OSEMDESETA LETA V
MUZEJSKI POSTAVITVI
Razstava v Gorenjskem muzeju v
Kranju (november-december 1990)
I. KAJ ZVEMO NA RAZSTAVI O
GORENJSKI V OSEMDESETIH LETIH?
Nada Holynski je že več svojih razstav po-
svetila krajšim sodobnim obdobjem Gorenj-
ske oz. kranjske občine. S predstavitvijo
osemdesetih let na Gorenjskem je naredila po-
memben korak v opredelitvi »t.i. aktivnega
muzealstva, ki dopušča, da prinesemo v mu-
zej vse, kar je zbudilo našo pozornost (in ne le
slučajno ohranjene predmete)«.
Gre za dvojno poslanstvo. Po eni strani taka
»razstava zahteva od muzealca maksimalno
angažiranje tako pri spremljanju dogajanj kot
pri zbiranju in izboru muzealij«. S tem svojim
izbiranjem pa muzealec »spodbuja pri ustvar-
jalcih muzealij in njihovih hraniteljih določe-
no kulturno zavest, saj njihovim izdelkom in
predmetom daje nadih pomembnosti in več-
nosti ter jih s tem zavezuje k večji odgovorno-
sti pri njihovem ustvarjanju in ohranjevanju«.
Kaj ponuja tako zastavljena predstavitev
obiskovalcu razstave? Kakšno Gorenjsko med
leti 1980 in 1990 vidimo?
Prvi del razstave je Nada Hoyinski naslovi-
la Delo in ustvarjalnost. Gorenjska med uspe-
hi in razvojnimi zapleti.
Rudnik urana Žirovski vrh: nastal je v tem
desetletju in odplavlja ga. Bleščeče desetletje
Elana-varljivi videz. Kako bo z Elektrojeklar-
no 2, energetskim požeruhom.
Eta-80, telefon oblikovalca Davorina Savni-
ka, je »eden največjih uspehov slovenske in-
dustrije osemdesetih let.« Razvoj uspešnih di-
gitalnih central SI 2000. Vzporedno pa agoni-
ja Iskre.
Rast gorenjskega izvoza od 284 milijonov do-
larjev leta 1980 do 455 milijonov leta 1989.
Obenem pa številne posodobitve proizvodnje.
Krepitev obrti - leta 1979 je bilo 1338, leta
1989 pa 3376 obratovalnic.
Pridelava mleka je krepko povečana, zgrajen
je bil center za hitro razmnoževanje krompir-
ja. Od kmetijstva pa živi manj kot pet odstot-
kov prebivalcev. Pomembnejše je gozdarstvo
z letnim etatom okoli 400 000 m3 z močno
predelavo.
Zraslo je nekaj trgovskih hiš, trgovina daje 12
% dohodka regije. Pretok potnikov se krepi,
prebitje karavanški predor.
Leta 1985 so v Mojstrani postavili prvo omre-
žje za sprejem satelitskih televizijskih progra-
mov.
Novi hoteli, nekaj kvalitetnih prireditev v tu-
rizmu.
V začetku desetletja je nastal Triglavski na-
rodni park.
Zgrajenih je bilo 11.221 stanovanj.
Številne nove šole. Izobrazbena struktura za-
poslenih na Gorenjskem pa nižja od sloven-
skega povprečja.
Nekaj novih zdravstvenih objektov, nove
oblike zdravljenja-akupunktura.
Profesionalizacija Prešernovega gledališča,
razvejana mreža kulturnih ustanov
Štiri olimpijske medalje, izjemni uspehi tudi
drugih gorenjskih športnikov. Kranjska gora,
Bohinj, Planica, Bled - prizorišča velikih te-
kem.
Politični pluralizem, ekološke, mirovne sku-
pine v okviru ZSMS. 17. julija 1988 je bil
ustanovni zbor podružnice Slovenske kmečke
zveze v Kranju. Nato so nastale še nekatere
druge politične stranke.
Drugi del razstave je Vsakdanje življenje.
Model vsakdanjega bivanja je pod vplivom
civilizacijskih norm doživel številne spre-
membe.
Prebivalstvo se stara, kakih 10 odstotkov
prebivalcev je neslovenske narodnosti.
Spolne vloge so tradicionalno razdeljene.
»Moški precej več časa kot ženske posvečajo
dodatnemu zaslužku, pa tudi rekreaciji, špor-
tu in različnim hobijem.«
Gradimo hiše, veliko je dela pri urejanju kra-
jev.
Prosti čas pred televizorjem, tudi ostala teh-
nična oprema stanovanj se množi.
8500 članov v 156 kulturnih društvih.
Morda tretjina rekreativcev med Gorenjci.
Uveljavi se tenis, pa še mnogi športi.
Diskači so skoraj vsem pred nosom.
Hobiji, nabiralništvo, vrtičkarstvo.
Modne spremembe, spremembe v prehranje-
92
vanju.
»Cerkev s svojimi obredi zajame večino«. Zra-
ven pa tudi transcendentalne meditacije.
Prvo žamo pokopališiio obzidje v Lescah.
Tretji del razstave je Strah in nadloge dese-
tletja.
Kritično spraševanje z pridihom utemelje-
nega pesimizma.
Vetrolom 10. februarja 1984.
Steklina.
Prometne nesreče, samomori. Nikotin, alko-
hol, mamila.
Propadanje gozda. Onesnaženje voda. Smetiš-
ča. Čistilne naprave.
Se še spomnite bonov za razno blago?
Stavke.
Pa Metod Trobec, preddvorski roparji.
Vse te ugotovitve, podatke nam je Nada
pregledno predstavila v katalogu, ki ga je pri-
jetno oblikoval Nejč Slapar.
Prednosti muzejske pripovedi.
Vse zgoraj naštete ugotovitve srečamo na
razstavi materializirane v izdelkih, dokumen-
tih, medaljah, pogrinjkih, tiskih, fotografijah.
So impresiven prerez, ki nas opogumlja, nam
dokazuje, da smo sposobni ustvarjalci, krizi
vnemar.
Razstava je prijetno gledljiva. S tudi atrak-
tivnimi zanimivostmi.
Ste že videli rumeno pogačo z Žirovskega
vrha?
Ali zlato olimpijsko medaljo Alenke Cuder-
man?
Ali medaljo kuharja Janeza Lenčka?
Pogrinjek iz vile Bled?
Loke Franca Oblaka?
Ali, kakšno je zdravo, kakšno obolelo in kak-
šno propadlo drevo?
Poznate ptičje gnezdo, pri katerem si je ptič
pri gradnji na debelo pomagal s plastičnimi
odpadki?
Vzorec trde droge, marihuane (ki so ju resda
na razstavi videli le maloštevilni, saj so tako
prvi kot drugi eksponat ekspeditivno izmakni-
li)?
IL MUZEJSKI INFORMACIJSKI
CENTER
Gorenjska je geografsko-politični pojem.
Verjetneje, da bo v slovenski državni skupno-
sti dobila pokrajinske atribute. Ali si lahko
privošči razstavišče o sebi?
Razstava Nade Holynski o Gorenjski v
osemdesetih letih je lahko imenitno izhodišče
za dokumentamo-informacijski center, v ka-
terem bomo razvijah kritičen odnos do lastne
sodobnosti, do analize razvojni poti. S sodelo-
vanjem v takem medijskem inštitutu muzej
bistveno prispeva k svojemu preoblikovanju
iz muzeja-deponije v muzej-informacijski fil-
ter, ki sedanjost prerisuje v preteklost in ji
nudi oporo za nakazovanje prihodnosti.
Opomba: Vsi citati so iz besedila Nade Holynski v
razstavnem katalogu.
Jože Dežman
93