/
Leto XYI.
V Celju, dne 16. julija 19U6. 1.
Stev. 81.

DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je v Schillerjevi cesti St. o. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
izhaja trikrat na teder., vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta « kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvo. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje ihserate in mnogokratno inseriranje znatfen popust.
Slovenski volilci
ceijsko-brežiškega volilnega okraja!
Jutri dne 17. t. m. volijo sodni okraji Šoštanj, Gornjigrad. Vransko. Celje, Laško. Sevnica, Kozje in Brežice svojega poslanca za 4.. t. j. kmečko skupino. Zaupni sliod je soglasno postavil kandidatom
g. dr. Frana Ifoušeka v Mariboru. Slovenski volilci! Vsi na volišče in vsak zapiši na glasovnico: dr. Fran Vo u še k, sodni nadsvetnik v Mariboru.
Obmejni Slovenci, snujte posojilnice!
I „Slovenska zadruga", strokovni
S list za slovensko posojilništvo in zadružništvo sploh, razlaga v svoji zadnji mesečni (julijski) številki, kako velik "Jkpredek je napravilo slovensko po-Hgilništvo v zadnjem času; omenja uredbo zadružnih zvez na Slovenskem, Hj&aterih se v najnovejšem času odlitaje posebno celjska „Zadružna Zrm" kot naslednica, oziroma sovrst-«p „Zveze sloyenskih posojilnic'5; ■»poroča, po katerih načelih naj se ravnajo tiste slovenske posojilnice, katere hočejo uravnane biti po zakonu z dne 1. junija 1889 (t. j. po sistemu ; Mteisen) in nasvetuje naposled, da , ^ne nove posojilnice osnovale s pomočjo! in po duhu celjske „Zadružne Zveze".
Ta poziv našega strokovnega orfana nam daje povod, da se ozreino f po našem slovenskem štajerju, koliko 1.imamo že slovenskih posojilnic, kje jih I imamo in koliko in kje bi jih bilo še ■Éeba osnovati.
I V tem trenutku utegne biti že iacih HO posojilnic slovenskih na Sp. Štajerskem, kar je pa z ozirom na jsko. kjer jih je blizu 150, dokaj filialo, ker je Spodnja Štajerska tako velika m ima toliko stanovalcev kakor Kranjska. Resnica je pa, da je na Kranjskem od teh 150 posojilnic le pO več ali manj potrebnih, in da se' ostalih 50 le med koristne zavode prištevati sme in to le tedaj, ako «zorno in skozinskoz korektno poslujejo. Z ozirom na to računanje bi slovenski Štajerci potrebovali torej še skacih 40 slovenskih posojilnic. Kje? jfti da bi morala vsaka vas ali^vsaka -iupiiija svojo posojilnico imeti, kakor ■p želi nemški Raiffeisen in kakor Semci priporočajo.
■LOni res snujejo posojilnice po svojih deželah že skoro za Vsako vas. ; V Slovencih se je pa v prejšnjih časih priporočalo, da zadostuje že za vsak l.sodnijski okraj en denarni zavod te vrste, ki naj deluje na sedežu sodnije in davkarije. No. to navodilo naj bi veljalo še dandanes za silno majhne sodnijske okraje, kakoršna sta n. pr. na Kranjskem dva. ki obsegata oba i komaj eno petino prebivalstva največjega spodnještajerskega (ptujskega)
Sodnijskega okraja, ki nima čez .50.000 stanovalcev. Ker pa promet in prebivalstvo rasteta, ker se vse panoge kmetijstva, obrta. kupčije pospešujejo, ako ni ovir denarnemu gibanju; zato bi kazalo, da dobijo že po dve veliki župniji (s kacimi 7—8000 dušami) ali tri ali štiri župnije po eno posojilnico. Ako se pa ozremo po našem slovenskem Štajerju, zapazimo v svoje začudenje, da irfia celi ptujski sodnijski
_ lskl padel je..strah vse sovražnike Sloven-
okraj en sam slovenski denarni'zavod. cevj posebno celjske, da ne bodo imeli
d;. .:;, i^jnških u<"enc,ev, 'a s^aro	<
Res je ptujska posojilnica slovenski
denarni zarod prve vrste, res je pre-potreben in prekoristen,- res je daroval in še daruje v narodne in dobrodelne zavode velike, velike svote; ali ipak se ga vsi slovenski stanovalci, zlasti oddaljeni ne moiejo posluževati. Tako n. pr. smo lani slišali v „Slov. Gosp.'1, da ljudje iz Zavrča hodijo denar iskat v Varaždin, kjer morajo Židom dajati 12 °/o obresti. V Mariboru je lepa posojilnica; toda okoli mesta je premalo slovenskih in le preveč nemških posojilnic. n. pr. v Hočali. Radvanju, Pesnici. Mariji v Puščavi. Razvanju so nemški denarni zavodi. Ob nemški jezikovni meji in na Pohorju je vse premalo slovenskih posojilnic. Od Maribora do Koroške meje je slovenska posojilnica edinole v Marenbergu. Zakaj ne bi se v dravski dolini, n. pr. v Rušah. Selnici, v Vuzenicah osnovali ti zavodi, ali v Ribnici in Št. Lovrencu na Pohorju ali na levem bregu Drave v Remšniku, Kaplji itd.
G. Ante Beg, bivši urednik „Domovine", je lani prepotoval ozemlje ob slovensko-nemški meji od Koroške do ogrske granice. Prišel je pri tej priliki do prepričanja, da bi le slovenske šole in slovenske posojilnice rešile obmejne Slovence pred potopom v nemškem morju. Zato je nasvetoval ustanovitev slovenskih posojilnic tu in tam ob nemški meji, 11. pr. pri Sv. Juriju na Pernici ali v Svičini.
In prav je imel; kajti Nemci so za svoje ljudi in za obmejne Slovence ob Muri osnovali že vse polno nem-'ških Raiffeisenovk. n. pr. v Lučanah, št. Ilju v Slov. goricah (tu je tudi slovenska posojilnica), v Jarenini 'tu je tudi slov. posojilnica), Gomilici. Obrajni (Halberain). Lešani (Haselbach), (obe blizo Radgone), v Spielfeldu, v Selnici ob Muri itd. Ali ne samo ob tej meji nad Slovenskimi goricami in nad
Dravo, ampak tudi drugod še bi bilo treba več slovenskih posojilnic, n. pr. y konjiškem okraju za nekatere župnije. v slovenjebistriškem, šmarskem in laškem okraju. Kjer se širi nemška posojilnica na slovenski zemlji (n. pr. Ijpče, Bizeljsko). ustanovi naj se še slovenski zavod. Na noge torej, slovenski domoljubi! 'Uprava „Slovenske zadruge"' v Krškem in „Zadružna Z^eza" v Celju ste vedno v tej zadevi pripravljeni sodelovati, svetovat, posredovati.	. L
Nemški Studentenheim v Celju.
; Pojasniti moramo nekoliko ustanovitev in vzdrževanje te naprave. Ko je v septembru 1. 1895. oživotvorila se tako imenovana slovenska nižja gimnazija v Celju s prvim razredom, po-
šk<- popolno) gimnazijo -iu zato so
ustvarili svoj dijaški dom — Studentenheim. Denar za njega so nabirali po vsej nemški Avstriji in v nemškem cesarstvu in dobili so toliko, da so 15. septembra 1896 sprejeli 32 dijakov.
Za stanovanje je „prepustilo"' mesto celjsko nemškemu dijaškemu domu svojo hišo med Koprivnico- in cerkvijo sv. Maksimilijana. Na tej hiši ima Celje vknjiženega dolga 62.000 K in letne obresti tega kapitala znašajo 3100 K. Torej je mesto Celje v desetih letih samih obrestij 31.000 K žrtvovalo za Studeutenheim. L. 1898. so postavili drugo nadstropje na to stavbo, kar je tudi težke denarje — najmanj 20:000 K stalo. "K temu še pridejo davki od hiše, rednih popravil še ne računimo, — na leto okroglo 700 K, torej v desetih letih 7000 K. slednjič najemnina za prvi dve leti okroglih 1000 K na leto. vkup 2000 K. od jeseni leta 1898 sem pa. ko- je že stalo drugo nadstropje, okroglih 2500 K na leto. to je za 8 let 20.000 K. Mesto Celje je toraj dozdaj žrtvovalo za celjski nemški Studentenheim nizko računjeno 80.000 kron.
Štajerska dežela daje vsled glaso-vitega sklepa svojega deželnega zbora z dne 18. maja 1899 vsako leto celjskemu Studentenheinm podpore po 4000 K, dala mu je torej v zadnjih osmih letih že 32.000 K. Razen tega pa še daje štajerska dežela prav zato. da bi- v celjsko nemško gimnazijo več učencev privabila, vsako leto samo za to nemško gimnazijo pet štipendij po 200 K. in pet po 160 K. vkup 1800 K. kar daje v osmih -letih 14.400 K. Od teh 32.000 K in 14.400 K. vkup 46.400 K je tretjina slovenska, t. j. okroglih 15.000 K.
Za dijaško kuhinjo v Celju graški mogotci nimajo srca. slovenski dijaki naj po njih želji stradajo in slovenska gimnazija naj propade.
Podpore dobiva celjski nemški Studentenheim še od štajerske hranilnice v Gradcu, celjske mestne hranilnice, nemškega šolskega društva in od „visokih osebnosti", ki seveda ni da bi morale biti vse izmed avstri-janskih državljanov.
Zdaj imajo že na „otoku"' blizo nove lutrske cerkvi pripravljeno stav-bišče za nov Studentenheim.
H koncu še o predpravicah. ki so javno priznane, da jih uživajo gojenci Studentenheima v Celju.
Malo tednov je preteklo, da je c, kr. okrajni glavar ljutomerski „v spomin poklical" voditelju tamošnje slovenske šole ministrski ukaz. da učenci javnih šol ne smejo nositi narodnih znakov. Celjski Studentenheimci se pa v pričo direktorja in profesorjev c. Ki. gimnazije. Katere učenci so. zbirajo v dvorani, ki je okrašena v prvi vrsti z nemško trobojnico, potem štajerskimi in tudi - slednjič s cesarskimi barvami. Slavnost povečuje s svojo navzočnostjo tudi mnogo c. in kr. oficirjev z dvema aktivnima majorjema na čelu, kar nemški listi seveda posebno omenjajo, civilne dostojanstvenike pa odpravljajo z „zastopniki oblastev".
C. kr. profesor Kurz se drzne v slavnostnem govoru reči, da je stara c. kr. (nemška) gimnazija v Celju zadostovala učnim jiotrebam obeh štajerskih narodov in tako javno povedati pred Studentenheimci, da „c. kr. samostojni . nemškoslovenski gimnazijski razredi" (slovenska gimnazija) n i s o k u 11 u r n a p o t r e b a. Še več, isti c. kr. profesor javno označuje „brambo Nem št va v južni Štajerski", t. j. zatiranje Slovencev — za p a t r i j o t i č n o delo.
Tiskano poročilo o desetletnici Studentenheima hvali prejšnjega ift sedanjega ravnatelja celjske nemške gimnazije, gg. K o n č n i k a i n P r o f t a, da sta mnogo pripomogla razcvitu Studentenheima. ker sta „izkazovala kolikor le mogoče blagonaklonjenosti pri sprejemu Studentenheimcev"'. To se pravi, sprejemala sta v gimnazijo ljudi, ki se navadno- ne s p r e j e m 1 j e j o, samo ' da se ne zmanjša število nemških gimnazijcev.
Vsa tu navedena dejstva zapomnimo si dobro — porabili jih bodemo.
Svetovno-politični pregled.
— Državni zbor. V seji dne 13. t. ni. se je pričela razprava o nujnem predlogu agrarcev glede surtakse (zvi-. šanja carine) na sladkor. .Zbornica je predlogu priznala nujnost in ga tudi končno v meritornem oziru sprejela. —
t
Potem se je nadaljevala debata o obrtni noveli. Zbornica je po daljši debati sprejela zakon v drugem in tretjem Čitanju. nä kar je prišlo na vrsto prvo čitanje vladne predloge o podržavljenju severne železnice. Posi. dr. Elvert je naglašal. da imajo Nemci težke narodne pomisleke proti podržavljenju severne železnice, ter kritikoval financialno tehnično stran zakonske predloge. Svoja skoro dveurna izvajanja je dr. Elvert končal z besedami: Na vsak način se mora paziti na to. da ne bo pri podržavljenju severne železnice ubila politika narodnega gospodarstva. Na predlog posi. Baerenreitherja se je nato pričela razprava o trgovinski pogodbi s Š v i c o. Ko sta govorila o stvari poročevalec Licht in posi. Baeren-reither se je debata zaključila. — O častni aferi E1 d e r s c h - M a 1 i k je poročal posi. Krolikowski naglasujoč. da zbornici ne more predložiti referata, ker ni bil sklepčen grajalni odsek. Posi. Choc se je pritoževal radi netočnega poročevanfa državnozborske korespondence in brzojavnega korespon-denčnega urada.
—	Iz odseka za volilno presnovo. Odložil je svoj mandat v tem odseku posi. Piantali in je izvoljen mesto njega goriški posi. Gaberšek.
—	Volilna reforma. Nemški listi ne morejo preboleti, da smo štajerski Slovenci dobili sedmi mandat. Besne zaradi ,.velike krivice", ki se je zgodila ..nemškemu narodu"'. Napadajo tudi nemške krščanske socijalce in konservativce, češ. da so izdali uarod. Bože. toliko hrupa zaradi takšne ba-gatele! Zahtevajo, da se mora reasu-mirati razprava o kočevskem nemškem in štajerskem slovenskem mandatu, češ, rajši pustimo nemški mandat na kranjskem; nego bi dovolili štajerskim Slo-vetìcem sedmi mandat. Počasi se tudi aajvroceKrvnejSlm petelinom ohladi kri.
—	Odsek za volilno reformo je v petek dovršil razpravo o Primorski. Danes ima sejo in razpravlja o Tirolski in Šleski.
—	Pravosodni odsek je v petek nadaljeval razpravo o reformi zakon a ter je sklenil si izvoliti pod-odsek 5 članov.
—	Italijanski dijaki pri uaučneiu ministru. Italijanski dijaki so bili v soboto pri naučnem ministru zahtevat italijansko univerzo v Trstu. Minister jim je odgovoril, da stvar uredi tako. da bodo izpiti na nekaterih italijanskih univerzah dobili tudi v Avstriji veljavo.
—	Zakon v zavarovanju privatnih uradnikov pride v torek potom nujnega predloga vnovič na razpravo v poslanski zbornici. Sprejet bo odsekov predlog. Ker pa bo s tem zakon zopet spremenjen, kajti odsek ni pritrdil premembam. ki jih je sklenila gosposka zbornica, mora stvar vnovič priti pred gospodsko zbornico. To se zgodi še tekom tega meseca.
—	Čehi nn Nižjem Avstrijskem se že začenlajo pripravljati za državnozborske volitve nn podlagi splošne volilne pravice. Nastopiti hočejo popolnoma samostojno. Vstvarili so si posebne volilne odbore.
—	Ogrska poslanska zbornica je zvršila debata o adresi na kralja in je odreso izročila kralju. Adresa narodnostnih zastopnikov je bila z vsemi proti njihovim glasovom odklonjena.
—	Ogrska poslanska zbornica. Zbornica je v soboto v tretjem čitanju sprejela predložene zakonske načrte glede trgovinske pogodbe in veterinarske konvencije s Švico. Na to je sledila generalna debata o proračunu. Po kratki debati je bil proračun v splošnosti sprejet. V specijalni debati so bili naslovi: Naj viša kabinetna pisarna. najviši dvor, državni zbor, dr-
žavni dolg. skupni stroški, hrvatsko ministrstvo, državno računišče, ministrsko predsedstvo in ministrstvo a latere sprejeti brez debate. Danes seja. Dnevni red: Specijelna debata o ministrstvu za uk in bogočastje.
—	Carinska vojska s Srbijo. „Štampi" se poroča iz Niša: Veliko iznenadenje je vzbudilo odpotovanje avstro-ogrskega konzula na dan pred zatvoritvijo meje za srbsko živino. Konzul je vzel sabo vse konzularno osobje. da je torej konzularno zastopstvo Avstro-Ogrske v Nišu popolnoma sistirano. Konzul je dal odpeljati tudi vse pohištvo, iz česar se sklepa, da Avstrija računa na to. da bo carinska vojna s Srbijo trajala zelo dolgo. — Poroča se iz Belgrada. da je Srbija pripravljena napram Avstriji znižati vse tarife in naročiti v Avstriji za 26 milijonov frankov vojnih potrebščin proti temu. da se za izvoz srbske živine v Avstrijo pridrži stari carinski modus.
—	Angleško brodovje ne obišče Rusije. Oar Nikolaj in angleški kralj Edvard sta se dogovorila, da izostane obisk angleškega vojnega brodovja v ruskih pristaniščih.
—	Francoski uradni list pripravlja danes imenovanje Piquarta generalom in Dreyfussa majorjem.
Bitka med salvadorskimi in guatemalskimi četami. Vsled mejnega spora med centralnoameriškima državicam Salvadorom in Guatemalo je prišlo do prve bitke pri El Jidira. Čete iz Salvadore so bile tepene. njiljov poveljnik Begalado, bivši predsednik salvadorski. je padel. (Guatemala ima 100.000, Salvadora 18.000 vojakov.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Zahvala. O veliki ljudski:veselici, ki se je vršila dne 8. t. ni. v celjskem ,.Narodnem domu", gre le en glas, namreč, da je v vsakem oziru nad vse izboruo uspela. Prvi namen veselice je bil seveda doseči čim večji čisti dobiček v prid prekoristni šolski družbi sv. Cirila in Metoda. Tozadevni računi se sicer še niso mogli popolnoma skleniti. Toliko pa že lahko sodimo, da se bo glavni družbi odposlal znesek približno 1000 K.
Ta izvanredni uspeh pa se je dosegel le vsled skrajne požrtvovalnosti vseh zavednih rodoljubov v Celju in s pomočjo vrlih narodnjakov iz sosednih
krajev. Iskrena hvala bodi izrečena »
vsem, ki so prispevali z darili ali pripomogli na drug način, da je postala veselica ena najlepših in največjih, kar se jih je sploh kedaj priredilo v Celju.
Vzlasti se zahvaljujemo slavnim narodnim društvom in sicer: celjskemu ,.Sokolu" in odseku žalskega ,.Sokola" za krasne nastope na vrtu. ,.Celjskemu pevskemu društvu", „Slov. del. pod. društvu" in cenjenim pevcem in pevkam iz Št. Jurja ob juž. žel. in iz Laškega za sodelovanje pri koncertu. ,.Slov. del. pod. društvu" in samskemu klubu izrekamo še posebno zahvalo za postavljanje šotorov. Narodna prireditev brez narodnega ženstva je nemogoča. Tako so se tudi to pot pridobile za veselico največ zaslug naše velecenjene narodne dame. Imenoma se zahvaljujemo zlasti onim veleč, gospem in gdč., ki so prevzele vodstvo in postrežbo v posameznih šotorih in ki so to nalogo tako vzorno izpolnile. Ra^un odbornic so se neumorno trudile in sicer pri prodaji šampanjca: gospa Majdičeva in gdč. Zanijerjeva, v kavarni gdč. Černovšekova in gdčne Kavčičeve, na vrtu pri prodaji piva in vina gospe Apihova, Benčanova, Papstova,
Rebekova ter gdčne Banova, dr. Bren-čičeva. Hočevarjeva. Kolenčeva. Ko-roščeva, Kupljenova, Pišekova, Repin-šekova. Strahova. Vošnjakova in Zupančičeva; pri jestvinah gospe Detič-kovi, Miklavčeva. dr. Pompejeva. Vre-čerjeva in gdč. Miklavčeva; pri slaščicah gdčne Kokaljeva. Kosijeva, Zu-panekova; pri smodkah gdčne Doli-narjeva in Gregorinova; pri cvetlicah gdčne dr. Sernečeva in dr. Vrečkova. Pozabiti ne smemo originalne Kočevke gdč. dr. Bergmanove in prodajalke štrukljev gdč. Moosove. Vsem tem imenovanim velecenjenim damam se enkrat naša najsrčnejša hvala! Konečno se še zahvaljujemo posestniku g. Škraberju na Lavi, ki nam je preskrbel brezplačno s potrebnim smrečjem in gdčnam Gaberšekovim za pletenje vencev. Prepričani pa naj bodo vsi, da so si s svojim dobrim delom zaslužili hvaležnost celega slovenskega naroda. Odbor inoške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Celju.
—	Umrl je v Celju v noči od petka na soboto ob 1. uri g. Fran J a n e ž i č, bivši kancelist pri c. kr. okr. glavarstvu, v starosti 42 let. Imel je srčno bolezen in je njegova orjaška narava se dolgo s polno življensko energijo upirala zadnjemu trenutku. Bil je zaveden slovenski mož. N. v m. p.!
—	Blagoslovljenje nove prote-testanske Cerkve na ,.Otoku" pri Celju je minilo včeraj, ne da bi bilo imelo tak utis. kakor so si ga slikali mogočni gromovniki pri vahtarici. Pred nedeljo so Vam letali razni jogri od hiše do hiše ter prosili celjske Nemce, naj okrase svoje hiše z nemškimi zastavami. A glejte, videti ni bilo niti ene zastave. In procesija iz stare v novo cerkev je bila mnogo skromnejša, nego smo po vsej agitaciji smeli pričakovati. Na čelu procesiji je korakalo za celjsko godbo šest lutrskih duhovnikov, na čelu jim Superintendent, med njimi pa je bil eden v talarju in z baretom, kakor ga imajo katoliški duhovni. Kolikor smo culi, je bil to bivši frančiškan, sedaj starokatoliški župnik graški. Jožef Ferk, kateri je šele včeraj v „Tagespošti" pisal, da mu jé vseeno, če postanejo katoličani starokatoliški ali evangelski ali brez veroizpovedanja, samo da izstopijo ..iz katoliške cerkve. Za celo slavnost blagoslavljenja je bilo, kratko rečeno, prav malo v resnici srčnega zanimanja; seveda se je na-grnilo mnogo drugega radovednega ljudstva. Ker je pred dnevi nek fan-talin menda malo pomazal novo cerkev, si vahtarica seveda ni mogla kaj. da bi ne govorila o „neizobraženem slovenskem ljudstvu". No: takšno zavijanje dandanes ne drži več!
—	Vahtaričnim napadom na slovenske sodniške uradnike, osobito na njen napad na . g. sodiščnega tajnika g. Erhatiča smo primerno odgovorili. Ker čujemo, da se sumniči g. Erhatiča. da je on povzročil dotično notico, izjavljamo. da imenovani gospod ni ž njo v nikaki zvezi.
—	Doktor modroslovja postane v 8. semestru vsled svojih izbornih uspehov v študijah z dovoljenjem c. kr. naučnega ministrstva naš rojak Fran Kidrič iz Slatine pri Rogatcu. Dne 3. t. m. je napravil glavni izpit z odliko, dne 12. t. m. drugi rigoroz in dne 18. t. m. bo promoviran na dunajskem vseučilišču doktorjnm. Vrli naš rojak študira slavistiko kot glavni, klasično filologijo kot postranski predmet, Če-stitanto!
—	Poplave smo imeli zadnje dni po Spodnje Štajerskem in tudi po Kranjskem. Pesnica je izstopila in je poplavila veliko okrožje. Tudi Voglajna pri Celju je izstopila ter drugi potoki krog Celja in tudi Savinja. — Iz Kranjskega poročajo, da se je v bližini
Novega mesta utrgal oblak in da je j izstopila Krka ter daleč na okrog po- ] plavila.
—	Iz poštne službe. V višji pia- j čilni razred pridejo:, poštni oficijanti Štefan Bele in Franc Mahazak v Ma- ! riboru. Ivan Kiilbl na Pragerskem. Rudolf Kolbesen v Rogatcu. — Pre- \ meščene so poštne olicijantke: Sidonija Lepši iz Slov. Bistrice v Beljak. Treza Schmidt iz Liezena v Rogatec in Roza Wester iz Slov. Bistrice v Kindberg. 1
—	Društvo čevljarjev za suro- i viiie v Celju je imelo občni zbor 8. t. m. Drušvo deluje šesto leto. V lanskem poslovnem letu je imelo za 4586 52 K prejemkov več kot v predlanskem. Či-j stega dobička ima 948 63 K. Načelniku! nadzorovalnega sveta. g. Ivanu Berna, se je izrekla zahvala za požrtvovalno-delo.
—	„Naš dom". Izšel je VI. zvezek! te zbirke povesti, pesmi in narodnega blaga, zanimivosti i. t. d. 6. zvezek, ki stane 50 vin. obsega povesti „Pevčevo' srce", „Krvava svatba v Kijevu" in „Prijatelj Lovro". Zadnja povest je najobširnejša in tudi najlepša vseh treh. Prevedena je. kakor je čitateljem ..Do-3 movine" itak znano, iz hrvaškega, j Spisal jo je sloveči Avgust Šenoa. Pri-I poročamo že zaradi te povesti šesti zvezek v nakupovanje. Dobiva se t| Zvezni trgovini v Celju.
—	Auskultant gosp. dr. Frani Žiher, ki je nedavno tega napravil sodniški izpit, je premeščen iz Maribora v Litijo. Stara metoda! Na Spod- i njem Štajerskem ne sme nobeden Slo-1 venec več postati sodni adjunkt!
—	Šentpavelska godba koncertira v nedeljo, dne 22. julija t. 1. popoldne na Polzeli o priliki blagoslovljenja nove brizgalne polzeljske požarne brambe. Med posameznimi godbenimi j točkami poje moški zbor po dr. Schwabn harmonirane narodne pesmi.
—	Čebelarski shod v Šoštanju, ki je bil določen na 1">. t. m pred-3 poldan všmartinu pri S1 o v < n j em ^ gradcu, se zaradi velike slavnosti r Rušah preloži, iu sicer: v Šoštanju bo čebelaski shod dne 29. t. m. od pol 9. do 11. ure dopoldne, v šraartinuj pri Slovenjem gradcu pa od 3. do K.1 ure popoldan istega dne.
—	Graščina Širje nad Zidanim mostom (Scheuern) je pred kratkim na prisilni dražbi kupila v pokritje svojega posojila mestna hranilnica v Celju za blizo 30.000 K. Letošnjo spo-J mlad bilo je prodano isto posestvo s pogodbo za 120.000 K. Torej se na prisilni dražbi še četrtina zadnje kup- ' nine ni dosegla.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Žicah i dne 9. t. m. vrl in zaveden slovensii 1 kmet Luka Grobelšek. rojen v Olimi»;
bil je dolgo občinski odbornik in pred- M sednik bralnega društva ter je kot tak neumorno deloval na povzdigo narodne 1 zavednosti med svojimi soobčani. Na J njegovem grobnem križu čitamo besede: „Tu počiva narodni slovenski I kmet in predsednik Grobelšek. kojemu je zvesto spolnovanje narodnih dolžnosti 1 pomagalo pripraviti prerani grob." — ■ Pokojni je umrl na srčni vodenici 1
—	Konkurz je napovedan nad | imovino trgovca Rajmunda Savskega r ,1 Podplatu pri Rogatcu. Začasni upravnik J imovine je dr. I. Georg v Šmarju.
—	Radi nesrečne ljubezni se jefl hotel s samokresom ustreliti minoli po-1 nedeljek ponoči na Pragerskem Stein-ji klauberjev knjigovodja Kociper. V uso-T depolnem trenotku ga je prijel krt I tako, da se niti ranil ni. Po dolgem J iskanju so ga našli slonečega ob nekem 1 plotu. Sedaj zopet opravlja služoo. Ji
—	Sestanek nar.-rad. dijaštrilll Rušah je vspel nad vse pričakovanje j dobro. Nad 60 spodnještajerskih dijak«?»
še je udeležilo shoda vkljub slabemu vremenu. Na kolodvoru je pozdravil došlo dijaštvo župan ruške občine g. •ir. Gorišek. Sestanka se je udeležil ned drugimi oficijelno g. dr. Rosina iz Maribora kot zastopnik slovenskega poltenega društva iz Maribora, nadalje ir. Gorišek. župan ruške občine, Mičitelj Lesjak v imenu moškega uči-jftstva. ki je bilo zadržano po uradni "tonferenci in kot zastopnik jugoslovanske učiteljske zveze. — Dijaštvo je 'i največjim zanimanjem sledilo izvajanjem referentov in tudi izzvalo pri važnejših točkah najživahnejšo debato. Natančnejše poročilo priobčimo v eni prihodnjih številk „Domovine". F-— Velika Nedelja. Dne 11. t. m. ÉM je vršila tukaj uradna učiteljska pBferenca za ormoški okraj pod predsedstvom okr. šol. nadzornika gosp. Iv. Dretiaka. ki je imenoval svojim podpredsednikom nadučitelja g. Iv. Košarja. Zapisnikarjema sta bila izvoljena gosp. om. Serajnik ml. in gdč. Mil. Lazar. |> referatu ,.Kako neguj čuvstvo o po-:4tenju v ljudski šoli; kakšen pomen ima za vzgojo in pouk"' je govoril g. M. Košar, o nalogi „Zemljepisni pouk T ljudski šoli s posebnim ozirom na to. kako je obravnavati kulturne skupine in učence uvajati v čitanje zemljevidov" pa je referirala gdč. Krist. Bregant. Referent in referentinja sta svoji nalogi dobro rešila. Poročilo o šolskih vrtih imela je gosp. Košar, o učiteljski knjižnici gosp. Rosina. Po konferenci, ki je trajala nepretrgoma
5	ur. in se v vsakem obziru dobro obnesla. je bil skupni obed v gostilni
Mikla.
L — Ker ni mogel dihati radi sitne napake, si je hotel opomoči ,.70letni Jurij Marko iz Zgornje Sv. Kmeote pri Mariboru s tem. da si je i tet, v o zarezal na več mestih vrat, i ne smrtno nevarno. Sčasoma se mu je pa tako shujšalo, da je moral v mariborsko bolnišnico, kjer je že umrl.
— Sv. Ilj v Slov. gor. Kakor sem poročal „Domovini" bil je že dne 16. junija županom šentiljske občine izvoljen g. Thaler. Gotovo je vsak či-mislil, da že ta vrli rodoljub jp^wiii iupanuje v St. Uju. A temu ni tako. Xemci so se namreč pritožili £ | oper volitev in — glavarstvo je spet
6	11. julija razpisalo volitev občinskega starešinstva. In spet je bil izvoljen dični naš prvoboritelj, neizprosni narodnjak g. Thaler, kakor tudi svetovalcem sami odločni našinci. Pri tej |litvi je dobil g. Thaler dva glasa nad àolutno večino. Radovedni smo. ali bodo nemčurji spet rekurirali in če jim bo slavna vlada ugodila. Novemu žu-pi pa še enkrat čestitamo!
■L Sv. Duh na Ostrem vrhu. /Raznoterosti.) Tukajšni krajni šolski svet si je izvolil za načelnika g. Jak. Vališer. Mož je vrlo naroden. Celi okraj Arvež bode imel šolske počitnice od 15. avgusta do 15. oktobra. — Na tnkajšni šoli se je vpeljal nerazdeljen pouk in sicer od 10. ure predpoldah do i. ure popoldne. S tem se je posestnikom zelo ustreglo, ker tudi liaj-«ddaljenejši učenci lahko pred in po Soli živino napasejo. Ker leži šola 107 metrov visoko, se velike vročine ' treba bati. — Letos smo imeli že ütäemkrat točo, a ista je poškodovala ftiadno drevje. — Iz Lučan so preselili c, kr. žandarskega stražmeštra v •Selili«» ob Dravi. Castitamo gospodu.
tudi Šelničarjem. S to preselitvijo pa se je lučanskim „purgarjem" spolnih želja, da bi bili vsi tamošnji žaudarji nezmožni slovenskega jezika. — Pred nekaj časom so okradli gosp. flekana v Lučanah. ITzmovičev še nimajo. — Na predvečer sv. Cirila in Metoda je oznanjal z našega brega res, da še stoji ,. Windische Festung".
Čudili smo se, da so v bližini Arveža pokali možnarji in je gorel lep kres. Zažgal ga je J. Požaru ik vlg. Sršen.
—	Umrl je v Gradcu v petek rano stavbni nadsvetnik Friderik By-low. predstojnik namestniškega oddelka za cestne in mostne stavbe, v 68. letu starosti. Pokojnik je bil okoli 1. 1871. stavbni adjunkt v Mariboru, leta 188(1. pa je prišel v Celje in je bil stavbni vodja pri regulaciji Savinje.
Kranjsko.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je oddala domača pivovarna ,.G. Auerjevih dedičev v Ljubljani" prvi prispevek od prodanega piva v korist naše družbe v znesku 501 K 12 v. Ako bodo Slovenci razumeli klic ,.Svoji k svojim" tudi dejansko. upamo, da dosežemo v kratkem večje uspehe iz dohodkov družbinega piva. Zato vas vabimo ponovno: Zahtevajte povsod pivo iz pivovarne ,.G. Auerjevih dedičev v Ljubljani", ker podpirate s tem slovenskega podjetnika in ob enem našo šolsko družbo.
—	Na Triglav od severne strani so po 33urnem plezanju priplezali trije turisti brez vodnika. Doslej se je mislilo, da je preko severne peči. ki se od doline Vrata skoro navpično dviga 1800 metrov. Triglav nedostopen.
—	Umrl je v Ilirski Bistrici v
noči od četrtka na petek slovenski pesnik Janez Bile.
—	Zvonik bodo podrli v Sv. Križu pri Kostanjevici. Potres 17. decembra 1905 in strela 29. junija sta ga toliko pretresla, da se je bati. da se podere sicer sam. če ga drugi ne bodo.
—	Obesil se je v Zalogu pri Postojni 601etni posestnik Franc Žiz-man. Vzrok samomora neozdravljivi revmatizem in zadnji" čas nekoliko zmešanost.
—	Samomor. V noči od četrtka na petek si je končal življenje trgovec v Ljubljani Pavel Lozar. večletni blagajnik „Glasbene Matice". Prerezal si je žile na vratu in na rokah ter se baje tudi zastrupil. Kaj ga je gnalo v smrt, nam pove dejstvo, da bi se bil v petek imel vršiti pregled blagajne „Glasbene Matice". Pravi vzrok pa nam naj pove pismo, ki ga je zapustil pokojnik: „Prijatelji! Ne sodite me tako, kakor me bo sodil ostali svet.
Šel sem v armado--toda nehote.
Skrb za hirajočega očeta, ki bi mu sodnija naložila zaradi kride zapor, me je spravila tako daleč, da sem začel izposojevati trgovini — in to brez vednosti očetove — vsote, ki so sproti zadostovale, da so se premnoge eksekucije ustavljale. Mislil sem, da povrnem zlahka diferenco, ali leto za letom sem moral, dajati denar, ki ni bil moj. v nenasitno žrelo trgovine. Oče od dne do dne slabejši, kupčija istotako. Ker nimam nikakega izhoda, padem kot žrtev! S tem se začne tragedija v naši rodbini. Oče preživi komàj par dni udarec, in sestra . . .? Kdo ve? — morda izginemo vsi trije. Moj oče je zavarovan in bo ostalo morda nekaj tisočakov, ki jih naj dobi „Glasbena Matica". V „Avstro-ogrski banki" so zastavljene srečke, ki bodo nesle nekaj stotakov kron. V moji lasti je vijolina vredna tri sto do štiri sto kron. ena vijolina vredna kakih 50 K, ena vijola vredna 160 do 200 K. Čelo, ki se nahaja v „Glasbeni Matici", je last ravnatelja „Avstro-ogrske banke" g. Miihlbauerja. Klavir je last moje sestre Eie, ki ga bo brezdvomno prepustila „Glasbeni Matici", vreden je gotovo 600 K. Dal bog, da se iztrži vse po najvišji ceni. Končno prosim vse, da mi oproste korak, ki se ga nisem nadejal, ki je
pa prišel meni samemu nepričakovan. — Nesrečni — Pavle." — Baje znaša primanjkljaj v blagajni „Glasbene Matice" 7000 K.
—	Utonila je v soboto v Radečah pri Zidanem mossu triletna hčerka mizarja Kovačiča v potoku Zapoti. Letos že drugi slučaj.
—	Imenovanje. Vadniški učitelj na moškem učiteljišču v Ljubljani, g. Josip Verbič. je imenovan glavnim učiteljem na ženskem učiteljišču istotam.
—	Promocija. Dne 14. t. m. je bil promoviran na c. in kr. živinozdrav-niški visoki šoli na Dunaju kranjski rojak g. Adolf Ribnikar živinozdrav-nikom. Čestitamo!
—	Slovenske zastave na kranjskih kolodvorih nove železnice bodo ob otvoritvi vihrale, kakor potrjuje uradni list. Železniška uprava je prosila ljubljanski magistrat, naj ji za to priliko posodi slovenske deželne zastave.
—	Ruski visokošotci na Slovenskem. Predzadnjo nedeljo je bilo v postojnski jami 21 ruskih visoko-šolcev s tremi profesorji.
—	Šulferajn v Spodnji Šiški. V Spodnji Šiški so ustanovili podružnico nemškega šulferajna.
Koroško.
—	V. poučno zborovanje priredi „Zadružna zveza v Celju", reg. zadruga z omejeno zavezo, sporazumno s „Pododborom za Koroško" v zmislu svojih pravil za koroške posojilnice v sredo. 25. julija 1906. ob 2. uri popoldne v posojilniški dvorani gostilne pri „Orlu" „Narodni dom" v Velikovcu s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Kako urediti kontrolo o dolžnikih? #3. O enakomernem urado-vanju in poslovanju. 4. Konštituii anje pododbora. 5. Slučajnosti. Z ozirom na veliko važnost predmetov, ki se bodo na tem zborovanju razpravljali, je pričakovati, da bode vsaka koroška slovenska posojilnica po več udih na-čelstva ali odposlancih zastopana.
—	Vogrče. (Nesreča.) Na Lipici so podirali prošlo soboto neko kovač-nico. Nenadoma se je podrl zid in zasul dva delavca. Eden je bil takoj mrtev, drugemu, nekemu Valentinu Miklaviču, pa je zlomilo nogo. Mikla-viča so prepeljali v celovško bolnišnico.
—	Hodiše. (Nesreča.) V ponedeljek, dne 9. t, m., popoldne se je vozil dr. Gebert iz Celovca s svojim velikim motorkolesom skozi Hodiše. Ker pa to kolo močno ropota, se je splašil konj Pavla Aichholzer, p. d. Cebra na Železnici. Hlapec, ki je konja držal ob brzdi. je nesrečno padel, prišel pod težkonaloženi voz in si zlomil levo nogo pod kolenom. Zlomljena kost pa je prodrla meso in tako napravila veliko rano. Kolesar pa se ni zmenil za nesrečnika, ampak vozil tefeinič meninič naprej. K sreči so bili drugi bolj usmiljeni ljudje blizu, ki so ubožcu rano zavezali in ga prepeljali v celovško bolnišnico.	___
Primorsko.
—	Era Dersehatta i Na novi postaji v Gorici sta nastavljena kot načelnika dva nemška zagrizenca, znana kot taka še iz prejšnjih časov. K temu imenovanju piše „Soča": „Proti imenovanju o m e n j e n i h d v e h u r a d-nikov v deželi, kjer Nemci nimajo ničesar iskati, p r o t e-stujemo najodločnejše, opozarjamo na to državne in deželne poslance, da se dvignejo v glasen protest proti vladiterpovedoželezniškemu ministru, kar mu tiče. Žaljenje na žaljenje. udarec za udarcem — kaj ima slediti temu ? Odpor, pa tak odpor, da ga bodo pomnili
visoki izzi v ači in sramot i lei n a š e.ga narod a !"
—	Na c. kr. gimnaziji v Poli so prestali maturo: Slovenca - brata Anton in Hinko Irgolič, Hrvat Peter Žiža; en Hrvat je padel za 2 meseca. Dijakov je bilo na koncu šolskega leta 184, po narodnosti: 53 Nemcev, 83 Italijanov. 24 Hrvatov, 23 Slovencev. 3 Čehi in Francoz.
—	Zaradi nemško - laških napisov na goriškem kolodvoru nove železnice so nameravali goriški Slovenci včeraj prirediti 8 javnih shodov z dnevnim redom „Bohinjska železnica, njena važnost in njen pomen za slovenski narod". Ker so pa v zadnjem hipu ti žaljivi napisi izginili, so odloženi javni shodi. Gorišno slovensko ljudstvo je pripravljeno vsak čas kakor en mož stati v obrambo svoje narodne časti proti drznim činom dunajske vlade.
Svetovne vesti.
—	Važna imenovanja v pravosodnem resortu. Prezidentom deželnega sodišča v Celovcu je imenovan svetnik v justičnem ministrstvu dr. Alfred Schmidt vitez Sachsenstamm. Generalni prokurator najvišjega sodnega in kasacijskega dvora dr. vitez Kramer je po 54 letnem službovanju stopil v pokoj in je imenovan na njegovo mesto najstarejši sekcijski šef v pravosodnem ministrstvu dr. Ferdinand vitez Schrott, ki je ob enem postal tajni svetnik. Schrott je služboval svoj čas v Trstu in je vešč tudi slovenskega jezika. Prezident višjega deželnega sodišča v Brnu. Vincenci baron Mally je po 44 letnem službovanju upokojen in je dobil tem povodom veliki križec Franc Jožefovega reda. Njegovim naslednikom je imenovan dvorni svetnik dr. vitez Regner-Bley-leben. V justično ministrstvo prideta sedaj dva češka sekcijska šefa. in sicer dvorna svetnika Ivan Hrousek in Fran Homa.
—	Mornariške vaje pri Reki. Dne 15. avgusta pride v Reko avstro-ogrska mornarica za 6 dni in bo manevrirala pred opatijo. Začetkom septembra pride tja angleško sredozemsko brodovje. Guverner in mesto ga slovesno sprejmeta.
—	Važno slovansko podjetje. Osnulo se je slovansko parobrodno društvo z naslovom „Dalmacija". Ta družba hoče opravljati ves promet v dalmatinskem primorju. O tej družbi hočemo še pravočasno poročati. Sedež „Dalmacije"- je v Zadru; poslovalni jezik je hrvatski.
—	Slovenec na šahovem turnirju. V Norimberku se prične 23. t. m. šahov turnir, ki se ga morejo udeležiti samo priznani mojstri. Tekmovanje pri tem turnirju, ki bo eden najlepših, sodeč po dosedanjih prijavah, se udeleži tudi Slovenec Milan Vidmar, rodom Ljubljančan. Vidmar je star komaj 21 let, a je že znan šahovemu svetu. Lani in predlanskem je prejel več daril, v Barmenu n. pr. III. darilo.
—	Amerikausko odposlanstvo v Carigradu povzdignjeno v poslaništvo. Amerikanski diplomatični zastopnik je v četrtek obvestil turško vlado, da je odposlanstvo v Carigradu povzdignjeno v poslaništvo.
—	Angleški kralj Edvard pride v prvi polovici avgusta v Marijine toplice na Češkem in ostane tam naj-brže tri tedne.
—	Tiskovno reformo za Hrvaško zakteva cela hrvaška javnost. Po celem Hrvatskem se vrše shodi. Čuje se, da hoče sabor že v bodočem zasedanju razpravljati o tem. Osnovo novele tiskovnemu zakonu je izdelal dr. Franko Potočnjak, in kakor se čuje, tudi no-
voimenovani oddelni predstojnik dr. Badaj.
—	Nečloveška mati. V Trieru na Nemškem so zaprli neko žensko, ki je pet svojih nezakonskih otrok umorila z izstradanjem.
—	Velika nesreča. V Londonu je v nek zabavni etablisement udarila strela. Ena deklica je bila na mestu mrtva, 20 oseb težko in nad 100 v zmešnjavi lahko ranjenih.
—	Najstarejši general avstrijske armade, tem. baron Weber, je v 93. letu starosti v soboto na Dunaju umrl.
—	Umrl je hrvaški pisatelj, kraljevi banski svetnik. Josip Evgen Tomič, v petek, dne 13. t, m. star 63 let.
Oropana vojaška blagajna. Iz
blagajne polka št. 102 v Beneševu je ukradenih 3700 K.
—	Dreytus oproščen. Kasacijsko sodišče je 5. t. m. proglasilo razsodbo v pravdi proti Dreyfnsu. Sodba je ka-sirana brez odkazanja na novo vojno sodišče, torej D r e y f u s brezpogojno oproščen.
—	Strašen zločin. V okraju Nitra na Ogrskem se je izvršil strašen zločin. Kmečki fant Andrej Vrabec je iz jeze. da je bil potrjen, napadel svojega bolnega očeta, preklal očetn s sekiro glavo in toliko časa z nogami teptal umirajočega očeta, da je oče izdihnil dušo.
Društveno gibanje.
—	Društvo „Kmetovalec" v Go-
tovljah ima dne 29. julija t. 1. ob 4. uri popoldne v dvorani gostilne g Fr. Malgaj svoj XXVIII. občni zbor. Na dnevnem redu je med navadnimi točkami glavnega zborovanja tudi zanimivi poučni govor g. Ant. Petričeka: „Sadno drevje v grmičasti obliki'1. Tudi za primerno zabavo je skrbljeno. Sosedna društva se vabijo, da se s svojimi priredbami veselic in zborovanj blagovolijo na to zborovanje ozirati. Vsem prijateljem kmetijskega napredka pa kličemo: Na veselo svidenje v prijaznih Gotovljah!
Odbor.
—	Pol. nar. gosp. društvo pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah priredi v nedeljo, dne 22. julija 1906 popoldne ob 3. uri v prostorih narodne šole narodno veselico s petjem, tamburanjem in igrokazom ..Kateri bo? Z ozirom na to. da je čisti dobiček menjen ubogim šolarjem, se nadejamo obilne udeležbe. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Prosta zabava v gostilni g. Toplaka.
Loterijske številke,
Gradec, dne 14. julija 1906: 32. 19. 31. 15.'85. Dunaj. .. „ ., .. KO, 47. 73. 32. 63.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 1. do 31. maja 1906 poslali prispevke in darila I', n. gg, in društva: Upravništvo „Slovenski Narod" 195 K 92 v.: upravništvo ..Glas Naroda"' 50 K.; upravništvo ..Slovenec'1 36 K 60 v.; Podružnice: Aka-demičnu v Gradcu 150: na Vranskem fisti dobiček veselice 100 K; moška v Trstu fisti dobiček plesa tržaško mladine 1461 K 70 v.: v Šmarju pri Jelšah .37 K: moška v Novem mestu 106 K: moška v Mariboru 600 K: ženska v Rojanu 120 K; Občine: Črni vrh nad Idrijo 20 K; Toplice pri Novemmestu 20 K: Spodnja Šiška 30 K: Breznica 25 K: Ajdovščina 20 K: Bohinjska Bistrica 20 K; Devica Marija v Polju 10 K; Šmarjeta na Kranjskem 10 K; Miren pri (iorici 20 K; Kranj 50 K. Posojilnice: Kinetska posojilnica okolice 100 K: hranilnica in posojilnica v Velikovcu 100 K: posojilnica za Staritrg. Lož in sosedstvo 10 K: v Tržiču 100 K; hranilnica in posojilnic v Šmarji pri Jelšah 100 K; v Slovenski Bistrici 50 K; Društva: Zabavno društvo v Krškem 7 K 08 v. Razni: Mariborski slovenski sedino-šolci za na dražbi prodano zahvalno pismo Stritarjevo 8 K 30 v: akad. društvo ..Zarja" v Gradcu mesto venca na grob starešine v. č. g. Ivana Dermastia 10 K; Dr. Poljan, c. kr. sodnik v Žužemberku pri enketi „Ajdovska cesta" nabranih 7 K. Avgust .Jenko v Ljubljani mesto vtsopnice za Kutallo Bili 5 K: S. Škerbinec v v Ljubljani mesto vstopnice za Bufallo Bili 1 K: na pogrebu č. g. Simoniča zbrani duhovniki 14 K: Fr. Sai. Gomilšek. kapelan pri sv. Benediktu v Slov. (ior. nabral na gostiji nar.
trgovca Kr. Škrlec in J. (ieratič 7 K: prof. dr. Fr. llešič nabral na izletu prvega letnika ženskega učit. v Ljubljani 6 K 04 v: Pavla (iiitzl iz Vrhnike nabrala v veseli družbi 2 K: družba narodnjakov Travniku 5 K 30 v: J. Šimenc iz Dola polaga z r.evesto in svati domu ne aitar
12	K: Iv. Hribar, kapelan v Vojniku mesto venca na greb mil. prelata dr. Kukavica i K; vesela družba slov. pralnega društva v Tržiču
13	K; Fr. Meglič v Tržiču 5 K; Avgusta Kuder. sodoega pristava v Črnomlju nabrala v veseli dvužbi 7 K 51 v: dr. .Tžro Hrašovec. odvetnik v Celju, del svojega sotrudniškega honororja pri listu „Pravnik" 28 K: Avgust Praprotnik iz Lokev mesto venca pok. Fr. Peršin 10 K: A. Kamposoh. ravnatelj hotela „Union" v Ljubljani mesto venca na krsto f Jos. Jeglič 15 K. Ivan Cebašek. župnik na Trati 4 K: možje iz Krtine pri Dobu zbrani pri g. županu del go g. .Tos. Zamiku nabrane svote 10 K. Za „ Veselo vo knjižnico" 30 K. Za prodane šolske knjige 374 K 52 v. Za nar. kolek 92 K. Za 27 družbinili koledarjev 46 K 80 v.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
ffiratie g/oholi
V nedeljo, dne 5. vel. srpana 1.1.
,Celjskega Sokola" v ŠT. ILJ.
ODBOI^.
V „Slovencu" št. 156 z dne 11. julija t. 1 nahaja se med dopisi iz Štajerske dopis iz St. Jurja ob j. ž. v katerem se podpisanemu predbaciva. da ideiti ob priliki nekega pouka rabil desede: »Ne volite poslanca, ki ga Vam priporočajo ti »črni«. Na to sem poslal 12. julija t. 1. „Slov." popravek na podlagi resnicoljubnosti. A resnico-]jubni" „Slovenec" tega popravka v celoti ni sprejel. ■
Vsled tega sem prisiljen iskati zavetja v drugem listu.
Resnicoljubnega Slovenčevega dopisnika iz St. Jurja poživljam, da mi v teku 10 dni naznani svoje ime. ter dokaže svojo trditev od vsaj '/,0 navzočih petdesetih mož.
Ako „resnico-ljubni"' doJTisnik tega v danem mu roku ne stori, ga moram imenovati podlega, nesramnega lažnjivca.
Celje. 16. julija 1906.
Oroslav Kušec
okrajni tajnik.
Lepa hiša
5 minut od trga Šoštanj, s 3. sobami, 2 kletmi in okoli 300 klafter obsežnim zelenjadnim vrtom, na dobrem svežem zraku, z lepim razgledom, najbolj pripravna za mir si želeče penzijoniste. se proda ali na več let v najem da, — Naslov pri upravi Domovine. (383) 3 3
Kupujte narodni kolek!
Trgovski učenec I
približno 14 let star. poštene rodovine. zmožen slovenskega in nemškega jezik sprejme se takoj v trgovini mešanega blaga FRANCETA Z A D N E K v Senožečah (Kranjsko).
(390) 4-1
2 učenca
za trgovino, eden za špecerijsko in eden za mešano 'trgovino. Prednost imajo tudi. kateri so obiskovali meščansko šolo v Celju ali Krškem. — Ponudbe je pošiljati na naslov:
Zdravko K panj c Škofja Loka, (Kranjsko).
Učenca
^ za trgovino mešanega blaga « ® sprejme iz dobre poštene hiše »
trgovec Franc P erg er v Dobo vi na Štajerskem.
^^ ^^ ^^ se priporoča velečastiti duhovščini, slavnemu ~ M VV flfc OH BH	učiteljstvu. pisateljem in p. n. občinstvu za
t HI9 M ll ffV vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do naj-M I gf mrrn Mm I I J I modernejše oblike. — Ker je bogato založena z WM j^J j^J I ■	najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena
^»^■■■WM L motornim, oziroma električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini in v kratkem času okusno in ceno. — V zalogi ima iu tiska v več barvah izdelane krasne diplome. - Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, vizitke, cenike, etikete, bolete. brošuri ce. časopise, knjige, cirkularje. lepake, opom ine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, molitvenike. mrtvaška naznanila, ter sploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari. Zvezna knjigoveznica se priporoča velečstiti duhovščini, slavnemu učiteljstvu.
župnijskim in občinskim uradom, kraj-nim šolskim svetom, posojilnicam ter cenj. p. n. občinstvu, pisateljem za vezavo vsakovrstnih knjig v priznano trpežni
tiskarno
izdeljavi. — Za posojilnice. hranilnice in druge zavode se izdeljujejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim ali črnim tiskom po zelo nizkih
cenah. Vzorci na razpolago. - Vezava različnih liturgičnih knjig, kakor ...Missale Romanuiri" itd. istotako se vežejo zapisniki za posojilnice, hranilnice, občinske, župnijske, šolske in druge urade najtrpežneje v usnje in gradi ter se lahko odpirajo; izdeljuje tudi fascikle za dolžna pisma, pristopne liste, menice itd. Posebno se priporoča slavnim bralnim društvom, čitalnicam, šolskim in drugim knjižnicam za vezavo knjižničnih knjig, katera se solidno in trpežno izvršujejo; pri večjih naročilih naenkrat primeren popust. — Vezava priprostih kakor tudi finejših dnoiitrenikov. '— Sprejema vsakovrstna gaiante."j ,;a dela. priprosta kakor tudi najfinejša. Ker je opremljena z najraznovrstnejšimi in najmodernejšimi stroji, okraski in. drugim orodjem, izvršuje vsa dela kar najhitreje in solidno po zmernih cenah. — Vse pošiljatve in naročila je naslavljati le:	Zvezna knjigoveznica v Celju,
ejo; pri večjih naročilih naenkrat
v Celju
TU
Na Dobrni pri Celju odda se takoj stavba svinjskega hleva pri župnišču potom
zniže vaine dražbe.
Delo je proračunjeno na 5000 K. Dražba se vrši v nedeljo, dne 22. julija v občinski pisarni popoldne ob pol 4. Načrt in troškovnik sta v župnišču na Dobrni na razpolago.	(387) 3-2
Cerkveno konkurenčni odbor na Dobrni dne 11. VII. 1906.
Franc Jevnišek, načelnik.
TrgoVina s papir j m, pisalnimi iti risalnimi potreb-] ščinami
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih karf j
Zvezna trgovini
Celje, Muni
priporoča
kancelijski, konceptni. pismeni, dokumentni, ministrski, oviti | ===== in barvani papir.
etaini opi uampuom Boriandoli (Confetti) Serpentine drop seruijete
i
sVinčtiiKi Hatttencifi peresa tablice peresniHi sobice radice črnilo |
TrgoVsti* Wi|»
v vseh velikostih črtane, z èno alj Itom kolonama, v papir, platno, gradi, ali ptì
usnje vezane.
Odjematnetyp«
po mitih cenah.
JtajVečja zalogi Vseh tisHoVin ES
šolske svete, učiteljstvo. župnijske nnC okrajne zastope. užitninske zastope. bw nilnice. posojilnice, odvetnike, notdfl - in privatnike. ———
Lastna zaloga šol. zvezkov in risank.
papirnate Vreče TJ**
nalnih tovarniških cenah.
Stambiljc
pečatniki, vig-nete. (Siegelmar- j ken> za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem Jasa. j
■k 9 9	umetne, pokrajini«
fjQDlSttiCé skeinscvetlicami
odnajpriprestejše do najfinejše izpeljave.
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Ceniki
,f za tiskovine in pisarništf i potrebščine so brezpiad»'? na razpolago. —
ìli
Trgovci in preprodajalci j imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago, o Solidna in fscnap