PoStnina plačana y gotovini. 3. V Ljubljani, dne 10. januarja 1922. Letnik IV. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST pokrajinske uprave za Slovenijo. Vaebla« Zakon o proračunskih dranajioinab ra me.eca januar in februar 1922. — Raigtaai pokrajinske uprave xn Slovenijo: Raitglas o naksimiranju ieu. Ruaglas o izprt-mrnrhi T gerentstvu gospodarskega odbora inetliik.ga. Ua/g'aa o lapiemrmbi ▼ t>bči> skem gerentstvu t l.oka.cib Razpust drukter. Razglas o roku za nabavo legitimacij £. po milosti božji in narodni volji kralj £rbov, Hrvatov In Slovencev, Sfoglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v svoji redni seji dne 30. decembra 1921. sklenila in da smo Mi potrdili in potrjujemo Zakon o proračunskih dvanajstinah za meseca januar in februar 1922.,* ki se glasi : Splošna določila, člen 1. Proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1920./19 21., odobren z začasnima zakonoma z ■n® 21. avgnsta in z dne 26. oktobra 1920. in podaljšan z začasnim zakonom o proračunskih dva-■ajstinfth za mesece: junij—december 1921. z due 27. junija istega leta, nadalje potrjen, izpremenjen 111 dopolnjen z zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesece: junij — december 1921. z due 30. novembra 1921., se podaljšuje za meseca januar in februar 1922. Državni razhodki naj se vrše v tem času v višini nastopnih zneskov: a) dve dvanajstini kreditov, označenih v Členu 1. finančnega i»kcna za leto 1920./1921., in kreditov, označenih v prilogi L, delu II., začasnega zakona o proračunu državnih razhodkov in dohodkov z dne 26. oktobra 1920.........................Din 524,199.330 04 K 832,773.708‘24 b) d'e dvanajstini kreditov, označenih v Členu III. začasnega zakona o proračunu državnih razhodkov in dohodkov z dne 21. av- SUgta 1920............................................Din 48,500.000 — c) dve dvanajstini specialnega kredita 100 milijonov Din iz člena VII. začasnega zakona z dne 21. avgusta 1920., zvišanega 7‘ začasnim zakonom z dne 27. junija 1921. in z zakonom z dne 30. novembra 1921. o sedmih dvanajstinah za mesece: junij — december 1921. za vsoto 140 milijonov Din, kar znaša . . Din 56,606.666'66 č) dvo dvanajstini rezervnega proračunskega kred ta za nezadostno preliminirane razhodke, partija 1974. proračuna za leto I920./1921., kateri znesek je obsežen v točki a) tega člena, zvitega z začasnim zakonom z dne 27. junija 1921. in z zakonom * dne 30. novembra 1921. o sedmih dvanajstinah za mesece: junij ''december 1921. za vsoto 70 milijonov Din, kar znaša . Din 20,000.000’ — d) dve dvanajstini zvišane partije 859., poz. 2. po členu IX. žalnega zakona z dne 21. avgusta 1920- v znesku .... Din 6,666.666'66 Skupaj Din 656,032.663’36 K 832,773.708’24 . Po odbitku izvršenih znižb za dve dvanajstini, navedenih v pri- loBi 1.** tega zakona..................................Din 107,651.03T 60 K 54,400.625 ’36 Skupni znesek kreditov za dve dvanajstini..................Din 742,974.902 ’ 48(sedemstodvainštiri- desot milijonov devetstoštiriinsedemdeset, tisoč devetstoindva Din 48/100). Člen 2. Vsa določila finančnega zakona za leta 1920./ {*921. z vsemi njegovimi prilogami in dopolnitvami, Ho stopilo v veljavo z začasnima zakonoma z dno 1. avgusta in z dne 26. oktobra 1920., nadalje vsa določila začasnega zakona z dno 27. junija 1921. in z dno 30. novembra 1921. o proračunskih vanajstinah za mesečo: junij—december 1921. vi liaJ° tudi za čas, za katerega so s tem zakonom * Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine ha, Hrvata i Slovenaca* št. 294 A, izdanih dne decembra 1921. ** Ta priloga tukaj ni priobčena, ker jo Ijubljan-^ delegacija ministrstva za finance itak nakazo-Vilce že obvestila o ukrenjenih redukcijah. odobrujejo krediti, kolikor niso ta določila izpro-menjena ali se no izpremene z določili tega zakona ali odločbami zakonodajnega odbora narodne skupščino v zmislu člena 130. ustave. Veljati prestanejo določila poslednjega odstavka v členu 5. finančnega zakona za leto 1920./1921., potem določila členov 12., 14. in 17. začasnega zakona z dne 27. junija 1921. in zakona z dne 80. novembra 1921. o proračunskih dvanajstinah za mesece: junij—decomber 1921.; člen 11. istega zakona z dno 27. junija 1921. pa se izpreminja tako, da se namesto vsoto 500 milijonov dinarjev, določene za eedem dvanajstin, postavlja vsota Din 188,571.428 56 par, potrebna za dve dvanajstini. Določila dodatka k finančnemu zakonu za leto 1920./1921., razložena v členih 9., 10. in 11. o upravi fondov, se ukinjajo. Minister za finance se pooblašča, da odreja in iz. vršuje pobiranje davkov in drugih državnih dohodkov skladno z uredbami in zakoni, ki že veljajo, kakor tudi z onimi, ki stopijo v veljavo v času, za katerega velja ta zakon. Določila o razhodkih. Člen 4. Vkljub prvemu odstavku člena 3. zakona o državnem računovodstvu so smejo vršiti izdatki v breme izrednih kreditov za vso kraljevino, določenih v proračunu državnili razhodkov za leto 1920./1921., toda samo po specialnih odločbah ministra za finance do vsote Din 1,000.000—, j »reko te vsote pa po odločbi ministrskega sveta na predlog ministra za financo. Člen 5. V breme partije »Državne obveznosti iz prejšnjih let* se smejo vršiti izdatki za Srbijo in črno goro za obveznosti, prevzeto v času od dne 1. januarja 1913. do dne 31. maja 1921., za ostale krajine kraljevine pa od osvoboditve in ujedinjenja do dne 31. maja 1921., toda samo, če je bila obveznost prevzeta, preden je bil ustrezni kredit za to obveznost izčrpan, pa ni bil iz kakršnihkoli razlogov izdatek izvršen ali likvidiran do konca računskega leta 1920./1921. člen 6. Da se uredi vprašanje plač in doklad vseh javnih uslužbencev in slug v kraljevini, se takoj, ko stopi ta zakon v veljavo, ustanovi komisija, setavljena i« 7 narodnih poslancev, izvoljenih iz parlamenta, ;n 5 predstavnikov glavne zveze, odnosno uprave ali združbe uradniških organizacij, ki jih imenuje minister za finance. Naloga tej komisiji je, da v enem mesecu pripravi vse, kar je po členih 136. in 137. ustave potrebno za revizijo sedanjega uradništva. Ta komisija bo predlagala vladi, koliko uslužbencev in slug in katerili zvanj je treba zmanjšati. Vlada postavi te stalno uslužbence in sluge, ako so iz novih krajin, na razpolago, ako pa so iz starih mej kraljevine Srbije, jih upokoji, če so si pridobili pravico do tega, ali pa jih odpusti. Ukazni uradniki iz starih mej kraljevine Srbija, ki se odpuste, a imajo več nego 4 službena leta, imajo iste pravice kakor uradniki novih krajin, ki so postavijo na razpolago. Uslužbenci in sluge, postavljeni na razpolago, smo vkv la z njih privolitvijo upokojiti. Uslužbenci in sluge, postavljeni, na razpolag’ >, imajo polovico plače in doklade. Ako pa gre za uradnike v novih krajinah, ki so si pridobili pravico do pokojnine, ne smo biti plača, ki jo imajo, dokler so na razpolagi, manjša, nogo znaša pokojnina onih uradnikov, ki so z istimi službenimi leti v starih mejah upokojeni po zakonu o uradnikih kraljevine Srbije. Na razpolagi smejo ostati uradniki največ šest mesecev. Člen 7. Ko stopi ta zakon v veljavo, prestane nadaljuj-« uporaba zakona o oddajanju uradniških mest, izpraznjenih mod vojno. Izza dne, ko stopi ta zakon v veljavo, se n® smejo voč sprejemati v državno službo dijaki-štu-donti. Nestrokovno (administrativno) osebje, ki ne opravlja poslov na terenu, nima pravico do terenske doklade. Novi uslužbenci in uradniki se smejo sprejemati odslej v državno službo samo na izpraznjena mesta in ako izpolnjujejo strokovne pogoje za dotično mesta Člen 8. člen 4. prilogo 2. »Določila za ureditev mesta Beograda«, navedene v členu 186. finančnega zakona za leto 1920./1921., se izpreminja ter se glasi: «Za izplačilo novih regulacij in otvarjanje novih ulic so pooblašča beograjska občina, da sme ustanoviti regulacijski fond ter v ta namen pobirati od vsakega lastnika nepremične imovine, katere vrednost se po regulaciji ali preseku ulice poveča, sorazmeren del vsote, ki jo je morala občina potrošiti ea izvršeno regulacijo in presek ulice. Beograjska občina so pooblašča, da smo za ureditev mesta pobirati do 050 % na povečano vrednost nepremične imovine po nje predvojni vrednosti, in sicer samo na one imovine, katerih sedanja vrednost presoza Din 100.000-— današnjo vrednosti. Ta povečana vrednost se ugotovi, ako se predvojna vrednost nepremičnine odbije od šestine današnje njene vrednosti. Natančnejša določila za izplačilo toga davka predpiše pravilnik, ki ga izdela odbor beograjsko občine in ga odobri minister za finance.« Člen 9. Člen 5. priloge 2. finančnega zakona za leto 1920./1921. so izpreminja tako, da se v peti vrsti namesto števila 100,000.000— postavlja število 150,000.000—. Cieu 10. Za izvajanje državnih računov in računovodstva v vsej državi so uporablja, ko stopi v veljavo novi proračun za leto 1922., samo dinarska veljava. Člen 11. Predmeti, ki so neposredno potrebni za ladjarstvo, istotako material za tehnično opremo in gradnjo ladij ne plačujejo carine, če se taki predmeti ne izdelujejo v državi ali če se ne izdelujejo v zadostni množini in ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. Pripomba po št 487 uvozno tarifo so izpreminja ter se glasi: »Vrednostni papirji kakor tudi tečajni bankovci, menice, čoki, kuponi in akcije (formularji) so prosti earino«. Člen 12. Posamezno direkcijo se dele na oddelke, oddelki pa na odseke. Njih področje določa pristojni mini-»ter s svojo naredbo po značaju poslov. Posamezne direkcije, oddelki in odseki se smejo a uredbo pristojnega ministra po potreb; spajati, deliti v mejah proračunskega kredita, odnosno ukinjati. To velja tudi za kabinete in za generalne inšpektorate. Člen 13. Zakon z dno 28. aprila 1916. o prisilni poravnavi izvun konkurza in o izpremembi nekaterih odredb konkurznega zakona in zakona o izpodbijanju pravnih dejanj glede imovine insolventnih dolžnikov, ki velja r.a ozemlje Hrvatske in Slavonije, se razširja na vso kraljevino z naredbami vred, s katerimi je ta zakon izveden. Člen 14. Minister za promet se pooblašča, da sme sporazumno z ministrom za finance potrošiti iz kredita po Členu IV., točkah 1., 2., 3., 4., 5., 7., 8. in 9, finančnega zakona za leto 1920./1921. odobrenega člena L, točko b) začasnega zakona o proračunskih dvanaj-»tinah z dne 27. junija 1921.: 1. ) za dovršitev proge od Gornjega Milanovca do Ugrinovcev Din 12,500.000— 2. ) za dovršitev proge od Kičeva do Ohrida.........................Din 1,500.000-— .3.) za zidanje stanovanj železniškim uslužbencem, ki stanujejo v vagonih in po kolonijah na Topčider-Bkem brdu, ker so postavljene vsote nezadostne...................... Din 5,000.000-— 4.) za del nabave gornjega stroja in železnih konstrukcij za ozkotirno progo od Paračina do Stalača . Din 2,916.667-— skupaj ... Din 21,916.667-— Ker se morajo te vsote uporabljati v vsem letu' 1922., so pooblaščata minister za promet in minister za finance, da smeta s tem kreditom razpolagati do izvršitve del, odnosno do konca leta 1922., in sicer | vkljub prepisu člena 74. zakona o državnem računovodstvu. Člen 15. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da sme do zaključitve nove ekonomske konvencije, a najdalje do dne 30. januarja 1922., podaljšati pogodbo o provizorni ureditvi trgovskega prometa mod kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in avstrijsko republiko, sklenjeno dne 27. junija 1920., razglašeno v št. 289/20. »Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«, in z zakonom z dne 22. novembra 1.1. podaljšano do dne 31. decembra V dvanajstini za meseca januar in februar je vstaviti potrebne kredite, in sicer v poglavjih: CXXX a part. 533b -- 583dj . . . 57.874-56 CXXX1 534 — 538 . . . 261.846-66 CXXXIa n 540a — 5404 . . 76.724-55 CXXXIg r> 5401 —- 540n . . . 83.009-99 CXXXId ii 540nj — 540r . . . 46.194-14 CXXXIdj ii 540s — 54Oš . . . 43.880-82 skupaj . . 569.530-72 Člen 17. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem 1. januarja 1922. Našemu ministru za finance naročamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom pa odrejam^, imj postopajo po njem, in vsem in vsakomur, naj so mu pokoravajo. V Beogradu, dne 31.decembra 1921. Aleksander s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister za pravosodje: dr. L. Markovič s. r. Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo. Opr. št. XIV 22.503/21. Razglas. Z ozirom na uredbo ministrstva za socialno f y litiko z dne 3. decembra 1921., I. P. br. 6775, Ur. 1. št. 342, s katero je ukinjeno poslovanje občinskih sodišč za pobijanje draginje in brezvestne spekulacijo, se odreja, da maksimirajo, dokler se ne ukren* drugače, cene v zmislu naredbe o pobijanju draginji in brezvestne spekulacije z dne 17. junija 1921., Ur. 1. št. 253, občinska ali mestna oblastva po zaslišanju izvedencev in interesentov. Maksimalne cene, določene po bivših občinskih sodiščih za pobijanje draginje, naj se po potrebi revidirajo in spravijo v sklad s sedanjimi draginjski-mi razmerami. V Ljubljani, dne 1. januarja 1922. Pokrajinska uprava za Slovenija Oddelek za socialno politiko. Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s. r. Št. 38.708. Razglas. Namesto odstopivšega Viktorja W eibl a je imenovan za geronta gospodarskega odbora metliškega Julij K opiti ič, posestnik in gostilničar v Metliki. V Ljubljani, dne 31. decembra 1921. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranje zadeve. Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s. r. Št. 39.433/21. Razglas. Predsednik ministrskega sveta, minister za zunanje zadeve: Nik. P.Pašič s. r. Namestnik ministra priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov, minister za pravosodje: dr. L Markovič s. r. Josip Schillich in Janez Kolarič, ki sta se izselila, in Josip M il 11 e r, ki je obolel, so ra»-rešeni kot prisodniki občinskega gerentskega sosveta v Lokavcib. Na njih mesto so imenovani za pri-sodnike: Štefan Matjašič, Štefan Z a d r a v • « in Karel Golob — vsi posestniki istotam. V Ljubljani, dne 4. januarja 1922. i Minister za prosveto: Sv. Pribičevič s. r. Minister za notranje zadeve: dr. V. M. Marinkovič s. r. Minister za promet: A. M. Stanič s. r. Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Spaho s. r. Minister za gozde in rudnike: Živ. Rafajlovič s. r. Minister za pravosodje: dr. L. Markovič s. r. Minister za finance: dr. K Kumanudi s. r. Minister za narodno zdravje: dr. K. Karamebmedovlč s. r. Minister za kmetijstvo in vode: Ivan Pucelj s. r. Minister za vojno in mornarnico: general MiL Zečev ič e. r. Minister za agrarno relormo: K. LJ. Miletič s. r. Minister za gradbe: Velja Vukičevič s. r. Minister za pošto in brzojav« dr. ž. Miladinovič s. r. Minister za verstvo: dr. Ivan Krstelj s. r. Minister za socialno politik«: dr. Gregor žerjav e. r. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranje zadeve. Zastopnik pokrajinskega namestnika: dr. Baltič s. r. Št, 12.179/IV. in 12.377/IV. Razpust društev. Društvo «Zweigverein Windiscbgraz des Landos-und Fraucnhilfsvereines vom Roten Kreuze filr Steie*-mark« se je razpustilo, ker nima več pogojev za pravni obstoj. Društvo »Marburger Concours-Hippique-Vorein> v Mariboru se je razpustilo, ker nima več članov ia torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. V Ljubljani, dne 24., odnosno 29. decembra 1921 Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranje zadeve. Po naročilu pokrajinskega namestnika; Kremenšek s.r. Št. 37.668. Razglas. Po razpisu ministrstva za notranje zadeve D. B. št. 520 z dne 11. decembra 1921. se razglaša dodatn« k razpisu istega ministrstva z dne 28. septembra 1921., J. B. 13.597, Ur. 1. 131, da je rok «a nabav« legitimacij (potnih listov) za avstrijske podanike podaljšan do dne 1. februarja 192 2. V Ljubljani, dne 30. decembra 1921. Pokrajinska uprava u Slovenijo. Oddelek za notranje zadeve. Po naročilu pokrajinskega namestaOuM Krem Klic k s.r. Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo. St. 14.892/2f. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo. (Od dne 11. do dne 17. decembra 1921.) Okra) Brežic« Črnomelj Celje okolica Celje mesto Kamnik Kranj Krško Konjic« Cj ubijana okolica Ljubljana mesto Litija Ljutomer Pribor okolica Jnanbor mesto Radorljica Brežic« Celje okolica Celje mesto Krško Kočerj« Konjic« Ljubljana mesto Litija Maribor okolica Maribor mesto Koto mesto Ptuj okolica Slovenjgradec Preralj« Skrla Brežice Črnomelj Celje mesto Ljubija,.a^koliea Jublj&ua mesto Ljutomer Maribor mesto ■Radorijica Občina s 1 ! i J3 ’5 jO "O 1 c S Jf us (T y p h u s abdominalis). Brežire 6 1 6 Senovo 13 i 9 6 Artiče 2 2 Mrčua eela .... 1 i # Blanca i 1 Pleterje i 1 Loka i 1 Trbovlje 3 2 L 4 Loka 1 1 Polzela 1 1 Oelje ....... 5 2 3 Dob 2 2 Poilgorje . i 1 Krašnja u 2 9 Vodice 5 B Stražišče 2 2 Predvor 4 4 Kiško 4 . i 3 Cerklje 2 . 2 Sv. Jernej 1 i 2 Čatež ....... 3 5 2 2 4 Tepanje 1 # 1 . Stranice ...... 1 . l Loče 1 . 1 Pijava gorica . . . 4 i 2 3 Želbnlje 3 1 2 Borovnica 1 1 Vrhnika 1 i Ljubljana t i . 2 Muljava 2 . 2 Apače 1 i . Gornja Radgona . . 1 i Tinje 3 . 3 Maribor 3 . 3 Jesenice iža (Djsenteria 1 )• * * 1 Brežice 1 i , Globoko. ..... 4 i 2 3 Bizeljsko 4 3 1 Pišece 3 2 1 St. Peter 6 # 3 3 Artiče 3 . 2 1 Sromlje 1 , , 1 Loka 4 4 Celje okolica . . . 1 . 1 Sladka gora .... 1 . i Lemberg 2 . 2 Celje 8 4 4 Kiško 2 i 1 2 Raka 2 i 1 St. Janž 2 2 Boštanj 2 . 2 Kočevje 1 . 1 Konjice okolica . . 1 1 Ljubljana 2 2 Žali na 1 i Luče 2 i i Moravče 2 2 Zagorica 1 i Radvanje 10 4 6 Selnica ob Dravi . . 4 2 2 Slivnica i 1 Maribor 6 2 3 5 Srnibel-Stopiče . . . 1 1 Novo mesto .... 1 1 Brebrovnik .... 2 2 Gorenjski vrb . , . 1 , 1 Majšperg 1 . 1 Polanci 2 1 i Turski vrb .... 1 1 Vintarovci 1 1 Žetale 1 1 Sv. Andraž .... 1 i Skale 1 i Mežica ti nka (Scarlat 4 2 in a) 2 4 Sv. Peter 4 . 4 Mihalovci 2 2 Selo 1 1 Božja k ovo 1 i . Metlika 3 . 3 . Dlje 1 , . 1 Škofja Loka .... 2 . 2 Medvode 4 2 2 Ljubljana 3 . 1 2 Ma a Nedelja . . . l . . 1 Slaptiuci 1 . 1 Maribor ...... 6 1 1 5 Jesenice 6 6 Lesc« ....... 1 . i • Okraj Občina 5 I 1 ! « is 1 1 t IZ !i n Slovenjgradec Slovenjgradec . . . i t Murska Sobota Murska Subota. . . 4 • 3 • i D a vi ca (Diphteria). Celje okolica Vransko 1 , i Celje mesto Celje 1 i Kamnik Kamnik i i Kranj Škofja Loka .... 1 , i Trata 3 2 i Krško Krško 1 i . Ljubljana mesto Ljubljana 1 i i i Maribor okolica Slemen i i Maribor mesto Maribor 2 2 Slovenjgradec Šoštanj mesto . . . 1 i Murska Sobota Dolga vas • i • 1 T r a h o m. Kranj Kovor 1 1 Selca 1 1 Konjice 1 .obilico i 1 Maribor mesto Munhor 1 1 Slovenjgradec Kaplja 7 . 7 Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 27. decembra 1921. Sanitetni šef: dr. Krajec s. r. St. 14.507/21. 3—3 Razpis. Pri splošni bolnici v Ljubljani se razpisuje mesto začasnega lekarniškega asistenta z letnimi prejemki 2800 K in pripadajočimi draginjskimi dnevnicami. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili o sp> sobnosti in kvalifikaciji in zadostno kolkovane, naj se vlože do dne 2 0. januarja 192 2. pri ravnateljstvu splošne bolnice v Ljubljani. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 29. decembra 1921. Sanitetni šef: dr. Krajec s. r. St. 5/22. Razglas. Gospod minister za narodno zdravje jo odredil z odlokom z dne 26. decembra 1921., št. 46.110, da je do definitivno uredbe zdravstvenih okrožij začasno združiti zdravstveni okrožji Brežice mr sto'in Zakot v eno zdravstveno okrožje, ki se imenuje ♦zdravstveno okrožje Brežice*. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 3. januarja 1922. Sanitetni šef: dr. Krajec s. r. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani, St. B II 50/125 ex 1921. Razglas o pobiranju takse od avtomobilov, fijakerskih voz in drugih vozil za leto 1922. Sporazumno s pokrajinsko upravo za Slovenijo, oddelkom za notranje zadeve, v Ljubljani, se odreja zaradi pobiranja takse po tarifni postavki 100. zakona o taksah in pristojbinah (Ur. 1. št. 259/1021.) in člena 49. taksnega in pristojbinskega pravilnika (Ur. 1. št. 268/1921.) to-le: I. Prijave.. 1. a) Vsi, ki imajo avtomobile, fijakerske vozove na vzmeteh, b) motorne ali navadne bicikle, jih morajo — ne glede na to, kako se uporabljajo — naj-k e s n e j e do dne 15. februarja 192 2. prijaviti, in sicer ako so ta vozila s t a 1 n o v okolišu policijske direkcije v Ljubljani ali policijskega komisariata v Mariboru, tema oblastvoma, sicer pa pristojnemu občinskemu uradu, ki zabeleži takoj na levi strani prijave spodaj, katerega dne jo bila prijava vložena. Za «fijakerske vozove* se smatrajo landauerji, kočije, breki itd., ne glede na to, kdo je njih lastnik: ali fijaker, ki uporablja taka vozila v svojem obratu ali pa kdo drugi. Vsake takso so oproščena vozila, navedena v točki 21. člena 49. taksnega in pristojbinskega pravilnika, in po odloku generalne direkcijo posrednjih davkov z dno 6. decembra 1921., št. 20.119, tudi navadna kmetiška vozila, ki služijo izključno potrebi lastnikov. Takih kmetiških vozil sploh n i treba prijavljati. Za prijavo onih vozil, ki niso omenjena v tar. post. 100., se plačuje v zmislu točke 20. člena 49. pravilnika taksa po 2 Din za prijavo in po 5 Din za odobritev (tar. post, 1. in 5.) samo, če se morajo po veljavnih (lokalnih policijskih) predpisih prijaviti pi>-licijskemu ali občinskemu oblastvu ter je treba za njih uporabo dobiti odobritev. Za pristojnost zgoraj imenovanih oblastcv jo odločilen oni kraj, kjer jo vozilo stalno spravljeno (kjer stoji šupa, hlev, garaža itd.). Ko bi bilo pri transportnih ali drugih podjetjih več takih krajev za eno in isto vozilo, je odločilen sedež podjetja. 2. ) Prijava mora biti pismena, imeti pa mora nar stopno podatke: a) ime, priimek, poklic in bivališče lastnika dotičnoga vozila; b) označbo vozila, In sicer pri avtomobilih tudi naziv tvornice, tvornično znamko in številko, pri «fi-jakerskih vozovih* pa tudi obliko, ali so prirejeni za dva konja ali za enega konja; c) označbo, kje je vozilo stalno spravljeno; č) navedbo o okoliščinah, zaradi katerih odpada letna ali sploh vsaka taksa, odnosno zaradi katerih se plačuje le enkratna taksa po 5 Din v znik-iu tar. post. 5. začasnega taksnega in pristojbinskega zakona (glej točke 3., 20. in 21. člena 49. taksnega in pristojbinskega pravilnika) in pri ♦vozovih na vzmeteh* (ki ne spadajo pod navadna kmetiške vozove) navedbo, kako se voz uporablja, n. pr.: ♦Ta tovorni avtomobil se rabi le v mojem spe-diterskem podjetju* ali: ♦Voz je navaden dvokolesen* ali: ♦Avtomobil je državna last* ali: ♦ Kočija se uporablja izključno v mojem fija-kerskem obratu* ali: ♦Voz (na vzmeteh) se ne uporablja za moja osebno potrebo (luksus), ampak izključno le za prevažanje blaga iz moje trgovine* itd. 3. ) Za vsako vozilo se mora vložiti posebna pismena prijava. 4. ) Prijavo je k o 1 k o v a t i: a) za avtomobil, fijakerskj voz in voz na vzmeteh, ki se uporablja za osebno potrebo, z 200 Diu; b) za motocikel ali bicikel s 5 Din; c) za voz na vzmeteh, ki ni navaden kmetiški voz in se uporablja drugače nego pod a), z 2 Din. Kolke je z uradnim pečatom uničiti na pređpisaoi način. Prijave, ki niso pravilno kolkovane, so ne smejo sprejeti, ampak se morajo vrniti strankam, da jih kolkujejo po predpisu. Le prijave o vozilih, navedenih v točki 21. člena 49.pravilnika, so proste tudi takse za prijavo. 5. ) Policijsko, odnosno občinsko oblastvo n e vpiše prijav o avtomobilih ali fijakerskih vozovih takoj v register (glej II.), marveč napoti prijavilco s prijavami na davčni urad, da plačajo letno takso ali da tam dobe potrdilo, da niso zavezani letni taksi. Vendar mora policijsko, odnosno občinsko obla* stvo vzlic temu to prijave (zaradi evidence) takoj začasno zaznamenovati (glej pod II., točko 7.). S prijavo in potrdilom o plačilu letne takse, odnosno o taksni prostosti, se prijavile! zopet zglase pri onem oblastvu, kjer so vložili prijavo. Letna taksa se mora plačati najkesneje dne 2 8. februarja 1 922., do tega dne se podaljšuje rok, določen za leto 1922. v členu 22. pravilnika. Kdor do tega dne ne položi takse (takse za prijavo, odnosno letne takse), se kaznuje v zmislu točko 17. člena 49. pravilnika. II. Register vozil. 1.) Policijsko, odnosno občinsko oblastvo vpiš« vsako vozilo zaso v ♦register vozil* pod posebno tekočo številko, in sicer vozila pod I. 4.), ko se ‘a* kaže stranka s potrdilom davčnega urada, ostala vozila pa takoj. Register je voditi po tem-le vzorcu: 1 2 3 4 6 6 7 8 a Taksa plačana Tek. št. Dan prijave Ime prijavilčevo, njega priimek in poklic Bivališče prijavilčevo Označba vozila Kraj, kjer jo vozilo atdno spravljeno za prijavo Din za uporabo odnosno po tar. post. 6, D u Opomba 1 20./1. 1922. Anton Lisec, zasebnik. Ljubljana, Stari trg št. 20. Bicikel. Ljubljana, Stari trg št. 20. 5 5 2 20./1. 1922. Josip Rant, veletržec. Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 10. Osebni voz (kočija) za 2 konja. Spodnja Šiška št. 223. 200 200 3 20./1. 1922. Jernej Kopitar, fijaker. Vič št. 24. Fijakerski voz za 1 konja. Vič št. 24. 200 — 4 20./1. 1922. Niko Rajakovič, tvorniški ravnatelj Spodnja Šiška 11 Osebni avtomobil, znamka Fiat, št. 16.320. Ljubljana, Dunajska cesta št. 15. 200 1200 5 20./1. 1922. Pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve, Ljubljana. Ljubljana, Bleivveisova cesta. Osebni avtomobil, znamka Puch, št. 10.280. Ljubljana, Bleiweisova cesta — — Državno vozilo. 2.) DotiCno tekočo številko je vstaviti glede vseh vozil, za katera izdaja davčni urad potrdila ^glej II., 4.), v za to določeni prazni prostor besedila na potrdilu, ki ga je opremiti z uradnim pečatom policij- skega, odnosno občinskega oblastva, glede vseh drugih vozil pa v izkaznico (legitimacijo), ki jo mora policijsko, odnosno občinsko oblastvo izročiti stranki za vsako vozilo, po tem-le vzorcu: Kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. Kr. policijski komisariat v Mariboru. Občinski urad:.......................... Izkaznica o vozilu za : bicikel, ki jo stalno spravljen: y Ljubljani, Poljanska cesta št. 12. Lastnik: Martin Lovše. Poklic: zasebni uradnik. Bivališče: Ljubljana, Poljanska cesta št. 12. V...................... dne 20. januarja 1922. N. N. Tek. št. 31. ! Kolek i 5 Din j To izkaznico je v zmislu tarifne točke 5. navedenega začasnega zakona, odnosno člena 49., točke 20., pravilnika kolkovati s 5 Din in kolek na predpisani način (z uradnim pečatom) uničiti. 3. ) K registru je voditi alfabetičen imenik. 4. ) Na vsaki prijavi, na katero se izda izkaznica pod 2.), je na desni strani zgoraj pristaviti dotično številko registra in pod njo potrdilo, da je bila plačana enkratna taksa 5 Din v zmislu tar. post. 0., v nastopni obliki: »Taksa 5 Din po tar. post. 5. plačana. Podpis. 5. ) Vse prijave je zbirati po številkah registra pri policijskem, odnosno občinskem oblastvu. 6. ) V c e prijave, tudi one pod II., 4.), se morajo s popolnim prepisom registra pod II, 1.) dne 1 Oega marca 192 2. poslati davčnemu uradu, da jih pregleda in nato vrne. 7. ) Ce zapazi policijsko, odnosno občinsko ob-Jastvo na podstavi začasnega seznamka (glej pod L, 4.), da se stranka, ki jo je napotilo na davčni urad (glej pod L, 4.), do dne 28. februarja 1922. ni zopet zglasila, mora o tem takoj obvestiti davčni urad. III. Poslovanje davčnega urada. 1. ) Poslovanje je predpisano v točkah 6., 7., 12. in 21. pravilnika. Primerno število tiskanih »potrdil* v zmislu točke 6. člena 49. pravilnika se dopošlje davčnim uradom; če to število ne bi zadoščalo, naj se obrnejo na gospodarski urad delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Za »potrdila* v zmislu točke 7. člena 49. pravilnika pa je pri vsakem davčnem uradu takoj pripraviti zadostno število obrazcev. 2. ) O vozilih, ki so zavezana plačilu letno takse, jo voditi register A po vzorcu A. Razpredelki 4., 5. in 6. so morajo izpolniti, kakor je označeno pod II., 1.). razpredelki 2., 3. in 7. po vpogledu v prijavo (glej tudi pod II., 6.), razpredel ek 9. po prejemu pripomočkov pod II., 6.); v opombi je med drugim navesti razloge, iz katerih se letna taksa ni pobrala. »Potrdilo* jo treba opremiti s tekočo številko registra A. 3. ) O vseh vozilih, razen onih pod 2.), je voditi register B po vzorcu B. Za izpolnitev registra B veljajo analogno navodila pod 2.). V register B se morajo tudi vpisovati vsa vozila, za katera se letna taksa n e plačuje iz razlogov pod točko 3. člena 49. pravilnika ali se sploh no po hira nobena taksa (točka 21. tega člena). K registroma A in B je voditi alfabetična imenika. Vzorec A. -----1 Vzorec B. :eT-5 “ •J. E > 'E J2 ► 'k 4.) Ako ugotovi davčni urad s pripomočki pod II., 6., da ni bila letna, odnosno enkratna taksa po tar. post. 5. plačana, se mora takoj ukre- niti, kar je potrebno, in ako je že potekel dan 28. februarja 1922., zoper stranko, odnosno odgovornega uradnika, kazensko postopati. IV. Izpremembe tekom leta. L) Dotična določila imajo točke 10., 11. in 12. pravilnika. 2. ) pri prijavah o vozilih, ki jih kdo kupi izza <‘e 28. februarja 1922. (prirastki), je postopati slič- ,10> kakor je popisano pod L, II, in III. ... ^ prijavi pa je tudi navesti, kdaj in pri kateri je bilo vozilo kupljeno. Policijsko, odnosno občinsko oblastvo mora ''saka dva meseca, in sicer prvič dne 1. maja 1922., Potem pa dno 1. julija 1922. itd., poslati davčnemu Uradu prepis iz registra vozil (glej II., 1.) o vozilih, na novo prijavljenih izza dne 28. februarja 1922. 3. a) Ako kdo proda vozilo in o tem obvesti po-1'eijsko, odnosno občinsko oblastvo, izbriše to ob-■astvo vozilo iz registra tako, da prečrta ves vpis Pod dotično tekočo številko. , V opombi registra je zabeležiti, kdaj in komu Je bilo vozilo prodano in kje je vozilo spravljeno. b) O teh izbrisih se mora davčni urad obvestiti tudi vsaka dva meseca (glej pod 2.) s prepisom registra glede vseh izbrisanih tekočih številk. c) Ako je bilo vozilo prodano komu, ki biva v °kolišu drugega policijskega, odnosno občinskega oblastva, se mora to oblastvo takoj obvestiti * izpiskom iz registra. C) Vsa oblastva morajo paziti na to, da se taki »ovi taksni zavezanci pritegnejo k plačilu takse in 'ta so kaznujejo, ako so zakrivili prestopek (točka t?- člena 49. pravilnika). V. Kontrola. Kontrolo izvršujejo organi finančne kontrolo RPorazumno z davčnimi, policijskimi in občinskimi uradi pod nadzorstvom finančnih okrajnih ravnateij-stev v Ljubljani in v Mariboru, ki izdasta v tem po-gjedu podrobna navodila sporazumno s policijsko direkcijo v Ljubljani, odnosno z okrajnimi glavarstvi, VI. Kazensko postopanje. 1. ) Vso prestopke v zmislu točke 17. člena 49. pra-'dlnika je naznaniti z dejanskim opisom pristojnemu davčnemu uradu. Za izrekanje kazni je, dokler so ne odredi dru-gučo, pristojen; glede prestopkov po točki 17. člena 49. davčni urad, v čigar okolišu je vozilo stalno spravljeno; glede pregreškov občinskih funkcionarjev davčni urad, glede prestopkov vseh drugih funkcionarjev pa bnančno okrajno ravnateljstvo. 2. ) Zoper izrek o kazni je v vseh primerih dopustna pritožba na generalno direkcijo posrednjih davkov v Beogradu. 3. ) Kazen je izterljiva šele po pravnomočnosti kazenske razsodbe; redna (prikrajšana) taksa pa za-Pade v plačilo takoj in najkesneje tri dni po vro-?dtvi razsodbo. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 22. decembra 1921. Za delegata: Jerovec s. r. Razglasi dingih uradov in oblastev. ^ 2/21—22. 40 Odobritev poravnave. . ^uravnava, ki jo je pri naroku dne 21. decembra , , • sklenila dolžnica «Prva jugoslovanska pre-'k'uvalnica, tvornica salam in klobas, družba z o. z. Mariboru,* registrirana pod firmo z zgorajšnjim fiesetlii om, s svojimi upniki, jo odobrena. Okrožno sodišče v Mariboru, dne 31. decembra 1921. A. Vpisi v trgovinski register. Vpisai0 so so nastopne firmo: *• Sedež: Ljubljana, na esedfi° firme: «čehojug», importna in eksport-Čpi ,!Uzba z o- Z., agencija, komisija in zastopstvo uoslovaške industrijo. 206. Ra« jjlas. 36 Nastopne tobačne trafike se s tem razpisujejo po javnem natečaju: 11 R £ KiisuiKti doniček Kraj, ulica, hiSna številka sedanje trafike Pristojna okrajna v zadajem letu pri JanGčine Davčni okraj uprava duaučue kontrole tobaku kolkih poštnih s nam k ah je položiti* N Dm P Din P Din P Din i Dobrina št. 44 Rogatec Šmarje pri Ji lšab 466 34 — - — — 50 2 Trnava št. 41 327 32 __ _ Celje Celje 3 Višnja vas št. 30 229 28 — - —- — — 4 Loj; št. 9 Maribor Maribor 744 96 — - . — 100 5 brežine št 25 Brežice Brežice 3728 34 — - — — 400 6 Sv. Peter Celje Celje 1126 23 — — — — 180 čren sovci št. 3 193 02 Črenšovri št. 7 426 84 7* črenšovci št. 117 Dolnja Lendava Dolnja Lendava 420 72 — — — — 100 1040 68 8 Zagrad št 67 Celie Celje 434 26 — — — — 50 9 Dećua sela št. 32 Brežice Brežice 646 82 — — — 80 Gornja Lendava št. 6 350 71 Gornja Lendava št 12 297 69 10s Gornja Lendava št. 160 Murska Sobota Murska Sobota 272 92 — — — — 100 921 32 Velika Mislinja št 21 887 02 11* Velika Mislinja št. 48 Slovenjgradec Slovenjgradec 564 35 200 1421 37 Sv. Pavel št. 14 371 83 12* Sv. Pavel št. 21 Coljo Celje 2101 96 300 2473 79 ’ InvaPdi »mejo namcato jamMine položiti jamstveno izjavo komisije za preskrbo vračujočih se vojakov v Ljubljani. ’ Te dve trafiki se združita v eno samo novo trafiko. ’ Te tri trafike so združijo v eno samo novo trafiko. Ponudbe jo vložiti pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru najpozneje do dne 2 4. januarja 1 922. ob desetih. Natančnejši podatki o donosu iu stroških, ki jih je imel dosedanji imetnik trafike, so razvidni pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri zgoraj navedenih pristojnih okrajnih upravah finančne kontrole. Vsi podrobnejši podatki, na katere se je ozirati pri napravi ponudb na predpisanih obrazcih, da se bodo mogle ponudbe vpoštevati kot sprejemljive, so glede vsake trafike razvidni iz celotnega natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Maribora in na uradni deski občine, pristojne za vsako posamezno trafiko. Interesenti se na to še posebe opozarjajo. Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru, dne 2. januarja 1922. poval(,j Obratni predmet: a) eksport domačih pridelkov in izdelkov vsob vrst v Češkoslovaško; b) import, agencija, komisija in zastopstvo izdelkov češkoslovaške industrije vseh panog, njih nakupovanje in prodajanje, osobito stekla, strojev, manufakture itd. Družbena pogodba z dne 1. novembra 1921., posl. št. 451, sklenjena za dobo 10 let, t. j. do konca bda 1931. Osnovna glavnica znaša 100.000 K ter je v gotovini popolnoma vplačana in dana poslovodjam na |xrosto razpolago. Poslovodji: dr. Vane Radej, pravni konzulent v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica št. 16, in Rudolf Šturm, trgovec v Kranju, stanujoč v Ljubljani, Pot v Rožno dolino št. 8. Zastopstvo družbe imata kolektivno po dva poslovodji, podpisujeta pa za firmo tudi kolektivno ali dva poslovodji ali pa en poslovodja skupno z onim prokuristom tako, da pristavljata svoja podpisa pod natisnjeno ali po komerkoli napisano besedilo, prokurist s pristavkom «p. p.». Ljubljana, dno 5. decembra 1921. 2. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Dolenc, Hudovernik, Javornik, lesna izvozna družba v Ljubljani; nemško: Dolenc, Hudovernik, Javornik, Holzexportgesellschaft in Ljubljana; italijansko: Dolenc, Hudovernik, Javornik, Sociobl por 1’ osportazione dj legnami in Ljubljana. Obratni predmet: trgovina z lesom. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 9. septembra 1921. Družbeniki: Fran Dolenc, trgovec z lesom v Stari Loki; Hudovernik & Co., družba za izvoz lesa v Radovljici; Javna trgovska družba Javornik, lesna trgovina, Žalna. Za zastopanje in podpisovanje time jo upravičen vsak družbenik, in sicer Fran Dolenc osebno; za firmo Hudovernik & Go., družba za izvoz lesa v Radovljici, Vinko Resman; za firmo Josip Javornik, lesna trgovina, Žalna, pa Josip Javornik, in sicer vsak samostojno tako, da postavlja pod njeno napisano, natisnjeno ali s štampiljo odtisnjeno besedilo svoje ime, Vinko Resman in Josip Javornik obenem z besedilom svoje trgovsko firme. Ljubi j a n a, dne 12. decembra 1921. 3. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Weissbacher, lesna industrijska družba z o. z. Obratni predmet: a) izvrševanje mizarstva v najširšem zmislu; b) obrat strojnih mizarskih delavnic za stavbarstvo in pohištvo in vseh specialnih del, ki so s tem v zvezi; c) izdelovanje in prodajanje lesenih rulet, žaluzij in drugih lesenih stavbnih izdelkov; č) nakupovanje in prodajanje predmetov, navedenih pod točko c); d) nakupovanje lesa in drugih sirovin za izdelovanje predmetov, navedenih pod točko c). Družbena pogodba z dno 15. novembra 1921. Osnovna glavnica znaša 1,000.000 K tor sestoji po § 6. družbene pogodbe v delnem znesku 470.000 kron iz popolnoma vplačanih vlog v gotovini, v ostanku 530.000 K pa iz stvarnih vlog. Gledo stvarnih vlog so v družbeni pogodbi ta-le določila: Gospa Mimi Weissbacher donaša v družbo kot stvarno vlogo svoje tesarsko podjetje v Ljubljani, Dunajska cesta št. 66, z vsem inventarjem strojev, tesarskega orodja in oprave za prevzemno ceno 350.000 K, določeno dogovorno z vsemi družbeniki. Gospoda Rudolf Tonnies in Emil Tbnnies do-našata v družbe/ kot stvarno vlogo svojih dvanajst strojev za obdelovanje losa in transmisije za prevzemno ceno 130.000 K, določeno sporazumno z vsemi družbeniki, ter sta pri tej vlogi udeležena vsak z eno polovico po 65.000 K. Gospod Siegfried Strauss odstopa družbi kot stvarno vlogo izključno ukoriščanje svojih patentov in sistemov za izdelovanje rulet, žaluzij in drugih izdelkov te stroke za Jugoslavijo, in sicer za sporazumno določeno prevzemno ceno 50.000 K. Poslovodje so: Mimi vdova Weissbacher, imetnica tesarskega podjetja Simona VVeissbachorja v Ljubija- ni, Dunajska cesta St. 60; Miroslav Šinkovec, visoko-iolec v Ljubljani, Dunajska cesta St. 66; Emil TGn-nies, arhitekt v Ljubljani, Dunajska cesta št. 25; Matko Prelovšek, mestni višji stavbni svetnik v Ljubljani; Karol A. Kregar, trgovec v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 21/23; Rudolf TOnnies, stavbni svetnik v Ljubljani, Dunajska cesta št. 25. Družbo zastopata sodno in izvunsodno skupno po dva poslovodji. Družbena firma se podpisuje tako, da postavljata pod njeno odtisnjeno ali po komerkoli napisano besedilo kolektivno svoja podpisa ali dva poslovodji ali pa en poslovodja in en prokurist, le-ta s pristav kom, ki označuje prokuro: «p. p.». Naznanila in objave družbe se priobčujejo s priporočenimi dopisi vsem družbenikom. Družba jo sklenjena za dobo 5 let, t. j. do dne 31. decembra 1926. Ljubljana, dne 5. decembra 1921. II. Vpisalo so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 4. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bai’ berg: Prokura se je podelila Otonu Schweitzcrju, založniku na Dunaju, IV., Mommsengasse 5, ki podpisuje za firmo tako, da postavlja pod njeno napisano, natisnjeno ali s štampiljo odtisnjeno besedilo svoje ime s pristavkom «p. p.». Ljubljana, dne 12.decembra 1921. 5. Sedež glavnega zavoda: Ljubljana. Besedilo firme: Ljubljanska kreditna banka (s podružnicami v Splitu, Celovcu, Trstu, Gorici, Sarajevu, Celju, Mariboru in Brežicah): Na novo se je ustanovila podružnica v Ptuju. Prokura za glavni sedež se je podelila uradniku Ivanu Jermanu. Ljubljana, dne 5. decembra 1921. 6. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Milama in svečarna, d. d. v Ljubljani: Izstopil je iz upravnega sveta Josip Gogala, ravnatelj Slovenske trgovske šole v Ljubljani, vstopil pa je kot kooptiran član upravnega sveta dr. Dominik Žvokelj, odvetniški kandidat v Ljubljani. Ljubljana, dne 5. decembra 1921. 7. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: »Triglav«, jugoslovanska izdelo-valnica perila Genica & Drago Vojska. Obratni predmet: izdelovanje perila in ženske konfekcije na tvorniški način: Besedilo firme odslej: »Triglav«, jugoslovanska Izdelovalnica perila Vojska & Šelovin. Vstopil jo v družbo Josip Šelovin, trgovec v Ljubljani. Obratni predmet odslej tudi: trgovina s periPm in žensko konfekcijo, nadalje z manufakturnim blagom, spadajočim v to stroko, na drobno in na dn-belo. Družbo zastopa odslej edino družbenik Josip Se-lovin ter jo podpisuje sam tako, da postavlja svoje ime «Jos. Šelovin> pod natisnjeno, [to komerkoli napisano ali štampiljirano besedilo firme. Ljubljana, dne 5. decembra 1921. 8. Sedež: Šmarca pri Kamniku. Besedilo firme: »Triglav«, tovarna hranil, delri-ška družba v Šmarci pri Kamniku: Prokura se je podelila ravnatelju družbe drju. Bogumilu Hošpesu. Ljubljana, dne 5. decembra 1921. 9. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani: Ustanovila se je podružnica v Sarajevu po sklepu okružnoga suda v Sarajevu z dne 7. oktobra 1921., št. F. 224/21- 2. Ljubljana, dno lž. decembra 1921. 10. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani: Prokura se jo podelila Franu Gogali, bančnemu ■uradniku v Št. Vidu nad Ljubljano. Ljubljana, dno 12. decembra 1921. I ---------- ■ 'Tj . • • ■ Proglasitve za mrtve. 6 Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni po-grešanci za mrtve, ker se more o njih po § ‘24 o. d. z., odnosno po § L cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem koli I teh pogrešancev, naj te izporoči sodišču ali skrbniku. Pogrešance pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mn dado to kako drugače na znanje. Ime in rojstni (lan, stan in lailuje hivahAće po-greftaunev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Irne in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pnsrre Jancu Dan in opr. št. oklica Oklicni rok poteče dne ' Valentin Petad, rojen dne U. septembra 1853. oženjen posestnik r Utikn, okraj Kamnik. OdSel okoli leta 1898 kot navaden delavec v Ameriko, kjer baje piod 11 leti Umrl. Žena Marija Petač. Janez Jeraj v Vudicab. 31. 12. 1921.; T 171/21—7. 20. januarja 1923. Prano Albreht, rojen dne 19 junija la87., oženjen posestnik v Hotedršici. Služil pri 97. pehotnem polku, 1. stotniji, ter prišel meseca septembra 1914. v rusko ujetništvo v Ukrajini, tani naje dne 27. januarja 1916. rmrl. Žena Marija Albreht. Franc Tavzes, notar v Logatcu. 31 12 1921 ; T 201/21-6. 20. julija 1922. Luka Repnik, rojen di e 6 oktobra 1876., oženjen posestnik » Rud-| niku, okraj Kamnik. Služil pri 17. pehntuem polku, pozneje pri 3 strelskem polku ter prišel leta 1919 v milijunsko taborišče v Forsalli; tam baje umrl. Žena Antonija Repnik. Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani. 31.12 1921 ; Tz0J/21—6. 20. julija 1922. Miha Ažman, rojen dne 24 septembra 1875, sainssi tn miški de avec na Savi. Odšel ob začetku mobilizacije s topniškim polkom št. 8/3 v Rusijo ter bil v Pizenjšlu zajet; od ta-kiat pogrešan Brat Janez Ažman. — 31.12 1921.; T 218/21—8. 20 julija 1922. Anton K oselJ, rojen dne 27. oktobra 1880, samski posestnikov sin v Žirovnici. Odšel meseca maja 1902. v Ameriko ter bival v Clevelandu kot navadi n delavec; že 18 let po grešan. Brat Leopold Koselj. Anton Legat, posestnik na Brezjah. 31 12 1921.; T 223/21-7. 20. januarja 1923. Anton Doleno, rojen dne 6 juniju 18S3, oženjen rtoiar v Moersu na NemSkem. Služil pri 27. pehotnem polku, 3 stotniji ter baje dne 4 decembra 1919. v Trojčku v Sibiriji umrl. Žena Marija Dolenc. Ivan Stiene, davčni pristav v p. v 1 jubljaui. 31.12.1921.; T 239/21-6. 20 julija 1922. Jernej Repnik, rojen dne 24. septembra 1899, samski posestiućiu sin na Visokem, okraj Kamnik. Služil pri 27. pehotnem polku ter odšel leta 1917. na italijansko bojišče; od leta 1918. pogrešan. Sestra Marija Pavlič. — 31. 12 1921.; T 245/21-6. 20 julija 1922. Anton Repnik, rojen de 11 januarja 1896, samski posestuićin sin na Visokem. Služil pri 17. pehotnem poiku ter se ud ležil bojev v Rusiji; od leta 1918. pogrešan. — 31. 12. 1921.; T 246,21-6. 20 julija 1922. Jožef Pr&inlkar, rojen dne 12 marea 8J9 , samski jiosestuikov sm v Spodnji JavoršCici, občina Moravče. OdSel z 2 gorskim strel skim polkom meseca avgusta 1917 na italijansko bojišče; od takrat pogrešan. Brat Franc Prašnikar. — 31 12 1921 ; T 249/21-6. 20. julija 1922. Jožef Viljem Polak, rojen dne *2 f.bruaija 1894., samski tvomiSki delavec pri Devici Mariji v Polju. Služil pri 17 pehotnem polku ter bit leta 1914 ali 1915 ujet; bije dno 16. januarja 1916. v Taškentu umrl. Svak Franc Učakar. — Sl 12. 1921.; T 265,21-3. 20 julija 1922. Jožef Jerina, rnjin dne 18. septembra 1888, samski posestnik na Viaoktm. Odšel leta 1914. s 17. pehotnim polkom na rusko bojišče, bil tam ujet ur baje v Uferu v Sibiriji umrl na veliko nedeljo leta 1915 Oče Miha Jerina. — 31.12.1921.; T 254/21-3. 20 julija 1922 Janez Zupan, rojen dne 8. lebrnarja 1874, oženjen posestnik v Vogljah. Sslnžil ob zače ku vojne pri čruovojiiiskem oddelku za železniško za-šči o pri Sv. Luciji; izra meseca oktohia 1917. pogrešan. Žena Marjeta Zupan. — 31.12 1921.; T 262/21—2. 20 julija 1922. Matija Kervlna, rojen dne 4 februarja 1885., samski posestuituv sin v Podsmreki, občina Dobrava. Odšel leta 1915 s 17 pehotnim j olk m na rugao fronto; izza dno 19 julija 1915. pogrešnu. Oče Jožef Kervina. — 31.12. 1921.; T 266/21—2. 20 julija 1922. Andrej Janša, rojen dne 26. oktobra 1885 , oženjen po«esnnkov sin v Poljčah, občina Be-gnuje. Služil pri 7. lovskem bataljonu ter se udeležil bojev na ruski fronti; baje dne 21. decembra 1914. pad-4. Oče Andrej Janša. — 31. 12 1921.; T 271/21- 2. 20 julija 1922. Prano Kokalj, rojen dne 11. aprila 1881., oženjen posestnik na Pšati, obema Podgorica. Služil piil gorskem polku ter baje dne 13. Septembra 1919. umrl v ujetništvu v Mi naru. Žena Ivana Kokalj. — 31.12.1921.; T 237/21 3. 20 julija 1922. Anton Škerjanc, rojen dne 12. junija 1885., oženjen posestnik v ■'merjenih, občina Št. Juri. Odšel dne 27 julija 1914. g 17. pehotnim po'kotn, 13. stotnijo, na riuko bojišče ter se udeležil bojev pri Grodku; od takrat p.gri šao. Žena Marija Škerjanc. Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani. 31.12 1921.; T 260/21-3. 20 julija 1922. Lorene Koščak, rojen dne 3 amus'B 1893., samski p sestinčin sin v Velikvm Mlačevem,občina Grosuplje. Odšel dne 21 juniia 1916. g 27 pehotnim polkom na italijansko fronto; tam baje leta 1918 utonil. Mati Marija Koščak. — 31.12. 1921.; T 275/21-3. 20 julija 1922. Jakob Berce, rojen dne tl julija 1863, oženjen posestnik oa Zgornji Dubravi, okraj Radov- Bil leta 1905. zaposlen pri gradbi p edora na Hrušici pri Jesenicah, delal tam samo mesec dui, potem pa izgiuil brez sledu. Žena Marjeta Berce. Jožef Koselj, posestnik na Srednji Dobravi. 31.12 1921 ; T 206/21-4. 20. januarja 1923. Ijica. Nadaljevanje na prihodnji strani. f»e ib rojitni ilau, »inu '8 »Moje hiraJiAće po » rejlmceT Bistvene okolnosti, m katere se opira predlog Proglasitev sa mrtvega predlaga ime lu bivališče ikrhnika, ki je bil postavljen pogrežanco Dan ia npr. žt. oklica Oklicni rok poteče dne Dr. Riebl VValter. „ Rakun Alojzij. „ Sernec Josip. „ Sernec Gvidon. . Frano Žlbart, ™j«n dne 19. noyembra *"b8, oZeojeo p mcatoili t:»eie*iit občin* Cei-Djic«. Odšel dno 28. avgusta 19)6. s 26. domobranskim pehotnim polkom, 3. stotnijo, na fronto ter pital zadnjič meseca januarja 1918.; od takrat pogrešan. Žena Antonija Žibert. Ivan Stiene, davčni pristav v p. ▼ Ljubljani. 31 12.1921.; T 268/21-3. I 20. julija 1922. „ Vrečko Josip. „ Zangger Fric. „ Skoberne Georg. „ Srebre Gvidon. Črnomelj: FaTal Damiar, r®Jeu d e 18 »pril* ^8.?, "•onjeu pngentuik r Logu, — 0,|čuih Zniinec. Služil pri 7. topniškem polku; pogrešan izza dno 8. novembra 1914. Žena Frančižka Demšar. Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani. 1. 1 1922.; T 193/21-4. 20. julija 1922. Dr. Malnerič Ignacij. „ Šturm Karel. Dolnja Lendava . Jožof Slnga, rO)ea iine 9 marca 1894., B'HUlsi p.inentuičiu gin r Planini. Služil pri 27 doinohran-s em pehotnem polku, 4 stotniji, ter prižel leta 1916. v rusko ujeto.šteo; baje leta 1917. umrl za jetiko. Mati Frančižka Mohar. — 1, 1 1922.; T 211/21 8. 20. julija 1922. Dr. Leskovec Janko. „ Nemetliv Viljem. „ Šabec Karel. „ Strasser Armin. „ Vitez Gvula. Frauo Kradoveo, ■880., posestnik na Goričici, okraj Vrbnik*. Služil pn 27. pehotnem polku, 19. stotniji, ter prižel leta 1914. v trdnjavo Przi'inyž, bil tam ujet in baje umrl v ruskem ujetuižtvu v Orlovi, gubernija Vjatka. Ž-na Terezija Krašovec. l»an Stične, davčni pristav v p. v Ljubljani. 1. 1. 19‘2.; T 276/21-2. 20. julija 1922. Gornja Radgona Dr. Boecio Lenart. Kamnik: Dr. Janežič Konrad. „ Kraut Alojzij. „ Trampuž Fran. Kočevje: Dr. Arko Hans. „ Rajh Štefan. „ Flego Josip. Konjice: , Jaa^z Kušar, d„e 12 maj* 1887 , •aniski pos’ stnik v Kolu, okraj Škofja Loka Služil do leta 1917. pri bolnici za konje St. 101 tor prižel nato na italijansko boj žre; od takrat pngri-žau. Brat Ivan Kužar. — 1 1. 1922 ; T 277/21-2. 20. julija 1922. . Vartla Škerl, rojen hub lo. novembra '884., i ženjen posestnik - » Klečali. Odžel leta 1914 a 17. peti tnim polkom,6 Stotnijo, na ranko fronto; izsa mesecu marca 19 > 5. nogrež&n. Žena Ivana Škerl. Ivan Stiene, davčni pristavvp. v Ljubljani. 1 1. 1922.; T 281/21-2 20 julija 1922. Alojzij MertelJ, r”Je“ t.a bivališča, zaradi 16.120 K. ia spravo ad 1.) bodo dne 2 5. januar- ito’a' m 81 februarja 1 922., prvi narok ad 2.) ■/\5n0 18. januarja 1922., vselej ob pol de-et'h pri tem sodišču, v sobi št. 58. j. skrbnika na čin Mariji Muharjcvi se postav-Bikard Pintar, pravni praktikant, Tereziji >aričevi pa dr. Ivo Cesnik, odvetnik, oba v Novem ^estu. ®ji'^a bosta zastopala odsotni toženki na novarnost in stroške, dokler so ne zglasita sami 1 be imenujeta, pooblaščenca. ^krožno sodišče ▼ Novem mestu, oddelek I. a, dne 4. januarja 1922. 0 291/21 Oklic. tibi fta-rina’ ^arb)n, rojena Gal, posestnica v Cen-tibe ^bb^bima Mar tona, posestnika iz Cen-^zaradi izročitve štirih veder vina. ^ *a ustno razpravo so je določil na dan ofcde*^. 21. januarja 1922. Ker • ^0111 80^^u v b^i 22. ®u PostiT p'vab^ Vendelina Martona neznano, st v Dolnji ^j78, skrbnika dr. Karel Sabec, odvetnik °io'aJnt. 8250, glaseča se na ime: Jožef Mozetič z vlo «0 *0.710 K 38 v$ 2.) dve priznanici Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico v Ljubljani z dne 9. decembra 191.).: a) serija 103 št. 01995, glaseča se na ime: lila Po-vodnik z 20%nim pridržkom 12.000 K; b) serija 103 št. 01994, glaseča se na ime: Jožef Mozetič z 20%nim pridržkom 11.800 K. Imetnik teh vrednostnih papirjev se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih m e s e c e v izza dne 10. januarja 1922., ker bi' se sicer po tem roku izreklo, da so vrednostni papirji brez moči. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 20. decembra 1921. Kranj: Dr. Sabothy Beno. Krško: Dr. Dimnik Ivan. „ Kandare Fran. „ Lapajne Stanko. „ Mencinger Janko. Sv. Lenart v Slovenskih goricah: Dr. Gorišek Milan. „ Veble Andrej. E 80/21—9. Dražbeni oklic. 50 Laško: Dr. Kolšek Josip. „ Roš Fran. Dne 2 7. januarja 1 9 2 2. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin, in sicer 2 travnikov in 2 gozdov v skupni izmeri 1 ha 18 a in 72 m2, zemljiška knjiga Guštanj, vi. št. 115. Cenilna vrednost 7600 K, najmanjši ponudek 7600 K. Pravice, ki no bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče na Prevaljah, oddelek H., dne 4. januarja 1922. L 5/21—6. 21 Popravek preklica. Marija Verbič v Gaberju pri Stični ni popolnoma, temveč le omejeno preklicana. Okrajno sodišče v Višnji gori, oddelek 1^ dno 27. decembra 1921. Št. 9/22. Objava. 5 Po predpisu § 29. odvetniškega reda se objavljajo imena in uradni sedeži odvetnikov v Sloveniji: Brežice: Dr. Rosina Gustav. „ Stikar Ljudevit. „ Zdolšek Josip. Celje: Dr. Božič Anton. Erhartič Ivan. Dr. Hrašovec Juro. „ Hrašovec Milko. „ Kalan Ernest. „ Karlovšek Josip. „ Kukovec Vekoslav. „ Laznik Karel. „ Ogrizek Anton. „ Orožen Milan. Litija: Dr. Mazek Ivan. Ljubljana: Dr. Adlešič Juro. „ Ažman Josip. „ Benkovič Ivo. „ Fettich-Frankheim Oton. „ Frlan Fran. „ Furlan Josip. „ Grablovic Josip. „ Hacin Josip. „ Jelenec Celestin. „ Jerič Josip. „ Klepec Josip. „ Kobal Alojzij. „ Kokalj Alojzij. „ Korun Milan. „ Kreč Vladimir. „ Krejči Viljem. „ Krisper Valentin. „ Krivic Rudolf. „ Kuhelj Karel. „ Lavrenčič Josip. „ Lovrenčič Ivan. „ Luckmann Friderik. „ Majaron Danilo. „ Natlačen Marko. „ Malnerič Martin. „ Novak Fran. „ Oblak Josip. „ Papež Fran. „ Pegan Vladislav. „ Perič Ludovik. „ Pirc Makso. „ Poček Fran. „ Poje Franc. „ Puc Dinko. Dr. Ravnihar Vladimir. „ Ryb£f Otokar. „ Sajovic Josip st. „ Sajovic Josip ml. „ Smole Albin. ,, Stare Emil. „ Šubic Milah. „ Švigelj Anton. „ Tavčar Ivan st. „ Tavčar Ivan ml. „ Tekavčič Eran. „ Tominšek Fran. „ Tomšič Josip A. Treo Dragotin. „ Triller Karel. „ VallentschaggOtok. „ Vodušek Božidar. „ Vrtačnik Alojzij. „ Wurzbach pl. Artur. „ Zupanc Fran. „ Žirovnik Janko. Ljutomer: Dr. Grossmann Karel. „ Stanjko Marko. Maribor. Dr. Blanke Oton. „ Boštjančič Leopold „ Haas Henrik. „ Hojnik Fran. „ Irgolič Fran. „ Juritsch Fritz. „ Jan Juro. „ Juvan Alojzij. „ Kodermann Karel. „ Kimovec Ivan. „ Komavli Danilo. „ Lašič Ferdo. „ Leskovar Josip. „ Lipold Franjo. „ Miihleisen Lothar. „ Miillcr Ferdo. „ Orosel Oskar. „ Osenjak Matej. „ Pipuš Radoslav. „ Ravnik Rudolf. „ Rapoc Josip. „ Rosina Franjo. „ Sernec Vladimir. „ Škapin Karel. „ Slokar Karel. Murska Sobota: Dr. Černe Ferdo. „ Czifrak Ivan. „ Geiger Artur. „ Goljevšček Josip. „ Janc Ignacij. „ Olajos Alcksandef. „ Pinter Miklos. „ Ritscher Samu. „ Somen Lajos. „ Skerlak Vladimir. „ Valyi Aleksander. „ Vesnik Slavko. Novo mesto: Dr. Ahazhizh Viktor. „ Česnik Ivo. „ Globevnik Josip. „ Ivanetič Franjo. „ Vašič Ivan. Garzarolli Franc. Ormož: Dr. Ban Adam. „ Lovrec Franjo. Ptuj: Dr. Brumen Anton. „ Fermevc Ivan. „ Fichtenau pl. Sikst „ Gosak Anton. „ Horvat Anton. „ Horvat Tomaž. „ Jurtela Fran. „ Sadnik Rajmund. „ Senčar Matej. „ Šalamun Franjo. „ Visenjak Alojzij. ( Radovljica: i Dr. Dobravec Ivan. „ Triller Mirko. j Kobler Fran. j Rogatec: Or. Leščnik Janko. Sevnica: Or. Jesenko Rok. Slovenska Bistrica: Or. Lemež Urban. „ Pučnik Josip. „ Schaubach Boštjan. S1 o v e n j g r a d e c: Dr. Bratkovič Alojzij. „ Pirnat Ferdinand. Škofja Loka: Dr. Jerala Fran. Š m a rje pri J e 1 š ah: Dr. Hrašovec Šandor. Šoštanj: Dr. Mayer Fran. V Ljubljani, dne 3. januarja 1922. Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik: dr. D. Majaron s. r. Razne objave. * Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stanje dne 22. decembra 1921. Aktiva: Dinarjev Metalna podloga................ 406,144.455'24 Posojila....................... 598,181.456 43 Dolg države.................... 4.438,945.876‘35 Vrednost državnih domen, salože- nih za izdajanje novčanie . . 2.138,377.163‘ — Baldo raznih računov .... ______________—_ 7.580,648.950 02 Pasiva: Glavnica........................... 10,925.000 ‘ — Rezervni fond ........................ 859 637'0C Novčanice v tečaju............. 4.598,05'.815 -• Razne obveznosti................ 698,606.753• 14 Terjatve države za založene domene 2.138.377.163 Baldo raznih računov........... 133 829 681'82 7.580,648.950 02 48 Vabilo na 42. redni občni zbor rudarskih družbenikov rudnika in plavža v Štorah, ki ga sklicuje upravni svet na sredo dne 8. februarja 1922. ob enajstih v tvornifikih prostorih v Štorah. D n o v n i r o d: 1. ) Poročilo upravnega sveta o obratovanju v poslovnem letu 1920./1921. 2. ) Predložitev bilance in računa o dobičku in Izgubi z dne 30. junija 1921. 8.) Sklepanje o uporabi čistega dobička. 4. ) Sklepanje o vpisu v trgovinski register družbenega besedila v slovenskem jeziku in eventualno le v drugih jezikih in pooblastitev upravnega sveta za dotično izpremembo pravil. 5. ) Slučajnosti.________Upravni svet. 66 Vabilo. „Orient", mednarodna trgovsko-spediciiska in skladiščna delniška družba v Mariboru, bo imel v četrtek dne 19. januarja 1922. ob petnajstih v prostorih trgovskega gremija v Mariboru, Vitrinjska ulica št. 11, ustanovni občni zbor z nastopnim dnevnim redom: 1. ) Poročilo pripravljalnega odbora. 2. ) Volitev predsednika občnemu zboru. 3. ) Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končnoveljavni ugotovitvi vsebine družbenih pravil, kakor jih jo odobrila državna uprava. 4. ) Volitev članov prvega upravnega sveta. 5. ) Volitev članov nadzorništva. 6. ) Slučajnosti. * • * Dostop imajo samo delničarji, ki se izkažejo z do konca meseca januarja 1923., so znižujejo v »Provizorni železniški tovorni tarifi, (z dne 1. marca 1921.) vsakokrat veljavni vozninski stavki izjemno tarife 1 (blago vsake vrste) za 5 ton za pohištvo izjemne tarife 46 (pododsek A /?, Ay in B), ki je namenjeno daljnjemu prevozu preko morja, ako se vpoštevajo določila in pogoji te tarife in pri predaji in plačilu voznine za najmanj 5000 kg, za 20 % (dvajset odstotkov) v prometu v Trst od nastopnih postaj: Blatno Mlada Beloglav Bor u Českč Lipa Nčmeckč Jablonnč Bnbeneč Opava vjehodni nšdraži češka Lipa stšt.ni nšdražf Opava zapadni nadražf Dččin severnf nadraži Podmokly č. S. D. Dččin severozapadninšdraži' Praha Denisovo nadražf Horni Litvfnov Praha Masarykovo nadražf Hradec Kralovč Praha Wilsonovo nadražf Kinšperk nad Ohff Rakovnik Marianskč L4znč Skalice u Českč Lfpy Mimon Smichov stalni nadraži' Pri izračunavanju vozninskih stavkov se zaokrožajo ulomki centesimov na cele centesime. Kolikor jo v tarifi določena pot za posamezno relacijo preko postajo: Horni Dvofište-Cesky Her-šlak, preko avstrijskih zveznih železnic in postajo Podbrdo, so vodijo pošiljke, odpravljeno na podstavi teh znižanih vozninskih stavkov, preko postaje: Horni Dvofištč-česky Heršlak, preko avstrijskih zveznih železnic in Trbiža. V Ljubljani, dne 3. januarja 1922. Družba južno železnice v imenu udeleženih uprav. začasnim potrdilom. Pripravljalni odbor. St. 8703/111. Razglas. Češkoslovaško-jadranski tovorni promet. Znižba za pohištvo. Z veljavnostjo izza dne 10. januarja 1922. do preklica, odnosno do proizvedbe v tarifi, a najdalje Ustanovna osnova in vabilo na subskripcijo delnic delniške družbe 63 „Destilacija drva, d. d.“ v Zagrebu. Podpisane! ustanavljajo v zmislu pogodbe, sklenjene z ministrstvom za gozde in rudnike kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu dne 29. tiv>-vembra 1921. delniško družbo z imenom: „Deiitilocija drva, d. d/’ s SRdežzm u Zagrebu. 1. ) Predmet podjetja je: Podjetje a) prevzame zakupno pogodbo, sklenjeno mod ministrstvom za gozde in rudnike kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in »Prvom jugoslavenskom d. d. za šumsko gospodarstvo i industriju, v Zagrebu, ddto Beograd, dne 29. novembra 1921., s katero se daje v zakup tvornica za destilacijo lesa v Tesliču skupno z inventarjem, vsemi zgradbami, stanovanji, skladišči, nakladališči, gozdnimi železnicami in drugimi transportnimi sredstvi, obenem z vozovnim in strojnim parkom itd., ter prevzame vso pravice do gozdov in lesnih mas, ki so bile predmet pogodbe s firmo »Bosni-sche Holzvenvertungs-Aktiengesollschaft.; b) izdeluje lesno oglje, kalcijev acetat, aceton, lesni špirit in vse druge kemijske fabrikate, ki se izdelujejo iz letnega etata 200.000 m3 bukovega lesa; nadalje izdeluje letni etat mehkega lesa v izmeri letnih 45.000 m3 na žagi v Tesliču; c) nabavlja ali postavlja in obratuje podjetja in tvornico, ki proizvajajo in prirejajo vse vrste lesa in produktov, ki so v zvezi z industrijsko uporabo lesa ali njegovih drugačnih proizvodov; nadalje proizvaja, kupuje in prodaja vsakovrsten les, ga obrtno in tvorniško izdeluje in ukorišča; potem prodaja in kupuje ter zakupujo gozde, seči in druga posestva, postavlja in obratuje žage, gradi in obratuje železnice, tvornice, hiše za stanovanje, zakupujo in obratuje kmetijska podjetja in gospodarstva za oskrbovanje družbenih delavcev 'n družbenega uradniškega osebja; č) pridobiva črni in rjavi premog za lastno uporabo. 2. ) Temeljna glavnica znaša 20,000.000 dinarjev ali 80,000.000 kron. 3. ) Temeljna glavnica je razdeljena na 100.000 (stotisoč) delnic po 200 dinarjev ali 800 kron nomi-nale, ki se glase na ime, in sicer na 20.000 prioritetnih delnic (serija A) in 80.000 temeljnih delnic (serija B). Prvenstvene delnice, t. j. 20.000 delnic (serija A), t. j. 20 % celokupne delniške glavnice dobi država, franko valuta, kot ostanek zakupnine, in na te prvenstvene delnice se plača prvenstveno dividenda 6 %. Od 80.000 temeljnih delnic (serija B) prevzame »Prvo jugoslavensko dioničarsko društvo za šumsko gospodarstvo i industriju, zase in za svoj sindikat 45.000 delnic, t. j. 45 % celokupne delniške glavnice. Ostalih 35.000 delnic (serije B), t. j. 35 % oelokujro* delniške glavnice se daje s tem na javno suhskrif-cijo pri niže navedenih podpisovalnicah. Ako subskripcija preseže razpoložnih 35 % delniške glavnice, si pridržo ustanovitelji pravin* dodelitve. Uspeh navedene javne subskripcije jo zajamče* po sindikatu. Protivrednost za podpisane delnico so mora ol podpisovanju položiti v gotovini; protivrednost nad-številno podpisanih delnic se vrne podpisnikom brezobrestno ob obvestilu o izvršeni dodelitvi delnic. 4. ) Emisijski tečaj znaša za delnico 280 dinarjev ali 1120 kron. Razlika med nominalom in vplačilni** tečajem služi kot protivrednost za delnice, brezplačno izročene ministrstvu za gozde in rudnike (točk* 3., odstavek 2.), in za ustanovno stroške. 5. ) Ustanovitelji plačajo za delnice isti tečaj kakor ostali podpisniki, t. j. 280 dinarjev aJi 1120 k ro* za vsako. 6. ) Družba je ustanovljena za 27 let, t j. d* konca leta 1948., ko poteče pogodba z državo. 7. ) Ustanovitelji si pridržujejo pravico imenovati prvo ravnateljstvo za tri leta. 8. ) Delnico serije B bodo postopno izžrebane *» trajanja delniške družbe, in sicer po osnovi, ki s* določi v njenih pravilih. Za izžrebane delnice dobe delničarji nominalni znesek delnice in brezplačno listino, ki jih pooblašča, da smejo še nadalje izvrševati pravico glasovanja na glavnih skupščinah, ter dvigati vsakoletna dividendo v zmislu temeljnih pravil. 9. ) Kot podpisovalnice fungirajo: r Beogradu: iiodružnica Prve hrv. štodioince, Dunavski kreditni zavod, v Zagrebu: Prva hrv. štedionica, Banka za trgovinu, obrt i industrij*^ Jadranska banka in vse podružnice navedenih zavodov, potom Srpska banka; v Novem Sadu: Zanatlijska i trgovačka štodion% d. d., Centralni kreditni zavod; v Ljubljani: Jadranska banka, Slovenska banka; v Sarajevu: Hrv. centralna banka, Muslimanska centralna banka, Srpska centralna banka, Srpska privredna banka, Zemaljska banka; v Splitu: podružnica Jadranske banko. Za izvršeno vplačilo na delnice mlado blagajn* pooblaščenih podpisovalnic potrdilo, ki se glasi i** ime. Potrdila mora podpisnik kar najskrbneje .shraniti, ker se izvirne delnice izj-očo samo proti vrnitvi dotičnoga potrdila. Potrdila se zamenjajo za izvirno delnice samo pri podpisovalnicah, kjer so izdana, v roku, ki s« objavi naknadno. 10. ) Subskripcija so prične dno 10. januarja 192 2. ob devetih in se konča dne2 5. januarjal92 2. ob dvanajstih. 11. ) Ustanovitelji sklicujejo obenem ustanovno giavno »hnpščino delničarjev družba na vtorek dne 7. februarja 192 2. ob enajstih v prostorih »Prvog Jugoslavenskog d. d. za šumsko gospodarstvo i industriju* v Zagrebu, Gjorgjičeva ulic* br. 2. II. nadstropje s tem dnevnim redom: a) Ugotovitev, da je delniška glavnica popolnoma vplačana. b) Določitev društvenih pravil. c) Sklep o konstituiranju družbe kakor tudi odobritev določil po § 156. trg. zakona. č) Imenovanje, odnosno volitev članov ravnatelj>tv* in nadzornega odbora. d) Podelitev razrešnice ustanoviteljem po § 152. trg. zakona. V Zagrebu, dne 23. decembra 1921. Prva hrvatska štedionica v Zagrebu. Prvo jugoslavensko dioničarsko društvo za šumsko gospodarstvo 1 industriju v Zagrebu. Banka za trgovinu, obrt i industriju v Zagreb* Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.