PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
MT	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 59 (13.290)
Trst, sobota, 11. marca 1989
Presenetljiva razsodba prizivnega porotnega sodišča
Pokol brez krivcev
Neofašisti Ferri, Latini in Stephanoff oproščeni vseh obtožb - Štirinajst let po atentatu avtorji še vedno brez imena
Državni pravdnik bo vložil priziv na Kasacijo
MILAN — V zgodovini italijanskega sodstva zija od včeraj nova vrzel. Pokol na Trgu della Loggia v Brescii je namreč ostal brez krivcev, saj je prizivno porotno sodišče razsodilo, da so osumljenci oproščeni vseh obtožb, tudi sodelovanja pri pokolu. Neofašist Cesare Ferri, ki je bil glavni obtoženec (zanj so zahtevali dosmrtno kazen) in ga je prvostopenjsko sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, ter Giorgio Latini in Alessandro Stephanoff, so tako na prostosti, sorodniki osmih žrtev skrajnodesničarske bombe, ki je eksplodirala sredi množice, pa bi po štirinajstih letih brezupnega čakanja želeli, da bi bilo pravici zadoščeno.
V dvorani so prisostvovali branju razsodbe le uradniki in odvetniki, saj so obtoženci na svobodi, družine žrtev pa je zastopal Manlio Milani, ki je na Trgu della Loggia izgubil ženo. Takoj po razsodbi je generalni državni pravdnik izjavil, da bo vložil priziv na ka-sacijsko sodišče, v Brescii pa je močno odjeknila vest o oprostitvi neofašistične trojice. Mesto se očitno ne strinja s sodniki in preiskovalci, ki po štirinajstih letih še iščejo avtorja atentata, čeprav bodo prej ali slej morali najti in obsoditi človeka, ki je umoril osem ljudi, ranil ali pohabil pa 102 osebi.
Finančni primanjkljaj včeraj v kabinetnem svetu
GosDodarski manever
še pred veliko nočjo
Ministri pozitivno ocenili začetek razprave, ki se bo nadaljevala v torek
RIM — Kabinetni svet je danes v Palači Chigi začel razpravo o kles-tenju javnih izdatkov, ki naj bi omejilo veliki finančni primanjkljaj. Zasedanje je potekalo za zaprtimi vrati, zato so vesti o njegovi vsebini zelo skope. Edina gotova vest je, da bo De Mita izvedel svoj gospodarski manever še pred veliko nočjo. Po več kottriurni razpravi je De Mita preložil kabinetni svet na prihodnji torek.
Ministri, ki so prisostvovali razpravi, so povedali le, da je bilo vzdušje tokrat še kar umirjeno in da ni prišlo do velikih razhajanj, kot da bi s tem hoteli potrditi, da je zadeva tako rekoč že »skuhana«. Minister za finance Colombo je dejal, da so spet podrobno proučili vsak problem posebej in da bo taka analiza trajala še nekaj dni. Poudaril je tudi, da »obstaja dobra volja in želja, da bi se ta razprava čim-prej zaključila, nova srečanja pa so potrebna, saj bo samo na tak način rezultat lahko čim boljši«. Kot kaže torej ni prišlo do trenj niti glede najbolj spornih točk gospodarskega
manevra, kot so zdravstvo, skrbstvo, prevozni sektor in javne službe. Ministri bodo morali to pot upoštevati tudi številne popravke in nemara tudi kritike na račun gospodarskega manevra, ki so prišle na dan v vladni večini.
Minister za javne uprave Cirino Pomicino je bil včeraj dokaj optimističen, saj je dejal, da je kabinetni svet tokrat res pripravljen priti do zastavljenega cilja. »Rezultat ne bi smel biti ravno dramatičen, čeprav so že številke same po sebi grozljive,« je dejal minister. Prejšnji proračun je namreč predvidel 117.350 milijard državnega primanjkljaja, v resnici pa je že krepko presegel 140 tisoč milijard. Ne manjkajo pa niti kritike, ki prihajajo zlasti od kategorij, ki se čutijo najbolj prizadete zaradi napovedanih denarnih sankcij. Velika zaskrbljenost pa vlada predvsem zaradi predlogov ministra za zdravstvo Donata Cattina, s katerimi bi se še dodatno poslabšal že kar kritičen položaj italijanskega zdravstva.
V Rimu se danes zaključi 4. kongres Confcoltivatori
Tajnik Kmečke zveze Bukovec
ff ves	f ee	we e
predložil resolucijo o zaščiti
ev neofašističnega atentata na Trgu della Loggia v Brescii (arhivski posnetek AP)
RIM — Danes se zaključi 4. vsedržavni kongres zveze Confcoltivatori, ki se ga je udeležila tudi delegacija Kmečke zveze iz Trsta. Ob tej priložnosti je KZ zaprosila ministra za okolje Ruffola, da bi sprejel njeno delegacijo. Na srečanju naj bi ministru orisala položaj, ki je nastal po odobritvi lokacije sinhrotrona pri Bazovici. V dneh ko je potekal kongres, pa do tega srečanja ni prišlo.
Predsednik Confcoltivatori Giuseppe Avolio je v uvodnem posegu opozoril na globoke spremembe, ki jih doživlja kmetijstvo ne samo v Italiji temveč povsod po svetu. Dejal je tudi, da je za njegov razvoj potrebna predvsem ustrezna gospodarska politika, potrebna pa je tudi doslednost vlade, ki je doslej preveč obljubljala in premalo naredila. Avolio je dal tudi nekaj predlogov, ki bi brez dvoma pripomogli k nadaljnjemu razvoju kmetijstva in mu omogočili uveljavitev na evropski ravni v pričakovanju sprostitve evropskega trga leta 1992. Med drugim je predlagal, da bi na vsedržavnem ozemlju uredili uporabo in proizvodnjo umetnih gnojil in pesticidov, da bi ustanovili enoten organ za nadzorstvo nad vodami in da ne bi več prihajalo do križanja pristojnosti na tem področju.
Včeraj je številnim udeležencem kongresa Confcoltivatori (udeležilo se ga je več kot 800 delegatov iz vse države ter predstavniki kmečkih organizacij iz tujine) govoril tudi tajnik KZ Edi Bukavec. Udeležencem, ki jih je pozdravil tudi v slovenščini, je jedrnato orisal nič kaj enostaven polo-
žaj kmeta v Furlaniji-Julijski krajini, še zlasti pa v tržaški pokrajini. »Krajevne uprave v naši pokrajini se vse premalo zanimajo za razvoj kmetijstva, saj je ta panoga gospodarsko in politično zanemarjena,« je dejal Bukavec. »Zlasti slovensko manjšino pa najbolj prizadene poseganje v teritorij, in sicer razlaščanja še zadnjih obdelanih površin, kot na primer vrtovi na Kolonkovcu, kjer naj bi Zgradili poštno središče.« Bukavec pa je omenil tudi lokacijo sinhrotrona pri Bazovici, ki je prav te dni ponovno razburkala duhove na Tržaškem. Med drugim je dejal, da so se krajevne uprave vselej izogibale neposrednemu dialogu z domačini in lastniki zemljišč in tako kršile dogovore o doslednem informiranju prebivalstva. Tajnik KZ Bukavec pa je udeležencem kongresa predstavil tudi resolucijo v zvezi z razlaščanjem slovenske zemlje, ki predstavlja nenadomestljivo gonilno silo za razvoj manjšine v Italiji in zahtevo po njeni globalni zaščiti. V resoluciji med drugim piše, da so krajevne uprave arogantne do zahtev slovenskega kmeta in kmetijstva na splošno, kar je že v preteklosti povzročilo nepopravljivo škodo, ki se slabo obrestuje še danes. »Kmetje s Tržaškega ne nasprotujejo gradnji sinhrotrona, vendar odločno zahtevajo, da bi do le-te prišlo v notranjosti območja za znanstvene in tehnološke raziskave v Padričah in ne na zemljiščih, ki jih lastniki obdelujejo in ki so izrednega pomena za tipično kraško floro in favno.« še piše v resoluciji. Kongres je resolucijo Kmečke zveze soglasno sprejel.
Ansa brez vesti že tretji dan
anp!/*..— »Mrk« vsedržavne tiskovne °dcini, 6 ^nsa traja že tretji dan, ker je 8il sv °-rni ure(inik Sergio Lepri umak-bodo °J P°dpis, ob sklepu tiskarjev, da ste ,Poslali v omrežje samo tiste tek-Vče S° sami prepisali, saj Sorat j® prišlo do prvega premika, dei0 n $e °dgovorni pri ministrstvu za sindiv ločenih srečanjih sestali tako s Odaov10™ tiskarjev in grafikov kot z predst°rn'.m urednikom Leprijem in s nja ,J?v.niki uprave Anse ter združeno ,!°znikov Fieg. Trenutno ni znata)^ ~1 so prebrodili najhujše ovire, sk*iDn k* lahko ponovno sedli za ageop?. Pogajalsko mizo. Tiskovna sbrainlj1 Ansa mora namreč rešiti vih teh kočljivo vprašanje uvedbe no-karjevnn°l°gii in normiranja dela tis-
t*I>evn?ut-em Puložaju so vsi manjši bral 'k' bot je naš v težavah, zato se tUorri, upravičujemo, če so naše vesti ua Pomanjkljive.
Od danes že 5. Srečanje gledališč Alpe-Jadran
MARIJ ČUK
NOVA GORICA Pregled sodobnega srednjeevropskega gledališkega iskanja, zgleden dokaz sodelovanja med dvema mestoma v različnih državah, stopinja na poti v evropsko integracijo, predvsem pa združevanje ljudi ob meji - to je nekaj parol in gesel, ki bi jih lahko prišili k letošnjemu že petemu Srečanju gledališč Alpe-Jadran, katerega dogajanje je ze po tradiciji v Gorici in Novi Gorici. Da gre za enega izmed največjih kulturnih dogodkov v Delovni skupnosti Alpe-Jadran, priča že sinočnja udeležba visokih družbeno-politič-nih predstavnikov iz naše dežele in Slovenije ter iz obeh obsoških mest, ki so se zbrali v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma, kjer je bila slavnostna otvoritev. In čeprav ima srečanje tudi
politične razseženosti, se je začelo letos le v znamenju povezujoče kulture, z gledališko predstavo ljubljanske Drame SNG, ki je uprizorila igro slovenskega dramatika Rudija Šeliga Volčji čas ljubezni in še prej z govorom lanskoletnega nagrajenca, igralca Borisa Cavazze.
In tako sta od sinoči Nova Gorica in Gorica v znamenju gledališča. Prireditelja srečanja sta namreč obe občini, organizatorja pa Primorsko dramsko gledališče in Deželna gledališka ustanova iz Vidma (finančna sredstva prispevajo KS Slovenije in Nove Gorice, Deželna vlada FJK in novogoriška občina). Do prihodnjega petka bomo torej sledili natrpanemu sporedu, ki ga je izbral selektor Emil Aberšek, oblikovala pa ga bodo gledališča iz Italije, Jugoslavije, Češkoslovaške, ZRN in Avstrije.
Nadomestil bo zavrnjenega Johna Towerja
Bush imenoval Cheneya
WASHINGTON — John Tower se je zahvalil vsem, ki so ga podprli, nato pa se je dokončno poslovil od političnega sveta. Obljubil je, da se bo odslej odrekel pijači, kar bo najbrž koristilo njegovemu zdravju ne pa političnemu ugledu, čeprav sta bila pijača in ljubezen do žensk le španska stena, ki je zakrivala kalne lobistične interese pri nabavi orožja za Pentagon. Towerjeva zvezda je ugasnila, predsednik Bush pa se je trudil, da bi čimprej izbral obrambnega ministra. Kandidatov je bilo odločno preveč, Bush pa se je moral tokrat res izogniti neprimernim imenovanjem, saj bi bilo dokaj nerodno, ko bi senat zavrnil tudi novo kandidaturo.
V zgodovini ameriške zvezne države beležijo samo osem primerov zavrnjenih imenovanj. Prva glava je padla 1834. leta, ko je predsednik Andrew Jackson kandidiral Rogerja Taneya, ki pa ni nikoli postal zakladni minister. Kandidata Caleba Cushinga je 1843.
leta senat zavrnil kar trikrat v enem dnevu, povsem enkraten pa je primer sodobnješe zgodovine, ko je predsednik Franklin D. Roosvelt imenoval za ministra za trgovino Henryja Walla-cea. Komisija za trgovino je njegovo kandidaturo odločno zavrnila, senat pa ga je soglasno potrdil.
Presedani so vsekakor dokaj neprijetni in najbrž se je zaradi tega ameriški predsednik končno odločil za Richarda Cheneya, ki je zastopal republikansko stranko iz Wyominga in je že več kot osem let član predstavniškega doma. Kako bo senat, v katerem gospoduje demokratska večina, reagirala na novoimenovanega obrambnega ministra, ni znano. Cheney je tako premostil konkurenco drugih morebitnih kandidatov, med katerimi so izstopali bivši obrambni minister Donald Rumsfeld, svetovalec za varstvo države Brent Scovvcroft, senator John Warner in Jack Edwards.
V Genovi dve konkurenčni družbi, v Livornu pa komisarska uprava
Boj pristaniščnikov se zaostruje Danes 24-urna stavka sindikata CGIL
RIM Italijanska pristanišča so se znašla. v vrtincu nesmotrne konfrontacije, diktatov in izsiljevanj. Na ukrepa ministra za trgovsko mornarico Prandinija je sindikat prevoznikov CGIL (FILT) proglasil za danes 24-urno stavko v vseh italijanskih pristaniščih. Prandini je namreč pooblastil delniško družbo Terminali contenitori in družbo Grimaldi, da v konkurenci z enotno družbo pristaniščnikov skrbi za raztovarjanje in natovarjanje v genovskem pristanišču. Minister za trgovsko mornarico pa je šel še dlje, saj je na čelo enotne družbe pristaniščnikov v Livornu imenoval za komisarja kapitana bojne ladje Renata Ferrara.
Prandinijev sklep o imenovanju dveh »operativnih avtonomnih družb« v genovskem pristanišču je obsodil tudi odgovorni za gospodarska vprašanja pri PSI Fabrizio Cic-chitto. Socialisti so namreč pred dnevi poudarili, da bi taka rešitev še dodatno zapletla spor. Tega mnenja je tudi konfederalni tajnik CISL Domenico Trucchi, ki ocenjuje sklep »kot nevarno pobudo, ker je bila sprejeta v zelo kočjivem trenutku, ko še ni jasno, kako se bo vsa zadeva izcimila.« Trucchi je obenem zagrozil z odločnim odgovorom sindikata, če bi se manever v Livornu izkazal kot politični pritisk.
Generalni tajnik CGIL Bruno Trentin je v brzojavki predsedniku vlade De Miti zahteval, naj v imenu vlade nadaljuje s pogajanji do pozitivne rešitve. De Mita pa se po vsem sodeč noče podati na živi pesek skrajno kočljivih
pogajanj o usodi italijanskega pristaniškega sistema. Vodja socialistične komponente v CGIL Ottaviano Del Turco je izrazil »začudenje«, da je predsednik vlade prepustil tako kočljiva pogajanja svojemu ministru Prandiniju. Del Turco pa je prepričan, da bo moral De Mita prej ali slej sam prevzeti v roke vajeti, saj je vsa zadeva že prešla meje navadnega sindikalnega spora in zadobiva javno-varstvene razsežnosti.
Konzul pristaniščnikov iz Livorna Italo Piccini pa je ob obsodbi Prandinijevega sklepa o komisarski upravi pozval svoje pristaniščnike, naj ne nasedajo provokaciji. Piccini je odločno branil poslovanje svoje družbe in zavrnil ministrove obtožbe o nepravilnostih pri poslovanju enotne družbe pristaniščnikov v Livornu.
Za vse to pa se Prandini ne zmeni. Včeraj je med drugim sprejel vse potrebno za predčasno upokojitev 570 genovskih pristaniščnikov, kot to predvideva januarski odlok o zmanjšanju organika. Položaj se je torej do skrajnosti zapletel. Prandini je hotel sodu izbiti dno, dosegel pa je popolnoma nasprotni učinek. Ne samo, da pristaniščnike brani partija, Prandinijevim diktatom sedaj nasprotujejo tudi tisti, ki se ne strinjajo z monopolom enotnih družb pristaniščnikov in si želijo večje učinkovitosti in prilagoditev italijanskih pristanišč razviti Evropi.
Podobno izjavo dal tudi kenijski veleposlanik
Martelli zanikal, da so pri njem odkrili mamilo
RIM — Podtajnik socialistične stranke Claudio Martelli je včeraj na tiskovni konferenci odločno zanikal pisanje tednika L'Espresso in dnevnika La repubblica, po katerem naj bi ga kenijska policija v začetku januarja na majhnem letališču Malindi zasačila s cigareto marihuane. Martelli je dejal, da gre za nameren poskus diskreditiranja stranke, ki se je v zadnjih mesecih še posebno zavzemala za kaznovanje uživalcev mamil. Po mnenju podtajnika PSI dnevnik La repubblica in tednik l'Espresso nimata prav nikakršnih dokazov, ker posredujeta kot policijske zapiske izključilo članke, ki jih je brez vsakršne osnove objavil kenijski tisk.
La repubblica je v včerajšnji številki objavila tudi vsebino pogovora med novinarjem dnevnika in kenijskim veleposlanikom v Italiji
Danielom Don Manjiro. Ta naj bi potrdil pisanje kenijskega tiska češ, da so našli v žepu enega izmed voditeljev socialistične stranke (imena sicer ni povedal) manjšo količino mamila. Vsebino razgovora je prav včeraj kenijski veleposlanik uradno zanikal in v sporočilu za tisk zapisal, da je bil v zadnjih tednih večkrat deležen izsiljevanj s strani italijanskih novinarjev. Dva izmed teh sta zahtevala razgovor na to temo in sta zagrozila, da bi v nasprotnem primeru obtožila kenijsko vlado, da prikriva resnico.
La repubblica je takoj odgovorila na veleposlanikovo pismo. Vodstvo dnevnika je sporočilo, da so razgovor med novinarjem dnevnika in veleposlanikom posneli in da bodo magnetofonski zapis objavili v celoti.
Gospodarska vojna med Slovenijo in Srbijo Izhod okrepitev slovenskega izvoza na Zahod
LJUBLJANA — Med Slovenijo in Srbijo se je poleg politične pričela tudi neke vrste gospodarska vojna. Srbska podjetja bojkotirajo slovenske izdelke in v zadnjih dneh so se vrstile vesti, da srbski delavci niso hoteli naložiti srbske prašiče na tovornjak, namenjen v Slovenijo, da so srbski lastniki deviznih bančnih računov dvignili svoj denar iz beograjske podružnice Ljubljanske banke, da se v beograjski veleblagovnici zmanjšuje prodaja slovenskih izdelkov in podobno.
O vsem tem se v zadnjih dneh veliko govori in piše. Slovenska gospodarska zbornica je pred dvema dnevoma pregledala vse informacije o prekinitvi poslov in ugotovila naslednje:
1.	Število odpovedanih poslov se ne povečuje, to kaže na umirjanje položaja, nekatere pred dnevi prekinjene, pa celo znova vzpostavljajo.
2.	Še vedno se pojavljajo grožnje in srbska stran zahteva od slovenskih podjetij, da se morajo distancirati od stališč, izraženih v Cankarjevem domu, kar naj bi bil pogoj za normalno poslovanje. Vendar ta pojav za zdaj nima alarmantnih razsežnosti.
3.	Večina slovenskih podjetij, ki so se znašla v težavah, ne želi nobene publicitete. Želijo sami urediti odnose s svojimi partnerji, javna obtoževanja, obešanje na veliki zvon pa bi jim samo škodila pri teh naporih.
Najbolj resni in perspektivno nevarni so primeri, ko zadržujejo reproma-terial in se zaradi tega lahko ustavi proizvodnja. V takih primerih je lahko škoda izredno velika in nepopravljiva.
Zelo resen je primer beograjske veleblagovnice, saj gre za zadržanje ljudi, ki ne kupujejo slovenskih izdelkov. Tokrat ni vprašanje denar, podjetje samo je zaradi tega v težavah. Tako stališče ljudi pač kaže splošno beo-
V Golešu še stavkajo
LIPLJAN — Rudarji prve izmene rudnika magnezita Goleš v Maguri pri Lipljanu včeraj zjutraj ponovno niso odšli na delo v jamo. Okoli 120 rudarjev, pripadnikov albanske narodnosti, je pravočasno prišlo na delo, si obleklo delovne obleke, nato pa so, namesto da bi odšli v jamo, ostali v garderobi. Pridružilo se jim je še 40 zunanjih oskrbovalcev rudnika. Na pogovoru so sprejeli le direktorja začasnega poslovodnega organa Šaipa Latfija in tehničnega direktorja Eleza Zejnulahuja. Sporočili so jima le, da ne bodo delali in da bodo pri tem dosledni.
Zajnulahu je novinarjem povedal, da rudarji niso postavili nikakršnih zahtev, vendar je eden od njih v pogovoru dejal, da je rudarje moč nagnati v jamo, vendar jih potem ne bo mogel nihče več zvabiti iz nje. Rudarji niso zahtevali na pogovor od občinskih ali pokrajinskih predstavnikov, ne dovolijo fotografiranja, le na kratko izjavljajo, da jim je vsega dovolj. Izvedelo se je, da bi radi videli upravnika proizvodnje Djemšita Voj krij a in enega vodilnih Ermuša Ibra, za katera trdijo, da ju niso videli že nekaj dni. V imenu rudarjev govorijo le posamezniki, ki ne dovolijo nobenih stikov s preostalimi rudarji. S stavkajočimi so poskušali navezati stike tudi predstavniki lip-ljanske občine. Rezultati teh prizadevanj za zdaj še niso znani. Po besedah Eleza Zajnulahuja je pričakovati sklep o uvedbi delovne obveznosti, kar je predvčerajšnjim v pogovoru z rudarji kot možnost napovedal predsednik izvršnega sveta skupščine Kosova Naz-mi Mustafa.
grajsko ozračje, nekakšno nacionalistično histerijo, ki presega čisto gospodarske okvire. Zaskrbljujoče je, da se znižuje celo prodaja tistih artiklov, ki jih drugače na srbskem tržišču ni in so jih prisiljeni kupovati v Sloveniji.
Povsem drugačen pa je primer bančnih računov in dvigov, zlasti deviznih vlog. Do tega je prišlo samo v Beogradu, pa ne le v slovenskih bančnih zavodih. Beograjčani so se preprosto ustrašili, da bo država nacionalizirala bančne vloge, saj poslušajo iz dneva v dan bolj bučno kampanjo o tem, kako se nekateri bogatijo z deviznimi vlogami, o previsokih obrestih in podobnem.
Vse to pa je v resnici hud udarec tržnemu gospodarstvu in prizadevanjem, da bi izpeljali gospodarsko reformo. Ta reforma izhaja iz osnovnega koncepta, da morajo o gospodarskih
problemih odločati tržišče in podjetja, politika pa naj se čim manj vmešava. Zanimivo je, da sta take koncepte zagovarjala tudi Miloševič in novo srbsko partijsko vodstvo, da pa sedaj v praksi na valu nacionalistične in populistične histerije prihaja do povsem nasprotnih praktičnih primerov.
Kot že rečeno, slovensko vodstvo, slovenska podjetja in gospodarska zbornica za zdaj ne nameravajo uvesti nobenih povračilnih ukrepov, trudijo se, da bi stvari umirili in postopoma normalizirali.
Seveda pa se v takem ozračju in razmerah avtomatično zastavlja vprašanje možnosti slovenskega izvoza na druga tržišča in iskanje drugačnih trgov. SR Slovenija je že preusmerila del svoje proizvodnje na Zahod, pri čimer igrajo Italija in še zlasti avtonomni računi posebej pomembno vlogo. Pri tem so objektivne težave, saj je
Slovenija v veliko boljšem gospodarskem položaju kot podjetja na Jugu, produktivnost je dvakrat večja. Vendar je še vedno občutno nižja, kot je na najbolj razvitem zahodnem tržišču, in izdelki so preobremenjeni s splošnimi izdatki.
V to smer pa gledajo slovenska podjetja; trajen izhod iz težav in tudi trajen odgovor na vse vrste izsiljevanja z gospodarsko blokado sta samo na zahodnem trgu. Odpira se izredno zanimivo poglavje dobrosedskih donosov in odnosov s celotnim tržiščem Evropske skupnosti ter ustvarjanja ugodnih možnosti za plasma slovenskih izdelkov. To je torej novo zanimivo poglavje gospodarskega razvoja na našem področju, kjer lahko dežela Furla-nija-Julijska krajina in slovenski zamejski gospodarski potenciali odigrajo izredno pomembno vlogo.
BOGO SAMSA
Ugodno mnenje proračunske komisije o finančnem kritju zaščitnega zakona
RIM — Slovenski senator Stojan Spetič je izrazil svoje zadovoljstvo, ker je pomembna proračunska komisija senata izrekla ugodno mnenje v zvezi s finančnim kritjem zakonskih predlogov o globalni zaščiti.
V proračunski komisiji so prižgali zeleno luč za nadaljevanje razprave o obstoječih zakonskih predlogih KP1, Neodvisne levice, DP, UV-SVP. Sedaj je potrebno, da se v senatni komisiji za ustavna vprašanja takoj obnovi razprava o teh predlogih in oblikuje ožji odbor za usklajevanje ter poenotenje besedil. Senator Spetič je zahteval, naj bi eno izmed prihodnjih sej komisije za ustavna vprašanja posvetili slovenski problematiki in oblikovanju ožjega odbora. V tem pogledu ga podpirajo vsi komunistični člani komisije in njenega predsedstva.
17. MAREC 89
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP so triletne obveznice s koriščenjem 17. marca 1989 in zapadlostjo 17. marca 1992.
S Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih.
•	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dltalia ali pri bančnih zavodih 14. marca do 13.30.
•	BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); rezervirajo se po ceni, ki je lahko 97,75% ali višja. Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Dodeljene obveznice je treba poravnati 17. marca po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
S BTP imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
Rok rezervacije za občinstvo: do 14. marca
Izklicna cena dražbe
Rok
Letni donos izklicne cene bruto	neto
97,75%	3 leta 13,89% 12,11%
BTP
Simpozij A-J: promet preusmeriti na železnico
ZAGREB Včeraj se je tu končal dvodnevni simpozij o tovornih prevozih na območju držav oz. dežel in regij, kamor sega delokrog Skupnosti Alpe-Jadran. Na posvetu, ki sta ga priredila Komisija za prevoze in tovorni promet A-A ter ustrezni republiški komite Hrvatske, so ugotovili obstoj stvarnih možnosti za to, da se pomenljiv delež blagovnega prometa, ki se danes odvija po cesti, razmeroma kmalu prenese na železnico, k čemur sicer težijo povsod v Evropi. To bi pomenilo precejšen energetski prihranek, obenem pa omogočilo učinkovitejše nastope v bran narave in okolja sploh ter prispevalo k smotrnejši izrabi teritorija. Ne samo, reševanje teh problemov bi prispevalo tudi k hitrejšemu družbenogospodarskemu vzponu zainteresiranih območij, med njimi seveda Furlanije-Julijske krajine. Predstavniki naše dežele so bili mnenja, da preusmeritev tovornih pošiljk s ceste na železnico ne bi zahtevala posebnega truda in tudi posebnih stroškov ne, seveda pa bi bilo treba preurediti zadevne infrastrukture in temeljito okrepiti železniški vozni park, kakor je v Zagrebu povedal prof. Matteo Maternini z Inštituta za proučevanje prevozniške problematike v okviru evropske integracije na tržaški univerzi.
Z včerajšnje tiskovne konference na Deželi
KPI poziva stranke levice za skupni nastop tudi v FJK
TRST — Deželni tajnik Roberto Vi-ezzi pozitivno ocenjuje potek in zaključke štirih pokrajinskih kongresov KPI. Pozitivno jih ocenjuje zato, ker so na njih delegati izrazili široko soglasje (preko 90 odstotkov) o vsebini dokumenta, ki ga je v razpravo predložil vsedržavni strankin centralni komite. Drugi razlog za Viezzijevo pozitivno oceno pa je dejstvo, da je na štirih kongresih prišla ponovno do izraza borbenost stranke in da so delegati pokazali močno voljo za učinkovitejši boj za rešitev številnih odprtih problemov, s katerimi se ubada deželna skupnost. Pokrajinski kongresi so vsekakor pokazali, da je KPI kljub črnogledim napovedim in najbolj pesimističnim analizam »živa« stranka, ki zavzeto spremlja dogajanja v družbi v deželi in se bori za korenite spremembe v njenem okviru.
Tako je včeraj na tiskovni konferenci na sedežu deželnega sveta poudaril deželni tajnik stranke Viezzi (poleg njega sta bila tudi predsednik svetovalske deželne skupine Paolo Padovan in član deželnega vodstva Paiza), ki je v zvezi s potekom pokrajinskih kongresov z zadovoljstvom tudi ugotovil, da so bili na njih potrjeni vodstveni organi vseh štirih federacij (potrjeni so bili tudi vsi štirje pokrajinski tajniki: Costa v Trstu, Bucovini v Gorici, Ruffino v Gorici in Di Bisceglie v Pordenonu). Le-te bodo na strankin vsedržavni kongres, ki se bo čez teden dni začel v Rimu, poslale 14 delegatov, poleg njih pa še štiri zunanje.
Sicer pa je bila včerajšnja tiskovna konferenca priložnost, da so komunistični voditelji na deželni ravni ocenili delovanje deželne uprave in nadaljnje
Roberto Viezzi
politične perspektive. Tajnik Viezzi je ugotavljal, da se vse pogosteje opažajo znaki krhanja v politiki deželne uprave in da je tudi podoba Krščanske demokracije precej zbledela. Deželni upravi je očital, da še ni sprejala vrste važnih ukrepov (na primer glede varstva okolja, o novem zakonu za industrijski sektor in o decentralizaciji pristojnosti, v zvezi s katero mora deželni svet sprejeti več kot deset zakonskih osnutkov), za katere se je sicer obvezala. Krščanski demokraciji pa Viezzi očita, da se je aprioristično strnila okrog nekaterih svojih vidnih osebnosti (kot sta na primer bivši deželni
odbornik Bomben in sedanji deželni svetovalec in župan občine Povoletto Compagnon), katere bremenijo hude obtožbe sodnih organov. Po njegovem mnenju se KD tako obnaša, ker je »nervozna« in ne zna drugače reagirati. Obtožuje jo tudi velike mere nadutosti, kar tudi dokazuje, da so številni proglasi o prenovitvi stranke le prazne besede.
V sedanjem političnem položaju opaža Roberto Viezzi tudi veliko negotovost socialistične stranke. Od nje sicer ne zahteva, da bi izstopila iz sedanje večine, pač pa jo poziva, naj se enkrat vendarle odloči. Socialistom je KPI poslala številne jasne pozive, na katere pa ni prejela odgovorov. Po njegovih besedah KPI vsekakor potrjuje konstruktivno opozicijo sedanji šeststrankarski večini in predlaga širše sodelovanje strank levice za upravljanje FJK.
Za dosego tega cilja ima KPI vse pogoje, je poudaril Viezzi. Pri tem je navedel številne uspele pobude stranke, kar po njegovih besedah dokazuje, da ima sveže ideje za nadaljnji razvoj dežele, ki je pred važnimi izbirami in odločitvami.
Deželni tajnik KPI je podrobneje govoril še o delovanju deželnega odbora, ki ga v veliki meri pogojujejo notranja nesoglasja znotraj večine. Njegove izbire so po Viezzijevih besedah vsekakor konservativne in potrjujejo le že ustaljene interese. Deželnemu odboru je predvsem očital pomanjkanje političnega poguma in nesposobnost upravljanja v obdobju velikih sprememb, do katerih prihaja tudi v Furlaniji-Julijski krajini.
A. S.
Tragedija v noči od četrtka na petek v Podsrednjem v Nadiških dolinah
Zaradi bolestne ljubosumnosti ubil zakonsko družico in sinčka ter si še sam
sodil
ČEDAD — V noči od četrtka na petek se je odvila v Nadiški dolini tragedija, ki je močno Presunila krajevno prebivalstvo, jdcer pa vsakogar, ki ima v sebi *aj človeškega čuta in solidarnosti do bližnjega. Zgodilo se je ^.Podsrednjem v občini Srednje. Silvano Medvescig je s puško dPil ženo in triletnega sinka, po-e*n pa si še sam vzel življenje. reiskavo o dvojnem umoru in ^Riomoru vodi dr. Malova s komisariata v Čedadu. Gre za tret-* krvavi dogodek, ki je v za-slabih dveh tednih pretresi videmsko pokrajino: najprej Je nekdo prerezal grlo Marini p.^jPre iz Čedada, zatem je poli-jJski agent ustrelil nadrejenega ^risa Martellanija, zdaj pa še
1 Silvanu Medvescigu je bilo 30 v 1 in je bil zaposlen kot delavec v ®?ki pohištveni tovarni v Tatjani v istoimenski občini.
Jeg°va žena Antonella Oualiz-oji . bila tri leta mlajša in tudi je delala v tovarni, sicer v v a116®i objektu Beneco-Kronos emurju, kjer izdelujejo špor-artikle. Imela sta sinčka
Marca, ki bi čez kakšen mesec dopolnil četrto leto.
Silvano in Antonella sta se poročila pred petimi leti in si ustvarila dom v hiši Antonellinih staršev, ki sta jo temu primerno preuredila. Kakšnih posebnih življenjskih problemov, takšnih, ki bi pritegnili pozornost sosedov pa prijateljev in znancev, očitno nista imela, a rojstvo Marca jima je zakon kvečjemu še popestrilo ter ju osrečilo.
In vendar so se sčasoma pojavile iskrice, ki so postopoma prerasle v globlje nerazumevanje in se stopnjevale do naraščajočih oblik prerekanja. Vsakdan v družini je postajal polagoma vse bolj mučen, in tako sta se zakonca odločila, da pojdeta narazen. Silvano se je vrnil domov k staršem, ki stanujejo kakšne štiri kilometre vstran, Antonella pa je ostala s sinčkom in očetom ter materjo. Očeta pa ni bilo doma, ker dela v tujini, točneje na Bližnjem vzhodu. »Kdo ve, kako bi bilo, ko bi bil tudi on tu,« so nam dejali ljudje v Podsrednjem, ki so dobro poznali pokojne. To pa zato, kot so pri-
pomnili, ker sta se Antonellin oče in Silvano dobro razumela.
Silvano ni mogel razumeti, zakaj mora živeti ločeno od Anto-nelle in Marca, po vsej verjetnosti pa ga je hudo dajalo ljubosumje. Tako je že nekajkrat nagovarjal ženo, da bi se spet pobotala in to je ponovno storil pozno predsinočnjim. Šel je k Antonelli, ki ga menda ni hotela poslušati, beseda je dala besedo, nastal je prepir, Silvano je prijel za očetovo lovsko puško in dvakrat pritisnil na petelina. Šibre so Antonello in Marca zadele v prsi, ona je bila pri priči mrtva, otrok pa je izdihnil malo pozneje med prevozom z rešilcem v čedadsko bolnišnico.
Zgodilo se je malo po polnoči v spalnici, kamor je morda Antonella nesla Marca, da ne bi poslušal prepira in da bi zaspal. V hiši je bila takrat tudi pokojničina mati, za katero pa še ne vemo, če je krvavemu dogodku prisostvovala ali ne; tudi zato, ker je bila ob prihodu mož postave pod hudim šokom.
Streljanje so seveda slišali sosedje ih takoj zavrteli telefonsko
številko 113. Pribrzeli so policijski agenti in karabinjerji, toda Silvana ni bilo več. Vendar ni pobegnil, kot so sprva mislili varnostniki, temveč je odhitel na dom k staršem. Ni pa, kot kaže, vstopil, temveč vzel vrv, jo napeljal do enega od tramov, ki podpirajo lopo ob hiši, in si sam sodil.
Ne ve se, če je imel trojno tragedijo že v načrtu, ko se je poslovil od staršev in se odpravil k ženi, ali pa je dejanje storil v besu oziroma v trenutku neprištevnosti. Dejstvo je, da je imel pri sebi puško.
Dogodek ni napravil globokega vtisa med okoliškim prebivalstvom samo zaradi tega, kako se je odvil, ampak predvsem zato, ker niso sosedje, znanci in prijatelji videli ali zaznali dotlej nobenega znaka, ki bi kazal na možnost takšnega razpleta družinskega spora. Vsi, ki so poznali Silvana in Antonello namreč zatrjujejo, da je bil mladi mož popolnoma normalen človek, ki je pridno in vestno delal ter si prizadeval za dobrobit obeh, ki ju je imel rad.
Visoka priznanja za modna oblikovanja
SEŽANA MILEVA GAVRILO-VIČ, modna oblikovalka v "Sežani", tovarni pletenin in konfekcije iz Sežane, je prejela visoki nagradi - zlato Jano in diplomo ljubljanskega zmaja na sejmu mode 1989 v Ljubljani, na letošnjem sejmu mode v Beogradu pa srebrno košuto. Vse nagrade so podeljene za otroško trikotažo. To pomeni tudi velik uspeh za tovarno pletenin in konfekcije Sežana, ki letos praznuje 40 let svojega obstoja in združuje 450 delavk v Sežani ter v delovnih enotah v Komnu, Materiji in Postojni.
»Nagrade pomenijo potrditev mojega dela in obenem dejstvo, - nam je dejala - da je moje oblikovanje našlo mesto na tržišču oziroma da tržišče priznava oblikovanje. Če so proizvodi pravilno predstavljeni, pomenijo tudi potrošniku zagotovilo, da se odločijo za nakup dobro oblikovanih oblačil. Vsaka nagrada, ki jo podeljuje strokovna komisija, pa pospeši tudi prodornost izdelkov na tržišče. Glede na realni padec življenjskega standarda se ljudje odločajo po angleškem načelu za nakup kvalitetnih izdelkov.«
In vaši izdelki to prav gotovo so. Kaj vse morate kot modna oblikovalka poznati?
»Kot oblikovalec v trikotaži moraš poznati obrtno stran (stroko kot tako), kjer se vse začne z nitko z razliko od konfekcije, kjr že dobimo narejeno blago. Poznati je potrebno surovine, relativno tržišče, mentaliteto potrošnikov in socialno stran le teh. Zlasti pri otroških izdelkih je potrebno obvladati psihologijo.«
Prav otroci so najstrožji kritiki. Kako vam uspeva prodreti v njihov svet?
»Plodno sodelovanje imamo z Vzgojno varstveno organizacijo Sežana, ki nam omogoča pogoste stike z otroki iz vrtca, kjer preverjamo, če so naša oblačila funkcionalna. Oni nam povedo, kaj bi radi imeli in česa ne želijo, kakšne barve jim odgovarjajo. Uspeli smo prodreti v njihovo psiho. Opredelili smo se, da izdelujemo oblačila predvsem za predšolske otroke in šolarje do 12. leta starosti. Izkazalo se je, da primanjkuje na tržišču tudi baby proizvodov, zato smo se usmerili v proizvodnjo baby programa, ki zavzema polovico celotne proizvodnje, in z njim uspevamo na tržišču.«
Kako je z izbiro materialov in barv?
»Pri trikotaži in konfekciji smo zlasti pozorni na izbiro materialov. Naj-češče uporabljamo naravna vlakna oziroma funkcionalne mešanice naravnih in sintetičnih vlaken, kjer prevladuje naravni material. Zlasti za otroka je pomembno, da se v oblačilu čimbolj e počuti, da se ne ustvarja statična elektrika.
Otroci imajo najrajši primarne barve. Spomladi in poleti prevladuje barva in mornarski stil (to je lepa klasika), ne glede na modo. Iščemo barve, ki jih najdemo tudi. v naravi, kot v jeseni najdemo paleto jesenskih barv. Pomembno je, da iz otrok ne delamo pomanjšanih odraslih.
Kakšno je sodelovanje z italijanskimi partnerji?
»Zavedamo se, da smo tovarna na meji in se trudimo, da bi tudi naše stvari imele ves tisti čar in lepoto kot jih imajo italijanske, saj so Italijani veliki učitelji za cel svet. Sodelujemo s tekstilno industrijo v Italiji in uvažamo prediva ter tkanine, pa tudi izvažamo gotove izdelke. Naši partnerji in prestižne hiše odkupujejo naš dizajn.«
-oks-
Nov hotel pod
^ernardinom
skeqa — V klubskih prostorih izol-ni° srea turne9a doma bodo prihod-tatov do °dprli razstavo šestih elabo-n°'arh°tZlr0md rešitev za urabanistič-tela tektonsko zasnovo novega ho-hotei sedanjem parkirišču ob plaži Pise^ del veder, ki so jih prejeli z razdate* Javnega natečaja. Predstavitev za prjJn*d rešitev bo tudi priložnost F>0 P0mbe in pobude krajanov.
natečajne komisije so vegeroezneiš0 rešitev hotela pod Bel-.dT ki je ustrezala tudi vsem na-vUi ,/T1. zahtevam in merilom, pripra-^arzg, v akti Leon Belušič, Matjaž. doge]j,°n in Stojan Lipolt, katerim so 17,9 mj!..tudi prvo nagrado v višini sija doa |°na dinarjev. Hkrati je komi-hagra , ■ z a še dve enakovredni drugi ki so * (P° 10,9 milijona) za elaborat, Pvest v.3 Vdelali arhitekti koprskega v6stra Tflr°ja in elaborat arhitekta Sil-9°haQr ,Unaverja - maketi za oba dru-dio Amalena elaborata je izdelal Clau-Ant°naz. (I. u.)
rri v »v v
Tezisce
na manjšinskih strankah
TRST Na sedežu Union Val-dotaine v Aosti, kot je zapisano v tiskovnem poročilu SSk, je bilo v četrtek srečanje med strankami narodnih manjšin severne Italije, ki je bilo posvečeno razpravi o možnosti skupnega natopa na evropskih volitvah, ki bodo 18. junija. Že na prvih in drugih neposrednih volitvah v evropski parlament sta se oblikovali listi manjšin in avtonomistov. Pred petimi leti je lista izvolila v Strasbourg svojega zastopnika. Za letošnje volitve je bilo že več srečanj in stikov, v Aosti pa se je oblikovalo stališče, naj bi ne iskali sodelovanja z izrecno lokalističnimi »ligami«, temveč naj bi bilo težišče na manjšinskih strankah in na njihovi povezavi z Evropsko svobodno zvezo, ki je tudi manjšinska parlamentarna skupina v Strasbourgu.
Turizem: nujna temeljitejša priprava
KOPER - V Sloveniji so lani ustvarili 3,87 milijona prenočitev s tujimi turisti, to je 6 odstotkov več kot leto prej, samo tri obalne občine pa so ustvarile skoraj 40 odstotkov teh prenočitev, in sicer - 1,51 milijona prenočitev tujih, ali za en odstotek bolje, kot leto prej. (Vseh prenočitev je bilo 2,35 milijona). To pomeni, da je obisk tujih turistov ob slovenskem morju počasneje naraščal, kot obisk tujih turistov v Sloveniji. Krivda je verjetno v piranski občini, kjer so ustvarili za odstotek manj prenočitev tujih turistov, medtem ko so v koprski občini zabeležili 14-odstotno povečanje prenočitev tujih gostov.
Prvi val (upajmo, da bo res »val«) turistov bi moral v Slovenijo pljuskniti že čez 14 dni. Prav od sprejema in počutja teh tujih gostov bo v veliki meri odvisen nadaljnji razplet turistične sezone. Tega se zavedajo turistični delavci in delavci drugih za turizem odgovornih služb, ki se zdaj dogovarjajo in pripravljajo na letošnjo turistično sezono. Cilj je predvsem ta, da bi kar se da ublažili najrazličnejše negativne učinke, ki trenutno grozijo letošnji jugoslovanski turistični žetvi.
Na letošnjo sezono se posebej zagreto pripravljajo obalni inšpektorji, ki bodo do poletja sistematično pregledali higiensko-sanitarne in tehnične možnosti, v katerih delujejo gostinske in turistične organizacije. Pregledali bodo tudi vse počitniške domove, ki jih niso utegnili pregledati lani, ali pa tiste, kjer so lani ugotovili pomanjkljivosti. Pregledati bi morali vse zasebne sobe (v teh je zdaj na Obali že več kot sedem tisoč ležišč), zaradi novega pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki določajo, kako morajo biti urejene zasebne sobe in naj bi prispeval večji kakovosti. Prav tako
bodo pred sezono pregledali vsa kopališča ob slovenskem morju. Tukajšnji upravljale! kopališč in upravni organi so se že dogovorili, kako naj bi se letos zaščitili pred morebitnim ponovnim cvetenjem morskih alg. Na večini kopališč naj bi pred poletjem razpeli posebne mreže, ki bodo varovale kopališki del morja tudi pred drugo nesnago, travo, meduzami itd... Nekatera kopališča pa bodo zgradila nove bazene, oziroma primerno uredila stare bazene na prostem. Inšpektorji tudi napovedujejo, da bodo to sezono ostreje nadzirali kakovost turističnih in gostinskih storitev in sicer tako, da bodo poleti vpeljali celodnevno dežurstvo.
Turistični delavci so sicer zadovoljni z lanskimi finančnimi rezultati, saj so po prvih podatkih ustvarili skoraj 22 milijard dinarjev akumulacije, kar gre zasluga pretežno izvozni naravnanosti obalnega turizma (več kot dve tretjini prenočitev je tujskih) in sorazmerno realnemu gibanju tečaja dinarja. Seveda tudi s tem denarjem ni mogoče narediti veliko. Zgradili bodo nekaj novih bazenov, zgradili nekakšno igralniško depandanso v Vili Mariji, uredili nekaj hotelov, pripravili nekaj tehnične dokumentacije za gradnjo nekaterih objektov, morda popravili še to in ono, uredili kakšno zelenico in kopališče. Če izvzamemo bazene in prenovo Vile Marije z igralnico pa gre v glavnem za drobnarije.
Ena od slabosti letošnjih priprav na sezono je tudi reorganizacija Turistične organizacije Portorož, zaradi katere so zaposleni porabili veliko energije, namesto, da bi se bolj posvetili delu in izboljšavam pri neposredni turistični ponudbi.
BORIS ŠULIGOJ
Stališče skupščine Kraške gorske skupnosti
Kraški park naj bi upravljala KGS v sodelovanju z občinami
Po anketi raziskovalcev SWG
Večina Tržačanov pozdravlja zaprtje mestnega središča
Bodoči Kraški park naj v skladu z deželnimi zakoni upravlja Kraška gorska skupnost v sodelovanju z občinskimi upravami tržaškega in goriške-ga Krasa. To je stališče glavne skupščine KGS, ki je na četrtkovem zasedanju z veliko večino glasov odobrila politično resolucijo o načrtovanem naravnem parku, o katerem se v teh dneh veliko govori in piše. Deželna uprava je, kot znano, pred nekaj meseci poverila tržaški pokrajinski upravi nalogo za izdelavo načrta o Kraškem parku. Postopek za uresničitev projekta je — sodeč po nekaterih javnih izjavah predsednika Pokrajine Crozzolija in pristojnega odbornika Cervesija v sklepni fazi, zainteresirane občinske uprave in sama Kraška gorska skupnost pa o tem ne vedo še ničesar, kar vzbuja zaskrbljenost in tudi sum, da hočejo odobriti projekt brez realnega posvetovanja in soočenja z neposredno prizadetim kraškim prebivalstvom oziroma z njegovimi zakonitimi predstavništvi.
Kot piše v resoluciji, je Kraška gorska skupnost mnenja, da je najučinkovitejše in edino uspešno sredstvo za
zaščito in ovrednotenje kraškega naravnega okolja njegova aktivna zaščita. Ta pa ne more mimo krajevnega prebivalstva in njegovih tradicionalnih dejavnosti, v prvi vrsti kmetijstva. KGS je edina javna ustanova, ki ozemeljsko krije celotno kraško planoto v tržaški in goriški pokrajini in ki po svojem institucionalnem sestavu in okviru najpopolneje predstavlja kraško prebivalstvo.
Dokument je po uvodnih besedah predsednika KGS Marina Pečenika utemeljil Miloš Budin, ki je dejal, da gre za vprašanje politične narave, ki je tesno povezano s kočljivim problemom načrtovanja ter upravljanja kraškega ozemlja. Dežela je nalogo za izdelavo projekta o parku poverila tržaški Pokrajini, ozemeljsko pa zajema projekt tudi del goriške province, kar nesporno potrjuje potrebo, da bi morala bodoči park v prvi osebi upravljati Gorska skupnost. Budin se je navezal tudi na izjave nekaterih deželnih in pokrajinskih predstavnikov, ki očitajo kraškim občinam, da so svoj čas izrekle nasprotovanje parku na Krasu, kar
naj bi bilo prisililo Deželo, da je izdelavo projektov poverila tržaški Pokrajini. Občinske uprave takrat niso rekle, da parka nočejo — je podčrtal Budin — ampak so samo zahtevale, naj se o tem razpravlja na tolikokrat obljubljeni in še vedno neuresničeni pokrajinski konferenci o teritoriju.
Glavna skupščina KGS je v četrtek potrdila tudi svoje nasprotovanje lokaciji sinhrotrona pri Bazovici, posebno pa je obsodila postopek za odobritev tega projekta in ustreznih urbanističnih načrtov. O tem se je razvila debata, v kateri so sodelovali komunist Miloš Budin, demokristjan Lucio Vat-tovani, predstavnik SSk Bojan Brezigar, neodvisni levičar Marino Voci, socialist Luigi Anghelone, listar Fabio Forti, republikanec Giorgio Spazza-pan, zaključke pa je povzel predsednik Marino Pečenik. Kot dokazujejo jalove obljube o organiziranju konference o teritoriju, so ljudje razočarani in upravičeno naveličani dejstva — je podčrtal Pečenik — da govorijo pristojne oblasti v zvezi z načrtovanjem ozemlja in velikih posegov na Krasu eno, delajo pa drugo, (st)
Večina Tržačanov je z ukrepom o zaprtju mestnega središča za zasebni avtomobilski promet — veljati je začel pretekli ponedeljek — več kot zadovoljna. Po anketi, ki jo je v četrtek opravil zavod za raziskovanje javnega mnenja SWG, je namreč kar 62 odstotkov anketiranih Tržačanov ocenilo ta ukrep za dobrega ali celo za odličnega, medtem ko je samo 21,3 odstotka anketiranih izrazilo popolnoma negativno mnenje.
Na vprašanja ankete je odgovorilo tisoč ljudi, kar predstavlja sicer res nizko število, a ki lahko vseeno kaže na to, kako je prebivalstvo sprejelo ukrep. Da je odziv na zaprtje mestnega središča pozitiven, je že kazalo dejstvo, da v teh prvih petih dneh ni prišlo do nobene hujše komplikacije, ne pred zaprtjem ne po odprtju središča (čeprav se je po odprtju vsakič začel lov na parkirni prostor), in da je večina avtomobilistov strogo spoštovala prepoved. To priča o dejstvu, da so prebivalci čutili potrebo po novi, tudi odločni preureditvi tržaškega prometa.
Da je tako, potrjujejo tudi izsledki raziskave SWG. Dve tretjini anketi-
rancev sta namreč skrajno negativno ocenili dosedanjo ureditev tržaškega prometa (svojo oceno so utemeljili z dejstvom, da je v Trstu premalo parkirišč in da so ljudje primorani parkirati v dveh vrstah). Zato je večina anketirancev — skoraj dve tretjini — izrazila mnenje, da bi bilo treba sedanji ukrep še razširiti: po njihovem mnenju bi bilo treba zapreti še druge ulice mestnega središča in razširiti prepoved tudi na druge časovne pasove. Od teh dveh tretjin je 10,7 odstotka anketirancev dejalo, da bi bilo treba popolnoma zapreti mestno središče. Za dve tretjini vprašanih pa je za kaj takega nujen predpogoj izgradnja novih velikih parkirišč.
Zadnji zanimiv podatek ankete je, da je del Tržačanov že spremenilo svoje življenjske navade. Z anketo so najprej ugotovili, da kar 28,6 odstotka Tržačanov uporablja avtomobil iz delovnih razlogov ali za nakupe. Od teh pa jih je 8,1 odstotka že spremenilo svoje navade. Mnogi vstajajo bolj zgodaj, da bi parkirali v prepovedanih ulicah ali na nabrežjih, torej pred velikim navalom jutranjih avtomobilistov.
Skupina 85 na občnem zboru pretresla svojo dejavnost
Težka pot premagovanja pregrad
Sindikati najemnikov kritični do novega zakona za reševanje stanovanjske stiske
Tajništva sindikatov stanovanjskih najemnikov SUNIA, SICET in UNIAT so v zvezi z zakonom o nujnostnih ukrepih za odpravljanje izrednega pomanjkanja stanovanj, sprejetim preteklega 21. februarja, sprejeli razčlenjeno stališče s splošno kritično oceno njegovih določil.
Sindikati pravijo, da zakon (kot že pred njim ministrski zakonski odlok) predpisuje neustrezne ukrepe in ne uvaja povezave z novo disciplino lokacij glede na nujnost reforme zakona o pravični najemnini. Še posebno negativno ocenjujejo sindikati najemnikov nepravično višanje tako stanovanjskih kot ostalih najemnin in mehanizma za stanovanjski izgon.
Glede časovnih terminov povišanja najemnin pa pravijo, da le-to za stanovanja ne bo moglo stopiti v veljavo pred 14. marcem letos, to je pred datumom začetka veljave novega zakona, in torej ne bo moglo biti retroaktivno, ker tega zakonsko besedilo ne predvideva. Glede ostalih najemnin (za javne lokale, gospodarske dejavnosti itd.) pa bi se po mnenju sindikatov 100-od-stoni povišek moral podrediti določitvi odškodnine za uvedeno dejavnost (tam, kjer je ta predvidena).
Za informacije se zainteresirani lahko obrnejo na sedeže navedenih sindikatov v ulicah S. Lazzaro 9, sv. Frančiška 4/1 in na Trgu papeža Janeza 6.
Člani Skupine 85 so se v četrtek zbrali v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8 na svojem četrtem občnem zboru. Ker je bilo vodstvo Skupine obnovljeno na lanskem občnem zboru, je bilo četrtkovo zasedanje v skladu s statutom namenjeno izključno pretresu opravljenega dela in zastavljanju bodočega. Toda razprava na njem je prekoračila meje organizacijskega življenja in se sukala predvsem okrog nekaterih dejstev in dogodkov, ki so značilni za sedanjo tržaško stvarnost.
Uvodno poročilo je prebral predsednik prof. Pavle Merku. Ni se veliko
mudil pri opisovanju dela v letu 1988, ker o njem podrobno piše zadnja številka Biltena, ki ga Skupina izdaja v slovenščini in italijanščini. Merku je s tem v zvezi predvsem ugotovil, da bo treba del lanskega programa še uresničiti. Med pomembnejšimi prireditvami, ki jih bo Skupina v kratkem izvedla, je omenil zlasti predstavitev štirih prevodov Slataperjevega dela II mio Carso, ki so v zadnjih časih izšli v slovenščini, hrvaščini in nemščini, ter drugih dveh Slataperjevih del, in sicer Lettere Triestine in Passato Ribelle, ki sta bili ta čas objavljeni v Trstu. Knji-
ge bo predstavil prof. Franco Juri z ljubljanske univerze predvidoma 31. marca letos. Program za to leto obsega še predavanja in razprave o podobi Trsta v literaturi, o glasbi v Istri, o nekaterih aspektih Furlanije, o raznih kulturnih delavcih, ki so z našimi kraji tako ali drugače povezani oziroma za nas na kak način zanimivi. Predvideni so tudi izleti in obiski pri raznih skupnostih in ustanovah.
Med obravnavanjem programa za bodoče delo je Merku poudaril potrebo, da bi Skupina 85 posvečala večjo pozornost mladim in se pogosteje odločala za pobude zanje. »Ko bomo o tem razpravljali,« je dejal, »bomo morali nujno govoriti tudi o delovnih in gmotnih pogojih, ki naj te pobude omogočijo. Ce bomo hoteli premagati tabuje in zamolčanja, ki so značilni za mesto, zagledano v uspavalno podobo svoje biti, pa se bomo morali nujno angažirati v večji meri,« je še pristavil.
V razpravi se je pojavilo več konkretnih predlogov za bodoče delo.
. Mnogi so se zavzeli za delovanje na šolskem področju, kar bi sicer za Skupino 85 ne bilo novost, saj je skupno z deželnim zavodom IRRSAE že pripravila ciklus predavanj za šolnike, ki bodo vsak čas izšla v knjižni obliki. Za poglobitev delovanja na šolskem področju se je med drugimi zavzel galerist Visintini, in sicer z utemeljitvijo,
in tabujev
da delovanje v takšnem okolju omogoča Skupini 85 stik s širšo stvarnostjo. (»V nasprotnem primeru tvegamo, da bomo kot generali brez vojske,« je dejal.) Takšnemu gledanju pa se je postavil po robu prof. Stelio Spadaro, po katerem naj bi vloga Skupine 85 ne bila ta, da bi združevala čim več ljudi okrog sebe, ampak da bi odpravljala pregrade, ki zlasti v Trstu ločujejo ljudi med seboj. Spadaro je pri tem poudaril, da bi bilo treba spremeniti predvsem negativen odnos, ki ga ima dobršen del tržaškega vodilnega sloja do Slovencev.
Prof. Guido Miglia je v nadaljevanju razprave izrazil vtis, da se na Tržaškem stvari vendarle premikajo na boljše, tudi glede vprašanje sožitja, nasprotnega mnenja pa je bil prof. Darko Bratina. Bratina ni zanikal, da je mogoče zabeležiti kak napredek v nekaterih posameznih primerih, toda poudaril je, da se je splošno ozračje na Tržaškem v zadnjih letih poslabšalo. Pri tem je posebej omenil kampanjo proti tako imenovani dvojezičnosti, ki jo je sprožila Lista za Trst, in ugotovil, da je doslej ni jasno in glasno obsodila nobena politična stranka. V to razpravo je posegel tudi prof. Ivan Verč, ki je povedal, da takšne in podobne kampanje niso toliko problem za Slovence, kolikor za Italijane, (mb)
Nedeljski koncerti Gledališča Verdi
V	mali dvorani gledališča Verdi se nadaljujejo nedeljski koncerti. Tokrat bosta nastopili komorna instrumentalna in vokalna skupina pod vodstvom Aleksandra Vodopivca. Spored je nekoliko neobičajen, saj vključuje nekaj klasičnih skladb, ob njih pa zanimive Vodopivčeve priredbe črnskih pesmi in rocka, točneje: Two Aires for Cornetts and Sagbuts (Adson), Tre Arie antiche (Scarlatti-Caldara), Divertimento per sette fiati (Rittmeyer), Three Negro Spiri-tuals in Beatles fantasy (prir. Vodopivec).
Velja tudi omeniti, da sta skupini v preteklem tednu začeli z nastopi po tržaških srednjih šolah. Nastopi sodijo v "izobraževalno" ponudbo Gledališča Verdi, dijaki pa so koncerte izredno dobro sprejeli morda prav zaradi sodobnejših skladb, ki jim zvenijo najbolj domače.
V	program nedeljskih koncertov (v dvorani v Ul. S. Carlo ob 11. uri) spadata še koncerta solistov, ki bosta 19. marca (oboa in rog - Boccherini in Mozart) in 9. aprila (violina, flavta, oboa, fagot - Vivaldi in Rossini).
Problemi sožitja med vernimi in nevernimi danes pri nas
pisma uredništvu - pisma uredništvu - pisma uredništvu
Smrtna obsodba, ki jo je izrekel iranski vodja Homeini proti avtorju Satanskih stihov Salmaru Rushdieju, je zbudila v Evropi val zgražanja in še prej začudenje, saj si težko predstavljamo, da je kaj takega sploh mogoče. Očitno smo se privadili strpnosti. Toda ali je ta strpnost prav z vseh vidikov pozitivna? Ali ni mogoče tudi znak, da nismo zmožni v ničesar več resnično verjeti?
Tako se je spraševal prof. Tomaž Simčič, ko je v okviru Ljudskega misijona pretekli torek v SKD Barkovlje uvajal okroglo mizo na temo »Sožitje med vernimi in nevernimi«. Za mizo so razpravljali misijonar Filip Rupnik, senator Stojan Spetič, prof. Jože Pirjevec in časnikar Sergij Pahor.
Predstavniki SSG na Občini Dolina
Predsednik in podpredsednik Slovenskega stalnega gledališča prof. Pirjevec in arh. Jagodic ter ravnatelj gledališča dr. Košuta so včeraj obiskali upravo občine Dolina. Obisk sodi v vrsto srečanj, ki jih bo Slovensko stalno gledališče opravilo pri javnih upraviteljih v naši deželi.
Župan Švab in podžupan Pečenik sta z veliko pozornostjo prisluhnila obrazložitvi vloge in dela Slovenskega stalnega gledališča ter problemov ob izteku sezone in v zvezi s poletnimi predstavami na prostem. Te imajo posebno v dolinski občini bogato tradicijo. Zato Slovensko stalno gledališče računa tudi na javno pomoč.
Na Simčičev izziv je najprej odgovoril Spetič. Opozarjajoč na nedavne dogodke okrog Scorzesejevega filma Zadnja skušnjava, je postavil v dvom, ali je Evropa res tako strpna, kot se kaže na prvi pogled, sicer pa je podčrtal, da je bogokletje vselej hudo dejanje, če iz drugih razlogov ne, pa vsaj zato, ker globoko žali vernike. Spetič je nadalje dejal, da je vera lahko tudi opij ljudstva, kot uči klasični marksizem, a v splošnem se je zavzel za sodelovanje med vernimi in nevernimi za uresničevanje skupnih ciljev, kot so mir, varstvo okolja, človekove pravice, pa tudi zaščita manjšin.
Pirjevec je spomnil, da bi pri nas verni in neverni še do nedavnega ne mogli razpravljati za skupno okroglo mizo. Izrazil mnenje, da je strpnost zgodovinska pridobitev vseh odprtih družb, med katere pa se Slovenci kot narod še ne moremo v celoti prištevati. Med drugim je pripomnil, da je strpnost tudi izraz določene krize, ki jo preživljata tako katoliška Cerkev kot komunizem.
Pahor je najprej opozoril, da obstajajo različna gledanja in prepričanja-tudi med samimi verniki, kakor tudi med samimi neverniki. Postavil pa je predvsem trditev, da ne more dialog med verniki in neverniki odpraviti vseh razlik, ki jih ločujejo pri obravnavanju pomembnih skupnih problemov, kot je npr. problem splava.
Misijonar Rupnik je podčrtal pomen, ki ga ima dobra volja in ljubezen do bližnjega pri reševanju vseh problemov; razprava, ki je sledila uvodnim posegom, pa se je sukala predvsem okrog pregrad, ki na Tržaškem ločujejo Slovence od Italijanov tudi v verskem življenju.
Primorskega dnevnika!
V zvezi s pismom predsednika rajonskega sveta za Sv. Ivan, g. Albina Spetiča, objavljenem v Primorskem dnevniku dne 13. februarja 1989, prosim, da objavite naslednji popravek k
4.	točki omenjenega pisma.
Predsednik trdi (citiram); »Ko sem se (predsednik) obrnil do njiju (predstavnikov MSI) ter ju povabil k tišini, je nenadoma posegel predstavnik Slovenske skupnosti in napovedal, da iz protesta zapušča sejo, ker je bil predstavniku Adrie onemogočen poseg.«
Dejansko so pa stvari potekale tako:
Zaradi zmede, ki je nastala ob vse bolj glasnem nasprotovanju misovskih predstavnikov in predstavnikov nekaterih italijanskih športnih društev pri rabi slovenščine v podajanju poročila o dejavnosti društva Adria, sta tako predstavnik društva Adria kot predstavnik društva Bor odšla iz dvorane, v pričakovanju, da se stvari razčistijo oziroma z upanjem, da ju rajonski svet ponovno povabi na avdicijo, kjer naj bi jima končno bilo omogočeno govoriti v materinem jeziku in v pomirjenem ozračju.
Podpisani predstavnik Slovenske skupnosti sem šele nekoliko pozneje zapustil sejo, ker sem očitno in upravičeno menil, da smo bili Slovenci na omenjeni seji čisto osamljeni oziroma brez vsakršne podpore s strani tistih političnih skupin, ki so se občasno na ožjih sejah rajonskega sveta izražale do nas vsaj razumevajoče, če že ne naklonjeno.
Iz navedenega jasno izhaja, da sem sejo zapustil iz solidarnosti do upravičeno užaljenih predstavnikov uradno
povabljenih slovenskih športnih društev, in to šele potem, ko sta omenjena predstavnika sejo že zapustila in nikakor ne pred tem.
S spoštovanjem
svetovalec SSk v rajonskem svetu za Sv. Ivan
ALESSANDRO DE LUISA
Odgovor predsedniku svetoivanskega rajonskega sveta
Kot sklicatelji in pobudniki zborovanja slovenskih organizacij z območja svetoivanske konzulte se na tem mestu ne bi radi spuščali z Vami v diskusijo o Vaših pogledih na sožitje med obema narodnostnima skupnostima in o ostalem, kar ste napisali in je to objavil Primorski dnevnik v obliki pisma uredništvu.
Želimo pa Vam povedati, da smo vabila vsem organizacijam in posameznikom izročili že več dni pred zborovanjem, vabilo za Vas pa je bilo v uradu občinske izpostave na Rotondi izročeno v roke tajniku svetoivanske konzulte g. Zobcu z njegovim zagotovilom, da ga boste zanesljivo prejeli že naslednje jutro, t. j. precej pred napovedanim sestankom.. Krivda za to, da pisma niste prejeli pravočasno, torej nikakor ne pade na nas.
Kar se tiče Vašega mnenja, da bi Vaša prisotnost med nami povzročila zadrego, Vam zagotavljamo, da se glede tega motite. Nasprotno: pogrešali smo Vas, saj bi nam lahko tudi Vi pomagali pri iskanju najboljše rešitve v prizadevanjih za uveljavitev naših pravic v vseh javno izvoljenih organih, posebno v mestu.
Sklep zborovalcev je bil, da se moramo v kratkem spet sestati. Želimo si, da bi se tega sestanka udeležili tudi Vi. Vabilo na ta shod Vam bomo tudi tokrat (pravočasno) poslali.
Za KK Adria RADIVOJ PEČAR Za ŠZ Bor MITJA RACE
Mešani pevski zbor Primorec-Tabor z Opčin?
Spoštovano uredništvo!
Vestno prebiram članke vašega dnev' nika. Posebno pozornost posvečam km' turnim stranem, saj z velikim zanima' njem sledim zborovskemu petju. _ številne zbore, ki zavestno zastopajo zamejski kulturni prostor, sodi tudi M®'_ Primorec-Tabor. Trenutno mi še ni P° vsem jasno, iz katerega kota zamejs,v prihaja ta zbor. Kljub svoji skromni iz° brazbi na kulturnem področju sem Pre pričan, da pod nazivom Primorec deM jo trebenske organizacije, medtem K
tef
pod nazivom Tabor openske. Po .,0 sklepanju lahko sodim, da naj bi o' pravo ime zbora Mešani pevski zbor " morec-Tabor iz Trebč in z Opčin.
Iz vašega članka z dne 5. 3. 1989 (Pe,v, ski zbor z Opčin navdušil v Štandref.„
pa je razvidno, da je zbor samo z ur tg
Opčim
Sprva sem obsojal vaše uredništvo za pomanjkljivost (prav to netočnost s ...
:m*
namreč že zasledil v nekaterih PreisiJed člankih Primorskega dnevnika). ^ . prebiranjem ostalih slovenskih čas F sov pa sem naletel na isto napako.
Koga naj sedaj obsojam? Nepoz°r časnikarje ali pa člane zbora?
(Sledi podp‘s)

Po uvodnih poročilih župana in pristojnega odbornika
V tržaškem občinskem svetu se je sinoči začel proračunski maraton
Medtem ko se mesto spet koplje v smeteh
Danes ponovna stavka občinskih smetarjev
V tržaškem občinskem svetu se je sinoči začel govorniški maraton, ki bo verjetno trajal do 21. marca, ko naj bi skupščina glasovala o občinskem proračunu za leto 1989. Izid glasovanja ni kdove kako v dvomu, saj večina, ki jo sestavljajo KD, PSI, PSDI, PRI in PLI, razpolaga s potrebnimi glasovi (še posebno po pristopu bivšega listarja Hermeta k liberalcem). Kljub temu pa bo razprava - ali vsaj posegi najbolj vplivnih političnih liderjev - s političnega vidika zanimiva, saj bo morala pokazati, koliko je koalicija, ki upravlja Občino in Pokrajino, sposobna učinkovite in enotne politike za razvoj mestne skupnosti.
Proračun kot tak - oziroma njegove številke - niti ni posebno zanimiv, saj gre v veliki večini za dolžnostne izdatke, in ne za upravno-politične izbire. Od 248,3 milijarde lir, kolikor znaša proračun 1989, je namreč kar 51,83 odstotka namenjenih stroškom za osebje, 15,45 odst. proračunskih izdatkov gre za normalno delovanje občinskega aparata, 15,91 odst. pa finančnim bremenom, se pravi obrestim na posojila. Ostaja 16,81 odstotka, tudi tu pa je možnost izbir dokaj omejena, kot je na
zadnji seji občinskega sveta poudaril v svojem poročilu odbornik za proračun Nerio Tomizza.
Pa tudi iz županovega poročila ni bilo razbrati, da bi si občinska uprava obetala posebnih premikov od proračunske debate. Po Richettijevem mnenju je namreč letošnje proračunsko leto nekakšno prehodno leto, saj je program odbora nekje vmes "»med novim in starim«, kot je dejal župan, saj gre povečini za dokončno izpeljavo stvari, ki so bile že sklenjene in začete. Šele prihodnje leto bo odbor lahko izdelal takšen program, v katerem »se bo v večji meri prepoznaval«.
Sicer pa je bilo županovo proračunsko poročilo bolj podobno obračunu prvih štirih mesecev delovanja novega odbora. Richetti ni zanikal, da je ta obračun skromen, seveda pa je dal poudarek predvsem pozitivnim aspektom. Gospodarstvo, na primer, je po županovem mnenju stopilo na novo razvojno pot, katere osnove so naložbe za prenovo obstoječega in nove pobude na industrijskem in storitvenem področju. Župan je omenil pobude, ki so nastale ob zaprtju Aguile, preosno-vo območja bivše Vetrobel in poziti-
ven, pa čeprav težaven proces privatizacije škedenjske železarne, poudaril pa je tudi pomen nekaterih manjših, pa vendar tehnološko avantgardnih pobud.
Naravnost katastrofalno pa je župan orisal sedanje stanje občinske birokracije, kjer da prevladujejo mehanizmi, ki drug drugega paralizirajo in kjer se pristojnosti funkcionarjev in uradov ne izrazijo v operativnosti, pač pa v kopici medsebojnih prepovedi. Župan je napovedal korenit preustroj občinskega aparata, ki pa potrebuje tudi nove prostore in bolj moderno tehnologijo.
Svoje poročilo je župan zaključil z omembo nekaterih bolj splošno političnih problemov. Med drugim je izrazil zaskrbljenost zaradi metode stalnih preverjanj, ki pa ne vodijo k bolj stabilnim upravam, ampak samo k »latentni nestabilnosti« in k »agresivni pasivnosti«. V deželnem kontekstu pa je Richetti ožigosal »preveč razširjeno težnjo pojmovati Trst kot privesek furlanske deželne skupnosti, ki zadostuje sama sebi in ki se je sama razširila do Moščenic«, kar po njegovem postavlja v dvom deželno enotnost.
Tržaškemu smetnjaku pač ni videti konca. O tem se prebivalstvo vsak dan prepričuje na lastne oči, saj je kupov smeti in naj razno vrstnej ših odpadkov (česa vsega ljudje ne odvržejo!) dovolj za vsakim vogalom. Prej smo jih imeli v hiši, po novem pa so vsakomur na ogled na ulici, kjer se iz dneva v dan bolj šopirijo in kradejo pretesen prostor avtomobilom.
Občinska uprava priznava, da so z odvažanjem odpadkov še velike težave, a dodaja, da je razjasnitev vendarle na obzorju. Ji naj po vsem, kar na tem področju v zadnjih mesečih doživljamo, še verjamemo?
Nadaljevanje stavke (za eno uro v vsakem turnusu in vzdržanje od nadurnega dela), ki jo je od 4. marca dalje spet oklical avtonomni sindikat CISAS za voznike tovornjakov in smetarje mestne smetarske službe, bo žal imelo tudi v prihodnjih dneh negativne posledice na službo odvažanja mestnih odpadkov, pravijo v tiskovni noti občinski možje. Položaj je še toliko slabši — nadaljujejo — ker bo nova stavka razvrednotila vsa dosedanja prizadevanja, da bi odpravili posledice prejšnje dolgotrajne stavke.
Danes bodo smetarji po znanem vzorcu spet stavkali ves dan, tako da se bomo v ponedeljek zbudili v še hujšem smetnjaku. Pa vendar so se včeraj odgovorni občinski možje (odborniki Bosio, de Gioia in D'Amore) srečali z delegacijo sindikata CISAS, na katerem so baje dosegli prvi konkretni dogovor. Po njem naj bi po eni strani preverili položaje nekaterih uslužbencev smetarske službe, po drugi pa naj bi znova spravili v pogon tako imenovano nedeljsko emergenčno ekipo, medtem ko naj bi se osebje predvsem vzdržalo nadaljnih stavk (po današnji). Zamrznitev nadurnega dela smetarjev in voznikov pa ostane še naprej v veljavi.
To je nedvomno dober prvi rezultat
pravijo občinski upravitelji — ki bo delno oljašal razmere, sicer pa se bodo pogajalci spet srečali sredi prihodnjega tedna. Medtem pa se tržaška občinska uprava opravičuje občanom za izredno (in vidno) neugodje in jih poziva k čimvečji občutljivosti in k sodelovanju, in sicer tako, da čimbolj omejijo količino svojih odpadkov in po možnosti odlagajo samo tiste najbolj hitro pokvarljive.
V zvezi z lokacijo sinhrotrona
Pismo predsednika SDGZ predsedniku Biasuttiju
Svetina opozarja na škodljive posledice za krajevni gospodarski sistem
Na seji sekcije za Vzhodni in Zahodni Kras
Socialisti o sinhrotronu in upravnih problemih Krasa
V zvezi z za našo skupnost tako perečim vprašanjem lokacije svetlobnega sinhrotrona pri Bazovici, je predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dr. Vito Svetina naslovil na predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija naslednje pismo, ki ga v celoti objavljamo:
Slovensko deželno gospodarsko združenje je z zaskrbljenostjo vzelo v vednost sklep deželne tehnične komisije, ki je potrdila veljavnost izbire območja T-8 pri Bazovici za gradnjo sinhrotrona. SDGZ je prepričano, da bi sinhrotrom na območju AR-1 imel ravno tako vse možnosti dela in razvoja, istočasno Pa bi bil racionalneje izkoriščen teritorij in škoda za slovensko skupnost in za okolje ne bi bila tako izrazita. Tako pa z grenkobo Ugotavljamo, da je ponovno pre-vladala logika nasilja nad teritorijem in nad slovensko skupnostjo. Zaskrbljenost nad tako načrtovanim razvojem je toliko večja, ker t*o krajevna skupnost oropana za •tel bogastva (ozemlja), prisiljena Pa se bo prilagoditi na drugačen način življenja (hiter prehod iz
kmetijskega v terciarni sektor), in to na najbolj nasilen način. Dosedanje izkušnje (na primer Tovarne velikih motorjev in Centra za raziskave) dokazujejo, da so velike strukture samozadostne ali težijo k samozadostnosti in da uspejo dia-logirati samo z velikimi strukturami, ki jih krajevno gospodarstvo ne premore. Bojazen, da se bo v Bazovici pojavil ponoven tuji tvor, ki se ne bo gospodarsko vključil v okolje, je toliko bolj upravičena spričo dosedanjih izkušenj upravljanja s strani Občine Trst, ki je pristojna za urbanistično in drugo gospodarsko načrtovanje, kot tudi z ozirom na birokratsko obnašanje Centra za raziskave.
Slovensko deželno gospodarsko združenje poziva predsednika deželnega odbora, naj še enkrat preuči upravičenost sklepa, ki bo imel dvakrat škodljive posledice, ker bo sinhrotron nastal na napačnem območju in ker tozadevni sklep ne spremljajo istočasno primerni ukrepi, ki bi omejili negativen vpliv na gospodarski in življenjski sistem okolja samega.
Na pobudo tajnika sekcije PSI za Vzhodni in Zahodni Kras Igorja Štoke je bil v četrtek v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek, na katerem je tekla beseda o najbolj perečih upravnih problemih tega območja, še posebno glede na te dni predstavljen proračun Občine Trst. Sestanka so se udeležili pokrajinski tajnik Perelli, občinska 'odbornika Cecchini in De Gioia, predsednik KGS Pečenik, predsednika rajonskih svetov za Vzhodni in Zahodni Kras Turitto in Busetti, rajonski svetovalec Fontanot ter člana vodstva sekcije stranke Fonzari in Renar.
Prvo vprašanje v razpravi je zadevalo namestitev sinhrotrona. Po mnenju PSI - beremo v tiskovni noti - ne gre zamuditi priložnosti, ki jo ponuja sinhrotron, zato je treba čimprej začeti z deli za njegovo namestitev. Škodo, ki jo bo namestitev sinhrotona povzročila na Krasu, pa bo treba uravnovesiti z zaščito kmetijskih in pašniških dejavnosti na območju, izbranem za sinhrotron, bodisi z izbiro drugih lokacij ali pa z uvedbo ukrepov, ki bodo omogočili nadaljevanje teh dejavnosti na izvirnih območjih.
Poleg tega je treba začeti uresničevati načrte, po katerih naj bi tako na vzhodnem kot na zahodnem delu Krasa (zlasti v Križu) uresničili dve športni strukturi. »Ob sinhrotronu je treba na teritoriju - ki je bil doslej vse preveč žrtvovan - izvesti celo vrsto pose-
gov, ki bi italijanskim in slovenskim prebivalcem omogočili boljšo kakovost življenja in ki bi jim nudili primerne strukture in storitve za dosego tega cilja,« je poudaril Perelli.
Pečenik, Busetti in Turitto so nato orisali, kateri so najbolj nujni upravni ukrepi, ki so jih svoj čas že predstavili tržaški občinski upravi, pa zanje doslej ni pokazala posluha. Mednje sodijo predvsem primerna kanalizacijska mreža, cestna odcepa za Prosek in Križ (kjer so ceste preobremenjene), postavitev dvojezičnih obcestnih napisov na Kontovelu, Proseku in v Križu, preureditev bivšega begunskega taborišča pri Padričah, uresničitev novega sedeža za vzhodnokraški rajonski svet ter splošni problemi v z javno razsvetljavo in zbiranjem odpadkov.
Ob koncu je pokrajinski tajnik Perelli zatrdil, da »Občina doslej ni izkazala dovolj pozornosti za kraško območje, kar je treba čim prej popraviti, najprej z uvedbo nekaterih sprememb in izboljšav v proračunskih dokumentih Občine. Socialisti si bodo za to posebej prizadevali, tako kot si bodo prizadevali za »realistično rešitev problema - tako občutenega med pripadniki slovenske narodnostne skupnosti - primerne in dostojne ureditve spomenika talcem, ki so jih nacisti ustrelili na strelišču na Opčinah«, zaključuje tiskovna nota tržaške PSI.
LpT pojasnila odstop svojih iz odbora KZE
Predstavnika LpT Nives Erario in Piero De Favento sta izstopila iz upravnega odbora Tržaške krajevne zdravstvene enote, da bi protestirala proti omejevalnemu izvršilnemu načrtu, ki ga je odobrila deželna uprava za KZE, in da bi hkrati opozorila na »ju-ridično-upravni kaos«, ki vlada v upravi KZE, še zlasti odkar se ne ve, ali so še člani njene skupščine tisti predstavniki KD in PSI, ki so bili vanjo izvoljeni kot miljski občinski svetovalci, a ki so potem izstopili iz miljskega občinskega sveta.
Tako so voditelji LpT povedali na tiskovni konferenci, ki so jo priredili včeraj opoldne na svojem sedežu v Trstu, da bi obrazložili odstop svojih predstavnikov iz upravnega odbora KZE. Tajnik Staffieri in deželni svetovalec Gambassini sta na konferenci povedala, da zdaj LpT zahteva, naj organi KZE vložijo priziv na deželno upravno sodišče (TAR) proti izvršilnemu načrtu, ki ga je odobrila Dežela, medtem ko naj bi upravo KZE prevzel komisar.
Na tak način bi Dežela morala prevzeti vso odgovornost za sedanje nevzdržno stanje v tržaškem javnem zdravstvu. Staffieri je na srečanju s časnikarji zanikal, da bi ta poteza LpT pomenila dokončni prelom s petstran-karsko večino, ki vodi tržaško občinsko in pokrajinsko upravo.
Medtem ko ostaja vprašanje leposlovne fakultete odprto
Odobrenih 28 stolic na šoli za prevajalce
Št
s0 sudentom visoke šole za prevajalce bii06 V*"e^al zjasnila obzorja, ni pa tako fil0z ^a njihove kolege z leposlovne in ka)j0 lske fakultete, ki še vedno ne vedo, Ktlnj se jim bo izteklo akademsko leto. poS] I r Galloni je namreč včeraj zjutraj kater* re^torju Fusaroliju fonogram, --
stv0
mu je sporočil, da bo ministr-
žaj^ a šolstvo izjemoma dovolilo, da tr-tliiHj Univerza krije z enoletnimi zasebna Pogodbami 28 stolic na visoki šoli Ovajalce.

vioffj - »v študentje izvedeli med sit-Pre,j 'N.80 ga včeraj dopoldne uprizorili nato v . eimm sedežem RAI. Fusaroli je ski dn lnteryjuju za opoldanski televizij-da bo6Zn*k izmzil optimistično napoved, a~Uqj fSe v teku dneva verjetno dospel iw, °nogram, tokrat za 10 stolic na
6Posl,
Zgori 111 inkulteti. Žal pa ni bilo tako. zač6] ?1 Popoldne je namreč med dijaki st°jni f °^iti neuradna vest, da je pri-iPoročnUn*ccaonar šolskega ministrstva Montij ravnateljici leposlovne fakultete kriti prVl' .da ministrstvo ne namerava vesti gazni^ st°lic leposlovne fakultete, tudj jj. t nihče demantiral, fonograma pa P°ldne 61 °' Roktor Fusaroli je pozno po-‘Hton^ril nova upanja, saj je štu-0kr0g ii Za9otovil, da bo šele danes Ogovor : ure prišel iz Rima dokončen P°|itivenln da Je veliko možnosti, da bo
?° jiin*vntie ,so mu verjeli le na pol, saj kajkrat	dneh odgovorni že ne-
?asedbn P Rubili, da se bo vse uredilo. Z kler ne oodo vsekakor nadaljevali, do-V boju Prejmejo pozitivnega odgovora, kapre j .^Pravico do študija jim bodo še a Prevet i °b strani tudi študentje šole P8 skunlP . ' kjer je bila popoldne enotno se^rSP9 študentov obeh šol. »Ko klipen močili za zasedbo, je bil naš e 0 dospii .Kri9 e vseh 38 stolic. Tega ni-nas*"0Pali zat:o komo še naprej skupno '* 80 nam povedali včeraj pri-
jazni študentje pred vrati zasedene šole v Ulici DAlviano.
Rektor Fusaroli je obžaloval razplet dogodkov in napovedal, da se bodo predstavniki tržaške univerze odpravili že maja v Rim in tako preprečili, da bi se prihodnje akademsko leto ponovno zgodilo nekaj podobnega. Študentje so glede tega skeptični, menijo namreč, da bi odgovorni lahko pravočasno poskrbeli že
za letošnje akademsko leto. Zaenkrat pa jih zanima predvsem vedeti, kako bodo v prihodnjih mesecih lahko izpeljali učne načrte, ne da bi zapravili leta.
V korist tržaških študentov je včeraj posegel tudi poslanec Proletarske demokracije Gianni Tamino, ki je vložil interpelacijo, v kateri ministra Gallonija poziva, naj uredi vprašanje obeh tržaških fakultet.
Protest glavnih bolničarjev se je za sedaj umiril
Petindvajset glavnih bolničarjev katinarske in glavne bolnišnice se je včeraj zjutraj odločilo za drastično obliko protesta: namesto da bi šli na svoje običajno delovno mesto, so se demonstrativno oglasili pri zdravstvenem vodji Passoniju in mu napovedali, da bodo opravljali le naloge poklicnih bolničarjev, za kar so pač plačani, ne pa nalog vodilnega bolničarskega osebja.
Protest glavnih bolničarjev se v sicer bolj blagih oblikah vleče že dalj časa in je povsem upravičen. Potem ko so opravili tečaj za glavne bolničarje, so namreč že več mesecev (nekateri celo nekaj let) opravljali višje naloge, ne da bi za to bili ustrezno plačani. Vodstvo Tržaške krajevne zdravstvene enote jim je obljubilo, da bo rešilo njihov položaj takoj, ko bo Dežela odobrila izvršilni načrt. To se je zgodilo januarja, vendar KZE ni reagirala. Na zadnji seji upravnega odbora je sicer bil na dnevnem redu sklep, ki naj bi formalno uredil vprašanje, vendar ni bil sprejet. Glavni bolničarji so že pred tedni napovedali, da bodo od 1. marca naprej opravljali le bolničarsko delo, včeraj pa so svojo grožnjo tudi uresničili.
Posledice so bile vidne, saj sodi v njihovo pristojnost organiziranje dela, usklajevanje terapij in nadzorstvo ter upravljanje aparatur. Ce bi se njihov protest nadaljeval, bi to imelo za paciente hude posledice. K sreči pa kaže, da jim je vodstvo KZE včeraj dalo dovoli otipljivih zagotovil, da b& vprašanje postopoma rešeno z upravnimi sklepi. Cas sicer ni najbolj naklonjen, saj je v upravnem odboru KZE (o tem pišemo podrobneje v drugem članku) precej razburkano ozračje. Glavni bolničarji so se domenili, da se v ponedeljek ponovno sestanejo z glavnimi upravnimi funkcionarji. V ponedeljek naj bi tudi prišlo do soočenja med sindikalnimi predstavništvi in vodstvom Tržaške krajevne zdravstvene enote o izvršilnem načrtu.
Nevarna igra z vžigalicami botrovala zajetnemu požaru
Gasilci so včeraj dopoldne poldrugo uro gasili požar, ki ga je med igranjem povzročil petletni fantek. Ta se je namreč igral v spalnici z vžigalicami in svečo, po nesreči pa se je plamenček sveče oprijel odeje, ki je začela naglo goreti, tako da se je ogenj razlegel še na zavese in na večji del pohištva ter skoraj v celoti razdejal sobo.
Požar je izbruhnil nekaj pred 10. uro v skoraj novem stanovanju družine Sanza v Ul. Del Bosco 28. Petletni deček ni bil ob tisti uri sam doma, saj je mama pripravljala kosilo v kuhinji. Ko je Sanzova opazila, kaj počenja otrok, ga je celo pokarala in ga opozorila, naj se ne igra z vžigalicami. Kljub temu pa ni vstopila v sobo, da bi kontrolirala, ali jo je otrok ubogal. Fantek se zato ni zmenil za mamino opozorilo in se še nadalje zabaval z vžigalicami.
Da je otrok ni ubogal, je Sanzova opazila šele, ko je ogenj že začel pustošiti po sobi. Tedaj je na vrat na nos pobrala otroka in stekla na stopnice ter obvestila sosede, ki so poklicali gasilce. Preden so dospeli gasilci, pa je požar popolnoma uničil pohištvo v spalnici in lesena vrata, dim pa je počrnel stene. Po prvih ocenah naj bi požar povzročil od 50 do 70 milijonov lir škode.
NLP so bili optična prevara
Včeraj zvečer, nekaj pred 21. uro, je v redakcijo telefonirala gospa s Proseka in nam povedala, da vidijo na nebu mežikajoče luči. Nenavadnost pojava je vzbudila v ljudeh radovednost, zbrala se je skupinica domačinov, ki
so gledali in seveda komentirali. .Kaj so luči, ki jih vidijo v smeri Trsta? Marsikdo je pomislil na neznane leteče predmete.
Pozanimali smo se in izvedeli, da so bili neznani predmeti luči, ki so jih postavili na tržaškem sejmišču ob priložnosti Nauticampa. Odbijanje svetlobe na zameglenem nebu je povzročilo optično prevaro in zazdelo se je, da leti nad Trstom skupina NLP.
V pričakovanju pravih obiskovalcev z oddaljenih planetov se zahvaljujemo gospej, ki nas je obvestila: časopis ustvarjamo tudi s sodelovanjem bralcev.
Nastop gojenk ŠD Kontovel
Danes ob 16. uri bo v domu za ostarele ' Bratov Stuparich" v Sesljanu nastop gojenk športnega društva Kontovel, ki bodo prikazale nekaj točk rit-mično-športne telovadbe. Vstop je prost.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Franc Jugovič
Pogreb bo danes, 11. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev sv. Jerneja na Opčine.
Žalujoči: žena Marija, sin Sergio, hči Carmen z družino in drugo sorodstvo.
Opčine, 11. marca 1989
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Hermann Broch
POVEST
SLUŽKINJE
ZERLINE
Izvaja Bogdana Bratuž
Jutri, 12. t. m., ob 17.30 v Kulturnem domu na PROSEKU;
v petek, 17. t. m., ob 20.00 za ABONMA RED K v Kulturnem domu v Trstu.
_________gledališča______________
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče gostuje danes, 11. t. m., ob 17.30 v Novi Gorici s predstavo A. P. Čehova STRIČEK VANJA.
Jutri, 12. t. m., ob 17.30 na Proseku s predstavo Hermanna Brocha POVEST SLUŽKINJE ZERLINE.
VERDI
Danes ob 17. uri (red S) zadnja predstava Rossinijevega SEVILJSKEGA BRIVCA. Dirigent Spiros Argiris. Režiser Beppe De Tommasi.
V ponedeljek, 13. t. m., ob 18.30 bo prof. Franco Šerpa govoril v mali dvorani gledališča Verdi o prihodnji operi na repertoarju PARSIFALU Richarda Wag-nerja. Premiera bo na sporedu v torek, 14. t. m., ob 19- uri.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red 1. sobota) bo gledališče Furlanije-Julijske krajine predstavilo delo Harolda Pinterja PREVARA. V glavnih vlogah nastopajo: Paola Bacci, Giampiero Bianchi in Paolo Bonacelli. Režija Furio Bordon. V abonmaju: odrezek št. 8. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 23. t. m.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 16.30 in ob 20.30 bo na sporedu ponovitev Aykbournovega dela SINCERAMENTE BUGIARDI, ki ga predstavlja Teatro Moderno iz Rima. Režija Giovanni Lombardo Radiče. V glavnih vlogah nastopajo Valeria Valeri, Paolo Ferrari, Chiara Salerno, Stefano Be-nassi.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Salaam Bom-bay!, dram., ZDA, 1988, r. M. Nair. EKCELSIOR I - 18.00, 22.15 Misslssippi burning, r. Alan Parker EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Un pešce di nome VVanda, kom., V. B., 1988, r. C. Crichton, i. J. Cleese, J. L. Curtis, K. Kline.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Nightmare IV., il non risveglio, srh., r. R. Harlin, i. R. Englund, □
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Lei, io e lui, kom.; r. D. Dorrie; i. G. Dunne, E. Greene.
NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Moonvval-ker, fant., ZDA, 1988, r. J. Kramer & C. Chilvers, i. M. Jackson, S. Lennon, K. Parker
NAZIONALE IV - 15.30, 22.00 Gorilla nella nebbia, pust., ZDA 1988, r. M. Apted, i. Sigourney VVeaver, Bryan Brown.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Sotlo ac-cusa, i. Kelly Mc Gillis, Jodie Poster,
□ □
MIGNON - 16.00, 22.00 Addio al Re, pust., ZDA, 1989, r. J. Milius, i. N. Nol-te, N. Havers, M. Weyers.
EDEN - 15.30, 22.10 La vergine in calo-re, pom., □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 II frullo del passero, kom., It., 1988, r. G. Mingozzi, i. O. Muti, Ph. Noiret, N. Farron.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Cocktail, kom., r.
R. Donaldson, i. T. Cruise, B. Brown. LUMIERE FICE - 17.00, 19.30, 22.00 Don-ne sulVorlo di una crisi di nervi, kom., Šp. 1988, r. P. Almodovar, i. C. Maura, A. Banderas, J. Serrano. ALCIONE - 15.30, 22.10 Prima di mezza-notte, krim., r. M. Brest, i. Robert De Niro, C. Grodin.
RADIO - 15.30, 21.30 La časa del piacere bestiale, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
ŠD Sokol in SKD I. Gruden
vabita
vse člane in prijatelje na
DRUŽABNI
VEČER
v petek, 17. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih.
ZVEZA ŽENA IZ DOLINSKE OBČINE
vabi
ob mednarodnem dnevu žena na
KULTURNO
PRIREDITEV
jutri, 12. marca, ob 18. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 13. marca, bo ob 20.30 v gledališču Rossetti nastopila pianistka MARIA TIPO.
Nedeljski koncerti. Jutri ob 11. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi glasbena in vokalna skupina gledališča Verdi pod vodstvom Aleksandra Vodopivca izvajala vrsto skladb klasičnih in sodobnih avtorjev.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča Verdi.
razna obvestila
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi danes, 11. t. m., na predvajanje filma TRIJE STRIČKI TER DOJENČEK (Tre scapoli e un bebe). Igrata Tom Sel-leck ter Steve Guttemberg. Začetek ob
18.30.
Sekcija Zveze borcev Boljunec obvešča vaščane, da sprejema prispevke za obnovo bolnice Franje v Partizanskem klubu in mlekarni v Boljuncu.
Sekcija VZPI-ANPI Padriče obvešča vaščane, da sprejema prispevke za obnovo bolnice Franje (Lojze Skabčev).
Sekcija VZPI-ANPI Dolina, Mačkolje in Prebeneg obvešča vaščane iz Mač-kolj, da sprejemata Ema in Danica prispevke za obnovo bolnice Franje.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sklicuje 11. REDNI OBČNI ZBOR v sredo, 15. marca, ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 z naslednjim dnevnim redom: otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva, poročila, pozdravi gostov in razprava, poročilo nadzornega odbora, volitve. Vabljeni člani in prijatelji društva!
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 19. marca, geološko ekskurzijo v Goriška Brda, strokovno vodstvo prof. dr. Rajko Pavlovec iz Ljubljane. Zbirališče ob 8. uri pred sodniško palačo v Trstu ali ob 9.30 pred hotelom Sabotin v Solkanu. Prevoz z lastnimi sredstvi.
SKD Barkovlje prireja PLESNI TEČAJ v standardnih in latinskoameriških plesih. Začetek v petek, 17. t. m., ob
19.30.	Zaradi velike udeležbe nežnega spola vabimo predvsem fante. Za informacije telefonirati na št. 415797.
čestitke
DIANA BUKAVEC je danes polnoletna. Čestitamo ji in želimo, da bi bila vedno tako zdrava, vesela in srečna. Mama Anica, tata Luciano, brat Paolo z Natašo ter nečaka Danijel in Emil, ki pošiljata teti zvrhan koš poljubčkov.
Danes praznuje 18. rojstni dan DIANA BUKAVEC s Proseka. Vse najboljše, obilo sreče in zdravja ter da bi se ji uresničilo vse, kar si sama želi, ji voščijo nona Ida, teta Palmira, stric Stelio in vsi, ki jo imajo radi.
Danes praznuje naša MARČELA... 10 let. Vse najboljše ji želijo Unusičevi iz gozda.
Danes praznuje 75 let JOSIP BABIČ (Pepi). Obilo sreče in zdravja mu voščijo hči Nadja z možem ter vnuka Marko in Matej.
MURKI
di KOZOROG LUIGIA
gradbeni materiali
DOBAVA IN POLAGANJE CEMENTNIH SAMOLEPLJIVIH PLOŠČ VSEH VRST IN BARV
BREZPLAČNI PREDRAČUNI
Devinščina 2/A (Prosek) - ZGONIK Tel. (040) 225783
POKRAJINSKI KONGRES SSK ZA TRŽAŠKO Športno-kulturni center v Zgoniku danes, 11. marca, ob 15. uri. Dnevni red: pozdrav predsedstva kongresa, politično poročilo pokrajinskega tajnika, posegi predstavnikov strankinih organov in izvoljenih predstavnikov, razprava, volitve pokrajinskih strankinih organov in delegatov za deželni kongres SSk. Glasovanje je predvideno ob 21. uri in se bo eventualno nadaljevalo jutri, v nedeljo, 12. marca, od 10. do 12. ure na strankinem sedežu v Trstu.			SKLAD MITJA ČUK III. ZIMSKE IGRE SKLADA MITJA ČUK bodo v nedeljo, 19. t. m. v Žabnicah. Prijave za avtobusni izlet na sedežu Sklada, Proseška ul. 133 in v baru Prosvetnega doma na Opčinah, tel. 212289.
			
šolske vesti	razne prireditve		mali oglasi
Sindikat slovenske šole sporoča, da so datumi pismenih nalog za izredne habilitacije za slovenske višje srednje šole naslednji: 15. t. m. angleščina, matematika, 16. t. m. kemija in 17. t. m. telesna vzgoja.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 11. marca 1989
RADOJA
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 18.05 - Dolžina dneva 11.40 - Luna vzide ob 7.50 in zatone ob 23.27.
Jutri, NEDELJA, 12. marca 1989
BOŽENA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,7 stopinje, zračni tlak 1024,3 mb rahlo narašča, veter 10 km na uro jugozahodnik, vlaga 43-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Matteo Brancolini, Lo-renzo Procentese, Giada Moccia, Lorenze Scamperle.
UMRLI SO: 74-letna Leopoldina Albertini, 60-letna Mafalda Pancrazi, 84-letna Vilma Hirsch, 86-letna Luigia Bas-sich vd. Ivsich, 77-letni Francesco Jugovič.
OKLICI: delavec Paolo Zorzenoni in bolničarka Marina Makale, geolog Fabio Senardi in knjižničarka Paola Ventura, uradnik Walter Mersan in v pričakovanju zaposlitve Giuliana Robich, litograf Richard Števen Esghetta in uradnica Tiziana Babich, karabinjer Giulio Gronelli in študentka Michelle Van Hauw, uradnik Paolo Costanza in uradnica Isabella Grion, uradnik Lorenzo Fragiacomo in uradnica Anna Žerjal, uradnik Dario An-ghelone in uradnica Mariangela Carbo-ni, picar Vittorio Alfieri in v pričakovanju zaposlitve Elisabetta Carotta, gasilec Giovanni Orlandi in prodajalka Elisabetta Codan, novinar Walter Spreafico in administratorka Ariella Pittoni, agent JV Pasguale Mario Suriano in gospodinja Paola D'Argenzio, poklicni bolničar Fabio Crevatin in poklicna bolničarka Milena Angeli, uradnik Maurizio Lenni in blagajničarka Eleonora Pauli, šofer Giulio Tomasi in uradnica Franca Blasina, finančni stražnik Giuseppe Petti in uradnica Patrizia Rossa, trgovec Mauro Furlan in uradnica Claudia Musuruana, zo-botehnik Roberto Valenti in uradnica Lucia Sterni, delavec Edi Stelli in v pričakovanju zaposlitve Sabrina Valentini, arhitekt Giuliano Vascotto in uradnica Katja Verginella, delavec Mauro Borselli in v pričakovanju zaposlitve Sonia Car-bone, fotograf Roberto Potocniak in prodajalka Fiorella Ghersini, točaj Zeliko Bemes in varuška Ambra Coloni, delavec Ennio Buzzai in poklicna bolničarka Ariella Pebega, študent Gilberto Pagoni in študentka Desiree Furlano, bolničar Felice Martinez in uradnica Maristella Lao, finančni stražnik Claudio Chiodi in uradnica Cristina Maria Donda, zdravnik Maurizio Bevilacgua in estetistka Patrizia Sforzina, delavec Dario Gregoretti in gospodinja Marisa Silli, skladiščnik Antonio Millo in prodajalka Emanuela Pis-tan, finančni podčastnik Alberto De Masi in gospodinja Giovanna Anzellotti, šofer Roberto Donda in uradnica Roberta Mar-zari, industrijski izvedenec Sergio Pin in uradnica Laura Brecelli.
ZA VAŠO POROKO...
»FOTOGRAFIJA« EGON
Po želji tudi VIDEO
Oglasite se pravočasno Telefon 766-649 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera)
Zveza žena Mačkolje vabi na PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA danes, 11. t. m., ob 19.30 v srenjsko hišo v Mačkolje. Poleg družabnosti bodo na sporedu otroci s svojim programom, govor Nadje Švare ter srečanje s klepetuljama Vančo in Tonco Radia Koper.
Skupnost žena iz Gropade priredi danes, 11. t. m., družabnost ob prazniku žena v prostorih zadruge Skala. Sodeluje klepetulja Tonca s prijateljicama (članice KD F. Prešeren). Vabljene!
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu (Peterlinova dvorana) bo 13._ t. m. ob 20.30 večer, posvečen temi DRUŠTVO 2000 DANES IN JUTRI - pogovor s predstavniki društva ob 20-letnici delovanja. V isti dvorani je na ogled razstava fotografa Vlastja Simončiča.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi v sredo, 15. t. m., ob 20.30 v srenj sko hišo na predvajanje diapozitivov Saše Ote (tehnika s prelivi in glasbeno spremljavo) OD POLETJA DO POLETJA - utrinki iz vaškega življenja v Borštu in Zab-režcu.
Glasbena matica - Trst v sodelovanju s helvetsko in valdeško skupnostjo iz Trsta: "MLADI MLADIM" - KVARTET FLAVT Maša Bertok, Alenka Goršič, Katarina Mali, Nataša Paklar. V sredo, 15. marca, ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra, Trg sv. Silvestra. Vabljeni!
razstave
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 16. t. m. na ogled razstava slikarke Luise M. SGUAZZI.
V	Kulturnem domu v Trstu bo še danes, 10. t. m., na ogled razstava slik petih slikarjev, bivših učencev oziroma učiteljev Ciril-Metodove šole. Razstavo organizira Pripravljalni odbor za proslavo 100-letnice Ciril-Metodove šole. Umik: danes od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00.
ZŽI-UDI Križ vabi ob DNEVU ŽENA na ogled razstave ženskih ročnih del. Razstava bo odprta še jutri, 11. t. m., od 16. do 18. ure ter v nedeljo, 12. t. m., od 11. do 13. ure ter od 15. do 18. ure.
Zveza žena iz Milj vabi v Beneško hišo na ogled razstave umetniških in obrtnih ročnih del. Na ogled so tudi izdelki učencev italijanskih in slovenskih šol iz Milj. Urnik: vsak dan od 10.00 do
12.00	in od 16.00 do 19.00. Ob nedeljah: od 10.00 do 13.00. Razstava bo trajala do 19. t. m.
V	Finžgarjevem domu na Opčinah je
v okviru Ljudskega misijona odprta razstava SVETIH PODOB Norberta Grčarja.
V	galeriji Al Bastione - Ul. F. Venezi-an 15 - je do 16. t. m. odprta razstava slikarja ZANGRANDEJA.
Elizabeta Pregare daruje 50.000 lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na Grozdano Čebohin darujeta Franc in Slava Košuta 20.000 lir za Dmštvo slovenskih upokojencev.
Ob plačilu članarine sta darovala Marija Kobal 5.000 lir in Alojz Rogelja 2.000 lir za Dmštvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Svetka Žagarja darujeta Silko in Zorka Ražem 20.000 lir za ŠD Zarja.
S.	Malalan daruje 10.000 lir za UNICEF.
Ob 25. obletnici smrti (11. 3.) dragega očeta Josipa Prašlja darujeta hči Marija in Anita 20.000 lir za ŽPZ Prosek-Konto-vel.
OSMICO je odprl Jože Žigon v Ul. Fla-via di Stramare 87/A - Žavlje.
OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
PODJETJE zaposli uradnico/ka z diplomo trgovskega zavoda. Zahteva se dobro znanje italijanščine in slovenščine in po možnosti srbohrvaščine. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Uradnica".
NATAKARICO išče gostilna Ljudskega doma v Križu. Tel. 220132 (razen ob ponedeljkih).
NUDIM pomoč v gospodinjstvu. Tel. 040/578323.
RANK XEROX predstavništvo LO.G.OS. v Gorici išče tehnika za fotokopirne stroje in telefax. Prestižne aparature, tehnični tečaji. Tel. 0481/20040.
IŠČEMO inštruktorja/ico za latinščino, vsaj enkrat tedensko. Telefonirati v večernih urah na št. 44710.
MLADI DELAVEC išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 226716 ob večernih urah.
TVRDKA proda avtomobil mercedes 380 SE, december '83, plav metaliziran, s klimatizacijo ABF in odpirajočo se streho, tempomat, notranjost v žametu. Cena 36.000.000 lir. Telefonirati ob ponedeljkih in sredah na št. 43713 ali 411826 ob uradnih urah.
PRODAJAMO metrsko žagana hrastova drva za kurjavo. Tel. 0481/884184.
PRODAM hišico v centm Opčin. Tel. 211468 od 13.30 do 15. ure.
PRODAM motokaro guzzi, dve kompletni gumi 19x400 ter tehtnico z nosilnostjo 8 q. Tel. 226138.
DAJEM v najem lokal v Tržiču. Tel. 0481/776329.
KROMATIČNO harmoniko tipa bajan Professional, 120 basov, 50 prostih basov, 11 registrov, prodam. Tel. 231805.
PANDO 45 S, letnik 1983, prodam v dobrem stanju. Tel. ob uri kosila ali večerje na št. 0481/391179.
izleti
Zveza žena občine Dolina priredi v nedeljo, 19. t. m., enodnevni izlet v Ptuj in Rogaško Slatino. Cena 55.000 lir. Za informacije in vpisovanja v gostilni Pri Tatjani, tel. 228497 ali 232223.
ŠD Mladina prireja v nedeljo, 19. marca, smučarski izlet v Ravascletto. Odhod iz Križa ob 6. uri. Vpisovanje v Domu A. Sirk od 19. do 21. ure od ponedeljka, 13., do srede, 15. marca.
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
V	spomin na bratranca Gigija in na dr. Gantarja daruje Angela Škerlavaj-Sferzi
30.000	lir za ŠD Polet.
V	spomin na v zadnjem času preminule vaščane s Kontovela daruje Marjan Starc 100.000 lir za obnovo bolnice Franje.
V	počastitev spomina Borisa Čuka darujejo Danči, Sonja, Tanja, Dario in Wal-ter 50.000 lir za ŠD Breg.
V	spomin na mamo daruje Anica Cibic
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Albina Lovrečiča daruje Pepi Lovriha (Dolina 233) 30.000 lir za pevski zbor F. Venturini.
V	spomin na Benedikta Žerjala daruje družina Giorgi 30.000 lir za Sklad M-Čuk.
prispevki
Kje lahko kupite knjige in plošče po polovični ceni?
Samo na RAZPRODAJI
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 6. marca, do sobote, 11. marca 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere,-
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Lamo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 L argo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
v TRŽAŠKI KNJIGARNI
DO 31. MARCA.
menjalnica
10. 3. 1989
TUJE VALUTE
Ameriški dolar .. Nemška marka .. Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank .. Funt šterling ....
Irski šterling__
Danska krona ... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
1363,950 1353,— 734,100 732,— 216,400 214,500 650,690 648,— 35,049	34,500
2349.300	2335,—
1961.300	1940,— 188,290 186.—
8,727	8,250
1139,200 1120,—
TUJE VALUTE
FIXING BANK0Vci MILAN TRSI
10,2 00
Japonski jen ........ 10,566
Švicarski frank.... 859,520
Avstrijski šiling.. 104,370
Norveška krona..... 201,570	199-
Švedska krona...... 214,640
Portugalski eskudo .	8,905
Španska peseta ...... 11,787
Avstralski dolar... 1125,700	1970 'ž
Jugoslov. dinar ... —	9,1
ECU.................. 1527,—	"
857.-'
103,80°
212*''
8,40°
11,250
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/670»] Agencija Domjo 831 -	.
Agencija Rojan 411'
Tedenski pregovor:
Tudi kol upa,
da bo spomladi ozelenel.
(finski)
SPOMINSKI DATUMI:
□	Pred 45 leti: 12. 3. 1944 so enote Briško-beneškega odreda uničile devet letal na letališču Belvedere pri Vidmu.
□	Pred 80 leti: 14. 3. 1909 je bilo v Škrlj e vem ustanovljeno Kmetsko izobraževalno društvo Branik.
□	Pred 45 leti: 16. 3. 1944 je izvršni odbor OF ustanovil pokrajinski odbor OF za Koroško z nalogo, da organizira in vodi narodnoosvobodilni boj na Koroškem, vključno s predelom severno od reke Drave.
OSEBNOSTI:
□ 17. 3. 1914 je v Gorici umrl šolnik in glasbenik Ivan Kuret, ki se je rodil 10. 3. 1863 v Ricmanjih.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI nocoj, 11. 3., ob 19. uri: baletni večer Birgit Cullberg - Don Kihotove sanje in Bela košuta, Orkester in balet Opere SNG Ljubljana, dir. Uroš Lajovic.
Drama SNG Ljubljana
V	sredo, 15. 3., ob 20. uri: recital Glasba in beseda, izvajata Ivo Ban (umetniška beseda) in Silvester Mihelčič (elektronska harmonika).
V	petek, 17. 3., ob 19.30: premiera predstave Komedija zmešnjav (VVilliam Shakespeare), rež. Zvone Šedlbauer (ponovitev 18. 3.).
Mala drama
Nocoj, 11. 3., ob 20. uri: Zalezujoč Godota (Drago Jančar), rež. Marko Sosič, scenografija Miloš Jugovič.
MGL Ljubljana
V	ponedeljek, 13. 3., ob 19.30: Gospa ministrica (Branislav Nušič), rež. Miran Hercog (ponovitvi 14. in 17. 3.).
V	sredo, 15. 3., ob 19.30: Klementov padec (Drago Jančar), rež. Janez Pipan.
Mladinsko gledališče
V	torek, 14. 3., ob 19.30: Atlantida (E. Filipčič), rež. Vito Taufer.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	sredo, 15. 3., ob 20.30: Hamlet (VVilliam Shakespeare), rež. Carlo Cecchi, gostuje gledališka skupina Teatro Niccolini - Com-pagnia II GranTeatro (ponovitev 16. 3.).
VIDEM
Gledališče Zanon
Nocoj, 11. 3., ob 21. uri: Teatro Contatto - Mugik, Storia di un cavallo (Mark Rozovskij), rež. Massimo Navone, nastopa La Com-pagnia del CSS (ponovitve 12., 16., 17., 18. in 19. 3.).
Palamostre
V	nedeljo, 12. 3., ob 20.45: Teatro Oggi - La locandiera (Carlo Goldoni), gostuje Teater Studio Jugozapadnaja iz Moskve.
V	sredo, 15. 3., ob 20.45: Teatro Oggi - II salotto di Carmen (Simona Marchini), gostuje La Compagnia della Rancia.
f koncerti	|
Ljubljana
Festival Ljubljana
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v sredo, 15. 3., ob 19.30: Vrhunski domači in tuji umetniki - koncert Komornega orkestra Budapest Strings, dir. Karoly Rotvay (Handel, Respighi, Mozart, Mendelssohn).
Cankarjev dom
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE nocoj, 11. 3„ ob 19-30: zborovski večer APZ France Prešeren iz Kranja, dir. Tomaž Faganel (Allegri, Byrd, Bruckner, Schwab, Lebič, Krek, Vaughan-Williams, Bartok, Dallapiccola).
V	MALI DVORANI v torek, 14. 3., ob 19.30: Antologija slovenske violinske glasbe - izvajata violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka Šček-Lorenz (Štuhec, Škerl, Stibilj, Srebotnjak, Petrič, Mihelčič, Lebič).
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 16. 3., ob 19.30: v spomin Fritzu keinerju - koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ctlr. Hartmut Haenchen (Mahlerjeva Simfonija št. 6 v a-molu; pono-vttev 17. 3.).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
v ponedeljek, 13. 3., ob 20.30: koncert Kvarteta Melos iz Stutt-9arta (Schubert).
NOVA GORICA
Kulturni dom
Danes, 11. 3., ob 17.30: Striček Vanja (Anton P. Čehov), gostuje SSG iz Trsta.
V	nedeljo, 12. 3., ob 20.30: Revizor (Nikolaj V. Gogolj), gostuje Divadlo Bratri Mrštiku iz Brna.
V	ponedeljek, 13. 3., ob 17.30: Elena in Robert (Gundi Ellert), gostuje Bayerischer Staatsschauspiel iz Munchna.
V	sredo, 15. 3., ob 17.30: Mora (Tomislav Bakarič), gostuje Hrvat-sko narodno kazalište iz Zagreba.
Dvorana v Solkanu
V	torek, 14. 3., ob 17.30: Končni čas in časovni konec (Giinther Anders), gostuje K & K Experimantal studio iz Celovca.
Železniška postaja
V	četrtek, 16. 3., ob 17.30: Zenit, gostujeta Mladinsko gledališče in Kozmokinetično gledališče Rdeči pilot iz Ljubljane.
GORICA
Kulturni dom
Nocoj, 11. 3., ob 20.30: Poslednja kopel (Roberto Lerici), gostuje gledališče La Piccionaia iz Vicenze.
V	sredo, 15. 3., ob 20.30: Komedijant (Thomas Bemhard), gostuje PDG Nova Gorica.
Gledališče Verdi
V	ponedeljek, 13. 3., ob 20.30: Svinčena leta (Margarethe von Trotta), gostuje Stalno gledališče iz Bočna.
V	četrtek, 16. 3., ob 20.30: Naja (Angelo Longoni), gostuje Teatro di Portaromana iz Milana.
V	petek, 17. 3., ob 20.30: zaključek festivala.
marca v gorki____________________________________________
GORICA Kulturni dom
V	soboto, 18. 3., ob 9. in 11. uri: indijska klasična glasba s predstavo za šole Lumbar Martin
V	ponedeljek, 20. 3., ob 18. uri: srečanje s športnimi zvezdniki -košarkar Dražen Dalipagič. Prireditelja KD in ŠZ Dom.
V	ponedeljek, 20. 3., ob 20. uri: Derby kviz - nastopajo ekipe iz Sovodenj, Števerjana, Doberdoba in Gorice. Prireditelj Kulturni dom Gorica.
V	torek, 28. 3., ob 20.30: Trg v Benetkah (Peter Turrini), rež. Dušan Mlakar, gostuje Drama SNG Ljubljana (ponovitev 29. 3.).
V	četrtek, 30. 3., ob 18. uri: Srečanje z avtorjem - Tone Partljič. Prireditelj Kulturni dom Gorica.
V	petek, 31. 3., ob 18. uri: okrogla miza Dr. Henrik Tuma -planinec, pisatelj in gospodarstvenik. Prireditelj SPD Gorica.
• Upravni odbor Kulturnega doma Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za sodelovanje ali informacije lahko pokličete telefonsko številko 0481/33288 (Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 GORICA).
DORNBERK
Nocoj, 11. 3., ob 20.30: igra skupina Cest la vie iz Portoroža.
HUM
Nocoj, 11. 3., ob 20.30: igra skupina Bazar iz Kopra.
BUKOVICA
V	nedeljo, 12. 3., ob 20.30: igra skupina Manhattan iz Pulja.
KOBJEGLAVA
V	petek, 17. 3., ob 20.30: igrajo Junaki nočne kronike iz Ljubljane, gost večera je Janez Bončina-Benč.
ŠEMPAS
V	petek, 17. 3., ob 20.30: igra skupina Šank rock iz Velenja.
modrina in prod ___________________
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	STEKLENI DVORANI CD v ponedeljek, 13. 3., ob 12. uri: tiskovna predstavitev dnevov - Kulturni utrip Slovencev na Goriš-lv o m m T rždšlcGin
V	MUZEJU LJUDSKE REVOLUCIJE v ponedeljek, 13. 3„ ob 18. uri: odprtje razstave Soška fronta 1915-1917 in recital poezije iz prve svetovne vojne, nastopa Gledališka skupina Gorica.
V	MALI DVORANI CD v četrtek, 16. 3., ob 17. uri: Video in film - slovenski film v Italiji in ustvarjalne možnosti v zamejstvu.
V	SPODNJEM PREDDVERJU CD v četrtek, 16. 3., ob 19.30: slovesen začetek dnevov, nastopa kvartet gojencev Glasbene mati-
6V SREDNJI DVORANI CD v četrtek, 16. 3., ob 20. uri: predstava SSG - Lepa Vida (Ivan Cankar), r. Meta Hočevar.
V	DVORANI El CD v petek, 17. 3., ob 17. uri: okrogla miza na temo Skupni slovenski znanstveni prostor - možnosti in ovire.
V	MALI DVORANI CD v petek, 17. 3., ob 19. uri: Koncert za klavir in kompjuter, Beatrice Zonta - klavir in Edvard Zajec kom-pjuter-video na skladbo Gianpaola Corala.
V	LJUBLJANSKI STOLNICI v petek, 17. 3., ob 20. uri: orgelski koncert Andreja Pegana in Štefana Bembija.
V	VELIKI DVORANI CD v soboto, 18. 3., ob 20. uri: Modrina in prod, r. Jože Babič. Nastopajo: združeni zbori Bratuž, Filej, Hrast, orkester in baritonist Martin Srebrnič z dir. Hilarijem Lavrenčičem, harmonikarski ansambel Synthesis 4 z dir. Klavdijem Furlanom, MePZ Primorec-Tabor z dir. Matjažem Ščekom.
razstave_______________________________________________
BENETKE
□	CERKEV SV. JERNEJA: Biagio da Trau - kritična rekonstrukcija življenjskega opusa (do 30. 4.).
VIDEM
□	MUSEO DELLA CITTA - TORRE DI SANTA MARIA (Ul. Zanon 24): II bisturi e il piccone - razstava o restavriranju in arheoloških odkopaninah na Videmskem (9.30-12.30 in 15-18, ob ponedeljkih zaprto, do 4. 6.).
□	GALERIJA MODERNE UMETNOSTI (Trg Paolo Diacono 22): Guerreschijeve jedkanice (do 16. 4.)
□	GALERIJA PLURIMA (Pot Pulesi 6): Olja in akvareli abstraktnih umetnikov - Enrico Castellani in Piero Dorazio (vsak dan 10-12.30 in 16-19.30, ob ponedeljkih in praznikih zaprto, do 15. 3.).
LJUBLJANA
.□ NARODNA GALERIJA (Cankarjeva 20 - tel. 061/219740): Evropska tihožitja iz slovenskih zbirk (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 2. 4.).
□	KULTURNI IN KONGRESNI CENTER - CANKARJEV DOM (Kidričev park 1 - tel. 061/221121): Maks Fabiani - Nove meje za arhitekturo (vsak dan 10-18, ob nedeljah zaprto, do 14. 3.).
□	MODERNA GALERIJA (Cankarjeva 15 - tel. 061/214106): retrospektivna razstava Franceta Pavlovca (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 26. 3.).
□	MODERNA GALERIJA (Cankarjeva 15 - tel. 061/214106): Fogli, immagini - slikarska razstava modernih italijanskih slikarjev (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 19. 3.).
□	MALA GALERIJA (Titova 11 - tel. 061/214106): Kip - razstavlja Slavomir Drinkovič (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 19. 3.).
□	MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): grafike in risbe Valentina Omana, Lojzeta Spacala in Giuseppa Zigaine (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob pon. zaprto, do 27. 2.).
□	PRODAJNA GALERIJA ARS (Čevljarska 2 - tel. 061/218075): akvareli Draga Vidmarja (vsak dan 10-18, ob sobotah 10-12, ob nedeljah zaprto, do 24. 3.).
Tom Cruise odpira koktajl bar!
Hollywoodskih zvezd je res veliko, trenutno pa je med najbolj bleščečimi 27-Ietni igralec Tom Cruise. V njegovi igralski karieri menda ni nobene napačne izbire, še celo na samem začetku ne, ko je odigral manjšo vlogo v filmu Taps. Leta 1983 je bil deležen velike pozornosti režiserja Francisa Forda Coppole, ki ga je vključil v skupino bodočih zvezdnikov Thomasa Howella, Emilia Esteveza, Roba Lovvea in drugih, pravi uspeh pa je doživel s filmom Risky Business. Takrat je odigral vlogo podjetnega fanta, ki izkoristi začasno odsotnost staršev (šli so na počitnice in se mu toplo priporočili, naj bo priden), da je doma odprl kupleraj. V Italiji je bil film seveda deležen primerne distribucije šele potem, ko je Cruise očaral mladoletnice v Scottovem filmu Legend, odrasle pa s Top Gunom.
Mladi talent je prepričan, da je enkraten igralec, kar bi težko zanikali, še posebno po interpretaciji Hoffmanovega brata v filmu Rain Man. Od samih dramatičnih vlog pa ne živijo še tako bleščeče hollywoodske zvezde, zato je tudi Cruise preudarno pristal na 'snemanje lahkotnega filma Cocktail, ki ga bomo kmalu gledali v ponovitvi. Mnogi so namreč prezrli ljubek film, v katerem je Cruise eden od protagonistov.
Filmska zgodba je še posebno zapletena, nastajanje in razdiranje »večnih« prijateljskih zvez in ljubezni si namreč lastita dobršen del akcije, bistvo filma pa sloni na postavki, da je sreča nekaj, kar se ne da odkupiti z zlatom. Naslov Cocktail izhaja iz druge osnovne komponente filmskega dogajanja: tako Brian (Tom Cruise) kot njegov prijatelj Doug se namreč trudita, da bi zaslovela kot barmana, čeprav bosta morala na Jamajko, kjer bi rada odprla sanjski bar »Cocktail & Dreams«.
COCKTAIL
Scenarij: Heywood Gould po istoimenskem romanu istega avtorja □ Režija: Ro-ger Donaldson □ Fotografija: Mel Bourne □ Igrajo: Tom Cruise (Brian Flanagan), Bryan Brown (Doug Coughlin), Elisabeth Shue (Jordan Mooney), Lisa Banes (Bon-nie), Kally Lynch (Kerry)
filmske premiere
eva fornazarič
tu in tam
neja batič
Evropska tihožitja v Ljubljani
V ljubljanski Narodni galeriji je na ogled razstava Evropska tihožitja iz slovenskih zbirk. Avtorja razstave sta prof. Federico Geri in dr. Ksenija Rozman, kustos Narodne galerije.
Želja, da bi obdelali evropske mojstre v slovenskih zbirkah je že stara. Glede na bogato bero umetnin tujih mojstrov v slovenskih zbirkah je bila prva tovrstna razstava v Narodni galeriji leta 1983. Tedaj je prof. Geri dal pobudo za nadaljnje delo. Ob tesnem sodelovanju kustosa Narodne galeriji in prof. Gerija je nastala današnja razstava, seveda pa je za tako zahteven izbor potrebno sodelovanje vseh pokrajinskih muzejev v Sloveniji. Veliko delo pa so opravili tudi restavratorji.
Razstava Tihožitja je postavljena po sklopih, ki zajemajo italijansko, flamsko, nemško in srednjeevropsko slikarstvo od 17. stoletja do danes. Srečujemo se z avtorji, kot so Jan Syt, Peter Von Kessel, 11 Crivellone, Almanach in drugimi do Alexeja Von Jaulinskega ali Gina Severinija.
Obširna razstava in izčrpni katalog z avtorskim delom dr. Ksenije Rozman in komentarji k slikam prof. Gerija sta bogata pridobitev za umetnostno zgodovino in splošno kulturo Slovenije ter Evrope.
Crisci z upravitelji v Števerjanu o problemih tamkajšnje občine
Predstavniki FLM na Pokrajini
Zaskrbljenost za bodočnost tovarne Safog v Stražicah
Vrsta odprtih vprašanj urbanističnega, gospodarskega, šolskega, turističnega in kulturnega značaja so bila v središču pozornosti na srečanju med predstavniki števerjanske Občine in zastopstvom goriške Pokrajine s predsednikom Gian Francom Criscijem in podpredsednikom Gianfrancom Deius-tom. O teh vprašanjih je uvodoma spregovoril župan Ivan Humar, ki je predstavnikoma Pokrajine orisal vrsto težav, ki jih v Števerjanu imajo kar zadeva ureditev cest, predvsem pa glede Turistične ceste vina in češenj.
S tem v zvezi, je ugotovil župan, je povezano tudi vprašanje turizma, predvsem agroturizma, ki se je v tej občini začelo uveljavljati. Ob tem ne gre pozabiti tudi na težavnost pri dobavljanju vode, kakor tudi ne na vrsto odprtih vprašanj v zvezi z varstvom okolja.
Števerjanski javni upravitelji so gosta seznanili tudi z načrtom gradnje socialnega središča, ki bo večnamensko, del poslopja nekdanje osnovne šole pa bodo namenili manjšim stanovanjem za osamljene in ostarele občane. Ob novih predpisih glede varnosti imajo v Števerjanu precej težav predvsem kar zadeva osnovno šolo, kjer bi ureditev del v zvezi s temi predpisi veljala skoraj 200 milijonov lir.
Tudi vprašanje ljubiteljske kulture, so ugotovili, je dokaj zaskrbljujoče. To velja v prvi vrsti za obe kulturni društvi, ki iz javnih skladov dobivata odločno premalo, kakor tudi za občinsko knjižnico, ki bi jo kazalo primerneje opremiti.
V svojem posegu je predsednik Crisci ugotovil, da so vprašanja, ki so
jih nanizali števerjanski upravitelji, podobna vsem manjšim občinam na Goriškem. Zato si bo pokrajinska uprava prizadevala, da bi maksimalno prispevala in to tudi v luči novih, odgovornejših pristojnosti, ki so ji bile dodeljene.
Na sliki: srečanje na števerjan-skem županstvu. (Foto Pavšič)
Med podjetji v krizi na Goriškem je tudi livarna Safog v Stražicah. Na ta problem so predstavniki kovinarske zveze FLM opozorili predsednika Pokrajine Criscija in ga pozvali, naj poseže za rešitev nekaterih problemov. Sindikalno delegacijo je vodil Gian-franco Valenta, spremljali pa so ga člani tovarniškega sveta Safog.
S prvim januarjem letos so iz livarne, ki jo je pred nekaj leti odkupila zasebna skupina iz Čedada od državnega podjetja, odpustili 20 delavcev. Od teh je 15 še vedno brez dela. Crisci je sindikalnim predstavnikom zagotovil, da bo ta problem posredoval vodstvu Deželne agencije za delo in deželnemu odborniku za delo Ivanu Benvenutiju, s katerimi se bo srečal v kratkem. Z njimi se bodo pogovarjali tudi o usodi približno 200 brezposelnih delavcev nekdanje predilnice v Podgori.
Drug problem so perspektive tovarne Safog v Stražicah. Potem ko so zaprli plavž, je vodstvo zagotovilo, da bo tovarna skrbela za storitve v okviru industrijske skupine. Toda sindikati se pritožujejo, da se načrt ne izvaja. Na srečanju s predsednikom Pokrajine so se zato domenili, da bodo s posredovanjem Zveze industrij cev zahtevali sestanek z lastniki, da bi preverili stanje
in programe. Crisci bo tudi posegel v Rimu, da bi dosegel podaljšanje dopolnilne blagajne za delavce, ki so še izločeni iz proizvodnje. V tovarni je danes zaposlenih le še 40 delavcev, 20 pa so jih premestili v livarno v Čedadu.
V Avditoriju odprtje razstave M. D. Savinšek
Ob odprtju razstave kiparke Bogomile Doijak in slikarke Claudie Raza-Floreancig v galeriji goriškega Kulturnega doma ob osmem marcu bomo imeli danes novo priložnost, da prisostvujemo likovnemu večeru.
Na pobudo Zveze slovenske katoliške prosvete bodo danes ob 18. uri v razstavnih prostorih deželnega Avditorija odprli razstavo slovenske umetnicev ki živi in dela v Parizu, Marjance Dakskofler Savinšek. O umetnici, ki bo prisotna v Gorici, bosta spregovorila Marinka Koršič in Jožko Vetrih.
razna obvestila
KD Sovodnje priredi jutri ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah proslavo ob dnevu žena. Nastopata Dramska skupina zbora Rupa-Peč in ansambel Mira-
Slovenski socialisti na sestanku s predstavniki PSI na Pokrajini
Predstavništvo goriškega aktiva slovenskih socialistov se je pred dnevi sešlo s predstavniki PSI na goriški Pokrajini. Razgovorov sta se poleg Jožeta Geja in Rudija Pavšiča udeležili podpredsednik Pokrajine Gianfranco Deiust, odbornik Franco Visintin in načelnik socialistične svetovalske skupine Gino Saccavini.
Predstavnika slovenskih socialistov sta članom PSI na Pokrajini izrazila potrebo, da bi tudi v tem javnem telesu bila tematika slovenske narodnostne skupnosti stalno prisotna, tako kot je bilo doslej, ko je v socialističnih vrstah sedel tudi slovenski predstavnik. Ob tem je tekla beseda o vprašanju razdeljevanja javnih sredstev kulturnim, športnim in drugim ustanovam. Pri tem so si bili vsi edini, da je treba s posebno pozornostjo obravnavati in vrednotiti bogatost delovanja, ki se kaže v slovenskih društvih in. organizacijah.
Dobršen del srečanja pa je bil posvečen razgovoru o potrebi, da se tudi v okviru goriške Pokrajine ustanovi slovensko konzulto, ki naj bi ne bila v nasprotovanju z že obstoječim posvetovalnim telesom pri goriški Občini, marveč bi ga obogatila, saj bi vprašanje naše narodnostne skupnosti zadevalo celoten pokrajinski teritorij.
Socilistični predstavniki na Pokrajini so se v celoti strinjali s predlogi in ugotovitvami, ki sta jih izrekla slovenska predstavnika, še posebno kar zadeva večjo senzibilnost pri dodeljevanju sredstev slovenskim društvom in
ustanovam, kakor tudi v zvezi z ustanovitvijo slovenske pokrajinske kon-zulte.
V nadaljevanju pogovorov se je pozornost usmerila tudi v samo strankarsko delovanje. S tem v zvezi je bila izrečena potreba, da bi tudi v pokrajinskih organih bilo zastopstvo Slovencev večje in v skladu s tradicijami posoške socialistične stranke.
Podelitev priznanj goriškim obrtnikom
Jutri ob 11. uri bodo v dvorani liceja "Paolino d'Aquileia" v Ul. Semina-rio 7 predstavniki rajonskega sveta za Svetogorsko mestno četrt in Placuto podelili priznanja najzaslužnejšim goriškim obrtnikom. Pred petimi leti, ko so rajonski svetovalci sklenili, da bodo podeljevali to nagrado, so izročili priložnostne plakete le obrtnikom, ki so imeli svoje delavnice v tem mestnem rajonu. V naslednjih letih pa so menili, da bi bilo prav, če bi izbor nagrajencev sestavljali najzaslužnejši obrtniki iz celotnega mesta.
Letos bo priznanje prejelo kar dvanajst obrtnikov,, in. sicer: Mario Špindler, Mario Merluzzi, Rupert Suligoi, Claudio Candotti, Dino Altran, Pierlu-igi Mattioli, Giorgina Marizza, Gianni Mezzorana, Tullio Dario in podjetje Giusto e Roldo. Priznanje bosta tudi prejela za tiskarno Grafica Goriziana Martin Pelicon in Roman Čeudek.
Agenti izsledili in prijavili tolpo avtomobilskih miši
Del ukradenega blaga, ki ga je policija zaplenila
Agenti letečega oddelka kvesture so te dni izsledili in prijavili storilce vrste tatvin v zastopništvih Fiata in Citroena v Gorici ter v številnih avtomobilih v mestnem središču. V Ul. Casale so že 2. marca pozno zvečer (vest so posredovali šele včeraj) ustavili tri mladeniče, ki so se peljali v avtu A 112. Avto je last 21-letnega D. M., z njim pa sta bila še 18-letni T. F. in 17-letni F. I. Vsi so iz Gorice. V avtomobilu so imeli orodje za vlamljanje, dele avtomobilov, avtoradie in drugo ukradeno blago.
Med zasliševanjem je trojica priznala krivdo. Tatiči so tudi izročili policiji drugo ukradeno blago, ki so ga imeli doma. Gre za dele avtomobilov in druge predmete, ki so jih ukradli tako v omenjenih dveh avtomobilskih zastopništvih kot iz avtomobilov zasebnikov. Skupna vrednost blaga, ki ga je policija zaplenila, je približno 7 milijonov lir. V nadaljevanju preiskave je policija izsledila še 20-letnega S. M., prav tako iz Gorice, ki so ga prijavili zaradi odkupa ukradenega blaga. Ostali trije se bodo morali pred sodniki zagovarjati zaradi tatvin.
Jutri se v Tržiču zaključi salon plovil Nauticamp
Na sejmu so na ogled tudi draga in prestižna plovila	(Foto Waltritsch)
Letošnji sejem Nauticamp se počasi nagiba h koncu. Le še danes in jutri si bo mogoče ogledati na sejmiščih v Tržiču in v Trstu kaj vse nudijo najrazličnejše tovarne plovil, od navadnih gumijastih čolnov do prestižnih motornih čolnov. Ugodno vreme je pripomoglo, da si je sejem ogledalo veliko število obiskovalcev.
Kaj nam torej še danes in jutri poleg ogleda razstavljenih plovil nudi sejemska prireditev? Nocoj bo osrednja prireditev v večernih urah v Trstu, kjer bo Umberto Smaila ponesel na
oder televizijsko sexy oddajo "Colpo Grosso", ki najbrž ne potrebuje posebnih predstavitev. Jutri, zadnji dan sejma Nauticamp, bodo v Tržiču številna tekmovanja. V kanalu Valentinis bodo ob 9. uri tekmovali v kombinaciji kanu - tek čez drn in strn, ob 10. uri bodo preizkušali svoje moči veslači, istočasno pa bo v Panzanskem zalivu start jadrnic za prvenstvo Hobbiecat. Ob 11. uri bodo v kanalu Valentinis tekmovali v kanuju, ob 12. uri pa bodo nagradili najboljše tekmovalce.
Iz Indije prinesla 2 kg hašiša a je morda ne bodo obsodili
Na sodišču v Gorici se je včeraj zagovarjala 33-letna Patrizia Petean iz Tržiča, ki se je leta 1980 vrnila s potovanja v Indijo z več kot dvema kilogramoma hašiša. Mamilo so odkrili nizozemski agenti na letališču v Amsterdamu. 1.800 gramov je bilo skritih v torbi z dvojnim dnom, 300 gramov pa pod ovojnico knjige. Peteanova je povedala, da je v Indiji srečala Američana, ki jo je prosil, nej mu hašiš nese iz Bombaya v Amsterdam, kjer bi ga bila morala izročiti neki tretji osebi. Kot predvidevajo meddržavni sporazumi, so nizozemske oblasti vso dokumentacijo posredovale italijanskemu pravosodnemu ministrstvu za postopek v Italiji, ministrstvo pa je nato predalo dokumentacijo goriškemu sodišču.
Odvetnik Maniacco, ki zagovarja Peteanovo, je zahteval, naj se prekine postopek, ker ni ministrstvo posredovalo dokumentacije v roku treh mesecev, kot predvideva zakon, in zato sodni pregon obtoženke ni več mogoč. Sodniki so proces odložili do 9. maja, da preverijo odvetnikove trditve, nakar bodo odločali o njegovi zahtevi.
Včeraj so prav tako v zvezi z mamili oprostili 36-letnega Franca Jacumina in 37-letnega Rolanda Massaruttija iz Gorice. Pred petimi leti so na domu 25-letnega Marca Brunzina našli skoraj 40 gramov hašiša. Brunzin je takrat izjavil, da sta mu mamilo prodala Massarutti in Jacumin ter neki Lean-dro Natoli, kasneje pa preklical obtožbo na račun Natolija. Sodniki so v skladu z zahtevo branilcev razsodili,
da sta obtoženca nedolžna, saj Brunzi-novo obtoževanje ni verodostojno.
Povzročitelja smrtne prometne nesreče so obsodili na 6 mesecev zapora in odvzem vozniškega dovoljenja za enako obdobje. 68-letni Luciano Pas-trovicchio je julija 1981 zaradi prevelike hitrosti v Jamljah izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in se na ovinku zaletel v drevo. Pri tem je bila na mestu mrtva njegova takrat 71-letna teta Renata Marvin por. Brattoni iz Firenc. Sodniki so bili mnenja, da je voznik zakrivil nesrečo in sprejeli zahteve tožilca.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE v Gorici
V okviru kulturnih izmenjav med slovenskimi skupnostmi v Evropi bo razstavljala svoje likovne dosežke slovenska umetnica, ki živi v Parizu
Marjanca
Dakskofler
Savinšek
GORICA, DEŽELNI AVDITORIJ od 11. do 18. marca 1989
Odprtje razstave danes ob 18. uri.
Društvo slovenskih upokojencev Gorica prireja danes ob 19. uri v Domu Andreja Budala v Štandrežu srečanje z gledališkim igralcem Stanetom Raztresenem, ki bo podal šopek pesmi slovenskih pesnikov.
SPD Gorica vabi jutri na prvi pomladanski pohod na Sveto goro (Skalnico) in še kam... Odhod s trga v Solkanu ob 10. uri. Hrana iz nahrbtnika. V primeru slabega vremena pohod odpade.
SPD obvešča, da bo avtobus za jutrišnji smučarki izlet na Monte Elmo (Helm) odpeljal ob 6. uri s Koma, ob 6.15 iz Štandreža in 6.25 iz Sovodenj.
Slovenski dijaški dom v Gorici nudi možnost bivanja tudi univerzitetnim študentom. Informacije v upravi, Ul. Monte-santo 84, tel. 83495 od 11. do 15. ure.
Sovodenjske žene prirejajo ob prazniku 8. marca skupno večerjo Pri Francetu. Družabnost bo 18. marca ob 20. uri. Prijave pri Vanki Cotič (Klanec) in Mariji Tomšič (Vas), tel. 882141.
Slovenske sekcije VZPI in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Goriškem prirejajo 18. marca ob 20. uri tovariško srečanje z večerjo in glasbo v hotelu Sabotin v Solkanu. Vpis pri tajnikih in predsednikih sekcij po vaseh.
Števerjansko županstvo obvešča, da so s 1. marcem stopili v veljavo novi urniki poslovanja: uradi (vsak delavnik od 9.00 do 12.00), tehnični urad (torek, četrtek od 10.00 do 13.00). Govorilne ure odbornikov: župan Ivan Humar (ponedeljek od 11.00 do 12.00, četrtek od 12.00 do
13.00)	, Ivan Miklus (sobota od 11.00 do
12.00)	, Rudolf Koršič, Franc Maraž in Silvan Cibini (ponedeljek od 11.00 do
12.00)	.
Komisija za socialna vprašanja pri Pokrajinskem odboru SKGZ za Goriško, Združenje aktivistov OF za Goriško in Društvo slovenskih upokojencev Gorica obveščajo aktiviste OF in lastne člane, da je odprt rok za vlaganje prošenj (samoplačniki) za zdravljenje in rekreacijsko bivanje v naravnih zdraviliščih v Sloveniji za leto 1989 do 31. marca 1989-Prošnje sprejemajo na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531644, kjer dajejo tudi vsa potrebna pojasnila.
Občina Sovodnje sporoča, da je Prl Posojilnici v Sovodnjah odprta hranilna vloga, kjer zbirajo denarne prispevke za pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu v Armeniji. Zbiranje denarnih prispevkov bo trajalo dva meseca.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Gorilla nella neb' bia«.
VERDI 18.00-22.00 »Un pešce di noffl« Wanda«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Smania erotica6' Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 .»Salaam Bob1' bay«.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Caruso Pasco«' ky di padre polacco«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Legenda o zlatem b>' seru«. 22.00 »Jack in Jill«.
ŠEMPETER 18.00-20.00 »Pekel v šoli«-DESKLE 19.30 »Glembajevi«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Rita Bassi - Ul. don Bosco 175 -32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410701-
pogrebi __________
---------------------------''Tp,
Danes v Gorici ob 11. uri Vasco a netti (pripeljejo ga iz Trsta) v cerkv1 Jezusovega in na glavno pokopališč
Množično srečanje žena v goričkem Kulturnem domu
Slovesno in zabavno praznovanje 8. marca
Letošnje praznovanje ob osmem marcu, ki so ga pripravili v goriškem Kulturnem domu, je potrdilo pravilnost izbrane poti, ko je uvodnemu kulturnemu in slavnostnemu trenutku sledila družabnost, ki je privabila zelo veliko število žensk.
O odprtju razstave kiparke Bogomile Doljak in slikarke Claudie Raza-Floreancig smo že pisali. Tokrat bi se dlje zaustavili na ostalem delu sporeda. O pomenu osmega marca je spregovorila Eliana Bensa, ki je uvodoma ugotovila, da se je predvsem v zadnjem desetletju položaj ženske v italijanski družbi bistveno izboljšal. Marsikatero miselno oviro, ki je slonela na zastarelih in anahronističnih glediščih, je družba odpravila. Mlajši rodovi očitno gledajo na to vprašanje z drugačnim, veliko bolj pozitivnim očesom.
»V tem času,« je nadaljevala, »je tudi italijanska vlada izglasovala marsikateri zakon, ki ščiti žensko in ji dodeljuje odgovornejšo vlogo v družbeni stvarnosti. O pomembnem doprinosu žensk v naši vsakdanji stvarnosti je primerov še in še. Več je namreč žensk, ki so se proslavile na kulturnem, znanstvenem, političnem in socialnem področju. Spomnimo se na Nobelovo nagrajenko Rito Levi Montalcini, na predsednico poslanske zbornice Jottijevo, na preminulo menžer-ko Belisarjevo, na raziskovalko Margherito Hack in seveda tudi na našo svetovno smučarko prvakinjo Matejo Svet. Krivico bi storila, če bi se ne spomnila na vrsto ženskih likov, ki so oblikovali tudi našo slovensko narodnostno stvarnost, čeravno je naša prisotnost v tem prostoru še vedno obrobna in nas prevečkrat utesnjuje«.
Pomembni prispevek, ki so ga ženske dale na področju ljubiteljske kulture, se kaže tudi v prizadevanju sovodenj skega kulturnega društva, ki je posvetilo precejšnjo pozornost gledališki dejavnosti, kjer odigravajo prav ženske vodilno vlogo. Ni zato slučajno, da je skupina sovodenj-skih deklet in žena pred kratkim uprizorila Tho-masovo kriminalno komedijo Osem žensk, s katero bodo po premieri v sovodenjskem Kulturnem domu potovale po raznih krajih Goriške in Tržaške. Za njihov večletni trud jim je Igor Komel v imenu Slovenske kulturno-gospodarske zveze izročil spominsko darilo, vsi prisotni pa so nagrajenkam čestitali z daljšim ploskanjem.
Nekaj več kot sto šestdeset žensk se je kasneje zbralo na družabnosti, ki se je nadaljevala do prvih jutranjih ur. To je bilo prvič, da se je tako
veliko število žensk iz vseh krajev Goriške zbralo na skupnem praznovanju osmega marca. Da je bilo vzdušje primerno za tovrstni praznik, so poskrbeli moški, ki so z metuljčki in skoraj profesionalnim pristopom organizirali strežbo. Ob tej priložnosti niso manjkale družabne igre, ki jih je vodil Sten Viler, kakor tudi ne vici, za katere so poskrbeli člani Gledališke skupine Gorica, in srečolov s posebnimi dobitki. Glasba za ples in razvedrilo je bila zaupana kraški dvojici, dobro voljo in razposajenost pa so s seboj prinesle ženske same.
Na slikah (od leve proti desni): govornica Eliana Bensa; veselo razpoloženje v mali dvorani Kulturnega doma; trenutek ob nagrajevanju predstavnic gledališke skupine KD Sovod-nje. (foto Pavšič)
Gojenci Dijaškega doma proslavili osmi marec
(Foto Čubej)
Utrinek s proslave v Dijaškem domu
»Sedaj je treba borbe v nas, da spoznamo svoj obraz in izpovemo mi smo tu!« Ti Kosovelovi verzi so bili vodilna nit prijetne proslave, ki so jo pripravili gojenci Dijaškega doma v sodelovanju z vzgojitelji ob 8. marcu - dneva žena.
Ob spremljavi primerne glasbe in lepo izbranih diapozitivov so gojenci Predstavili našo slovensko zemljo, od Tržaške do Goriške in Beneške Slovenije, kako so njeni prebivalci trpeli in se borili za svobodo med drugo svetovno vojno, da bi izpričali bodočim rodovom navezanost in ljubezen do rodne zemlje. S Primernimi recitacijami so prikazali našo primorsko kulturno dediščino, ki se lahko ponaša z velikimi likovnimi umetniki, pisatelji, pesniki, skladatelji.
Proslava je bila priložnost, da so se starši seznanili z učnimi uspehi otrok. Kot je dejal ravnatelj Edmund Košuta, bo treba v preostalih treh mesecih pouka še krepko pljuniti v roke in se poprijeti dela. Posebnega knjižnega priznanja je bila deležna bodoča učiteljica Miriam Simiz. Med proslavo so gojenci izročili vsem materam, ženam in dekletom vejico mimoze. Sledila je skupna večerja.
Majhno število rojstev v treh slovenskih občinah
Pereč problem padca rojstev in staranje prebivalstva je mogoče zaznati tudi po naših slovenskih občinah. To izhaja iz podatkov za januar in februar, ki so nam jih posredovali matični uradi sovodenjske, doberdobske in števerjanske občine. V dveh občinah, števerjanski in doberdobski, ni v tem času privekal na svet noben otrok, v sovodenjski občini pa so se rodili štirje otroci. Število smrti je bilo razmeroma veliko: v vsaki od treh občin je v dveh mesecih umrlo po pet ljudi.
Domači župniki in občinski uradniki so v teh dveh mesecih, kar zadeva poroke, živeli v skoraj popolnem brezdelju, saj smo zabeležili le v Doberdobu eno samo novo zakonsko zvezo. Koliko oseb se je izselilo v drugo občino ali se je priselilo v naše kraje? V doberdobski občini je število priseljenih preraslo število izseljencev, v Šte-verjanu in v Sovodnjah pa je bilo več občanov, ki so se preselili drugam. Vse te številke so sicer skromne, saj se je skupno iz vseh treh občina izselilo petnajst oseb, priselilo pa se jih je trinajst.
OBČINA DOBERDOB
UMRLI SO: Branko Juren, Jožef Ferletič, Evgen Jarc, Bernard Bagon in Marija Peric vd. Pacor.
POROČILA. STA SE: Adriano Lavrenčič in Annamaria Mininel.
Izselilo se je 6 ljudi, priselilo 7.
OBČINA SOVODNJE
RODILI SO SE: Arianna Pinna, Jurij Devetak, Mattia Cucovaz, Veronica Rjaviš.
UMRLI SO: Karolina Lutman vd. Devetak, Olga Černič vd. Paoletti, Jožef Petejan, Marjan Komjanc, Evzebija Korošec vd. Cotič.
Izselilo se je 5 ljudi, priselile 3 osebe.
OBČINA ŠTEVERJAN
UMRLI SO: Franc Mužina, Angelina Hlede vd. Mužina, Aurora Frandolič vd. Prinčič, Ennio Pahor, Genovefa Zorzut vd. Buzzinelli.
Izselile so se 4 osebe, priselile 3.
Ob 20-letnici letališča v Ronkah
V Ronkah bodo te dni praznovali 20-letnico ustanovitve letališkega Konzorcija, ki upravlja deželno letališče Furlanije-Julijske krajine. Danes bodo ob 15.30 odprli v prostorih letališča zanimivo fdotografsko in dokumentarno razstavo, na kateri želijo predstaviti razvojno pot deželnega letališča. Razstava bo ostala na ogled do
6.	aprila.
Osrednja proslava ob 20-letnici Konzorcija pa bo v ponedeljek, 13. marca, ko bo ob 12. uri posvet o bodočem razvoju ronškega objekta. Svojo udeležbo so med drugim javili predsednik najvažnejše italijanske letalske družbe Alitalia Verri, minister za prevoze Santuz, predsednik dežele FJK Biasutti in deželni odbornik za prevoze Di Benedetto.
Prihodnji teden v Ljubljani
Goriške skupine na Kulturnih dnevih Slovencev v Italiji
Kulturni dnevi Slovencev v Italiji se bodo v Ljubljani začeli že v ponedeljek, 13. marca, s svečano otvoritvijo razstave "Soška fronta" ob 18. uri.
Razstava bo postavljena v Muzeju ljudske revolucije, ob otvoritvi pa bo z izborom iz poezije "Oblaki so rudeči" sodelovala Gledališka skupina Gorica. Barbara Rustja, Ivo Cotič, Janez Povše, Adriana Furlan in Laura Furlan bodo izvedli splet slovenske poezije iz prve svetovne vojne, ki je pod navedenim naslovom izšla pred kratkim pri Založništvu tržaškega tiska. Gledališka skupina Gorica bo na ta način prvič nastopila v Ljubljani, kjer se med drugim dogovarjajo o nastopu v Cankarjevem domu.
V	nadaljevanju ljubljanskih kulturnih prireditev se bo predstavil tudi goriški Kinoatelje, ki bo v četrtek pripravil okroglo mizo in predvajanje video posnetkov o filmskem delovanju pri nas. Na srečanju o slovenskem filmu in videu v Italiji bodo med drugim spregovorili o delovanju Kinoateljeja in njegovem deležu pri uveljavljanju slovenskega filma v Italiji, pri čemer je bil velikega pomena uspeh komaj zaključenega 4. Film video monitorja v Gorici.
V	soboto bodo na osrednji prireditvi Kulturnih dnevov Slovencev v Italij i-nastopili združeni zbori Bratuž in Filej iz Gorice ter Hrast iz Doberdoba, ki bodo ob spremljavi orkestra izvedli Jeftejevo prisego. Dirigent bo Hilarij Lavrenčič, kot solist bo pel Martin Srebrnič.
BORNICA ZA TRGOVINO INDUSTmJO
KMETIJSTVO
Mere goRizia
OBČINA TRZIC odborništvo za trgovino
vino	H
NAUtTcaMP
ŠPORTNIH PLOVIL - RABLJENIH ČOLNOV - OPREME - KAMPIRANJA - PRIKOLIC
4./12. MAREC TRST - TRŽIČ
AVTONOMNA USTANOVA	OBČINA
ZA TRŽAŠKI VELESEJEM	TRST
OBIŠCI RAZSTAVO IN ZADENEŠ ČOLN - V SODELOVANJU Z NOVOGORIŠKO IGRALNICO
prispevki
Gradbeno podjetje Mario Devetak s Poljan daruje ob praznovanju 8. marca 100 tisoč lir za KSS Danica.
V spomin na Rudija Zavadlava daruje Viljem Zavadlav 30 tisoč lir za vzdrževanje spomenika v Štandrežu.
Za postavitev spomenika deportirancem pri železniški postaji so darovali: Emma Stoppari 30 tisoč, Avgust Štekar 100 tisoč, Bruno Pallavicini 20 tisoč, Viljem Zavadlav 30 tisoč, Vilma Braini 60 tisoč, Vinicio Duca 30 tisoč, Giovanni Gorian 100 tisoč, Emil Pavlin 30 tisoč, Slava Primosic 115 tisoč, Vito Primožič 200 tisoč, Francesca Gorian 10 tisoč, Angela Zei 5 tisoč, Alojz Hvalic 80 tisoč, Erminia Bressan 50 tisoč, Danica Cigoj 80 tisoč, Sergio Col-lini 25 tisoč, Ana Metlikovec 50 tisoč, Viljem Nanut 50 tisoč, Ilda Rojc 80 tisoč, Gorazd Vesel 100 tisoč, Vincenzo Fedele 50 tisoč, Ludmilla Perigoi 40 tisoč, Zdenko Vogrič 70 tisoč, goriška sekcija ANPI 250 tisoč, Otello Zuri 100 tisoč, Luigi Pillon 500 tisoč, Ada Atzo-ri 10 tisoč, Arnaldo Zorzenon 30 tisoč, Nerina Veronese 50 tisoč, Anna Ragu-sa 30 tisoč, Rudolf Budal 50 tisoč, Giovanni Simi 5 tisoč, Luciano Buffon 50 tisoč, Saverio Veronese 50 tisoč, Ernesta Favari 10 tisoč, Arturo Corubolo 15 tisoč, Kristina Petrovič 20 tisoč, Sta-
nislava Rustja 200 tisoč, Renato Pica-mus 30 tisoč, Gioconda Ravasini 30 tisoč, Mafalda Ravasini 30 tisoč, Anna Ravasini 30 tisoč, Raffaella Štucin 30 tisoč.
Za Zeleni križ so v razne namene darovali: Francesco Valente 50 tisoč, uslužbenci Pasticceria Centrale 50 tisoč, Luigia Buzzi 30 tisoč, Licia Leban 30 tisoč, Nini Capparoni 30 tisoč, Elvira in Renzo 20 tisoč, Pina Santorelli 50 tisoč, družini Braulin in Paulin 50 tisoč, mama in sestra pokojnega Alberta Brillija 50 tisoč, Eleonora Stacul Gre-gori 10 tisoč, Rina Manzoni 30 tisoč, Bruna De March 50 tisoč, Giovanna Furlan 20 tisoč, mama pokojnega Silvana Leghisse 500 tisoč, NN 50 tisoč, učno in neučno osebje šole Locchi 520 tisoč, Elvira Fasoli 10 tisoč, žena pokojnega Piera Fasolija 20 tisoč, Milena Saurin 50 tisoč, Odilia in Bruno Miotti 25 tisoč, Norma in Corrado Marchi 25 tisoč, Anita Poianni 30 tisoč, družini Volpi in Soldati 100 tisoč, vnukinja Uccia 50 tisoč, Gemma in Rino 30 tisoč, Elda in Giovanni Sfiligoi 50 tisoč, Guerrino Ciani 50 tisoč, družine Centi, Kollmann, Tosoratti in Marchi 150 tisoč, Massimo Zidarich, Andreina Sfiligoi, Emanuele Bressan in Barbara Gaier 50 tisoč.
Predlogi italijanskih modnih ustvarjalcev za naslednjo zimo
V razkošni zadržanosti vsa odeta ženska 1990 ne izziva in ne draži
Niti še nismo slekle letošnjih zimskih plaščev, ko nam italijanski mojstri mode že razkazujejo, kaj bi si morale nadeti v naslednji zimi, ki bo nosila že letnico 1990. Mogoče zaradi letnice, ki je videti svečanejša od svojih predhodnic,mogoče zaradi hitrega približevanja tretjega tisočletja, menda še najbolj zaradi napovedanih katastrof, vsekakor so predlogi predstavnikov italijanske »pripravljene mode« za naslednjo zimsko sezono precej rigorozni, veliko manj spogledljivi kakor letošnji modeli, skratka kot nalašč za žensko, ki se zaveda resnosti časa, v katerem živi, vendar pa se nikakor ne misli odpovedati blagostanju, ki ga obleke z znanim in dragim podpisom jasno izpričujejo.
Sicer pa italijanskim modnim ustvarjalcem zadnje čase hudo očitajo, da niso več zelo ustvarjalni, razen v ponavljanju že uveljavljenih zamisli. Vztrajajo pa tudi pri zelo dragi ponudbi, ki jo opravičujejo z visoko kakovostjoizdelkov, odjemalci pa visoke cene sprejemajo zaradi velikega slovesa in priljubljenosti, ki jo povsod v svetu uživa italijanski pret - a - porter.
Kakor ponavadi je resnica nekje na sredi: italijanska produkcija mode je res na visoki kvalitetni ravni, dražja pa je, ker še niso izpopolnili vseh tehnoloških procesov oziroma prehodov v izdelavi. Posamični prehodi pri italijanskih proizvajalcih niso še popolnoma avtomatizirani, kar časovno daljša proces izdelave in seveda vpliva na končno ceno proizvoda.
Istočasno pa je res, da uporabljajo italijanski stilisti izredno kvalitetne tkanine, ki jih z raznimi obdelavami olep-
šujejo oziroma spreminjajo nekatere značilnosti. V tem so res pravi mojstri, in zato je umetelna uporaba dragocenih tkanin eden najpomembnejših adutov italijanske mode.
Še bolj kot doslej bodo torej odločilne tkanine, iz katerih bodo sešite obleke. Ne glede na kritike o neustvarjal-nosti italijanskih modnih kreatorjev pa tudi kroji niso tako nepomembni. Res je, da se je večina zvenečih imen odločila za precej klasične modele, take, ki jih tudi najbolj izbirčne lahko nosijo vsaj dve sezoni.
Zato je veliko jopičev raznih oblik, vendar z manj poudarjenimi rameni kot v prejšnjih sezonah in tudi na splošno so »manj izraziti«. Suknjiče naj bi ženske nosile k dolgim krilom ali pa k hlačam raznih oblik. Na nekaterih defilejih je bilo še videti krajša, ravno krojena krila ali pa kakšno izzivalno mini krilo za mlajše in drznejše ženske, vendar pa so daljša, mehko ohlapna krila prevladovala. Še posebej so požela odobravanje rahlo nagubana krila iz nekakšnih volnenih čipk.
Mehko padajo tudi plašči z oznako 1990, ki se ne zapenjajo in jih označujejo široki »šal« ovratniki. Prijetna na videz in na dotik je seveda tudi volnena trikotaža, ki so jo resno vzeli v poštev skoraj vsi stilisti in ne samo priznani mojstri te zvrsti. Zmagoslavno pa so se v kolekcije vrnile hlače, ki so dejansko lahko vseh možnih krojev, razen mogoče najbolj klasičnih.
In na kratko še o barvah: priljubljeni so jesenski odtenki, črne je nekoliko manj kot doslej, uveljavljajo pa se razne nianse vinsko rdeče-vijoličaste barve.
Vetrček radožive izzivalnosti
Če je po vašem mnenju izzivalnost pomembna odlika, potem je Gianni Versace vaš kreator. Morali bi sicer premostiti še nezanemarljivo oviro finančnega značaja, kajti drzne zamisli v svetu mode precej stanejo kreatorja in odjemalce.
Če odmislimo to plat vprašanja, ki vsaj še šest mesecev sploh ne bo aktualna in se osredotočimo na modele, ki jih je Gianni Versace prikazal v okviru »modne izložbe« Milano collezioni, potem mu moramo dati priznanje za radoživo drznost. Medtem ko je velika večina njegovih kolegov, tudi mlajšega rodu, hotela žensko spremeniti v nekakšno redovnico ali vsaj v zelo sramežljivo in »zmrzljivo« žensko, ki je vsa tako ovita, da bi ji niti Homeini ne mogel ničesar očitati, je Versace predstavil smelo žensko v kratkih krilih in v živih barvah.
Res je, da je poleg drznosti potrebna tudi lepa postava in da ženska s povprečno postavo težje obleče izzivalne modele od klasičnih. Zato pa je Versace pripravil celo kolekcijo kril in oblek z lepimi pliseji in kot ostali privlačne, dolge, ohlapne plašče, ki vse pokrijejo in zakrijejo.
Med vprašanji, katerim so modni ustvarjalci posvetili posebno pozornost, je bila vsekakor ekologija. Vsak izmed njih je sicer zaskrbljujoče pojave uničevanja naravnega okolja tolmačil po svoje, še največ jih je navezanost na okolje izkazalo z uporabo barv »matere narave«.
Precej se jih je opredelilo tudi za tako imenovane ekološke kožuhe. Ar-mani je pripravil več modelov (enega vidimo na slikiJ in jih vključil v kolekcijo Emporio Armani, Za kar so mu bili še posebej hvaležni Angleži, ki so občutljivi na vprašanje zaščite živali, istočasno pa so pri nakupih finančno precej oprezni.
Tudi občinstvo na milanskih predstavitvah mode 1990 je pozitivno sprejemalo razne pobude, Trussardi je na primer priredil defile v sodelovanju z naravovarstveno organizacijo WWF. Vendar ga je bolj kot usoda raznih živalskih vrst prevzel čar izredno dragocenih kožuhov.
Za bliskovit preokret od skrbi za preživetje kožuhovinastih živalic je v veliki meri poskrbel skupni nastop znanih stilistov in njihovih najdragocenejših izdelkov; pokrovitelj pobude »Italia in pelliccia« pa je bilo sovjetsko podjetje Sojuzpušnina, ki ima na voljo najlepša krzna na svetu.
Posebno navdušenje pa je, kot vsa zadnja leta, izzvala kolekcija ženske dinastije Fendi, ki vsakič predstavi kakšno novost. Letošnja se nanaša na posebno obdelavo vseh vrst usnja, ki so prevzele videz lahkega, mehkega in zelo povoljnega usnja. Svojstveni pa so tudi kroji, saj se bodo morale srečne lastnice zelo dragih modelov »pokoriti« in se sprehajati odete kot nune.
Pripravila Breda Pahor
OBLAČILA ZA SLAVNOSTNE PRILOŽNOSTI
MOŠKA IN ŽENSKA OBUTEV
crtU+Kt
UL. CARDUCCI 10 - UL. ORIANI 3
G
ALZATUFA
TRST - ULICA UDINE 3 - TEL. 363452
modne novosti
za
pomlad-poletje
confezioni
Premiera Machiavellijeve komedije v Solkanu
Erotična Mandragola v PDG
Srečanje gledališč Alpe-Jadran v Gorici
Mandragola Niccoloja Machiavellija je med najlepšimi komedijami italijanske gledališke tradicije. Avtor, znan predvsem po svojih političnih spisih, racionalnosti in uslužljivem odnosu do oblasti (zdaj republike, potem principala Medičejcev in spet republike), jo je napisal v »prisilnem brezdelju«, v izgnanstvu na kmetih, za katerega pravi, da živi dvojno, dnevno in nočno življenje. In v tej eksistenčni situaciji je napisal svoj najmočnejši literarni izdelek, saj so njegova novela, pesmi, predelava He-Iiodora in ostale komedije daleč za avtentičnim umetniškim izrazom. Vse drugačno vlogo je seveda odigral s svojo politično mislijo, s teorijo države, ki naj bo prostor urejenega življenja (izven nje sta kaos in anarhija). Vendar nas slednje, kljub mikavnosti, na tem mestu ne more zanimati, saj nam gre v prvi vrsti za opis nove premiere Primorskega dramskega gledališča (bila je v četrtek v solkanski dvorani).
Machiavellijeva Mandragola poudarja klasično-renesančne modele erotične prevare, ko pripoveduje o starem in omejenem soprogu, ki bi rad imel potomstvo. Zaradi tega je pripravljen na vse, tudi na to, da bi v posteljo z njegovo soprogo legel tujec, kar se res zgodi po zaslugi prebrisanega prisklednika Liguria, ki vodi vse niti in je spiritus agens vsega početja zaljubljenega Callimaca. Ta v preobleki zdravnika vodi za nos omejenega moža Nicio, ki se mu ves prepusti, in ne da bi kaj slutil, sam pripomore k temu, da postaneta zaljubljeni slepar in njegova (Niciova) žena ljubimca.
Film so predvajali na 4. Film video monitorju v Gorici
skega avtorja. Lahko rečemo, da je režiserju in ansamblu uspelo poudariti tipičnost in duh časa, predvsem pa Machiavellijevo vizijo, ki je v Man-dragoli nekakšna dopolnitev znamenitega Vladarja. Skratka, prostor in psihologija cinquecenta sla na solkanskem odru pred nami, četudi je Paro poudarjal predvsem erotizem, telesnost, skratka, družinski, ljubezenski ali vsakršni trikotnik, na kar je opozarjala tudi učinkovita, pomensko škripajoča scena severnoameriškega scenografa Davida N. Flatna. Poleg erotizma je silila v ospredje še podkupljivost cerkvenega predstavnika, ki v božjem imenu ob žvenketanju denarcev lahko opraviči in celo sodeluje v »grehu«. Na koncu so seveda vsi zadovoljni, prevarani in prevarantje, vsak ima svoj dobiček, ne da bi si delal odvečne moralne preglavice.
V kostumih Marije Vidau, ki so poudarjali čas in močno karakterizirali posamezne nastopajoče (naj na tem mestu omenimo še sočen prevod Cirila Kosmača, glasbo Mirka Vuksanoviča, dramaturgijo Diane Koloini, lek-torstvo Srečka Fišerja in oblikovalca gibov Andresa Valdesa), so člani PDG z velikim smislom za mero, diskreten humor in precizno igro ustvarili kratkočasno in estetsko učinkovito predstavo. Radoš Bolčina je igral Callimaca z zasanjenimi obrisi, z obupom in srečo razvajenega bogatega plemiča, katerega cilj je avantura z lepo Lucre-zio. Vsa njegova dejanja, ki jih je vo-
dil Ligurio, so na meji narejenosti in pristnosti, tako da je Bolčina ustvaril prepričljiv model praznega zapeljevalca. Režiser vseh spletk je bil seveda Ligurio, ki ga je Bine Matoh upodobil preračunljivo in hladno, nič ga ne vrže iz tira, za vse ima pripravljeno rešitev, zna se prilagajati situacijam, ki jih sam oblikuje po svoji volji. Messer Nicia, grešni kozel, je bil v podobi Staneta Lebana omejen uradnik oziroma advokat, ki vse vsem verjame, saj je puhel, medtem ko je bil Callimacov služabnik Siro v interpretaciji Iva Barišiča čudna pojava, ki veliko ne misli s svojo glavo, a vendarle ni tako naiven, kot bi kazalo na prvi pogled. Kot ni naivna lepa Lucre-zia, ki najprej varuje svoje čednosti, potem pa se preda užitku tudi zaradi maščevanja nad svojim omejenim soprogom in z zadovoljstvom sprejme ljubimca. Igrala jo je Maja Sever, njeno mater Sostrato pa Mira Lampe-Vu-jičič. Lepo vlogo je podal Sergej Ferrari kot pater Timotej, predstavnik Cerkve, ki je le navidezno razklan, v svojem bistvu pa ves v iskanju zaslužka in zemeljske udobnosti. Duhovit »machiavellističen« tip, dosleden in učinkovit poosebljenež avtorjeve misli. In s tem, da omenimo še nastop Brede Urbič, smo končali naš petkov jutranji trud z zavestjo, da smo gledali inscenacijo, ki bo širši publiki odkrila del Machiavellijevega literarnega prizadevanja, in s tem njegovo videnje življenja.
MARIJ ČUK
V okviru 5. Srečanja gledališč Alpe-Jadran bo drevi v goriškem Kulturnem domu nastopila skupina La Piccionaia Vicenza z delom Poslednja kopel (na sliki)
Temo, ki jasno poudarja odnos z italijansko novelistično tradicijo, začenši z Dekameronom, pa Machiavelli obogati z novimi nastavami, kljub temu da je zgradbena shema še vedno v okviru klasičnega latinskega teatra. Po Machiavellijevi zaslugi je obravnavana tipična tematika sedaj (v obdobju italijanske renesanse) aktualna in živa ter prevaja na oder situacije in tipične značaje takratne italijanske civilizacije, seveda z distanco in ostrim očesom opazovalca laži, zablod, podkupovanja. V središču Man-dragole, njen motor, je pater Timotej, ki ga avtor riše s posebno krutimi zamahi in s tem podčrta svojo tipično antipatijo do Cerkve. Po drugi strani pa poglabljanje psihologije v ženski ne odkriva samo velikega kreatorja portretov v zgodovinskih in političnih spisih, ampak tudi znanstvenika, ki je vajen iskati najgloblje motivacije za človeška dejanja.
Predstava Primorskega dramskega gledališča je v režiji Georgija Para Poudarjala vse te vidike. Režiser se je odločil za pripoved, to je za distanco, ki je tudi za Machiavellija karakteristična, in s tem je ustvaril izrazito »odrsko inscenacijo«, ki nima namena zaobjeti nekakšne psihološko-čustve-ae partecipacije občinstva in vse, kar ima izpovedati, izpove na odru. Nastala je tako živa in humorna predstava z mnogimi gagi, vse pa je v funk-aiji teatraličnosti, ki nevsiljivo pripoveduje o glavnih premisah florentin-
Ne povsem prepričljiv Odpadnik Boža Sprajca
Posnetek iz filma Odpadnik režiserja Boža Šprajca
ODPADNIK
Režija in scenarij: Božo Šprajc. Fotografija: Goran Trbuljak. Scenografija: Janez Kovič. Glasba: Jani Golob in Haydn, Saint Saens, Telemann, Prokofjev, Ščedrin. Montaža: Vesna Kreber, Andrija Zafranovič. V glavnih vlogah: Ivo Ban, Radko Polič, Saša Pavček, Savina Geršak, Alenka Vipotnik, Janez Hočevar, Gojmir Lešnjak, Matjaž Tribušon. Proizvodnja: Viba film, Ljubljana, 1988.
Prevratniško dogajanje na jugoslovanski družbeno-politični sceni krepko prekaša danes po spektakularnosti in dramatičnosti — s svojimi namišljenimi ekscesi in dejanskimi premiki — vsako njegovo, pa še tako kritično in radikalno fikcijsko (literarno, filmsko itd.) predstavo. Zato v trenutku, ko sledimo s suspenzom TV poročilom o kosovskih tankih ali o dramatičnem kazanju moči med Srbijo in Slovenijo, nam je nekoliko nelagodno ocenjevati smisel in funkcijo takšnega filma, kakršen je Šprajčev Odpadnik. Na eni strani imamo pred sabo značilno jugoslovansko dramo, ki izraža določeno sociološko okolje in problematiko, a njena vsebina, vzeta iz resničnosti, se nam kaže kot že izkristalizirana podoba preteklosti, prazgodovinski odtis sedanjega slovenskega (jugoslovanskega) vrenja. Njen protagonist, značajni tehnološki inovator se upre pod-
kupljeni vodilni kliki, ki spravi tovarno v bankrot, in s tem pooseblja občo zahtevo po skrajnem miselnem preobratu in prelomu z neučinkovitimi (beri: nepoštenimi) metodami preteklosti. Njegov revolt in »odpadništvo« iz utečenih kolesc tovarniške mikro-
oblasti — po režiserjevih izjavah sodeč — zapuščata dokončno polje političnega in ideološkega ter se preneseta na praizvirno raven moralnega opredeljevanja (novih), družbenih norm in dogovorov. Je Sprajcu v tej avtorski ambiciji uspelo?
Takšnega palingentskega naboja nam ni uspelo^ zaslediti v njegovi nazorni zgodbi. Šprajčev junak je usodno osamljen v svoji brezpogojni obtožnici, in sam si navsezadnje tudi poišče pravico, pa čeprav na srdit in krvav način. To je skrajna in edina rešitev, ki ostane posamezniku. To je tudi osnovno sporočilo v filmu, ki je zanimiv sociološki eksponat, a ne povsem uspelo delo zaradi svoje konvencionalne postavitve. Na odpadnika pritiska svojska in usodna obsedenost po »poštenosti« in »delovni učinkovitosti«, ki ga potisne v parabolo navzdol brez povratka. V tem padcu ga spremljajo vnaprej določene situacije in razmerja: neuspešna zakonska zveza, skrhan odnos oče-sin, odtujena razmerja v tovarni, koketiranje z ljubimko, efemerno in neizživeto srečanje z neznano lepotico. Vsi ti scenariji melodramske in zasebne narave, ki imajo seveda svojo dramaturško utemeljenost, se tu neprepričljivo in razglašeno prepletajo z osrednjo fabulo. Takšno neusklajenost potrjujejo tudi nekateri uporabljeni igralci. V svoji dramatični in nori vlogi je povsem prepričljiv protagonist Ivo Ban. Nasprotno, razočarata iterativna in iznakažena maska Radka Poliča ter zgolj scenografsko izrabljena manekenska lepota Savine Geršak.
DAVORIN DEVETAK
Prihodnje leto bi morali odpreti mogočno razstavo o klasicističnem slogu v mestu v zalivu
Vrsta prireditev za ovrednotenje klasicizma v Trstu
Urari°nec Prejšnjega meseca so v Trstu ci7 n° odprli vrsto prireditev o klasi-ol-, u v Trstu. Le-te bodo v bodoče •Vud?ale razna predavanja, koncerte, °Qlph Z avdi°vizuelnimi sredstvi, « Po mestu, in to vse do leta m0 ' v0 bi morali skleniti priprave za pijocno razstavo o isti temi. j6 iYa Prireditev o klasicizmu v Trstu bari e Srečanje arhitektov, zgodovi-1 v, glasbenikov, politikov, umetni-
kov in drugih izvedencev, ki so iz različnih zornih kotov razpravljali o pomenu klasicističnega sloga v mestu v zalivu. Na srečanju so udeleženci sprožili vrsto zanimivih vprašanj, iz zasedanja je bilo mogoče izluščiti nekaj zanimivih zamisli, mnogo predavateljev pa je priznalo, da jih je srečanje z drugimi strokovnjaki obogatilo.
Eden od teh, prof. Puppi, je pripomnil, da je klasicistični slog pač skriv-
nostna zadeva, za izbrance, navdahnjene arhitekte, in da lahko povzdigne ljudi do višjih ciljev, kot je to znala samo grška arhitektura. Prof. Restagno je primerjal klasicistični slog z glasbo Gustava Mahlerja. Ta je v vsaki nadaljnji simfoniji prekašal samega sebe. Podobno je tudi s klasicističnim slogom.
V sklopu arhitekture sta Leningrad in Washington edini čisto klasicistični središči na svetu. Tudi Trst bi lahko postal tako središče, in bi lahko celo prekašal obe sloviti mesti. To pa mu ni bilo usojeno. Po sila obetavnem začetku (v klasicističnem slogu so zgradili mestno galerijo, kar je bil tudi prvi poskus uveljavljanja tega sloga v Italiji) je mesto pod vplivom eklekticizma in obrnilo hrbet klasicizmu in se tako odprlo vsem slogom.
Klasicizmu so v Trstu odprli pot sam Napoleon, grof Necher, general Murat, Stendhal in drugi. Pri tem so imele torej svoje prste vmes skoraj vedno tuje roke. Večina zgradb iz tega obdobja je danes žal prepuščena vremenskim neprilikam, a duh, mističnost in čar take proste, žive in ustvarjalne arhitekture še živi v mestu. Grški, dalmatinski, italijanski in turški trgovci so v 18. in 19. stoletju gradili v novem mestnem središču stanovanjske hiše v enotnem, čistem klasicističnem slogu. Poslopja so bila predvsem belo barvana, nekatera so bila svetlosiva ali svetlorumena. Zato so Trst imenovali tudi »belo mesto«. Zaradi svetlih barv in skoraj enolikih oblik se zgradbe skoraj niso razlikovale ena od druge. Mesto je tako dobilo svoj dostojan-
stven izraz v teh funkcionalnih zgradbah.
Prof. Nicoletta Zanni Bin je v svojem posegu omenila tudi Jožeta Plečnika ter poudarila njegov večni in mogočni klasicistični slog, ki ga je redno uvajal v svojo arhitekturo kljub srditim kritikam časa. Včasih so njegovi sodobniki celo dvomili o njegovem
umskem zdravju, a prav tu je bil dokaz o njegovi genialni osebnosti.
Začetne razprave o klasicizmu v Trstu so priklicale mnogo tujcev, kar je spet dokaz, da imajo visoko kvalitetna kulturna srečanja velik odziv ne le v našem ožjem deželnem, pač pa tudi v vsedržavnem merilu.
KRISTJANA BAVDAŽ
Posledice apartheida v Južni Afriki
Športniki JAR že od leta 1960 ne nastopajo na olimpijskih igrah
Bruno Križman
Noggmetni klub posebne vrste naj bi pred kratkim okrnil ugled žene črnskega voditelja Nelsona Mandele, katerega južnoafriške oblasti že več kot dve desetletji držijo v zaporu.
Člani kluba so bili v resnici, osebne straže Winnie Mandele in so baje včasih tudi sodelovali pri kaznovanju rojakov, ki so vohunili za policijo belcev o delovanju gibanja ANC.
Prisotnost "športnega" kluba v zadevi, ki je izrazito političnega značaja je morda le priložnost, da se pogleda na šport Južnoafriške republike (JAR), ki je že od daljnega leta 1960 izven olimpijskih dogajanj in v glavnem tudi ob strani drugim športnim dogodkom široke mednarodne razsežnosti.
Rasistična politika skrajno konzervativne vladne garniture je botrovala izgonu JAR iz skoraj vseh mednarodnih športnih zvez in forumov in na OI je JAR zadnjič nastopila v Rimu.
Zadeva o prisotnosti JAR na olimpijskih igrah je bila med zadnjimi izvedbami manj aktualna, ker je javno mnenje na to žalostno stvarnost v športu dejansko že pozabilo. Posebno hud pa je bil primer pred leti, ko so odločitve o izgonu JAR potekale na meji razdora.
Kljub temu, da je odsotnost JAR sedaj sprejeta kot monolit-ska stvarnost, se v mednarod-
nem športnem svetu nekaj premika v zvezi s tem dejstvom. Že večkrat so se v zadnjih letih postavila vprašanja, če bi bila za boj proti apartheidu morda celo bolj učinkovita prisotnost Južne Afrike na velikih tekmovanjih.
Šport v Južni Afriki sloni v veliki meri na atletiki in na rug-byju ter na drugih zvrsteh, ki imajo v svetu dokaj majhno odzivnost in tudi niso v olimpijskem seznamu. Rugby tudi ni član olimpijske družine, v hipotetični atletski ekipi pa bi bilo sedaj že precej tekmovalcev črne polti.
Ne gre namreč spregledati, da je življenjski standard črnih ljudi v Južni Afriki občutno višji od tistih v sosednih državah, čeprav so po statusu rasistične zakonodaje nižjerazredni. Od tu izhaja tudi razlaga, da je odpor belcem relativno šibak in zgoščen v getih velikih mest, kjer bolj učinkovito krožijo revolucionarne zamisli.
Drobtinice iz bogate mize belcev so ustvarile ob skromni domači "buržoaziji" tudi pogoje za gojitev športa, ki je sicer usmerjen v panoge, kjer je treba veliko garati, predvsem v atletiko. Ekskluzivni klubi aristokratskih športov so Afričanom še vendo zaprti in tudi atletika je v glavnem stvar belcev, ki so v državnem smislu daleč najmočnejša sila na celini. Črnski atleti se ukvarjajo največ s panogami, kjer tehnično znanje trenerjev
ni tako poglavitno, torej večinoma s teki.
V JAR je med športniki izredno močno prisotna želja, da bi nastopali na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. V teh željah, ki izhajajo iz osebne ambicioznosti, je prisotna tudi zavest, da bi bilo treba udejstvovanje
črnopoltih športnikov na vsak način povsem normalizirati.
V državi je prišlo že do nekaj javnih protestov belcev v korist črnopoltih športnikov. Igralec rugbyja Robert Louw, ki je nekaj časa igral tudi v Italiji, je na-primer posvojil temnopoltega otroka, kljub temu, da je po rodu Boer torej pripadnik bolj konzervativne struje belega prebivalstva. Veliko bolj kričeč pa je bil primer Wynana Claassna, ki je zaradi spletk skrajno rasistične organizacije broderbond (bratovščina) izgubil mesto kapetana državne reprezentance "Springboks", obtožen, da je bil nosilec "nevarnih" idej. Claassen je bil ob tej priliki dovolj zbran in se je ob podpori javnega mnenja v kratkem spet vrnil na
svoje mesto v državni ekipi. Žal je bila odmevnost vseh teh akcij zaradi že uzakonjene osamelosti silno skromna, vsekakor pa gre tudi poudariti, da so športniki, ki si upajo nekaj več v veliki manjšini v široki masi brezbriž-nežev.
Protirasistične izjave in druge demonstrativne akcije v tej smeri, podane ob priliki velikega mednarodnega dogodka, bi v par urah obkrožile svet in izzvale verižno reakcijo, ki bi morala po vsej logiki dati pozitivne rezultate.
Dvoumnost črne Afrike
Pred nedavnim je atletska zveza ZDA izključila za dobo šestih let skupino svojih članov, ki so oktobra lani sodelovali na tekmovanjih v Južni Afriki. Med temi je bil tudi bivši svetovni rekorder v metu kopja Tom Pet-ranoff.
Izključitev za dobo šestih let pomeni za vse dejanski predčasni zaključek kariere in sklepa se lahko, da so pred takim korakom udeleženci turneje o možnih posledicah tudi razmišljali.
Do lanskih tekmovanj so južnoafriški organizatorji privabili tudi pomembno skupino atletov iz Kenije, ki pa so se v zadnjem hipu ustrašili posledic in se hitro vrnili domov.
Tuje predstavništvo so v JAR verjetno privabili z denarjem in z nastopom predvsem Kenijcev pripravljali položaj, ki bi ustvaril trenja med državami črne Afrike in jih verjetno razdelil v dva tabora.
Zadržanje držav črne Afrike do JAR je vse prej kot jasno. Mnoge so od nje gospodarsko odvisne in se športemu bojkotu pridružujejo, da bi ne razburjale domačih javnih mnenj, kar bi imelo lahko tudi politične posledice. Brez dvoma pa je tudi prisotna neiskrenost kajti ob odsotnosti Južne Afrike iz svetovnih in celinskih prizorišč so znatno večje možnosti lastnih uspehov in zato tudi privilegijev, ki v revnih državah navadno izhajajo iz prestižnih uveljavitev. To velja v prvi vrsti za funkcionarje, ki bi morali ob konkurenci JAR prikazati neprimerno večjo aktivnost in iznajdljivost.
V situaciji velike gospodarske moči, ki jo ima JAR in ob samo simboličnih ukrepih z njo povezanega zahodnega sveta, nimajo južnoafriške oblasti prevelikih skrbi za ohrantiev rasitičnih zakonov. V svetu je tudi precej razširjeno napačno mnenje o številčnem razmerju med belimi
John Mavuso naj bi postal prvi čr-nopolti minister v JAR
in črnimi prebivalci. Večkrat se-namreč misli, da so belci neznatna manjšina, medtem ko jih je kar 5 milijonov. Črncev je 18 milijonov z dodatkom kakih 3 milijonov mešancev, medtem ko približno milijon Azijcev (večinoma Indijcev) ne igra posebno aktivne vloge. Tako pri belcih kot pri črncih je trdno prisotna zavest, da so domačini. Posebno še pri prvih, ki so organizirali veliko gospodarsko rast in jo smatrajo povsem za svojo.
V	državi je fenomen izseljevar nja belcev iz odročnih kmetij prisoten, razmerje 1:5 ob popolni gospodarski premoči pa jamči, da se bo s silo doseglo zelo malo.
Za športni svet je oblike sile izločevanja JAR iz mednarodnih tekmovanj. Izločevanje je bilo po vsej verjetnosti koristno v svoji prvi (ali približno dosedanji) fazi in je obrodilo sadove katere bi se dalo sedaj pobirati za učinkovitejši razvoj zgodovine.
Mavuso
minister?
V	samih vladnih krogih JAR se ob uradni ograj enosti od vseh liberalizacijskih načrtov nekaj premika. Že nekajkrat je bila napovedana bližnja svoboda za Nelsona Mandelo in ni povsem izključeno, da je bila kampanija proti njegovi ženi zrežirana z namenom, da bi se predhodno očrnilo ime Mandele.
Po drugi strani je možen celo "revolucionaren" dogodek, ki bi privedel črnega funkcionarja na ministrski stolček.
Konkretno gre v tem primeru za Johna Mavuso, ki je kot funkcionar uprave Transvaala verjetno edini črnski domačin, ki dejansko razpolaga z nekaj moči tudi v odnosih z belci.
Načela Mavusa so v marsičem v bistvenem nasprotju s tistimi, katere zagovarja odporniško gibanje ANC. Mavuso na primer brani nekatere ukrepe predsednika JAR Bothe, je pa odkrito nasproten liberalnim belcem in jim očita, da je pri njih prisotna samo besedna simpatija do črncev preko katere se po vzpenjaj o na politični lestvici. Mavuso se zavzema predvsem za materialne koristi črnopoltih domačinov in teži po pridobitvi večjih zemeljskih površin tako za stanovanjske kot za gospodarske namene.
Mavuso je izjavil, da bi sprejel ministrsko mesto ne glede na oceno predstavnika ANC, ki ga je označil za kolaboracionista in ga obsodil na smrt.
Ubežniki
Južnoafriški šport je medtem v zadnjih letih zabeležil nekaj "pobegov". Svoj čas je v Italijo prišel Marcello Fiasconaro, ki je s pridobljenim državljanstvom nekaj let nastopal kot vrhunski tekač na 400 in 800 metrov ter v slednjem tudi postavil svetovni rekord.
Dve različni poti sta nato ubrala Sidney Maree, ki se je preselil v ZDA in drobna Žola Budd, ki je postala britanska državljanka. Maree je črne polti, Zola Budd pa prozorno bela. Nihče od njiju ni dosegel posebno blestečih uspehov, vsekakor pa je imel Maree več sreče, saj ni bil nikoli predmet spletk.
Zola Budd, ki je bila dokaj sebičnega značaja in baje zelo pohlepna po denarju, je padla v nemilost v svoji novi domovini. Proti njej so se puntali kolegi v državni reprezentanci in od tega opogumljeni so se njenemu nastopu na lanskih OI uprli tudi nekateri v Afriki. S skupnimi močmi je bil dosežen zaželjen rezultat in Zola Budd se je vrnila v Južno Afriko, ki je v času "bega" hudo zamerila, da je izdala državo.
Južna Afrika na olimpijskih igrah
Južnoafriška republika je nemoteno nastopala na olimpijskih igrah do vključno leta 1960. Na učinkovitost njenih predstavnikov je navadno redno vplivala zamenjava letnih časov in v največji meri tudi nedostopnost kakovostnemu športu domačega črnskega prebivalstva. Vse na OI osvojene kolajne so zato "bele".
Pregled v 12 olimpijskih nastopih od leta 1906 do leta 1960 nam daje izkupiček 16 zlatih, 15 srebrnih in 21 bronastih kolajn.
Zadnja prestižna kolajna je bilo tretje mesto v teku na 400 m v Rimu Malcoma Spencerja.
Zola Budd, ubežnica iz JAR, ki ie Veliki Britaniji niso marali
Skupina črnih otrok na šolskem dvorišču
Zinzi Mandela z boksarskimi rokavicami, ki jih je zaprtemu očetu Nelsonu daroval svetovni prvak Mike Tyson
Dacia Valent:
»Rasizem je spopad med revnimi«
Dacia Valent je mlada 26-let-na policistka, ki je nenadoma postala junakinja sredstev javnega obveščanja. Pa ne zato, ker je v Palermu več kot eno leto skrbela za varnost sovražnikov maiije in pri tem tvegala življenje, ali ker je uspešno opravljala druge naloge policijske agentke. Na televizijo in v časopise je prišla zaradi barve svoje kože. Za to je "krivo" dejstvo, da se je njen oče, italijanski diplomat, poročil s somatsko princeso.
Dacia je odraščala v Vidmu. Tu se je leta 1985 življenje njene družine naenkrat zasukalo. Iz sovraštva do temnopoltih so sošolci ubili njenega 16-Ietnega brata Giacoma. Sinova kruta usoda je tako hudo prizadela mater, da je kmalu za njim umrla. Dacia je vedno imela zaupanje v inštitucije: zaposlila se je pri policiji, ki jo je premestila v Palermo. Tu pa je spoznala, da je rasizem razširjen tudi med policijskimi agenti, torej med samimi zaščitniki ustave. Ko jo je neki moški napadel in jo začel spolno nadlegovati, ji kolegi sploh niso priskočili na pomoč. Ko je zadevo prijavila nadrejenim, pa so jo po radijski zvezi začeli obsipati z nesramnimi psovkami, kot so »umazana črnka«, »pankrt«, »vlačuga«...
Z Dacio smo se novinarji pogovarjali nekaj dni prej, preden je nastopila na javnem srečanju, ki ga je na temo rasizma priredil krožek Miani. Vse nas je prevzel čar njene ženske biti, ki skuša s pogumom kljub pekočim osebnim izkušnjam in sramežljivosti dvigniti zastor rasističnega sprenevedanja. Čeprav obžaluje, da so jo do tega privedli tako podli dogodki, kot je rasistično nasilje nad njenim bratom in njo.
Na prvo vprašanje, ali se ji zdi naša dežela rasistična, je Dacia takole odgovorila:
»Furlanija-Julijska krajina je moja dežela. Ni rasistična, pač pa živijo v njej rasisti.
Čudi me nerazumljiva zaprtost nekaterih ljudi in inštitucij. Denimo to, da nam Trgovinska zbornica za današnje srečanje ni dala na razpolago svoje dvorane, češ da ne gre za ekonomsko temo. Ali da je občinski odbor zavrnil pokroviteljstvo nad srečanjem s palermskim županom, ki bo govoril o boju proti mafiji.«
Kakšen je identikit rasista?
»Rasist nima obraza: ko na raznih srečanjih sprašujem v dvora-
no, naj dvigne roko, kdor se ima za rasista, ne naletim na nikakršen odziv. Meni se zdi, da je rasizem oblika spopada med revnimi. Če si emarginiran in je tvoja edina moč le v tem, da si na svoji zemlji, se ti zdi krivično, da bi ti tujci lahko odžrli stanovanje, službo, zaposlitev ali družbeni ugled. V Palermu se še tako revni sloji čutijo superiorne nad Romi ali temnopoltimi. Branijo pač svojo mizerijo in to jim daje neko moč.
Značilno je tudi to, da dokler gre za enega ali dva tujca, ju sprejmejo, gledajo nanju z radovednostjo. Tako je bilo tudi s tako imenovanimi "vu' compra". Dokler jih je bilo malo, so jih tolerirali. Ko so se pojavili množično, je nastal odpor. Če si tih, skromen, ne reagiraš, te tolerirajo. Ko spregovoriš in se skušaš uveljaviti, pa je takoj odpor. Toda to odklanjanje črnih, rumenih ali rdečih ljudi je le ena in ne najbolj razširjena oblika rasizma. Vsak dan namreč lahko
opažamo množične pojave rasizma proti ljudem, ki so krivi le za to, da ne sodijo med "normalne" ljudi. To so narkomani, oboleli za aidsom, homoseksualci, ponekod celo ločene žene...«
Ste pred javnim nastopanjem, h kateremu so vas prisilile tako grenke izkušnje, morali zadušiti kake intimne osebne občutke?
»Moj edini problem je v tem, da se ne pojavljam na ekranih in v časopisih zato, ker sem nekaj storila, ampak zato, ker sem nekaj prestala. Raje bi postala "slavna", ker sem prispevala v boju proti mafijcem, kot da sem bila žrtev tako podlih napadov. To včasih boli... Vseeno pa se mi zdi potrebno, da zagrabim priložnost in da to, kar sem prej govorila bratu, sosedu ali otrokom, sedaj lahko povem širši množici. Bojim se seveda, da bi povedala stvari, ki bi jih javnost lahko slabo razumela. Doživljam vrsto pritiskov strank, organizacij, raznih ljudi in nikoli ne vem, v kakšnem krogu sem. Temu se skušam izogniti s tem, da vedno govorim izključno svojo resni-, co.«
Kaj je po vašem mnenju bilo bolj odločilno, da ste postali žrtev napadov? Dejstvo, da ste ženska ali dejstvo, da ste temnopolti?
»Tega vprašanja mi ni doslej še nihče zastavil! Takole bom odgovorila: V tem trenutku sem član dveh manjšin. Kot temnopolt človek sem v Italiji član majhne manjšine. Kot ženska pa pripadam veliki manjšini, čeprav je številčno pravzaprav v večini. Osebno se čutim prej ženska in šele potem temnopolta. Zato me je nasilje, ki mi je bilo storjeno, užalilo predvsem kot žensko. In torej tudi kot temnopolto žensko.
Danes boste govorili v Trstu, v katerem živijo tudi Slovenci, pogosta tarča rasističnih in šovinističnih izpadov.
»Živela sem v Vidmu, kjer nisem veliko slišala o Slovencih. Lahko rečem le to, da so Italijani ksenofobi, da ne tolerirajo tujih množic, različnih itd. Čeprav nimajo zgodovinskega spomina na tako hude in drastične oblike rasizma, kot je apartheid v Južni Afriki.«
Stran pripravila in uredila
Nadja Filipčič
0 superiornosti italijansko govorečih someščanov
Novinar Luciano Santin je na srečanju o rasizmu v Italiji in Trstu imel zanimiv poseg, ki pa ga zaradi pomanjkanja prostora žal ne moremo v celoti objaviti. Odločili smo se za objavo tistega dela, ki nas kot Slovence še najbolj zanima.
V	Trstu je rasizem v prvi vrsti protislovensko obarvan. Pred časom je nekdo primerjal Furlanijo-Julijsko krajino Južni Afriki in pri tem sprožil med ljudmi veliko zgražanje. Po mojem je to zgražanje nad primerjavo neupravičeno. Če je res, da so zakonodajne, družbene in civilne razlike med obema deželama ogromne, je tudi res, da je globoko v glavah številnih italijansko govorečih Tržačanov še vedno zasidrano prepričanje, da je njihova rasa superiorna. Iz takega pojmovanja se lahko rodi marsikaj. V trenutku, ko se proglaša neka superiornost, pa čeprav v dobrodušnem tonu (v najboljšem primeru se Slovencem pravi ”s’ciaveti“ in v slabo prikritem zaničevanju, ki se skriva za po-manjševalnico, je žalitev še hujša), se tudi legitimira diskriminacija. In če diskriminirana stran reagira, je "samoobramba" pravzaprav dolžnost. Od tod — po strmih ideoloških krajšnicah — ni daleč do mrtvih.
Te besede se bodo zdele pretirane le tistim, ki so pozabili, da je pred približno 60 leti gorel Balkan ("očiščevalni plameni", je takrat vzhičeno pisal Piccolo), pozneje pa se je dvignil tragičen dim nad Rižarno. Fašističnim in nacističnim grozotam sledijo — iz zgodovine smo prešli v kroniko — bomba na slovenski šoli pri Sv. Ivanu, pretepanje na cesti in sramotenje slovensko govorečih Tržačanov. Vendar lahko gremo tudi mimo teh dogodkov, ki bi se jih lahko prisodilo z nacionalno fobijo zatemnjenemu umu posameznika, in spregovorimo o "institucionalnem nacionalizmu". Nekateri sicer trdijo, da nacionalizem ni rasizem, vendar se mi zdi to dlakocepljenje povsem brezpredmetno.
V	60. letih je v mestu nastal pravi punt proti možnosti, da bi Slovenec Dušan Hreščak, izvoljen v socialističnih vrstah, bil imenovan za občinskega odbornika. To bi očitno "zamazalo" Občino! Hreščak je sicer postal odbornik, in to je bila zmaga demokracije, vendar le po daljšem obdobju pouličnih demonstracij in silovitih polemikah v krajevnem časopisju.
Nekoliko drugače, vendar ravno tako emblematično, so izzveneli protesti v času velikega bazarja in trgovine z jeansi. Prodajalka, ki ni poznala vsaj nekaj slovenskih ali srbohrvaških besed, takrat ni imela možnosti za zaposlitev. Ideja, da bi ustanovili v šoli Carli brezplačne in neobvezne tečaje slovenščine, je porodila izredno vroče reakcije: kakor da bi tečaj slovenščine spravil ob ugled ne le omenjeno šolo, ampak celoten italijanski šolski sistem. Istočasno —- morda je to sploh odveč omenjati — pa so se množili dragi zasebni tečaji. Pa preidimo k bolj aktualnim primerom. Nekaj jih je sprožil prodorni "saboter" Paolo Par o vel. Sam je napisal tri pisma: dve, naslovljeni na Mr. Paro vela, Gasser Street, in Herr Parovel, Gas-ser Strasse, Triest, sta dospeli na naslovnika; tretje, naslovljeno na gosppda Parovela, Ulica Gasser, Trst, pa je romalo nazaj k pošiljatelju. In še primer v občinskem svetu, kjer niso hoteli zabeležiti v zapisnik slovenskega citata, češ da je "tuj. jezik", prejšnja Parovelova citata v francoščini in nemščini pa sta šla v zapisnik brez pripombe.
Ob tem bi lahko opisali še na tisoče podobnih primerov. Naj omenim le fotografsko razstavo o medvojnem bombardiranju, ki naj bi jo odprli v Palači Costanzi. Prireditelji so didaskalije zapisali v italijanščini in slovenščini. Da ne bi tega nikoli storili! Rezultat: razstavo so res odprli, vendar so didaskalije v naglici dopolnili z nemškim, angleškim in francoskim prevodom. S tem so zadovoljili manjšino, vendar ji istočasno dali razumeti, da je v Trstu njen jezik tuj.
Težko je razumeti, kaj botruje hi-perobčutljivosti tudi do tako obrobnih stvari. Očitno gre za bolezen. Franco Basaglia je dejansko govoril o patologiji: Trst je mesto, ki je potisnilo na rob zavesti svojo preteklost, je trdil.
Luciano Santin
Tržaški docent Riccardo Luccio
»Manni« predsodki
Še vedno ne vemo vsega o tem, kako se človek kot socialno bitje in dan neke skupine obnaša do soljudi. Med pojave, ki nam ostajajo ne-Zliani, pa ne sodijo predsodki. Se pred znanstvenimi raziskavami pa nam je zgodovina omogočila, in to večkrat na najbolj tragičen način, da smo na lastni koži spoznali, kako negativno se obnaša človek, kadar ga v°dijo predsodki. Psihologija nas uči, da so predsodki vnaprej izoblikovana stališča do predstavnikov neke družbene skupine, ki je lahko kakorkoli določena: na osnovi rase, vere, geografskega izvora, toda tudi P° spolu (»bolje bi bilo, ko bi se ženske ne ukvarjale s politiko«), po starosti (»vsi starejši ljudje so reakcionarni«) itd. Vsi kriteriji so dobri, da se neka skupina ogradi od drugih in neumnost omogoča projekcijo Predsodkov ne glede na značilnosti posamezne skupine.
Predsodek je neko stališče, je torej skupek prepričanj, vrednot, Pjnenj in norm, ki so se globoko zakoreninile v osebnosti posameznika.
tem smislu ga je vsaj v kratkem času, in tudi pred očitnimi dejstvi, ezko odpraviti. Na zunaj bo človek lahko spremenil mnenje in obnaša-je' nikakor pa ne globinske strukture predsodka. Tudi če dokažem 9 oboko radodarnost vseh poznanih Židov, bo to lahko spremenilo neko oženje (»Židje so skopuhi«), ne pa protižidovskega predsodka, ki se bo rna ) Va* V dru9lk mnenjih in obnašanjih (»radodarni so le iz oportunizmi , Predsodek je obrambni mehanizem. Še posebno močan je med naj-kejšimi (po stopnji inteligence in kulture ali zaradi osebnostne neuravnovešenosti, ki se običajno kaže v obliki avtoritarizma ali togosti) čla01 ne*te družbene skupine. Kdor se nima za povsem legitimnega 2v na neke skupine, teži k temu, da napada druge skupine, in to prav v t ®Zl 2 vrednotami, v katere sam ni prepričan. Cesto je predsodek proti pr	najbolj močan med mešanci in najšibkejšimi sloji belcev,
his ■ sodek proti Slovencem je še najbolj zakoreninjen prav med "italia-^Simi , torej med onimi, ki v tolikšni meri dvomijo v svoje italijanstvo, simm°ra^° naci°nalno pripadnost podčrtati s smešnim superlativom ”is-in sk	redko dogaja tistemu, ki je globoko vraščen v svojo kulturo
9r°žnja*n° *n Za katere9a so stiki z drugimi skupinami bogatenje, ne pa
ran Predsodek nastaja predvsem zaradi nepoznavanja in družbene izoli-pr stl- v tem smislu služi tistim, ki ohranjajo oblast, tako da igrajo da s na karto ločevanja. Vsi vzgojni sistemi nosijo veliko odgovornost, spira*] predsovdki prenašajo iz generacije v generacijo in pri tem širijo ranco sovraštva in ločevanja, zraven pa še krepijo neumnost in igno-
Riccardo Luccio
Docent za uporabno psihologijo Univerze v Trstu
Senator Stojan Spetič
Bo Italija spet zadnja?
V senatu sem se ukvarjal z vprašanjem izseljenstva, čeprav je bila problematika slovenske manjšine moja glavna skrb. Nekega dne so se mi približali kolegi in mi predlagali, naj bi se lotil tudi splošne teme rasizma in priseljevanja z drugih celin, kajti miselna zaprtost in strah pred drugačnim, ki porajata nacionalizem in rasizem, ostajata na pragu novega tisočletja velika nevarnost za človeško civilizacijo. Evropa privlačuje ceneno delovno silo kot nekoč bogata Amerika: to je pač logična posledica krivičnega mednarodnega gospodarskega reda, prepada, ki zija med bogatimi in lačnimi, med Severom in Jugom našega planeta.
Sedaj je v Evropi skoraj 17 milijonov priseljencev iz Afrike, Azije in Južne Amerike, čez 15 let pa jih bo dvakrat več. Tedaj bo (po predvidevanjih) imela Italija nekaj več kot 50 milijonov prebivalcev (veliko jih bo starih!) in vsaj 5 milijonov priseljencev, in to iz Senegala, Filipinov, Karibov, Magreba in Afriškega roga. Vsak deseti prebivalec Italije bo imel temno polt, govoril bo drugačen jezik, molil po svoje.
Na to lahko reagiramo različno, jasno pa je, da berlinskega zidu preko Sredozemlja ne moremo zgraditi. Evropa bo rasno spet mešana kot nekoč v davni preteklosti, ko je Sredozemlje družilo velike islamske in krščanske civilizacije.
Lahko pa postane Evropa nova "Južna Afrika severne poloble", z apartheidom in rasizmom, pa tudi divjimi konflikti. Tega si seveda ne želimo. Nekatere evropske države so že poskrbele in stremijo k popolni integraciji priseljencev z uresničevanjem multirasne in kulturno pluralistične družbe na svojih tleh, družbe, ki raste iz strpnosti in medsebojnega spoznavanja.
Na Nizozemskem sem videl "ure sožitja" v osnovnih šolah, ko so turški otroci delili s plavolasimi sošolci najprej malico, nato pravljice, plese in pesmi. Drug drugemu so pripovedovali molitve in običaje. (Tedaj me je stisnilo pri srcu, ko sem pomislil na naše razmere.)
Tako se je na osnovi občih smernic evropskega parlamenta porodil — s sindikati, skupinami "Africa insieme -ARCI" in drugimi tovariši (med njimi neodvisni profesor Arfe) — zakonski osnutek, ki predvideva za tujce v Italiji pravico do udeležbe na upravnih volitvah, do lastnih organizacij, kulturnih domov, tiska in knjižnic, prostorov za verske obrede in drugih struktur, zgrajenih z javno pomočjo. Poleg tega naj bi bil v glavnih mestih tujcem na razpolago brezplačni pravobranilec, družba bi za njihovo vključevanje skrbela preko posebne agencije. Seveda predvideva zakon enakopravnost pri delu, najemanju stanovanj, zdravstveni in socialni oskrbi. RAI naj bi v glavnih jezikih priseljencev posredovala informativne oddaje. V šole naj bi otroke tujcev sprejemali po jezikovni pripadnosti, tako da bi v posameznih šolah eksperimentalno poučevali tudi njihov materin jezik ali prirejali "ure sožitja". Družba naj bi omogočala tvoren stik priseljencev in njihovih skupnosti z matičnimi domovinami.
Seveda je to šele predlog. Med srečanji, ki sem jih imel z Arabci na Siciliji, Afričani v Rimu in drugod, sem vsem pripovedoval o tem, s kolikšno težavo se Italija loteva vprašanja zaščite manjšine, ki živi na njenem ozemlju od pamtiveka. Zato naj bodo kar pripravljeni... In vendar ni veliko časa za razmišljanje ali obotavljanje: nova Evropa čaka za vogalom. Nekateri njeni deli so se že pozitivno soočili s tem problemom. Bo Italija spet zadnja?
Na zadnjem slalomu sezone za svetovni pokal
Slovo Ingemarja Stenmarka
SHIGA HEIGHTS (Japonska) - Z včerajšnjim moškim slalomom se je končala tudi letošnja sezona svetovnega pokala, ki italijanskemu taboru ni prizanašala z razočaranji, a po kateri se tudi v jugoslovanskem ne morejo posebno veseliti, saj je bilo jasno, da bo Križaja težko nadomestiti. Časa za razne obračune bo še dovolj, pa tudi za običajne polemike ne bo manjkalo. Danes pa ne moremo mimo tega, da je včerajšnji slalom na Japonskem bil
KOLAJNE
SVETOVNI POKAL SKUPNO:
1. Girardelli (Luks.); 2. Zurbriggen (Švi.); 3. Tomba (It.).
SMUK: 1. Girardelli (LuksJ; 2. Hoeflehner (Av.); 3. Mahrer (Svi.).
SUPERVELESLALOM: 1. Zurbriggen (Švi.); 2. Eriksson (Šve.); 3. Piccard (Fr.).
VELESLALOM: 1. Furuseth (Nor.); 2. Zurbriggen (Švi.); 3. Niu-erlich (Av.).
SLALOM: 1. Bittner (ZRN); 2. Tomba (It.); 3. Girardelli (Luks.) in Furuseth (Nor.).
obenem poslovilna tekma nenadoseg-ljivega švedskega mojstra Ingemarja Stenmarka (včerašnje tekme sicer ni dokončal, saj je padel na prvi progi). Na tekmah za svetovni pokal se je slavni »Ingo«, ki se je rodil leta 1956 v Tarnabyju, pojavil decembra leta 1973, prvič pa je zmagal leto dni kasneje, na slalomu v Madonni di Campiglio. Odtlej je sledila verjetno neponovljiva serija 86 zmag (46 veleslalomov in 40 slalomov), ter olimpijskih in svetovnin naslovov. V kratkem bo Stenmark priredil poslovilno slovesnost, na kateri bo vsa svetovna smučarska elita.
Vrstni red slaloma: 1. Nierlich (Av.) 1'32"32; 2. Furuseth (Nor.) 1'32"61; 3. Bittner (ZRN). 1'32"69; 4. Tomba (It.) 1'32"91; 5. Zurbriggen (Švi.) 1'33”08; 6. Nilsson (Šve.) 1'33’T8; 7. Mader (Av.) 1'33"30; 8. Roth (ZRN) 1'34"00; 9. From-melt (Liecht.) 1'34"15; 10. Tritscher (Av.) 1'34"31; 11. Pramotton (It.) 1'34"73; 14. Grigis (It.) 1'35"57; 15. Petrovič (Jug.) 1'35"74.
Končna lestvica slaloma: 1. Bittner (ZRN) 117; 2. Tomba (It.) 112; 3. Girardelli (Luks.) in Furuseth (Nor.) 106; 4. Nilsson (Šve.) 70; 6. Nierlich (Av.) 65; 7. Tritscher (Av.) 54; 8. Gstrein (Av.) 51; 9.
McGrath (ZDA) 43; 10. Frommelt (Liecht.) 42; 11. Okabe (Jap.) 38; 12. Strolz (Av.) 33; 13. Stangassinger (Av.) 31; 14. Accola (Švi.) 28; 15. Zurbriggen (Švi.) 26.
Končna skupna lestvica: 1. Girardelli (Luks.) 407; 2. Zurbriggen (Švi.) 309; 3. Tomba (It.) 189; 4. Furuseth (Nor.) 188; 5. Wasmeier (ZRN) 166; 6. Nierlich (Av.) 144; 7. Bittner (ZRN) 127; 8. Hoeflehner (Av.) 126; 9. Mahrer (Švi.) 114; 10. Strolz (Av.) 112; 11. Eriksson (Šve.) 102; 12. Mtiller (Švi.) 100; 13. Mair (It.) in VVirnsberger (Av.) 89; 15. Hangl (Švi.) 87.
Danes v Kranjski gori zimske igre Alpe-Jadran
V	Kranjski gori bodo od danes do ponedeljka zimske športne igre 12 članic delovne skupnosti Alpe-Jadran. Na programu so turnir v hokeju na ledu, smučarski tek in štafeta, slalom in veleslalom ter skoki v Planici, kar je letos novost.
V	primeru, da bi prišlo do kakšnih zapletov, bi se tekmovalci preselili v bližnji Arnoldstein na avstrijskem Koroškem.
1. jugoslovanska košarkarska liga
Smelt Olimpija proti Jugoplastiki
Kolesarska dirka Tirensko-Jadransko morje
Švicar Freuler v vodstvu
LATINA Na 2. etapi kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja se je uveljavil Švicar Urs Freuler, ki je v sprintu premagal Zahodnega Nemca Goltza in vso glavnino. Kolesarje sta precej motila dež in veter, 28 km pred ciljem pa je prišlo do skupinskega padca, ki se je na srečo končal brez hudih posledic.
Freuler je z včerajšnjo zmago obenem prevzel vodstvo na skupni lestvici.
Indurain v vodstvu
Po 5. etapi kolesarske dirke Pariz-nica je vodstvo prevzel Španec Indurain, sledijo mu Madiot, Roche, in Pe-tito, ki ima 55" zaostanka.
Fiorio pri Ferrariju
TURIN — Cesare Fiorio, ki je vodil tekmovalna sektorja pri Lancii in Alfi, je novi športni vodja Ferrarija. Prevzel je mesto Cappella, ki bo odslej na pomembnem položaju pri Fiatu. Športna
sektorja pri Lancii in Alfi bo odslej imel v rokah Lombardi.
Še dva sovjetska nogometaša na Švedskem
STOCKHOLM — Sedaj igra na Švedskem že sedem sovjetskih nogometašev. Za dva švedska kluba sta enoletno pogodbo podpisala tudi Po-nomarjov in Klus. Prvi je igral za ekipo iz Bakuja, sedaj pa je prestopil k Nordkopingu, drugi, ki je bil pri kijevskem Dinamu, bo odslej branil barve Goteborga.
Kolumbija boljša od Argentine
V prijateljski nogometni tekmi je Kolumbija z 1:0 premagala Argentino, za katero pa ni igral Maradona. Strelec gola je bil Farcia v 15. minuti.
Dirka tris
TRST Zmagovita kombinacija dirke tris, ki je bila včeraj v Trtsu, je naslednji: 18-17-10. Dobitniki bodo prejeli po 3.333.940 lir.
V	današnjem 18. kolu 1. jugoslovanske košarkarske lige bo ljubljanska Smelt Olimpija doma igrala proti vodilni Jugoplastiki. Ostali spored je naslednji: Cr-vena zvezda - Partizan, Gibona - Bosna, Prvi partizan - Zadar, IMT - Borac ter Šibenka - Vojvodina.
Na teniškem EP Belgija in Portugalska že v finalu
LJUBLJANA — Teniški reprezentanci Portugalske in Belgije sta se že uvrstili v finale evropskega ekipnega prvenstva v skupini C in bosta jutri igrali za prestop v skupino B.
V	odločilnih srečanjih je Portugalska z 2:1 premagala Dansko, Belgija pa po 2 srečanjih vodi z 2:0 proti Jugoslaviji, za obstanek v C skupini se bosta danes pomerili Grčija in Irska, za 3. mesto pa Jugoslavija in Danska.
Ferluga svetovni rekorder
FAGAGNA (Videm) Enaindvajsetletni tržaški balinar Giuliano Ferluga je sinoči izboljšal svetovni rekord v enournem zbijanju. Ferluga je pri 443 poskusih dosegel znamko 392, medtem ko je prejšnji rekord 390 zadetih krogel pripadal Francozu Marcelu Brunu.
Finale odbojkarskega pokala prvakov
Panira ni brez možnosti
ATENE - Odbojkarji modenskega Paninija bodo danes v megadvorani Pireja (zmore 22 tisoč sedežev) v Atenah tretje leto zaporedoma v finalu pokala prvakov naskakovali prestol skorajda nepremagljivega sovjetskega moštva CSKA iz Moskve. Pred dvema sezonama so Sovjeti v nizozemskem kraju Hertogenbosh zmagali s 3:1, lani v francoskem Lorientu pa bolj gladko s 3:0.
Tudi pred današnjim finalom (ob 18. uri, neposredni prenos po TV Koper) je CSKA nesporen favorit, toda Italijani bodo napeli vse svoje moči, da bi vendarle pripravili presenečenje. Mo-denska šesterka ni brez adutov. V prvi vrsti je tu izkušeni kapetan Franco
Bertoli, za katerega je atenski že peti finale pokala prvakov (leta 1980 je s turinskim Klippanom tudi zmagal, vendar takrat Šovjeti niso nastopali in v finalu so Turinčani premagali češkoslovaško Slavijo), s ČSKA pa se je spopadel že štirikrat. Za Panini igra tudi Američan Doug Partie, ki je Sovjete (CSKA je v bistvu sovjetska državna reprezentanca) z reprezentanco ZDA premagal že na olimpijskih igrah in pa na svetovnem prvenstvu.
Ekipa CSKA je v Atene dopotovala že v ponedeljek, kar pomeni, da Italijanov nikakor ne podcenjuje. Obeta se torej zelo zanimiv dvoboj in pričakovati je, da Panini ne bo poceni prodal svoje kože.
»Borza« italijanskih dolgoprogašev vse bolj v zastoju
Posledice krvnega dopinga?
Približno pred letom dni smo objavili intervju s prof. Conconijem, razsi-kovalcem na univerzi v Ferrari in človekom, ki je odigral glavno vlogo pri pripravah italijanskih športnikov v zadnjih nekaj letih.
Conconijeva ekipa naj bi s farmacevtskimi posegi spreminjala navadne "motorje" v turbinske. Tako so pravili zlobni jeziki, Conconi pa je svoje teze vedno branil s trditvijo, da je njegova naloga ugotavljanje trenutnega fiziološkega stanja športnika in istočasno popravljanje slike s ciljem polne zmogljivosti v skoraj realnem času.
Tej tehniki gre pripisati uspehe Cove, zgodovinsko trojko na atletskem EP v Stuttgartu v teku na 10.000 m, maratonske uspehe Pizzolata in še zmagi smučarskih tekačev De Zolta in Albarella na SP leta 1987.
Pred lansko sezono je ekipa menda izdelala program za ukrepe tudi pri športnikih z anaerobičnimi napori in v obdelavo vzela slalomsko italijansko ekipo. Uspehi Tombe v lanski sezoni morda niso sloneli izključno na podlagi njegovega naravnega talenta.
Hkrati z velikimi uspehi pa je začelo tudi nekaj škripati. Močni sumi, podkrepljeni tudi z dobro mero zavisti, so prišli na dan posebno v Stuttgartu in lani je škandal o dopingu izbruhnil le malo pred zimskimi OI v Calga-ryju.
Zaradi dopinga CONI ni nikogar kaznoval in tudi odkritega ni bilo še nič, uspehi italijanskih dolgoprogašev pa so začeli vidno kopneti. Pri atletiki sta ostala samo Bordin in Antibo,
Alberto Cova
ostrino pa so izgubili tudi smučarji tekaču V kakšni meri je novo vzdušje vplivalo na katastrofalno sezono Tombe, ni točno znano, ker slonijo njegovi neuspehi tudi na ne preveliki vnemi pri treningu.
V športnih krogih so le pred kratkim krožile vznemirljive vesti o srčnih krizah, ki naj bi svoj čas prizadele Covo in ga prisilile celo k uporabi električnega pospeševalca.
Kratek pregled uspehov in neuspehov na vrhunskih tekmovanjih se vse bolj nagiba k negativnemu. Morda je tako imenovani krvni doping, ki je prepovedan samo z etične plati, le pustil za seboj posledice, ki so odsvetovale njegovo prakso. Vse to so le ugibanja, vendar podkrepljena z dejstvi s skupnim imenovalcem.
Danes v Sežani seminar in demonstracija v karateju
Danes od 16. do 18. ure in jutri od 10. do 12. ure bo v telovadnicah stare šole Srečko Kosovel v Sežani seminar v karateju, ki ga organizira tamkajšnji Karate klub. Treninge bosta vodila mojster drugi dan Tone Ančnik (Krate Klub Črnuče Ljubljana) in kot gost mojster tretji dan Sergij Štoka (Shin Kai karate klub). Danes zvečer (od 18. do 19. ure) bosta javni nastop in demonstracija mojstrov.
Dejstvo, da bosta seminar in demonstracija v Sežani, je hvalevredno, saj je to nova priložnost za ovrednotenje lepote te športne veščine, ki je še vedno malo in slabo poznana. Seveda so v Sežano vabljeni so vsi klubi iz Primorske, z obeh strani meje. (Romana Mai-ano)
Košarkarsko prvenstvo državnih kadetov
CERVIGNANO - BREG 77:88 (26:43)
BREG: Simonič 15 (2:3), Barini, De-beljuh 31 (7:8), Corva, Škabar, Pavlica 19 (6:8), Rudež 14 (2:4), Pettirosso 2, Gombač 6, Bandi 1 (1:2).
TRI TOČKE: Debeljuh (4), Simonič in Pavlica (1).
V prvem kolu tolažilne skupine so Brežani v gosteh prepričljivo premagali ekipo Cervignana. Naši so takoj vzeli pobudo v svoje roke (tri trojke Debeljuha v prvih 5 minutah), ob tem pa so še dobro branili, tako da so sklenili polčas s 17 točkami prednosti. V nadaljevanju so naši nekoliko popustili, z Rudežem na čelu pa so ponovno visoko povedli (81:55 v 16. min.). Na koncu so po nepotrebnem zapravili nekaj žog, tako da je bila končna razlika nekoliko nižja. (A. Pavlica)
Trening pokrajinske nogometne reprezentance
Za trening pokrajinske nogometne reprezentance 3. amaterske lige je bilo sklicanih tudi nekaj igralcev, ki nastopajo pri naših društvih. To so Roberto D'A-gostino in Silvano Olenmik (oba Breg), Dimitri Ferluga (Primorec) ter Alessan-dro Antonič, Robert Kalc in Stefano Ze-ugna (vsi Zarja). Trening bo 15. t. m. ob 19. uri na igrišču v Ul. Flavia in bo služil za nastop na tekmi Trst - Tolmeč, ki bo 19. t. m. ob 15.30 na igrišču Zarje v Bazovici.
Po jutrišnjem kolu naša nogometna amaterska moštva čaka počitek
Za nekatere naše ekipe je zmaga tokrat obvezna
Pred predvidenim počitkom, ko bodo prvenstva v 1. in 2. amaterski ligi prekinili do nedelje, 2. aprila, v 3. AL pa bo do nedelje, 9. aprila, bodo jutri v omenjenih ligah odigrali srečanja 8. povratnega kola.
1.	AMATERSKA LIGA
GRADESE - PRIMORJE
V	taboru Primorja še žalujejo za tragično preminulima bratoma Sergijem in Gabrijelom Husujem, ki sta igrala več let v "rdeče-rumenem" dresu in nato aktivno sodelovala kot odbornika društva. Zato si lahko predstavljamo, v kakšnem vzdušju se bo Primorje podalo na to izredno težko, skoraj bi rekli brezupno gostovanje. Gradese si trenutno deli drugo mesto s Tamaiem ter in glede na to, da mora še igrati prav s Tamaiem in prvouvrščeno Palmanovo, juriša prav na napredovanje.
Primorje pa je s svoje strani na zadnjih nastopih pokazalo, da je v krizi, česar ne kažejo le rezultati, temveč tudi prikazana igra. Prosečani so v zadnjih devetih tekmah zbrali le 4 točke in prejeli 12 golov. Rezultate je sicer pogojevala velika živčnost, ki vlada v ekipi, o čemer pričajo številne izključitve. Težko je napovedati, kako bodo igralci regirali v tem zaključnem delu prvenstva, ko je položaj na lestvici precej kritičen. Ekipa mora v prvi vrsti pospešiti ritem, izogniti se mora kratkim in linearnim podajam, posamezniki pa ne smejo vztrajati pri nepotrebnih preigravanjih. Pokazati pa treba tudi nekoliko več dobre volje. Do konca manjka še osem tekem in nič ni še zgubljeno.
2.	AMATERSKA LIGA
VILLANOVA - JUVENTINA
V	teh dneh so se krajevni dnevniki razpisali o Juventini in so si vsi edini, da je štandreška enajsterica največje presenečenje 2. amaterske lige. Pohval na račun igralcev in vodstva ne manjka, saj ni nihče mislil, da bo novopečena postava v tej ligi prevzela vod-
stvo in se potegovala za samo napredovanje.
Glede jutrišnjega nastopa menimo, da je glavni nasprotnik Juventine prej možna relaksacija po doseženem vodstvu kot pa sama Villanova, ki v tem prvenstvu nima več ambicij glede napredovanja kakor tudi ne bojazni pred izpadom. Ob tem pa gre povedati, da bodo Štandrežci nastopili brez dveh stebrov v obrambi, Trevisana in Pazi-enteja, ki sta dobila štiri rumene kartone.
KRAS - POCENIA
Po 12 tekmah je prejšnjo nedeljo Kras končno spet prišel do zmage in s tem uspehom je dohitel (sicer na... predzadnjem mestu) prav jutrišnjega nasprotnika. Pozabiti pa ne smemo, da je Pocenia lani igral še v 3. AL in da je prestop v začetku precej občutil. Po sedmih nastopih je Pocenia imel le dve točki, nato si je nekoliko opomogel in prvi del končal s 13 točkami. V nadaljevanju (7 tekem) tudi ni blestel, zbral je le 5 točk in je njegov položaj kot tudi položaj Krasa precej kritičen. Razultat tega dvoboja med neposrednima tekmecema za obstanek v ligi bo torej izredne važnosti in zato Kras tokrat ne sme odpovedati.
VESNA -STARANZANO
Križani gostijo ekipo, ki nima problemov z lestvico, torej nasprotno od "plavih", ki morajo tokrat osvojiti celotni izkupiček. Jutri je namreč na sporedu tudi neposredni dvoboj med tretjouvrščeno Rudo in vodilnim Fiu-micellom, ki ima za sabo šest zaporednih zmag. Ruda, ki ima tri točke manj od Fiumicella in eno manj od Vesne, ne sme zgubiti, če hoče upati na napredovanje. Če pa ji uspe, da osvoji obe točki, Vesna ne sme zamuditi te priložnosti, ker Fiumicello mora še igrati v Križu, in sicer v 10. kolu.
3. AMATERSKA LIGA
HERMADA - BREG
Brežani imajo tokrat morda še zadnjo priložnost, da se rešijo predzad-
njega mesta na lestvici, saj ima Her-mada le točki več od Brega. Predstavniki dolinske občine so v povratnem delu prvenstva precej razočarali svoje navijače (6 tekem, 1 točka) in zato upamo, da se bodo vsaj jutri izkazali.
JUNIOR AURISINA - GAJA Čeprav je Gaja precej demotivirana zaradi zadnjih disciplinskih ukrepov (o tem smo poročali v četrtek), vseeno mislimo, da jutri ne bi smela imeti težav. Nabrežinska enajsterica je po solidnem prvem delu prvenstva, v katerem je zbrala 12 točk, v nadaljevanju povsem odpovedala (6 tekem, 2 točki).
ZARJA - ROMANA Tudi zarjani proti zadnjeuvrščeni Romani ne bi smeli imeti velikih težav. Poleg ostalih pomanjkljivosti je največja hiba Romane njen napad (18 tekem, 11 golov). Zato pričakujemo prepričljivo in zanesljivo zmago Zarje, s katero bi se Bazovci oddaljili od Primorca, ki bo tokrat počival. (B. Rupel) SOVODNJE - AZZURRA Po zahtevnem triptihu proti prvou-vrščenim enajstericam, ko je Sovo-
denj cem od 6 možnih ostala le 1 točka, čaka Spangherjeve varovance dokaj lahka naloga. • Pred domačim občinstvom bodo namreč igrali proti goriški Azzurri, ki ima točki manj od sovo-denjske enajsterice.
Razen večjih presenečenj bi morali Sovodenjci proti šibki postavi iz Gorice iztržiti obe točki.
SANTANDREA - MLADOST Po zmagovitem srečanju proti Juni' or Aurisini Kraševci gostujejo na Tržaškem. Barbanovi varovanci imaj0 isto število točk kot jutrišnji nasprotnik, ki je doslej sicer izbojeval le * zmage (Mladost 6).
Težko je napovedati, kdo je favorit tega srečanja, saj sta ekipi glede kakovosti na podobni ravni, tako da )e možen vsakršen rezultat.
Na sliki: v jutrišnjem kolu ne 6° nobenega slovenskega derbija, za Breg (na našem posnetku med srečanjem s Primorcem) pa bo nastop vse' eno zelo važen, če se hoče reši1 predzadnjega mesta lestvice. Prim0 rec pa bo v tem kolu počival.
Za obstanek v C-I ligi
V jutrišnjem kolu košarkarske B-2 lige v San Donaju
Za 01ympio drevi že odločilno
Odbojkarji goriške 01ympie bodo drevi v telovadnici na Drevoredu 20. septembra začeli s serijo srečanj, ki bodo odločala o tem, ali se bodo Jakopičevi varovanci obdržali v ligi.
Prvi nasprotnik 01ympie je ekipa Pallavolo San Giustina, ki deli z Goričani in Bassanom 7. mesto na lestvici z 10 točkami.
Čeravno je res, da ima 01ympia v primerjavi z neposrednimi tekmeci najbolj ugoden koledar, menimo, da bo izid drevišnjega srečanja že v največji meri pokazal, kdo se bo selil v nižjo ligo. Kot je sam kapetan in dolgoletni igralec 01ympie Mirko Špacapan ugotavljal, pri goriškem ligašu za-skrblja dejstvo, da igra v drugem delu prvenstva manj zagrizeno, kot da bi se ga vprašanje izpada ne tikalo. Istega mnenja je tudi Rajko Petejan, ki dre-višnjo tekmo označuje kot odločilno.
V pogovoru s Petejanom smo izvedeli tudi, kako je prišlo do nezgode, ki jo je utrpel podajač Andrej Terpin. Med treningom je Petejan vadil napad, ko se mu je na drugi strani mreže v bloku zoperstavil Andrej Terpin, kateremu je močno udarjena žoga povzročila globljo rano na roki. Zaradi tega se je moral zateči v bolnišnico, kjer so mu rano zašili. Težko je pričakovati, da bo igralec 01ympie že drevi okreval, kar pa za goriško ekipo pomeni precejšen handikap, saj bo brez podajača zelo težko uresničiti že naštudirane kombinacije. Seveda pa ne sme biti Terpinova odsotnost razlog za malodušje, kvečjemu velja obratno.
...a za Bor Elpro nič manj pomembno
Nič manj pomemben ni drugi zaporedni domači nastop deklet Bora Elpro v ženski C-l ligi. Gostile bodo novinca v ligi Fincantierija, ki ima na vrstnem redu enako število točk, se pravi štirinajst. Tržičanke so pravzaprav glede na zdajšnjo formo Vivila (ki ima prav tako 14 točk) in glede na dokaj neugoden spored v preostalih kolih - z Borovega zornega kota - najresnejši kandidat za izpad, poleg že skoraj obsojenega Fiume Veneta in pa že zdavnaj izpadlega Fratteja.
Z zmago bi borovke opravile na poti k obstanku v ligi zelo pomemeben korak, a verjetno še ne odločilnega, saj so v zadnjih kolih domala vse ekipe s spodnjega dela vrstnega reda bistveno povečale svoj učinek.
Za borovke je lahko precej spodbuden podatek, da niso doslej v prvenstvu še nikoli niso izgubile z ekipami, ki so jim sledile na vrstnem redu oziroma z ekipami, s katerimi so uvrstitev delile (v Tržiču so zmagale s 3:2). Tako imajo v dvobojih z neposrednimi tekmeci za obstanek razmerje zmag in Porazov 6:0. Njihov položaj pa je še haprej nevaren, ker jim v preostalih srečanjih ni praktično nikoli (razen kot v Vidmu) uspelo zmagati. Z uspehom bi plave hkrati tudi dohitele videmski PAV ali tržaško OMA, ki v tem kolu igrata med sabo in imata po 16 točk.
Prepričani smo, da bo tudi tokrat °bveljalo pravilo o zmagah z nepos-rednimi tekmeci za obstanek, saj so Plave v teku sezone že večkrat pokapale, da se znajo izmotati iz težkih situacij in so vedno odločno reagirale v domala vseh tekmah, ko jim je šlo resnično za biti ali ne biti.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Jadranovci s San Dona brez podcenjevanja
Dolgo časa so bili na seznamu odpisanih in tudi trenutno jih gre verjetno iskati v tem spisku, kajti predpredzadnje mesto na lestvici še vedno sovpada z »življenjsko« nevarnostjo in tega se bržkone dobro zavedajo tudi v San Donaju, kjer jim je verjetno žal predsezonskih izbir in zavestnega samoosi-romašenja igralskega kadra. Dokaj nenavadno je slišati, da se eden izmed lanskih štirih finalistov opoteka v kalnih vodah. Odhod gonilne sile ekipe Giovannija Coppa je San Dona že predrago stal v dosedanjih tekmah. Tudi ker se igralec na višji ravni ni še proslavil in v Ferrari se marsikdo sprašuje, ali je to uspela »kupčija« ali pa ne.
Dejstva pa so dejstva in letošnji San Dona je šel na roko skoraj vsem svojim nasprotnikom. Med častne izjeme sodijo seveda »modri bojevniki«, ki so starim znancem vrnili kanček samozaupanja, ko so jim z viška svoje prizanesljivosti podarili točki na domačem srečanju v prvem krogu tekmovanj.
In kaj bo sedaj? Že zadnjič smo napovedali, da se bomo vzdržali slehernega poskusa napovedi. V preteklem kolu je treba ob veličastnem uspehu jadranovcev zabeležiti tudi uspeh San Donaja v Oderzu. Toliko, da bi si kdo ne predstavljal, da bo Brumnova vrsta naletela na deseterico »navitih« trupel, ki stojijo na igrišču zgolj zaradi formalne dolžnosti.
Kaj ko bi Jadranovi košarkarji tokrat odpotovali oboroženi z merico tistega revanšizma, ki se tako prilega nekaterim nasprotnim ekipam?
(Cancia)
Pionirski festival Slovenije -Pokal Šumi 1989
Pionirska košarkarska selekcija ZSŠDI, ki jo sestavljajo igralci slovenskih košarkarskih klubov, rojeni v letih 1974 oz. 75, se bo danes udeležila četrtfinalnega turnirja za letošnji Pio-
nirski festival - Pokal Šumi 1989, ki ga kot vsako leto prireja komisija za šolsko košarko pri Košarkarski zvezi So-venije. Zamejski pionirji bodo nastopili v močni skupini, kajti pomerili se bodo z vrstniki osnovne šole France Bevk iz Ljubljane, ki sodijo vsako leto med favorite tega tekmovanja.
Četrtfinalni turnir bo na sporedu v Ljubljani v OŠ Franceta Bevka, v Ul. Pohorskega bataljona št. 1 (Bežigrad).
Vrstni red tekem: 10.00 ZSŠDI -France Bevk, 13.00 F. Bevk - Sežana, 16.00 ZSŠDI - Sežana. (Cancia)
Soča Sobema ima s San Sergiom novo možnost za zmago
Brežanke doma z vodilnim CUS
Pet dobljenih nizov je nadvse skromen izkupiček Virtusa iz Fontanafred-de, drevišnjega nasprotnika Bora Cunja Avtoprevoz v moški odbojkarski C-2 ligi. Gostovanje Iesujevih varovancev (trener bo sicer drevi prestal drugo kolo diskvalifikacije) res ne bi smelo skrivati pasti, čeprav igrajo borovci proti objektivno slabšim nasprotnikom včasih le preveč lagodno.
Pred novim pomembnim gostovanjem pa je združena ekipa Meblo Imsa, ki bo igrala v Turjaku. Tamkajšnji Libertas ima na vrstnem redu le točki več od Goričanov in predstavlja »konico« številnega kroga (sedmih) ekip, ki se otepajo predzadnjega mesta na lestvici (zadnje je namreč oddano Fontanafreddi). Z zmago bi Brožičev! fantje absorbirali tudi tega tekmeca in se glede na spored nekaterih ostalih tekmecev oddaljili od neljubega 11. mesta za štiri točke. V telovadnici Kulturnega doma je Meblo Imsa konec novembra lani Libertas Turria-co premagal s 3:2 in 16:14 v zadnjem nizu.
V enakovredni ženski ligi bo Sloga Koimpex drevi gostovala v Maniagu.
Tamkajšnja Celinia po lanskem izpadu iz C-l lige tudi letos ne odigrava pomembnejše vloge in sodi v krog tistih ekip, za katere se je prvenstvo dejansko že končalo, čeprav je treba odigrati še devet kol. Celinia je očitno dokaj »muhasta« šesterka, če vemo, da je bila skoraj »sposobna« izgubiti v Spilimbergu proti izredno skrbnemu nasprotniku, v prejšnjem kolu pa je le malo manjkalo, da bi zmagala na igrišču vodilne ekipe Ottica Tommasini v Cordenonsu, kjer je izgubila šele v skrajšani igri petega niza. Očitno je, da igra tudi Celina proti najboljšim šesterkam v ligi zelo motivirano, zato nastop slogašic ni povsem brez nevarnosti in treba bo igrati zelo zbrano, čeprav so v prvem srečanju na Opčinah Furlanke osvojile vsega le 13 točk.
Agorest pa čaka menda v Sovodnjah le gola formalnost, saj bo igral proti Spilimbergheseju, ki je dejansko že izpadel iz lige. Furlanke so šele v prejšnjem 17. kolu dosegle svojo prvo zmago na račun revnega Pierisa. Doma igra včasih Spilimberghese še kar bojevito, v gosteh pa se je le red-
kokdaj izognil porazu brez dobljenega niza. V Spilimbergu je Agorest zmagal z gladkim 3:0, čeprav je tam nastopil precej okrnjen.
Bistvene važnosti pa je nastop Soče Sobema v Trstu proti ekipi San Ser-gio. Tržačani imajo na lestvici sicer šest točk več od sočanov, vendar še niso povsem na varnem glede obstanka v ligi. Prav nasprotno, Tržačanom kar trda prede, če vemo, da zgubljajo že šest kol zaporedoma. To je torej nasprotnik, ki ga Soča Sobema, glede na svojo sedanjo stopnjo forme, prav gotovo lahko premaga, čeprav se je prva tekma v Sovodnjah končala s 3:1 za San Sergio.
V	ženski D ligi tudi tokrat naše ekipe ne bodo nastopile v popolni zasedbi, počitek ima namreč Kontovel Electronic Shop, ki je odmora tudi potreben, če sodimo po zadnjem (ponovnem) spodrsljaju proti eni od slabših ekip v ligi.
Najzanimiveje bo v Dolini, kjer bo Breg Agrar gostil vodilni videmski CUŠ, ki je šele v prejšnjem kolu doživel prvi poraz sezone v dvoboju s so-kolovkami. Videmčanke, kot že tudi Nabrežinke, so si po vsej verjetnosti že zagotovile napredovanje v višjo ligo, vendar pa končnega prvega mesta ne bodo hotele izpustiti iz rok, zato ni pričakovati, da bodo v Dolini igrale nemotivirano. A to prav gotovo velja tudi za Brežanke, ki so zdaj v dobri formi in za katere bi podvig predstavljal hkrati tudi oddolžitev za hud poraz iz prvega dela v Vidmu, kjer so v treh nizih zbrale samo 15 točk.
Povsem rutinskega značaja pa bi moral biti domači nastop Sokola Indu-les proti ekipi Gammalegno Cecchini iz Pasiana. Gostje se sicer še borijo za obstanek v ligi, vendar pa so prešibke, da bi se lahko upirale Nabrežinkam, če te igrajo le približno kot zmorejo. V Pasianu so sokolovke zmagale s 3:0.
V polfinalu tudi Kosovel
V	polfinale odbojkarskega tekmovanja za mladinske igre se je uvrstila tudi ekipa dijakov srednje šole Kosovel in ne le ekipa šole De Tommasini kot smo pomotoma objavili v včerajšnji številki.
^ mladinskem rokometnem prvenstvu
Krašovci presenetili
TRIMAC - CIVIDIN	29:28 (13:13)
g. KRAS: Klinc, Kozlovič 13, Milič 1, Gruden 5, Sardoč 7, toneta 2, Vremec 1, Fonda, Predonzani.
- ^se kaže, da so končno Krasovi rokometaši ulovili for-(j saj na zadnjih tekmah igrajo res kot prerojeni. Po ne-pozitivnem nastopu v C ligi, so v sredo spet pre-te> tokrat med mladinci. Pri Krasu so letos imeli hude ^ ave s sestavo mladinske ekipe, za to tekmo pa so se p6 raU odpovedati še Sošiču. Napovedi so bile torej dokaj sionistične, a že v prvih minutah tekme se je moral mar-sPr ° Premisliti- Krašovci so začeli izredno dobro in na-re7°|nike naravnost presenetili, tako da je bil v 16. min. Pred at t0:3 za naše. To razliko pa je Cividin nadoknadil deO koncem polčasa, a ne brez očitne pomoči sodnikov. V tiiso m Polčasu je prevzel vodstvo Cividin, a krasovci se dru Padali, tudi ko so nasprotniki vodili za 4 gole. Sredi SatJe9a polčasa je zaradi tretje izključitve moral z igrišča Se s °c' kar je dalo slutiti, da je tekme konec, a pesimisti so čip j zmotili. V ognjenih zadnjih minutah so fantje izena-6 nekaj sekund pred koncem pa dosegli zmagoviti gol. ki j(9 najboljšega strelca Kozloviča, velja pohvaliti Grudna, klor ,P°kazal velik napredek v izvajanju strelov, da so ga 11 nasprotniki braniti na moža. (Pjotr)
V	Arcu namiznoteniške mladinske kategorije
Zadnja preizkušnja za DP
Smola. Z nobeno drugo besedo ne moremo izraziti okoliščin, v katerih se je znašla Biserka Simoneta tik pred odhodom v Arco, kjer se bo odvijala zadnja dvodnevna preizkušnja mladinskih kategorij za nastop na državnem namiznoteniškem prvenstvu. Otroške bolezni je pač treba obležati v postelji. Možnost za kvalifikacijo je tako splavala po vodi. Biserka Simoneta je od vseh krasovcev na dosedanjih preizkušnjah zbrala največ točk in bila uvrščena na 4. do 5. mesto na skupni lestvici starejših pionirk. Na prvi preizkušnji septembra v Molfettu in na tretji oktobra v Terniju se je obakrat uvrstila na 5. do 8. mesto, na predzadnji preizkušnji januarja v Rimu pa je dosegla odlično 2. mesto. Biserka letos zadnjič nastopa med starejšimi pionirkami. S prihodnjo sezono bo namreč stopila v vrste mladink.
Trener Matjaž Šercer bo spremljal v Arco naraščajniško vrsto Krasa Globtrade: mlajši pionirki Katjo Štoko in Jasno Simoneto ter starejša pionirja Moniko Radovič in Aljošo Milič. Igralci bodo nastopili posamezno in v dvojicah. Naj dodamo, da je Katja Štoka v Rimu osvojila točko z uvrstitvijo med prvih 16, Aljoša Milič pa bo po daljšem premoru zopet tekmoval.
V	Arco bodo odpotovali tudi člani Bora Farco. (J. J.)
PLAVALNI TEČAJ V LIPICI ZSŠDI obvešča, da v torek, 14. t. m. odpade plavalni tečaj v Lipici.
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 14. t. m., ob 20. uri na stadionu 1. maj v Trstu seja odbojkarske komisije.
TPK SIRENA
vabi člane na redni občni zbor, ki bo danes, 11. t. m., v pomorskem sedežu (Miramarski drevored 32) ob 20. uri v 1. in ob 20.30 v 2. sklicanju. Dnevni red: nagrajevanje in priznanja; poročila odbora; razprava in razno; poročilo nadzornega odbora in razrešnica odboru; volitve.
ŠZ SLOGA in SK DEVIN vabita jutri, 12. marca, na 15. zimski vzpon na Snežnik, ki ga organizira pobrateno planinsko društvo Snežnik. Prevoz zagotovljen s kombijem. Za informacije Viktor Stopar, tel. 226283, ali Bruno Škerk, tel. 200236.
SK DEVIN
obvešča, da je odhod avtobusa za tržaško prvenstvo v Sappadi z Opčin ob 5.30, iz Nabrežine ob 5.45, iz Sesljana ob 5.55 in iz Devina ob 6. uri.
DANES
SOBOTA, 11. MARCA 1989
ODBOJKA
MOŠKA C-l LIGA
20.30 v Gorici, Ul. 20. septembra: 01ympia - S. Giustina Bellunese
ŽENSKA C-l LIGA
20.30 v Trstu, šola Suvich: Bor Elpro -Fincantieri
MOŠKA C-2 LIGA
20.00 v Turjaku, Drevored Gramsci: Libertas Turriaco - Meblo Imsa; 20.30 v Fontanafreddi, Ul. dello Šport: Virtus Fontanafredda - Bor Cunja Avtoprevoz
ŽENSKA C-2 LIGA
20.00	v Sovodnjah: Agorest - Spilimberghese; 20.30 v Maniagu, Ul. Marco Polo: Celinia - Sloga Koimpex
MOŠKA D LIGA
20.30	v Trstu, Ul. Zandonai: San Sergio
-	Soča Sobema
ŽENSKA D LIGA
17.30	v Dolini: Breg Agrar - CUS Videm; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules -Gammalegno Cecchini
1.	MOŠKA DIVIZIJA
18.00	na Opčinah: Sloga B - Sant'An-drea
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
20.30	v Trstu, šola Čampi Elisi: Le Vol-pi B - Bor Friulexport B
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
18.00	v Štarancanu, Ul. Montes: Staran-zano - Dom G ometal Simek; 20.00 v Rep-nu: Kontovel Electronic Shop - Breg Ad-riatherm
1. MOŠKA DIVIZIJA
17.30	v Repnu: Polet Furlani - Informa-tica
NARAŠČAJNIKI
17.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Don Bosco; 15.30 v Gradežu: Grado -Dom
IGRE POD KOŠEMA
16.00	na stadionu 1. maj: Bor - Kontovel; 17.15 Polet - Sokol
NOGOMET
UNDER 18
15.00	v Dolini: Breg - Primorje; 15.00 Na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Vesna
NAJMLAJŠI
15.30	v Gradišču: Itala - Juventina
CICIBANI
15.30 v Trstu, igrišče Fulgor: Fulgor -Bor; 15.45 v Miljah: Fortitudo B - Breg; 15.30 v Doberdobu: Mladost Trattoria al Lago - Aris S. Polo
MLAJŠI CICIBANI
15.30	v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Portuale
JUTRI
NEDELJA, 12. MARCA 1989
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
18.00	v San Donaju, Trg Unita: San Dona - Jadran
MOŠKA D LIGA
11.00	v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - POM
PROMOCIJSKA LIGA
9.00	v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana
-	Cicibona
MLADINCI
11.00	v Nabrežini: Sokol - Saba; 14.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Alabarda - Cicibona
DEŽELNI KADETI
9.00	v Nabrežini: Sokol - Ricreatori; 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Saba
DEČKI
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Kontovel Electronic Shop; 15.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana - Polet Furlani
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Gradežu: Gradese - Primorje
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Repnu: Kras - Pocenia; 15.00 v Križu: Vesna - Staranzano; 15.00 v Villa-novi: Villanova - Juventina
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	v Sesljanu: Hermada - Breg; 13.00 na Opčinah: SanfAndrea - Mladost; 15.00 v Nabrežini: Junior Aurisina - Gaja; 15.00 v Bazovici: Zarja - Romana; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Azzurra
NARAŠČAJNIKI
9.30	na Proseku, Ervatti: Portuale -Breg
NAJMLAJŠI
10.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Sergio - Breg; 10.30 v Bazovici: Zarja Adria-impex - Primorje
ZAČETNIKI
10.30	v Špetru ob Soči: S. Piero - Mladost; 12.00 v Miljah: Muggesana - Zarja Adriaimpex; 16.15 v Domju: Soncini B -Primorje
ODBOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
10.30	na Opčinah: Sloga Sagor - OMA Mobili S. Giusto
2.	ŽENSKA DIVIZJA
9.30	v Trstu, licej Petrarca: La Marmot-ta - Bor Friulexport A; 11.00 v Dolini: Breg - Blitz Vivai Busa; 11.30 na Proseku: Konotvel Electronic Shop - SanfAndrea
UNDER 16 MOŠKI
10.30	v Repnu: Sloga - DLF; 11.00 v Sovodnjah: Soča Čerimpex - Volley Bali Maniago
ROKOMET
MOŠKA C LIGA
11.00	v Ouartu d'Altinu: Ouarto d'Alti-no - Kras Trimac
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000,- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - sirena De Rubels 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
|j]^
Člen italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
11. marca 1989
Srhljivo obračunavanje v baru bencinske črpalke na avtocesti
Narkomanija
Pri Catanii umrli 4 stari znanci policije Na skupino so streljali mafijski morilci
CATANlA Bencinska črpalka v kraju Gelso Bianco, ki je pred vstopom na avtocesto Catania-Palermo, je bila včeraj zjutraj prizorišče srhljivega mafijskega pokola. Pod ognjem treh neznancev so padli 58-letni Bernardo Bellarima, njegov 28-letni sin Pietro, 28-letni Carmelo Grasso, v bolnišnici pa je podlegel težkim ranam Sebastia-no Gali.
Vse štiri žrtve mafijskega nasilja so pri bencinski črpalki izstopile iz blin-diranega avtomobila in nič hudega sluteč stopile v bar. Tam so jih napadli plačani morilci. Streljali so hladnokrvno in to kar pred ljudmi, ki so pili kavo.
Preiskovalci menijo, da je zaseda pred vstopom na avtocesto sad obračunavanja med mafijskimi tolpami, saj je bila četverica žrtev stara znanka policije. Bernardo Bellarima je bil menda v službi bossa Nitta Santapao-le, njegov sin Pietro, Grasso in Gali pa so bili povezani z mafijskima družinama Alleruzzo in Ercolano. Vsi štirje so bili na delni prostosti, saj so zapuščali zapor v jutranjih urah, proti večeru pa so se morali vračati v kaznilnico. Preiskovalci so trojico imeli na sumu tudi zaradi novih mafijskih prepletanj s klanom Savasta.
Mafijski družini, katerima so pripadale žrtve, sta v minulih letih sodelovali pri 51 umorih, bili pa sta aktivni predvsem na področju izsiljevanja in izvajanja splošnega nasilja. Bellarima si je iz previdnosti kupil celo blindi-ran avtomobil, ki pa mu ni rešil življenja.
Bernardo Bellarima, njegov sin Pietro in Carmelo Grasso, tri od štirih žrtev včerajšnjega mafijskega pokola pri Catanii	(Telefoto AP)
v italijanskih kaznilnicah
RIM — V italijanskih zaporih sedi 7.500 zasvojencev z mamili, to pa pomeni, da je 23 odstotkov vseh zapornikov tako ali drugače povezano s svetom narkomanije.
Število mamilašev je zaskrbljujoče, saj se je v nekaj letih dvignilo z 19 odstotkov na 23, oziroma za več kot tisoč enot. Med osebami, ki jih v kaznilnicah priznavajo za zasvojence z mamili, jih je največ odvisnih od heroina, od teh pa je 85 odstotkov moškega spola. Nizko je število jetnikov, ki so pristali na zdravljenje, z odvisnostjo od metadona pa se borijo le štirje odstotki vseh zaprtih drogirancev. Zasvojeni z mamili poleg vsega zlahka padejo v globoke depresije in si skušajo v celicah vzeti življenje. Lani so zabeležili 43 samomorov, v petih primerih pa so bile osebe zasvojene s heroinom.
Razšla sta se zakonca Fiamma
SIRAKUZE — Zakonske zveze lahko umrejo veliko pred smrtjo zakoncev. Primerov razporok in ločitev je tudi v Italiji nič koliko, med temi pa le izstopa melanhonični zaključek zakona, ki je pred 13 meseci navdušil italijansko javno mnenje. Gre namreč za zakonca Giuseppino Scandurra (70 let) in Alfia Fiammo (90 let), ki sta se vzela »iz ljubezni«, pa čeprav so njuni poroki nasprotovali vsi bližnji in daljni sorodniki.
Po enoletnem skupnem življenju pa sta priletna zakonca odkrila, da jima v resnici ni do skupnega življenja in sta se razšla.
Včeraj po vsem svetu demonstracije proti kitajski represiji v Tibetu
Ali je Churchill vedel kaj naklepajo Japonci?
PEKING Medtem ko je glavno mesto Tibeta praktično povsem odrezano od sveta, se po svetu vrstijo demonstracije pred raznimi kitajskimi veleposlaništvi. Kitajska televizija trdi, da je položaj v vsem Tibetu po izgonu tujih turistov in novinarjev povsem miren, kar je tudi razumljivo, saj so Kitajci posegli s trdo roko in je glavno mesto v bistvu v jeklenem obroču kitajskih oklepnih vozil.
Duhovni vodja Tibetancev dalajlama, ki živi v izgnanstvu v Indiji je izrazil zaskrbljenost nad stanjem v domovini. Po njegovem mnenju bi po izgonu vseh tujcev v Tibetu lahko prišlo do pravega pokola, brez sleherne nepristranske priče. Pri tem dodaja, da so Kitajci od torka do včeraj aretirali kakih 1000 ljudi.
Demonstracija pred kitajskim veleposlaništvom je bila včeraj tudi v Rimu.
LONDON — Po vsej verjetnosti ne bo resnica nikoli prišla na dan. Prav v četrtek so v Londonu napovedali objavo spominov kapetana Malcolma Kennedyja, ki je bil eden od stebrov britanske protiobveščevalne šifrirne službe. V teh spominih Kennedy navaja, da je njega in njegove kolege japonski napad na Pearl Harbor popolnoma presenetil, ko so vest slišali po večernem radijskem dnevniku. Ta trditev izpodbija tezo Avstralca Eriča Na vej a, ki trdi, da je britanski premier Churchill predhodno vedel za napad, a Američanov ni obvestil v prepričanju, da bi uspešni japonski napad na Pearl Har-bour prisilil ZDA, da stopijo v vojno na strani Združenega kraljestva. To tezo je Nave razvil v neki knjigi, ki pa je zaradi pritiskov britanskega obrambnega ministrstva niso objavili.
Resnici na ljubo so bili o napadu baje predhodno seznanjeni tudi vrhovi ameriške vojske, a niso hoteli sprožiti alarma iz bojazni, da ne bi Japonci odkrili, da je
ameriška protiobveščevalna služba dobila ključ japonske šifre. To tezo razvija ameriški kapitan Roger Pineau v svoji knjigi »And I was there« (Jaz sem bil prisoten). Teh trditev pa ne more nihče preveriti, saj so arhivi britanske in ameriške protiobveščevalne službe nedostopni.
Da bodo Japonci napadli Američane, pa je bil gotovo seznanjen Stalin. Če ni upošteval točnih napovedi sovjetskega vohuna Sergeja o začetku Hitlerjevega napada na SZ, je njegove informacije iz Tokia s pridom izkoristil, da je umaknil dobršen del vojaških enot z Daljnega vzhoda na zahodno bojišče. Stalin pa teh informacij ni posredoval Američanom, saj si je tudi sam želel, da bi ZDA stopile v vojno. Baje so odhod japonskega bro-dovja s Kurilov proti Havajem ugotovila tudi sovjetska izvidniška letala, tako da je bil Stalin matematično gotov, da ga Japonci ne bodo napadli na Daljnem vzhodu.
V Srednji Ameriki so se prebudili trije ognjeniki
Neobičajna vulkanska aktivnost
SAN JOSE (KOSTARIKA) — V Srednji Ameriki smo priča nenavadnemu naravnemu pojavu, saj je prišlo do prave verižne reakcije ognjeniških izbruhov v Gvatemali, Salvadorju in Kostariki. Vsi ti ognjeniki so ob robu tako imenovane Karibske plošče, na njeni prelomnici so na celini in na Antilih ognjeniki, ki tvorijo tako imenovani »karibski ognjeni venec«, del še večjega »ognjenega obroča«, ki omejuje ves Tihi ocean.
Izbruhi so se začeli v sredo, ko se je v gvatemalski Sierri Madre prebudil 2.548 metrov visok ognjenik Pacaya, ki se nahaja 25 kilometrov južno od glavnega mesta. Oblasti so že izselile več kot 10 tisoč ljudi iz vasi na obronkih Pacaye. Vas Caracol (v španščini pomeni »polž«) je prebivalstvo v paničnem begu zapustilo, ker se nahaja prav na čelu prodirajoče fronte ognjene lave, ki bruha iz novonastalega stranskega žrela na severnem pobočju vulkana. Ognjeniški izmečki in pepel pa se počasi usedajo nad vsem osrednjim delom Gvatemale.
V četrtek se je v Kostariki po 20-let-nem mirovanju prebudil 2.700 metrov visok ognjenik Poas, ki bruha poleg pepela tudi precej žveplovodika in drugih strupenih plinov, ki sedaj ogrožajo bujne plantaže in naselja na pobočju tega ognjenika.
Iz Manague pa je prišla vest o izbruhu ognjenika Santiago, ki je miroval od leta 1965. Za razliko od prejšnjih dveh so ta izbruh spremljali potresni sunki, ki so dosegli celo 5,3 stopnje po Richterjevi jakostni lestvici.
Trije zaporedni izbruhi ne morejo biti naključje, zato je mehiški osrednji seizmološki inštitut sprožil »seizmološki alarm«, saj obstaja resna nevarnost, da bi se prebudili tudi drugi srednjea-
meriški ognjeniki ob tako imenovanem »karibskem ognjenem vencu«.
Trenutno ni še jasno, ali se prebujajo tudi antilski ognjeniki, ki so tako imenovanega eksplozivnega ali pele' ejskega tipa (po ognjeniku Pelee na otoku Martinik), in se nahajajo ob vzhodni prelomnici Karibske plošč®; Vulkanologi so skrajno previdni svojih napovedih, a poudarjajo, da st® budnost in previdnost v takem polož3' ju obvezni.

Torkov Nočni rock (ob 23. uri na RAI 1) bo vsekakor zanimiva, sicer tudi nekoliko neobičajna oddaja. Posvečena bo namreč angažiranju množic proti južnoafriškem apartheidu, za kar se s svojimi nastopi trudijo nekateri svetovno znani glasbeniki. Ogledali si bomo Stinga, Brucea Springsteena in Johnnyja Ciegga, sledil bo še intervju z Oliverjem Tambojem, liaerjem organizacije International Afričan Congress. Fotografija je s koncerta v Wembleyu, kjer so lani septembra otvorili turnejo Human Rights now.
film
sobota 20.30 Telefriuli Senso (dram.) nedelja 16.55 RAI 3
II segreto di una donna (krim.) nedelja 21.30 TMC Lolita (dram.) ponedeljek 20.30 Italia 1 Blanca (dram.) torek 20.30 RAI 2 Agente 007 (krim.) sreda 20.30 Odeon Terapia di gruppo (kom.) sreda 20.30 Rete 4 Ali That Jazz (glas.) četrtek 22.00 RAI 3
Finalmente domenica! (krim.) četrtek 0.35 RAI 2
La conversazione (dram.)
glasba
sobota 10.25 RAI 3 Berlinski virtuozi sobota 0.15 TMC Iron Maiden nedelja 23.00 Rete 4
Sawallisch v milanski Scali ponedeljek 23.15 Italia 1 ,Heavy Metal Kings petek 22.50 RAI 1
Guglielmo Tell (dir. R. Muti)
šport
torek 23.30 RAI 1 in TMC Košarka: Snaidero-Real sreda 20.25 RAI 2
Nogomet: evropski pokali sreda 22.55 RTV-Lj 2 in TMC Nogomet: Real-Eindhoven četrtek 23.10 RAI 1
Košarka: Barcelona-Scavolini, nato Vismara-Partizan petek 14.00, 16.10, 20.00 TV-Kp
15.30	RAI 3, 0.45 RAI 1,
15.00	in 20.30 TMC Umetnostno drsanje
ali
nedelja 16.10 RTV-Lj 1 sreda 16.10 RTV-Lj 1
Srečanje gledališč Alpe-Jadran nedelja 20.30 RAI 2
Gledališče Eduarda De Filippa ponedeljek 20.05 RTV-Lj 1 Trinajstica (TV film) petek 18.20 RTV-Lj 1 Zverinice iz Rezije
• ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1________________________
8.30	Dok.: Au Royaume du Bouthan
9.30	Nadaljevanka: II commisario Moulin della polizia giudiziaria
11.00	Gospodinjsko-družinski tednik: II mercato del sabato
11.55	Vreme in dnevnik
12.30	Medicinska rubrika: Check-up
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Znanstvena rubrika: Prizma 14.45 Šport: kolesarstvo in bilijard
16.30	Aktualno: 7 dni v parlamentu
17.00	Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino
18.00	Dnevnik - kratke vesti 18.05 Izžrebanje loterije
18.10	Nabožna oddaja 18.20 Variete: Buona fortuna 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Europa Europa (vodita E. Gardini in F. Frizzi)
23.00	Dnevnik - nocoj
23.10	Film: Dracula (fant., VB 1979, r. John Badham, i. Frank Langella, Laurence Olivier, 1. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Film: Dracula (2. del)
RAI 2
8.00	Aktualno: Week end
9.00	Dok.: Dietro lo specchio
9.30 Aktualno: Evropski dnevi
10.15	Medicinska rubrika: Trenta tre
10.25 Film: L'occhio d oro (krim., ZDA
1948, r. VVilliam Beaudine, i. Roland VVinters, Mantan Moreland)
11.30	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55 Inf. oddaja: Spremenljivo jasno
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Šport, vreme in loterija
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - O priseljencih
15.00	Turistična oddaja: Viaggiando
16.00	Inf. oddaja: A... come bue - La nascita dellalfabeto (4. del)
16.30	Športna rubrika: Rotosport, vmes vaterpolo, rokomet in košarka
18.45	Nanizanka: Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Per la pelle di un poliziot-to (krim., Fr. 1981, r. Alain De-lon, i. Alain Delon, Anne Parilla-ud, Daniel Ceccaldi)
22.15	Dnevnik - nocoj
22.30	Aktualno: Rosa & Chic
23.15	Športne vesti
RAI 3_________________________
10.25 Koncert: Virtuozi berlinske Filharmonije (Mozart, Dvoržak, Schubert)
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.30	Informativna oddaja: Italijanske dežele
15.00	Šport: odbojka
16.30	Film: Grandi occhi scuri (krim., ZDA 1936, r. Raoul Walsh, i, Cary Grant)
17.50 yariete: Dancemania '88
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Pregled aktualnosti: Special-mente sul Tre
20.30	Tednik o pustolovščinah in zanimivostih: Alla ricerca delVArca (vodi Mino Damato)
23.00	Variete: Videobox
23.40 Filmske novosti
23.45	Dnevnik
24.00	Variete: Black and blue 0.30 Dok. oddaja: Pred 20 leti
STAJE
Igrice, podobice, stave in toliko milijonov
Na RAI 1 se ob sobotah zgodaj zvečer (ob 18.20) vrača zabavna oddaja Buona fortuna, ki jo bo letos vodil Claudio Lippi (na sliki). Glavna tema bodo stave vseh vrst. Oddaja bo vezana na podobice, sledilo bo žrebanje, ki obljublja gledalcem toliko milijonov. Stalni gost šestnajstih oddaj bo komik Pierluigi Oddi, sodeloval bo mladi pevec Bungaro, gledalce pa bo v prvi oddaji razveselila tudi skupina plesalcev z živahnim tip-tapom.
■ ZASEBNE TV PO
CANALE 5____________
8.30	Nanizanka: Una fami-glia americana
9.30	Šport: Golf
10.30	Kvizi: Cantando Can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Film: Anni ruggenti (kom., It. 1962, r. Luigi Zampa, i. Nino Manfredi, Gino Cervi)
18.00	Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.25	Aktualno: Radio Lon-dra
20.30	Variete: Odiens
22.35	Nanizanka: Cover up -Niente daperdere
23.35	Šport: boks
0.35 Nanizanke: Baretta,
1.35	Mannix, 2.35 Ma-sguerade
RETE 4______________
7.50	Nan.: Lou Grant, 8.40 Switch, 9.30 Adam 12
10.00	Film: Inventiamo l a-more (kom., It. 1938, r. Camitlo Mastrocin-que, i. Gino Cervi)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Dokumentarci:	La
giungla e i suoi dei, Suntrap, Moving pic-ture
15.30	Film: La časa del corvo (dram., ZDA 1951, r.
Fletcher Markle, i. Joseph Cotten)
17.30	Nanizanki: Dalle 9 alle 5 orario continuato,
18.00	NewYork
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	Film:	Ada Dallas
(dram., ZDA 1961, r. Daniel Mann, i. Susan Hayward, Dean Martin, Martin Balsam)
22.35	Nanizanka:	Alfred
Hitchcock presenta
23.05	Iz parlamenta
23.50	Deželni tednik
24.00	Film: L occhio privato (krim., ZDA 1977, r. Robert Benson, i. Art Car-ney)
1.45	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Glasbena oddaja: Be Bop A Lula
15.00	Variete: Musiča e!
16.00	Otroški spored: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: DArtagnan
20.30	Nan.: L incredibile
Hulk, 21.25 MacGyver
22.20	Šport: Superstars of VVrestling
23.05	Film:	Andromeda
(fant., ZDA 1970, r. Robert Wise, i. Arthur Hill, David Waine)
1.20	Nanizanka: Star Trek
ODEON_______________
8.00	Nad.: Agua viva
9.00	Nan.: Good times
9.30	Nad.: Marcia nuziale
10.00	Filmske novosti
10.15	Aktualno: II Leonardo
10.45	Filmske novosti
11.00	Dražba
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Rubrika: Forza Italia
15.30	Film: Tuono rosa (kom., ZDA 1984, r. Lawrence D. Foldes, i. Aldo Ray)
17.30	Sugar... (2. del)
19.00	Filmske novosti
19.30	Nadaljevanka: La leg-genda di Henry Ford
20.30	Film: Agli ordini del Fiihrer e al servizio di Sua Maesta (krim., Fr,-VB 1966, r. Terence Young, i. Yul Brynner, Christopher Plummer)
23.30	Rubrika: Top motori
24.00	Film: Alamo -13 giorni di gloria (zgod., ZDA 1987, r. Burt Kennedy, i. James Arness, 2. del)
TMC_________________
7.30	Vesti: Evening News
11.00	Rubrika: Megawatt
11.15	Risanke
13.00	Dnevnik - danes
13.10	Rubrika: Šport Show
16.00	Dok.: Galileo
17.00	Film: Storia di un cac-ciatore di taglie (ves-
tern, ZDA 1972, r. John Llewellyn, i. Clint Walker)
18.30	Turistična oddaja
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Blow Up (dram., VB 1966, r. Michelangelo Antonioni, i. David Hemmings, Vanes-sa Redgrave)
22.30	Film: Amicizie, segreti e menzogne (dram., ZDA 1979, r. A.Z. Shanks in M. Laird, i. Stella Stevens)
0.15 Glasbena oddaja: Iron Maiden Special
TELEFRIULI__________
12.00	Nanizanka: Mio figlio Dominic
12.30	Glasbena oddaja
13.00	Dnevnik
13.25	Rubrike: Ouick, Šport club, Zdravstvo danes
15.00	Šport: rugby
18.00	Nad.: Časa Cecilia
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Aktualno: Ekonomija in politika
20.30	Film: Senso (dram., It. 1954, r. L. Visconti, i. A. Valli, F. Granger)
22.30	Komedija: Un marito 0.30 Dnevnik, nato dražba
1.30	Informativna oddaja
TELE 4______________
SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1_______________
8.10	Matineja: Radovedni Taček -Lutka, 8.25 Lonček kuhaj - Kruh,
8.35	kratki film Mala Odiseja,
9.05	kviz Vprašanja iz klobuka
9.50	Pogledi: Arhitekt Max Fabiani
9.50	Nanizanka: Poleti pesem
11.35	Naša pesem (pon.)
14.15	Videogodba (pon.)
15.00	Film: Kronika neke mladosti (dram., Šp. 1984, r. Antonio J., Betancor, i. Miguel Molina, Christina Marsillach, 2. del)
16.30	Dnevnik
16.45	ZBIS: Kaj je najlepše ?
17.00	Košarka: Crvena zvezda-Parti-zan
18.25	Zdaj pa po slovensko
18.50	Risanka, TV Okno
19.30	Dnevnik, vreme, Naš utrip
20.20	Žrebanje 3x3
20.30	Nadaljevanka: Kri in orhideje
21.25	Šanson po naše
22.05	Dnevnik
22.15	Zimske igre Alpe-Jadran
23.35	Film: Črna lista (dram., Fr. 1984, r. Alain Bonnot, i. Annie Girar-dot, Francois Mathouret)
RTV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika: Sottocanestro (pon.)
14.20	Košarka: NBA Today
16.00	TVD Novice
18.50	TVD Novice
19.00	Nanizanka: Lucy
19.30	TVD Stičišče
20.00	Odbojka: Panini-CSKA (iz Aten)
20.30	Nogomet - špansko prvenstvo
22.15	TVD Novice
22.25	Tednik: Sportime Magazine
22.45	Košarka: NBA Today
RTV Ljubljana 2_______________
17.10	Predstava za otroke: Volk in sedem kozličkov
18.30	Rokomet: Forvest-Pelister
19.30	Dnevnik
20.15	Film: Cigani letijo v nebo (dram., SZ 1975, r. Emil Lotjanu, i. Svetlana Toma, Grigore Gri-gorin)
21.55	Dokumentarec: Mozaiki in freske rimskega cesarstva
22.15	Kulturna oddaja: Slike časa
23.05	Športna sobota
RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Narava ima vedno prav; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glas od Rezije;
14.30	Glasbeni listi; 14.45 Filmi na ekranih; 15.00 Zabavnoglasbeni program;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Umetniški večer: Zamislil sem si stvar za gledališče ali potovanje skozi čas; 18.30 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 7.35 Promet; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Jezikovni pogovori; 9.15 Sobotna matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Mariborski vedri feljton; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes do 13.00; 14.40 Radijski Merkurček;
15.15	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba;
16.00	Od melodije do melodije; 17.00 Tedenski mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Z ansamblom Slavka Žnidaršiča;
20.00	Koncerti iz naših krajev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski skladatelji zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Lestvica popevk primorskih ansamblov: Dajmo naši;
18.35	Glasbena starinarnica; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop,- 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro, otroci!; 8.25 Pesem tedna;
8.35	Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Narečna oddaja in knjižne novosti;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke oslušalcev; 14.33 Pesem tedna; 14.45 portna oddaja; 15.45 Glasba za prijeten konec tedna; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasba, glasba, glasba; 14.00 Okno na Benečijo (pon.);
15.00	Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih;
20.00	Sobota zvečer.
FILMI NA MALEM EKRANU
FILM TEDNA
Blow Up
THE BLOVV UP — Povečava, VB 1966 Režija: Michelangelo Antonioni □ Scenarij: Antoniom, Tonino Guerra, Edward Bond □ Fotografija: Carlo Di Palma □ Scenografija: Assheton Gordon □ Montaža: Frank Clarke □ Glasba: Herbie Hancock □ Igrajo: David Hemmings, Va-nessa Redgrave, Sarah Miles, Peter Bow-les, Verushka, John Castle, Jane Birkin Nocoj, 11. 3., ob 20.30, na TMC.
Dramatični film. Mladi fotograf Thomas (David Hemmings) pripravlja foto-reporta-žo o okolju, vzdušju in življenjskih izsekih briljantnega Swinging Londona 60. let. Njegov objektiv ujame tudi neznani par, ki se poljublja v parku. Dekle (Vanessa Redgrave) zahteva od njega posnetke. Fotograf ji ne izroči pravega filma in po razvijanju ugotovi, da je na sliki neznanec s pištolo. Thomas v parku odkrije truplo, ki do naslednjega dne skrivnostno izgine. Zadeva se zaplete, v fotografovi zavesti pa se resničnost začenja mešati z imaginarnim...
Povečava je eden najbolj znanih in (komercialno) najbolj uspešnih Antonionije-vih filmov. Veliki italijanski režiser je po vojni začel z dokumentarnim neorealiz-mom, v 60. letih se je usmeril v eksistencialne teme in v drzno formalno eksperimentiranje (Krik 1957, Rdeča puščava 1964). V 70. letih se je iz padskega mikro-kozmosa pomaknil v prelomna jedra svetovnega vrenja (Zabriskie Point, 1970) in se posvetil izzivalnim odprtim razsežnostim tretjega sveta (Poklic: reporter, 1975). Njegovi zadnji naslovi kažejo žal na avtorjevo utrujenost.
SENSO, Italija 1953.
V soboto, 11. marca, ob 20.30, na Telelriuli.
Zgodovinski film. Režiser Luchino Visconti je po povesti Camilla Boita posnel morda najlepši film o italijanskem Risorgimentu. V ospredju je strastna in brezpogojna ljubezenska zgodba med zrelo, že poročeno beneško grofico (Alida Valli) in postavnim avstrijskim oficirjem (Farley Granger). Njuna drzna zveza traja vse do umika avstrijske vojske. Tedaj hoče mladi oficir zapustiti svojo ljubimko, a ljubosumna aristokratinja se mu za to hudo maščuje. Mimo vseh feljtonskih in melodramskih poudarkov je treba v Viscontijevem klasiku izpostaviti sugestivno in spektakularno moč njegove zgodovinske rekonstrukcije. Skrbno zastavljena scenografija, kostumi, mogočni posnetki množičnih prizorov, a tudi prikaz oportunističnega zadržanja italijanskih višjih slojev nam dajejo realistično in nekonvencionalno sliko tega pomembnega zgodovinskega poglavja.
C	A
VIDEO NOTES
Oddaja: ...............
Postaja: ______________
ITALIJANSKE TV MREŽE
lillllililllll
RAI 1________________________
8.30 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet (pripravil Piero Angela)
9.00 Rubrika: Canigatti & C.
10.00	Kmetijska oddaja: Zelena linija (1. del)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto-TV Radiocorriere
14.00	Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito)
14.20 Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.10 Športne vesti: 90. minuta
18.35 Domenica in... (zaključek)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: La piovra 4 (r. Luigi Perelli, i. Michele Placido, Patricia Millardet, 3. del)
22.15	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Informativna oddaja: Knjiga, naša prijateljica
RAI 2_________________________
8.00 Aktualno: Week end 8.30 Variete: Patatrac, vmes risanka in nanizanka
10.30	Film: La scelta difficile del Dr. Gillespie (dram., ZDA 1944, r. W. Goldbeck, i. Van Johnson)
12.00	Rubrika: Video week end 12.25 Informativna oddaja: Automia
13.00	Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Dnevnik - športne vesti
13.30	Variete: Piccoli e grandi fans
15.45	Športne vesti: 45. minuta 15.55 Šport: kolesarstvo (iz Terama)
16.45	Variete: Videocomic
17.45	Aktualno: Podelitev nagrade Citta di Milano
18.50 It. nogometno prvenstvo A lige
19.45	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Gledališče Eduarda De Filippa: II berretto a sonagli (Luigi Pi-randello)
22.15 Dnevnik - nocoj
22.30	Dokumentarna oddaja: Mixer 23.40 Rubrika: Sorgente di vita
0.10 Inf. oddaja: Leteči zmaj 1.10 Glas. oddaja: Milano suono
RAI 3________________________
9.00 Aktualno: Domenica sul Tre, vmes nanizanka Vita col nonno 9.50 Dnevnik - nedelja
11.30	Variete: Mai dire mai
13.00	Dokumentarna oddaja: Drobci
13.10	Nanizanka: Professione pericolo
14.00	Deželne vesti
14.10	Variete: Va' pensiero (pripravljata Andrea Barbato in Oliviero Beha)
16.55 Film: II segreto di una donna (krim., ZDA 1949, r. Otto Premin-ger, i. Gene Thierney, Richard Conte)
18.35 Športna rubrika: Domenica gol (pripravlja Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	It. nogometno prvenstvo B lige
20.30	Film: Toto story (kom., It. 1968, r. C. Mastrocingue in M. Mattoli, i. Toto, Peppino De Filippo)
22.15 Dokumentarna oddaja: Drobci
22.40 Rubrika: Filmske novosti
22.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.00	Deželni nogomet
Tudi za Mikea v tretjič gre rado
Kolo sreče se je spet ugodno zavrtelo za italijanskega »cruiz-mana« Bongiorna. Mike (na sliki) si je namreč prevzel v breme (?) še nov niz nagradnih tv igric z naslovom La ruota della ioituna (ob 19. uri na Canale 5). Čisto upravičeno je zato vprašanje, ali ima Mike sploh še kaj prostega časa, saj se na malem ekranu pojavlja ne le ob četrtkih s kvizom TeleMike in vsak dan opoldne z igrico Bis, pač pa tudi ob nedeljah. Za nameček pa bo kmalu še tretjič oče...
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
8.45	Nabožna oddaja
9.30	Aktualno: Block notes
10.30	Nanizanka: Laverne & Shirley
11.00	Aktualno: II girasole
11.30	Nanizanka: I Jefferson
12.00	Variete: Rivediamoli
13.00	Superclassifica Show
14.00	Film: Salto mortale (dram., ZDA 1953, r. Elia Kazan, i. Fredric March)
17.00	Nanizanki: Fox, 18.00 Love Boat
19.00	Kviza: La ruota della fortuna, 19.45 Tra moglie e marito album
20.30	Film: Poliziotto super-piu (kom., It. 1980, r. Sergio Corbucci, i. Te-rence Hill, Ernest Bor-gnine)
22.35	Nanizanka: Top secret
23.35	Aktualnosti: Italija sprašuje
0.20 Šport: golf
1.20	Nanizanki: Baretta,
2.20	Mannix
RETE 4______________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Dokumentarca
10.45	Filmska rubrika: Ciak
11.30	Rubrika iz parlamenta
12.15	Dok. oddaja: Big bang
13.00	Nan.: Arabesgue
14.00	Variete: Domenica piu
17.00	Nan.: Longstreet, 18.00 New York, 19.00 Alfred Hitchcock, 19.30 Sulle strade della Ca-lifornia
20.30	Film: Angelica alla corte del re (pust., Fr. 1964, r. Bernard Borde-
rie, i. Michele Mercier, Giuliano Gemma)
22.30	Nanizanka: Alfred Hitchcock
23.00	Koncert Filharmonije gledališča La Scala (dir. VVolfgang Sawal-lisch; F. Haydn, R. Strauss)
0.30 Nanizanki: Vegas, 1.30 Missione impossibile
ITALIA 1____________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.30	Nanizanki: Boomer cane intelligente,
11.00	Ouattro ragazzi per un Computer
12.00	Nessundorma
12.50	Šport: Grand Prix
14.00	Film: Cera una volta Pollicino (fant., Fr. 1972, r. Michel Bois-rond, i. Jean-Pierre Marielle, Titoyo)
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Risanke: Robin Hood,
19.00	Siamo fatti cosi,
19.30	Gli amici cerca-famiglia, 19.45 Benjamin, 20.001 Puffi
20.30	Variete: Emilio
22.20	Film: L'uomo con la scarpa rossa (kom., ZDA 1985, r. Stan Dra-goti, i. Lori Singer, Tom Hanks)
0.10 Nanizanki: Search,
1.10	Star Trek
OPEON_____________
8.30	Nan.: The Bill Cosby Show, 9.15 The C.A.T.
9.45	Filmske novosti
10.00	Dražba
13.00	Vesti: Odeon News
13.30	Nadaljevanka: La sto-ria di Maria
15.30	Film: Due donne spe-ciali (dram., ZDA 1987, r. Fielder Cook, i. Tra-cy Pollan)
17.30	Otroški variete: Sugar, vmes risani film Nick Nickleby
19.00	Filmske novosti
19.30	Nad.: La leggenda di Henry Ford (4. del)
20.30	Film: Strike Comman-do (vojni, ZDA 1986, r. Vincent Brown, i. Christopher ConneIy)
22.30	Film: Dangeonmasters (fant., ZDA 1985, r. R. Turk o in J. Buechler, i. Jeffrey Byron)
0.30 Nanizanka: Un salto nel buio
1.30	Film: La danza dei mi-lioni (kom., It. 1940, r. Camillo Mastrocingue, i. Jole Valeri)
TMC_________________
10.00	Aktualno: Megawatt
10.15	Risanka: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Aktualno: A tutt oggi
13.00	Film: Operazione EI-dorado (kom., ZDA 1980, r. Harvey Hart, i. Jerry Reed)
14.45	Film: Un marito scom-parso (kom., Fr. 1936, r. Christian Jacgue, i. Suzy Prim, Fernandel)
16.15	Film: La sottana di fer-ro (kom., VB 1956, r.
Ralph Thomas, i. Bob Hope)
18.00	Nanizanki: I predatori delLidolo d oro, ig.00 Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Un uomo chiamato Sloane
21.30	Film: Lolita (dram., ZDA-VB 1962, r. S. Kubrick, i. James Ma-son, Shelley Winters)
24.00	Dok.: Sinji planet
TELEFRIUH___________
10.30	Rubrika o obrtništvu
11.00	Dražba
11.30	Nanizanka: Nella časa di Flambards
12.30	Dok.: Velike razstave
13.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
14.30	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
16.30	Nanizanka: Mio figlio Dominic
17.15	Variete: Sei corde
18.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
19.00	Športne vesti
20.30	Film: Berlino - Appun-tamento per le spie (krim., It. 1965, r. V. Sala, i. Brett Halsey, Gastone Moschin)
22.30	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
23.00	Športne vesti 0.30 Dražba
1.00	Inf. oddaja: News
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1_______________
9.20	Otroška matineja: Živ Žav, 10.10 nadaljevanka Safari (3. del)
10.40	Nadaljevanka: Kri in orhideje (pon. 1. dela)
11.30	Videomeh
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	Video strani
14.45	Film: Cigani letijo v nebo (dram., SZ 1975, r. Emil Lotjanu, i. Svetlana Toma, Grigore Gri-gorin, pon.)
16.10	Kronika Srečanja gledališč Alpe Jadran
16.30	Dnevnik
16.45	Film: Vesela vdova (glas., ZDA 1934, r. Ernst Lubitsch, i. Mauri-ce Chevalier)
18.20	Šport: kros (iz Titovega Velenja)
18.55	Risanka
19.00	TV Mernik, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nad.: Portret Ilije Pevca
21.25	Smučajmo vsi
21.40	Zdravo, vmes Poročila
23.10	Šport: Zimske igre Alpe Jadran (iz Kranjske gore)
RTV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.45	Nedeljska rubrika: Noi la domenka - šport in spektakel (ured. Cesare Cadeo in Paolo Zuliani, gosta Gianmaria Gazzaniga in Franco Rosi), vmes smučanje za svetovni pokal (iz Šigakogna)
20.20	Športna rubrika: A tutto campo (posnetki, reportaže, intervjuji in komentarji dnevnih dogodkov, vodi Gigi Garanzini)
22.00	TVD Novice
22.15	Rubrika: Šport spektakel
RTV Ljubljana 2______________
10.00	Danes za jutri - oddaja za JLA
13.00	Dok.: Eno ime, dve mesti
14.00	Športno popoldne
17.30	Košarka: finale za ženski pokal
19.30	Dnevnik
20.05	Dokumentarec: Cousteaujevo ponovno odkrivanje sveta
20.50	TV galerija
21.30	Športni pregled
22.00	Reportaže z nogometnih tekem
22.30	Športni pregled
RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Šola za starše (Žarko Petan);
11.00	Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Blagi pokojniki, ljubi možje (Aldo Nicolaj, r. Sergej Verč, bere Polona Vetrih); 14.50-19.00 Nedeljski popoldanski zbornik: šport in glasba, rezultati, komentarji in intervjuji, prenosi s kulturnih prireditev;
19.20	Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke: Strašen hrup v Tihem oceanu, sledi Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Glasbena matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan;
13.20	Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Radijska igra; 18.00 Operne melodije;
19.30	Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice;
20.00	V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Na današnji dan, Reportaže, intervjuji in zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00	Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in Tonka; 14.45 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10;
15.30	Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15,	12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 7.40 Vse o radiu; 8.00 Sanremske popevke; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.30 Dragi Lu-ciano; 10.00 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Aktualno: Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo, 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport; 17.33 Made in JU; 18.00 Najnovejše plošče;
19.00	Glasba non stop in športna nedelja; 20.00 Prenos Radia Lj.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
1
RADIJSKI VAL
Kmalu 1000 oddaja
Ena najbolj poslušanih oddaj Radia Opčine je nedvomno Glasba po željah, ki jo že nekaj let vodi Sabina Citter (na sliki). Prikupni in simpatični Sabini lahko prisluhnemo vsak teden ob sredah od 19. do 20.30, ob sobotah od 15. do 17. ure in ob nedeljah od 13. do 15. ure. Oddaja je v bistvu razdeljena na dva dela: v prvem delu so na sporedu pismena voščila in čestitke, v drugem delu pa grej o v živo telefonski pozivi z najrazličnejšimi željami. Poslušalci lahko poslušajo pesmi nemoteno in brez prekinitev, obenem pa lahko izrazijo v živo voščila ali druge želje. Sabina nam je tudi povedala, da telefon neprestano brni, popolnoma prav imajo torej njeni zvesti poslušalci, ki venomer tarnajo, da je zveza skoraj nemogoča, saj je telefon stalno zaseden.
Sabini, ki sodeluje z Radiom Opčine že od vsega začetka, se je pridružila mlajša sestra Katerina, ki jo večkrat nadomešča. Glasba po željah teče že nekaj let in bo kmalu dosegla magično številko 1000, kar bo za Sabino in Katerino veliko zadoščenje, saj jim očitno veliko poslušalcev in njihova navezanost na oddajo dokazujeta, da sta ubrali pravo pot.
Obe sestri imata izredno prijeten glas, kot nalašč za radio, in nadvse prijeten nastop. Po značaju sta živahni, tako da kar spretno odgovarjata poslušalcem in uspeta zadovoljiti skoraj vse njihove želje, kar seveda še povečuje njuno priljubljenost.
VESELA VDOVA — The Merry Widow, ZDA 1934.
V nedeljo, 12. marca, ob 16.45, na RTV-Lj 1.
Glasbeni film. Priljubljena opereta Franza Lebarja je doživela dve zelo uspešni filmski priredbi: leta 1925 kruto, ironično in nadvse drzno verzijo Ericha Von Stroheima in 1934 bolj uglajeno, duhovito in prefinjeno inačico srednjevropskega Flollywoodčana Ernesta Lubitscha. Lubitsch je z odličnim sodelovanjem pevcev-plesalcev Mauriceja Chevaliera in Jeanette MacDonald ustvaril izredno barvito in dopadljivo erotično burko. Neprekosljivi osvajalec, kapetan kraljevske garde Danilo mora poiskati in osvojiti lepo vdovo Sonio, ki je pobegnila iz srednj evropske dežele v Pariz. Naš junak jo išče »Pri Maximu«, očaljiva vesela vdova je res tam, a on je. ne spozna. Odtod izvira vrsta duhovitivih zapletov, nesporazumov in nepričakovanih situacij, ki se skladno razrastejo v eno najlepših filmskih ljubezenskih komedij vseh časov.
Z	\
VIDEO NOTES
Oddaja:.:.......;..:...
Postaja:	___—___, ,,
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Sedem dni v parlamentu
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Kolesarstvo: dirka Tirreno-Adri-atico (iz Monte Urana)
16.45	Mladinska oddaja: Big!
17.30	Nabožna oddaja
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Nad.: La piovra 4 (4. del)
22.15 Aktualno: Linea diretta
22.45	Dnevnik
22.55	Rubrika: Filmske novosti
23.00	Dok.: Velike razstave
23.30	Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Signorinella (kom., It. 1949, r. Mario Mattoli, i. Aroldo Tieri, Antonella Lualdi)
10.30	Inf. oddaja: Protestantizem
10.55 Medicinska rubrika: Trentatre
11.05 Izobr. odd.: Božanska komedija
11.35	Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro, vmes šport
17.00	Dnevnik, nato Spaziolibero
17.25 Glasbena oddaja: Master '88
18.30	Športne vesti, nato nan. Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick
21.35	Aktualna oddaja: La macchina della verita
22.35	Dnevnik - nocoj
22.45	International DOC Club
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: La barca sull'erba (dram., Fr. 1971, r. Gerard Brach, i. Jean-Pierre Cassel)
10.00	Šport: zaključek policijskega SP (iz Trenta)
10.30	Rugby: Scavolini-Mediolanum
11.00	Nadaljevanka: Destini
11.45	Aktualna oddaja: Destini per voi
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Lo zibaldone del lunedi
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Otroško vesolje - Osvajanje besed
15.30	Rokomet: Prato-Bressanone 16.05 Dokumentarna oddaja: Potovanje po Italiji - Cremona
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Aktualna oddaja: Destini per voi
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Videobox
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.45	Aktualno: Io confesso 22.20 Dnevnik - večerne vesti
22.30	Šport: Ponedeljkov proces
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti
TV gledalec: znanje je tvoja pravica!
Nocoj se na male ekrane vrača Enzo Blagi (na sliki), umirjeni, morda nekoliko resnobni komentator dogodkov in njihovih protagonistov. Srečanje z aktualnostjo bo na sporedu vsak večer (ob 22.15) na RAI 1. Naslov oddaje se navezuje na ciklus, ki ga je Blagi vodil že pred časom, in sicer Linea diretta. Z novim nizom se voditelj vrača tudi k svoji stari ljubezni: obravnavi dogodkov vsakdanje kronike. Na tv gledalce pa se obrača z geslom tvoja pravica do znanja.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5_____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 VVebster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Aktualno: Radio Lon-dra
20.30	Film: College (kom., It. 1984, r. Castellano in Pipolo, i. Federica Moro, Christian Vadim)
22.30	Nan.: Top Secret
23.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.50 Rubrika: Premiere
1.00	Nanizanke: Baretta,
1.55	Mannix, 2.50 Mas-guerade
RETE 4_______________
7.35	Nan.:	Lou Grant,
8.35Switch
9.35	Film: L a Jana del lupo (dram., ČSSR 1958, r. Jiri Weiss, i. Jana Bre-ichova, Jirina Sejbalo-va)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'amore
18.00	Nanizanki: New York,
19.00	Sulle strade della California
20.00	Aktualno: Dentro la notizia
20.30	Film: Aguile nelLinfi-nito (pust., ZDA 1955, r. Anthony Mann, i. June Allyson, James Ste-wart)
22.25	Filmska rubrika: Ciak
23.15	Film: Obiettivo morta-le (dram., ZDA 1982, r. Richard Brooks, i. Sean Connrey, Kathe-rine Ross)
1.40	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: Bianca (dram., It. 1983, r. Nanni Moretti, i. Nanni Moretti, Laura Morante)
22.25	Kviz: Per la strada
22.55	Variete: Dibattito
23.15	Rock opolnoči: Heavy Metal Kings 0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanke: Troppo forte, 1.10 Giudice di notte, 1.40 Kung-fu
OPEON________________
8.00	Nad.: Agua viva
9.00	Nan.: Good Times
9.30	Nad.: Marcia nuziale
10.00	Rubrika: Fiori daran-cio
10.30	Kviz: La spesa in va-canza, Vmes nan. The Bill Cosby Show
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del), vmes risanke in nan. Heidi
19.00	Fiori d'arancio
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma,
20.00	Bollicine
20.30	Film: Hellraiser (srh., ZDA 1987, r. Clive Bar-ker, i. Sean Chapman, Andrew Robinson)
22.30	Film: Il camper piu pazzo del mondo (kom., ZDA 1976, r. Sam Grossman, i. Dan-ny De Vito)
0.30 Nan.: Un salto nel buio
TMC_________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glasbena oddaja: Clip Clip
15.00	Nanizanka: I viaggia-tori del tempo
16.00	Film: Il canto del deserte (kom., ZDA 1953, r. Bruce Humberstone, i. Gordon Mac Rae)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nadaljevanka: Potere
22.15	Aktualno: Turizem
22.45	Vesti: TMC Nocoj
TELEFRIULI_________
12.00	Nan.: Barriere
12.30	Kronike o motorjih
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Nella časa di Flambards
14.30	Risanke
15.00	Glasbena oddaja: Musič box
16.50	Nad.: George Sand,
18.00	Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna rubrika
21.30	Košarka: A2 liga, Fan-toni-Sangiorgina
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELE 4______________
m
SLOVENSKE MREŽE • I
RTV Ljubljana 1_______________|
10.10 Mozaik: Utrip, Zrcalo tedna, TV Mernik, Oči kritike, film Boter (dram., ZDA 1971, r. Francis. F. Coppola, i. Marlon Brando, pon.)
13.30	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45 Mozaik. Zrcalo tedna, Mernik, Oči kritike (pon.)
18.00 Smučajmo vsi (pon.)
18.15	Video strani
18.20 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Taček in Smrček, nadaljevanka Sozvezdje bele murve (1. del)
19.05	Risanka
19.15	TV Okno, Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV film: Trinajstica (B. Cavaz-za-A. Tomašič, r. A. Tomašič, i. Barbara Lapajne, Mirjam Korbar, Gojmir Lešnjak)
21.35 Aktualno: Osmi dan
22.15	Dnevnik
22.25 Šport: Zimske igre Alpe Jadran (iz Kranjske gore)
22.50 Antologija slovenske violinske glasbe (3. del)
RTV Koper_________________
13.30	TVD Novice
13.40 Športna oddaja: Juke Box
14.10	SP v smučanju (iz Šigakogna)
16.00	TVD Novice
16.10	Nanizanka in film 18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Settegiorni
20.30	Košarka NBA Today 22.15' TVD Novice
22.30	Tednik: Sportime magazine 22.45 Nočni boks
23.30	Rubrika: Šport spektakel
RTV Ljubljana 2_____________
17.45 Reportaža o Afriki
18.15	Svet športa, 19.30 Dnevnik 20.05 Po sledeh napredka
20.35	Neodvisna godba po angleško 20.55 Zrcalo noči: Portret J. Ciuhe
21.15	Dokumentarec: Tihožitje
21.35	Glasbena oddaja: Dam svoje vam srce, nato Mali koncert
22.10 Kontaktni magazin: Porota 23.40 Šahovski komentar
RADIO ■ RADIO ■ RADIO ■
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Spomini na Alberta Rejca; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Ne prezrimo: Pogovori o doktorskih razpravah, (12.40) Zborovsko tekmovanje v Spittalu,- 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarska problematika; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (Homer, 17. del); 15.15 Hit Parade; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik (pon.); 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se novo pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Orkester Dukea Ellingtona; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.02 Enajsta šola;14.20 Iz glasbenih revij; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Pihalne godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Kulturni svet; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revi-val; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Za vsakogar; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Show bu-siness; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni "komentar; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Kolaž, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
TV NOVOSTI
Trinajstica
V marcu bo RTV Ljubljana predstavila tri TV filme: tri novitete različnih avtorjev tri ponedeljke zaporedoma. Prvi bo na vrsti TV film Trinajstica (nocoj ob 20.05) po scenariju znanega slovenskega igralca Borisa Cavazze, ob režiji Antona Tomašiča, igrajo pa Barbara Lapajne, Mirjam Korbar (obe na sliki) in Gojmir Lešnjak. Delo je duhovita, lahkotna komedija, ki obravnava življenje treh mladih junakov in njihov nenavaden podvig - bančni rop.
Dekleti sta študentki na AGRFT, fant pa se preživlja s fotografiranjem. Odločijo se za rop v banki in ne zmanjka jim domislic. Ker so neobremenjeni s predsodki, razpirajo vedno nove možnosti, seveda tudi tako, da segajo preko meja pravnih norm. V igri, v katero se podajo, se vse bolj poglablja njihovo prijateljstvo, vse bolj pa prepoznavajo tudi sami sebe in poteze, ki so jim bile doslej prikrite. Razgiban, barvit in duhovit splet dogodkov se stopnjuje v hitrem ritmu do učinkovitega konca.
Nastopajoči dekleti sta kar domači na gledaliških deskah: Barbara je še kot srednješolka nastopala v Prešernovem gledališču v Kranju in sodeluje sedaj z ljubljansko Dramo, Mirjam je začela v mariborskem Tespisovem vozu in je sedaj v službi v Mestnem gledališču ljubljanskem. Gojmirja Lešnjaka pozna tudi tržaško občinstvo, saj je lani bil gost SSG.
20. marca bo v okviru ciklusa slovenske izvirne drame na sporedu Stara mašina, delo Želimirja Žitnika, teden kasneje, 27. marca, pa izvirna komedija Dušana Prebila, ki je hkrati scenarist in režiser.
M
LA TANA DEL LUPO — Vlči jama — Volčji brlog, ČSSR 1958.
V ponedeljek, 13. marca, ob 9.35, na Rete 4.
Dramatični film. Mlada Jana (Jana Brejchova) se naseli pri nekem svojem stricu (Miroslav Doležal), ki je poročen s starejšo in odurno ženo (Jirina Šeibolo-va). Dekle se zaljubi v strica, toda ko temu umre res nemogoča žena, ga zapusti, ker spozna njegovo moralno ničevost in neznačajnost. Češki režiser Jiri VVeiss (1913) seje filmsko formiral v Angliji, kamor ga je prignal nacizem. Po vojni se je vrnil v ČSSR in tu posnel vrsto socrealistično usmerjenih del, v katerih pa ni manjkala poglobljena in nešablonska psihološka analiza nastopajočih junakov. To mu je še posebno uspelo v Volčjem brlogu, v katerem je poustvaril avtentično vzdušje iz zatohlega češkega podeželja 30. let in uprizoril zatrti družinski trikotnik, ki se ne more rešiti hinavskih tabujev časa.
r	A
VIDEO NOTES
Oddaja: __:_ ~
Postaja:____ _____ ____
• ITALIJANSKE TV MREŽE
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Tednik: Sever kliče Jug...
16.00	Kolesarstvo: Tirreno-Adriatico 16.45 Mladinska oddaja: Big!
17.35 Aktualno: Spaziolibero
18.00	Dnevnik in kviz Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Tednik: TG 1 - Sette
21.20	Variete: Sulla cresta dell'onda
22.20	Aktualno: Linea diretta 22.50 Dnevnik
23.00	Glasbena oddaja: Nočni ropk
23.30	Košarka: Snaidero Caserta-Real Madrid (iz Aten)
0.15 Dnevnik, nato Dopo mezzanotte 0.40 Dok.: Otroci in pravice v Evropi
RAI 2__________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: II prigioniero (dram., ZDA 1940, r. H. Hataway, i. T. Power)
10.30	Risanke, nato rubrika Trentatre
11.05	Tečaj ruščine
11.35	Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro 16.55 Iz parlamenta in dnevnik
17.05	Aktualnosti: II piacere di abitare
18.00	Rubrika: Come noi
18.30	Športne vesti, nato nan. Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Agente 007 - L'uomo dalla pištola d oro (krim., VB 1974, r. Guy Hamilton, i. Roger Moore)
22.35	Dnevnik - nocoj
22.45	International DOC Club
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Aktualnosti: II piacere di abitare 0.50 Rubrika: Filmske novosti
0.55 Film: L'uomo di ferro (dram., Pol. 1981, r. Andrzej Wajda, i. Jerzy Radzivilowicz, 1. del)
1 RAI 3____________________________
11.00	Nadaljevanka: Destini
11.45	Aktualna oddaja: Destini per voi
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Rubrika: Block notes
15.00	Inf. oddaja: Doraščanje in jezik
15.30	Aktualnosti: Nove tehnike za proteze
15.55 Šport: hokej in hitrostno drsanje 16.40 Dokumentarna oddaja: Drobci
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Aktualna oddaja: Destini per voi
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Film: I due orfanelli (kom., It. 1947, r. Mario Mattoli, i. Toto, Carlo Campanini)
22.00	Dnevnik - zadnje vesti 22.10 Nanizanka: Max Headroom
23.00	Ekološka rubrika: Greenpeace 23.50 Dnevnik - zadnje vesti
0.15 SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza)
Na valu sodobnih italijanskih okusov
Kateri glasbeni motiv bi predlagali za novo italijansko himno? Kateri je po vašem mnenju najbolj seksi poklic? Kateri gospodinjski pripomoček se vam zdi najbolj potreben? Skratka: kakšni so vaši okusi, čemu posvečate največ pozornosti? Brez strahu, to ni nikakršno vabilo k alternativnemu izpraševanju vesti! So le vprašanja, ki jih lepa Edvvige Fenech (na sliki) postavlja ekranomanom vsak torek zvečer v svojem varieteju Sulla cresta dell'onda (ob 21.20 na RAI 1).
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5______________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 Webster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giustol,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Radio Londra
20.30	Nadaljevanki: Dallas,
21.30	Dynasty
22.30	Nan.: Top Secret
23.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.50 Rubrika: Premiere
1.00	Nanizanke: Baretta,
1.55	Mannix, 2.50 Ma-sguerade
RETE 4______________
7.30	Nanizanki: Lou Grant,
8.30	Switch
9.30	Film: Dal peccato alla gloria (dram., Šp. 1961, r. R. Torrado Estrade, i. Rene Munoz, Esther Zuelma)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Šentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspet-
tando il domani, 17.00 Febbre d'amore
18.00	Nanizanki: New York,
19.00	Sulle strade della California
20.00	Aktualno: Dentro la notizia
20.30	Film: Lo sperone in-sanguinato (vestern, ZDA 1958, r. Robert Parrish, i. Julie London, Robert Taylor, John Cassavettes)
22.10	Dok. oddaja: Big Bang
22.55	Film: II gioco degli av-voltoi (vojni, VB 1979, r. James Fargo, i. Joan Collins)
1.00	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D'Artagnan
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3 C
21.30	Variete: Candid Ca-mera Show
22.30	Kviz: Per la strada
23.00	Variete: Dibattito
23.20	Nessundorma 0.05 Rubrika: Premiere 0.15 Nanizanke: Troppo forte, 0.45 Giudice di notte, 1.15 Kung-Fu
ODEON________________
8.00	Nad.: Aguaviva
9.00	Nan.: Good Times
9.30	Nad.: Marcia nuziale
10.30	Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nan. Una famiglia si fa per ridere
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del), vmes nan. Heidi
19.00	Filmske novosti
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma,
20.00	Bollicine
20.30	Film: Citta in fiamme (dram., ZDA-Kan. 1979, r. Alvin Rakoff, i. Han-ry Fonda)
22.45	Film: City Limits (fant., ZDA 1985, r. Aaron Lipstad, i. Darrell Larson)
0.30 Nan.: Un salto nel buio
TMC__________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nanizanka: I viaggia-tori del tempo
16.00	Film: Incontro sotto la pioggia (dram., ZDA 1956, r. Rudolph Mate, i Jane Wyman, Van Johnson)
18.00	Aktualno: Tv donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza)
22.45	Vesti: TMC nocoj
23.00	Rubrika o motorjih
23.30	Košarka: Snaidero Ca-serta-Real Madrid
TELEFRIULI__________
11.30	Nan.: Barriere
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Dok. o rastlinah
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Nella časa di Flambards
14.30	Risanke
15.00	Glas. odd.: Musič box
16.50	Nad.: George Sand,
18.00	Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
20.30	Športne vesti
21.30	Nanizanka: Gli ultimi cingue minuti
23.00	Rubrika: Zupan in njegovi ljudje
0.30 Dnevnik, nato dražbi
2.00	Inf. oddaja: New"s
TELE 4_____________
• SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1________________|
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Zdravstvena oddaja -Splav, nato Naravoslovje - Razvoj iz jajca
10.55	Pamet je boljša kot žamet: Zgodba o detektivu Jodu
11.00	Tečaj angleščine
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik . Razvoj iz jajca, Pamet je boljša kot žamet, Učenje angleščine s pomočjo videa, Tečaj angleščine (pon.)
17.55	Video strani
18.00	Spored za otroke in mlade: Lonček, kuhaj - Majonezne omake
18.05	Periskop: Smeh
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Krvavo rdeče vrtnice (VB, r. John McGrath, i. Elizabeth MacLennon, 1. del)
21.05	Omizje: Jedrski dogodki pod informacijsko varovalko
23.05	Dnevnik
23.15	Video strani
RTV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke Box
14.10	Košarka NBA Today
16.00	TVD Novice
16.10	Nanizanka in film
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nogomet: tekma za enega od evropskih pokalov
21.45	TVD Novice
22.00	Tednik: Sportime magazine
22.15	Rubrika: Mon-gol-fiera
22.45	Nočni boks
23.30	SP v umetnostnem drsanju - pari (povzetki, iz Pariza)
RTV Ljubljana 2________________
18.00	Slovenski ljudski plesi: Vzhodna Štajerska
18.25	Košarka: Real-Sneidero (iz Aten)
20.00	Žrebanje lota
20.05	Umetniški večer: Carlos Saura (dok., Šp. 1986, r. Luis Gutierrez), film Mama ima sto let (dram., Šp. 1979, r. Carlos Saura, i. Ge-raldine Chaplin)
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Naše ljube navade in razvade; 8.40 Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Svet v črno-belem, Zbori; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Iz Benečije; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (18. del); 15.15 Lahka glasba; Za boljši jezik; Jazz; Irska, dežela kontrastov, Svetujemo vam; 16.45 Postni govor; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pisna pričevanja: Pisma Franji G (F. Levstik); 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola;
8.35	Igraj kolce; 9.05 Matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbene šole; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Milana Ferleža; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Igra: Dobri stari pianino (Frane Milčinski); 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
12.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radiu Kp: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualno; 18.00 Glasbene šole; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik;
6.00	Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni program; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna;
8.35	Mi in vi; 9.32 Revival parade;
10.00	Pregled dnevnega tiska; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Turizem; 11.30 Pismo iz....; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 O avtomobilizmu; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Glasbena oddaja; 16.33 Kronika in zgodovina; 17.00 Bubbling;
17.33	Show business; 18.00 Prijatelj D J;
18.33	Mi in vi; 19.00 Filmska glasba;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
PLOŠČATLDHA
SPECIALE SANREMO
Naj lepše presenečenje letošnjega san-remskega festivala je bil nastop komika Francesca Salvija,, ki je še enkrat na svojstven način dokazal, da glasba ne pozna meja. Najbolj kretenska pesem se lahko prebije v vrh italijanske lestvice, kot se je že zgodilo s hitom C'e da spostare una macchina. Isti uspeh bo dosegla živalska disco-pesem Esatto. Zdi se, da so domače živali zelo priljubljene med ljudmi, posebno če zraven še prepevajo...
Pravzaprav je bilo presenečenj na tem festivalu malo: o prvem mestu Anne Oxa in Fausta Lealija je še pred koncem festivala le malokdo dvomil, drugi je bil še enkrat Toto Cotugno, tretja pa sta se uvrstila Al Bano in Romina Power z ekološkimi problemi, ki pestijo Italijo, od onesnaženja vod do strupenega zraku. Dokaj upadli in do onemoglosti izkoriščeni melodiji sta dodala nebriljantno besedilo, napev pa je ostal prava uganka, saj je Romina vsakokrat začela z nadvse prodornim »fušanjem«. Al Banovo milo pogledovanje ni zadoščalo in tudi njegova pomoč ni bila dovolj učinkovita.
Poglavje zase predstavlja pesem 051/222525, ki jo poje Fabio Concato in je na prvih mestih italijanskih lestvic. Problem zatiranih otrok je na žalost še vedno zelo aktualen, zaradi česar je uspeh te pesmi povsem zaslužen in pravičen.
Pevci in pesmi na plošči so: Vanoni - Io come faro, Raf - Cosa restera degli anni 80, Caputo - Rifarsi una vita, Baldi - E sia cosi, Jannacci - Se me lo dicevi prima, Sharks - Tentazione, Concato - 051/222525, Salvi - Esatto, Al Bano in Romina - Čara terra mia, Cinguetti - Ciao, Novecento -Darei, Aznavour - Momenti si momenti no, Ruffini - Si chiama Helene, Arcangeli - II poeta, Meccanico - Le ragazze come me.
AGENTE 007 — L’uomo dalla pištola d'oro — The Man With The Golden Gun — Človek z zlatim revolverjem, VB 1974.
TV premiera, v torek, 14. marca, ob 20.30, na RAI 2.
Vohunski Ulm. Naj znamenitejši vohun na svetu se mora tokrat spoprijeti s težavno in zapleteno nalogo: prepričati mora svoje predstojnike, da je še vedno lojalni služabnik Njegovega Veličanstva angleške kraljice. Bonda so namreč pred tem zajeli agenti KGB in ga ob psihološki prisili skoraj pripravili do tega, da umori šefa angleškega Intelligence Servicea. Ko ga njegovi kolegi rešijo, jim mora dokazati, da je še zmeraj na pravi strani. Zato mora likvidirati v Hong Kongu sovjetskega morilca Skaramango (Christopher Lee), ki ubija svoje žrtve z zlatim revolverjem. Atletski agent 007, kot ga pooseblja Roger Moore, pride po raznih kung-fu spopadih in ljubezenskih pustolovščinah do zadnjega usodnega obračuna s krutim ubijalcem. Ve se, kdo bo zmagal...
C	A
VIDEO NOTES
Oddaja:__________._.___
Postaja:_:_____________


I T A L I J A N S K E TV MREŽE ■
RAI 1_________________________|
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Informativni oddaji: Odprta šola,
15.30	Block notes
16.00	Kolesarstvo: Tirreno-Adriatico
16.45	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Aktualno: Danes v parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Io Jane tu Tarzan
21.35	Aktualna oddaja: Linea diretta
22.05	Dnevnik
22.15	Rubrika: Filmske novosti
22.20	Športna sreda, vmes SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza)
23.30	Aktualnosti: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Le ragazze di Piazza di Spagna (kom., It. 1952, r. Luciano Emmer, i. Lucia Bose)
10.35	Risanka in rubrika Trentatre
11.05	Izobr. odd.: Božanska komedija
11.35	Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nanizanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
17.00	Dnevnik, nato Spaziolibero
17.25	Tednik o kulturi: Bellitalia
17.45	Aktualno: L'ago della bilancia
18.30	Športne vesti, nato nan. Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.25	Nogomet: evropski pokali
22.15	Dnevnik - nocoj
22.25	International DOC Club
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Aktualno: Uomini e affari
0.25 Film: L'uomo di ferro (dram., Poljska 1981, r. Andrzej VVajda, i. Jerzy Radzivlowicz, Krystyna Janda, 2. del)
RAI 3________________________
11.00	Nadaljevanka: Destini
11.45	Aktualno: Destini per voi
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarna oddaja: Passaggi
15.30	SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Aktualno: Destini per voi
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Nadaljevanka: Piange al mattino il figlio del cuculo (dram., r. Gianni Bongioanni, i. Giulio Brogi, Dalilah Meftah, Ilaria Oc-chini, 1. del)
21.55	Dnevnik - večerne vesti
22.00	Nadaljevanka: Piange al mattino il figlio del cuculo (2. del)
23.25	Aktualno: Fluff (vodi Andrea Barbato)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Dolga sreda za nogometne fanatike
Danes si bomo po italijanski državni televiziji lahko ogledali povratne tekme četrtfinala evropskih nogometnih pokalov. V pokalu prvakov bo Milan doma igral proti VVerderju iz Bremna, s katerim je ze izenačil 0:0 v prvem srečanju. Enak izid mora v pokalu pokalnih prvakov braniti Sampdoria, ki je v Bukarešti proti Dinamu prav tako igrala neodločeno. Napoli pa bo v pokalu UEFA pred težko nalogo, saj je v prvem »bratomornem srečanju« Juventus slavil z 2:0.
ZASE
CANALE5______________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 Il pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.i5	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 VVebster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. Il prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Radio Londra
20.30	Film: Dalla terrazza (dram., ZDA 1960, r. Mark Robson, i. Paul Newman, Joanne VVo-odward, Myrna Loy)
23.20	Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.50 Rubrika: Premiere
1.00	Nanizanke: Baretta,
1.55	Mannix, 2.50 Ma-sguerade
RETE 4______________
7.35	Nanizanke: Lou Grant,
8.35	Switch
9.35	Film: Vento di prima-vera (kom., It. 1958, r. Arthur M. Rabenalt, i. Ferruccio Tagliavini)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il
B N E T
mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'amore
18.00	Nanizanki: New York New York, 19.00 Sulle strade della California
20.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
20.30	Film: Ali That Jazz (glas., ZDA 1979, r. Bob Fosse, i. Roy Scheider, Jessica Lange)
22.50	Film: La gente mormo-ra (kom., ZDA 1951, r. Joseph L. Mankie-wicz, i. Cary Grant) 0.55 Nanizanka: Vegas
ITALIA 1____________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luomo dai sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: Toto, Peppino e la dolce vita (kom., It. 1961, r. Sergio Corbuc-ci, i. Toto, Peppino De Filippo)
V P o s
22.20	Kviz: Per la strada
22.55	Variete: Dibattito
23.15	Nan.: Crime Story 0.15 Rubrika: Premiere 0.25 Nan.: Troppo forte, 0.55 Giudice di notte,
1.25	Kung-fu
ODEON_______________
8.00	Nad.: Aguaviva
9.00	Nanizanka: Good limes
9.30	Nadaljevanka: Marcia nuziale
10.00	Nanizanka
10.30	Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nanizanka Una fami-glia si fa per dire
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del), vmes nanizanka Heidi
19.00	Rubrika: Fiori d aran-cio
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma,
20.00	Bollicine
20.30	Film: Terapia di grup-po (kom., ZDA 1987, r. Robert Altman, i. Glenda Jackson, Tom Conti)
22.30	Film: Niente vergini in collegio II (kom., ZDA 1986, r. Bruce Block, i. Eva Gabor, Lou Leonard)
0.30 Nanizanka: Un salto nelbuio
TMC_________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
A J E •
12.45	Aktualno: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glasbena oddaja: Clip Clip
15.00	SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza)
18.00	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza)
22.45	TMC nocoj
23.00	Nogomet: Real Mad-rid-PSV Eindhoven (iz Madrida)
TELEFRIULI_________
13.30	Nanizanka: Nella časa di Flambards
14.30	Risanka: Ransie la strega
15.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
20.30	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
22.30	Nadaljevanka: Il gioco degli inganni
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELE 4_____________
■ SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1_______________|
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Osmi dan, Zrcalo noči -Portret Jožeta Ciuhe
11.10	Dokumentarec: Tihožitje
11.30	Video strani
16.00	Video strani
16.10	Kronika Srečanja gledališč Alpe Jadran
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Osmi dan, Portret Jožeta Ciuhe, Tihožitje (pon.)
18.05	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: ZB IS - Piko Dinosauer, 18.30 kratki film Zimska romanca, 18.55 risanka Lolek in Bolek
19.05	Risanka , TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Film tedna: Ake in njegov svet (dram., Šve. 1984, r. Allan Ed-wall, i. Martin Lindstrom, Loa Falkman, Gunnel Fred)
21.50	Dnevnik
22.00	Svet poroča
23.00	Video strani
| RTV Koper_______________________
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika: Mon-gol-fiera
14.10	Nogomet: tekma za enega od evropskih pokalov (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Nanizanka
17.00	Film
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	SP v umetnostnem drsanju - pari (prenos iz Pariza)
23.00	TVD Novice
23.15	Tednik: Sportime magazine
23.30	Mednarodni nogomet
RTV Ljubljana 2____________
18.30	Iz studia Maribor
19.00	Dokumentarec o Novi Zelandiji: Dežele kitajskih kosmulj
19.30	Dnevnik
20.00	Športna sreda
22.55	Nogomet: Real-Eindhoven (iz Madrida)
22.45	SP v umetnostem drsanju - pari (posnetki iz Pariza)
■ RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica;
8.10	Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.00 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Zbori;
13.20	Glasba po željah, Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (19. del); 15.15 Oddaja s kvizi;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe; 18.25 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Za knjižne molje;
8.30	Instrumenti; 9.05 Matineja; 11.05 S poti po domovini; 11.05 Oddaja o SLO;
11.30	Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Domača glasba; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Čestitke; 14.02 Mehurčki; 14120 Mladi mladim; 14.40 Merkurček;
15.15	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Studio 26; 20.00 Koncert za besedo: Makedonija; 20.25 Z našimi interpreti: Marina Horak; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz opere Deseti brat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika;
7.30	Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana;
13.00	Od enih do treh in pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Če bi zvoki govorili; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in dnevni horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Srečanja; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke poslušalcev; 14.00 Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna;
15.00	Popoldanski spored; 16.00 Puzzle;
16.33	Šola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bub-bling; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom;
21.00	Ostali Trst, nato Nočni spored.
FILMI NA MALEM EKRANU
El Nino
V Evropi je poznan kot Mozart košarke, v Španiji pa so mu nadeli zelo enostaven in simpatičen naziv El Nino - deček.
Govorimo seveda o Draženu Petroviču, enemu največjih jugoslovanskih košarkarskih talentov vseh časov. Mozart košarke je postal, ko je po anketi I Giganti del Basket osvojil naslov najboljšega v Evropi za odlične nastope prej pri Šibenki, nato pri Giboni in seveda v državni reprezentanci. El Nino pa so ga začeli imenovati, ko je po olimpijskih igrah v Seulu oblekel dres slavnega madridskega kluba.
In danes čaka Dražena Petroviča v novem Realovem dresu prvi težji izpit - finale pokala pokalnih zmagovalcev v Atenah proti Snaideru iz Caserte, ki prav tako uvršča izrednega posameznika, to je Brazilca Oscarja Schmidta.
Snaidero se je v finale uvrstil z zmago nad Žaljigirisom iz Kaunasa, Real Madrid pa je v polfinalu odpravil prav Cibono, torej klub, za katerega je še pred kratkim igral Dražen, pardon, El Nino.
ALL THAT JAZZ — Lo spettacolo comincla — Ali That Jazz — Ves ta cirkus, ZDA 1979.
V sredo, 15. marca, ob 20.30, na Rete 4.
Plesno-glasbeni film. Prerano umrli ameriški plesalec, koreograf in režiser Bob Fosse (1925-88) je delil svojo umetniško kariero med baletom in filmom. Zato so njegove najboljše stvaritve prav tiste, v katerih se obe izraznosti prepletata. To mu je uspelo v ekspresionistični lepljenki songov in plesov iz berlinskih 30. let Cabaret (1971) in v tej filmsko-plesni avtobiografski oporoki iz 1. 1979. Ves ta cirkus pogumno dreza v tajno življenje nemirnega in razsipnega Boba Fossa, njegov alter ego Roy Scheider pooseblja vulkanskega koreografa, ki pripravlja zahtevni broadwayski spektakel. Napor ga privede do usodnega srčnega napada... Fosse uprizarja s krutim črnim humorjem bolezen, ki ga je resnici zadela in ki je lani zatrla njegovo premlado življenje.
A	A
VIDEO NOTES
Oddaja: l......!	./ a/,
Postaja:_______________
■ ITALIJANSKE TV MREŽE
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualnosti: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanske kronike
16.00	Risanke, nato mlad. oddaja Big!
17.55	Aktualnosti: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Kviz: Lascia o raddoppia
22.30	Aktualno: Linea diretta
23.00	Dnevnik
23.10 Košarka: Barcellona-Scavolini Pesaro, nato Vismara Cantu-Par-tizan Beograd 0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.35 Aktualno: Dopo mezzanotte 0.45 SP v umetnostnem drsanju
RAI 2_________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: La regola del gioco (dram., Fr. 1939, r. Jean Renoir)
10.45	Risanka in rubrika Trentatre
11.05	Inf. odd.: Mednarodna panorama 11.35 Varieteja: Aspettando mezzo-
giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro
16.55	Iz parlamenta in dnevnik
17.05	Nan.: Uno psicologo per tutti
17.30	Rubrika: II medico in diretta
18.30	Športne vesti, nato nan. Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Lo sperone nudo (vestern, ZDA 1953, r. Anthony Mann, i. James Stewart, Janet Leigh)
22.00	Dnevnik in politična tribuna 22.40 International DOC Club
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Aktualnosti: L'ago della bilancia 0.30 Rubrika: Filmske novosti
0.35 Film: La conversazione (dram., ZDA 1973, r. Francis Ford Cop-pola, i. Gene Hackman)
RAI 3________________________
11.00	Nadaljevanka: Destini
11.45	Aktualnosti: Destini per voi
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma
14.00	Deželne vesti
14.30	Šport: prvenstvo v ameriškem nogometu
15.00	SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Aktualnosti: Destini per voi
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso (vodi Enza Sampo)
20.30	Aktualno: Samarcanda, ob koncu večerni dnevnik
22.00	Film: Finalmente domenica! (krim., Fr. 1983, r. Frangois Truf-faut, i. Fanny Ardant, Jean-Louis Trintignant)
23.50 Rubrika: Filmske novosti
23.55 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Stefan Milenkovič gost Mikeovega kviza
Gost nocojšnje oddaje iz »velikega« nagradnega niza TeleMike (ob 20.30 na Canaie 5) je prav tako veliki, a vendar se mladi jugoslovanski violinist Stefan Milenkovič (na sliki). 12-letni virtuoz se bo na malem Berlusconijevem ekranu tokrat predstavil že drugič, saj ga je Mike Bongiorno povabil v svoj studio že v lanski televizijski sezoni. Prava poslastica torej za vnete tv gledalce, ki ob četrtkih zvečer še uspejo »prebavljati« dolgi, le z reklamami prekinjeni kviz.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5_____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 Webster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	C est la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Aktualno: Radio Lon-dra
20.30	Kviz: TeleMike
23.05	Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nanizanke: Baretta,
1.40	Mannix, 2.35 Ma-sguerade
RETE 4_______________
8.00	Nanizanki: Lou Grant,
9.00	Switch
10.00	Film: Abuna Messias (biog., It. 1939, r. Gof-fredo Alessandrini, i. Camillo Pilotto, Mario Ferrari)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspet-
tando il domani, 17.00 Febbre damore
18.00	Nanizanki: New York New York, 19.00 Sulle strade della California
20.00	Aktualno: Dentro la notizia
20.30	Aktualno: Riflettore, vmes film Orwell 1984 (dram., VB 1984, r. Michael Radford, i. Richard Burton, John Hurt, Suzanna Hamilton)
22.35	Riflettore (2. del)
23.35	Film: Alice s Restau-rant (kom., ZDA 1969, r. Arthur Penn, i. Arlo Guthrie, Pat Ouinn)
1.40	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Harcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D'Artagnan
20.30	Film: Porky 's III - la ri-
vincita (kom., ZDA
1985, r. James Komack, i. Dan Monahan, Kim-berly Evenson)
22.25	Kviz: Per la strada
22.50	Variete: Dibattito!
23.10	Dokumentarna oddaja: Jonathan 0.10 Rubrika: Premiere 0.20 Nanizanke: Troppo forte, 0.50 Giudice di notte, 1.20 Kung-fu
ODEON_______________
8.00	Nad.: Agua viva
9.00	Nanizanka: Good ti-mes
9.30	Nadaljevanka: Marcia nuziale
10.00	Rubrika: Fiori d aran-cio
10.30	Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nanizanka Una fami-glia si fa per dire
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Otroški variete: Sugar, vmes nanizanka Heidi
19.00	Filmske novosti
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma,
20.00	Bollicine
20.30	Film: Delta Force (vojni, ZDA 1986, r. Mena-hem Golan, i. Chuck Norris, Lee Marvin)
23.45	Nanizanka:	Night
Heat
TMC_________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glasbena oddaja: Clip Clip
15.00	SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza)
18.00	Aktualno: Tv donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza)
22.45	Vesti: TMC nocoj
23.00	Šport: Snežni planet
23.30	Športne vesti
TELEFRlULi_________
13.30	Nanizanka: Nella časa di Flambards
14.30	Risanke: Ransie la strega
15.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama De Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrike: Quick, 19.35 Dan za dnem, 20.00 Zdravstvo danes
20.30	Nadaljevanka: Cuore
21.30	Dok.: I grandi deserti
22.30	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
23.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Informativna oddaja:
News dal mondo
TELE 4_____________
■ SLOVENSKE M RE 2 E
RTV Ljubljana 1_______________|
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Šolska TV: Slikarske tehnike, 10.40 Slovenski ljudski plesi - Plesi Kozjanskega
11.10	Aktualno: Po sledeh napredka
11.40	Video strani
13.40	Športni prenos
16.30	Dnevnik _
16.45	Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.45	Po sledeh napredka
18.15 Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: glasbena oddaja Otroci glasbe, nato Po lovčevih stopinjah
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Tednik
21.00	Nadaljevanka: Študentska balada (r. Ludvik Raža, i. Martin Zo-unar, Vladimir Dlouhy, 1. del)
22.00	Dnevnik
22.10	Retrospektiva jugoslovanskega filma: Tiger (vojni, Jug. 1978, r. Milan Jelič, i. Ljubiša Samaržič, Bata Živojinovič)
23.40	Video strani
RTV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40 Športna oddaja: Juke Box
14.10	Mednarodni nogomet (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Nanizanka
17.00	Film
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.10	Nogomet: tekma za enega od evropskih pokalov
21.50	TVD Novice
22.00	Tednik: Sportime Magazine 22.20 Rubrika: Mon-gol-fiera
23.00	Nočni boks
23.45 SP v umetnostnem drsanju (povzetki, iz Pariza-Bercy)
RTV ljubljana 2_______________
18.55 Čas, ki živi: Krvava zora 19.30 Dnevnik
20.05 Mali koncert: Vladimir Mlinarič in Patricija Mihelač
20.50	Slovenci v zamejstvu 21.20 Oči kritike
21.50	Folklorna oddaja TV Skopje
■ RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenska postna premišljevanja (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Živeti zdravo; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah, Nediški zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (20. del); 15.15 Pri nas na obisku; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Srečanja: In exi-lium, dekan Viktor Kos piše župnijsko kroniko; 18.25 Glasba; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00. 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 O jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV-Lj; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Kvartet godal; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba po željah; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh, vmes pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Manufaktura; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi;
10.00	Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Turizem; 11.30 Pismo iz..; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Dopust v Jugoslaviji; 17.33 Show Business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Lestvica Amadeus; 16.30 Kultura oblačenja; 19.00 Horoskop; 20.30 Going, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
i
\GRFLSK\ OBRAZ
Mevyl Streep bo Evita Peron
Primerjava med Robertom de Nirom in Meryl Streep prav gotovo ni iz trte izvita, saj sta najboljša igralca, kar jih premore filmski svet, večkrat pa sta tudi nastopala skupaj. Kot se je De Niro uspešno lotil zanj neobičajne komične vloge v filmu Kralj za eno noč, v katerem je Jerry Lewis igral dramatično vlogo, tako se bo sedaj Meryl Streep lotila glasbenega filma.
Igralko, ki je zaslovela z Lovcem na jelene, Sophiejino odločitvijo in Mojo Afriko, je hollywoodski producent Robert Stigwo-od izbral za vlogo E vite Peron v musicalu, ki ga bo režiral najuspešnejši ameriški režiser zadnjih let - Oliver Stone. Stigwood je film o ženi bivšega argentiskega diktatorja pripravljal dolgih deset let, primerno dolgo je zato bilo tudi iskanje ustrezne igralke in režiserja.
Za Evito se je potegovalo kar 36 ameriških filmskih, televizijskih in glasbenih zvezd. Vsaka je seveda dobila gradivo in se nato preizkusila pred kamero. Meryl Streep je tako nadigrala Madonno, Lizo Minelli, Barbro Streisand in Raguel Welch. Iskanje »ta prave« igralke je potekalo v podobnem vzdušju kot pred petdesetimi leti, ko so se ob filmu V vrtincu po res skrbnem izbiranju odločili za Rossello O'-Hara.
Stone, ki se je uveljavil v konkurenci s Kenom Russellom in Herbertom Rossom, se trudi, da bi čim prej dokončal scenarij. Stigwood je zatrdil, da bo Evita na ogled v ameriških kinodvoranh za božič leta 1990. Upati je le, da bo Meryl Streep prav tako kvalitetna pevka kot igralka.
LA REGOLA DEL GIOCO — Le regle du jeu — Pravila igre, Fr. 1939.
V četrtek, 16. marca, ob 9. uri, na RAI 2.
Dramatični film. Mojster francoskega filma Jean Renoir je znan zaradi številnih velikih filmov, od Velike iluzije (1937) do Marseljeze (1938), od Tonija (1934) do Človeške zverine (1938), toda dobršen del kritike meni, da so prav Pravila igre njegova največja mojstrovina. Ta nedvoumna dramatična komedija usodno niha med registrom ironičnega posmeha in resnim tonom drame, kar je povsem v sozvočju z občutljivostjo velikega realističnega cineasta. Bogati aristokrat prekine ljubimsko razmerje, ker hoče ohraniti ljubezen svoje žene. Tej namreč nevarno dvorita neki letalec in družinski prijatelj. V tem Renoirovem »treznem, zlobnem in hkrati patetičnem« prikazu konca neke dobe in nekega razreda smo priča vrtiljaku hinavskih igric in ljubezenskih spletk tako med služinčadjo kot med gospodo.
r	\
VIDEO NOTES
Oddaja:	.■	__-____
Postaja: .	_v;	:	--
Sin isssf
St si SS*
ITALIJANSKE TV MREŽE
				
/	RAI 1	3 O	RAI 2	II	RAI 3
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Dok. oddaja: Leteči zmaj
16.00	Risanke, nato mlad. oddaja Big!
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: II viaggio di Natty Gann (pust., ZDA 1985, r. Jeremy Ka-gan, i. Meredith Salenger)
22.10 Aktualno: Linea diretta
22.40	Dnevnik
22.50 Opera: Guglielmo Tell (G. Rossini, dir. Riccardo Muti)
23.35 Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dok.: Otroci in pravice v Evropi 0.45 SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza)
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: I 39 scalini (krim., VB 1959, r. Ralph Thomas, i. Kenneth More, Taina Elg)
10.40 Risanke: Donkey Kong
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Tečaj nemščine
11.35 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
16.55	Iz parlamenta in dnevnik
17.05	Nan.: Uno psicologo per tutti
17.30	Rubrika o zdravju in estetiki
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Kviz: Conto su di te 22.10 Dnevnik - nocoj
22.20	Dnevnik - posebnosti dnevnika
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Film: Saturn 3 (dram., VB 1980, r. Stanley Donen, i. Kirk Douglas, Farrah Fawcett)
11.00	Nadaljevanka: Destini
11.45	Aktualnosti: Destini per voi
12.00	Izobraževalna oddaja: Vabilo v gledališče - La maestrina (Dario Niccodemi, r. M. Cajano, i. Isa-bella Goldman, Stefano Satta Flores)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobr. oddaja: Aladinova svetilka
15.30	SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza)
16.40 Aktualnosti: Spaziolibero
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Aktualnosti: Destini per voi
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Aktualno: Pošto pubblico nel verde, vmes (ob 22.00) večerni dnevnik
23.00	Variete: Zaključni večer 4. natečaja Nati per la danza, vmes (ob 24.00) dnevnik
0.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti

Pred otvoritvijo prestižne operne sezone
Berlusconi si je zagotovil prenose koncertov letošnje simfonične sezone milanske Scale, prva državna tv mreža pa nam ponuja generalko prve letošnje opere. Zadnjo vajo Rossinijeve opere Vimelm Tell, prestižne in uspešne milanske postavitve, si bomo lahko ogledali nocoj, ob 22.50 na RAI 1. Opero je seveda dirigiral Riccardo Muti, med izvajalci pa je bila tudi ameriška sopranistka Cheryl Studer (na sliki), ki je zamenjala obolelo Lello Cuberli.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5_____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 Webster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Aktualno: Radio Lon-dra
20.30	Variete: II Principe Azzurro
22.35	Aktualnosti: Forum
23.20	Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.50 Rubrika: Premiere
1.00	Nanizanke: Baretta,
1.55	Mannix, 2.50 Ma-sguerade
RETE 4_______________
7.45	Nanizanki: Lou Grant,
8.30	Switch
9.30	Film: I trafficanti della notte (dram., ZDA 1950, r. Jules Dassin, i. Richard VVidmark, GeneTiemey)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La val le dei pini, 15.20 Gosi gira il
mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.00 Febbre d’amore
18.00	Nanizanka: New York, New York, 19.00 Sulle strade della California
20.00	Aktualno: Dentro la notizia
20.30	Film: Operazione Nor-mandia (vojni, ZDA 1956, r. Henry Koster, i. Robert Taylor, Dana VVinter)
22.30	Nanizanka: Spenser
23.30	Film: I giorni impuri dello straniero (dram., ZDA 1976, r. John Le-wis Carlino, i. Sara Mi-les, Kris Kristofferson)
1.25	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1____________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: Tuono Blu (pust., ZDA 1982, r. John Bad-
ham, i. Roy Scheider, VVarren Oates)
22.40	Kviz: Per la strada
23.10	Variete: Dibattito!
23.30	Šport: Grand Prix 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nanizanki: Troppo forte, 1.15 Kung-fu
ODEON_______________
8.00	Nad.: Agua viva ,
9.00	Nanizanka: Good limes
9.30	Nadaljevanka: Marcia nuziale
10.00	Nanizanka
10.30	Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nanizanka Una fami-glia si fa per dire
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del), vmes nanizanka Heidi
19.00	Rubrika: Fiori d aran-cio
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma,
20.00	Bollicine
20.30	Film: Tintorera (dram., VB 1977, r. Rene Car-dona jr., i. Susan George, Fiona Levvis)
22.30	Športna rubrika
24.00	Nanizanka:	Night
Heat
TMC________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Rubrika: Ogledalo življenja
13.30	Dnevnik
14.00	Športne vesti
14.30	Glasbena oddaja: Clip Clip
15.00	SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza)
22.45	Nogometne vesti (1. del)
23.30	Aktualno: TMC nocoj
23.45	Nogometne vesti (2. del)
TELEFRIULI__________
13.30	Nanizanka: Nella časa di Flambards
14.30	Risanke
15.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19:30 Rubrika: Dan za dnem
20.00	Kmetijska rubrika: Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Cuore
22.00	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
22.30	Informativni tednik: Tigi 7
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Rubrika: Il salotto di
Franca, nato dražba
1.30	Informativna oddaja: News dal mondo
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
II
f
I
SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1_______________|
10.00	Video strani
10.10 Mozaik. Tednik, 11.00 Slovenci v zamejstvu, 11.30 nadaljevanka Študentska balada (pon. 1. del)
12.45	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Tednik (pon.)
17.35	Slovenci v zamejstvu
18.15 Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: Zverinice iz Rezije (Milko Matiče-tov, 1. del)
18.35	Nadaljevanka:-Safari (4. del)
19.05	Risanka
19.12 TV Okno, Naše akcije
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Dokumentarec: Podvodna odkritja - Zakladi so težave (1. del)
21.00	Nanizanka: Detektiva iz Miamija (11. del)
21.50 Dnevnik
22.00	Film: Mož, ki je hotel biti kralj (pust., ZDA 1975, r. John Huston, i. Sean Connery, Michael Caine, Christopher Plummer)
0.05 Video strani
RTV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
14.00	SP v umetnostnem drsanje -ženske (prenos iz Pariza-Bercy)
16.00	TVD Novice
16.10 SP v umetnostnem drsanje -ženske (prenos iz Pariza-Bercy)
18.00	Nanizanka
18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	SP v umetnostnem drsanje - ples (prenos iz Pariza-Bercy)
23.00	TVD Novice
23.15 Rubrika: Sottocanestro
24.00	Nočni boks
RTV Ljubljana 2_______________
19.00	Videomeh (pon.)
19.30 Dnevnik
20.05 Koncert Slovaškega komornega orkestra, dir. Bohdan VVarchal (Debussy, Mozart, Britten)
22.00	Skupščinska kronika
22.25 En avtor, en film: Play off (1. Pe-diček)
22.45 Poskusni satelitski prenosi
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Koroški portreti; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Ženske in politika; 12.40 Zbori; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pravljični svet v barvah; 14.30 Zapisi in glasba; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (21. del); 15.15 Naši kraji in ljudje; 16.45 Postni govor;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13,00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Za starejše občane; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Atija Sossa; 20.00 Oddaja o pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00, Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Jpgoton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Zbori; 18.30 Popevke po telefonu; 19.00 Radio Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedrja; 8.35 Mi in vi; 9.32 Fee-ling; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družina; 11.00•Notranjepolitična oddaja; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Zunanjepolitični komentar; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna;
15.00	Popoldanski spored; 16.00 Puzzle; 16.33 Iz kulturnega sveta; 17.00 Bub-bling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočni val.
I
I
FILMI NA MALEM EKRANU
Miriam Makeba
Miriam Makeba se je te dni mudila v Italiji. Seveda ni šlo za nikakršno naključje. Južnoafriška temnopolta pevka in borka proti apartheidu je v Rimu namreč izjavila, da se svojih koncertov vedno udeležuje iz političnih razlogov.
»V tem primeru se mi je zdelo primerno podpreti žensko gibanje,« je pristavila. Miriam Makeba, ki je že polnih trideset let fena glavnih predstavnic gibanja proti apartheidu, se je v italijanskem glavnem mestu skupaj z Nicolette Larson, Juliette Greco, Spagno, Liso Hunt in Tereso De Sio udeležila koncerta Alternativa donna. Prireditev je bila posvečena spominu Marise Bellisario, organizirana pa je bila v okviru pobud ob praznovanju 8. marca.
Ob njenem obisku v Italiji smo jo nekajkrat lahko videli tudi po televiziji; ob eni od teh priložnosti se je Makebova spomnila tudi Winnie Mandela, ki ji očitajo umor temnopoltega dečka. O njej je pevka dejala, da je za svoja sinova skrbela ob neštetih težavah in hudem trpljenju. »Človek včasih pač lahko zgreši in, če je tudi ona zgrešila, naj ji odpustijo, saj je ime Mandela zelo pomembno za zatirane v Južnoafriški republiki.«
Miriam Makeba, ki so jo leta 1959 izgnali iz Južne Afrike zaradi dokumentarca Come Back To Africa, je tudi predstavila svojo novo LP ploščo VJalela. Tokrat se je prvič zgodilo, da je njeno ploščo produciral Južnoafričan - glasbenik Sipo Mabuse.
MOŽ, KI JE HOTEL BITI KRALJ — The Man Who VVould Be King, ZDA 1975.
V petek, 17. marca, ob 22. uri, na RTV-Lj 1.
Pustolovski film. Ameriški režiser John Huston je bil strastni bralec dobre literature. V svoji dolgi karieri je filmsko upodobil več knjižnih klasikov (od Melvillea do Joycea), a šele v 69. letu starosti mu je uspelo ekranizirati eno od svojih največjih mladostnih ljubezeni: Kiplingovo pustolovsko povest Mož, ki je hotel biti kralj. V filmu nastopa tudi sam pisatelj, ki slučajno spozna dva bivša angleška podčastnika. Pustolovca, ki sta ostala v Indiji tudi po odpustu iz vojske, mu razkrijeta svoj nori načrt. Iz Indije naj bi šla na Sever, v neraziskani Kafris-tan, kjer naj bi zavladala nad tamkajšnjimi plemeni in tako obogatela. Pogumna »kolonizatorja« izkoristita vse svoje tehnološko znanje, da si pridobita oblast nad preprostimi domorodci. V vlogi norih pustolovcev nastopata izredna igralca, kot sta Sean Connery in Michael Caine.
C	A
VIDEO NOTES
Oddaja:___________....
Postaja:__:___________

Naravovarstvena organizacija Greenpeace je pred nekaj dnevi v Moskvi poskrbela za predstavitev velike plošče Breakthrough. Gre za zbirko pesmi najboljših zahodnih rock skupin, ki jo je v štirih milijonih izvodov natisnila sovjetska državna diskografska hiša Melodija. Breaktrough je prva tovrstna plošča, ki izide prej v Sovjetski zvezi kot na Zahodu, hkrati pa tudi prva, ki je deležna tako visokega števila izvodov. Melodija doslej ni nikoli natisnila več kot 200.000 izvodov iste plošče.
Med pevci in skupinami, ki so se odzvali vabilu Greenpeacea, so Sting, Sade, Dire Straits, Simple Minds, Lou Reed in Grateful Dead, v Moskvi pa so bili ob tej priložnosti prisotni Annie Lennox (na sliki), Chrissie Hynde (Pretenders), Peter Gabriel, U2, Talking Heads in Thompson Twins. Celoten izkupiček »ruske operacije« naj bi presegal 9 milijard rubljev (20 milijard lir), ki si jih bodo razdelili Melodija, Greenpeace in Ustanova za preživetje človeštva. Slednjo so ustanovili lani s sodelovanjem sovjetskega fizika Andreja Saharova in ameriškega naftnega mogotca Armanda Hammerja. S svojim delom zaslužka namerava Greenpeace odpreti urad v Moskvi in tako razširiti svojo dejavnost tudi v Sovjetski zvezi, v tem smislu pa namerava ustanoviti še dva centra v okolici Moskve, da bi sovjetsko mladino seznanjala z naravovarstveno problematiko.
Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damiana Ota Filmi: Kinoatelje Šport: Branko Lakovič
Glasba: Boris Devetak in Andrej Šik
Foto:	Križmančič,
RTV, AGI in AP
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.