ucenje iz okolja z vsemi njegovi-mi izrazi in nato ustvarjalno vkljucevanje teh elementov v svoje življe­nje. Inkulturacija je nacin, kako vsaka oseba v katerikoli kulturi ali družbi spoznava in vodi dialog s tistim, kar je novo in neznano. Primer inkul­turacije v Svetem pismu najdemo v govoru svetega Pavla v Atenah. »Tedaj pa je Pavel stopil na sredo Areopaga in spregovoril: 'Možje, Atenci, po vsem, kar vidim, ste zelo pobožni. Sprehajal sem se po va­šem mestu in si ogledoval vaše svetínje. Ob tem sem našel tudi oltar z napisom: Nepoznanemu bogu. Kar vi castite, ne da bi poznali, to vam jaz oznanjam.'« (Apd 17,16-34). S temi besedami polnimi globoke obcutljivosti in empatije Pavel osvoji svoje poslušalce in doseže, da postanejo nekateri od njih bolj odprti in mu prisluhnejo. Po tem uvodu in pozitivnem odzivu poslušalcev Pavel posreduje svoje sporocilo: »Bog, ki je ustvaril vesolje in vse, kar je v njem, on, ki je neba in zemlje gospodar, ne domuje v svetišcih, ki jih je zgradila cloveška roka. Njemu ne strežejo cloveške roke, kakor da bi cesa potreboval, temvec on sam vsem daje življenje in dih in vse. […] Zakaj v njem živi-mo, se gibljemo in smo, kot so povedali tudi nekateri od vaših pesni­kov: '… saj smo po rodu iz njega'« (Apd 17,24–28). V tistem trenutku je Pavel v skupini Grkov poganskega porekla. Izbe-re temo, ki jo njegovi poslušalci že poznajo, in jo predstavi, pri ce­ merspoštuje kulturne podobe in vrednote grškega ljudstva. S tem za-cetnim spoštljivim odnosom sveti Pavel zgradi prostor za pogovor o Bogu, ne da bi prizadel obcutljivost svojih poslušalcev. B SKRB ZA KOMUNICIRAJOCEGA CLOVEKA .Na antropološki in teološki ravni je v Svetem pismu zelo zanimiva in bogata podoba, ki ponuja podlago in horizont za opis izkušnje biva­nja v digitalnem svetu: to je podoba vrta. Vrt je v Svetem pismu kraj stvarjenja, odnosa med Bogom in clovekom, ekosistem, kjer sta oseba in okolje povezana, kjer se Božja skrivnost razodeva v njegovih bitjih in stvarstvu.65 Prav tako je kraj, kjer se uresnicuje clovekova svoboda. S sklicevanjem na štiri svetopisemske vrtove je torej mogoce zacrtati cloveško in duhovno psihodinamiko v digitalnem svetu. .Prvi vrt srecamo v 1. Mojzesovi knjigi (2,21–24; 3,1–24), kjer Bog ustva­ri moškega in žensko, okolje in stvari, jim da ime, cloveški in naravni ekosistem, ki ga danes imenujemo z izrazom integralna ekologija.66 V digitalnem svetu obstaja nevarnost, da se oddaljimo od globalne vizije, ki združuje naravo, okolje, cloveka in kulturo, in namesto tega živimo fragmentirano, pri cemer obstaja nevarnost, da izgubimo ob­cutek za eksistenco in odgovornost za stvari, ki dajejo življenju smisel (pomislimo na primer na ekološko krizo z njenimi gospodarskimi, druž­benimi in drugimi posledicami). Digitalni svet postopoma postaja vzrok za okoljsko krizo. Zato vrt iz Prve Mojzesove knjige ponuja paradigmo, kako pomembno je, da na digitalni svet gledamo celostno in smo soodgovorni za stvarstvo in cloveško življenje. .Ce sledimo tej psihodinamiki vrta kot referenci digitalnega vesolja, je drugi vrt Getsemanski vrt (Mt 26,36–39), ki se osredotoca na antropo­loško vizijo bolecine, trpljenja, zapušcenosti, osamljenosti, kjer oseba doživlja globoko osamljenost v skrivnosti meja življenja, kot je to bilo za Jezusa, ki je tam doživljal izkušnjo popolne zapušcenosti. V kršcanski viziji je Getsemanski vrt povezan s prvim vrtom in nas opo­minja, da je komunikacija vedno neposreden pogovor z Bogom. Jezus 65 Francišek, Hvaljen, moj Gospod = Laudato si‘ : okrožnica o skrbi za skupni dom, Družina, Ljubljana, 12015, št. 76–83. 66 Prav tam, št. 84–88. Kristus nas uci, da je tudi v bolecini in trpljenju pomemben sogovor­nik, njegov Oce. Jezus govori, joka, kaže globoko cloveško komuni­kacijo v zelo mocnem medosebnem odnosu z Bogom, ki ga posluša. Cloveška komunikacija ne odpravi trpljenja ljudi; umetna inteligenca ali kakršnakoli tehnologija nikoli ne more izbrisati skrivnosti osebe in njenih omejitev. Digitalni svet, v katerem srecujemo toliko ljudi, je og­romno svetovno omrežje. Pogosto se zgodi, da v tem omrežju živimo z ljudmi, ki doživljajo bolezni, bolecine, strah, tesnobo. V tem smislu nas Getsemanski vrt, kraj, kjer je Jezus doživel najbolj dramaticen trenutek svojega življenja, opominja, da moramo to okolje v sebi živeti kot kraj duhovnosti in pri tem razmišljati, da je naše trpljenje združeno s trplje­njem vsega cloveštva. .Tretji vrt je vrt vstajenja (Jn 20,11–18): prikazovanje Jezusa Kristusa Mariji Magdaleni v vrtu ima zelo pomemben pomen za medcloveško komunikacijo. V tem srecanju vidimo žensko, ki z bolecino in trplje­njem išce svojega ljubljenega, Kristusa. Po drugi strani pa je Jezusovo prikazovanje Mariji Magdaleni izraz lju­bezni in življenja, ki premaguje smrt. Zakaj na vrtu? Ker je vedno odprt prostor odnosa med stvarmi, naravo, Božjim stvarstvom. Na vrtu vstajenja najdemo cudovit dialog med Jezusom in Magdale-no, ki kaže cloveški in božanski izraz komunikacije, v katero so vkljuceni vsi. Na tem mestu lahko razumemo, da ima komunikacija razsežnost, ki presega izkušnjo cutil (vid, sluh, dotik), z znacilnostmi, ki jih je doživela Marija Magdalena, obogateno s transcendentalno razsežnostjo. Velika nevarnost digitalnega sveta je prav v empiricnosti, tehnicizmu, ob katerem ljudje pogosto izgubijo transcendentalno razsežnost, iz­gubijo sposobnost videti in izkusiti komunikacijo, ki je zmožna preseci cloveško in sprejeti Božjo skrivnost. Egocentrizem in samoreferencialnost sta pogosto veliki skušnjavi vir­tualnega sveta, saj clovek tvega, da bo prevec osredotocen nase, in lahko vcasih izgubi tako razsežnost drugosti, to je odnos z drugimi, kot tudi stik s svojim Bogom. Izkušnja komunikacije vstalega Kristusa je namesto tega perspektiva odprtosti, apostolata, tako kot Marija Magdalena, ki je šla drugim oz-nanjat Jezusovo vstajenje. Zato je treba v digitalnem svetu živeti po Jezusovi logiki. Vstajenje je dar in hkrati odgovornost, saj moramo z drugimi deliti sporocilo o Bogu, življenju in upanju. .Cetrti vrt je vrt iz Razodetja (22,1–2). Svetopisemsko besedilo govori o trgu z izvirom, ki bruha in postane reka žive vode, ki prihaja od pres-tola Boga in Jagnjeta, ljudje pa se zbirajo okoli tega izvira, ki pred­stavlja Božje Jagnje. To je vrt odrešenja, ki nam omogoca življenjsko obzorje, hojo v novi resnicnosti v Jezusu Kristusu, ne le posamezno, ampak tudi kot družina in skupnost. V digitalnem svetu ni filozofije, ki bi cloveku ponujala vizijo odrešenja; prav tako to ni naloga tehnologije. Zato je kljucnega pomena, da v digitalnem svetu živimo tako, da imamo pred seboj vrt odrešenja kot nepogrešljivo obzorje, da živimo komunikacijo na ustvarjalen, rados-ten in upanja poln nacin. Clovek, razsvetljen z odrešenjem: to je pos­lanstvo komunikacije! 13 SRCE IN IDENTITETA SALEZIJANCA KOMUNIKATORJA USMERITVE ZA RAZISKOVANJE IN DELOVANJE »Kakor don Bosko smo vsi in ob vsaki priložnosti poklicani, da smo vzgojitelji za vero. Zato je naša najbolj vzvišena veda spoznavanje Je­zusa Kristusa in najgloblja radost, ko vsem razodevamo nedoumljivo bogastvo njegove skrivnosti.« K 34 Tu so našteti in opisani vidiki, ki opredeljujejo salezijanca komunikatorja, ter don Boskova duhovnost in pedagogika. Svoje delo opravlja v skupnosti, v službi salezijanskega poslanstva ter v skladu z usmeritvami Družbe in sektorja za komunikacijo. Pozoren je na pot sodelujocega vodenja, zato sodeluje z drugimi sektor­ji, kot so mladinska pastorala, formacija, misijoni, ekonomija, poklici in salezijanska družina. Hodi v korak s casom, se izobražuje in nenehno izpopolnjuje za kriticno in ustvarjalno uporabo digitalnih tehnologij. Vrednoti vse vidike in sredstva družbene komunikacije kot nov prostor združevanja mladih, kjer lahko mladi postanejo protagonisti. .Salezijanec komunikator opravlja svoje poslanstvo v skupnosti, v službi Družbe, živi in pricuje o svoji ljubezni do Kristusa v okviru evan­gelizacijskega poslanstva Cerkve. Po don Boskovem zgledu ljubi mlade in jih spremlja s srcem Dobrega pastirja. Kot poznavalec salezijanske pedagogike deli vzgojni projekt z vzgojitelji in komunikatorji, pri cemer deluje s sinergijsko, sodelovalno in sinodalno vizijo ter uresnicuje salezijansko poslanstvo na organski in dinamicen nacin. Glede na svojo projektno miselnost sodeluje tako, da komunikacijski nacrt vkljucuje razlicne razsežnosti vzgojnega projekta in prevzema ti-picno salezijansko metodo komunikacije, pri cemer mladi postanejo protagonisti komunikacije. .V skladu s smernicami Družbe in sektorja za družbeno komunikacijo sodeluje v procesih in operativnih linijah projekta Družbe in inšpekto­rij. Njegova vzgojna, pastoralna in tehnicna usposobljenost mu omo­goca, da razvija komunikacijsko miselnost in delovanje, ki temelji na evangeljski, sinodalni, salezijanski, umetniški in mrežni viziji. .Pozoren je na procese kooperativnega vodenja, zato sodeluje z dru­gimi sektorji, kot so mladinska pastorala, formacija, misijoni, ekonomi­ja, poklicna pastorala in salezijanska družina, ter se zavzema za izvaja­nje VPN inšpektorije in ONI. Po drugi strani pa skladno z odgovornimi za vodenje in upravljanje inšpektorije pomaga inšpektorialnemu svetu, ravnateljem in odgovor­nim za salezijanske ustanove na inšpektorialni in regionalni ravni. V sinergiji s centrom Družbe sodeluje in uresnicuje nacela in smernice komunikacije. In, ne nazadnje, spremlja razvoj informacijske tehnolo­gije in omrežij, se posodablja glede razlicnih vidikov digitalnega ko­municiranja in umetne inteligence, vodi dialog z razlicnimi podrocji di­gitalne kulture ter poglablja antropološke, eticne, kulturne, družbene in verske vsebine mladih. .Vzgoja mladih danes zahteva skupna prizadevanja, da bi šli v korak s casom: usposabljanje in posodabljanje sta nepogrešljiva. Vzgaja­nje mladih za kriticno in ustvarjalno uporabo digitalnega sveta od nas zahteva spremembo miselnosti, saj so digitalni domorodci in poznajo tehnicno dinamiko, jezik in interaktivnost tega sveta.67 V tem smislu se kot nujna kaže metodologija poslušanja, dialoga, custvovanja in spre­mljanja. Zato moramo komunikacijo poglobiti in voditi na vzgojen in profesionalen nacin. To pomeni: – Prevzeti moramo nalogo razumevanja digitalne problematike ne le v njenem funkcionalnem in tehnicnem vidiku. Potreben je razmislek, da bi razumeli, kako v kontekstu visoke tehnologije še naprej postavljati cloveško osebo v središce in spodbujati bratsko obcestvo. – Biti moramo odgovorni za to, da skupaj z našimi vzgojitelji poglobi-mo smernice za vzpostavitev zdravega odnosa med clovekom in teh­nologijo, s poudarkom na skrbi za stvarstvo, dostojanstvu in pravicah ter etiki ekonomije in politike. Cilj je varovati skupni dom z bratstvom, kot je predlagal papež Francišek, izhajajoc iz enciklike Hvaljen moj Gospod in Svetovnega vzgojnega zavezništva. Za soocanje s sedanjostjo in prihodnostjo je kljucno razviti interdisci­plinarni dialog med digitalno in kršcansko antropologijo, epistemolo­gijo, ki vkljucuje filozofijo, antropologijo, etiko, psihologijo ter študije o digitalnem svetu in umetni inteligenci. – Dobro je potrebno razumeti dinamiko in uporabo umetne inteligen­ce. Salezijanci, laiki in mladi so poklicani k razumevanju in komunicira­nju s pomocjo umetne inteligence (UI). Ob zavedanju, da noben clo­veški dosežek ni nikoli dokoncen, je pomembno razumeti, kaj je, kako deluje in kakšen je njegov namen, ter poznati možnosti, ki jih prinaša v nacine poucevanja in ucenja. Poleg pomena, ki ga lahko imajo ta opažanja, je naša naloga vedeti, kako umetno inteligenco uporabljati z eticno vizijo in vzgojno-pasto­ralnim namenom. Pri umetni inteligenci gre za ustvarjanje strojev, pro-gramske opreme, sistemov, ki lahko opravljajo naloge, ki jih obicajno opravlja cloveška inteligenca. Gre za kognitivne, afektivne in nevro­loške procese, tj. kako se clovek uci, razmišlja, obdeluje in procesira informacije. Enako pomembno je vedeti, kako se ustvarja jezik UI, ki temelji na algoritmih in tehnicnih modelih, ki strojem omogocajo obdelavo in predelavo podatkov ter avtonomno odlocanje. 67 Dikasterij za DružBeno oBvešcanje, Sistema Salesiano di Comunicazione Sociale. Linee orientative per la Congregazione Salesiana [Salezijanski sistem družbenega obvešcanja. Smernice za salezijansko družbo], Editrice S.D.B., Rim, 2011, št. 28. Razlicne oblike umetne inteligence, kot so strojno ucenje, racunalniški vid, obdelava naravnega jezika, nacrtovanje in optimizacija, je treba raziskovati skupaj z vzgojitelji. Razumeti je treba, kako se uporablja v številnih sektorjih (medicina, finance, industrijska avtomatizacija, ele­ktronsko poslovanje itd.), ter spoznati dinamiko in razvoj ChatGPT in drugih sistemov, ki prihajajo na trg. Potrebno se je zavedati, da obstajajo razlicni gospodarski, politicni in podjetniški vidiki, ki trenutno povzrocajo napetosti in navzkrižja inte­resov, zlasti v boju za družbeno-gospodarsko-politicno hegemonijo z uporabo te tehnologije. – Formacija za kriticno in vzgojno uporabo novih tehnologij za življenje v digitalnem svetu. Vzgojitelji in mladi so poklicani, da razumejo spre­membe, ki se dogajajo, ter delovanje medijev in kulturne industrije. Kriticni cut, strateški duh, samokontrola, varna in ucinkovita uporaba, obcutek spoštovanja, državljanski cut, avtonomnost in spretnosti re-ševanja problemov so elementi, ki niso nujno del darov mladostnika ali mladostnice samo zato, ker se je rodil in odrašcal med monitorji in tipkovnicami ali ker jih je uporabljal. Podobno je za uporabo medijev na digitalni celini potrebna resna usposobljenost: jasnost zastavljenih ciljev, krepitev ustvarjalnosti, pri­dobitev emancipiranega in kriticnega odnosa do njihovih sporocil, zavedanje njihovega vpliva, da bi se lahko z njimi izražali tako, da bi obvladali njihove jezike in tehnologije. Pomen medijske komunikacije je neposredno povezan s tem, kar me-diji izražajo z besedami in podobami, s tem, zakaj jih uporabljamo, ter z nameni sporocevalcev in prejemnikov, ki sodelujejo v komunikacij­skem procesu. Zato obstaja potreba po vecopravilni kriticni obdelavi konceptualnih elementov in znakov, ki jih uporabljajo mediji. – Potrebno je vkljucevanje v pripravo sporocil in vsebin, namenjenih posebej mladim, z uporabo vseh sredstev, ki so nam na voljo. Družbe­na komunikacija je vse bolj prisotna v izobraževanju, oblikuje misel­nost in ustvarja kulturo. »Izziv za prihodnost bo vzgoja z uporabo novih medijev in tudi izvajanje vzgojno-pastoralnega dejavnosti z uporabo novih medijev, zlasti v zvezi z novimi generacijami. Zaradi svoje pro-dorne ucinkovitosti in vedno vecje prisotnosti je družbeno obvešcanje prava in pristna alternativna šola za zelo velike plasti svetovnega pre­bivalstva, zlasti za mlade in ljudstvo.«68 – Odnos med družbeno komunikacijo in evangelizacijo ali, ce želite natancneje, med uporabo jezikov in sredstev družbene komunikaci­je za evangelij in našim apostolskim slogom 'evangelizirati z vzgojo' mocno vpliva na salezijansko dejavnost. Ne gre le za vzgojo z upora­bo medijev, torej za kriticno branje njihovih sporocil, ampak tudi za evangelizacijo z uporabo medijev. Na tem podrocju se odpira široko polje pobud za naše didakticne, izobraževalne in kulturne dejavnosti, za kršcansko animacijo mladinskih skupin, za katehezo in molitev. – Ovrednotenje družbene komunikacije kot novega prostora za druže­nje mladih. Tehnologije komuniciranja spreminjajo obcutek pripadno­sti in nacin druženja, saj ustvarjajo vec skupnosti, v katere so vkljuceni uporabniki z napravami, ki so vse bolj povezane z življenjem mladih. »Dejanja, ki se nudijo in zahtevajo, so poslušanje, prepoznavanje, odzi­vanje, biti z in delati z v resnicnosti, ki kaže na možnost izkušenj (morda novih ali drugacnih), ki ponujajo vzajemno zaupanje kot protiutež tre­nutni potrošnji. Ti novi prostori, kot so družbena omrežja, spodbujajo pozornost do življenjskih zgodb fantov in deklet, ki jih predstavljajo v njihovih pripovedih o sebi in ponovnih razlagah izkušenj, s cimer jim lahko pomagajo pri orientaciji in izbiri.«69 »Spodbujanje in vrednotenje vseh oblik in izrazov komuniciranja (prim. 24. VZ, št. 129), kot so glasba, gledališce, kino, televizija, fotografija, stripi, multimedija in druge oblike umetnosti, mora dolocati jasen vzgojni in evangelizacijski namen. Te komunikacijske danosti je treba animirati tako, da ne bodo ponujale le vedno širšega prostora za svo­bodno izražanje in ustvarjalnost, temvec tudi spodbujale okus za lepo-to v vseh njenih izrazih. Vzgajati za lepoto pomeni vkljucevati celotno podrocje senzibilnosti in custvenosti, domišljije in ustvarjalnosti, spo­sobnost izražanja lastnih obcutkov in custev ter razumevanja izražanja drugih.«70 68 FaBio attarD, Salezijanska mladinska pastorala: referencni okvir: dikasterij za mla­dinsko pastoralo: [tretja izdaja], Salezijanski inšpektorat, Ljubljana, 2014, str. 171. 69 Prav tam, str. 172. 70 Prav tam, str. 172–173. 14 SMERNICE ZA SALEZIJANSKO DRUŽBENO KOMUNIKACIJO USMERITVE ZA RAZISKOVANJE IN DELOVANJE »Poklicani smo, da rastemo skupaj, v clovecnosti in kot cloveštvo. Pred nami je izziv, da naredimo kakovostni preskok, da bi zmogli živeti v kompleksni, vecetnicni, pluralisticni, vecverski in veckulturni družbi. Na nas je, da se vprašamo o teoreticnem razvoju in prakticni uporabi teh novih orodij komunikacije in znanja.« Poslanica papeža Franciška za 58. svetovni dan sredstev družbenega obvešcanja Smernice za družbeno komunikacijo so podlaga, na kateri lahko posa­mezne inšpektorije in pokrajine nacrtujejo svoje dejavnosti in projekte. V tem poglavju so ob upoštevanju digitalnega konteksta, umetne in-teligence in razlicnih cloveških, kulturnih in tehnicnih vidikov digitalne komunikacije ter vizije Cerkve in Družbe na podrocju evangelizacije in vzgoje navedena nekatera podrocja za razmislek in temeljne teme. Opisani so tudi organizacija, upravljanje in vodenje salezijanske družbe glede družbene komunikacije. Dokument upošteva nove potrebe in izzive ki se danes pojavljajo na podrocju komunikacij, kot so strokovnost delavcev na podrocju komu­nikacij, posodobitev institucionalne komunikacije, nacini sodelovanja v mrežah, strukturna organizacija v razlicnih tipologijah v inšpektorijah ter vprašanja zasebnosti in varnosti. V tem zadnjem delu so predstavljene tudi prakticne smernice za družbe-no komunikacijo ob upoštevanju realnosti posamezne pokrajine, pri ce-mer je pozornost namenjena veckulturnosti. Vse to so nove zahteve, slo­gi in nacini uresnicevanja salezijanskega poslanstva v današnjem svetu. .Ob upoštevanju kulturne raznolikosti pokrajin, sprememb, ki se do-gajajo na podrocju komunikacije, in dinamicnosti procesov, v katerih poteka v posameznih inšpektorijah, je pomembno opredeliti, poso­dobiti in uresnicevati družbeno komunikacijo tako na vrhovni kot na inšpektorialni ravni. To novo in poglobljeno obzorje mora izhajati iz vizije, ki vkljucuje svetopisemsko, teološko, cerkveno, salezijansko in pastoralno razsežnost. S tem temeljem in ob upoštevanju vzgojno-pa­storalne in metodološke usmeritve vsaka inšpektorija in vsaka pokraji­na pripravi in organizira družbeno komunikacijo v soglasju z inšpektor­jem, njegovim svetom in ekipo za mladinsko pastoralo v inšpektoriji. .Namen teh smernic je posodobiti, osvetliti in razširiti družbeno komu­nikacijo v inšpektoriji. .Ob upoštevanju digitalnega konteksta, umetne inteligence ter razlic­nih cloveških, kulturnih in tehnicnih vidikov digitalne komunikacije se nam zdi pomembno, da se v projekte na podrocju družbene komuni­kacije vkljucijo naslednja podrocja, in sicer z vizijo Cerkve in Družbe na podrocju evangelizacije in vzgoje: – Podrocje evangelizacije Evangelizacija je osrednja in najpomembnejša zaveza v salezijanski družbi. Gre za dinamicen in vecplasten proces, katerega cilj je širjenje evangeljskega sporocila s sodobnimi komunikacijskimi sredstvi, pri ce-mer odgovarja na izzive in priložnosti sodobnega konteksta. Zato ima naslednje posebne naloge: -spremljati pripravo vsebin za evangelizacijo v sodelovanju z drugimi podrocji, z inšpektorji in delegati za družbeno komunikacijo ter nji­hovimi ekipami; -spodbujati osnove in metodologijo za evangelizacijo v digitalni kul­turi. – Podrocje animacije Ta sinergijski proces temelji na salezijanskem slogu delovanja, ki teme­lji na sodelovanju z laiki in uporabi ustreznih ciljnih orodij, tako tehnic­nih kot cloveških. Cilj tega pristopa ni le ucinkovito notranja ali zunanja komunikacija, temvec tudi promocija evangeljskih vrednot in salezi­janskega poslanstva prek sredstev družbene komunikacije, umetne in generativne inteligence ter ne nazadnje tradicionalnih medijev. Specificne naloge, ki jih opravlja v sodelovanju in tesnem stiku z in-špektorji, so: -usklajevanje vseh medijskih podrobnosti v zvezi z obiski vrhovnega predstojnika in vrhovnega sveta; -spremljanje in usklajevanje delegatov za družbeno komunikacijo; -spodbujanje in preverjanje izvajanja inšpektorialnih nacrtov za druž­beno komunikacijo; -skrb za obiske delegata ali osebja sektorja v inšpektorijah; -spodbujanje in usklajevanje pokrajinskih in svetovnih srecanj delega­tov za družbeno komunikacijo; -spodbujanje in usklajevanje pokrajinskih ali svetovnih srecanj salezi­janskih organizacij in podjetij za komunikacijo: založnikov, radijskih postaj, tiskarn, Salezijanskega vestnika, revij, spletnih strani, ustvar­jalcev vsebin, digitalnih misijonarjev, video producentov, razlicnih umetnikov, glasbe in gledališca, srecanj, povezanih s komunikacijo z migranti in begunci ter za njih (Voices), razlicnih delavnic (Mobile Journalism). – Podrocje upravljanja Salezijansko upravljanje družbene komunikacije vkljucuje niz pro-cesov, cloveških odnosov, metodologij dela in operativnih korakov, potrebnih za izvajanje projektov in dejavnosti v organizaciji. Cilj tega podrocja je uresnicevanje zastavljenih nalog, ki jih opredeljuje subjekt komunikacijskega menedžmenta. Gre za sinergijo raziskav, razvoja, lo-gistike, financ in sredstev. Prav celostno upravljanje je prednostni cilj salezijanske družbe na po­drocju družbene komunikacije. To ne pomeni le uskladitve dejavnosti družbene komunikacije med razlicnimi stvarnostmi organizacije, tem­vec tudi razvoj jasne in skladne strategije, ki upošteva izzive in prilož­nosti, ki jih prinaša konvergenca medijev. Njegove posebne naloge so usmerjene zlasti v: -usklajevanje zunanje in notranje institucionalne komunikacije, -spodbujanje sodelovanja z institucijami, povezanimi s podrocjem ko­munikacij, -izvajanje celotnega nabora komunikacijskih dejavnosti v svetovnem merilu. – Podrocje institucionalne komunikacije Institucionalna komunikacija v salezijanski družbi ima za svojo glavno nalogo spremljanje dejavnosti, namenjenih ustvarjanju in posredova­nju informacij posameznikom, skupinam in skupnostim. Salezijanska družba upravlja tako zunanjo kot notranjo komunikacijo. S temi dejav­nostmi se širijo poslanstvo, vizija, vrednote, cilji, informacije in projekti organizacije. Komunikacijski kanali se lahko razlikujejo prav tako kot naslovniki. Notranja komunikacija zadeva prenos sporocil znotraj organizacije in je namenjena tistim, ki so del organizacije. Zunanje komuniciranje se nanaša na prenos informacij zunaj organizacije in je zato namenjeno širšemu krogu ljudi. Za doseganje teh ciljev so podrobneje opredeljene posebne naloge: -razviti ustrezno strategijo zunanje in notranje komunikacije za salezi­jansko družbo na svetovni ravni, -usklajevati in spodbujati službe Družbe, za odnose z javnostmi, -upravljati ANS (Salezijanska informacijska agencija) v sodelovanju z delegati za družbeno komunikacijo in dopisniki v inšpektorijah, -promocija Salezijanskega vestnika (tiskan in digitalen), -usklajevanje spletnih strani sdb.org in sdl.sdb.org, -organiziranje razširjanja inšpektorialnih glasil in raznovrstne salezijan­ske informacijske produkcije, -usklajevanje družbenih medijev Družbe, sektorja in ANS na svetovni ravni, -obvladovanje izrednih razmer in organiziranje komunikacije v kriznih razmerah, -spremljati Mednarodno komisijo za umetno inteligenco. – Podrocje dela v mreži Salezijanski slog vkljucuje delo v mreži, spodbujanje karizmaticne identitete, vrednotenje ljudi in cloveških odnosov, deljenje vizije in poslanstva, sprejemanje projektne naravnanosti in vkljucevanje vzgoj­ne skupnosti. Spodbuja tudi sodelovanje z drugimi sektorji, kot so mladinska pasto­rala, misijoni, formacija, ekonomija in salezijanska družina. Za izmenjavo projektov ter spodbujanje strokovnega in sinergijskega upravljanja se uporabljajo tehnologije, internet in družbeni mediji. Vse medijske dejavnosti na mednarodni ravni predpostavljajo široko sode­lovanje s centri po vsem svetu. Konkretne naloge so: -na ravni regije organizirati mrežo delegatov za družbeno komunika­cijo, -pripraviti projekt družbene komunikacije pokrajine v skladu s predlo­gi sektorja za animacijo in upravljanje, -oblikovati smernice za izobraževanje delegatov in ekip regij v okviru Šole za komunikacijo, -ustvarjati medsebojno povezanost in sodelovanje z drugimi salezi­janskimi mrežami, -izvajati in spremljati vzpostavitev dela mreži v vseh sektorjih komuni­kacije Družbe po svetu, -zagotoviti, da se vsebine, povezane z družbeno komunikacijo na sve­tovni ravni, pravilno arhivirajo v dobrobit celotne Družbe. – Podrocje formacije Zagotavlja izboljšanje in krepitev formacije novih salezijancev in laikov z jasno karizmaticno, eticno, tehnicno in pastoralno identiteto, ki razu­mejo dinamiko digitalnega okolja in vizijo konvergentnega, sodeloval­nega in mrežnega upravljanja. Poudariti je treba, da je razvoj digitalnih spretnosti med salezijanci in sodelavci zelo pomemben. Poleg tega se podrocje kompetenc tako znotraj kot zunaj Družbe razširja na laike na podrocju menedžmenta in razlicnih procesov, povezanih s komunikacijskimi projekti. Kot specificne naloge se izpostavljajo naslednje: -podpirati integracijo programa zacetne in stalne formacije za druž­beno komunikacijo v razlicnih fazah v skladu s Konstitucijami, novim Ratio in dokumentom o družbeni komunikaciji, -spodbujati letna mednarodna ali inšpektorialna srecanja o družbeni komunikaciji za gojence in vzgojitelje, ki vkljucujejo tudi razlicne sku-pine salezijanske družine in mlade, -spodbujati oblikovanje in zbiranje primernega gradiva za usposablja­nje na podrocju družbene komunikacije, -organizirati delavnice o projektu mobilnega novinarstva v inšpektori­jah. – Podrocje produkcije Produkcija gradiv na podrocju dejavnosti, povezanih z družbeno ko­munikacijo v salezijanski družbi, vkljucuje ustvarjanje široke palete vsebin in komunikacijskih orodij, kot so clanki, videoposnetki, filmi, podcasti, fotografije, knjige, glasba, revije, grafike, infografike, tecaji, delavnice, družbeni mediji, spletne strani, aplikacije, komunikacijske platforme, prenos v živo, izobraževalna gradiva in še veliko vec. Velik pomen bo imela vzpostavitev mreže za promocijo in prepoznav­nost razlicnih pobud, dogodkov, vsebin in izdelkov. Posebne naloge tega podrocja so: -skupaj z vrhovnim ekonomom usklajevati založbe ali tiskarne kot pro-dukcijske centre kršcanske in salezijanske kulture, -spremljati multimedijske produkcijske centre, -animirati multimedijska središca (kino, gledališce in kulturo na sploš-no), -spodbujati dejavno sodelovanje salezijancev kot evangelizatorjev, vzgojiteljev in komunikatorjev v razlicnih sredstvih družbene komuni­kacije (internet, družbeni mediji, televizija, radio, tisk in drugi), -spodbujati ustvarjanje razlicnih vsebin, namenjenih predvsem inter-netu in družbenim medijem, -spodbujati pripravo in prevajanje strokovnih besedil ob upoštevanju najnovejših dosežkov na podrocju umetne inteligence. – Podrocje profesionalizacije To vkljucuje uporabo specializiranega znanja in izkušenj na podrocju družbene komunikacije za nacrtovanje, izvajanje in vrednotenje strate­gij komunikacije. Primerno je izbrati ustrezne komunikacijske kanale, dvigniti kakovost vsebine, opredeliti ciljne skupine (prejemnike), zaposliti usposobljene strokovnjake ter zagotoviti ustrezne tehnologije in orodja. Cilj profesionalizacije je povecati vpliv, doseg in ucinkovitost komu­nikacije v salezijanski družbi na mednarodni ravni ter tako podpreti uresnicevanje salezijanskega poslanstva in vrednot po vsem svetu. Njene glavne naloge so: -spodbujanje posebne, akademske in tehnicne priprave delegatov za družbeno komunikacijo in nekaterih sobratov, da bi lahko postali tre­nerji za družbeno komunikacijo, -podpirati specializacijo nekaterih sobratov v inšpektorijah na podro-cju družbene komunikacije, -izvajati stalno formacijo laikov na podrocju družbene komunikacije, -spremljati in podpirati digitalne vidike evangelizacije v posameznih inšpektorijah, -razvijati komunikacijske strategije, ki podpirajo poslanstvo salezijan­ske družbe. 15 UPRAVLJANJE IN VODENJE USMERITVE ZA RAZISKOVANJE IN DELOVANJE .Pri sodelovanju za uresnicevanje salezijanskega poslanstva je temelj­nega pomena, da se družbena komunikacija uresnicuje prek procesov, korakov in projektov v okviru nacrtovanja institucionalne komunikacije in sektorja za družbeno komunikacijo. Kar zadeva notranjo komunikacijo, Direktorij animacije in vodenja Družbe ter nacrt sektorja za družbeno komunikacijo usmerjata razlicne procese in postopke v skladu s pristojnostmi tistih, ki so za to nepos­redno odgovorni. Na ravni eksterne komunikacije Družbe skrbi za razlicne dejavnosti, kot so odnosi z javnostmi ter skrb za institucionalno podobo in ogla­ševanje. K temu dodajamo pomoc vrhovnemu predstojniku in njego­vemu svetu na svetovni ravni ter inšpektorjem in njihovim svetom na podrocju inšpektorije. Sodeluje tudi pri širjenju znanja o Družbi med cerkvenimi, vladnimi in civilnimi organi, da bi pomagali pri uresniceva­nju salezijanskega poslanstva. .Merila in smernice za upravljanje salezijanske komunikacije. Nedvom-no so za spodbujanje komunikacije odgovorni vsi, pri cemer na svetov­ni ravni deluje svetovalec za družbeno komunikacijo, na inšpektorialni ravni pa inšpektorji in delegati. Vse mora biti s sistemsko dejavnostjo, s skupnimi politikami in nacrti vkljuceno v projekt animacije vrhovne­ga predstojnika in njegovega sveta ter v ONI. »Družbeno obvešcanje presega ozke meje posamezne inšpektorije. Zato jo moramo dojemati kot mrežo. Cesar ni mogoce storiti s silami ene same pokrajine, je mo­goce storiti s sodelovanjem vec pokrajin.« (GVS 370, 41). »Te službe [...] naj bodo v povezavi in sodelovanju s centri drugih inšpektorij ter z vrhovnim svetovalcem za [...] družbeno obvešcanje.« (Splošni pravilnik, cl. 31). V tej smeri bodo morale države, konference ali regije, kjer bo to mo­goce in primerno, organizirati skupine, strukture ali službe za izmenja­vo, svetovanje in povezovanje za družbeno komunikacijo, ki bodo v službi inšpektorij. Te strukture in službe bodo urejene s konvencijami ali posebnimi statuti, o katerih se bodo dogovorile pokrajine ob sode­lovanju pokrajinskega svetovalca potem, ko bo slišal mnenje vrhovne­ga svetovalca za družbeno komunikacijo. Komunikacija se spodbuja, ko se izboljšajo komunikacijske kompeten­ce posameznikov in institucij. To vrednotenje bodo morali usmerjati objektivni parametri ali kazalniki, ki bodo lahko merili indeks dosega­nja želenih rezultatov, njegovo izvajanje pa bo moralo biti zacrtano v skladu z naštetimi merili. Ti procesi se bodo izvajali z udeležbo sodelujocih z namenom, da se oceni ucinkovitost zacetih nacrtov in procesov ter se tako dolocijo na­daljnji koraki. Edinstvena narava salezijanskega poslanstva kaže na možnost in pot-rebo po medsektorskih skupinah (npr. mladinska pastorala, družbena komunikacija, misijoni), zlasti za olajšanje skupnega delovanja. .Kot Družba lahko racunamo na informacijska orodja in izdelke, kot je ANS (Salezijanska informacijska agencija) z mrežo dopisnikov v pok­rajinah in inšpektorijah, službe za odnose z javnostmi, tiskovne urade, tiskovne predstavnike, Salezijanski vestnik, portale in spletne strani, dokumentacijske službe in arhive, pokrajinska glasila in raznovrstno in-formacijsko produkcijo. .Potreba po Akcijskem nacrtu družbene komunikacije. Na vrhovni rav­ni je treba pripraviti in imeti nacrt, ki bo imel korenine v nacrtu Anima­cija vrhovnega predstojnika in njegovega sveta z namenom ustvarjanja sinergije med inšpektorijami ter razvijanja sodelovanja med posebni-mi formacijskimi in produkcijskimi dejavnostmi. – Na ravni inšpektorije Družbeno komunikacijo ureja nacrt inšpektorije za družbeno komu­nikacijo, ki je vkljucen v ONI in ki upošteva posebne razmere v vsaki inšpektoriji ter poskuša v njej uveljaviti smernice Družbe za družbeno komunikacijo in splošnega nacrta vrhovnega predstojnika in njegove­ga sveta za šestletno obdobje. – Celostni pristop Treba bo spodbujati vitalnost, dinamiko in salezijanski slog komunika­cije, ki se kaže kot precna razsežnost vzgojno-pastoralnega delovanja, kot samostojno podrocje poslanstva, kot dejavnost s svojimi znacil­nostmi ter kot edinstven in celovit komunikacijski sistem. – Študij in raziskave Razvoj in uresnicevanje družbene komunikacije temeljita na analizi, raziskovanju, študiju in razmišljanju, ki jih dopolnjujejo vrednotenje, svetovanje, usposabljanje ter razvojne aktivnosti. – Stalni svetovalni sveti Na svetovni in pokrajinski ravni so bili ustanovljeni stalni sveti [kon­zulte] za družbeno komunikacijo, ki jih sestavljajo salezijanski in laiški strokovnjaki z razlicnih podrocij ali sektorjev, usklajujejo pa jih vrhovni svetovalec ali pokrajinski delegati za družbeno komunikacijo. Njihova naloga je poglobiti salezijansko pastoralno metodologijo družbene komunikacije ter jo postaviti v službo Družbe, Cerkve in širše družbe. .Nekatere smernice za salezijansko družbeno komunikacijo. Pri vo­denju, organizaciji in izvajanju družbene komunikacije v naših inšpek­torijah in ustanovah je kljucno zaceti z vzgojo za medije kot orodja v splošnem vzgojnem procesu, kriticnim razumevanjem medijev ne le kot instrumentov, temvec kot jezika in kulture, uporabo medijev v kon­tekstu strokovnega usposabljanja, spodbujanjem umetniškega izraža­nja, kulturnih, glasbenih, športnih in prostocasnih dejavnosti, znacilnih za salezijanski slog, celostno skrbjo za okolje, odprtostjo za oblike iz­obraževanja in evangelizacije, ki komunikacijo prepoznavajo kot nov prostor povezovanja mladih, ter z nenehnim prizadevanjem za obli­kovanje skupnosti s skupno vizijo poslanstva, salezijanskega duha in projekta v vzdušju bližine in soudeležbe med salezijanci in laiki (prim. zlasti 24. VZ), vzgojitelji in gojenci. Za spodbujanje edinosti v vse vecji raznolikosti kultur in spreminjajocih se razmer je nujno ohranjati stalen dialog med centrom in inšpekto­rijami, da bi razumeli in upoštevali lokalne razmere in izzive ter hkrati ohranjali širši pogled na celotno podrocje Družbe. Prav tako bo nujno, da bo vrhovno vodstvo tesno povezano s konferencami in skupinami inšpektorij, da bi omogocilo nacrtovanje lokalnih posegov v mreži in ne od zgoraj – ob sodelovanju centrov ter pokrajinskih in inšpektorial­nih delegatov. .Kar zadeva animacijo in upravljanje komunikacije z zunanjimi, je pot-rebno upoštevati nekatere pomembne, ce ne celo kljucne dejavnike: -skrb za podobo in institucionalno promocijo Družbe, -upravljanje podobe Družbe in institucionalnega oglaševanja, -pomoc vrhovnemu predstojniku in njegovemu svetu na vrhovnem podrocju, inšpektorjem in njihovemu svetu na inšpektorialnem po­drocju pri obveznostih v odnosih z osebami, skupnostmi, ustanova-mi, mediji, javnimi dejavnostmi, -spodbujanje prepoznavnosti Družbe med cerkvenimi, vladnimi in ci­vilnimi organi, da bi podprli uresnicevanje salezijanskega poslanstva, -usklajevanje komunikacijskih sredstev za njihovo uporabo v podporo vzgoji mladih in širjenju Vesele novice, -priložnost za izkorišcanje potencialnih podrocji za vstop v svet medi­jev, spoznavanje sredstev za komunikacijo, njihovo uporabo ter pozi­tiven vpliv na njihove vsebine, -povezovanje in sodelovanje v cerkvenih in civilnih organizacijah, ki delujejo in se usklajujejo na podrocju družbene komunikacije, -sodelovanje pri cerkvenih in družbenih dogodkih ter gibanjih na po­drocju družbene komunikacije, ki so povezani z vzgojo in pastoralo. .Formacija salezijancev. Pri formaciji salezijancev se upošteva, kar je zapisano v nekaterih temeljnih dokumentih, med drugim v 82. cle-nu Splošnega pravilnika: »Salezijansko poslanstvo na lasten in izviren nacin usmerja in oznacuje izobraževanje sobratov na vseh stopnjah. Zato naj ucni nacrt uskladi zahteve znanstvene resnosti z zahtevami redovniško-apostolske razsežnosti našega življenjskega nacrta. Poseb-no zavzeto naj se gojijo študij in stroke, ki obravnavajo vzgojo, mla­dinskopastoralo, katehezo in družbeno obvešcanje.« Nato smernice novega Ratia (Oblikovanje don Boskovih salezijancev. Nacela in do-locbe), ozavešcanje in priprava sobratov, da bi lahko strokovno vstopili na podrocje družbene komunikacije, skupni dokument Dikasterija za formacijo in Dikasterija za družbeno obvešcanje (2006) z usmeritvami za formacijo salezijancev na podrocju družbene komunikacije, vsebi­nami in metodologijo za razlicne faze formacije. .Pridobivanje podatkov in analiza podatkov o mladih. Poleg osebne­ga stika in poznavanja mladih pri lastnem delu ali na delovnem podro-cju si prizadevamo za temeljito in dobro dokumentirano razumevanje njihovega nenehno spreminjajocega se sveta. Za izboljšanje poznava­nja, vecjo vkljucenost in boljšo usposobljenost služb je treba zbirati, analizirati in vkljucevati širok spekter informacij o mladih. Hkrati si prizadevamo te informacije širiti v družbi, da bi oblikovali jav-no mnenje in ozavešcenost, ki bosta prispevali k politikam in ukrepom v korist mladih. Za ucinkovito animacijo in nemoteno delovanje Družbe kot organi­zacije je nujno zagotoviti stalno posodobljeno podatkovno bazo, ki omogoca hiter, prakticen in varen vpogled v stanje osebja, del in de­javnosti. .Postopki sistematizacije in digitalnega arhiviranja. Informacije ima­jo pomembno vlogo pri digitalni hrambi, zato je treba razviti postop­ke na razlicnih ravneh, ki zagotavljajo dragoceno digitalno gradivo in omogocajo njegovo enostavno in varno shranjevanje. Poskrbeti je tre­ba za razlicne digitalne procese za sistematizacijo in arhiviranje zgo­dovinskih ter kulturnih dokumentov Družbe, vkljucno s spisi, slikami (mirujocimi ali gibljivimi), zvocnimi pricevanji in predmeti. Kljucnega pomena je tudi vzpostavitev ucinkovitega upravljanja arhivov, knjižnic, muzejev in spomenikov. .Institucionalna podoba. Institucionalno podobo je treba negova-ti z natancnimi in celovitimi informacijami, ki jasno izražajo družbeni pomen don Boskovega dela. Delamo na revnih obmocjih in za rev-ne mlade. »Delamo med preprostim ljudstvom in za revno mladino. Vzgajamo jih za nravno, strokovno in družbeno odgovornost, tako da sodelujemo z njimi. S tem prispevamo k napredku skupine in okolja.« (K 33). Kot redovniki aktivno sodelujemo pri pricevanju in prizadevanju Cerkve za pravicnost in mir. Ostajamo neodvisni od vseh ideologij in strankar­skih politik, zavracamo vse oblike revšcine, nepravicnosti in nasilja ter se povezujemo s tistimi, ki gradijo družbo, ki spoštuje dostojanstvo in vrednost vsakega cloveka. »Napredek, ki se mu posvecamo v evangeljskem duhu, uresnicuje os­vobajajoco Kristusovo ljubezen in je znamenje navzocnosti Božjega kraljestva.« (K 33). .Upravljanje komunikacije v kriznih razmerah zahteva visoko stopnjo profesionalnosti in strateški pristop. Ta ne vkljucuje le reagiranja na neugodne dogodke, temvec se osredotoca na predvidevanje možnih scenarijev, vzpostavitev jasnih protokolov in analizo tveganj. Kljucno je namrec predvideti razlicne scenarije, oblikovati jasne protokole ter za­gotavljati pregledno in dosledno komunikacijo skozi celoten proces. Eden od kljucnih elementov upravljanja komunikacije v kriznih razme-rah je hitrost in ucinkovitost odziva. Pravocasno ukrepanje in pregle­dnost informacij sta kljucna za uspešno obvladovanje krize. To pome­ni, da je treba biti pripravljen na takojšnje ukrepanje ob soocanju s kriticnimi situacijami ter zagotoviti tocne in posodobljene informacije. Nemotena komunikacija pomaga ohranjati zaupanje in verodostoj­nost organizacije tudi v najbolj zahtevnih trenutkih. Upravljanje komunikacije v kriznih razmerah zahteva temeljito razume­vanje organizacijskih vrednot in kulture. V tem kontekstu mora biti ko­munikacija empaticna in takojšnja, kar vkljucuje uskladitev sporocil in ukrepov z temeljnimi naceli in vrednotami organizacije. .Usposobljenost in strokovnost. Nujno je okrepiti in strokovno uspo­sobiti informacijske strukture, orodja in izdelke. Posebno je treba izpo­staviti: -ANS (Salezijanska informacijska agencija) z mrežo dopisnikov v pok­rajinah in inšpektorijah, -službe za odnose z javnostmi, tiskovne urade, tiskovne predstavnike, -salezijanski vestnik, -portale in spletne strani, -dokumentacijske službe in arhive, -inšpektorialna glasila in raznovrstno salezijansko informacijsko pro-dukcijo, -platforme in tehnološka komunikacijska sredstva, ki omogocajo vec­jo hitrost, ekonomski in energetski prihranek ter stalen in oseben dostop do informacij. .Uredniška politika. Vzgojno delo don Boska nosi pecat njegove pisa­teljske in založniške dejavnosti. Kot avtor je ustvarjal nabožna, vzgojna, izobraževalna in šolska besedila. V podporo svojim založniškim dejav­nostim je ustanovil Družbo za širjenje dobrega tiska ter odprl Tiskarno Oratorij v Valdoccu. Salezijanske založbe so podjetja, ki so tesno povezana s kulturnim, družbenim in politicnim življenjem ljudi, zlasti mladih iz preprostega ljudstva. Odprte so za kulture dežel, v katerih delujejo, da bi jih dojele in v njih utelešale evangeljsko sporocilo (prim. K 7). S svojim delovanjem omogocajo prisotnost kongregacije v družbi, šo­lah in kulturi, pri cemer prevzemajo aktivno vlogo v procesu evangeli­zacije in kateheze. Svojo uredniško politiko oblikujejo v skladu z odno­si med vero in kulturo, kakor jih razlaga cerkveno uciteljstvo. Priznavajo pristnost cloveških vrednot, njihovo avtonomijo in njihov pomen za vero; hkrati zavracajo vse oblike integralizma. Predstavljajo vzgojno navzocnost in ustvarjalce kulture, pri cemer po­sebno pozornost namenjajo ljudski in humanisticni razsežnosti v skla­du z don Boskovo ter salezijansko vzgojno in pedagoško tradicijo. Salezijanske založbe delujejo na podrocju vzgoje, evangelizacije, ka­teheze, duhovne formacije in izobraževanja. Poudarjajo pomen širje­nja evangeljskega sporocila, podpirajo proces odkrivanja in rasti vere, omogocajo povezovanje vere in kulture ter razvijajo kriticno, estetsko in moralno obcutljivost; hkrati spodbujajo odprtost do vere. .Podjetniške strukture komunikacije. Po don Boskovem zgledu, ki je svoji založniški dejavnosti zagotovil podjetniško stabilnost, in v skladu z zahtevami Splošnega pravilnika 31, so salezijanske založbe ustano­vljene na varni pravni in ekonomski podlagi. Tako kot za vsako drugo delo inšpektorije inšpektor s svojim svetom doloci: pravno strukturo založbe v skladu z zakoni, ki veljajo v državi, pravno osebo, ki je lastnik založbe, predmet njene dejavnosti, njeno organizacijsko strukturo, pri cemer natancno opredeli vloge, pristojnosti in naloge. Inšpektorija opravlja tudi svoje stalne dolžnosti nadzora in usmerja­nja. Upravni odbor založbe v uradnem dokumentu opredeli temeljne vrednote, smernice za odlocanje, politike, ukrepe, namen, tj. temeljni razlog za obstoj založbe, poslanstvo in cilje, ki jih je treba uresnicevati. Podjetje razvija premišljeno in smiselno strategijo, ki omogoca ure­snicevanje zaupanega poslanstva. Z analizo svojih prednosti, slabos-ti, financnih in cloveških virov ter inovacijske sposobnosti doloci svoj ciljni in tržni prostor, opredeli osnovno dejavnost ter pripravi strateški, financni in marketinški nacrt. Prav tako doloci svojo organizacijsko she-mo in opis delovnih mest, ki vkljucuje jasna vprašanja: kdo, kaj, kdaj in kako opravlja naloge. .Salezijanske spletne strani. Za salezijansko spletno stran lahko doloci-mo tri osnovna jedra: identiteto, namen in naravo spletne strani. Iden­titeta salezijanske spletne strani je karizmaticna in institucionalna ter jo lahko opredelimo na naslednji nacin: -poslanstvo (odrešenje mladih), sklicevanje na don Boska in njegov lik, izraz salezijanski, dolocen slog, navdihnjen s preventivnim sistemom, obcutek za skupnost in nacin njihovega oblikovanja. Raven pripa­dnosti institucionalni identiteti se razlikuje glede na znacaj spletnega mesta: lahko gre za uradno stran Družbe, pokrajine ali inšpektorije ali pa za spletno stran ustanove, podrocja ali tipicno salezijanske dejav­nosti. -Konkretni elementi, kot so logotip in razlicne povezave (linki), prispe­vajo k izražanju te pripadnosti. Uradna spletna stran naj vkljucuje po­vezavo na portal Družbe, pri cemer je njen temeljni cilj vedno pricevati o svoji kršcanski in evangelizacijski identiteti. Njen namen je animi­rati, oblikovati, izobraževati, obvešcati (novice, videoposnetki ...), ohranjati (dokumenti, slike, zvoki ...), oglaševati (izogiba se pretira­ni samoreferencnosti). Nenehen razvoj zahteva celostni pristop, ki vkljucuje oblikovanje, ikonografijo, tehnicne spretnosti, interaktiv­nost, dostopnost ter sposobnost enostavnega upravljanja vse bolj kompleksnih spletnih strani z uporabo sodobnih digitalnih orodij. .Salezijanske radijske in televizijske postaje. To so radijske ali tele­vizijske postaje, ki v salezijanskem slogu evangelizirajo mladinsko in ljudsko kulturo, vzgajajo, usmerjajo, obvešcajo in vkljucujejo. Med njihovimi kljucnimi cilji izstopajo: spodbujanje društvenega delovanja ter vkljucevanje mladih in širših družbenih slojev, razvijanje kriticnega razmišljanja za boljše razumevanje in vrednotenje družbene stvarnosti, širjenje cloveških in kršcanskih vrednot v družbi, izvajanje vzgojnih, kul­turnih in pastoralnih programov, ki skozi eticno in kakovostno vsebino krepijo kulturo, izobraževanje in vero, produkcija specializiranih pro-gramov s salezijansko identiteto, utemeljenih v preventivnem sistemu z ustvarjalnim pristopom in uporabo ustreznih virov, ter spodbujanje salezijanske poklicanosti v vseh njenih izraznih oblikah. Zato je treba: - informirati, vzgajati in evangelizirati mlade ter preprosto ljudstvo z uporabo radijskega jezika, pripravljati in podpirati mladinske oddaje, radijske in televizijske postaje s salezijanskim vzgojnim slogom, pri cemer je kljucno spodbujati in vkljucevati mlade, širiti verodostoj-no informacije, ki ponujajo temelje za konstruktivno kritiko družbe, v sporocilih dati prostor temam socialne pravicnosti ter kampanjam za zašcito in spodbujanje clovekovih pravic. Za dosego teh ciljev je bistveno zagotavljanje ekonomske vzdržnosti radijskih in televizijskih postaj s skrbnim upravljanjem, lokalno podporo in mrežnimi projekti, profesionalna priprava in usposabljanje radijskega in televizijskega osebja v salezijanski karizmi, da se zagotovi evangelizacijska kako­vost sporocila. V ta namen je potrebno nacrtovati redna usposablja­nja ter na vseh lokalnih ravneh in v okviru inšpektorije spodbujati so-delovanje v mreži s salezijansko družbo in Cerkvijo. .Družbena omrežja. Družbena omrežja predstavljajo novo obliko ko­munikacije. Uporabljajo se predvsem za izmenjavo izkušenj in mnenj, vzpostavljanje stikov s prijatelji ter ohranjanje povezav z znanci v vse bolj digitalno povezanem svetu. Imajo kljucno vlogo v življenju mnogih ljudi, saj omogocajo spoznava­nje novih oseb in krajev, takojšnje obvešcanje o dogodkih, vzpostav­ljanje dialoga ter oblikovanje skupin z razlicnimi cilji in nameni. Prek Facebooka, X, YouTuba, WhatsAppa in številnih drugih družbenih medijev se med ljudmi po vsem svetu vzpostavljajo povezave, ki so bile še pred nekaj leti nepredstavljive. Z enim klikom lahko v trenutku izvemo, kaj se dogaja na tisoce kilometrov stran. Poleg tega spletne platforme prinašajo velike prednosti uporabni­kom, ki postanejo tako potrošniki kot tudi proizvajalci informacij, saj so prakticno dostopne vsem. Na družbenih omrežjih so vsi uporabniki hkrati ustvarjalci in akterji, stalno in socasno vidni. .Usposabljanje salezijanskih in laicnih strokovnjakov. Zavedati se je treba prednostne naloge usposabljanja salezijanskih in laicnih strokov­njakov na podrocju komunikacije. Za ucinkovito komunikacijo v službi salezijanskega poslanstva je nujno zaceti, podpirati in krepiti podrocja delovanja, animacije, formacije, informiranja ter produkcije. .Izvajanje salezijanske komunikacije na ravni Družbe in inšpektorije zahteva premislek o kljucnih podrocjih pozornosti in zavezanosti, da bi animacija in vodenje družbene komunikacije lahko celostno, konver­gentno in strokovno izpolnjevala svoje poslanstvo. 16 ORGANIZACIJA SALEZIJANSKE KOMUNIKACIJE USMERITVE ZA RAZISKOVANJE IN DELOVANJE .Splošna koordinacija. Za usklajevanje, organizacijo in spodbujanje komunikacije na vrhovni ravni skrbi svetovalec za družbeno komuni­kacijo, na ravni inšpektorije pa delegat za družbeno komunikacijo. Or-ganiziranje vkljucuje opredelitev in strukturiranje dela, ki ga je treba opraviti, dolocitev ter dodelitev pripadajocih nalog in pooblastil ter vzpostavitev ustreznih medsebojnih odnosov za ucinkovito skupinsko delo z namenom doseganja pricakovanih rezultatov. V skladu z dolocili 23. VZ je inšpektor dolžan imenovati delegata za družbeno komunikacijo, katerega naloga je podpirati posamezne skupnosti pri razvoju razlicnih komunikacijskih stvarnosti, nuditi svojo strokovno podporo razlicnim sektorjem dejavnosti ter vzdrževati od-nose z lokalnimi, cerkvenimi in civilnimi organizacijami (23. VZ, št. 259). .Podporne dejavnosti in njihove politike. Zagotoviti je treba razpolo­žljivost in ustrezno vodenje osebja, virov in storitev, nujnih za delova­nje družbene komunikacije v inšpektoriji. Podporne dejavnosti je tre­ba izvajati v dogovoru z vrhovnim in/ali inšpektorialnim ekonomatom. Pri vodenju osebja je treba upoštevati: -podporo in razvoj cloveških virov, ki omogoca usposobljeno, zaneslji­vo in motivirano osebje, -stalno usposabljanje osebja za razvoj njihovih potencialov in njihovo ustrezno umestitev v delovno strukturo. Upravljanje financnih sredstev in premoženja: -razpoložljivost, ustrezna uporaba in nadzor potrebnih sredstev, -zaposlitev v skladu z zakonskimi zahtevami in veljavnimi pravnimi predpisi civilne družbe in Družbe, -strokovnost postopkov, -proracun, ki ustreza vsakemu nacrtu. Upravljanje storitev zadeva: -organizacijo in metode dela tako, da se organizacijske strukture stal-no posodabljajo in prilagajajo pricakovanim rezultatom v okviru, ki ga dolocajo konstitucije in predpisi Družbe, -izmenjavo izkušenj in rezultatov med sektorji in podrocji Družbe, -zagotovitev ustreznega delovanja racunalniških sistemov, ki omogo-cajo varno in hitro podporo pri sprejemanju upravljavskih odlocitev, kljucnih za doseganje zastavljenih ciljev komunikacije, -zagotovitev pravne podpore za zagotavljanje skladnosti z veljavno zakonodajo ter zašcito interesov Družbe na podrocju komunikacije. Pri upravljanju jezikovnih virov in prevajanju je treba upoštevati: -ohranjanje in zašcita salezijanske terminologije tako znotraj kot zunaj Družbe; -zagotavljanje zvestega in razumljivega prevoda sporocil vrhovnega predstojnika in njegovega sveta ter drugih organov za animacijo, for-macijo in obvešcanje. Izraz zvest pomeni ohranitev pomena izvirnega jezika in konteksta, pri cemer se upošteva tudi razumljivost za bralce v njihovem kulturnem okolju; -spodbujanje ustreznih standardov za besedila, ki jih objavlja vrhovno vodstvo, z namenom zagotavljanja jasnosti, doslednosti in razumlji­vosti sporocil. .Upravljanje dokumentarne dedišcine. Sektor za družbeno komunika­cijo v sodelovanju s Centralnim salezijanskim arhivom upravlja doku­mentarno premoženje Družbe z digitalizacijo in shranjevanjem besedil (TM) ter drugimi arhivskimi postopki. Delegat za družbeno komunikacijo zagotavlja strokovno znanje in sve­tovanje centralnemu salezijanskemu arhivu ter drugim odgovornim za upravljanje dokumentarne dedišcine Družbe. Sektor za družbeno komunikacijo v tesnem sodelovanju z vrhovnim tajnikom in/ali vikarjem vrhovnega predstojnika skrbi za koordinacijo skupine prevajalcev ter nudi podporne storitve za ucinkovito izvedbo njihove naloge. Sektor za družbeno komunikacijo oblikuje in spodbuja smernice za slog, ki so primerne za razlicne situacije, na primer za vrhovno vodstvo ali za prevajalce, ki prevajajo v razlicne jezike. 17 VLOGE IN ODGOVORNOSTI ZA SALEZIJANSKO KOMUNIKACIJO USMERITVE ZA RAZISKOVANJE IN DELOVANJE .Vrhovni svetovalec za družbeno komunikacijo TEMELJNA NALOGA »Svetovalec za družbeno komunikacijo ima nalogo poživljati Družbo na tem podrocju. Pospešuje salezijansko delo na podrocju družbe­ne komunikacije in zlasti na svetovni ravni usklajuje tovrstne centre in ustanove« (K 137). Sektor za družbeno komunikacijo svoje vrednote utemeljuje v evange­liju, osebnosti svetega Janeza Boska in virih navdiha njegovega pre­ventivnega sistema; hkrati se tesno povezuje z uciteljstvom salezijan­ske Družbe. Da bi se ustrezno odzvali na vse vecji pritisk medijev, je treba poudariti spremembe, ki se dogajajo. Te nove družbeno-kulturne zahteve, ki jih narekujejo ocitni in konkretni znaki našega casa, morajo spodbujati nacin podajanja, ki je bogat z nauki in moralnimi naceli, zlasti s pou­darkom na: -zvestobi salezijanski karizmi v službi mladih; -osebi, ki je vedno v središcu komunikacije; -povabilu Cerkve in Družbe, naj biva, evangelizira in vzgajata v digital-ni kulturi s salezijansko identiteto; -pomen konvergence pri skupnem upravljanju in vodenju, strokov­nosti vodenja in organizacijski kulturi; -dejavnem sodelovanju laikov pri skupnem vzgojnem, pastoralnem in upravnem vodenju komunikacije; -mrežni miselnosti, eticni in vzgojni uporabi umetne inteligence z vi-dika timskega dela ter vecopravilnosti, nacrtovanje in konvergentno miselnost. SPECIFICNE NALOGE -Animirati in usmerjati institucionalno-informacijsko, izobraževalno in pastoralno komunikacijo na sinodalen, celosten in vkljucujoc na-cin z izvajanjem jasnih politik, ucinkovitih procesov, nacrtovanjem, implementacijo in preverjanjem projektov. -Širiti vrednote in vizijo salezijanske družbene komuniakcije: v sre­dišce postaviti osebo in njeno formacijo pred sredstvi, spodbujati pozitivno vizijo cloveka, ceniti bratsko obcestvo med posamezniki kot poklicanost, vzpostaviti pristnost v osebnem in skupnostnem živ­ljenju kot verodostojen temelj za komunikacijo. -Spremljati in podpirati salezijansko družbo na podrocju družbene komunikacije, ob upoštevanju digitalne preobrazbe, v službi pos­lanstva, kot je navedeno v Splošnem pravilniku 31–34. -Spodbujati zavedanje, da je treba biti komunikator salezijanske identitete in karizmaticne zvestobe. Ta kompetenca se mora pravi­loma uresnicevati v redovnih skupnostih, v krajih poslanstva, s tradi­cionalnimi in digitalnimi komunikacijskimi sredstvi (K 43). -Animirati ravnatelje in odgovorne za centre in strukture za družbe-no komunikacijo, da bi delovali z vzgojno, strokovno in mrežno vizijo, in sicer z uporabo družbenih omrežij in medijev. -Usklajevanje podrocij, iz katerih je sestavljen sektor za družbeno komunikacijo: evangelizacija, animacija, upravljanje, institucionalna komunikacija, formacija, produkcija, profesionalizacija, mreženje. -Spodbujati komunikacijske in marketinške dejavnosti, da bi zagoto­vili prepoznavnost in kohezijo, ki se dejansko osredotoca v celotno in-stitucionalno komunikacijo in produkcijo vsebin v salezijanski družbi. -Spremljati usposabljanje in animacijo delegatov za družbeno ko­munikacijo, ravnateljev centrov za družbeno komunikacijo, založb, Salezijanskega vestnika, radia in drugih ustanov. .Ekipa sektorja za družbeno komunikacijo Ekipa, ki sestavlja ta sektor, ima specificne naloge sodelovanja z vrhov­nim svetovalcem. Zlasti mora: -sodelovati z vrhovnim svetovalcem pri spodbujanju družbene komu­nikacije, -stalno sodelovati pri vsem, kar zadeva cilje sektorja za družbeno ko­munikacijo, -opravljati naloge, ki jih dodeli svetovalec v službi sektorja, kot so ANS, tiskovni urad, italijanski Salezijanski vestnik, salezijanski vestni­ki, spletni portal, dokumentacija in arhiv, fotografske storitve. .Svetovna konzulta za družbeno komunikacijo Clani ekipe, razlicni salezijanci in laiki, strokovnjaki na razlicnih pod-rocjih animacije in usposabljanja, informiranja in poslovanja, stalno sodelujejo s sektorjem s svojimi študijami in nasveti, odgovarjajo na prošnje, vendar s proaktivno držo ponujajo tudi spontane predloge. Njihov prispevek je zlasti: -spremljati razvoj komunikacije Družbe, -nuditi stalno svetovanje na podrocju komunikacije Družbe, zlasti sek­ torju za družbeno komunikacijo, -nuditi smernice in pripomocke za stalno posodabljanje, -stalno svetovanje v zvezi s komunikacijo Družbe, zlasti sektorju za družbeno komunikacijo. • Pokrajinski, narodni delegati in/ali konference V tesnem sodelovanju s centralo in v skladu z nacelom subsidiarnosti se pokrajinski, narodni delegati in/ali konference zavezujejo, da bodo: -spodbujali sinergijo in sodelovanje med inšpektorijami na podro-cju družbene komunikacije in njegovih razlicnih dejavnosti, z odprto strateško vizijo celotnega poslanstva in Družbe, -opravljali naloge, ki so jim zaupane z ustanovnimi akti ali konvencija-mi pokrajinske delegacije ali konference, -vzdrževali tesno povezavo in sodelovali z vrhovnim svetovalcem za družbeno komunikacijo in s sektorjem, -spodbujali pripravo in izvajanje skupnega nacrta delovanja in sode­lovanja v sektorju za družbeno komunikacijo v skladu s splošnim pro-gramom pokrajine ali konference. .Inšpektor s svojim svetom Znotraj posameznih inšpektorij se inšpektor s svojim svetom zavezuje, da bo: -spodbujal družbeno komunikacijo v inšpektoriji, -skrbel za kakovost družbene komunikacije, jo preverjal znotraj in zunaj inšpektorije, med sobrati, s skupinami salezijanske družine, s cerkvenimi skupnostmi ter civilnimi in družbenimi institucijami, med skupinami inšpektorij in z vrhovnim svetom, -imenoval inšpektorialnega delegata za družbeno komunikacijo, -skrbel za organizacijo, vloge in naloge skupine ali komisije za družbe-no komunikacijo, -pripravljal sobrate na vstop na podrocje tiska, kinematografije, radia in televizije, -ustanavljal in krepil založniške centre za izdajanje in distribucijo knjig, pripomockov in revij ter oddajniške in produkcijske centre za avdio­vizualne, radijske in televizijske programe, -dolocil recenzente za publikacije, ki zahtevajo cerkveno presojo. .Inšpektorialni delegat za družbeno komunikacijo Delegat je lahko salezijanec ali laik (moški ali ženska) in ima nalogo spodbujati družbeno komunikacijo v inšpektoriji v imenu inšpektorja: -vlogo delegata naj bi opravljal za polni delovni cas; -delati mora v sodelovanju z razlicnimi skupinami, ki sestavljajo struk­turo v korist salezijanski mladinski pastorali za njeno izvajanje v in-špektoriji; -posebej se usklajuje z delegati drugih sektorjev; -v dogovoru z inšpektorialnim ekonomom najde ustrezno predstavni­ško funkcijo pri upravljanju podjetij za družbeno komunikacijo v in-špektoriji; -delegat sodeluje pri pripravi in izvajanju inšpektorialnega nacrta za družbeno komunikacijo; -glede na možnosti animira in spremlja tiste, ki sodelujejo pri družbeni komunikaciji inšpektorije: inšpektorialni svet, salezijanske skupnosti, lokalne stike za družbeno komunikacijo, razlicna podrocja delovanja na podrocju družbene komunikacije; -pomaga pri permanentni formaciji sobratov na podrocju družbene komunikacije; -sodeluje v mreži z razlicnimi odgovornimi osebami na vseh ravneh v inšpektoriji, da bi uskladil dejavnosti, pri cemer poudarja salezijan­ske kriterije, navedene v prvem delu tega pripomocka: pri pripra-vi in izvajanju nacrtov na razlicnih inšpektorialnih in lokalnih ravneh, pri spodbujanju procesov ter pri izvajanju programov in dejavnosti formacije, informacije in produkcije, pri cemer sodeluje z ekipo ali inšpektorialno komisijo za mladinsko pastoralo; -prisoten je v organih za animacijo del, povezanih s produkcijo druž­bene komunikacije; -bistveno je, da ima delegat pregled, ki mu omogoca dobro usmer­jene posege za zagotavljanje ravnovesja in skladnosti med lokalno salezijansko komunikacijo in svetovno komunikacijo na naslednjih podrocjih: ANS (Salezijanska informacijska agencija), lokalne infor­macije (dopisniki), produkcija in razširjanje informacij v inšpektoriji in salezijanski družini. .Skupina za družbeno komunikacijo (inšpektorialna komisija ali drugi organi) Da bi spodbudili in prispevali k razvoju ter ucinkovitemu delovanju družbene komunikacije v vsaki pokrajini, je smiselno oblikovati ekipo, ki bo: -skupaj z delegatom in inšpektorijo aktivno prispevala k spodbujanju in razvoju družbene komunikacije, -delovala kot usklajena ekipa v organiziranem sistemu ter kontinuira-no sodelovala pri vseh vidikih poslanstva sektorja za družbeno komu­nikacijo, -sodelovala pri oblikovanju in izvajanju nacrta inšpektorije za animaci­jo, formacijo in posvetovanje na podrocju družbene komunikacije, -podpirala delo delegata z zagotavljanjem informacij, analiz, izmenja­ve izkušenj, strateškega nacrtovanja in preizkušanja novih pristopov, -opravljala naloge, ki ji jih zaupa inšpektor ali delegat za vodenje raz­licnih dejavnosti, ter sodelovala pri dogodkih in organizacijah na po­drocju družbene komunikacije, -spodbujala družbeno komunikacijo kot sredstvo za vzgojo in evan­gelizacijo mladih ter delavskega razreda. .Tiskovni urad, ekipa in produkcija Pomembno je organizirati tiskovni urad, ki skrbi za: -vzpostavljanje in vzdrževanje aktivnih ter konstruktivnih odnosov s strukturami, posamezniki in mediji na lokalni ravni, -oblikovanje salezijanske podobe z vidika kakovosti in obsega priso­tnosti v medijih ter v javnem prostoru, -sodelovanje na srecanjih razlicnih ravni – regionalnih, pokrajinskih in svetovnih – z namenom krepitve sinergij znotraj Družbe, -usklajevanje dejavnosti z organizacijami na cerkveni, redovni, vladni in civilni ravni, ki delujejo na podrocju družbene komunikacije. .Lokalni koordinator za družbeno komunikacijo Vsaka skupnost in lokalna ustanova morata skrbno nacrtovati, organi­zirati in usklajevati svoje dejavnosti na podrocju družbene komunikaci­je. Posebno pozornost je treba nameniti: -spodbujanju ucinkovite komunikacije znotraj lokalnega okolja, -operativnemu vkljucevanju v skupino za mladinsko pastoralo pri vseh dejavnostih, povezanih z vzgojo mladih, -sodelovanju z odgovornimi v drugih sektorjih za zagotavljanje uskla­jenega delovanja lokalne ustanove, -sodelovanju k pripravi in izvajanju lokalnega nacrta družbene komu­nikacije, -animiranju vseh, ki sodelujejo pri družbeni komunikaciji ustanove – sveta VPS, salezijanske skupnosti, lokalne komisije za družbeno ko­munikacijo in razlicnih podrocij delovanja v tem sektorju, -spremljanju nacrtovanja in izvajanja procesov ter programov za uspo­sabljanje, informiranje in produkcijo, -vodenju lokalnega salezijanskega informacijskega centra, ki spodbu­ja produkcijo in širjenje informacij znotraj salezijanske ustanove in družine ter skrbi za sredstva, kot so lokalne novice in drugi posebni informativni izdelki, -spremljanju delovanja lokalnih dopisnikov, -upravljanju spletne strani in koordinaciji dejavnosti tiskovnega urada, -vzdrževanju aktivnih in pozitivnih stikov s strukturami, posamezniki in sredstvi družbene komunikacije, ki delujejo na obmocju, -spodbujanju salezijanske prepoznavnosti s poudarkom na kakovosti in obsegu prisotnosti v medijih ter tiskovnem prostoru, -zagotavljanju lokalnih informacij ANS na ravni inšpektorije in širše ter strateškemu umešcanju informacij, ki nastajajo na tem obmocju. .Agencija ANS (Salezijanska informacijska agencija) Glavni cilji ANS, zadolžene za obvešcanje in komuniciranje v imenu salezijancev, so: -priprava salezijanskih informacij za oskrbo sredstev družbene komu­nikacije Družbe in postavitev lastnih medijskih izdelkov v službo sale-zijanskega poslanstva, -podpora razlicnim organom Družbe (vrhovnemu predstojniku, vrhov­nemu svetu, sektorjem, inšpektorijam itd.) pri ucinkoviti uporabi in-formacij in komunikacijskih sredstev za dosego ciljev animacije in upravljanja, -povezovanje clanov Družbe, razpršenih po vsem svetu, in razlicnih skupin salezijanske družine z obvešcanjem o njihovih stvarnostih, -zaznavanje izzivov sodobne družbe ter pomoc Družbi, salezijanski družini in širši javnosti pri njihovem razumevanju in interpretaciji v skladu s salezijanskim poslanstvom, -prispevanje h kakovosti informacijskih sredstev Družbe in salezijan­ske družine z izboljšanjem vsebin in njihove predstavitve, -seznanjanje medijev, zlasti tistih, ki so blizu Cerkvi, in širše javnosti s stanjem Družbe in salezijanske družine v svetu ter posredovanje informacij o pomembnih dogodkih, -ozavešcanje o problematikah mladih in vzgoje v svetu ter priprava in širjenje vsebin, ki nagovarjajo te izzive, -komunikacija, ki sledi novim znanstvenim in metodološkim pristo-pom digitalne kulture in informacijskih tehnologij. ANS deluje na dveh ravneh: Svetovna raven: v Rimu in v tesnem sodelovanju z vodstvenimi orga­ni Družbe ter salezijanske družine center agencije vzpostavlja kljucne stike z mednarodnimi agencijami, svetovnimi podatkovnimi bazami, Vatikanom in vsemi salezijanskimi skupnostmi. V centru nastajajo vsi izdelki globalnega pomena, tako za notranjo kot zunanjo uporabo. Ti se nato bodisi neposredno distribuirajo koncnim naslovnikom bodisi posredujejo inšpektorialnim delegatom, ki jih umešcajo v narodne in-formacijske medije. Inšpektorialna raven: inšpektorialni delegat (inšpektorialni dopisnik) za družbeno komunikacijo v polnem sodelovanju z organi upravljanja inšpektorije vzpostavi stike z nacionalnimi agencijami in mediji, s ti-skovnim uradom škofovske konference in s salezijanskimi skupnostmi v inšpektoriji. Delegat (osebno ali prek drugega dopisnika) posreduje agencijskemu središcu vse relevantne informacije iz inšpektorije ter v skladu z infor­macijsko politiko in po lastni presoji umešca v nacionalne agencije in medije informativne vsebine ali izdelke, ki jih posreduje agencija. Poleg tega delegat, ki je odgovoren agenciji, pripravlja in razpošilja obstojecim medijem na svojem obmocju salezijanske informacije lo-kalnega pomena. Pri tem sodeluje z informatorji – salezijanci ali clani salezijanske družine – iz razlicnih ustanov, ki delujejo kot lokalni dopi­sniki. Delegat prav tako skrbi za pripravo in distribucijo izdelkov ANS, kot so ANSfoto, tiskani mesecnik, spletna stran ANS ter drugi materiali, odvisno od potreb. .Tiskovni urad ANS Tiskovni urad ANS mora zlasti: -ohranjati in gojiti stike z agencijami za obvešcanje, mediji ter širšo javnostjo, delovati kot glasnik pri vprašanjih, povezanih z mladimi in vzgojo; -skrbeti za prepoznavnost in zašcito imena Družbe ter salezijanskih dejavnosti ter jih po potrebi zagovarjati. Urad za stike z javnostmi je opredeljen kot služba znotraj ANS; -organizirati in redno posodabljati bazo podatkov o salezijanski stvar­nosti, položaju mladih in vzgoji; -spremljati tekoce informacije v medijih v zvezi s salezijanskim pos­lanstvom, jih interno posredovati neposredno zainteresiranim stra­nem ter pri teh vprašanjih sodelovati z mediji; -vzpostaviti stike z agencijami in predvsem z novinarji, da bi jih obveš-cali o salezijanskem poslanstvu ter jih spodbujali k sodelovanju pri promociji vzgoje mladih; -skrbeti za organizacijo vlog in funkcij; -voditi nacrt komunikacije in trženja podobe Družbe ali inšpektorije; -vzpostaviti ucinkovite kanale komunikacije med vodstvom Družbe ter medijskimi predstavniki in obratno. Posebno pozornost je treba nameniti odnosom z javnostmi. Za to je treba: -usklajevati uradne zadeve vrhovnega predstojnika in njegovega sveta z Družbo ter Družbe z zunanjim svetom na splošni ravni ter prav tako zadeve inšpektorja in njegovega sveta na inšpektorialni ravni. Vrhov­ni predstojnik ohrani odgovornost, ki jo lahko v posebnih primerih prenese na svojega vikarja, vrhovnega tajnika, uradnega tiskovnega predstavnika ali druge osebe – za uradne odnose vrhovnega sveta Družbe in njene stike z zunanjim svetom. To vkljucuje odnose z Apo­stolskim sedežem, Zvezo vrhovnih predstojnikov (USG), drugimi inšti­tuti in kongregacijami, razlicnimi ustanovami in organizacijami tako na cerkvenem kot civilnem podrocju, zlasti pa za izjave ali stališca, ki jih Družba sprejme. -Inšpektor s svojim svetom opredeli delovanje tega organa na ravni inšpektorije v sodelovanju s tiskovnim uradom. .Salezijanski vestnik (revija Don Bosko) Salezijanski vestnik je revija, ki deluje znotraj okvirov salezijanskega poslanstva, vendar je predvsem usmerjena k širši javnosti, ne zgolj k ustanovi sami. To pomeni, da izhaja iz resnicnosti, ki jo danes živijo ljudje in Cerkev, ter ponuja salezijanski pogled na aktualna vprašanja, še posebej tista, ki se ticejo mladine in vzgoje. Salezijanski vestnik izhaja v skladu s smernicami vrhovnega predstoj­nika in njegovega sveta v razlicnih izdajah in jezikih kot organ celotne salezijanske družbe, ne pa kot locen organ za vsako deželo. Številne narodne ali pokrajinske izdaje so zasnovane tako, da na razlicnih kul­turnih obmocjih utelešajo vrednote edinstvene salezijanske poklica­nosti. Glavni cilji Salezijanskega vestnika so: -širiti don Boskovega duha, -seznanjati o salezijanskem delu in njegovih potrebah, -povezovati in animirati razlicne skupine salezijanske družine, -spodbujati poklice, -omogocati rast salezijanskega gibanja in spodbujati sodelovanje v poslanstvu. .Spletni portal Spletni portal vrhovnega vodstva je »platforma«, ki omogoca brskanje po internetu in ponuja razlicne strani z dolocenimi nameni, orodji in storitvami, kot so izbira jezikov, iskalnik, zašciteni prostor [intranet], po­vezave, klepet in druge specializirane vsebine, namenjene vzgoji mla­dih in evangelizaciji. Jasno se kaže potreba po ucinkovitem upravlja­nju spletnih virov kot prostora za informacije, formacijo in izmenjavo, ki služi projektu animacije in vodenja Družbe, ki predstavlja vir informacij o salezijanski karizmi ter kot orodje za mobilizacijo Družbe v podporo mladim. Kar zadeva upravljanje in razvoj spletnega portala, je za njegovo vode­nje in vzdrževanje odgovoren sektor za družbeno komunikacijo: -omogoca sodelovanje med centrom in inšpektorijami ter redno po­sodablja razlicna salezijanska spletišca, -vzdržuje ustrezno strukturo ljudi in tehnoloških virov za interaktivno delovanje, -usposablja ljudi za interakcijo, -prevzema animatorsko vlogo v sodelovanju z drugimi salezijanskimi spletnimi skrbniki po vsem svetu, -zagotavlja povezave z družbenimi omrežji in integracijo umetne inte­ligence. .Dokumentacija in arhivi Arhiv hrani 'zgodovinsko' dokumentacijo, torej gradivo, ki ni vec v re-dni uporabi ali neposredno dostopno, vendar je na voljo na zahtevo. Pomembno je opozoriti, da: -je glavni namen arhiva zbiranje, ohranjanje in zagotavljanje dostopa do dokumentacije, ki se nanaša na salezijansko karizmo, izkušnje in delo; -na vrhovni ravni je odgovornost za Centralni salezijanski arhiv (CSA) dodeljena vrhovnemu tajniku; -arhiv deluje v skladu s predpisi Centralnega arhiva. .Fotografski arhiv V zvezi s fotografskim arhivom velja spomniti, da: -gre za prostor (fizicen in digitalni), kjer se hranijo fotografije, filmi ter zgodovinska in aktualna dokumentacija; -oseba, odgovorna za ta arhiv, omogoca dostop do gradiva za publi­kacije, obvešcanje in razlicno dokumentacijo; -sektor za družbeno komunikacijo upravlja arhiv tega sektorja in nje­govih razlicnih služb (ANS, Salezijanski vestnik, portal), in sicer kot podatkovno zbirko in tekoco referencno dokumentacijo; -sektor za družbeno komunikacijo lahko nudi svoje posebne pristoj­nosti vrhovnemu tajniku in odgovornim za razlicne oddelke Central-nega salezijanskega arhiva v zvezi s politikami in strategijami ohra­njanja, zlasti tistimi, ki vkljucujejo tehnicne in digitalne vidike. .Inšpektorialno glasilo Pomembno je, da se inšpektorialna glasila še naprej pripravljajo na razlicne nacine in se prilagajajo specificnim razmeram z namenom: -širiti salezijanske informacije med salezijanskimi skupnostmi, vzgojni-mi skupnostmi in v širši salezijanski družini s ciljem spodbujanja ob­cestva, izmenjave izkušenj, krepitve obcutka pripadnosti ter spodbu­janja prenove; -pripravljati informacije, ki služijo animacijskemu nacrtu inšpektorije ter se nanašajo na razlicne sektorje vzgojno-pastoralne dejavnosti. .Centri za formacijo Centri za formacijo na podrocju komunikacij, ki so prisotni in vodeni v okviru Družbe, imajo razlicne profile: univerzitetni (akademski) ali ne­formalni (s programi usposabljanja, ki se prilagajajo glede na obliko in casovni razpored). Njihove naloge so: -prispevati k salezijanskemu poslanstvu z izobraževanjem profesorjev, raziskovalcev, strokovnjakov in izvajalcev na podrocju družbene ko­munikacije, pri cemer je kljucna harmonicna povezava teoreticnega znanja in operativnih vešcin; -usmerjati se v skladu s posebnim salezijanskim VPN ter akcijskimi na-crti, ki odgovarjajo na konkretne potrebe vseh uporabnikov, obenem pa se vkljucujejo v ONI. .Sektor za družbeno komunikacijo spodbuja usposabljanje na podro-cju komunikacij Sektor za družbeno komunikacijo spodbuja medsebojno sodelovanje centrov za usposabljanje na podrocju komunikacij z naslednjimi usme­ritvami in strategijami: -sodelovanje s sektorjema za formacijo in mladinsko pastoralo; -iskanje skupnih znanj in sodelovanja med fakultetami za komunika­cijo v salezijanskih univerzitetnih ustanovah ter razlicnimi centri za usposabljanje; -zagotavljanje formativnega odgovora na povpraševanje po izobraže­vanju in usposabljanju za družbeno komunikacijo tako za salezijance BIBLIOGRAFIJA — BorDoni carlo (ur.), Il primato delle tecnologie. Guida per una nuova iperumanitŕ, Mimesis, Milano, 2020. — Bozzolo anDrea, I sogni di Don Bosco. Esperienza spirituale e sapienza educativa, LAS, Rim, 2017. — BraiDo Pietro, Janez Bosko, duhovnik mladih, v stoletju svobošcin, I – II, Salve, Ljubljana, 2019–2024. — BraiDo Pietro, Prevenire non reprimere. Il sistema preventivo di Don Bosco, Istituto Storico Salesiano - Saggi 11, LAS, Roma, 1999. — BrocarDo Pietro, Don Bosco profondamente umano, profondamente santo, LAS, Rim, 2001. — carusoluca, costa GiusePPe, merola GiusePPe, Giornalismo e religione. Storia, metodo e testi, Libreria Editrice Vaticana, Vatikan, 2012. — casolo Francesco in melica steFania, neuroscienze, corPoreitŕ eD esPressivitŕ, Vita e Pensiero, Milano, 2022. — censis, XVI Rapporto sulla Comunicazione. I media e la costruzione dell'identitŕ, Franco Angeli, Milano, 2020. — ceria euGenio (ur.), Biografski spomini sv. Janeza Boska, Salve, Ljubljana, 2012–2023. — chalmers DaviD j., Piů realtŕ. I mondi virtuali e i problemi della filosofia, Raffaello Cortina Editore, Milano, 2023. — commissioneinternazionaleDi stuDio sui ProBlemiDella comunicazione nel monDo, Comunicazione e societŕ oggi e domani. Il raporto MacBride sui problemi della comunicazione nel mondo, ERI, Torino, 1982. — costa GiusePPe (ur.), Editoria, media e religione, Libreria Editrice Vaticana, Vatikan, 2009. — costa GiusePPe, Parole attorno ai media. Saggi, cronache e provocazioni, Sciascia Editore, Caltanissetta, 2002. — costa GiusePPe, Paoluzi anGelo, Giornalismo. Teoria e pratica, LAS, Rim, 2006. — cuDDy amy, Presence. Bringing your boldest self to your biggest challenges, Little Brown and Company, New York, 2015. — Dal Ben Paolo, Nuovi media e identitŕ digitale, Pazzini, Rimini, 2022. — Damasio antonio r., Descarte’s Error: Emotion, Reason, and the Human Brain, Grosset/Putnam, New York, 1994. — esPosito elena, Comunicazione artificiale. Come gli algoritmi producono intelligenza sociale, EGEA S.p.A, Milano, 2022. — Francesco Di sales, Il Trattato dell'amore di Dio, Prefazione, Cittŕ Nuova, Rim, 2011. — GarDner howarD, Multiple Intelligences. The Theory in Practice, Basic Books, New York, 1993. — Goleman Daniel, Emotional Intelligence, Bantom Books, New York, 1995. — GreGory richarD l., colman anDrew m., The senses in communication, Longman Essential Psichology, London, 1995. — GreGory richarD l., Eye and Brain, the Psychology of Seeing, MCGraw-Hill Book Company, New York-Toronto, 1996. — han ByunG-chul, La crisis de la narración, Herder, Barcelona, 2023. — han ByunG-chul, Le non cose. Come abbiamo smesso di vivere il reale, Einaudi, Torino, 2022. — laFuente juanjosé Bartolomé, Dios y su pueblo necesitan mediadores, Editorial CCS, Madrid, 2023. — lenti arthur j., Don Bosco, storia e spirito, I., LAS, Rim, 2017. — lever Franco, rivoltella Pier cesare, zanacchi aDriano, La comunicazione. Il Dizionario di scienze e tecniche, Elledici-RaiEri-Pontificio Ateneo Salesiano, Rim, 2002. — marinelli vincenzo, Francesco di Sales comunicatore. Ricostruzione della teologia della comunicazione salesiana e suo contributo per la prassi pastorale contemporanea, PUL, Rim, 2019. — martínez Díez Felicísimo, Teología de la Comunicación, BAC, Madrid, 1994. — menDes Dos santos GilDásio, Don Bosco e la realtŕ digitale, Elledici, Torino, 2023. — PaccaGnella luciano, Sociologia della comunicazione, Il Mulino, Bologna, 2004. — Pasqualetti FaBio, avati cosimo (ur.), Reti Sociali: porte di veritŕ e di fede; nuovi spazi di evangelizzazione, LAS, Rim, 2014. — PreDoti rocco, Identitŕ dell'uomo digitale. Antropologia del linguaggio digitale e implicazioni catechetiche, Cittadella Editrice, Assisi, 2022. — rivoltella Pier cesare, Teoria della Comunicazione, Editrice la Scuola, Brescia, 1998. — schmucki alBert in Forlani Donatella (ur.), La vita consacrata e il nuovo ambiente digitale. Sfide e opportunitŕ formative, EDB, Bologna, 2015. — siGman mariano, El poder de las palabras, 3. izd., Penguin Random House Grupo Editorial, Barcelona, 2022. — solDŕ GiusePPe, Don Bosco nella fotografia dell'800 (1861–1888), Societŕ Editrice Internazionale, Torino, 1987. — sPaviero Paolo, L'etica alla prova delle neuroscienze. Sfide e opportunitŕ per la teologia morale, Cittadella Editrice, Assisi, 2020. — talia Domenico, La societŕ calcolabile e i big data. Algoritmi e persone nel mondo digitale, Rubbettino, Soveria Mannelli, 2018. — zuBoFF shoshana, Il capitalismo della sorveglianza. Il futuro dell'umanitŕ nell'era dei nuovi poteri, Luiss, Rim, 2019. VSEBINA Predstavitev ........................................................................................ 5 Uvod v novi dokument ...................................................................... 9 1. Geneza komunikacije pri don Bosku ..............................................13 2. Komunikacija kot cloveški in kulturni pojav ...................................17 ACloveška in tehnološka dinamika v digitalnem svetu ................. 19 3. Komunikacija z razlocevanjem in sinodalnostjo ............................25 4. Prijateljska komunikacija, ki izhaja iz Božje ljubezni do nas..........29 5. Jezus Kristus prijateljsko komunicira v Ocetovem imenu .............35 6. Bog še naprej komunicira z ljudmi prek Cerkve ............................39 7. Marija, zgled komunikatorja ............................................................43 8. Sveti Francišek Saleški: vse za ljubezen .........................................45 9. Prijateljsko življenje v današnji digitalni kulturi..............................47 10. Odnos med komunikacijo ter vzgojno in evangelizacijsko dejavnostjo ..................................53 AKomunikacija v dialogu med evangelizacijo in vzgojo .................. 56 BKomunikacija v dialogu s kulturo ................................................59 CInterdisciplinarni pristop k dialogu z digitalnim svetom ...........59 DKomunikacija v salezijanski družini in povezovanje z laiki .........62 EMetodologija salezijanske komunikacije ...................................63 11. Preventivni sistem – pastoralna in komunikacijska usmeritev ......67 APreventivni sistem – salezijanska duhovnost in vir komunikacije ....................................................................... 70 B Komunikacija v digitalnem ekosistemu, utemeljena na preventivnem sistemu ................................................................. 72 12. Kršcanska antropologija, vir za etiko komuniciranja .....................77 AHumanizacija komunikacije .........................................................79 BSkrb za komunicirajocega cloveka ..............................................82 13. Srce in identiteta salezijanca komunikatorja ..................................85 14. Smernice za salezijansko družbeno komunikacijo ........................91 15. Upravljanje in vodenje ..................................................................... 99 16. Organizacija salezijanske komunikacije .......................................109 17. Vloge in odgovornosti za salezijansko komunikacijo ..................113 Bibliografija .................................................................................... 127 Nekomercialna izdaja