194. številka. Ljubljana, v ponedeljek 25. avgusta 1902. XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. Ishajs vsak dan »večer, izimBi nedelje m ^faanike, ter 7ei;& po posti prej^Bi^ v*, »vatio-ogrske debele sa vee leto 25 K, za po* leta 13 K, m četrt leta 8 K 50 h, m jadas meaec 2 K 30 n. Za Ljubljane brez poBiljanja na dom za vse leto 22 K, za poi leta U K, za četrt ieta S K 50 t, sa jsden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa so za vse leto 2 K, — Za tuje dežele toliko voč, koliKor anaSa poštnina. — Posamezne.številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnina se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h #e dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoič trankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Upravnlštvu naj se bis govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vogove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12 „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Uspeh obstrukcije. Odkar so klerikalci razbili deželni zbor, trobijo v vsaki številki svojega nesnažnega »Slovenca«, da to ne more imeti nobenih gospodarskih posledic, da je vse-jedno, če je deželni zbor kaj dovolil ali če ni ničesar dovolil, češ, deželni odbor mora dovoljevati vse redne podpore. Po-vspeli so se celo tako daleč, da so trdili: ako deželni odbor ne dovoli vseh rednih podpor, zlorabi svojo oblast! Pokazali smo že pred več časom, kakšna je pravna stran te zadeve. Navedli smo doslovno tiste zakonske določbe, ki se nanašajo na dovoljevanje deželnih podpor, tako da se je lahko vsakdo prepričal, kakšen je dejanjski položaj. »Slovenec« niti poskusil ni, dokazati, da je to neresnično, kar smo mi trdili na podlagi zakona, nego je le svojo trobil naprej: deželni odbor mora podpore deliti, četudi mu deželni zbor ni dal potrebnih kreditov. Kako neumno je bilo to klerikalno zatrjevanje, to se je pokazalo sedaj, ko je dobilo ministrstvo priliko, izreči svoje mnenje. Že v soboto smo poročali, kako je ministrstvo, nota bene klerikalno poljedelsko ministrstvo, odgovorilo deželnemu odboru zastran državnega prispevka za uravnavo Mirne. Ta ministrski odgovor jeprincipialna izjava ter kaže prav živo prokletstvo klerikalne obstrukcije. Ministrstvo je odgovorilo deželnemu odboru, da ne izplača državnega prispevka za uravnavo Mirne, ako ni prej deželni zbor dovolil deželnega prispevka. Ministrstvo ne izplača državnega prispevka, tudi če bi hotel deželni odbor na svojo odgovornost izplačati deželni prispevek, ker stoji na zakonitem stališču, da deželni odbor n i m a te pravice. Ta izjava je usodnega pomena. Vsa melioracijska dela se namreč plačujejo iz sredstev, ki jih zlože država, dežela ter interesen tj e. Za vse vodovode, za Po Gorenji Italiji. Spomini s pota. (Dalje.) 2. Milan. Vožnja po Gorenji Italiji je ves čas nepopisno prijetna in zanimiva. Na desni in levi se razprostirajo plodna polja, travniki, holmi za holmi, vmes pa dražestno ležeča mesteca, romantične vasice ter gradiči in vile. Visoko po grebenih holmov so razpoložene večnadstropne, arhitektonsko luksuriozno opremljene stavbe, po rebrih hribov in pobočjih brdov so kakor lastavičja gnezda nalepljena razsežna letovišča in sredi njih strme proti nebu smeli stolpi z nizkimi, skoraj s ploskvimi strehami. In ako rabiš kukalo, vidiš skozi visoke ozke line celo zvonove. Rudeče strehe iz krive opeke se svetijo tu in tam iz bujnih gajev, lepi mostovi se spe njajo preko širokih strug brzotekočih potokov in gladke bele ceste se vijejo ob košatih drevoredih. In kamorkoli se ozreš, vidiš dolge ravne vrste nizkih vinskih trt ter aleje murb. Vsako zemljišče meji na dveh straneh prema vrsta visokih dreves, ki vrše tako najnatančnejše nalogo naših kamenitih mejnikov. , Vlažna zemljišča vse vodnjake, za vse uravnave voda, hudournikov itd. itd. prispeva država jako znatne svote, navadno skoro polovico, a vsa ta dela se morajo ustaviti, ker država ne izplača svojih prispevkov, če ni dež. zbor dovolil deželnih prispevkov. Vsakdo mora uvideti, da je ta ministrska izjava prava katastrofa za celo deželo, da so v s le d tega vladnega stališča gospodarske posledice klerikalne obstrukcije za deželo še veliko strašnejše, kakor se j e-doslej mislilo. Ker je ministrstvo sporočilo deželnemu odboru, da je pripravljeno sklicati deželni zbor meseca septembra, ako prevzame deželni odbor j a m s t v o , da bo mogel deželni zbor mirno zborovati, se je deželni odbor obrnil do vseh treh deželnozborskih klubov, naj se v tem oziru izrečejo. Razume se samo po sebi, da so napredni poslanci in veleposestniki za sklicanje deželnega zbora. Kaj so odgovorili klerikalci, ne vemo. V sobotnem »Slovencu« čitamo, da žele klerikalci, naj se skliče deželni zbor zaradi u r a v n a v e M i r n e i n nekaterih drugih neobhodnih potreb ad hoc, a na dnevni red naj se postavijo samote zadeve — to so tiste zadeve, ki koristijo klerikalcem in naj obvarujejo klerikalne poslance pred nevoljo njihovih volilcev. »Slovenec« predstavlja to tako, kakor bi klerikalci iz lastnega nagiba želeli sklicanje deželnega zbora. To je navadna »farbarija« volilcev. Klerikalci »žele« sklicanje deželnega zbora vsled razpisa poljedelskega m i n i str stva in ker jih je strah volilcev. Kaka bo odločitev — ne vemo. Stališče, da sme deželni odbor rešiti samo to, kar je klerikalcem po volji, dru-zega pa ničesar, je vsekakor absurdno, četudi svedoči, da je klerikalcem začela teči voda v grlo in da jih obhaja groza zaradi p o s 1 e d i c n j i h o v e h u-dodelske obstrukcije. preprežajo ravne črte čistih in gladkih jarkov, po katerih se odteka vlaga. Iz vlaka ima tako človek vtiBk, da se obdelujejo polja vestno in razumno ter da vlada povsod najlepši red. In vendar je bilo videti le malo poljedelcev. Ta in oni pa se je sklonil od dela, se smehljaje ozrl na jaderno brzeči vlak ter zamahnil s ši-rokookrajnim slamnikom v pozdrav potnikom, stoječim ob oknih. In zagorele Italijanke so kazale svoje bele zobe, zamikale rahlo z rokami, otroci pa so pritekali k progi in nam metali poljubne. Prijazno ljudstvo! Vozili smo mimo Vicence, Verone in Peschiere brez prestanka. Tam v daljavi pa se je zasvetila brezkončna azurnovišnjeva jezerska ravan, obdajana z golimi, ostrorobimi gorami: Lago di Garda, največje jezero gor-njeitalsko. Ustavili smo se v Desenzanu, majhni, jedva 4500 oseb broječi luki tik jezera. Na kolodvoru imajo čakalnice presenetljiva napisa »Warte Saalen« in »Warten Saal,« a nemški vendarle ne razume nihče. Tikoma pristana leži na najlepšem prostoru Caffe-Ristorante al Lido s kopališčem in malim vrtom. Umazana in zamkama je ta restavracija, a njene cene so prvih hotelov. Zato pa je razgled tem veličastnejši. Nedeljski počitek o trgovinskem obrtu. (Dopis iz trgovskih krogov.) Popolna odprava nedeljskega dela je sedaj na Avstrijskem neizvedljiva. LiberSka zbornica. (Glej Narodnogospodarski Vestnik II. let. St. 5). Pred 14 dnevi se je po Ljubljani raznesel glas, da bodo morale vse prodajalne v mestu ob nedeljah zaprte biti. Kdor pozna ljubljansko trgovino, je pač z glavo zmajal, češ, da tega pri naših razmerah pač ni mogoče izvesti, ali če je mogoče, bo to le v škodo trgovini in mestu samemu v njegovem razcvitu. Mesto ljubljansko ima jako razvito okolico. V okolici stanuje na stotine pridnih raznovrstnih obrtnikov, mojstrov in delavcev itd. Ti ljudje imajo čas ali si ga vzamejo skoraj izključno samo ob nedeljah in praznikih dopoludne za nakup blaga in raznovrstne surovine. Merodajni faktorji naj si ogledajo dopoludne, kako dohajajo ljudje od vseh krajev v mesto. Kako živo je po Glavnem in po Starem trgu ter po drugih važnih ulicah. Saj je v nekaterih trgovinah v Prešernovih ulicah in Starem trgu ob sobotah in nedeljah glavni promet. Od-vzemite jim nedelje, pa jim vzamete obstanek. Kakšnje nasledke bode imela nova uredba nedeljskega počitka, si je lahko misliti: Trgovci v okolici bodo čimdalje več takega blaga nabavili, katerega dobe konsumenti sedaj le v mestu in kmalo pogine vsaj mala trgovina v Ljubljani. Takega mnenja je tudi ena največjih trgovskih korporacij, kamora v Libercah. Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko se tako čudno glasi, kakor bi bil ta nedeljski počitek skovan v šenklav-■kem farovžu. Po deželi se mora trgovec ravnati po službi božji, po jutranji in do-poludanski maši ter po popoludanskem nauku. (Konsumom se seveda ne bo treba po tem ravnati.) Po ogromni gladini jezera se majejo hropeči moderni parniki in kakor orehove lupine skačejo čolni, zibani po nemirni vodi. Kakor razburjeno morje se zaganja valovje v obalne hiše ter se razbija hrupno v bele pene. In robovi strmih gor se svetijo v solnčni luči sivomodro, zelenkasto-črno, belo in rudeče. Tam v daljavi pa bleste cerkve in hiše riverskega obrežja. Velikansko je to sinjeplavo jezero in med najkrasnejšimi v Evropi. Blesk vode in raznobojni odsev Apenin povzročata, da se zdi človeku tod vse nenavadno svetlo in jasno, da seza in razloča oko v najskrajnejšo daljo. Solnce pripeka, a vendar ni posebne vročine, saj prihaja z jezera prijeten hlad. Desenzano ima vse pogoje najprijet-nejšega letovišča. Prekrasno jezero z zmerno toploto vode, divno okolico, na vse strani najlepšo panoramo, ne daleč, jedva dve uri s parnikom odtod, tirolsko Rivo ter Arco. Vendar ne store konservativni Desenzanci ničesar za udobnost tujcev, ki se zato kraju izogibljejo. Ozke in umazane ulice, umazane hiše in umazani restavranti . . . take razmere prometu tujcev seveda niso ugodne. Zato pa smo se vendarle radi poslovili od čarobnega razgleda ter bili proti prvemu mraku že v Milanu. Takoj na velikanskem kolodvoru je opaziti, da smo Tam pa, kjer so shodi in božja pota, na primer na Dobrovi, v Šiški, na Brezju itd., tam se pa ni treba nič ozirati na službo božjo, tam nič ne trpi pobožnost, če se pred cerkvijo delajo kupčije, kajti na božjih potih in shodih se prodaja po največ blaga, katerega zalaga klerikalna stranka, to je katoliško tiskovno društvo, rekte kramarija. Prodajajo se sv. podobice, molitveniki, molki i. t. d. in tako pride zopet denar v tiste roke, ki dela vse v čast božjo! Ako človek prečita določila v nedeljskem počitku, pride nehote do suma, da je bržkone deželna vlada s temi določili, dala klerikalcem nekako koncesijo in njih podjetjem, katoliškim kramarijam in konsumom ter nagrado za obstrukcijo, ki so jo delali v deželnem zboru, da bodo še bolje liberalnega trgovca vničevali. O določilih, ki jih je izdala c. kr. deželna vlada, se da veliko govoriti, a v to menim, da je v prvi vrsti poklicano trgovsko in obrtniško društvo za Kranjsko. Omenjeno društvo naj bi sklicalo velik shod vseh ljubljanskih trgovcev brez razlike vere in spola, da se izrazi o nedeljskem počitku. Trgovskemu in obrtniškemu društvu si pridobi resnično zaslugo, ako pripomore, da izve c. kr. deželna vlada željo ljubljanskih trgovcev. Saj je je gotovo ležeče na tem, da zadovolji, v kolikor je v njeni moči, vse sloje in da ne dela z davki obremenjenemu stanu velike škode. V imenu več trgovcev —n. W JLjublJaftiii, 25. avgusta. K položaju. > Slav. Correspondenz« je prinesla dopis člana konservativnega veleposest-ništva. »Krivica, ki se je zgodila Čehom« — piše ta politik — »se mora poravnati. Kako se to zgodi, ni naša stvar. Dokler se to ne zgodi, je nemožno urediti razmere v državnem zboru. Sicer zbornica zopet ne bo delala ničesar. Zato hočemo, da se očisti položaj pred parlamentom, v modernem velikem mestu. Pred poslopjem je čakalo nebroj hotelskih vozov, cela vojska fakinov (postreščkov) in dolga vrsta zasebnih kočij in fijakarjev. Razen tega vozovi električne železnice. Fijakarji imajo brez izjeme vsi črne ali bele cilindre ter temnovišnjeve, rudeče obrobljene uniforme. Vozili smo se po širokih ulicah z visokimi, bogato fasadiranimi poslopji in z bujnim, hrupnim prometom vozov in občinstva. Po trotoarjih se kar gnete ljudi. Bogastvo in luksus povsod. Saj pa je Milan s svojimi 468 600 prebivalci za Napoljem najobljudnejše in najbogatejše italijansko tovarniško mesto. 900 tovaren in 10.500 prodajalen je tu; nad 200 trgovin se bavi le s svilo. Industrija svile, volne, bombaža, rokavic, vozov, strojev, in umetalnega pohištva cvete. Izvažajo se v velikanskih masah sir, surovo maslo, jajca in perutnina. Troje kanalov veže Milan s Tessinom in Padom in z jezerom Como. Do Monze, kraljevskega letovišča, kjer je bil ustreljen kralj Humbert, vozi električna dvonadstropna železnica. Le eno uro vožnje je do tja in le eno uro do jezer Como in Lecco. Zato pa je naval tujcev tudi v vroči dobi v Milanu vedno velik in hoteli so neprestano polni. Saj življenje ni drago. (Dalje p rib.) ne pa iele v parlamentu. Ne le Koerber in mi, nego tudi oni, ki so nad nami, mislijo, da treba pred sestankom državnega zbora storiti vse, da se zagotove gospodarske predloge, ne da bi se bilo treba bati obstrukeije. Zato stopi vlada že začetkom septembra v zvezo s strankami ter poskusi ustvariti modus vi-vendi. Povedala bo strankam, da se morajo z Ogrsko in z inozemstvom dogovorjene predloge na vsak način uresničiti in dognati, kajti druga eventuvalnost ne bo § 14., nego bo treba poseči globočje. Ako se arragement ne posreči, je nadaljnji ob stoj te vlade in tega parlamenta izključen. — Gre se torej za življenje in smrt Koer-berjevega kabineta in sedanjega državnega zbora. Schonerer pa je izdal na nemške volilce odprto pismo, v katerem pravi, da se hoče dovoliti »nenasitnim« Čehom notranji uradni jezik, da se dobi za nagodbo v parlamentu večina. S tem se opravičena zahteva Vsenemcev — pravi Sch5nerer — da se mora zagotoviti nemški državni jezik, že naprej odbija. Nemški naprednjaki taje to nevar nost za nemščino, ki izgubi svojo veljavo polagoma tudi v drugih deželah. Nemci sami torej ustvarjajo stopnice, po katerih se slovanstvo popne do gospodstva. Ne dovolite, da bi nemški poslanci izpolnili narodne težnje Čehov! Naša edina dolžnost je, da neizprosno zahtevamo nemški državni jezik, da brezobzirno pobijamo težnje cehov ter stremljenje nemških strank v takozvani »Gemeinburgschaft«, da se prizna češki notranji uradni jezik! — Torej so tudi Nemci nesložni med seboj in so nekateri za to, da se dovoli Čehom notranji uradni jezik. Položaj je sila zmeden in vsestransko opasen. Poštne razmere v CVnigori. Kakor znano, je pretrgala pred nekaj leti avstro-ogrska pošta promet s pomočjo denarnih nakaznic s Črno goro, ker pošta v Črni gori na avstrijske tvrdke naslovljenih svot sploh oddala ni. Tega denarja s« je nabralo počasi pol milijona kron. Ker je pokrila nekaj dolga Rusija in so odstavili glavnega krivca, ravnatelja črnogorskih pošt, bivšega desetnika, £-})?■ Jabučanina, se je sedaj vsa stvar zopet poravnala. Jabučaninov naslednik, sin knezovega adjutanta Popovića, je dognal, da ni prejšnji poštni ravnatelj tekom 11 let svojega uradovanja niti enkrat sestavil in oddal računa ter je delal, kakor se mu je zljubilo. In tako je dolžan ta bivši ravnatelj državi 1,400.000 K, katerih ne bo menda nikdar povrnil in katerih tudi še nihče nikdar terjal ni. Jabučanin je bogat mož, in je postal vkljubu svoji dvomljivi preteklosti okrajni glavar Zete z letno plačo ministra, kar vzbuja med Črnogorci nezadovoljstvo in sum, da je imel bivši ravnatelj črnogorskih pošt več visokih sokrivcev. Ruski generali na Angleškem. V nekem pariškem listu razlaga neki Francoz, ki je bival za časa burske vojne v Afriki, prisrčnost in prijateljstvo, katero vlada sedaj med Buri in Angleži. »Vrli Afrikandi«, meni Francoz — »so potomci surovih kmetov iz Veldta ter nimajo finega čuta kakega plemenitaša. Zdravi bo in priprosti ter pravi kmetje. Bijejo se, so tepeni, in potem so zopet prijatelj' Tudi po zadnji burski vojni je bilo tako. Dekorativno in lirično to ni, a ni zabranilo Burom, boriti se junaško tekom treh let. Pravzaprav traja vojna med Angleži in Buri že 107 let; kajti začela se je leta 1795. in ni skoraj nikdar prenehala. Ho-landci in Angleži prebivajo neloČeno v istih vaseh, občujejo med seboj in se sovražijo. Kadar pride med njimi do vojne, kar se je zgodilo od 1. 1795. že petkrat, pa se ločijo in se more, a potem so iznova prijatelji. Francoz pripoveduje tudi, da se je sešel v Pretoriji, katero so Angleži prisvojili, z nekim Burom, v njegovi družbi je bilo takrat več angleških častnikov, s katerimi je občeval Bur povsem prijateljski. In ravno ta Bur je bil med najhrabrejšimi borilci in zaščitniki svoje domovine in je padel pozneje na čelu svojih ljudi pri Elandsfonteinu. — Med Buri in Angleži vlada sedaj navidezno popolno sporazumljenje. »Daily Telegraph« javlja, da je odgovoril Botha na vprašanje iz obližja Kriigerja. Dolžnost vseh državljanov, ki hočejo živeti v južni Afriki, je, da se ravnajo po zakonih angleške države in so zvesti podaniki kralja Eduarda. Vsaka druga politika bi bila za Bure uničujoča«. Razum Krtlgerja, Levdsa, Reitza in še nekaterih drugih, kateri se ne strinjajo ■ tem prijateljstvom in so nasprotniki miru, se vrnejo vsi burski poveljniki do konca tega leta nazaj v Afriko. Najnovejše politične vesti. Varani Poljaki. Poljaki v Šle-ziji so nezadovoljni, ker jim vlada noče dovoliti v Tešinu ustanovitve poljskega učiteljišča. Šlezijski Nemci so protestirali pri Korberju in ta nemške želje upošteva srčno rad. — Vatikan in francoski redovi. Papeški nuncij v Parizu je vzročil Vatikanu obširen spis o francoskih redovih. V spisu piše, da se fran coski episkopat pasivno vede proti redom, kar je posledica tega, ker so se redovi, zlasti ženski, sistematično upirali cerkveni hierarhiji. Nuncij svari Vatikan pred vmešavanjem v francoske zadeve, ker se je bati, da bi potem francoska vlada odpovedala konkordat. — Holandija namer a v a baje stopiti v trozvezo, ker se boji, da se »zmagoslavna« Anglija pooblasti njenih kolonij. Potovanje ministra prezidenta Kuypera po dvorih tro-zveze svedoči baje o tem. — A 11 a c h e znorel. Dolgoletni vojni zastopnik Turčije v Berolinu, Hamdi bej, je v petek znorel. Na sultanovo povelje je bil odpeljan v Carigrad. — Knez Eulen-b u r g. Govori se, da odstopi radi boleha-vosti nemški poslanik na Dunaju, knez Eulenburg. Naslednik mu bo baje knez Lichnowsky, nekdanji legacijski svetovalec na Dunaju, ali grof Monts. — Ne m-iki prestolonaslednik pride 10. septembra k vojaškim vajam v zahodnji Ogrski. — Menelik pride prihodnje leto na Francosko. — Proslava boja pri Mars-Latouru. Obletnice so se vdeležili tudi Alzasi, kojim je med drugimi navdušenimi, domoljubnimi govori dejal škof iz Nancy: »Vzlic temu, da je vaša dežela še vedno usužnjena, prišli ste na francoska tla, da vzpričate zvestobo stari domovini ter s svojo udeležbo vprašate nas. »Doklej imamo še na vas čakati? Kdaj boste prišli nas rešit?« —Rusko poljsko razmerje. Cesar Viljem je pri sestanku v Revalu izjavil željo, da pošlje car k vojaškim vajam v Poznanju deputacijo častnikov. Car odpošlje torej 1. septembra 50 častnikov pod vodstvom generalguvernerja Čertkova, ki bodo prisostvovali pri slavnostih, ki bodo imele, kakor znano, značaj protipoljske demonstracije. — Eksprezident K r vi g e r je baje, kakor lažejo angleški listi, porabil državni denar za podmito evropskih listov. Dopisi. Iz Idrije. Nepričakovano ugodno izvršila se je javna tombola, katero je priredilo si. »Delavsko br.ilno društvo« v Idriji v korist revnim dijakom na tukajšnji realki. U ieležba bila je ogromna od strani domači.".ov, došlo pa je tudi mnogo častitih gostov iz Cerknega, Spodnje Idrije, Črnega vrha, Žirov in od drugod. Klerikalci odpeljali so se na Brezje ter s tem pokazali, koliko jim je mar korist ljudstva. Po končani procesiji za papeža, ki je morala menda biti tudi ravno to popoludne, pričela se je tombola, ki se je izvršila v lepem redu. Glavni dobitek v vrednosti 110 K dobil je deček Ivan Bedenk, ki nima ne očeta ne matere. Tudi druga dobitke dobili so večinoma revnejši. Prav tako! Koliko je bilo zanimanje za to tombolo, kaže dejstvo, da je od 7000 tablic ostalo neprodanih le okrog 600, kar je z ozirom na naše razmere in nasprotovanje klerikalcev nad vse ugodno. Čistega dohodka bo nad 900 K. Ta velika svota prišla bo v korist revni mladini na naši mestni realki. Največjo hvalo je pač idrijsko prebivalstvo dolžno vrlemu »Delavskemu bralnemu društvu«, da je priredilo to tombolo, za katero je bilo treba mnogo trudapolnega, požrtvovalnega dela. Hvala pa gre še v prvi vrsti odseku, ki je prevzel težavno nalogo izvršitve, sosebno načelniku, c. kr. pazniku g. J. Oblaku, blagajniku g. J. Ferjančiču in tajniku g. L. Pogačniku, kakor tudi vsem drugim članom odseka. Prvi trije gospodje žrtvovali so ves svoj prosti čas za obile priprave in njih zasluga je, da je tombola vspela tako ugodno. Najlepša hvala društvu in ome- njenim gospodom pa bo hvala učeče se revne mladine, ki bo deležna podpore. Kakor vsaki koristni priredbi od napredne strani, tako so tudi tej za občno korist namenjeni tomboli naši prijatelji farovikih bisag — pardon delavcev, nasprotovali na vse možne načine. No, tombola je navzlic procesiji, navzlic romanju izpadla sijajno in pokazala, da narodnjaki ie nekaj premorejo, klerikaloev pa ni drugega kakor prazno govoričenje. Procesija pa je jasno pokazala, da ako se jedna ■tvar le prevečkrat ponavlja, pride ob ve ljavo. Moških udeležencev našteli smo le 16 parov, mnogoštevilno tukajšnje urad-ništvo pa je zastopal le jeden sam uradnik z ljudskošolsko izobrazbo. Ta procesija je dokaz, da se je i pri nas obrnilo na bolje. A treba bo še mnogo dela, da se naše konservativno ljudstvo privede do razumevanja napredne svobodne misli. Naši klerikalni peteiinčki pa niso le donebesno domišljavi in nad vse surovi, ampak navzlic svoji duševni revščini zelo častihlepni, tako, da si hočejo čast s silo pridobiti. Že omenjenemu uradniku z ljudskošolsko izobrazbo, pravemu tipu pristnega klerikalca in velikemu Slom-škarju se niso odkrili mladeniči, ki so v delu pri rudniku. Ta dva klerikalna mogočneža sta pa kar kratko denuncirala one mladeniče in bili so pri seji obsojeni v globo. Neki delavec dobil je kazni 1 K, ker ni pozdravil klerikalca, ki je gotovo duševno na nižji stopnji kakor sam. Takemu postopanju mora se najodločneje protestovati. Delavec je plačan za težko delo, a ne, da bi upogibal tilnik pred ošabnimi klerikalnimi korifejami. Spoštovanje tistemu, kdor to zasluži. Prosil bi Vas, g. urednik, da bi povedali, ali je v deželni zbornici piskal tudi naš poslanec Mihec? Mislim, da tudi, kajti veliko več preko piskanja ni zmožen. Govornik je prav mevžast in le ne vem, kako bi bil on utemeljeval svoje nujne predloge, in zato je gotovo pomagal piskati, da se je rešil neprijetne blamaže. Na zadnjem shodu socialnih demokratov pa je vezal otrobe, da so mokrači imeli kaj lahko delo z njim. Kako neroden je bil, dokazuje to, da je primerjal kranjsko duhovščino s cigani, kateri se tudi napadajo, a se ne morejo braniti. Kje pa ste vendar bili, Mihec, dr. častna beseda, sociolog Krak itd., da niste branili svoj ih bratcev, ko je iste napadel poslanec Hribar tako neopravičeno (!)? Sicer pa jo je s primero cigani za našo podivjano duhovščino vrlo dobro pogodil. Govoril je tudi o 38 tisoč glasov, katere je dobil dr. Žlindra. No, sodrug Čobal zavrnil je to otroško in neumno bahanje primerno. Vsak otrok ve, da se na prste sešteje one volilce, ki so volili s prepričanjem političnega sleparja, večina je bila peljana od popov-agitatorjev na volišče. Skupil bi jo bil Mihec še bolj, da ni moral menda iti k popoldanskemu opravilu v cerkev. V zadnjem času razburjal se je ka-tehet Os\vald nad Sokoli, sosebno je kuhal jezo nad naraščajem. Ti mali dečki morajo biti pri njem velikanske važnosti, kajti ko je pisal v Slovencu o njih, nadel je spisu naslov »Idrijske razmere«. Objed-nem pa si je vzel priliko, da se je sam sebe pohvalil, češ, poglejte, črni bratci po Kranjskem, ako delam v Idriji za klerika-Iizem, kolika preganjanja trpim itd. Upam, da ga je sl>šal škof ter imel svoje dopa-dajenje nad njim. Sokoli pa se neznatnega in smešnega Osvvalda ni30 ustrašili niti malo. Vse njegovo rohnenje v šoli, denunciranje po listih ni pomagalo nič. Vsa velika jeza, ves trud bil je brezvspešen. Je že hudo! O Sokolih pa sem prepričan, da bodo delovali še z večjim veseljem, kajti njih stvar mora biti dobra in koristna, ker jo preganjajo klerikalci. Popolnoma prav imajo, da se ne zmenijo za ostudno počenjanje narodnih klevetnikov — brez-domovinskih klerikalcev. Oswaldu pa priporočamo, da se bolje briga za svoje posevdo-device, da mu ne bodo delale sramote, kakor se je to zgodilo v Hote-dršici. V »Dihurju« pa grozi neko revše s kanoni, s katerimi hočejo odslej streljati na liberalce. Streljali pa bodo ravno toliko, kakor so lani izpraznili svojo torbo da ravno se jih je večkrat v to pozivalo. Jaz mislim, da se niti gromenja teh topov ne bo čulo. No, pa liberalci se tega streljanja ne bodo ustrašili, pa makari če kanone nabaiejo ■ slomščetom. Za drugo ■lomičat itak ni! Vem, da bi ne dobil prostora, ko bi hotel vso klerikalno svojat natanko opisati. Kaj lepo bi se pa čitalo o krepostnem Picigasu, Regenu, Bobiku, Soukupu, Mauringu, Hribarju, Gnezdi, Osvvaldu itd., kakor so se že imenovali in se imenujejo junaki po farovžih. Pravo senzacijo pa bo vzbudilo priobčenje vizitke, katero je pisal neki pop. Za danes omenim, da jo je pisal vzoren dušni pastir, ki razume še o polnoči v sladki gi-njenosti piti hkratu iz pet čaš rujno vince. Res, naši popje odlikujejo se v marsičem, še celo plezati v temi skozi okno. A o tem in onem prihodnjič! Rimski klerikaiizem in še to in ono. XXII. Na vsaki strani zgodovine najdemo dokazov, da se cerkev nikdar ne odpove dozdevnim svojim »pravicam«. Če nima moči, čaka, ako pa pride do moči, uveljavi svoje »pravice« brezobzirno in jih brani s krutostjo. Gorje" narodom in posamičnikom, ki ne parirajo brezpogojno, kadar ima cerkev moč. Bolje ko najdaljša razprava, ■vedočita naslednji dve izobčenji, kako zna cerkev vihteti bič nad nepokorneži. Leta 1329. je imelo kristijanstvo k..r dva papeža, Ivana XXII. in Nikolaja V. Vsak se je smatral za jedino pravega papeža in drug druzega sta izobčevala iz cerkve in proglasila za krivoverca. Veliki teden 1. 1329. je papež Ivan XXII. proglasil papeža Nikolaja V. za krivoverca in antikrista in potem tega papeža in vse njegove pristaše tako-le preklel: »Vsi naj dobe svoj del, ako se ne poboljšajo, kakor brezbožniki, na sodni dan ne bodo vstali in kakor Datan in Abiren, katera dva je zemlja živa požrla. Jezo božjo in besnost svetih apostolov Petra in Pavla, katerih cerkev je hotel porušiti, naj čuti že v tem življenju; njegovo stanovanje bodi zapuščeno in nihče naj ne prebiva v njegovih kočah! Njegovi sinovi naj postanejo sirote, njegova žena naj postane vdova, on in sinovi naj do smrti nimajo miru. Beračiti naj morajo in iz njihovih hiš naj se jih prepodi. Oderuhi naj prebrskajo njegovo imetje, prijatelji naj onemo gočijo njegova prizadevanja. Ves svet naj se vojskuje proti njemu in vsi elementi naj bodo proti njemu; zasluge vseh umrlih svetnikov naj ga zmedejo in naj mu že v tem živi|enju pokažejo osveto, ki ga čaka. Tiste, ki se mu zoperstavijo in ga preganjajo, pa naj božja milost čuva, moč svetih apostolov Petra in Pavla pa naj jih odveze vseh grehov« Še korenitejše je papež Klement VI. dne 13. aprila 1346. preklel kralja Lu-dovika Bavarca. Ko ga je proglasil za očitnega krivoverca in ga proglasil in-famnim, je nadaljeval v dotični bulli tako-le: »Da spozna imenovani Ludovik, da je zapadel tem kaznim, božjemu maščevanju in našemu prokletju, prosimo milo božjo moč, da uniči njegovo divjanje, poniža in ugasi njegov ponos, ga z močjo svojih pravic porazi, ga izroči v roke njegovih sovražnikov in preganjalcev in njim ga pred noge vrže. Sojena naj mu bo jama, ki je ne vidi, in v katero naj pade. Proklet bodi njegov vhod in proklet njegov izhod! Bog ga naj udari z blaznostjo, s slepoto, z besnost jo. Nebo naj meče nanj svoje strele. Jeza božja in svetih apostolov Pavla in Petra, katerih cerkev je hotel razdejati, naj se vname proti njemu v tem in onem življenju. Ves svet naj se vojskuje proti njemu. Zemlja naj se odpre in naj ga živega požre! V jednem rodu naj bo njegovo ime pozabljeno. Vsi elementi naj bodo proti njemu! Njegovo stanovanje naj bo opustošeno. Zasluge vseh svetnikov naj ga zmešajo in naj mu že v tem življenju pokažejo maščevanje, ki ga čaka. Njegovi sinovi naj bodo vrženi iz njihovih hiš in pred njegovimi očmi izročeni njihovim sovražnikom, ki naj jih uničijo.« Tako grozovito so papeži večkrat prekleli različne vladarje, ki niso hoteli tako plesati, kakor so v Rimu žvižgali. Dandanes seveda papeži nimajo več poguma tako nastopiti, sicer pa bi znala vsaka država razglašenje tacega prekletja preprečiti. Le poglejmo, kako postopa ravno sedaj francoska vlada proti klerikalizmu, a papež Leon XIII. se ne upa ne besedice črhniti. Razmerje med državo in med cerkvijo je dandanes precej drugačno, kakor pa v prejšnjih časih. Cerkvi seveda to razmerje ne ugaja in zato se tudi trudi na vse načine, da bi dobila moč, to razmerje predrugačiti v smislu njenih, v prejšnjih člankih označenih naukov. Razmerje med našo državo in med katoliško cerkvijo je čanes celo nejasno namreč v pravnem oziru. D e j a n j • k i uživa katoliSka cerkev v Avstriji skoro privilegije, kakor da je državna vera, a Se so ti privilegiji in te pravice pravno utemeljene, je jako dvomljivo. Obrnil sem se v tej zadevi do jako odličnega in visokega pravnika in ta mi je pisal: »Po mojem pravnem prepričanju n i katoliška cerkev v Avstriji državnopravno pripoznana. Katoliška cerkev je bila v Avstriji državnopravno pripoznana s konkordatom iz 1. 1855. Ko je potem vatikanski koncil 1. 1870. proglasil papeževo nezmotljivost kot versko dogmo, je dobil takratni minister za uk in bogo-častje dr. pl. Stremavr naročilo, da poroča cesarju, kaj je ukreniti z ozirom na razglašenje te nove dogme. Minister Stremavr je bil dne 25. julija 1870. v posebni avdijenci pri cesarju. Stremavrova, v tej avdijenci cesarju predložena spomenica, ki je jako znamenito delo, je merila na to, da naj Avstrija ne pripozna papeževe nezmotljivosti in univerzalne oblastii, marveč naj razveljavi konkordat, torej tisti državni akt, s katerim je bila katoliška cerkev v A vs tr i j i državno pravno pripoznana. Minister Stremavr je med drugim pisal: »Posebno važna je okolnost, da je razveljavljen)« konkordata v sedanjem trenotku (po proklamaciji papeževe nezmotljivosti) velike važnosti in pomena v interesu katoliške cerkve same. Katoliška zavednost potrebuje izdatne podpore v tistih širših krogih, ki niso v zvezi s fak-cioznim počenjanjem klerikalne stranke, a vendar goje prava verska čutila, kajti dogma o papeževi nezmotljivosti je hud udarec za to katoliško zavest.« — »Dogma o papeževi nezmotljivosti in sklepi četrte sesije (vatikanskega koncila) »de primatu Romani Pontificis« (o papeževi univerzalni oblasti), so spremenili ne samo stališče papeževo napram avstrijski monarhiji, ampak so spremenili vso uredbo cerkve tako, da ta sprememba pravno utemeljuje r a z v e 1 i a v lj e n j e 1. 1855 med avstrijsko državo in med papežem sklenjeni konkordat.« Posledica Stremayrove spomenice je bila, da je cesar z lastnoročnim pismom z dne 30. julija 1870 ukazal avstrijskemu zastopniku na papeževem dvoru vitezu Palom bi, naj papežu naznani raz-veljavljenje konkordata. Ta akt pač svedoči, da avstrijska država ni hotela pripoznati nove rimske cerkve, oziroma da je preklicala s konkordatom izrečeno p r i p o -znanje prejšnje rimske cerkve in ni poznala dogme o papeževi nezmotljivosti niti je papeževo univerzalno oblast učila kot versko dogmo. Razmerje med avstrijsko državo in med katoliško cerkvijo tudi še danes ni zakonito in državnopravno urejeno. Sicer seje tajnim klerikalnim vplivom in spovednikom visoKih krogov posrečilo izposlovati, da postopa država tako. kakor bi bilo razmerje med katoliško cerkvijo in med državo zakonito urejeno, ali to postopanje nima pravne podlage.« Tako se nam poroča od jako odlične strani. Dnevna vesti, V Ljubljani, 25 avgusta. — Osebne vesti. Gosp ravnatelj Fran Raktelj, vodja II. mestne deške šole, in gosp. Valentin Kummer, učitelj na L mestni deški petrazrednici, sta na lastno prošnjo s 1. septembrom t. 1. trajno umirovljena. — Biskup Strossmayer je poslal šentjakobsko-trnovski ženski podružnici sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naslednje zahvalno pismo: Slavnoj »Šentjakobskoj-trnovskoj ženskoj podružnici sv. Cirila in Metoda« na njenoj miloj uspomeni o prošloj slavi doktorskoga moga jubileja izjavljujem najtupliju moju hvalu, iiog dragi neka blagoslovi slavnu podružnicu i sve pridne njene članove i dade jim na sramotu tobože prosvjetnom XX. stoljeću što više preopredjeljenih duševnih robova spasiti slovenski misli i dragoj Sloveniji majki. Sa poštovanjem: J. J. Strosmayerl r. — U Slovenskoj Slatini dne 6. VIII. 1902. — Priprave za bodočo gledališko sezono. Ta teden se zbero člani slovenske drame zopet v Ljubljani in 1. septembra se začno redne vsakdanske skušinjo. Dramski repertoir je večinoma že preveden in uloge so izpisane ter razdeljen?. Ljubimec g. K. Hašler, in nova najivk.:, gdč. J. Kreisova, katera imata dva učitelja jezika, prav dobro napredujeta ter sta nastudirala že več ulog. Nova tenorista, g. Hajek in g. Turžanski, Študirata svoje uloge pri g. koncertnem vodji M. Hubadu in g. kapelniku Benišku. Ker so na opernem repertoirju bodoče Bezone velike slovanske in klasične opere, se začno tudi zborove skušinje takoj po 1. septembru. Prve dni septembra izide tudi repertoir in seznam gledališkega osobja za sezono 1902/3; operno osobje šteje 8 solistov in solistinj ter 14 zboro-vih pevcev in pevk. Za dramo je angaže vanih 15 igralk in igralcev za prve, velike uloge. Komparzerijo bodo tvorili gojenci dramatične šolo, ki imajo učitelja že od 1. avgusta, ter nekateri člani zbora. Dra matičnih gojencev je letos 32. Pri operah in operetah bo tudi poslej sodeloval vojaški orkester. Začetek sezone je določen na 27. september. Doslej so se pridobili za gostovanje g. komorni pevec Fr. Naval, gospa Briicklova in gospa Irma P o 1 a k o v a. — Pri zborovanju slovenskega pevskega društva za Spodnje Štajersko oživela se bode zopet zaveza vseh slovenskih pevskih društev, katere pravila je vlada že davno potrdila. Volil se bo odbor, ki poskrbi za to, da bo zaveza tekmovala s hrvatsko. Pri zadnjem shodu zaveze hrvatskih pevskih društev v Zagrebu 17. avgusta, bilo je prisotnih iz vse Hrvatske petinpetdeset društev in s krasnimi darili odlikovanih pevcev, (ki so 10 let pri kakem društvu izvršujoči s srebrno, 20 let pa z zlato kolajno.) Kolajna je na jako krasnih trakovih, ki se nosijo na prsih na beli srajci pod ovratnico. Odlikovancem je vse čestitalo. Želeti bi bilo, d a tudi vse slovenske pokrajine vendar že enkrat ožive od vlade dovoljeno zavezo vseh slovenskih pevskih društev, ki naj prirede enako slav« nost, kakršna je bila v Zagrebu ter se zve-žejo z vsemi jugoslovanskimi! — Porotno sodišče v Novem mestu. Prihodnje zasedanje se začne dne 1. septembra. Pri tem zasedanju se bo vršila tudi porotna obravnava proti posestniku Francu Frančiču iz Rateja, ki je. kakor znano, umoril svojo ženo. Ko je bil aretovan, je ušel iz novomeškega zapora in pobegnil v Ameriko, a je bil ujet in poslan nazaj v Novo mesto. — Nezgoda pri telefonu. V sredo zvečer je tudi v Kranju divjala močna nevihta. V Kreutzbergerjevi elektrarni službujoči monter J. Fur3t je stal pri odprtem telefonu, ko udari strela v telefon in omami Fiirsta. — Nezgoda. Jožef Potokar, 16 let star delavec, je danes dopoludne pri stavbi na Sv. Petra cesti št. 19, ko je nesel na glavi v posodi malto, spodrsnil in padel. Malta se mu je razlila po obrazu in mu prišla v oči. Vzelo mu je pogled. Peljali so ga v bolnico, kjer so mu izprali oči, potem pa so ga spravili v stanovanje v Hradeckega vasi št. 20. — Nervozna ženska mora biti delavčeva žena M. T. v Vodmatu. Pri nji stanujoči delavec F. C. je prišel ponoči vinjen domov in je vrati zaloputnil. To pa je ženo tako razburilo, da je delavca najpoprej opsovala, potem pa mu je še zagnala kos lesa v glavo, da mu je prebila kožo. — V šentjakobski cerkvi je včeraj dopoludne neznan tat ukradel iz žepa natakarici Mariji Stavajne denarnico, v kateri je bilo 14 K. — Meso kradel je mesarjev sin A. A. in ga prodajal drugim mesarjem. Ko je zadnjič vzel doma pleče, gnjat in re-berca, so mu prišli na sled. — Konji so se ustrašili danes dopoludne na Dolenjski železnici električnega voza in so dirjali do gostilne »pri Hrovatu«, kjer so zadeli v vogel hiše in se ustavili. Na vozu se je zlomilo oje. Druge nesreče ni bilo. Voznik je bil hlapec Matije Japelja. — Pretep. Danes ponoči so v Ko-njušnih ulicah fantje napadli črevljarja Antona Jerino, njegovo ženo in delavca Franceta Albrechta, kateri so prišli iz gostilne. Nastal je pretep, pri katerem so bili Jerina, Albrecht in ključarski pomočnik J. Jaklič telesno poškodovani. Na upitje so prihiteli policijski stražniki, ki so osem razgrajačev in pretepačev zajeli in vzeli seboj. — Obleko pokradel je neznan tat vrtnarskemu pomočniku Valentinu Cer-maku z ležiiča na šupi v Dalmatinovih ulicah št. 5. — f>ri streljanju ponesrečil. Franc Kotnik, 19 let star, delavec iz Po-rebna, je v soboto popoludne ▼ Nevljah streljal is možnarjev. Pri nabasanju se je jeden možnar sprožil in strel mu je odtrgal palec in kazaleo desne roke. Ponesrečenca so prepeljali v dež. bolnico. — Vojaiki vlak. Včeraj opoludne pripeljal se je iz Maribora vojaški vlak. Vojaki so tukaj dobili kosilo, potem pa so se odpeljali na Notranjsko. — Brez kosila je moral biti včeraj g. I. V. Kuharica je štrajkala, češ, da morajo tudi kuharice imeti nedeljski počitek. Ko je prišla pijana domov, jo je gospod malo posvaril, a kuharioa je nato gospodarja ozmerjala in mu razbila skedo in tri kozarce. — Komarjeva nedelja v Šiški je bila včeraj prav živahna. Pri Kankertu so se stepli med seboj vojaki 27. pešpolka in topničarji, v gostilni »pri Štajercu« pa so se stepli hlapci, da je tekla kri. — Nasla se je na frančiškanskem mostu v četrtek, dne 21. t. m., zlata damska ura. Kdor jo je zgubil, naj se zglasi pri g. Franc Vrtniku na Mestnem trgu št. 9 III. nadstropje zadaj. — Izgubljene reči. Zlate očale je izgubil pleskar A. P. na poti od Dolenjske ceste, po Karolinški zemlji do šole na Barju. — Trgovski pomočnik F. P. je izgubil na poti od Bleivreisove ceste do Mestnega trga in nazaj v Šiško po »Večni poti« do Conžkove gostilne v Podrožniku srebrno anker remontoir uro s kratko srebrno verižico s priveskom. — Šolska učenka O. P. je izgubila od Ambroževega trga po Poljanski cesti do stolne cerkve srebrno žensko uro. V krovu je bil urezan monogram O. P. — Zasebnica M. G. je izgubila na poti od Rožnih ulic črez šentjakobski trg do Križevniških ulic srebrno zapestnico s priveskom. — Koncert citrašev in pevcev bo nocoj v Komanovi restavraciji. Najnovejše vesti. P r e r a - dovićeva obletnica. Društvo hrvatskih književnikov v Zagrebu priredi v spomin 30. obletnice smrti Petra Prerado-vića prihodnjo nedeljo v dvorani »Matice Hrvatske« veiiko slovesnost. — Shod geologov leta 1903 na Dunaju. Vsled določbe mednarodnega shoda geologov v Parizu 1. 1900 bo se vršil IX. shod na Dunaju od 20. do 27. avgusta. Pripravljalni odbor vodi ravnatelj državnega geološkega zavoda, višji rudniški svetnik E. Tietze. — M onih je ponesrečil. Na gori See Kofl na Tirolskem jo v petek ponesrečil kapucin Buchetmann; padi l je v 150 m globoki prepad. Kata ne sodi za turista. — Kap je zadela na gledališkem odru v dvorni du najski operi basista G r e n g a. — Radi dekleta so se stepli v vasi Majlat-falva pri Temešvaru poljski delavci. 8 jih je bilo nevarno ranjenih. — N e d b a 1 na Dunaju. Glasbeni skladatelj in dirigent Oskar Nedbal je v soboto vodil prvo skušnjo z velikim orkestrom, ki šteje preko 100 članov, in ki bo prvikrat pel na Dunaju Smetanov Ciklus: »Ma vlastla — Šipka. V boju pri Sipki pred 25 leti (24. avgusta) je padlo 5300 ruskih vojakov in 100 častnikov, blizoma četrtina cele armade, enako je bilo na turški strani. Po tridnevnem boju so zmagali Rusi. — Proč od Rima. V prvi polovici tega leta je prestopilo k evangeliški veri 988 mož, 916 žensk, 435 otrok iz katoliške vere, in 184 oseb od drugih ver, skup tedaj 2523 oseb. — P 1 z e n j s k i pivo-v a r je plačal 1. 1901 erarju 3,622 000 K davka Društva. — Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani imelo je včeraj v mestni dvorani svoj letošnji občni zbor, kateremu je predsedoval društveni ravnatelj g. Emerik Mayer. Poročilo ravnateljstva o poslovanju in stanju društva pro 1901 sestavilo se je letos prvič tudi v slovenskem jeziku in sicer vsled izrecne zahteve večine drustvenikov. Kakor po snamemo temu poročilu, imelo je društvo koncem lanskega leta 589 članov. Bolniški oddelek društva izplačal je lani 13.283 kron 22 h in sicer: Za ambulatorično oskrbovanje obolelih drustvenikov 4854 K 98 h, za privatno oskrbovanje z bolniško podporo 3471 K 44 h, za oskrbovanje v bolnici 4430 kron 40 h in za pogrebe umrlih članov 526 kron 40 h. Podporni oddelek je 10 članom izplačal 4800 kron podpore. Skupno premoženje obeh oddelkov je znašalo koncem lanskega leta 226.899 K 16 h in se je v primeri s prejšnjim letom pomnožilo za 1748 kron 70 h. Omeniti pa je, da se je premoženje oddelka v pretočenem letu zmanjšalo za 1973 kron 41 h, ker se je moral vsled mnogih obolenj drustvenikov in vsled prijavljenih zahtev za povračilo troikov omenjeni znesek odpisati od rezervnega zaklada. Poročilo polaga društvenikom na srce, naj ne pretiravajo svojih zahtev do društva, nego naj jih vselej urejajo zmerno in pravično. Društvena bolnica nahaja se v zavetišču »Leoninum«; društveni zdravnik je g. dr. Edo Šlajmer. Od kranjske hranilnice prejelo je društvo za lansko leto 600 kron podpore, umrli član Josip Steirer pa je društvu volil 1000 kron. Občni zbor vzel je poročilo o društvenem poslovanju in računski sklep pro 1901 v znanje ter je izrekel ravnateljstvu zahvalo za uspešno delovanje. Za leto 1902 je občni zbor podelil potrebnim društvenikom več podpor, in sicer štirim po 50 kron, petim po 40 kron in dvema po 30 kron mesečno. Glede priziva nekega bvišega člana na razsodišče, katerega je ravnateljstvu is društva izključilo, je občni zbor soglasno izrekel, da je ravnateljstvo pravilno postopalo. V revizijski odbor bili so za tekoče leto per acclamationem zopet izvoljeni gg. Alfred Ledeni g, Karol Klemenčič in Urban Zupane c. Ker je bil s tem dnevni red končan, zaključil je predsednik po enournem zborovanju občni zbor. — Prostovoljno gasilno društvo v Razdrtem priredi v nedeljo popoludne du« 31 avgusta 1902, gasilsko veselico na korist društvene blatrajne, v preetnr h goatilne gospod« Filipa K^učiča s sledečim vsporedom. Ob 2. uri popoldne blago8lovljenje brizgalne, ob 5 uri tombola z raznimi dobitki, po tomboli 'ples in prosta zabava, med odmorom poj o pevci gasilci. Telefonska in brzojavna poročila. Kostanjevica 25. avgusta. Občinski zastop kostanj e viški je pri včerajšnji seji izrekel ogorčenje nad postopanjem klerikalnih poslancev v deželnem zboru inje imenoval deželnega odbornika dr. Ivana Tavčarja častnim občanom. Ormož 25. avgusta. Shod v Središču se je vršil ob ogromni udeležbi. Zborovalcev je bilo nad 1500. Ves trg je bil v trobojnicah. Predsednik političnega društva „Sloge", dr. 0 mule c, je vodil zborovanje. Dr. Ploj je govoril izborno in stvarno. Ravno tako dr. Ros i na o narodni avtonomiji. Poslanec Spinčić je izvrstno primerjal istrijske razmere z našimi. Resolucije so bile soglasno sprejete. Navdušenje velikansko. Praga 25 avgusta. „Narodni Listy" prijavljajo situvacijsko poročilo, v katerem pravijo, da se bo v dveh ali treh tednih vedelo, če morajo Cehi svoje orožje nabrusiti, ali če je smejo shraniti. Če pride do boja uned državo in med češkim narodom, morajo Cehi biti pripravljeni na žrtve, a postopali bedo brezobzirno. Korber mora s tem toliko bolj računati, ker žele merodajni krogi, da se nagodba na vsak način parlamentarno dožene Kraljevi gradeč 25. avgusta. Katolškega shoda se je udeležilo kakih 5000 oseb. Predsedoval je grof Nostitz Škof Brynych je pripovedoval, da mu je papež rekel, da češki narod prav posebno ljubi. Moravski klerikalec dr. Hruban je napadal češke liberalce. Pri današnjem zborovanju je škof Brynych govoril o katolicizmu v 20. stoletju in je bilo sklenjeno, ustanoviti posebno klerikalni narodni svet poleg že obstoječega narodnega sveta, v katerem so zastopane vse češke narodne stranke, izvzemši klerikalce. Svobodomiselne stranke so proti katoliškemu shodu priredile impozanten protesten shod, na katerem se je po-vdarjalo, da je klerikalizem največji sovražnik češkega naroda in kriv vseh nesreč, kar so jih Čehi učakali. Shodu je sledil obhod po mestu. Lvov 25. avgusta. Na svojem posestvu v Ruski Poljski je umrl znameniti poljski slikar Henrik Siemi-radzki v starosti 60 let, in sicer za rakom. Gmunden 25. avgusta. Cesarjeva netjakinja vojvodinja Margareta Wurttemberška je sinoči umrla. Mannheim 25. avgusta. Shoda katoličanov iz Nemčije se je udeležilo tudi dosti avstrijskih klerikalcev. Avstrijski klerikalni učitelj Moser je fruk-tificiral dejstvo, da je nadvojvoda Fran Ferdinand prevzel protektorat na katoliško šolsko družbo. \ Poslano.*) Gospod Josip Hubad, c. kr. gimnazijski ravnatelj v Kranju, je grdo lagal, ko je trdil, da ima podpisani nezakonsko dete na Notranjskem. V Ljubljani, dne 25. avgusta 1902. Josip Žilih, c. kr. profesor. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo od govorno le toliko, kolikor določa zakon. (2029) Borzna poročila. Dunajska borza dne 25. avgusta 1902. Skupni državni dolg v notah . . . . 10175 Skupni državni dolg v srebra .... 10165 Avstrijska zlata renta....... 12165 Avstrijska kronska renta 4°/0 .... 100'16 Ogrska zlata renta 4°/,....... 121 20 Ogrska kronska renta 4°/0 .... 98 — Avstro-ogrske bančne delnice .... 1686 — Kiaditne delnice......... 682 25 London vista.......... 239 70 NomBki državni bankovci zsa 100 mark 116 97'/, 80 mark............ 2340 20 frankov........... 19 08 ItalijansKi bankovci........ 94-36 C. kr. cekini........... 1126 Žitne cene v Budimpešti dn6 25. avgusta 1902. Termin. PBenica za oktober .... za 50 kg K 6 60 „ april.....ii 50 „ „ 694 Rž „ oktober....., 50 „ „6 82 Koruza ,. avgust .... „ 60 , , 516 „ maj.....„ 50 „ „ 520 Oves „ oktober......60 „ „ 539 EFektlv. 10 vinarjev ceneje. Umrli so v Ljubljani: Dne 22. avgusta: Ivana Strošnik, gostilni-čarka, 38 let, KonjuSne ulice St. 13, pljučnica. V deželni bolnici: Dne 20. avgusta: Ana Semrajc, gostija, 68 let, ostarelost. — Josip Kikel, gostač, 29 let, naduha. — Anton Klemen, posestnik, 60 let, tvor na možganih. Dne 22. avgusta: Helena Pečnik, gostija, 70 let, ostarelost. Mateorologično poročilo. Viiiiia nad morjem 80fl-a m. Srednji mimi tlak 786-0 mm jStanjej £9 Čas opa- baro- g, p- rovanja metra Q g |v mm.I a Vetrovi Nebo n 23. 9. zvečer 739 7 14-6 sr. jvzhod del. oblač. P o 24. • 7. zjutraj 2. popol 739-1 '36 9 96 223 si. jjvzh. sr. jvzhod megla ! g jasno }g 25 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 736 8 7368 734 7 15'6 si. svzhod jasno 104 j brezvetr. I megla 24 8 i sr. jug i jasno Srednja temperatura sobote in nedelje 15 7' in 15 8°, normale: 181« in 17 9'. 3van Tavčar vsprejme m> Želim kupiti ali vzeti v najem z nekaj zemljiščem v dobrem kraju na deželi. . (2028—1) Ponudbe sprejema Gašper Der-noviiek, Loke, Zagorje ob Savi. Ravnokar Je Isela k nJim le« »Cerkvene pristojbine" —*i štolnina i*— za Štajersko, Koroško in Kranjsko. II. natis. Cena 12 kr. (24 h.) Založil in prodaja Rok UroCrnlk v I.Jutt-IJavitl, Florlmiitkr ullee i«. S3. Dobiva se tudi v Ii. Srhwentner-Jeil knjigarni v IJuhlJmil. (1855—10) V. pl. HAARDTOV ZEMLJEPISNI ATLAS za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom priredil prof. Fr. Orožen. Izdanje 11, s 14. zemljevidi in listom, razlagajočim I. zemljevid. Odobreno vsled vis. ministerskega odloka z dne" 16. aprila 1902, St, 9019. (2004—1) C ena broširani Izdaji H. 1--SO. posamezni zemljevidi 14 —•!«». Dobiva se v Ig. pl. Kleinmayr&Fed. Bambergovi knjigarni v Ljubljani. P. n. Čast mi je s tem naznaniti Vam, da so tudi letos pri nas vinogradi krasni, t. j. jako rodovitni, in grozdje je zdravo. Jaz posedujem io oralov vinogradov in se nadejam, da pridelam nekaj sto hektolitrov vina. — Zato Vam ponujam grozdje za prešanje ali pa že prešani mošt ter garantiram za čistost in pristnost. V slučaju potrebe se izvolite obrniti na mene. j L(2001—2) g g? Belježim z odličnim, spoštovanjem posestnik vinogradov Jaška na Hrvatskem. Blag. gosp, Gabrijel piccoti, lekar dvorni založnik Nj svet. papeža Leona XIII. V.Ljubljani. Potrjujem, prejem steklenic Vašo tinkture za želodec, katero morem najtopleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 1878. in zmiraj mi je kot izborno učinkujoče zdravilo služila pri želodčnih in črevesnih boleznih. Krmin, 13. maja- 1897. Miroslav Leitner c. kr. davčni blagajnik Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčhf* bolezni ter sem popolnoma ozdravel kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo le priporočam vsem, ki trpe na želodčni bolezni. Strasoldo Primorsko\ 6. marca 1898. 1507—5 a Karol grof Strasoldo. Xz-u.rjexx (1995-3) notarski solicitator dobi takoj dobro mesto. Ponudbe aprejema Josip Chriotof v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 36. Še dobro ohranjen avir tvrdke Max Schott, Dunaj, proda po primerno nizki ceni (2013—2) Stanislav Legat, učitelj pri sv. Gregorju, p. Ortenek, Kranjsko. xxx tih e najnevarnejše prenašalke bolezenskih In kužnih tvarin. (415-157) Najboljše sredstvo je amerikanski Tanglefoot ki se dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola. Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1902. leta Odfeod ts Izubijane ja& kol. Prog* oe* Trbiž. Ob 12. ari 24 m po nodi osobni vlxk v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovc, Ljnbno; čez Selzthal v Aossee, Solnograd, čez Klein ReifliDg v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten — Ob 7. ari 5 m zjr.traj osobni vi.;t v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljabno. Daruj.; čsz Selztlutl v Solnograd, Inomost, <5ea Klein -Reifling v Line, Badejevice, Pizen, Mari jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Fontabet, Beljak. Celovec, Ljabno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 ari 56 m pepoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, FraiiZensfeste, Monakovo, Ljabno* čez Helz-thal v Solnograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre&enc, C u rili, Genevu, Pariz ; čez Klein- rieiriing v Steyr, ume, Budejevice, Plzen. Marijine vare; Heb Francove7aie, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. ur 41 m popoldne v Podnart Kropo. Ob 10. ari po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda). Proga v fiovooiesto la v kCooevje Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m qatnq v Novomesto-Straža, Toplice, Kočevje, ob i. ari 5 m popoladne istotako, ob 7. ari 08 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Frinod v/ Z^jabljaao j a*, kol. Prog-a is Trbiža. Ob 3. ari 25 m sjatraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in II. razreda;, Inomosta, Fraa-zensfeste, Solnograd*, Linča, Stevra, Au&bđea, Ljabna, Celovca, Beljaka. Ob 7. ari 12 m zjatrai osobni vlak iz Trbiža. — Ob LL ari Iti m dopoldne osobni via£ z Dunaja čez Amstetcen, iz Lipska, Karlovih varov, Eeba, Marijinih varov, Piznja, Badejevic, SolnograoV Liuea. Stejrra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Ino-m-j&ta, ^.ella ob jezera, Lend-Gaste.ua, Ljaoaa, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m co-poladne osobni vlak b Dunaja, iz Ljnbua, Selzthaia, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Fraczeasfette. PontaDla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 ari 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. ari 61 m zvečer osobni vlak z Dunaj*, iz Lipskega, Prage, Pcanoovib varov, Karlovih varov, Heba, -.i^rijinih varov, Piznja, Budejevic, Lmca, Ljubna, Beljaaa. Celovca, to:tabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proga is Hovega mesta in SLo-*TJa. Osobni vlaki: Ob 8. ari m 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob <., uri 3S m popoiadne u Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. axi 3o m zvečer, istotako. — Odhod is JLJabljsA« drž. kol. v SSahi-nJk. Mešani vlaki : Ob «. ari 'JU m tjutraj, ob ii. uri b m popoludne, ob 6. ari >0 m 10 ob 10 ari 25 u. ■večer, poslednji vlak le ob nedeljah in pravnikih. — Pribod v JLjadljano drž. aoi. is Kaanatto. Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 m siatraj, ob 11. ari 6 m dor-oladne, ob b. ari iO m in ob 9. ari 55 m zvečer, poslednii vlsk le ob nedeljah ta praznikih — Srednjeevropski čas je krajevnemu časa v L)ubijam za 2 minute spredi. (1517) Podpisani proaim g%. trgovce in naročnike, naj blagovolijo naslovljati pisma in drug*e meni namenjene poštne poši-ljatve zopet na posto Prestranek, ne več v Poztojino. (2023—2) Ivan Žnideršič, v Matenjivasi, pošta Prestranek. Deklica 17 let stara, ki je dovršila 8. razred, slovenščine in nemščine vešča, izvrstna računarica, ki ima veselje do trgovine, želi vstopiti v kako trgovino kot učenka- (19S4—3) Prijazne ponudbe naj se blagovolijo vpoši-Ijati na upravništvo „Slov. Naroda" pod šifro: »Zanesljivost mt. 100 IJubljana . ■ Boljše stanovanje za dve deklici, v dobro rodbino, se išče. Potrebuje se tudi glasovir. Več pove upravništvo »Slov. Nar.«. 2 trgovska učenca s primerno šolske izobrazbo, sprejme Anton Cvenkel, (2jn-2) trgovec v Št. Petru v Savinjski dolini. Stanovanje s 3 sobami in pritiklinami išče mala, m rna rodbina za I. november t. I. Ponudbe pod F. R. poste restante Ljubljana. (1865-3) iS M tole želi mesta v trgovini, posojilnici ali hranilnici. (2019-2) Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „absolvent". JUčenca krepkega, z lepo pisavo, če je mogoče tudi nemščine zmožnega, poštenih starišev, sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Vencelj Arko, Šmartno pri Litiji. Gostilna „pri zlati ribi". 5»cži ranit S spoštovanjem (1629-14) Fran Rozman, &ro«tilni£ar. pripravna za prodajalno, na najlepšem prostoru, ravno na razpotju stoječa, ki ima tudi vse orodje in posodo k prodajalni spadajoco, se odda v najem. Na željo se tudi sobe zraven oddajo. Natančneje se poizve pri lastnici: Ani Skubic, Črnomelj št. 149. Št. 156 pr. Razpis želnih dobrodel (1967—3j Pri upraviteljstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani je izpraznjena z letno plačo 2.600 K, s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K ter s prostim stanovanjem. Prosilci za to službo vlože naj svoje pravilno opremljene prošnje do dne IO. septembra 1902 pri podpisanem deželnem odboru. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 10. averusta 1902. FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši ln dolgo traja. Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo za trde parkete, najboljši vpuščevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla. (619—10) V LJubljani: Anton * turni: — v 14 ran J u: jFr. Dolenz; — v ŠkofJI loki t Fr. llolenz W Poatojlnl: C Pikri. Opravilna Številka S 13/2/1. (2021) Konkurzni edikt. l*r. deželna sodnija v sLJufoljanl je dovolila razglasitev konkurza o imovini Matije Hiti«, peseatnlka iz -Tlalnev st. 1, sodni okraj JLni.. C. kr. deželno sodni svetnik Ravnikar se postavlja za konkurznega ko« misarja, gosp. c. kr. notar HI. Horbar v kLožu pa za začasnega upravnika mase. Upniki se poživljajo, da naj predlagajo pri naroku, določenem na dan 1. septembra IOOt dopoldne ob 9. uri (pri c. kr. okrajni sodniji v Ložu) oprti na izkaze, sposobne za potrdilo svojih zahtev, potrditev začasno imenovanega ali pa postavitev drugega upravnika mase in njega namestnika ter da izvolijo odbor upnikov. Dalje se poživljajo vsi, ki se hočejo lastiti kake pravice kot konkurzni upniki, da naj oglasijo svoje terjatve, tudi če teče o njih pravda,