leto 1878. 39 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos V. — Izdan in razposlan dne 22. februvarja 1878. iï. Postava od ja n livarja 1878, o ustanovitvi fidejkomisa grofa Jožefa Bavorovskega. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö : §• 1. Dovoljuje se vsled prošnje grofa Jožefa Bavorovskega ustanovitev fidej-bornisa, ki naj sestoji: 1. Iz posestev v Galiciji ležečih z imenom: Nižborg novi in Nižborg stari ; 2. iz posestva v Cortkovskem okrožji na Gališkcm ležečega, Cabardvka Imenovanega 55 vsemi dotičnimi pritekllnami, zlasti z vsemi hišami in gospo-ars tvenimi poslopji, z vsem za Fundus instructus štetim blagom na teh grajščinah 111 vso opravo v stanovanje in gospodarstvo; ^ 3. iz vsote v denarjih za 150.000 gld, avstr, velj., katera se na dve tretjini v°pyčynske grajščine cum appertinentiis v Galiciji kot delež grofa Jožefa Bavo-l0vskega pod zastavno pravico s pupilarno varnostjo vknijži. §• 2 1 ^a ta fidejkomis bodi merodavna ustanovilna listina, pridjana tej postavi, atoro je izdal grof Jožef Bavorovski, in ki začne veljati ob enem s to postavo. §. 3. Ta postava pride v moč tlst dan, katerega sc razglasi. Nje zvrsitev je naročena ministru pravosodja. Na Dunaji, dne 23. januvarja 1878. Franc Jožef s. r. Auersperg s. r. ,l0»«ni,ch.) (■laser s. r. 8 Ustanovilna listina t/a rodovinski fidejkomis grofa Bavorovskega. I. Rodovinski fidejkomis grofa Bavorovskega ustanavlja se kot realni in peku-niarni fidejkomis. Realni (stvarni) fidejkomis sestoji iz grajšin Nižborga novega in Nižborga starega, ležečih v Galiciji in cenjenih na............... 204.821 gld. 24 kr. piši dvesto štiri tisoč osemsto eden in dvajset goldinarjev 24 kr.; dalje iz grajščine Öabarövka ležeče v Čortkovskem okrogu na Gališkem, cenjene na........................... 157.437 „ 90 » piši stopedeset sedem tisoč štiristo sedem in trideset goldinarjev 90 kr., — z vsemi dotičnimi priteklinami, zlasti vsemi hišami in gospodarstvenimi poslopji, z vsem Fundus instructus, kar ga je na teh grajščinah, in vso opravo v stanovanje in gospodarstvo, o kateri priteklini se napravi poseben popis ali inventar. Pekuniarni (novčni) fidejkomis pa sestoji iz vsote v denarji za................................................. 150.000 „ — r> piši stopedeset tisoč goldinaijev; katera je na mojih lastnih dveh tretjinah grajščine Kopyčynske v Galiciji s pupilarno varnostjo vknjižena (vpisana) ; in po tem takem predstavlja celi fidejkomis vrednost od.............................. 512.259 gld. 14 kr. piši: Petsto dvanajst tisoč dvesto devet in petdeset goldinarjev 14 kr. avstr, veljave. Vsa ta fidejkomisu odmonjena imovina ne sme se ta čas, dokler bode trajal» fidejkomisna vez, ni celoma ni deloma prodati, niti razdeliti, marveč ostani nepri' krajšana in ne deljena v posedu in uživanji oseb, pozvanih k fidejkomisu. II. Ta ustanovitev fidejkomisa pridi takoj v moč ter naj se v ta fidejkomis na-sleduje po načelih, postavljenih o prvorodstvu v sedaj veljajočem občnem gra' janskem zakoniku in po določilih v naslednjem odstavku danih. rti. V posed in užitek fidejkomisa poklicujem jaz svoje zakonske zarojence i° ko bi takih ne bilo, svojo zakonsko pokrajne sorodnike po naslednjem redu: 1. Naposredstveno po moji smrti pride na fidejkomis: a) moj najstarji sin, ali pa njegovi moški zakonski zarojenci po redu prvo' rodstva. Ako bi pa on pred menoj umrl, ne zapustivši moškega zakonskega zaroda, jbride fidejkomis l>) na tistega izmed mojih sinov ali njegove moške zakonske zarojence po redu prvorodstva, kateri je prvorojencu (a) po letih najbližji in kateri ali ka' terega zarojenci mene preživč (nadživč); °) ako bi vsi moji sinovi umrli pred mano, ne zapustivši moškega zakonskega zaroda, pride posed in užitek fidejkomisa na tisto izmed mojih hčer ali nje moške zakonske zarodnike po redu prvorodstva, katera je starija in katera ali katere moški zakonski zarojenci mene preživč. Ako bi naposled pred mano pomrli vsi moji sinovi in vse moje hčere, ne zapustivši moških ali ženskih k fidejkomisu pozvanih zarojeneev, poklicujem jaz k fidejkomisu d) naslednja pokolenja ali debla, namreč: a) zarod moje sestre grofinje Pavline L o š, (3) zarod moje sestre grofinje Marije Goluchovske, — ln to tak<5, da ta pokolenja v povedanem redu stoprv tedaj pridejo v posed fidejkomisa, kadar je moški zarod poprejšnjega pokolenja pomrl, a da ima v vsakem Pokolenji starja loža (linija) predstvo pred mlajšo in v vsaki loži prvorojenec pred rojenimi po njem. 2. Ko odmre prvi imetnik fidejkomisa, kadar je v njega posed prišel po določilih §fa ITI, 1, bodo v fidejkomis sledili njegovi moški zakonski zarojenci po načelih prvorodstva; a po njih popolnem odmrtji moški zakonski zarojenci rodü najbliže mlajšega izmed omenjenih sub 1, in po polnem odmrtji tega moški zakonski zarojenci enega izmed sledečih rodov po vrsti v 1 povedani in vsegdar držčč se načel prvorodstva tak<5, da ima v vsakem rodil starja loža predstvo pred mlajšo in v vsaki loži starji zarojenec pred mlajšim. IV. Zarojenci ženskih loz ali linij ostanejo dotle izločeni od nasledja v fidej-^oinis, dokler je še v katerem izmed poklicanih rodov (§. Ill, 1) kak za nasledje 8posoben zarojenec možkih loz. — Izimek od tega pravila nastopi samo v toliko, ^ kolikor rodovi v §. ILL 1, d) pozvani stoprv tedaj pridejo do fidejkomisa, ko °do i moške i ženske lože sub 11 1, 1, a) do c) pozvanih rodov po polnem odmrle. A čim kateri sub III, 1, d) poklicanih rodov pride na fidejkomis, naj bodo v Leh rodovih med seboj zopet vselej moške lože imele prednost pred ženskimi j^kö, da ženske lože prej poklicanega rodu ne bodo izločale (izključavale) moških °z poznej poklicanih rodov. Torej naj fidejkomis, — razen slučaja gori omenjenega, — stoprv po od-!llr(ji moškega pokolenja v vseh rodovih (§. LIL, 1) prejde na zarod ženskih loz, to, najpred na ženske zarojenee poslednjega moškega posednika, ali ko bi ne bilo, na žensko ložo, ki mu je po kolenu (stopnji) najbližja in — če bode Več enako bližnjih — na starejšo žensko ložo, in tako dalje po redu tukaj za i °8ko rodosledje propisanem. Vendar bodo v ženski loži, katera pride na fidej-AJOus, moški zarojenci imeli prednost pred ženskimi, razen tega slučaja, ko bi j^eJkomis neposrcdnjc po moji smrti vsled §. Ill, 1, c) prišel na katero mojih «!.’. " • Sîb-i ■ M , ■