Novice 4r Marsikateri starš še vedno pričakuje, da bo njegov otrok vse delo opravil v šoli 814014 9770351 Vsakega komitenta gledamo celovito, kaj pomeni za našo banko, koliko ima denarja, koliko že ima naših produktov ... S SP®;?*‘fr li\ '' ^ J à . ^v. 'j^Jl Lp~ - flB r _^r*W W 19 |''Hi*. 12 F i 9 |*| 1 > J / O® 1 j r r ■ \) "'■M'dfe» V V Jjjj 1 J 1 f.o. 1 'i Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, CENE SIROV trapist, tilzit, gaudar Barcaffe 250 g, VP Cokolešnik, 1 kg Sirup Frupi, brez sladkorj. 1,51 J *Multi Dan -ananas, 1,5 I Pivo Zlatorog 140 let zanesljivosti Zadruga Mozirje v sodelovanju z Mercatorjem ■ Zadruga mozir j e Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. V Samopostrežni GORNJI GRAD smo za vas podaljšali odpiralni čas med tednom od pon. - pet od 7.00 do 20.00 ure od 1. julija dalje. V vseh zadružnih živilskih poslovalnicah: V Banki Celje smo ponosni na našo bogato tradicijo bančnega poslovanja v Sloveniji. 140 let uspešnega partnerstva s komitenti smo dosegli z zanesljivostjo pri poslovanju z vsakim posameznikom in podjetji. Celovit in varen bančni servis s široko paleto ponudb in rešitev za najstnike, študente, posameznike, podjetja in zasebnike nam je omogočil širitev poslovne mreže znotraj regije ter partnerski odnos s podjetji iz vse Slovenije. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. I banka celji Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje, tel.: 03 422 10 00, fax: 03 422 11 00, e-mail: info@banka-celje.si, http://www.banka-celje.si : ENKRATNO NALOŽBENO ZAVAROVANJE NALOŽBENO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Želite nadaljevati varčevanje po izteku Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme? Zavarovalnica Triglav, d.d. vam nadaljevanje varčevanja omogoča preko ENKRATNEGA NALOŽBENEGA ZAVAROVANJA z enkratnim vplačilom zavarovalne premije ali NALOŽBENEGA ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA z mesečnimi plačili zavarovalne premije. Z vplačilom premije združite ugodnosti življenjskega zavarovanja ter varčevanja vezanega na gibanje vrednosti enot premoženja v izbranih investicijskih skladih. Za vse informacije smo Vam na voljo na brezplačni telefonski številki 080 2864 ali na sedežu Območne enote v Celju osebno ali na telefonski številki 03 42 26181. Pokličite že danes. KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST. triglav www.zav-triglav.si ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE ... __ _ ___. .. ..... Tretja stran IZ VSEBINE Aktualno: Zaključek šolskega leta Občinski svet Nazarje Nazarčani si želijo svojo lekarno.. Intervju: Niko Kač, predsednik uprave Banke Celje... 8 Glasbena šola Nazarje Koncert za poslušalce, nagrade za glasbenike..... PGD Nazarje: Razvitje prapora za prihodnje rodove. 12 Živeti zdravo ŠD Gmajna Varpolje Zmagali domači "Gmajnčani"., Na naslovnici: Stanka in Francka spretno krtačita in predeta volno CAR STYLING SHOW LETALIŠČE SLOVENJ GRADEC 04/07/2004 od 7.30 do cca. 20.00 /T.ZS^I VABLJENI* AS Avtomobili Skomsek d.o.o. Velenje www.as-velenje.com info@as-velenje.com 03/891-90-77 AS Avtomobili Skornšek lahko v prihodnjih dveh letih le-ta zaniha od 203,694 do 275,586 tolarja za evro. I/ Banki Slovenije zagotavljajo, da bodo nihanja v tem obdobju bistveno manjša. Za dokončno uvedbo evra bo morala Slovenija izpolniti tudi ostale tako imenovane maastrichtske kriterije glede stabilnosti cen oziroma inflacije, proračunskega primanjkljaja, javnega dolga in obrestnih mer. Potem pa bomo zares dobili evro. Če gre verjeti najvišjim predstavnikom države, naj bi se to zgodilo leta 2007. Če ne prej, se bomo morali takrat spet navaditi na kovance, smo se šalili v soboto na veselici v Nazarjah, kjer so Čuki obnoreli večstoglavo množico. Čestitke gasilcem, ki so, prvič, zmogli pogum za najem ogromnega šotora in, drugič, za odlično izpeljavo prireditve, kotverjetno veste, obstajajo trije tipi ljudi: tisti, ki naredijo, da se stvari zgodijo, tisti, ki gledajo sivari, kise dogajajo, in tisti, ki so presenečeni nad tem, kar se dogaja. Nazorski gasilci že osemdeset let spadajo v prvo skupino. Vedo, da usoda ni posledica sreče, ampak je stvar izbora. Ni nekaj, kar je potrebno čakati, ampak je nekaj, kar je treba narediti! Slovenija je spet v čakalnici. Tokrat za prevzem evra. Tolarju so torej šteti dnevi. No, kar nekaj mesecev ga bomo še uporabljali, toda že v letu 2005 naj bi bilo z zakonom predpisano, da bodo morale biti cene objavljene tako vtolarjihkotvevrih. Stemseželislovenska vlada izogniti inflacijskemu šoku, kije sledil uvedbi evra v nekaterih državah petnajsterice. Čakalnica za prevzem evra je karikiran naziv za evropski mehanizem menjalnih oziroma deviznih tečajev (ERM 2) in predstavlja okvir za tečajne režime članic Evropske unije, kiše niso prevzele evra kot lastne valute. Zanimivo, da so v ERM 2 še vedno Danci, ki so vanj vstopili že leta 1999, nato pa zavrnili vstop v evroobmočje. Izmed prejšnjih članic EU v ERM 2 nista vstopili Velika Britanija in Švedska. Najpomembnejša sprememba za državo, ki vstopi v ERM 2, je določitev fiksnega srednjega tečaja domače valute, okoli katerega so dopustna največ 15-odstotna nihanja. Slovenija je v pogajanjih z Evropsko komisijo določila srednji tečaj 239,640 tolarja za evro, kar pomeni, da ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 27, 2. julij 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice d.o.o., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirk-ovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA Učenje za prihodnost Šolska vrata so se znova zaprla za nekaj več kot dva meseca. Zasluženi počitek čaka tako učence kot njihove učitelje in starše. Ravno slednji so se v letošnjem letu v javnosti večkrat izrekli, da so njihovi otroci preobremenjeni, učna snov, ki sojo prej predelovali všoli, pada sedaj na ramena staršev, ki otroku morajo pomagati. Skratka, kritik je bilo slišati še preveč, zato bi bilo pričakovati, da bo razočaral tudi učni uspeh njihovih otrok. Pa, vsaj v Zgornji Savinjski dolini, na srečo temu ni bilo tako. UČNI USPEH JE VEDNO BOLJŠI Učni uspeh na osnovnih šolah Zgornje Savinjske dolineje iz leta v leto boljši in kljub uvedbi devetletke večjih odstopanj v negativni smeri ni zaznati. Kljub temu, da dosedanje raziskave v Sloveniji kažejo, daje število ur, kijih učenci na leto porabijo za pouk in učenje, nižje od večine drugih držav, uspehi vendarle so. Vprašanje je, kako dolgo bo ta trend še trajal, saj izsledki evalvacijske študije o znanju in delu za šolo Pedagoškega inštituta kažejo, da motivacija za učenje v Sloveniji zaznavno upada. Še posebej pri težjih predmetih, ti pa so tisti, ki pri zbiranju točk za vpis na srednješolske programe največ pomenijo. Kakorkoli že, učni rezultati naših šolarjev so zaenkrat še precej vi- soko. Zelo je svoje učence pohvalil Anton Venek, dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Mozirje, s katerim smo se o samem zaključku letošnjega šolskega leta in primerjavami s prejšnjimi obdobji tudi podrobneje pogovorili: »Učni uspeh učencev Osnovne šole Mozirje in njenih podružnic je bil letos izredno dober, tako v razredih, kjer poteka program devetletke, kot tudi v programu osemletke. Od vseh učencev, ki obiskujejo naše šole, imamo le enega učenca, ki ne napreduje v višji razred. Zato moram učence resnično pohvaliti, seveda pa imajo pri tem pomembno vlogo tudi njihovi Naša anketa Juhuhu, počitnic« so tu! Končno je napočilo vroče pričakovano obdobje, ki ga letos sicer ne zaznamujejo tako vroči dnevi kot pretekla leta. Šola je zaprlasvoja vrata in obetata se (vsaj večini) dva meseca brezskrbnosti. Poletje je (predvsem koledarsko) tu, to pa je tudi neločljivo povezan pojem s počitnicami. Tokrat so bili naša ciljna publika šolarji, ki so te dni končali svoje obveznosti. Njihova šolska torba bo sedaj najverjetneje do jeseni počivala v kakšnem temnem in skritem kotu hiše. Zanimalo nas je, kako vrednotijo preteklo šolsko leto, kako so bili uspešni in kaj bodo počeli med počitnicami. Saša Kockar, l.r. OŠ, Varpolje Sem se kar veliko učila, zato sem bila odlična. Med počitnicami se bom igrala, morda bomo šli tudi na morje. Učim se predvsem za sebe in ne za kakšne nagrade, ki bi mi bile obljubljene. Bila sem odlična in sem se tudi trudila za to, zato sem tudi zadovoljna. Med počitnicami bom šla na morje, včasih pa mi že tudi postane dolgčas, zato sem vesela, ko grem nazaj v šolo med prijatelje. Špela Bolšič, 5.r. OŠ, Lokovica Letos sem razred končala kar dobro. Sicer sem zadovoljna, vem pa, da bi lahko bilo še boljše. Učim se predvsem zase, da bom nekoč lahko imela dobro službo, mi pa včasih za spodbudo doma kaj obljubijo. Med počitnicami bom šla na morje, drugače pa bom večinoma doma. Po dveh mesecih počitnic pa bom že pogrešala družbo sošolcev. Katarina Fužir, 2. letnik SŠ, Lepa Njiva V primerjavi z osnovno šolo je v srednji dela s šolo veliko več, tudi učenje postane veliko bolj zavestno. Urnik je precej bolj natrpan, posebej če si vozač. Zato tudi cenim počitnice in jih bom poskušala kar se da izkoristiti. Verjetno bom tudi kaj delala, si pa bom vzela čas zase, šla na tabor, morje... Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem Luka Žolgar, 5.r. OŠ, Velenje Z uspehom sem zadovoljen, bil sem namreč prav dober. Učil pa sem se ravno prav. Učim se predvsem zase, vem da mi bo koristilo. Med počitnicami bom pri stricu, pri babici. Med počitnicami se zmerom kaj najde, zmerom se kje kaj dogaja, težko da bi se dolgočasil. Žana Katarina Lah, 2.r. OŠ, Mozirje Polde Mikek, 7.r. OŠ, Lepa Njiva Šolsko leto sem zaključil s prav dobrim uspehom. Z njim sem bil zadovoljen glede na to, daje bil 7. razred kar težji v primerjavi s šestim. Lani je še nekako šlo brez učenja, letos pa ne več. Med počitnicami bom pomagal doma, očetu v delavnici, si bom pa tudi vzel čas zase in s kolegi preživel kaj časa. Dvomim, da se bom dolgočasil in šole tudi ne bom pogrešal. © OBČINSKI SVET MOZIRJE Kdo je kriv za neuspeh? Na 13. redni seji so se 23. junija sestali mozirski občinski svetniki. Večji del seje so namenili iskanju vzrokov za neuspeh referenduma, na katerem so se krajani KS Mozirje odločili proti uvedbi lokalnega samoprispevka. starši, ker svoje otroke spremljajo in spodbujajo pri delu in tudi učitelje, ki se maksimalno angažirajo, pomagajo z dopolnilnim poukom in individualnimi učnimi urami.« Učni uspeh se skozi desetletja konstantno dviga, po mnenju Antona Veneka ne le zaradi v naprej napovedanih kontrolnih nalog in temeljitega preverjanja znanja pred samim ocenjevanjem, ampak v prvi vrsti zato, ker se učenci skupaj s starši bolj zavedajo, kako pomembno je znanje za vpis na želeno srednjo šolo. »Kajti, leta nazaj, se je mnogo manj učencev vpisalo na zahtevnejše šolske programe. V gimnazije je odšlo minimalno število učencev, danes pa se jih za vpis v gimnazijske programe odloči kar slaba polovica. Večji je tudi vpis v ostale štiriletne programe, medtem ko je zelo velik upad zan-imanja za ostale, krajše izobraževalne programe. Tega se starši in učenci zavedajo in se posledično tudi bolj trudijo za dobre učne rezultate.« SO UČENCI PREVEČ OBREMENJENI? Kot smo v uvodu že omenili, pa se v zadnjem obdobju pojavljajo vse večje polemike glede možne prevelike obremenjenosti učencev. Občutek obremenjenosti po mnenju ing. Barbare Japelj s Pedagoškega inštituta, ki je tudi nosilka poprej omenjene evalvacijske študije, ni povezan s porabo časa za učenje, ampak z novimi pričakovanji devetletke do otrok, ki učence intenzivno usmerja v samostojno delo, večje iskanje informacij, pri tem pa je reševanje problemov postalo pomembnejše, kot le poznavanje dejstev. Podobnega mnenja je tudi Anton Venek: »Starši so še vedno navajeni šolskega dela po starem sistemu, zavedati pa se moramo, da otroke vzgajamo za prihodnost, ne za danes. In sodobna šola otroke uči večje samostojnosti pri učenju, uči jih razmišljati, svoje ugotovitve povezovati in tudi predstaviti. Marsikateri starš pa še vedno pričakuje, da bo njegov otrok vse delo opravil v šoli, zato včasih pride tudi do nejevolje, koje potrebno z otroci iskati gradivo, obiskati knjižnico ali delati z računalnikom.« Tudi izsledki evalvacijske študije kažejo, da starši otrokom veliko pomagajo pri delu za šolo in verjetno to zaznavajo kot preobremenjenost otrok, verjetno pa tudi njih same pripelje do stresnih situacij. To pa, kot opozarja Venek, lahko pripelje še do druge težave. POMEMBEN JE DOBER ODNOS DO ŠOLE Če se še enkrat opremo na izsledke evalvacijske študije, učenci na splošno niso radi v šoli. Mlajši imajo do šole sicer še pozitiven odnos, med učenci višjih razredov pa je le polovica rada v šoli. To pa je, glede na dejstvo, da v šolo prihajajo devet let, teden za tednom, zelo slabo. Ravnatelj Venek opozarja, da je odnos učencev do šole v veliki meri odvisen tudi od njihovih staršev. Če imajo ti do šole odklonilen odnos, do česar stresne situacije in premalo časa za pomoč otrokom pri delu za šolo zagotovo kdaj pripeljejo, se ta odnos hitro prestavi tudi na otroka. Zato naj starši o šoli govorijo lepo, svoje skrbi glede kakšne konfliktne situacije s šolanjem otrok naj rešujejo s šolskimi delavci in ne z neprimernimi pripombami vpričo otrok. »Šolo, kot ustanovo, je potrebno spoštovati, in če imajo starši do nje pravi odnos, ga bo tudi otrok imel. Otroci so pri nas devet let, to je dolgo obdobje in prav je, da v šolo radi pridejo. Zavedati pa se je potrebno, da je prijazna šola, tista šola, ki vzdržuje red in disciplino, saj se otroci le tako počutijo varne, vedo, kje so njihove meje in, verjemite, otroci imajo radi, da so stvari urejene po določenih pravilih.« Sicer pa v Mozirju z letošnjimi zaključnimi razredi, ti so ponavadi najpogumnejši, ni bilo nobenih težav. Učenci so bili, kot Venek zadovoljno pove, zelo lepega obnašanja, ni bilo težav s kajenjem, popivanjem, niti z vandalizmom. Za to so zaslužni predvsem njihovi starši, ki so opravili zelo dobro delo. Dobra izobrazba ter vzgoja mlade osebe, pa je konec koncev tisto, za kar se trudijo tako starši kot šolske ustanove in lepo je slišati, da je takšen uspeh mogoče doseči tudi v današnji življenjski naglici. Tatiana Golob Župan je ob iskanju vzrokov za neuspeh izpostavil nezaupanje ljudi, ki so že večkrat izglasovali samoprispevke za izvedbo raznih projektov, ki pa se niso izvedli. Naslednje vzroke gre iskati v socialnem položaju krajanov, ki bi težko sprejeli še kakšen izdatek. Na Občino se jejavilo tudi več zasebnih podjetnikov, ki niso dobili vabil na referendum. Vzrok za nastale razmere tiči v dejslvu, da niso dosegli minimalnih predpisanih dohodkov v letu, kije služilo za osnovo. Ali pa jih niso prikazali, kakor je bilo rečeno v nadaljevanju seje. Svetniki so županu naložili nalogo, dado naslednje seje pripravi temelji- to analizo postopkov, ki so bili vodeni za pozitiven rezultat in podajo vzroke za neuspeh, Neuspeli referendum pa bo seveda povzročil veliko posledic. Kot prva je temeljita prevetritev občinskega proračuna. Izdelati je potrebno prioritetno listo projektov, vse ostale aktivnosti pa bodo odložene. Finance bo namreč potrebno prvenstveno usmeriti v dograditev osnovne šole. Svetniki so ob koncu seje podali pozitivno mnenje k imenovanju direktorja oziroma direktorice osrednje knjižnice Mozirje. Na to mesto je bila imenovana Ana Lamut. Benjamin Kanjir LUČE OB SAVINJI Rešitev se imenuje obvoznica Svetniki občine Luče so sprejeli sklep, s katerim so se opredelili proti rekonstrukciji regionalne ceste skozi Luče. Po tehtni razpravi je prevladalo stališče, da se bo potrebno na podlagi strokovnih rešitev odločati med tunelom z obvoznico oziroma obvoznico ob hkratni razbremenitvi Savinje. Zaradi občasne poplavne ogroženosti bi bilo potrebno most pred vhodom v sam kraj dvigniti za dva metra, kar je zaradi okoliških objektov praktično neizvedljivo. Za katero varianto se bodo dejansko odločili, bo znano, potem ko bo svoje povedala tudi stroka, dejstvo pa je, daje tudi v samem kraju vse manj tistih, ki podpirajo obnovo ceste skozi naselje. Lučani so se pred leti na zboru krajanov seznanili s petimi različnimi možnostmi rešitve, vendartakrat ni bilo mogoče vzpostaviti skupnega jezika, saj je del krajanov podpiral rešitev skozi, drugi del pa je zagovarjal gradnjo ceste ob občinskem središču. V tem času je država z rekonstrukcijo ceste Ljub-no-Luče tik pred krajem, zato bo potrebno končno odločitev poiskati v relativno kratkem času, v kolikor seveda v Lučah ne želijo, da rekonstrukcija ceste ne zastane za nekaj nadaljnjih let. »Dolgo sem razmišljal o referendumu, vendar se sprašujem, koliko je lahko zadeva zavezujoča za strokovne rešitve,« ocenjuje razmere župan Ciril Rose, ki si seveda želi, da bi rešitev, kakršnakoli že bo, podprlo čim več občanov. Savinjčan SINTAL* CELJE Vaša varnost je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si Wt, .^QspqDAPiW —^-^-r................ POSLANCI ODREKLI PODPORO USTANOVITVI POKRAJIN Pokrajine SAŠA (še) ne bo Poslanci državnega zbora so pretekli teden na izredni seji sprejeli stališča do ustanovitve pokrajin, kar v praksi pomeni, da so zavrnili dopolnilo SDS o soglasju občin pri ustanavljanju pokrajin in glasovali za to, da bi zakon o pokrajinah, njihovi ustanovitvi in financiranju sprejemali z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, občine pa bi dajale mnenje k ustanovitvi pokrajin. Tako se bodo z uvedbo druge ravni lokalne samouprave, ki naj omogoči decentralizacijo oblasti, ukvarjali poslanci novega sklica po jesenskih parlamentarnih volitvah. Po mnenju strokovne javnosti je parlamentarna ustavna komisija sprejela stališča, ki omogočajo nenačelno izsiljevanje pri ustanavljanju velikega števila pokrajin, ki bi predstavljale zgolj obliko medobčinskega sodelovanja. Zato bi bilo po mnenju poslancev SLS slabo, če bi stališča, ki so podlaga za oblikovanje ustavnega zakona, sprejeli z minimalno večino 46 glasov, saj bi to pomenilo, da ustavni zakon na zadnji seji državnega zbora v tej sestavi ne bo dobil potrebne večine. Janez Podobnik je v imenu poslanske skupine SLS povedal, da če bi stališča vseeno sprejeli, potem bi morali najti način, da se o teh ustavnih spremembah zagotovi soglasje občin pri preoblikovanju pokrajin. V ZLSD so po besedah Bojana Kontiča pripravljeni podpreti stališča, čeprav niso idealna. V kolikor država v resnici želi priti do pokrajin, potem je potrebno postopek začeti. Glasovanje o 143. členu ustave, ki govori o decentralizaciji države, je potrdilo, da potrebnega soglasja o pokrajinah med strankami ni. Za osvežitev spomina spomnimo, da so zgornjesavinjske in šaleške občine že pred časom preko tukajšnjih poslancev vložile v parlamentarno proceduro zakon o ustanovitvi savinjsko-šaleške pokrajine, ki ga je zavrnila tudi vlada. Po besedah Jakoba Presečnika, v tistem obdobju člana vlade, je potrebno decentralizacijo povezano z ustanavljanjem pokrajin reševati celovito in z veliko dozo razsodnosti, saj bo potrebno poleg želja in skupnih projektov določenih občin upoštevati še kopico pomembnih dejavnikov. Navsezadnje je, gledano z očmi Evropske unije, celotne Slovenije komaj za eno regijo. Tudi ljubenska županja Anka Rakun, ki sojo župani SAŠE določili za nekakšno neformalno koordinatorko, je prepričana, da je ustanavljanje pokrajin izredno zahteven državni projekt. Po njenem različna usklajevanja v državnem zboru • stvari stojijo v tem trenutku, so pokrajine bolj ali manj utopija, ki bo morala dobiti stvarne okvire v naslednjem sklicu državnega zbora. Vprašanja, zakaj so zgornjesavinjske in šaleške občine ob povsem drugačni stvarnosti vložile precej časa in energije v komaj verjeten projekt, Rakunova ni želela komentirati, ker naj bi celotna zadeva presegala njene pristojnosti. Savinjčan niso prinesla potrebnega rezultata, saj gre za izjemno občutljivo zadevo, ki ni dozorela za sprejem. Čeprav ne dvomi, da bo politika zmogla doseči soglasje, bo potrebno na primeren trenutek še počakati. Kot OBČINSKI SVET NAZARJE Nazarčani si želijo svojo lekarno Svetniki nazorske občine so svojo 12. redno sejo opravili na predvečer praznika državnosti in se v uvodnem delu najprej posvetili problematiki zdravstva. Kot je znano, je streha na objektu zdravstvene postaje v Nazarjah potrebna sanacije, ker pa ambulante v njem koristijo občani iz cele doline. Občina Nazarje ne pristaja na dejstvo, da bi morala sama financirati popravilo. Takšen »status quo« traja že kar nekaj časa, zdaj pa se je vendarle pokazala možna rešitev... Zupan Ivan Pumat je svetnike informiral, da Zgornjesavinjski zdravstveni dom v okviru svojih možnosti vestno vzdržuje objekt. Tako so vzad-njem času zamenjali okna in toplotno postajo, medtem koje popravilo strehe za zavod prevelikzdlogaj. Ker nič ne kaže, da bi ostale zgornjesavinjske občine spremenile svoje stališče in nakazale pripravljenost za soinvestiranje, bo breme sanacije slej ko prej ostalo na plečih Občine Nazarje, kije tudi lastnik objekta. Ker vse kaže, da bo kmalu javno zdravstvo samo še v Nazarjah, povsod drugod po dolini so že ali pa še bodo zasebne ambulante, in ker je uprava Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma že sedaj locirana v Nazarjah, so svetniki podprli pobudo župana in predlagali zavodu, naj svoj sedež tudi uradno prestavi v Nazarje. Vtem primeru bi bila občina pripravljena prevzeti finančno breme popravila strehe natukajšnji zdravstveni postaji. Ob tem so svetniki izpostavili tudi vprašanje lekarne v Nazarjah. Ker je večina ambulant v nazorski zdravstveni postaji, kjer zdravniki napišejo recepte, je nespametno, da morajo pacienti, ki prihajajo iz vseh krajev Zgornje Savinjske doline, nato še v Mozirje po zdravila. Veliko bolj racionalno bi bilo, če bi lahko zdravila dobili kar v Nazarjah. S predvideno gradnjo novega poslovno-stano-vanjskega objekta na mestu bivšega Bohačevega marata v središču kra- ja se ponuja tudi ustrezna lokacija za lekarno, zato bo nazorski župan v zvezi s to možnostjo navezal stik z upravo mozirske lekarne. V nadaljevanju seje je občinski svet v prvem branju obravnaval predlog odloka ojavnem redu in miru in predlog odloka o določitvi območij stopenj varstva pred hrupom. Prvi odlok je po besedahtajnika občine Nazarje Jožeta Štiglica potreben kot podlaga za delovanje medobčinskega inšpektorata, drugi odlok pa je posledica ugotovitev lanskoletnega merjenja hrupa v Nazarjah. Z omenjenim odlokom se za posamezna območja v kraju določajo stopnje varstva pred hrupom, pri čemer se še posebej varuje strnjeno stanovan- jsko naselje. V zaključnem delu seje so svetniki podprli predlog Osnovne šole Nazarje za uvedbo četrtega oddelka v nazorskem vrtcu, Anton Blatnik je izpostavil problematiko financiranja gasilslva, Janez Štiglic pa je informiral svetnike, da je Občina Nazarje pravočasno, že do prvega zakonsko določenega prvega roka vložila zahtevek za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Tajnik Jože Štiglic je ob tem pohvalil delo komisije, ki jo je vodil Janez Štiglic, in poudaril, daje bilo delo zelo zahtevno, saj je veliko dokumentacije uničila katastrofalna poplava leta 1990. Franci Kotnik PREMOGOVNIK VELENJE Lani z izgubo v poslovanju Skupščina Premogovnika Velenje seje prejšnji teden seznanila z letnim in konsolidiranim poročilom družbe za leto 2003 z mnenjem revizorja in pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila. Skupščina je potrdila in odobrila delo direktorja in nadzornega sveta v poslovnem letu 2003 ter direktorju družbe in članom nadzornega sveta družbe podelila razrešnico za poslovno leto 2003. V letu 2003 je bil realiziran celotni prihodek družbe v višini 29.121,7 milijona tolarjev, kar je 6,7 odstotka več kot v letu 2002. Celotni odhodki so znašali 29.207,2 milijona SIT ali 4,3 odstotka več kot leto prej. Poslovni izid leta 2003je bila torej izguba v višini 280 milijonov, ki je bila v celoti pokrita iz prevrednotovalnega popravka delniškega kapitala v času izdelave letnega poročila. V Premogovniku Velenje so sicer lani nakopali 4.221.727 ton premoga, kar je 4,3 odstotka več kot v letu poprej. KF PRAZNIK OBČINE GORNJI GRAD Pravi ljudje na pravem mestu Ob praznovanju občinskega praznika gornjegrajske občine so se v teh dneh v Gornjem Gradu zvrstile različne prireditve. V pričetek praznovanja vsekakor sodi proslava s podelitvijo občinskih priznanj, ki so jo pripravili na predvečer dneva državnosti in tako obeležili tudi spomin na dogodke pred več kot desetletjem. Praznovanja so se udeležili vidni predstavniki političnega življenja iz naše doline in tudi širše. Zanimiv in pester kulturni program, ki je v prvem delu bil domoljubno obarvan, so pripravila kulturna društva Bočna, Nova Štifta in Gornji Grad v sodelovanju z osnovno šolo Fran Kocbek. O pomenu praznika dneva državnosti in dogodkih pred 13 leti je spregovoril Mirko Zamernik, poslanec v državnem zboru, kije prepričan, da Slovenija živi z dostojanstvom suverene države in se potrjuje kot del svobodnega demokratičnega sveta, vir te samostojnosti pa je v referendumski volji vseh Slovencev. Na ta zgodovinski dogodek je po Zamernikovem mnenju treba gledati z vidika odgovornosti za preteklost, sedanjost in prihodnost. O načrtih in lanskoletni »inventuri« v domači občini je spregovoril gornjegrajski župan Toni Rifelj, kije mnenja, da vsako leto ni moč odpirati velikih projektov, a je kljub temu kar nekaj načrtov: v Dolu velik turistično zdravstveno rekreativni Franc Miklavc (desno) je prejel priznanje in naziv častni občan občine Gornji Grad iz rok župana Tonija Riflja (foto: Franjo Atelšek) center, v Zagradišču prostor za lovni in rekreativni turizem, rastlinjaki za pridelavo zelenjave in poljščin v bližini Centra za starejše krajane, individualne hiše v Tičjeku. Dokončan je most na Kropi, v Šmiklavžu so finančno podprli obnovo cerkve, v Bočni so gasilci bo- gatejši za novo orodno vozilo, ki bo predano v uporabo predvidoma avgusta. »Pravi ljudje na pravem mestu in ob pravem času. S strpnostjo, dialogom in skupnim sodelovanjem lahko dosežemo velike rezultate, ki bodo v ponos nam in prihodnjim generacijam,« zatrjuje Rifelj, ki je prepričan, da ni važno, kdo je naredil več ali manj, temveč koliko je narejeno za razvoj občine in Zgornje Savinjske doline. Proslava ob občinskem prazniku je bila tudi priložnost za podelitev različnih občinskih priznanj posameznikom, ki so s svojim delom dali delček sebe skupnosti in kraju, v katerem živijo, delajo in ustvarjajo. Ta je podelil župan Toni Rifelj. Ob zaključku proslave je sledilo družabno srečanje, kjer so obiskovalci lahko poskušali dobrote gornjegrajskih kmetij, kmetij, ki so združene v Zadrugi Kašta. Marija Sukalo Dobitniki obiinskih priznani Obiine Gornji Grad za leto 2004 Častni občan občine Gornji Grad je letos postal Franc Miklavc iz Bočne. Najvišje priznanje je prejel za dolgoletno aktivno delovanje v kraju in dolini. Zlati grb občine je pripadel Ludviku Bezovšku iz Gornjega Grada in Mariji Robnik iz Bočne za dolgoletno in aktivno delo v gasilskem in drugih društvih v domačem kraju. Grb občine so prejeli: za dolgoletno delo v gasilskem in drugih društvih Alojz Štiglic in Matevž Požarnik iz Bočne: za prispevek k razvoju športa v Gornjem Gradu Ivan Poličnik, Branka Pistotnik pa za aktivno delo v Kulturnem društvu Nova Štifta in Jože End za dolgoletno delo v PGD Nova Štifta. Kocbekovo priznanje so si prislužiti osmošolci: Gašper Ločičnik, Rok Laznik, Tomaž Suhovršnik in Žiga Štancar. Ti fantje so namreč poleg številnih aktivnosti v vseh osmih letih osnovnošolskega šolanja imeli tudi vseskozi odličen uspeh. Občinsko priznanje pa so v gornjegrajski občini letos namenili Društvu podeželske mladine. 50. obletnica podkrepljena z odličnimi poslovnimi rezultati Na nedavni skupščini delničarjev BTC d.d. so delničarji sprejeli vse sklepe, ki sta jih predlagala uprava in nadzorni svet. Od bilančnega dobička za leto 2003, ki je znašal 970,6 milijona tolarjev, so delničarji za dividende namenili 359,9 milijona tolarjev, upravi in nadzornemu svetu pa so za poslovno leto 2003 podelili razrešnico in s tem potrdili delo teh dveh organov družbe za leto 2004. OBVESTILO Montaža lesenih izdelkov Jelaš Marko s.p.,Varpolje 13, 3332 Rečica ob Savinji, preneha opravljati dejavnost z dnem 30.9.2004. BTC skupaj z domačimi in tujimi partnerji načrtuje, da bo ob svoji 50-letnici v jubilejnem letu 2004 izvedel naložbe v vrednosti 55 milijonov evrov. Lani so pričeli z gradnjo največjega evropskega vodnega mesta, ki se bo imenovalo Atlantis. Skupna vrednost naložbe znaša 28 milijonov evrov, otvoritev pa je predvidena za prvo četrtletje leta 2005. Sicer pa bo BTC v letu 2004 skupaj s poslovnimi partnerji obiskovalcem ponudil 77 tisoč kvadratnih metrov novih in 28 tisoč kvadratnih metrov obnovljenih poslovnih površin, pri čemer velja omeniti parkirno hišo, ki je zasnovana v štirih etažah in ponuja skupaj 768 parkirnih mest. V BTC 50. obletnico družbe praznujejo s številnimi dogodki za zaposlene, upokojene sodelavce, poslovne partnerje in obiskovalce. Dogodki pod sloganom »Mladostni polet pri petdesetih« so terminsko razporejeni skozi vse leto 2004. Osrednji dogodek, katerega se je udeležilo več kot 70 tisoč obiskovalcev, je BTC praznoval v soboto, 13. junija. V prvih petih mesecih je BTC ustvaril za 7,78 odstotka več prihodkov kot v enakem obdobju lani, dobiček pa bo letos predvidoma višji za 20 odstotkov. Franci Kotnik NIKO KAČ, PREDSEDNIK UPRAVE BANKE CELJE V prihodnje Zgornjesavinjčcmom še bolj »pri roki« Niko Kač Banka Celje praznuje v letošnjem letu 140-letnico poslovanja. Ker je za finančne institucije tradicija še posebej pomembna, so v Banki Celje na častitljiv jubilej upravičeno ponosni. O preteklosti, sedanjosti in prihodnosti matične banke celjske regije smo se pogovarjali s predsednikom uprave Banke Celje Nikom Kačem. Vse, kar je povezano z denarjem, sloni v veliki meri na zaupanju. Zaupanje pa se ne pridobi čez noč, ampak na daljši rok. Dolgi rokje enako tradicija. In prav to je glavni razlog, da v Banki Celje poudarjamo naš jubilej. - Če smo povsem natančni, gre za obletnico ustanovitve Celjske mestne hranilnice ... 23. septembra 1864 so bili osnovani organi Celjske mestne hranilnice, kije fizično začela s poslovanjem prvegajanuarja naslednje leto. Gre za drugo najstarejšo finančno ustanovo na spodnjem Štajerskem. Ker je Celjska mestna hranilnica še vedno naša elitna enota in ker je Banka Celje tudi lastnik te zgradbe, je to hkrati tudi naš jubilej. Vse, kar je povezano z nastankom Celjske mestne hranilnice, je v veliki meri zapisano po zaslugi enega od njenih pomembnih direktorjev g. Aleksandra Videčnika. Ker sedaj živi v Zgornji Savinjski dolini, ga gotovo poznate kot zelo ustvarjalnega raziskovalca. Prvi zapisi so izšli že v času, koje še služboval v hranilnici. Letos smo ga povabili k sodelovanju, ko smo skušali ponovno ovrednotiti zgodovinsko vlogo Celjske mestne hranilnice. - Kakšne so bile ugotovitve? Vsekakor je bila Celjska mestna hranilnica v širši regiji prva tovrstna ustanova, ki seje na organiziran način začela ukvarjati z denarjem. V Banki Celje želimojasno poudariti, da nismo banka od včeraj, nismo nekaj novega v bančnišlvu, ampakimamotradicijo. Mojim predhodnikom gre zahvala, da je banka uspešno prestala vsa težavna obdobja, vključno z obema svetovnima vojnama, ki sta močno prizadeli tako gospodarstvo kot denarne ustanove. Tradicija je neke vrste osnova za zaupanje v banko. - Kako dolgo pa Banka Celje posluje v sedanji organizacijski obliki? Istočasno s 140-letnico praznujemo tudi desetletnico Banke Celje v sedanji organiziranosti. Pred dobrimi desetimi leti seje namreč takratna Splošna banka Celje, kije bila del bivše Ljubljanske banke, ki je šla vsanacijo, odkupila in šla po svoji poti. Takrat smo položili dvajset milijonov nemških mark oziroma deset milijonov današnjih evrov in se osamosvojili. Tudi teh deset let je za našo banko zelo zanimivih, saj smo vtem času naredili velik razvojni korak naprej. To obdobje tudi lažje opišem, ker sem bil v tem času na čelu banke. - Kako dolgo ste že v Banki Celje? V banki sem zaposlen že 31 let, vodim pa jo zadnjih osemnajst let. - S katerimi podatki lahko najbolj nazorno prikažete, kaj se je z Banko Celje dogajalo v zadnjem desetletju? Začeli smo z dobrim tri odstotnim tržnim deležem v slovenskem bančnem prostoru, danes pa znaša šest odstotkov in pol, V tem obdobju smo kupili eno hranilnico in dve banki, od tega eno v regiji in eno v Ljubljani. Takrat smo začeli tudi s strategijo odpiranja do tujine. Slovensko gospodarstvoje bilo od nekdaj obsojeno na izvoz, še posebej pa se je to pokazalo v začetku prejšnjega desetletja ob izgubi bivšega jugoslovanskega trga. Gospodarstvo je potrebovalo finančne kanale do tujine. Naša banka je dobila pooblastilo od Banke Slovenije in začeli smo samostojno nastopati na tujih trgih. Danes imamo korespondenčne odnose z 900 tujimi bankami, s skoraj štiridesetimi imamo izmenjane račune. Začeli smo se ocenjevati z mednarodnimi bančnimi ratingi, ki so nam omogočili, da smo letos najeli že sedmo sin-dicirano posojilo v višini 85 milijonov evrov. V prihodnjih dneh bomo začeli omenjeno posojilo tudi črpati. To je za gospodarstvo, ki potrebuje konkurenčne vire, zelo pomembno. - Banka Celje se torej ne zadovoljuje s tem, da bi bila samo regijska banka? Vedno sem govoril, da ima naša banka korenine v Celju, svoje veje pa mora razprostreti daleč naokoli. Regija je pretesna, poleg tega pa tukaj vlada huda konkurenca. Nekoč smo imeli 90 odstotkov tukajšnjega trga in če hočemo ostati matična banka, ne smemo nikoli pasti pod petdeset odstotkov. Izpad v regiji smo nadomestili izven nje, in sicer smo s finančnimi tokovi enostavno sledili blagovnim tokovom naših poslovnih partnerjev. Danes je tudi Slovenija za nas premajhna, prisotni smo na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji, Makedoniji... - Kakšen je bil vaš namen ob nakupu banke v Ljubljani? Prihod v Ljubljano preko nakupa danke Noricum je omogočil prisotnost na najmočnejšem finančnem trgu v Sloveniji. V Ljubljani se tako ali drugače obrača skoraj polovica bruto domačega prihodka. Bančna okenca za prebivalstvo smo odpirali predvsem v srednjih regijah oziroma občinah, kjerje tudi dnevna migracija prebivalstva največja. Tako smo odprli enote v Velenju in Mozirju. V Mozirju smo bili doslej v najetih prostorih v Blagovnici Savinje, letos poleti pa se bomo selili v nov nakupovalni center Tuš ob mozirski obvoznici. - Banka Celje je tudi pridružena članica Skupine Nove Ljubljanske banke. Kako to vpliva na vaše poslovanje? Pred petimi leti je naš največji posamični lastnik prodal svoj 20-odstotni delež. Kupila ga je Nova Ljubljanska banka in od takrat je Banka Celje pridružena članica Skupine NLB. Podpisana je bila pogodba o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju, v kateri je predvidena posebna vloga naše banke. Tudi novo vodstvo NLB na čelu z Marjanom Kramarjem vidi Banko Celje kot samostojno pravno osebo znotraj omenjene bančne skupine. Poudariti moram, da 140-Ietna tradicija ima svojo težo, dovolj zgovorni so tudi podatki o poslovanju v zadnjih desetih letih, poleg tega pa smo v zadnjem obdobju v banki zaposlili veliko mladih strokovnjakov. Osebno sem se udeleževal razgovorov na Ljubljanski in Mariborski Univerzi z najboljšimi študenti in nekatere od njih smo kasneje štipendirali, ob koncu študija pa so se zaposlili v naši banki. - Kaj imate v mislih s samostojnostjo? Samostojnost v poslovanju pomeni večjo fleksibilnost, Danes je potrebno biti hiter pri odločitvah. Seveda imamo v Skupini NLB določena usklajevanja in si ne konkuriramo za vsako ceno, toda osnovna filozofija skoraj vseh bankje rast poslovanja. Če marža pade za enkrat, je potrebno za isti obseg prihodka narediti enkrat več, po možnosti z enakim številom zaposlenih, ali pa je potrebno njihovo število zmanjšati. Ta logika je zelo enostavna. Nam je v zadnjih petih letih uspelo podvojiti bilančno vsoto skoraj pri nespremenjenem številu ljudi in to je rezultat, ki potrjuje upravičenost naše samostojnosti. - Kakšna je vloga Banke Celje v Zgornji Savinjski dolini? Na Zgornjo Savinjsko dolino me vežejo lepi spomini. Ko sem leta 1973 prišel v banko, je to območje spadalo pod takratno celjsko podružnico Ljubljanske banke. Takrat sem delal na naložbah in spomnim se številnih investicijskih projektov iz tistega časa. Še posebej intenzivno je bilo takrat vlaganje v kmetijstvo preko Zgornjesavinjske kmetijske zadruge. Gradile so se turistične kapacitete na kmetijah, Elkroj je dobil svojo prvo večjo proizvodno halo, investirali so v nazorskem Glinu in ljubenskem Kovinarstvu ... Leta 1977 seje to območje pridružilo velenjski podružnici Ljubljanske banke, zato smo bili od takrat dalje v Zgornji Savinjski dolini manj prisotni do odprtja naše enote v Mozirju. Z njo skušamo popestriti ponudbo finančnih storitev v Zgornji Savinjski dolini, nimamo pa namena širiti mreže, ker imamo dogovor z NLB, da tudi ona ne odpira novih poslovalnic. - Banke v sedanjem času dobivajo drugačno vlogo, kot so jo imele še pred časom, ko so ljudje hodili vanjo le dvigovati denar in plačevati položnice... Banka Celje ima trenutno 33 enot. Dobra tretjina naše bilančne vsote je s področja prebivalstva in predstavlja zelo stabilen del našega poslovanja. Res pa se stvari spreminjajo. Kreditne obrestne mere padajo, zato morajo padati tudi obrestne mere na privarčevana sredstva. Obeta se, da bodo obresti na bančne vloge obdavčene. Vse to pomeni, da je varčevanje v bankah manj donosno, kot je bilo prej. Je pa po drugi strani tudi res, daje najbolj varno. Osebno menim, da bodo ljudje kratkoročno še vedno varčevali v bankah, dolgoročno varčevanje pa se bo selilo v druge oblike oziroma produkte. Ena izmed njih so investicijski skladi. - Jih v Banki Celje že ponujate? Trenutno imamo pogodbe s štirimi investicijskimi skladi, katere tržimo. Ampak našega komitenta najprej obvestimo o tem, kaj lahko dobi v banki, šele nato mu ponudimo tudi te vrste produktov. Vse banke smo pred isto nalogo: ob padanju obrestnih marž moramo povečati tako imenovane neobrestne prihodke. Ena izmed tovrstnih oblik so tudi zavarovalniški produkti, na primer življenjska zavarovanja. Tudi na tem področju smo pripravljeni. - Spremenjen način dela terja tudi spremenjeno ureditev vaših poslovalnic? Ko smo pred petnajstimi leti obnavljali naše enote, smo postavili dolg »šalter« z bančnimi okenci, kamor so ljudje hodili dvigovat gotovino, morda naredili kakšen depozit in to je bilo vse. Današnje prostorske ureditve so zasnovane bistveno drugače, in sicer je »šalterjev« samo še tretjina, tretjina je namenjena samopostrežnim avtomatom, poudariti moram, da imamo veliko mrežo bankomatov, ostala tretjina pa so finančni svetovalci. V likvidaturah imamo urejena separeje, kjer stranke urejajo zahtevnejše storitve. Naši finančni svetovalci so usposobljeni, da svetujejo, ko ljudje potrebujejo denar za stanovanje, avto, podjetništvo, ali pa želijo donosneje investirati svoj kapital. Običajnega »šalterskega« poslovanja je vedno manj, ljudje imajo z bankomatskimi karticami 24-urni dostop do gotovine, imajo kreditne kartice, vse to v veliki meri omogoča negotovinsko poslovanje. Opažamo pa tudi, da prihaja do razslojevanja strukture naših strank, zato je treba danes imeti tako rekoč ponudbo po meri posameznika. Vsakega komitenta gledamo celovito, kaj pomeni za našo banko, koliko ima denarja, koliko že ima naših produktov... S tém smo se že precej približali razvitemu bančnemu sistemu, seveda pa obstaja še vrsta produktov, kijih bomo ponudili, ko se bo zanje pojavilo povpraševanje. - Kakšen je vaš pogled na jutrišnji kapitalski trg v Sloveniji? Koncentracija oziroma konsolidacija se bo še nadaljevala. Globalizacija bo pripomogla k temu, da bo konkurenca še večja. Kolikor vem, devet ali deset tujih finančnih institucij že čaka na Banki Slovenije, da vstopi v naš prostor. Pri tem sta samo dve možnosti: ali deluješ v okviru večje verige ali pa si zapolnjevalec tržne niše, če imaš posebno storitev. Mi smo za vlogo zapolnjevala tržne niše preveliki, zato našo prihodnost vidimo v povezovanju. Pravzaprav smo že povezani v Skupino NLB in osebno si želim, da bi ta skupina delovala bolj kot holding in manj kot koncern. To pomeni, da ti določijo cilje glede donosnosti in produktivnosti, toda pri poslu si samostojen. To hkrati pomeni tudi visoko odgovornost. Mi smo našo samostojnost že dokazali z uspešnostjo. Če je banka samostojna pravna oseba, ima več funkcij in več delovnih mest. Nenazadnje jaz nisem samo predsednik uprave te banke, ampak sem zadolžen tudi za 660 ljudi, izmed katerih jih je skoraj četrtina z višjo ali visoko izobrazbo. - Gledano z vidika regionalnega razvoja je pomembno tudi to, da izobraženi ljudje ostanejo v domačem okolju... Največji problem periferije je v odtoku intelektualnega kapitala v mestna središča, v glavnem v Ljubljano. Kaj pa bo iz te regije, če ne bo »pametnih« služb? Vsi, ki smo tukaj, smo dolžni zagovarjati takšno politiko, ki bo tudi mlajšim generacijam dala perspektivo. Če je ne bodo videli, bo periferija v prihodnje še bolj revna. - Banka torej vendarle ni samo stroj za ustvarjanje dividend, če nekoliko karikiramo? Banka deluje v trikotniku, kjer imamo na eni strani lastnike, ki morajo verjeti v to institucijo, kar pomeni stabilno vrednost delnice in primerne dividende. Na drugi strani so zaposleni, ki morajo v banki videti svojo perspektivo, na tretji strani pa je okolje, ki od takšne institucije pridobiva indirektno. Veste, daje Banka Celje vpeta v kulturo, v šport, v marsikaj. Če je ta trikotnik uravnotežen, institucija v svoji sredini odigrava pravo vlogo. - Kakšne načrte ima Banka Celje v Zgornji Savinjski dolini? Danes ni mogoče nobene stranke ali poslovnega partnerja prepričati samo z besedami. Zato vabim vse, ki imajo podjetniške zamisli ali kakršnekoli želje finančne narave, naj se oglasijo tudi v naši banki v Mozirju in naj nas preizkusijo. Šele po konkretnih dejanjih nas bodo lahko realno ocenili. Naši novi prostori bodo z vidika dostopnosti primernejši kot sedanji, zato bo Banka Celje v prihodnje Zgornjesav-injčanom še bolj »pri roki«. Pogovarjal se je Franci Kotnik DAN DRŽAVNOSTI Majhna mera ponosa Mozirjani so se na predvečer praznika zbrali ob športnih terenih v Novih Lokah, kjer so se spomnili na dogodke izpred trinajstih let. Športno kulturnega srečanja pa se je udeležilo dokaj majhno število ljudi. Športniki so se dobili že pozno popoldan, saj so se na meddruštvenem turnirju pomerili v odbojki na mivki. Pokal za najboljše je tudi letos odšel v roke mozirskih mlajevcev. Po turnirju je sledil krajši kulturni program, ki so ga pripravili člani KD Jurij Mozirje, s slavnostnim govorom župana Ivana Suhoveršnika. Po programu so mozirski skavti obredno prižgali pripravljeni kres, kije gorel in ogreval obiskovalce dolgo v noč. Benjamin Kanjir GLASBENA ŠOLA NAZARJE Koncert za poslušalce, nagrade za glasbenike Glasbena šola Nazarje je skladno s tradicijo v zadnjem obdobju tudi letos pripravila koncert ob zaključku šolskega leta, ki je hkrati posvečen dnevu državnosti. O pomenu praznika je obiskovalcem koncerta spregovoril nazorski župan Ivan Purnat, ki je izpostavil hiter razvoj samostojne Slovenije, priložnostni govor pa je izkoristil tudi za pohvalo delovanja Glasbene šole Nazarje, ki z rezultati svojih učencev na regijskih in državnih tekmovanjih dokazuje visoko kakovost učnega procesa. Program zaključnega koncerta glasbene šole je začela mlada violinistka Anita Acman (foto: Ciril M. Sem) Poslušalci so skozi program uživali vzvokih violine, flavte, trobente, roga, kitar, klarinetov, harmonike in klavirja. Navdušeni so zaploskali tenoristu Franciju Pečniku, basistu Tomažu Robniku in sopranistki Darji Čre-možnik, posebno presenečenje pa so jim pripravili tolkalci Luka Krivec, Urban Petrin in Luka Venek, ki so svojo ritmično točko izvedli brez instrumentov, udarjali so namreč kar po svojih telesih in ob tla. Ravnateljica Glasbene šole Nazarje Olga Klemšeje ponosno povedala, da je ob koncu šolskega leta kar 40 učencev prejelo pohvalo za dveletni odlični uspeh. Še posebejje pohvalila razred pevcev po vodstvom Katje Gruber in mladinski pihalni orkester pod vodstvom Stefana Garkova, nagrade pa so prejeli štirje učenci, ki so se v različnih starostnih kategorijah letos udeležili 33. tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije: - klarinetist Jaka Podbregar, učenec OŠ Luče, ki je na regijskem tekmovanju pod mentorstvom Bojana Zemeta osvojil srebrno priznanje (nagrado mu je izročil lučki župan Ciril Rose), - klarinetistka Deja Vrčkovnik, učenka OŠ Ljubno ob Savinji, kije na regijskem tekmovanju pod mentorstvom Bojana Zemeta osvojila srebrno priznanje (nagrado ji je izročila ljubenska županja Anka Rakun), -pianistka Klara Praznik, učenka OŠ Nazarje, kije pod mentorstvom Mar- ije Skornšek na regijskem tekmovan-ju osvojila zlato priznanje, na državnem pa priznanje (nagrado ji je izročil nazorski župan Ivan Purnat) in * -flavtistka Nina Miklavžina, kije pod mentorstvom Jerneja Marinška na regijskem tekmovanju osvojila zlato, na državnem tekmovanju pa srebrno priznanje (nagrado ji je izročil mozirski župan Ivo Suhoveršnik). Za nadaljnje glasbeno izobraževanje na srednji stopnji so se izmed učencev GŠ Nazarje odločili Jaka Podbregar, Nina Miklavžina in Tina Poznič. In da v Nazarjah zares vzgajajo odličen glasbeni kader, sta pred nedavnim dokazala njena bivša učenca Primož Kranjc, kije diplomiral na prvi stopnji študija harmonike na Kraljevi akademiji na Danskem, ter Suzana Hebar, kije v rekordnem času zaključila študij kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sicer pa že nekaj let poučuje na nazorski glasbeni šoli. Koncertni programje s svojim nastopom zaokrožil mladinski pihalni orkester GŠ Nazarje. Glasbeniki so pod taktirko Stefana Garkova, kije bil tudi vodja nastopa, med drugim zaigrali koračnico Vinka Štrucla Dober dan, sosed, v kateri je občinstvo prepoznalo takte evropske himne Ode radosti. Zaradi navdušenja poslušalcev tudi tokrat ni šlo brez dodatne skladbe, pred mladimi glasbeniki pa so sedaj zaslužene počitnice. Franci Kotnik GALERIJA STEKI GORNJI GRAD Samorastniška risba Razstave v galeriji srednjeveškega Stekla so postale težko pogrešljiva dejavnost gornjegrajskega kulturnega utripa, saj brez izjeme privabljajo precejšnje število ljudi. Ljudi z likovno vzgojo in popolne laike, vendar vse s sila preprostim poslanstvom druženja in duhovnega bogatenja. V tej vsebini je izvenelo tudi odprtje razstave ljubiteljskega slikarja Jožeta Brezovnika. Slikar sije pred skoraj pol stoletja ustvaril družino v Ljubljani, vendar so njegove korenine trdno povezane z rodno zadrečko zemljo, kar je mogoče razbrati tudi iz njegovih del. Čeprav je okupiran z risbo, v katerih s perfekcijo izraža talent, so njegova dela človeško topla, saj nagovarjajo neposredno ter skrajno nevsiljivo. Kulturni dogodek v počastitev praznika občine Gornji Grad in dneva državnosti so obogatili učenci Glasbene šole Nazarje. Jože Brezovnik seje zastrupljen s slikarstvom pravzapravže rodil - kako drugače razumeti nenehno vračanje k svinčniku, barvam in tušu, s katerimi ustvarja vosnovni slikarski veščini i’ „Seal- 'M - risbi. Brez mentorjev in strokovnega usmerjanja se prostega duha sooča z motivi iz narave, kijih vešče postavlja na slikarsko platno. Slikarjeva prednost je poznavanje sveta in ljudi, zato je njegova ideja neuničljiva in samozavestna. O Jožetu Brezovniku bi dejansko lahko zapisali sila preprosto misel: še eden iz nepreštetih za-drečkih rojakov, ki je navdušil tudi doma, potem koje govorico njegove ustvarjalnosti predhodno spoštljivo sprejela »tujina«. Savinjčan Jože Brezovnik motive iz narave vešče postavlja na slikarsko platno (foto: EMS) Konec osemletnega druženja Za vsakega osmošolca je zaključek osnovnešole prva prelommcavživ-Ijenju. Prvo slovo, slovo od prijateljev in učiteljev. Da bi se lahko poslovili od vseh, vteh dneh po osnovnih šolah v naši dolini potekajo valete s prijetnim kulturnim programom in prvimi plesnimi koraki ter skupinska slika za spomin na brezskrbno otroštvo. AZSTAVA DEL ALOJZA ZAVOLOVŠKA V GALERIJI GORENJE 1 OSMOŠOLCI GORNJEGRAJSKE OSNOVNE ŠOLE Vzajemnost mozirskega slikarja in Šaleške doline Akademski slikar in upokojeni pedagog iz Mozirja Alojz Zavolovšek je v tretjem življenjskem obdobju skoraj bolj ustvarjalen kot v času aktivne zaposlitve. Vsako leto pripravi kar nekaj samostojnih razstav, pogostokrat pa sodeluje pri skupnih razstavah šaleških likovnikov, ki jim je bil in ostaja podjeten mentor, dober svetovalec in predvsem, kot je bilo slišati na odprtju zadnje razstave v Gorenju, dober prijatelj. ni zgradbi Gorenja. Ob otvoritvi minuli torek sta spregovorila višja kustosinja Milena Koren Božiček in v imenu pokrovitelja Boro Jerabek. Božičkovaje poudarila pomen ustvarjalnosti Lojzeta Zavolovška za Šaleško dolino in pomen Šaleške doline za ustvarjalni duh slikarja, ki je večino svoje aktivne dobe delal kot pedagog in likovnik v tem prostoru. Predstavljena dela so produkt prav te vzajemnosti, Šaleške horizontale pa ponazarjajo različne nivoje podob in nadrealnega sveta, ki obdaja domišljijo avtorja ter stvarno okolje, kjer je avtor postavljal svoja platna. Boro Jerabek je dodal, da Gorenje veliko da tudi na umetnost in da jih veseli, da se vsaj enkrat letno srečajo z domačimi ustvarjalci, kot je Lojze Zavolovšek, ki je zaznamoval dolino in z zadnjimi deli tudi Gorenje. Razstava v Velenju bo odprta še ves mesec julij. Jože Miklavc Akademski slikar Alojz Zavolovšek razstavlja kar na treh lokacijah v Velenju (foto: Jože Miklavc) Razstavo so postavili kar na treh lokacijah, v Kulturnici na Cankarjevi ulici, v Servisu Gorenje ter v poslov- V Gornjem Gradu so odhajajočim spregovorili razredničarki Slavica Suhovrnšnik, Meta Marovt, ravnatelj Franc Vuga in župan Toni Rifelj. Slednja sta zaželela vsem odhajajočim učencem lepo in varno pot skozi življenje. Osem let so se družili, uganjali norčije in se učili. Nekateri gornjegrajski osmošolci niso bili zadovoljni le s snovjo, ki jo nudijo učni predmeti. Hoteli so spoznati še kaj novega, poglobiti svoje znanje, si okrepiti telo in duha. Porabili so veliko svojega prostega časa, se udeleževali različnih tekmovanj v popoldanskem času in ob sobotah, se seznanjali z zahtevnejšo zborovsko literaturo, z branjem odkrivali lepoto in bogastvo knjig. Učenci letošnjih osmih razredov gornjegrajske osnovne šole so od petega do osmega razreda osvojili 83 bronastih, 34 srebrnih in 7 zlatih priznanj na različnih področjih, ter trikratni naslov državnega prvaka Vesele šole. Med njimi je kar deset pevcev, ki so svojo pevsko pot kalili vseh osem let, osemnajst fantov in deklet je osvojilo bralno značko od prvega do osmega razreda. Marija Sukalo PROMOCIJSKI KONCERT RADIA VESELJAK Le slovenske narodne in zabavne pesmi Le kdo ne pozno Habrovih fantov, bratov Pančur in njunih sinov iz Luč! Izvrstni pevci so znani tudi izven naše doline. Njihovo prijetno petje se je slišalo tudi na radiu Veseljak v Ljubljani. Večkratno druženje z radijsko ekipo v njihovem studiu je rodilo pristno prijateljstvo, ki je botrovalo tudi Veseljakovemu promocijskemu koncertu v Lučah, preteklo nedeljsko popoldne. Z odra je bilo slišati le slovenske zabavne in narodne pesmi, saj radio Veseljak na svojih valovih predvaja le tovrstno zvrst glasbe. Med številnimi glasbeniki so bili tudi fantje in dekleta iz naše doline. Gledalce so navduševali ansambel Ostrica, Zvončki, ljudske pevke Pušeljc, Zaka pa ne z gostjo Šerbi in seveda domačini - Habrovi fantje. Med ostalimi nastopajočimi je vsekakor največ smeha povzročil nastop Stila 5, fantov s posebnim nastopom polnim humorja in parodije. Največ čustev pa mm i. JL'ljl m Fantje Stila 5 so iz občinstva izvabili salve smeha (foto: Marija Šukalo) je v izvajanje vtkal Stane Vidmar, pevec, ob katerem nihče ni ostal ravnodušen. Kljub lepemu vremenu in obilici dela na polju so ostali prazni le maloštevilni stoli v dvorani. Vsi, ki so si skoraj triurni koncert ogledali, so odšli zadovoljni, polni pozitivne energije, ki so jo nastopajoči posredovali ob svojem nastopu z odra. Moderatorja koncerta Anita Urbanija in Franci Peternel pa sta se izkazala tudi kot izvrstna pevca ob skupini Krila. Marija Šukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJ Razvitje prapora za prihodnje rodove Pred natanko osmimi desetletji so staroste nazorske požarne brambe sklenili, da bodo ognjene zublje in druge naravne nesreče krotili organizirano. S tem dejanjem so postavili temeljni kamen za začetek organiziranega gasilstva v Nazarjah. Častitljiv jubilej so nazorski gasilci proslavili v nazorskem Kulturnem domu, kjer so ob številnih stanovskih kolegih iz večine zgornjesavinjskih gasilskih društev in ostalih gostih ob tej priliki razvili tudi nov društveni prapor. Sprehod skozi zgodovino nazorskega gasilskega društva je prisotnim podal predsednik društva Roman Krajner in jim predstavil delo društva od njegovih začetkov do danes, ko sedanja generacija gasilcev stopa po trdnih in neomajnih temeljih, ki so jih postavili njihovi predniki pred osmimi desetletji. V imenu Občine Nazarje seje gasilcem za njihovo dosedanje človekoljubno in humano poslanstvo zahvalil župan nazorske občine Ivan Purnatjim izročil občinsko priznanje in razvil tudi nov gasilski prapor. Sredstva so prispevali podjetja, družine in številni posamezniki, ter s tem pokazali svojo hvaležnost in razumevanje poslanstvu, ki ga opravljajo gasilci v borbi z rdečim petelinom in drugimi nesrečami. Nov prapor je blagoslovil domači župnik Jože Urbanija, praporščak društva pa je z njim po gasilskem običaju opravil »pobratenje« s prapori ostalih prisotnih gasilskih društev. Stari prapor bo v arhivu pričal o zgodovini dosedanjega dela društva, novi pa bo porok prihodnjim rodovom za nove izzive in naloge. V sklopu jubilejnega praznovanja je predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar podelil odlikovanja, predsednik društva Roman Krajner pa plakete zaslužnim članom in trem sosednjim gasilskim društvom. Izčestitkgostovnazarskimjubilan-tom, iz slavnostnih govorov nastopajočih in spremne besede povezovalke prireditve je bilo moč razbrati veliko misli o gasilskem poslanstvu, katerega glavni moto je pomagati tistim, ki so pomoči potrebni in nenazadnje tudi krepitvi narodne zavesti. Glasbene točke, ki sojih oblikovali glasbeniki mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Nazarje pod vodstvom dirigenta Stefana Garkova so dale tudi prazniku državnosti dodatno praznično podobo. Franjo Atelšek Novo vozilo in priznanja Hilli ggoto: Franjo Atelšek) Predsednik domačih gasilcev Roman Krajner je prejel odlikovanje za posebne zasluge Gasilske zveze Slovenije iz rok Alojza Tirguška V sklopu praznovanja 80-letnice prostovoljnega gasilstva v Nazarjah je bil dan po slovesnem razvitju prapora in osrednji proslavi svojemu namenu svečano predan tudi nov tehnično-reševalni avtomobil. Drugi dan gasilskega praznovanja v Nazarjah seje svečane predaje novega gasilskega vozila udeležilo veliko število gasilcev iz zgornjesavinjskih gasilskih društev, domačinov in gostov. Slavnostni govorniki, med katerimi sta bila tudi predstavnika Gasilske zveze Slovenije (GZS) Alojz Tir-gušek in Ministrstva za obrambo Stane Miklavžič so v svojih govorih poudarili velik pomen, ki ga predstavlja novo tehnično-reševalno vozilo za kraj in širšo okolico. Ob vi- soko usposobljenih članih društva za delo z najsodobnejšo tehniko za reševanje v primeru raznih nesreč pride še toliko bolj do izraza plemenito poslanstvo gasilcev, ki prostovoljno žrtvujejo svoj prosti čas za pomoč pomoči potrebnim, za kar so bila na slovesnosti podeljena odlikovanja in priznanja najzaslužnejšim. S strani GZS je odlikovanje prejel tudi predsednik domačega gasilskega društva Roman Krajner, ki se je vsem, ki so omogočili nakup novega vozila zahvalil. Koje župnik Jože Urbanija blagoslovil vozilo, je ključe avtomobila predal šoferju-gasilcu domači župan Ivan Purnat, ki je tudi simbolično »krstil« novo vozilo. Franjo Atelšek PA*i»a ; «0c|C* 300.000 SIT * + 100.000 SIT 400.000 SIT Pozabite na mučna pogajanja ob prodaji rabljenega vozila. Ob nakupu Škode Octavie vam vaše rabljeno vozilo ocenimo po sistemu Eurotax in prištejemo '500.000 SIT, pri novem pa dodamo še 100.000 SIT popusta. Velja samo ra vozila i/. zaloge ol> nakupu staro ta novo Povprečna pot aba goriva 5,2-9,2 l/100km, emisija (.0; HO-2? 1 gflcm. PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel: 03 898 32 20 >k kezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE STORITVE www.kezcom.com info@kezcom.com TRGOVINA kezcom; Plac 3, Ljubno ob Savinji, tel.:03/838-11-80 / fax: 03/838-11-81 Piše: Aleksander Videčnik Te cerkve v Mozirju že dolgo ni več. Na mesto nje so zgradili cerkev svetega Miklavža v Ljubiji. O tem piše v svoji knjigi Dekanija Gornjegrajska zgodovinar Ignac Orožen. Že leta 1241 je stala vsotočju Savinje in Ljubije, pod vasjo Ljubija kapela svetega Ruperta in Osvalda. Pozneje se to svetišče omenja kot cerkev svetega Osvalda. Ta cerkev je bila postavljena v smeri vzhod-zahod. Njen tristransko zaprt kor je bil obokan inje imel 4 ozko ostro obokana okna. Ladja je bila s poslikanim lesenim stropom opremljena. imela je dvoje oken inje bila dolga 8,3 klaf-tre, kor 1,3 klaftre, 2,2 klaftre široka in 2,2 klaftre visoka. Na severni strani kora je stal morda nekoliko previsok zvonik, kije imel v pritličju zakristijo. Zvonik so gradili leta 1668. Cerkev je ležala zelo globoko, tako je bilo treba preko nekaj stopnic navzdol stopiti vanjo. Med podiranjem cerkve se je izkazalo, daje bila grajena v treh različnih obdobjih. Najstarejši del je predstavljal kor, ki je bil tudi najtrdneje grajen. Cerkev je imela tri oltarje, glavnega posvečenega svetemu Osvaldu in dva stranska - svetega Miklavža in svete Ane. Leta 1725 so zgradili prižnico. 18. decembra 1241 je v Mozirju grof Wilhelm von Heunburg podpisal njegovega prepis premoženja v tem kraju v dobro Benediktinskega samostana v Gornjem Gradu. V to je spadala tudi cerkev svetega Ruperta. V obdobju 1508 do 1536 je ljubljanski škof Krištof Räuber posvetil oltar svete Ane. Ko so leta 1858 podirali oltar, so našli v menzi stekleno posodo z relikvijami in pečat škofa Rauberja. 1582 je posedovala cerkev svetega Ruberta in Osvalda kmetijo na Dobrovljah. Ta posest je sprožila spor med cerkvijo in zemljiškim gospodom v Šoštanju - Aleksandrom Muškonom. Leta 1631 so cerkev v Ljubiji vizitirali in določili, da se lesene menze dveh oltarjev izdelajo iz kamna. Cerkev je tedaj imela 1 vinograd, polje in 16 krav. Letno so brali v njej 8 maš. V času od 1664 do 1683 je oba oltarja, ki sta očitno dobila kamnito menzo, posvetil ljubljanski škof Jožef grof Rabatta. Leta 1691 so obnovili oltar svetega Osvalda, V letu 1721 so nabavili nov zvon v Celju. Leta 1749 so cerkev prekrili z opeko. Zvon, težek 400 funtov so leta 1816 naročili v Ljubljani in ga obesili v zvonik. 1. junija 1839 je Andrej Janko p.d. Stoper odstopil cerkvi njivo pod pogojem, da cerkev CerfeeD svetega Ruperta plačuje letne davčne obveznosti. Na tej njivi so leta 1839 zgradili poslopje (mežnarijo). 1852je bila poplava, kije poškodovala cerkev. Oblastni organi so zaradi varnosti cerkev zaprli. Zgradili so močno obrambno škarpo in cerkev leta 1853 spet odprli. V njej so zadnjič maševali 2. junija 1853, 1858. leta so sprejeli sklep staro cerkev zapreti in porušiti. Hkrati so sklenili postaviti v smeri ceste, novo cerkev, posvečeno svetemu Miklavžu. Že 31. maja 1858 so pričeli z zemeljskimi deli na novi cerkvi v Ljubiji. 7. junija je dekan Mihael Plaskan blagoslovil temeljni kamen in dela so se s polno paro nadaljevala. 29. septembra 1859 so zgradbo pokrili. V naslednjem letu so cerkev obokali in ometali. Leta 1860 so položili v cerkvi tla iz kamnitih plošč. V tem letu so končali vsa gradbena dela. Leta 1861 je podobar Andrej Cesar iz Mozirja izdelal glavni oltar, v katerem je kip svetega Miklavža, delo dunajskega kiparja Hansa Gasserja. Dne 27. junija 1861 je cerkev blagoslovil lavantinski škof Anton Martin Slomšek. Prvo mašo pa je bral braslovški dekan Mihael Stojan. Gradbena delaje vodil in opravljal Luka Mikek, p.d. Čokan, stroški pa so znašali 4558 goldinarjev, veliko so prispevali farani. Cerkev stoji na Korenakovem posestvu, zemljišče je podaril Anton Hlačun, p.d. Korenak. Leta 1866 so postavil dva stranska oltarja, desno svetega Osvalda in levo svete Ane. Kdo je bil 3gnac Orožen Večkrat me naši bralci sprašujejo o Ignacu Orožnu. Vedo, daje bil dolga leta mozirski župnik, vedo tudi, daje bil ugleden zgodovinar, ki je prav naši dolini zapustil zelo pomembne zgodovinske utemeljitve v svojih knjigah. Ko piše nekdo o zgodovini Zgornje Savinjske doline, ne more mimo literature Ignaca Orožna. Že večkrat smo poudarili, da nam manjkajo arheološke raziskave, ki bi verjetno utemeljile starejšo zgodovino naših krajev. O naših cerkvah, ki so domala vse cerkveni zgodovinski spomeniki, je podrobno pisal kot umetnostni zgodovinar in duhovnik Avgust Stegenšek, kije seveda tudi navajal vire iz Orožnovih del. Sedaj pa na kratko predstavimo Ignaca Orožna. Rojenje bil leta 1819 v Laškem, umrl pa je leta 1900 v Mariboru. Bogoslovje je študi- ral v Celovcu. Bilje znan slovenski zgodovinar. V letih 1854 do 1865 je bil župnik v Mozirju. 1867 postane stolni kanonik v Mariboru. Bilje tudi škofijski šolski nadzornik, predavatelj cerkvene umetnosti na mariborskem bogoslovnem učilišču in ravnatelj škofijske pisarne v Mariboru. Ima velike zasluge pri raziskovanju zgodovine v Mozirju in dolini. V Mozirju je pričel pisati župnijsko kroniko, kije še danes bogat vir podatkov za raziskovalce. Napisal je vrsto zgodovinskih razprav tudi iz naše doline. Zelo znana je njegova Celjska kronika, prav tako pa tudi zgodovina 14 dekanij lavantinske škofije. Na pročelju mozirskega župnišča je vzidana spominska plošča Ignacu Orožnu, ki so mu jo namenile kulturne organizacije občine Mozirje. 3sčemo stare fotografije Na sliki so učenci treh razredov osnovne šole v Bočni leta 1937. Med njimi so učitelji: Vičič, Vičičeva in Žagarjeva. Sliko nam je poslala Berta Polanšek iz Bočne. socialna delavka Stari starši so pomembni kotsovzgo-jitelji, včasih pa so celo edini vzgojitelji vnukov in prenašalci mnogih spominov in družinskih vrednot. Starši se najbolj bojijo, da bosta babici in dedka vzgajala otroke po svoje, jim privzgajala svoja pravila injih ne nazadnje tudi razvajala. Bojazen je povsem upravičena, včasih pa jeto povezano še s tekmovanjem z drugo babico in dedkom, ki imata morda več časa in denarja. Zlasti mamice se bojijo babic, ki vnuke »zasledujejo« s hrano, ki so pretirano stroge in nagnjene k čistoči, ki v eni sami noči podrejo težko dosežen Babice in dedki - bogastvo za vnuke Babice in dedki se veselijo in so po svoje udeleženi v radostnem pričakovanju svojih vnukov, vzhičeno govorijo o nepojmljivem veselju, ponosno kažejo fotografije in vznemirjeno čakajo, kdaj bodo malo dete smeli sami popaziti. O vlogi starih staršev se zelo malo piše in govori. Najpogostejša vprašanja starih staršev so, kakšni naj bodo, kako naj vnuke vzgajajo in pazijo nanje. Zato starši in stari starši potrebujejo dogovarjanje, ki bo vsem dovoljevalo, da dajo otroku, kar lahko in zmorejo dati, na način, ki nikogar ne bo ogrožal. dogovor, da bo dete samo zaspalo v posteljici. Na drugi strani pa imamo babice, ki so vedno bolj negotove in nesrečne, ker staršem ne znajo prav pomagati, babice, ki sicer srčno rade pazijo vnuke, ampak ne brez najave ... Tu so še zgodbe o darilih - o napačnih, nevzgojnih, vsiljenih ipd. Staršem pripade naloga, da prevzamejo svoj delež odgovornosti za to, da se kompleksna mreža razširjene družine vzpostavi in vzdržuje tako, da bo otrok lahko z dobrim občutkom šel od mame k babici, od babice kdedku, od dedka k očetu-in k mami nazaj. Da bo smel dobiti in vračati vso ljubezen, ki jo v družini premorejo. Strokovnjaki priporočajo: - Najbolje je, če so stari starši podporniki in varovalci iskanj in učenja mlade družine. Babica in dedek vpra- šata, predlagata, sedogovarjata, posvetujeta. Odločajo pa vedno starši. Temeljna naloga ni, da stari starši učijo mlade, kako ravnati. Temeljna naloga je, da stari starši mlade podprejo tam, kjer to znajo, zmorejo in si želijo - in na način, kot miadi prosijo in stari starši želijo in to zmorejo. - Šolskih uspehov ni dobro nagrajevati z denarjem ali s posebnimi darili. Ob morebitnih neuspehih spodbujajte vnuke injih sprejemajte enako kot takrat, ko so doživeli kakšen uspeh. - Pri darilih je pomembna izvirnost, nikar pa z njimi ne skušajte kupovati naklonjenosti ali se pustiti izkoriščati. - Z vnuki se pogovarjajte tudi o vsakdanjih stvareh, kijim otroci posvečajo veliko pozornosti in ne le o šoli, saj to počne večina staršev. Tako boste lažje spoznali težave in stiske svojega vnuka. - Babice in dedki izkoristite čas, preživet z vnukom, in mu posredujte dragocene spretnosti in znanje, pričarajte pravljične trenutke, predvsem pa si vzemite zanje čas. Zmeraj, tudi ko otrok hodi v šolo. -Vnukov nikar ne razvajajte. Upoštevajte pravila, ki jih skušajo vašemu vnuku privzgojiti starši. - Tudi opravljanje druge babice in dedka pred vnukom nikoli ni primerno in je za otroka zelo škodljivo, saj bo zmeden in ne bo vedel, kako naj ravna. Njegova čuslva bodo prizadeta, saj ima oboje stare starše praviloma zelo rad. Psihologinja Čačinovičeva pravi, da je otrok, ki ima ob starših še ljubezen, zanimanje, skrb in spoštovanje starih staršev, bogat otrok. Ciril in Metod vabita na Komen Peter in Pavel, Ciril in Metod sta bila pred leti vzorca imen za dvojčke. Tudi sama spadam vto skupino in v naši hiši se je odločalo prav med tema dvema alternativama. Zmagala je prva, kaj lahko pa bi se zgodilo, da bi danes pod mojo fotografijo pisalo Metoda Kliner. Piše: Pavla Kliner V naši dolini živi kar nekaj parov dvojčkov, ki se ponašajo z imeni slovitih slovanskih bratov. Na primer, že kar v družini našega fotoreporterja Cirila M. Sema najdemo tri člane s tema imenoma - njega osebno in njegova sinova dvojčka. Tudi v Lučah so imeli par dvojčkov, eden od njijuje sedaj župan. Najdemo pa tudi veliko »samostojnih« Cirilov(Čirotov) in Ciril, medtem koje Metodov in Metod bolj za vzorec. Slovanska apostola, rodna brata so pri krstu poimenovali Konstantin in Mihael. Imeni Ciril in Metod sta privzela šele kasneje v samostanu. Po rodu sta bila Grka, doma iz Soluna - mesta, okoli katerega so se naselili Slovani. Ciril se je rodil leta 826, bil je odprte glave in resne nravi, zato se ga je prijel vzdevek Modrijan. Postal je duhovnik in se na gori Olimp pridružil svojemu dvanajst let starejšemu bratu Metodu, kije že živel meniško življenje. Leta 860 ju je cesar Mihael lil. poslal na misijonsko pot vjužno Rusijo, kjersta našla kosti papeža sv. Klemena L, kije na Krimu okoli leta 100 umrl v pregnanstvu. Pozneje sta kosti prenesla v Rim, kjer so še danes shranjene v cerkvi s. Clemente. Dve leti kasneje ju je cesar Mihael poslal na Moravsko, ker ga je knez Rostislav prosil za slovansko govoreče duhovnike. Ciril in Metod sta najprej v bogoslužje vpeljala slovanski jezik, za kar si je Ciril izmislil celo posebno, slovanskemu jeziku prilagojeno pisavo - glagolico. Pisavo, kiji pravimo cirilica, in v kateri so zapisovali slovanski jezik ter iz nje izvirajo današnja ruska, srbska in bolgarska pisava, so po vsej verjetnosti razvili iz grških velikih črkCirilovi učenci. Brata, ki sta prva širila evangelij med našimi predniki, sta tudi prva prevedla sveto pismo in obredne knjige v staroslovanski jezik. Potem sta odšla v Rim, spotoma pa sta se ustavila pri panonskih Slovencih in njihovem knezu Koclju. V Rimu sta od papeža Hadrijana II. dobila zagotovilo, daje slovanski jezik priznan kot bogoslužnijezik. Cirilje v Rimu 14. februarja 869 umrl in bil pokopan v cerkvi sv. Klemena, Metod paje bil imenovan za nadškofa v Panoniji. Slovanskemu bogoslužju nasprotni nemški škofje so mu vseskozi delali velike preglavice in ga dali zapreti v ječo. Osvobodil ga je papež Janez Vlil., kije dovolil slovansko bogoslužje, z določenimi omejitvami. Metod je umrl 6. aprila leta Gospodovega 885. Za širjenje čaščenja slovanskih blagovestnikov pri nas je zaslužen zlasti Anton Martin Slomšek, ki je prav v ta namen leta 1851 ustanovil bratovščino sv. Cirila in Metoda. Proti koncu 19. stoletja seje cerkvenemu čaščenju pridružilo tudi rodoljubno in na večer pred njunim godom so po gričih zagoreli kresovi. Izročilo o svetih bratih ve povedati, da sta na poti v Rim prenočevala v Jarenini pri Mariboru, maševala pa pri sv. Benediktu. V zreški fari je Cirilov studenec, kjer sta baje pila vodo. K njima so se ljudje zatekali ob hudi uri in prosili za pomoč proti neurju. Slovenci god svetih bratov, ki sta zavetnika ljubljanske nadškofije in drugotna zavetnika mariborske škofije (glavni zavetnikje sv. Andrej), praznujemo 5.julija, vesoljna Cerkev pa 14. februarja. Leta 1980je papež Janez Pavel II. Cirila in Metoda razglasil za sozavetnika Evrope (zavetnikje sv. Benedikt). Sta še zavetnika vseh slovanskih narodov, častita pa ju hkrati katoliška in pravoslavna cerkev. Za konec še napotilo na izlet: predlagam pohod na Komen nad Ljubnim, kjer na višini okoli 1.695 metrov stoji lična lesena kapelica sv. Cirila in Metoda. To nedeljo ob 12. uri bo prav tam tudi sv. maša v njuno čast. V kapelici najdete knjigo pohodnikov, v kateri je moj ata, bolj znan pod imenom Pildek, spesnil prekrasen stih za mojo mamo: "Sedim pred kapel'co in mislim na mojo Gelco." MOZIRSKI Noč, ko zaživijo pravljice Kresna noč bi naj po ljudskem izročilo imela status prav posebne noči. To bi naj bila edina noč v letu, ko nevidne pravljične in druge nadnaravne sile postanejo tako močne in silne, da lahko postanejo otipljive. Takrat se odpirajo starodavni prepadi, takrat lahko najdete izgubljene zaklade, takrat lahko celo naletite na strašno divjo jago... Vse to in še več se je dogajalo v Mozirskem gaju v sklopu prireditev ob dnevu državnosti, ki so svoj višek doživele v soboto, 26. junija, z obuditvijo legendarne in nekoč izjemno gledane in poznane zabavne slovenske oddaje, Košnikove gostilne. segami in vražami, ki sojih izvajali naši predniki, za kar so se potrudili organizatorji, mozirsko eko-loško-hortikulturno društvo na čelu z Jožetom Skornškom. Kakšen previden obiskovalec, takšen, ki je dovolj napel ušesa in resnično prisluhnil, pa je lahko celo razbral skrivnostne pogovore v kraljestvu živali... Da pa zaklad, ki ga lahko odkrijete, in si ga prisvojite na to poseb- no noe, ni le bajka, temveč resničnost, je dokazal tudi sam Gaj, ki je sedmim obiskovalcem, ki so imeli srečo in izpulili »pravljično« praprot, podaril zlate prstane, enemu pa torto. Zaklad seje tako delil na osem delov, a vsak obiskovalec je iz Gaja odhajal bogatejši. Bogatejši, za prijeten večer, začinjen s smehom in skrivnostno močjo pravljične noči... Barbara Fužir I ŽUPNIJA MOZIRJE Bisernomašnik bodi pozdravljen Častni kanonik AlojzŽagar je 27. junija praznoval biserno maša.Šestih j desetletij duhovniškega stanu se je z njim veselilo 24 duhovnikov, ki jih je vodil pomožni škof Jožef Smej, tudi sam bisernomašnik. Biserno mašo častnega kanonika Alojza Žagarja (desno) je vodil pomožni škof Jožef Smej (foto: Benjamin Kanjir) Alojz Žagar seje rodil 12. maja 1919 v Trbovljah, za duhovnika pa je bil posvečen junija 1944. Za kaplana je bil nastavljen v Mozirje leta 1957, že 1. januarja naslednje leto pa je prevzel vodenje župnije Mozirje. Leta 1975 je prevzel tudi upravljanje župnije Šmihel nad Mozirjem. Med leti 1972 in 1986 je opravljal službo dekana gornjegrajske dekanije in s svojo že kar pregovorno modrostjo vodil delo dekanijskih duhovnikov. Župniji je Alojz Žagar vodil vse do leta 1995, ko seje upokojil. Častni kanonik mariborskega stolnega kapitlja, ta naziv je pridobil leta 1988, je moč za svoja dejanja In celotno življenje vedno dobival v Bogu. Ta mu je pomagal, da nikoli ni klonil. Ne pred grožnjami oblastnik- ov, ne pred danimi obljubami. Župljani so pod vodstvom sedanjega župnika Sandija Korena biser-nomašniku pripravili nepozabno slovesnost. Udeležilo se je je okoli 1000 ljudi, ki jim Alojz Žagar pomeni veliko več kot dober znanec z ulice. Po slovesni sveti maši so se vsi skupaj poveselili pod ob tej priliki postavljenim šotorom poleg župnišča. Domala vedno nasmejanemu, modremu, polnemu hudomušnih domislic in zdravega humorja Alojzu Žagarju je lahko največ, kar si še želi, zgolj trdno zdravje. Premagal je že marsikatero hudo bolezen, zato poln dobre volje in optimizma zre naprej proti železni sveti maši. Benjamin Kanjir Kljub vedno večji naglici, v kateri moderen človek danes živi in dela, se v zadnjih letih vedno bolj kaže potreba po drugačnem načinu življenja. Neprestan stres, hitro prehranjevanje z velikim odmerkom industrijsko predelanih živil in močno pomanjkanje gibanja so glavni dejavniki, ki vplivajo na človekovo veliko dovzetnost za bolezni in tudi slabo psihično počutje. Zdravje pa je še vedno glavni dejavnik, ki usmerja vsa ostala področja našega življenja in pomembno vpliva na kakovost celotnega človekovega doživljanja sebe in okolice. Zato vam, naši bralci, tudi namenjamo tokratno prilogo, ki se bo vsaj dotaknila nekaj glavnih napotkov, kako uživali svoje življenje zdravi, zadovoljni in polni pozitivne ustvaijalne energije. mentov, zakaj se posluževati tudi vitaminskih dodatkov, ki so kljub temu, da so na voljo v obliki tablet, tekočin, kapsul, oblog ali injekcij, še vedno hranila večinoma pridobljena iz rastlin in živali. Vitaminov je v naravi veliko, glavnih je okoli 25, pa jih ljudje verjetno ne poznamo niti četrtino tega. Vitaminskih dodatkovje še veliko več, pri njihovi uporabi je dobro tudi to, da dobimo priložena navodila, v kakšni količini jih uživati, in da so na voljo tudi pripravki, ki so že sestavljeni iz skupine pomembnih, skladajočih vitaminov in z njihovim vnosom poskrbimo za celodnevno oskrbo z njimi. VITAMINI, BREZ NJIH ŽIVLJENJE NI MOGOČE Vitamini so organske snovi, bistvene za normalo delovanje našega telesa, ki pa jih je potrebno pridobivati skozi prehrano, saj jih večinoma naše telo samo ne proizvaja. V razmislek naj bo le podatek, da pomanjkanje enega samega vitamina lahko resno ogrozi delovanje celotnega telesa. Dejstvo je, da lahko človek dobi vse potrebne vitamine, če le skrbi za uravnoteženo prehrano. Prav tako pa je dejstvo, da le redko kdo tudi obvlada ali zmore takšen način prehranjevanja. Poleg tega različni aditivi, konzervirana hrana, prečiščen sladkor itd. naše telo še dodatno izčrpavajo, kljub temu pa jih vase vsakodnevno vnašamo. In to je eden glavnih argu- Golte d.o.o.,Radegunda 19, Mozirje Andreja Golob s.p. Luče 31,3334 Luče Frizerski salon Andreja Luče 31, telefon: 584 45 90 Frizerski in pedikerski salon Gornji Grad, telefon: 839 28 46 Poskrbite zrn lahek korak vaših nog (odstranjevanje trde kože, kurjih očes, vraščenih nohtov,...) UREJENI OD NOG DO GLAVE Poslužujte se naravnih vitaminov Pod pojmom naravni vitamini strokovnjaki ne pojmujejo vitamine, kijih v sebe vnesemo z nepredelano hrano, ampak vitamine, ki so pridelani iz naravnih snovi, brez sintetičnih dodatkov. Glede na različne raziskave, naj bi naravni vitamini bili lažji za prebavo, slaba stran sintetičnih pa je tudi v tem, da lahko pri ljudeh občutljivih za kemične sestavine povzročijo alergično reakcijo mnogo prej kot naravni. Vitaminske pripravke je najbolje zaužiti po jedi in enakomerno razporejene preko dneva. ZDRAVO TELO, ZADOVOLJEN ČLOVEK Sem predebel? Univerzalnega merila, po katerem bi lahko vsak posameznik ocenil, ali je predebel, ni, ker se ljudje preveč razlikujemo tako po telesni konstrukciji kot NAJVECJA IZBIRA KOLES PRIZNATO! TUJIH INJ ZNAMK: Elan Author Focus Specialized Sintesi in drugi... MOŽNOST PLAČILA DO 12 OBROKOV ALI VELIKI GOTOVINSKI POPUSTI! TURISTIČNA KMETIJA KOROŠEC LJUBIJA Užitek v mirnem okolju V Ljubiji 5, domačini pravijo temu zaselku Preseka, so na turistični kmetiji Korošec postavili idilično leseno hišo in v njej uredili luksuzni, klimatiziran apartma. V apartmaju velikosti 75 kvadratnih metrov je prostora za štiri do šest oseb, gostom pa so na voljo kuhinja zjedilnico, dnevni prostor, spalnica in kopalnica s sanitarijami in tušem. Poleg tega so v hiši na voljo tudi finska savna, solarij in fitnes. Omenjeno ponudbo lahko koristijo tudi dnevni obiskovalci. Otroci se lahko medtem zabavajo na otroškem igrišču. Dodatne informacije in rezervacije: Urška Reberčnik, tel.: 583 1122, GSM: 031619 634, e-pošta: korosec.rebercnik@siol.net, www.turizemkorosec.com. PAINTBALL - TEAMBUILDING PROGRAM Teambuilding, izgradnja skupine ali program za gradnjo medsebojnih odnosov, se je po svetu začel razvijati že pred nekaj desetletji. Gre za motivacijska srečanja, kjer sodelavci ali poslovni partnerji tekmujejo v skupinskem, adrenalinskem športu ali v obliki interaktivnih delavnic, ki potekajo v učilnicah. Doživetje, čustva, skupinska pripadnost, motivacija, neformalna komunikacija, zabava, fizična aktivnost so dejavniki, ki omogočajo izboljšanje komunikacije, zaupanja in ustvarjalnosti. Krepi se skupinski duh, obenem se udeleženci zabavajo. V mnogih delovnih okoljih je teambuilding prepoznan kot dejavnik pri izboljšanju delovnih rezultatov in povečanju konkurenčnosti. Teambuilding se lahko organizira pri vseh športih, ki zahtevajo ekipno sodelovanje za dosego cilja oziroma zmage. PAINTBALL se pogosto uporablja za izvedbo teambuilding programov, ker : je relativno poceni je izrazito ekipna igra, kjer posameznik brez ekipe ne doseže ničesar, igralci ne potrebujejo posebne fizične pripravljenosti ali predhodnega znanja, je potrebno sodelovanje, taktika, požrtvovalnost in " r pripadnost ekipi, — se nobeden ne nahaja v podrejenem položaju, paintball zagotavlja odlično zabavo, vznemirjenje, adrenalin, fizična aktivnost varujejo pred stresom Informacije: tel: 041-754-814 www.terbovsek.com Bike Store d.o.o., Kidričeva 1,3320 Velenje V ambulanti Janežič - Blatnik Stanetova 45 v Velenju sije mogoče izmeriti gostoto kostne mase - opraviti denzifomefrijo, da bi pravočasno ugotovili ali pa spremljali osteoporozo. Za datum in uro se lahko naročite na telefon 03/5865-411 Ambulanta dela vsak dan dopoldan, razen ob četrtkih popoldan tudi po osebnem prepričanju, kdaj je teža že prekomerna. Vsekakor pa velja neko splošno pravilo, daje teža prevelika, če nas ovira pri dejavnostih ter negativno vpliva na naše zdravje. Stopnjo prehranjenosti in zdravstveno ogroženost lahko najlažje določimo z indeksom telesne mase (ITM). Telesno težo v kilogramih delimo s svojo višino v kvadratnih metrih, rezultat pa je ITM. V tabeli številka 1 (stran 19) lahko preverite, kakšen je vaš ITM in posledično zdravstvena ogroženost. zdrav in t9.kO Iclhök, da smo ga obtežili s sadjem lahki sadni jogurt zefene dotine V moderni eri je zaskrbljujoč tudi prevelik obseg pasu tako pri moških kot pri ženskah, zato je ta še pomembnejši pokazatelj tveganja civilizacijskih bolezni. V tabeli številka 2 (stran 19) lahko preverite še ta pokazatelj. Želim shujšati! A kako? Dandanes je na razpolago kar preveč diet, zato ni čudno, da je marsikdo zmeden, katera je tista prava. Dejstvo je, da ne bo uspešna nobena, če ne boste v hujšanje vključili tudi rednega gibanja. Pa o tem malce kasneje. Najprej naj vam na kratko predstavimo nekaj trenutno najbolj opevanih diet, ne pozabite pa, daje lahko uspešna le tista dieta, ki ustreza vam osebno in seje boste lotili dovolj resno. O vseh naštetih dietah si lahko več preberete v knjigah. HAYEVA DIETA - ZDRAVO KOMBINIRANJE HRANE Ta dieta je verjetno med najbolj priljubljenimi v svetu, njeno bistvo pa je ločitev jedi, ki vsebujejo škrob od beljakovinskih živil, prehrana mora vsebovati vsaj 50% svežega sadja in zelenjave, izločiti pa je potrebno vso predelano hrano. Prehranjevanje torej temelji na "osnovni" hrani, kar je zagotovo velik plus za zdravo življenje. Hayeva dieta pa poleg uspešnega hujšanja obljublja tudi temeljito izboljšanje zdravstvenega stanja. 4 diete za 4 krvne skupine Pri tej dieti se pri izbiranju živil upošteva vaša krvna skupina, takšen jedilnik naj bi bil natančno prilagojen gensko določenim potrebam posameznika. Za osnovo uporabi Hayevo ločevanje živil ter še dodatno izloči jedi, ki niso primerne za vašo krvno skupino. Njeni snovalci vam obljubljajo skoraj samodejno zmanjšanje telesne teže, celo do 3 kilogramov v 10 dneh. erme ^ IZJEMNO UGODNO V JUNIJU, JULIJU IN AVGUSTU 2004 - Za enega otroka do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama brezplačno bivanje pri bivanju 5 dni ali več! - ugodni popusti tudi za upokojence Rezervacije, informacije: (03) 896 31 02 Vse informacije od sedaj tudi na brezplačni tel. št.: 080 14 20 Preko 1000 m2 novih vodnih površin! čudovit termalni vodni park „Zora", z atraktivnimi vodnimi površinami, prelivajočimi bazeni, vodnimi atrakcijami, toboganom, tlakovano sončno teraso, urejenimi travnatimi površinami ... Terme Topolšica d.d., Topolšica 77,3326 Topolšica ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Hujšanje z jabolčnim kisom Hujšanjezjabolčnim kisom naj bi bilo preprosto, hitro in predvsem naravno. Jabolčni kis telesu povrne ravnovesje ter sproži naravne mehanizme, ki sproščajo maščobe injih razgrajujejo. Prav tako zavira poželenje po sladkarijah in mastni hrani ter spodbuja presnovo, kar je za hujšanje idealno. REKREIRAJTE SE - IZBIRA JE VELIKA Začnite zmerno Za ljudi brez kondicije so za začetek primerni športi kot so daljši sprehodi, plavanje in tek na krajše proge. Iz tedna v teden rekreacijo podaljšujte, stopnjujte pa tudi njeno intenzivnost. Strokovnjaki opozarjajo, da vam preveč intenzivna vadba ne bo prinesla takojšnjega hujšanja, saj se bo v telo nalagalo več glikogena, ta pa veže nase tudi več vode. Prav tako pri ukvarjanjem s športom ne glejte kar naprej na tehtnico. Raje si zmerite obseg delov telesa, saj mišice tehtajo več kot maščoba, zato, čeprav ste vitkejši, mogoče to na tehtnici ne bo vidno. telesna masa (kg) višina2 (v m2 !) ITM Zdravstvena ogroženost PREMAJHNA telesna masa < 18,5 zvečana NORMALNA telesna masa 18,5-24,9 normalna ČEZMERNA telesna masa 25,0-29,9 zvečana DEBELOST-1. razred 30,0-34,9 velika DEBELOST - 2. razred 35,0-39,9 zelo velika HUDA DEBELOST - 3. razred >40 izjemno velika Tabela 1 Shujšati le v zadnjico žal ni mogoče! Sicer ste si všeč, moti vas le prevelika zadnjica ali mogoče premočna stegna, zato bi radi shujšali letam. Žai to ni mogoče. Pri hujšanju se maščoba vedno porablja enakomerno z vsega telesa, najhitreje tam, kjer jo je najmanj. Poskusite z vadbo moteča mesta preoblikovati in utrditi, videz bo tako izboljšan. Noge in zadnjico boste najbolje oblikovali in utrdili z jahanjem, plavanjem, smučanjem, tenisom in kolesarjenjem, medtem ko tek na smučeh, gimnastika in odbojka enakomerno oblikujejo celotno telo. ■■■BI Pri preventivni civilizacijski bolezni pa je lahko še pomembnejši kazalec Obseg pasu (ki ni povezan z velikostjo!): Normalen obseg Mejne vrednosti Debelost Ženske pod 80 cm od 80 do 87 cm 88 cm in več Moški pod 94 cm od 94 do 101 cm 102 cm in več Tabela 2 Telovadba v fitnesih Telovadba v fitnesih je zagotovo zabavnejša kot tista doma v osami. Druženje in primerjanje s prijateljem pa vas lahko še dodatno motivira. V modernem fitnesu je pomembna celostna obravnava udeležencev, poleg tega je za uspešen razvoj utrjenega telesa potrebna večtazsežnostna strokovna obravnava. V naprednejših fitnesih zato poskrbijo tako za telo kot tudi za duha, ustrezno usposobljen inštruktor fitnesa pa obvlada tudi potrebno znanje o prehrani in pijači, ki je za končen uspeh prav tako izrednega pomena. Sodobni strokovnjaki s področja fitnes vadbe poudarjajo omenjeno vadbo kot način življenja, ki popolnoma izključuje sleherno uživanje poživil, različnih kemičnih prehrambenih dodatkov ali celo mamil, v ospredju kvalitetnih fitnes programov je predvsem zdravje in dobro duševno počutje vsakega udeleženca. Želite biti vzdržljivi? Tecite! Tek je odlična vadba, s katero poskrbite tako za telesno kot tudi za duševno vzdržljivost, saj zmerno tekanje sprošča ne samo mišice ampak tudi možgane. Pod vplivom zmerne obremenitve pri teku se razgrajujeta kar dva stresna hormona, kortizon in noradrenalin, kar odpravlja notranjo napetost in pretirane skrbi. Vsak začetek, tudi pri teku, je naporen. Predvsem zaradi tega, ker je potrebna disciplina, vztrajnost, torej preraščanje samega sebe. A ne prenehajte, čim je telo redno obremenjeno, se hitro navadi na občutek po gibanju in si ga želi redno podoživljati. Strokovnjaki ugotavljajo, daje potrebnih približno osem tednov, data mehanizem steče, vendar potem ne popusti več. Tehnika zmernega teka Kot pri vsakem športu je tudi pri teku prava tehnika velikega pomena. Koraki naj bodo kratki, roke morajo ob telesu nihati sproščeno in ritmično, glava naj bo pokonci. Lepo zravnano je tudi telo, pozorni bodite na nepravilno držo hrbtenice. Odrivajte se vedno s sprednjim delom stopal, dihanje je enakomerno. Na 3 - 4 korake vdih in enako za izdih. Kolesarjenje - za zdravje in lepo telo Kolesarjenje je šport, ki ga lahko brez težav vključitev v svoje vsakdanje življenje. Poleg tega, da vas kolo popelje po opravkih, je odlična vaja za ohranitev telesne kondicije, povečuje moč telesa ter zelo koristi srcu in ožilju. Zdravniki priporočajo kolesarjenje tudi pri poškodbah mišic, težavah s koleni, golenicami in kolčnimi sklepi. Veliko vlogo ima tudi pri zmanjševanju maščobnih celicna zadnjici in stegnih, in ker so omenjene mišice ves čas napete, se zmanjša tudi celulitis. Sprostite se z jogo Joga je več kot način sproščanja, je življenjska filozofija in pot do samozavedanja. Joga, znanost o telesu, duhu in duši je stara več kot 5000 let, njen cilj pa je samospoznanje in samorealizacija. Vsebuje več sklopov jogijskih tehnik: asane, pranayame ter meditacije, vendar se na vzhodu razumevanje joge skoraj vedno omejuje na nižje stopnje, torej telesne vaje, nadziranje dihanja ter sprostitev. Pravilno izvajanje joge pa lahko poleg naštetih stvari tudi ozdravlja telo. Pri jogi so pomembni položaji telesa ali asane, ki imajo močan vpliv na posamezne organe, predele v organizmu in tudi na um in zavest. Asane omogočajo, da postaja naše telo bolj prožno, poveča se elastičnost sklepov, kri, ki v večjih količinah prihaja do določenih organov, odpravlja nakopičene toksine v njih, uravnoveša se živčni sistem, masirajo se notranji organi, kar posledično pripelje do boljšega delovanja celotnega telesa. Celovitost delovanja joge poleg asan omogočata še pranajama, ki pomeni serijo tehnik, največkrat povezanih z dihanjem in meditacija, s katero vplivamo tako se del zaužitih maščob ne absorbira v črevesju, kar ima za posledico zmanjšanje telesne teže. Svetujemo pa previdnost pri uporabi pripravkov, ki vsebujejo učinkovine z diuretičnim ali odvajalnim delovanjem. Pripravki z diuretičnim delovanjem kratkotrajno zmanjšajo telesno težo na račun povečanega izločanja vode iz telesa, ne zmanjšajo pa količine maščobnega tkiva. Manj primerna je samostojna uporaba pripravkov z odvajalnim učinkom, ki vsebujejo dražeči odvajalni drogi skorjo navadne krh-like in liste sene. Njihova daljša uporaba pa vodi v izgubo elektrolitov hkrati pa se črevo poleni, kar vodi v hudo zaprtost. V času hujšanja moramo zaužiti zadostne količine vitaminov in mineralov, saj lahko ob pomanjkanju pride do padca imunske odpornosti organizma in večje občutljivosti na infekcije. Pomembno je tudi povečano pitje vode, da se iz organizma izločijo strupeni presnovki. Alenka Krajnc, mag. farm. Javni zavod ■»J g« LEKARNA MOZIRJE Lekarna Mozirje Hribernikova ulica 4 3330 Mozirje Tel. št.: 03 839 27 00 PREHRANSKA DOPOLNILA PRI HUJŠANJU Debelost je kronična, presnovna bolezen, ki je posledica prepletanj genetskih dejavnikov in dejavnikov okolja. Žal bolezni ni mogoče hitro in preprosto odpraviti, temveč je potrebno trajno spremeniti način življenja z uživanjem zdrave prehrane in izvajanjem vsakodnevne telesne aktivnosti. Najbolj zdravo je postopno izgubljanje telesne teže (do 1 kg na teden), saj tako organizem prilagodi presnovo v skladu s svojimi potrebami, v nasprotnem primeru pa izgubljene kilograme hitro pridobimo nazaj. Pri dieti si lahko pomagamo z ustreznimi prehranskimi dopolnili. Na tržišču so v prosti prodaji najbolj aktualni pripravki za zmanjševanje apetita in pripravki, ki vsebujejo aktivatorje metabolizma. Pripravki za zmanjševanje apetita se delijo v dve skupini. Prvi vsebujejo izvlečkejužnoameriške rastline mate (Yerba Mate), ki učinkovito zmanjšuje apetit in žejo ter pospešuje izločanje odpadnih snovi. Drugi pa vsebujejo balastne snovi, kot so: vlaknine (različni kosmiči), hitosan in alginska kislina. Vlaknine in alginska kislina v organizmu nabrekajo in tako zmanjšajo občutek lakote. Hitosan, pridobljen iz hitin-skih oklepov lupinarjev, v prebavilih prav tako nabreka, hkrati pa je učinkovit vezalec maščob, ki lahko veže do 20-krat več maščob od svoje mase, zato maščob organizem ne prebavi in jih izloči z blatom. Pripravki z aktivatorji metabolizma vsebujejo snovi (olje boraga, rastlinski encim bromelin iz ananasa in encim papain iz nektarja papaje), ki delujejo kot naravni spodbujevalci presnove, zato so izvrstno dietetično dopolnilo pri upočasnjeni presnovi in uravnavanju telesne teže. Aktualni so tudi pripravki, ki vsebujejo jabolčni kis, ki spodbujajo dejavnost črevesja. Hrana se ob uporabi teh preparatov hitreje prebavi, na živčni sistem tako, da povečujemo stopnjo koncentracije in kontrole, ki smo jo sposobni doseči. Pri izbiri tečaja joge bodite zato zelo kritični, saj lahko veliko pridobite ali pa le zapravljate svoj dragoceni čas. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekmovanje na temelju družabnosti Občinskega tekmovanja za pokal občine Gornji Grad, se je letos udeležilo 16 desetin iz vseh treh prostovoljnih gasilskih društev gornjegrajskega občinskega poveljstva. Letos so se prvič pomerile tudi veteranske ekipe in dokazale, da še v nobenem primeru niso za v staro šaro - njihove izkušnje in požrtvovalnost pa so lahko mlajšim lep napotek, kako je potrebno spoštovati gasilsko poslanstvo. Osrednje društvo iz Gornjega Gradu seje izkazalo po organizacijski plati, poleg tekmovalnega dela pa so pripravili družabno srečanje, na katerem so sedle za skupno mizo različne generacije gasilskih pripad- nikov. Temu je vsakoletno preverjanje znanja tudi namenjeno, je med drugim zbranim dejal pokrovitelj tekmovanja župan Toni Rifelj, kije zmagovalnim ekipam podeli pokale. Savinjčan Bralci o Savinjskih novicah »Vsak po svoje pesmi moje sodi,« je o svojih pesmih zapisal France Prešeren, najbolj spoštovan med slovenskimi pesniki. Podobno oziroma povsem enako velja tudi za Savinjske novice, ki so in ostajajo zgornjesavin-jski časopis. Diplomatsko smo se odločili povprašati, kaj bralci preberejo najprej, ko dobijo v roke časopis. Prvi in brez odlašanja se je odzval Rafko Kerznar, predsednik upravnega odbora Zadruge Mozirje. »Dejansko preberem skoraj vse, saj želim biti informiran o vsem, kar se dogaja v domačem okolju in celotni Zgornji Savinjski dolini. V resnici pa so Cvetke in koprive tiste, ki jim najprej posvetim pozornost. Avtor ali več njih nam na zajedljiv, vendar pošten način polaga na jezik besede, ki imajo velikokrat večjo težo kot resni članki. Naj bo tudi v bodoče tako, čeprav mora včasih človek kakšno »požreti« tudi na svoj račun.« Savinjčan Najbolje doslej in za vzgled Gornjegrajsko društvo upokojencev v zadnjih letih doživlja preporod, z najboljšimi nameni pa lahko zapišemo, da je razstava ročnih del s kulturnim programom, ki so jo pripravili ob tamkajšnjem občinskem prazniku, presegla vsa pričakovanja. Nemogoče je našteti vse, kar so postavili na ogled v avli kulturnega doma, ki je bila skupaj z dvorano pretesna za vse obiskovalce. Zaradi narodopisne in ze kar zgodovinske posebnosti velja omeniti predici Stanko in Francko, ki sta spretno kot babice pred davnimi desetletji krtačili in predli volno. Pri tem sta vzbudile pozornost predvsem mlajših, saj so nekateri prvič videli, kako se vrti kolovrat, starejši pa so se nostalgično spominjali časov, ki so v imenu tehnološkega napredka utonili v pozabo. Predsedniku Jožetu Božiču in celotnemu odboru upokojenskega društva je uspelo v kratkem času vzbuditi pozornost za njihovo delo izven upokojenskih vrst. Druženje mladih in malo manj mladih je pozitivna odlika, ki ji je sedanja generacija gornjegrajskih upokojencev znala dati vsebino. Tudi zato je vsaka njihova aktivnost komaj še ozko društveno obarvana, saj s svojim delom in odnosom do okolja vse bolj vzbujajo pozornost širše javnosti. Razstava ročnih del s kulturnim programom gornjegrajskega društva upokojencev je Savinjčan navdušila obiskovalce (foto: EMS) Veteranske ekipe gasilcev so pokazale, da še niso za staro šaro (foto: EMS) DRUŠTVO TABORNIKOV ROD SOTOČJE NAZARJE Brez staršev in udobja postelje Tudi letos so lahko vsi, ki jih veseli bivanje v naravi, spoznavali taborništvo, saj so na tabornem prostoru na Lazah taborniki rodov Sotočje Nazarje in Bistra Savinja Šempeter pripravili konec junija večdnevno taborjenje za svoje najmlajše, medvedke in čebelice. Več kot petdeset malih tabornik- taborniške veščine kot so stezos-ovje spoznavalo naravo in življen- ledec, Robinzon, partizanski kurir, je v njej. V dnevih, ko so preizkušali se skusili na progi preživetja... Po-svojo vzdržljivost brez staršev in dali so se tudi v muzej lesarstva v udobja svoje postelje, so se mar- grad Vrbovec, prisluhnili medicin-sikaj naučili in novega spoznali. ski sestri Sonji in radioamaterju Postavljali so bivake in pionirske Mirotu, ki sta predstavila svoje 'objekte, doživeli čisto pravi krst, delo. Niso pozabili niti na igro, kijih preizkušali ročne spretnosti, se je spremljala v popoldanskem urili v streljanju z lokom, izdelovali času. Večere pa so zaključevali z različne izdelke iz naravnih mate- druženjem ob tabornem ognju, rialov. Pridobivali so si različne Marija Šukalo DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD TURISTIČNO DRUŠTVO SOLČAVA MOTO KLUB ZMAJI MOZIRJE Motoristični navdušenci 3. Pohod po poteh V Mozirju seje na tradicionalnem letnem srečanju motoristov 19. junija zbralo preko 200 ljubiteljevtega hobija. Popoldne so se najprej podali na promenadno vožnjo, kasneje pa je sledila še skupna zabava. Člani mozirskega moto kluba Zmaji so podobna zborovanja organizirali že enajstkrat. Vsa so bila dobro obiskana saj so organizatorji poznani po vzpostavljanju dobrega vzdušja. Tokrat so se drugo leto zapovrstjo zbrali na sejmišču v Mozirju. Ljubitelji jeklenih konjičkov so imeli kaj videti. Motor do motorja, zloščena pločevina sijaj in obilica dobre volje, so privabili občudovalce od blizu in daleč. Predsednik kluba Brane Paulin organizacijo prihodnjega srečanja čez leto dni zaradi nerazumevanja okolice postavlja pod vprašaj. Vsaj v obliki, v kakršni so srečanja potekala do letošnjega, in na prostoru, ki se ni pokazal kot najgos-toljubnejši. Benjamin Kanjir Pred tremi desetletji so Solčavani izgubili Jožeta Vršnika, Robanovega Joža, človeka, ki tudi širši slovenski javnosti ni bil neznan. Rodil se je v začetku preteklega stoletja kot najstarejši od osmih otrok. Pogosto se zavzemal za ohranitev narave in njenih znamenitosti, še zlasti v svojem rodnem Robanovem kotu. Da bi ohranili spomin na sovaščana in velikega ljubitelja narave, so solčavski turistični delavci pripravili že 3. tradicionalni pohod po poteh Robanovega Joža, ki se ga lahko udeležijo vsi ljubitelji narave v nedeljo, 4. julija. Start, kjer bodo organizatorji pripravili tudi kratek kulturni program, bo ob 10. uri pred Robanovo domačijo v Robanovem kotu, od tam pa se bodo pohodniki podali po poteh, po katerih je hodil Robanov Joža. Pot sicer ni zahtevna, vendar organizatorji priporočajo primerno obutev. Marija Sukalo Človek, ki ne bere knjig nima nobene prednosti pred tistim, ki jih sploh ne more brati. Mark Twain Ljubitelji jeklenih konjičkov so na tradicionalnem letnem srečanju motoristov v Mozirju imeli kaj občudovati (foto: Ciril M. Sem) WESTERN KLUB J5OT0 in, litji te 22,3331 tojt hotela Burger Veniše Vabi na SMIRNO FF I C E PARTY v petek, 2+ julija 9BHHBSEBB Avtomobilski kotiček. Ej —■—WKWBWBHBMÉMÉB Piše: Igor Pečnik Najprej moramo ugotoviti, kakšen postopek obdelave potrebuje naš avto. Niso namreč vsi laki enako poškodovani, kar pomeni drugačen pristop pri poliranju in obdelavi površine. Tudi polirna sredstva so zelo različna. Nekatera nudijo samo zaščito, druga že vsebujejo polirne delce, ki tanjšajo debelino nanosa prozornega laka. V takem primeru smo kar hitro pri osnovnem nanosu. Potem je potrebno nanesti nazaj prozorni lak. Za začetek moramo našega jeklenega ljubljenčka temeljito oprati. Ne pozabimo na predele med vrati in karoserijo. Vsaka umazanija, ki SVETUJEMO VAM: Čas je za poliranje, ljudstvo! Kaže, da je najhujše deževje mimo. Po dolgem času smo deležni malce sonca in topline. Glede na slabo vreme v začetku letošnjega leta je sedaj pravi čas, da opravimo temeljit pregled našega jeklenega konjička, predvsem pa njegove kože. V kakšnem stanju je lak? Se sveti, je opraskan, je zbledel, ima rise in pikice? Po zimskem in spomladanskem obdobju je zelo predvidljivo, da potrebuje malce »pilinga«. Za lepši izgled in za zaščito v prihodnje. liranje tudi na soncu, to vedno ne drži), saj si tako olajšamo poliranje. Vsak del avtomobila obdelajmo posebej. Temeljito spoliramo in nato obrišemo s suho krpo. Pozor! Nekatere politure se prav neverjetno sprimejo s površino, zato zna biti delo težaško. Ko smo obdelali zunanje kovinske dele, poskrbimo še za plastične dele avtomobila. Večina je tako aii tako lakiranih. Po končanem poliranju privoščimo laku nanos voska, ki poskrbi za zaščito, predvsem pa zapolni pore v laku. Podobno kot pri smučeh. Če smo vse naredili prav, nas ne bo bolela glava od ptičjih »kakcev« in smole, ki jo mimogrede staknemo na letnem dopustu. ostane na avtomobilu, pri poliranju deluje negativno, saj povzroča rise v laku. Torej - pranje z veliko vode in šampona. Popravimo večje praske in pikice od kamenja z lakom za popravilo poškodb. Dobite ga pri prodajalcu avtomobilov. Nato avto postavimo v senco (čeprav nekatera politur-na sredstva obljubljajo lahko po- Na radijske postaje po Sloveniji prihaja skladba z naslovom Hrček, ki poslušalcem zveni zelo znano. V rockerski priredbi in s satiričnim besedilom Mihe Pozeba so člani mlade mariborske rock skupine Tuja vrsta posneli priredbo velike uspešnice fantov iz skupine Game Over Ubila si del mene. Fantje se lahko pohvalijo z debitantskim albumom, ki so ga že predstavili javnosti, Hrček pa bo izšel na naslednji plošči. Skupina je doslej nastopila z zvenečimi imeni slovenske glasbene scene kot so Tabu, Šank rock, Zoran Predin, 6 pack čukur, Adi Smolar, Nude, Mi 2, Zmelkow. Poleti bodo nastopali po vsej Sloveniji. Ena najbolj poznanih rockerskih skupin pri nas, skupina Tabu, je zopet v polnem zagonu. Pred kratkim so predstavili svoj novi singl Greh, ki že posega po vrhovih glasbenih lestvic, ter napoveduje skorajšnji izid njihovega težko pričakovanega že tretjega albuma, ki bo izšel konec poletja. Skupina tudi sicer veliko koncentrira, ob izidu albuma pa se bodo podali tudi na koncertno turnejo, ki se bo začela s spektakularnim otvoritvenim koncertom v Hali Tivoli, 4. septembra. Priprave na ta veliki koncert so že v polnem teku, ekskluzivnost dogodka pa bo med drugim v tem, da vstopnice za ta veliki glasbeno-scenski dogodek ne bodo v prodaji, temveč si jih bodo oboževalci lahko priigrali prek posebne nagradne igre. Jan Plestenjak se tokrat vrača na glasbeno sceno z novim singlom Roža sredi Sahare. V originalni verziji lahko skladbo sicer najdete na njegovem zadnjem albumu Solo, za katerega je pred kratkim prejel tudi Zlato ploščo. Vendar pa ob omenjeni skladbi Jan na slovenske radijske postaje pošilja tudi remix. Zanj je odgovoren Darko Juranovič alias D'Knock, kije v preteklosti poskrbel že za remixe skladb Ivane Banfič, skupine Divas in mnogih drugih. Pesem Over the Rainbow, ki izžareva veliko mero optimizma, iz filma Čarovnik iz Oza je po odločitvi Ameriškega filmskega inštituta najboljša filmska pesem vseh časov. Pesem, ki jo je leta 1939 interpretirala Judy Garland, seje za ta naslov potegovala s številnimi drugimi melodijami, kot so As Time Goes By iz Casablance, ki seje znašla na drugem mestu, tretja na spisku 100 najboljših filmskih pesmi pa je Singin' in the Rain. Alenka PORT, Liudie in dogodki. Oglasi KONJENISTVO KRAJEVNA LIGA MALEGA NOGOMETA RECICA OB SAVINJI Primož Rifelj državni prvak Veseljaki četrtič zapored V Velenjuje minuli vikend potekalo državno prvenstvo v preskakovanju ovir. V finalu članskega dela seje zgodil nepričakovan preobrat, saj je imel lanski prvak in vodilni po treh tekmovanjih Sandi Smolnikar naslov tako rekoč že v žepu, na koncu pa je slavil Mozirjan Primož Rifelj, ki sicer nastopa za žalski klub Ganymed. Smolnikar je imel v zadnjem parkurju višine 150 centimetrov res neverjetno smolo. Njegov konj Charmant se je na drugi oviri troskoka nenadoma ustavil, zato je jahač padel. S tekmovanjem bi sicer lahko nadaljeval, toda v predpisanih 45 sekundah mu ni uspelo uloviti konja, zato je bil diskvalificiran. Primož Rifelj je nastopil s sedemletnim konjem Chicom in ves čas prvenstva jahal zelo suvereno. Do finala je za vodilnim Smolnikarjem zaostajal le 1,44 točke. Tudi zadnji parkur je odjahal brez težav in na koncu zasluženo slavil. KF VAe Hb: .6A('/aJA££. AO(//CE - ^jL£K>A à. Srti/ Ć£$T4- Z TRGOVINA ( KRIM CENTER Mariia Križnik s.d. OKONINA 11, . Ljubno ob Savinji [ Tel. št.: 58-41-441 j PE Mozirje, Na trgu 28, 1 Tel. št.: 58-33-323 JUHUHU POČITNICE SO TU!!!! ZATO SMO V KRIMU PRIPRAVILI PESTRO IZBIRO POLETNIH - KRATKIH, KAPRI IN KOLESARSKIH HLAČ-MAJČK-OBLEKIC ... ZA ZNAMKO MIKADO VAM NUDIMO 20% POPUST. msè PRIDITE PREPRIČAJTE KOŠARKA Reprezentanca mlajših elanov v Nazarjah V sklopu priprav na julijsko evropsko prvenstvo na Češkem se te dni v Nazarjah mudi mlada slovenska izbrana vrsta do 21 let. Pod vodstvom legende bivše jugoslovanske in tudi slovenske košarke Ivana Sunare trenirajo vsak dan po skrbno pripravljenem kondicijskem in taktičnem programu, najpomembnejši pa bo zaključni ciklus priprav, ko bodo prav v nazorski športni dvorani odigrali vsaj pet mednarodnih tekem. ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOUE - 3. COLNARIČEV MEMORIAL Zmagali domači »Gmajnčani« Ivan Suhara (prvi z desne) s svojimi izbranci na pripravah v nazarski športni dvorani (foto: Ciril M. Sem) Zmagovalci 3. Colnaričevega memoriala, ekipa Gmajne Veliki finale, res vreden tega imena, je postregel z odlično predstavo in fanatično borbenostjo tako enih kot drugih, uspeh na stran domačinov pa je prevesil predvsem izkušeni vratar Vidakovič, ki je gol dobesedno zaklenil. V tekmi za tretje mes-toje ekipa Černivšek-Pizzerija Planin- ka tesno premagala svoje lučke kolege, ŠD Raduho. Veliki prehodni pokal je tako dobil novega lastnika in na zlatih ploščicah se bo poleg imen Kokarje in KM N Nazarje svetlikalo še ime domačinov, ŠD Gmajne. Franjo Pukart Nazarje se s svojo okolico, idealnimi pogoji ter možnostjo za dober trening razvijajo v pravi športni center, ki nudi vse potrebno tudi raznim selekcijam in reprezentancam. Vse to je vzpodbudilo domači košarkarski klub, kije v sodelovanju z generalnim sekretarjem košarkarske zveze Iztokom Remsom in direktorjem slovenskih reprezentanc Tonetom Krumpom pristopil k realizaciji enega od ciklusov priprav rep- rezentance pred bližajočim se evropskim prvenstvom mlajših članov. Njihovi apetiti na prvenstvu stare celine pa prav gotovo niso majhni, saj imajo v svojih vrstah že kar nekaj zvenečih imen evropske košarke, med katerimi še posebej izstopata Erazem Lorbek, z italijanskim Skipperjem je bil finalist letošnje evro lige, in Aleksander Vujačič, ki so ga na letošnjem NBA izboru, kot 28., izbrali znameniti Lakersi. Res prava paša za oči se obeta zgornjesavinjskim ljubiteljem košarke, ki bodo lahko od 12. do 19. julija spremljali in bodrili to reprezentanco v prijateljskih obračunih z Avstralijo, Češko, Hrvaško in Belorusijo. Franjo Pukart Tradicionalni Colnaričev memorial v malem nogometu, ki so ga člani varpoljskega športnega društva že tretjič organizirali v spomin na svojega velikega prijatelja in športnika Jožeta Colnariča - Colo, se za domačine ni mogel bolje končati. Poleg odlične organizacije je njihova ekipa opravila še z vso konkurenco na igrišču in v poslastici večera, velikem finalu, premagala celo favorizirane Nazarčane. Sončno sobotno popoldne je v najvišjih mestih odločali v polfinalnih izredno lep ambient varpoljskega športnega parka privabilo dvanajst zgornjesavinjskih ekip malega nogometa, ki so se v predtekmovanju pomerili za najboljšo pozicijo v skupinah, štirje zmagovalci pa so o obračunih. Na veliko veselje številnih domačih navijačev si je z zmago nad športnim društvom Raduho finale priigrala ekipa Gmajne, tja pa so se po boljšem izvajanju kazenskih strelov uvrstili tudi Nazarčani. Najboljši so prejeli prečudovite pokale (foto: Cvetka Pukart) STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekma ob občinskem prazniku V počastitev praznika občine Gornji Grad je domače strelsko društvo v petek, 25. junija, organiziralo strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško za občane starejše od 14 let na strelišču v Za-gradišču. Tekmovanje je bilo posamično in ekipno, tako je bilo od 61 strelcev formiranih 15 tričlanskih ekip. Kljub dežju so strelci vztrajali in dosegli zelo dobre rezultate. Medalje so si prislužili: 1. Janez Železnik z 80 krogi, 2. Srečko Trogar s 77 krogi in 3. Dušan Žehelj z 75 krogi. Pokal pa sije pristreijala ekipa Strelci Otok z nastreljanimi 198 krogi. Tomaž Trogar PRED ZAČETKOM GLAVNE TURISTIČNE SEZONE Pomislite na svojo varnost! Bliža se turistična sezona, ko bo večina zaposlenih koristila zaslužen letni dopust. Veliko družin bo odpotovalo iz kraja bivanja. Zaradi tega in zaradi turistov iz tujine bo v poletnih mesecih povečan promet na vseh glavnih cestah v Sloveniji. S tem se bo povečala tudi nevarnost za nastanek prometnih nesreč in z njimi povezanih tragičnih posledic, ki lahko povsem spremenijo veselje ob načrtovanju počitnic. »Dogodkov, ki nam lahko pokvarijo počitnice, je lahko več, če ob načrtovanju počitnic zanemarimo samozaščitno ravnanje,« opozarja direktor celjske policijske uprave Edvard Mlačnik, »zato svetujemo vsem, da se v predpočitniškem času ne prepustijo občutkom, ampak pomislijo tudi na svojo varnost, tako v prometu kot tudi pri športu, rekreaciji, na izletih, zabavah in tudi v svojih domovih. Predvsem je potrebno misliti na to, da s svojimi dejanji ne posegamo v pravice drugih in da s svojimi ravnanji ne ogrožamo sebe ali drugih ljudi.« SPROŠČENO OD DOMA - pred odhodom na dopust izključite različne porabnike energije, zaprite dovod plina in vodovodne pipe (ne pozabite na pipo pri pralnem stroju, kjer pogosto prihaja do izlivov vode), - dogovorite se s prijatelji za občasen nadzor vašega stanovanja in jih seznanite z naslovom bivanja med dopustom, - poskrbite, da vaše stanovanje ne bo že navzven kazalo znakov daljše odsotnosti stanovalcev, - preverite veljavnost dokumentov za prestop državne meje, - preverite solidnost turistične agencije, preko katere nameravate potovati in ji boste zaupali organizacijo vašega dopusta, - preverite stanje svojega prevoznega sredstva in poskrbite za odpravo morebitnih pomanjkljivosti, - preverite stanje opreme za izvajanje rekreativnih dejavnosti med dopustom (čolnov, koles, opreme za plezanje, ipd). VOŽNJA NAJ BO UŽITEK - kot udeleženci v cestnem pro- metu upoštevajte cestno prometne predpise, med vožnjo bodite strpni, vedno vozite s prilagojeno hitrostjo, izogibajte se tveganim prehitevanjem, vozite spočiti, pred in med vožnjo ne uživajte alkoholnih pijač, - pozorno spremljajte ravnanje drugih, skušajte predvideti njihove reakcije ter prilagajajte vožnjo predvidljivim in že nastalim situacijam, posebno pozornost namenjajte otrokom in vozilom, ki prevažajo otroke, - če ste udeleženi v prometni nesreči, v kateri je bil kdo telesno poškodovan ali je umrl, najprej ustrezno zavarujte kraj prometne nesreče, nudite pomoč poškodovanim, obvestite policijo ( 113) in počakajte na kraju nesreče. VAŠE VOZILO NAJ OSTANE VAŠE - ne parkirajte na neosvetljenih parkiriščih, - ko zapustite vozilo, izvlecite ključ iz kontaktne ključavnice, zavrtite volan, da se zaskoči volanska ključavnica, zaprite vsa vrata in okna ter zaklenite vozilo, - nikoli ne puščajte vrednejših osebnih predmetov (kovčkov, denarnic, listin) na vidnih mestih v vozilu, kajti ti privabljajo tatove, -alarmne napravejavijajo vlom le, če so vključene; bodite pozorni, ko se oglasi alarm, kot očividec lahko veliko pripomorete k uspešnemu delu policije, tudi če niste oškodovanec. POTNI LIST IN OSEBNA IZKAZNICA Potni list in osebna izkaznica sta večnamenska dokumenta, s katerima je mogoče dokazovati istovetnost, državljanstvo, nastopati v pravnem prometu in potovati v tujino. Z veljavno osebno izkaznico je slovenskim državljanom omogočen vstop in prebivanje do 90 dni v vseh članicah Evropske unije in v državah Evropskega gospodarskega prostora (Islandiji, Lichten-steinu in Norveški) ter na Hrvaškem in v Švici. Z novim potnim listom lahko potujemo v 78 držav brez vizuma, uporabljamo pa ga lahko tudi za dokazovanje istovetnosti in državljanstva, tako doma kot v tujini. Večina držav zahteva potni list, kije veljaven še najmanj tri oziroma šest mesecev. Svetujemo vam, da osebne dokumente skrbno hranite, jih ne zastavljate, vsako izgubo, tatvino ali pogrešitev pa takoj sporočite vaši upravni enoti. Če se vam to zgodi v tujini, se obrnite na diplomatsko-konzu-larno predstavništvo naše države, v primeru, da to ni mogoče, pa na upravno enoto najkasneje v osmih dneh po prihodu v Slovenijo. NASVETI ZA GORNIKE Gorništvo je v Sloveniji zelo razvito. Veliko ljudi hodi pogosto v hribe in so primerno opremljeni. V počitniških dneh pa v hribe zaidejo tudi ljudje, ki tega ne počno pogosto. Toda v hribih, tudi na krajših izletih, lahko postane nevarno, če za pot niste primerno opremljeni (obutev, obleka). Ker se vreme v hribih pogosto spreminja na hitro in nepričakovano, je pomembno, da imamo pri sebi rezervna in topla oblačila ter dodaten obrok hrane in pijače, če nas razmere prisilijo, da ostanemo v hribih dlje, kot smo predvidevali. Neizkušenim priporočamo, da se v visokogorje ne odpravljajo sami, ampak v spremstvu izkušenejših planincev ali vodnikov. Posebno Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CEUE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. ZAHVALA Bider Marija, Zadrečka cesta 9, se iskreno zahvaljujem policistoma Policijske postaje Mozirje, dr. Kramerjevi in reševalcu za nesebično pomoč pri moji nesreči. pozornost morate namenjati kamenju, ki bi ga ob hoji lahko sprožili na planince pod vami. Priporočamo, da na takšnih poteh nosite čelado. POLETNE PRIREDITVE - če je le mogoče, se na prireditve z večjim obiskom odpravite peš ali zjavnimi prevoznimi sredstvi, - z majhnimi otroci ostanite na obrobju množice, - če je vroče, pijte veliko tekočine (izogibajte se alkoholu, sploh če boste morali voziti), - bodite strpni in upoštevajte navodila organizatorjev in rediteljev ter policije. UREJENA IN NEUREJENA KOPALIŠČA - na neurejenih kopališčih je po zakonu o varstvu pred utopitvami kopanje prepovedano, - na urejenih kopališčih je dovoljeno kopanje le na vodnih površinah, ki so označene in ločene od vodnih površin, ki so namenjene za druge dejavnosti na vodi; na kopališčih ob morju se smejo kopalci zadrževati le na razdalji 150 metrov od obale, če ni drugače določeno, - ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni, telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode, - ne puščajte otrok brez varstva pri obali, otroci ne poznajo nevarnosti, - ne uporabljajte vodnih blazin in drugih pripomočkov za plavanje v globoki vodi, ker ne nudijo nobene varnosti, - nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem; po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri, izogibajte se alkoholnim pijačam, - ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih, - upoštevajte vremenske razmere, - ne plavajte sami na daljših razdaljah, tudi zelo dobro utrjeno in izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost, - na kopališčih se ravnajte po določbah kopališkega reda in znakov, postavljenih na kopališčih, ter po odredbah in navodilih reševalca iz vode in druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališču, - uporabljajte kopališke naprave glede na svoje znanje plavanja brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje, - brzice skrivajo presenečenja in pasti - ravnajte premišljeno in ne izzivajte narave; pred spustom zberite čimveč podatkov o reki in poskrbite za ustrezne ukrepe za varnost in reševanje, - na kopališčih storilci kaznivih dejanj ne počivajo; velja previdnost pred priložnostnimi tatovi, spolnimi nasilneži in drugimi nepridipravi, - pred plavanjem ne popivajte in s prijatelji ne stavite, da ste sposobni preplavati bližnjo gramoznico. ČRNA KRONIKA • PSI POKLALI OVCE Mozirje: 21 .junija so psi na pašniku v Lepi Njivi do smrti oklali dve ovci. Policisti iščejo lastnike pobesnelih živali, ki bodo morali odgovarjati za dejanja svojih štirinožcev, • OB TELEFON Rečica ob Savinji: Občan iz Varpolj je imel 25. junija parkirano osebno vozilo v Spodnji Rečici. Avtomobil ni bil zaklenjen, nepridiprav pa je to izkoristil in iz notranjosti ukradel mobilni telefonski aparat znamke nokia, vreden okoli 12.000 tolarjev. • NI VŽGAL Ljubno ob Savinji: 27. junija v zgodnjih jutranjih urah je imel občan iz okolice Ljubnega motorno kolo znamke yamaha parkirano pred gostinskim lokalom na Ljubnem. Ko seje z njim hotel odpeljati domov, je ugotovil, da ga je nekdo ukradel. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, daje motor hotel ukrasti znani storilec z Ljubnega. Ker pa ga brez kontaktnega ključa ni mogel spraviti v pogon, seje z njim zapeljal po hribu navzdol. Tudi na ta način ni vžgal, zato gaje nepridiprav poškodovanega odvrgel. 2. julija mineva 10 let, odkar nas je iznenada zapustil ob dobrohotni akciji svojemu bratu Alojzij JERAJ FrešerjevLojz univ. dipl. ing. arhitekture Lojz je bil zelo navezan na svoj rojstni kraj Rečico, kamor se je želel po upokojitvi vrniti. Njegove arhitekturne rešitve je pustil v Savinjski dolini, Trbovljah, Ljubljani in drugod. Bil je izredno domiselen in praktičen arhitekt. V naših srcih je pustil neizbrisne sledi! Njegova družina Življenje celo ste garali, za dom, družino vse ste dali, sledi ostale so povsod, od dela vaših pridnih rok! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata in pradeda Ferdinanda BREZNIKA Miklavčega očeta iz Strmca 13, Luče (1917 - 2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, prinašali cvetje, sveče in darovali za svete maše ter ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala tudi sosedom, sorodstvu, pevcem, govorniku za poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsem iskrena hvala MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 mmmmmmmmmmmmmum Vse o kravah Zakaj krave mukajo? Ker so opazile, da takrat ko lajajo, renčijo in bevskajo, nihče ne pride pomolst mleka. Zakaj pri nas ni levov? Ušli so v Afriko, takrat ko so krave še bevskale in renčale. Zakaj krave opletajo z repi? Da jim ne upade rodnost. Ko so muhe lovile še s parklji, se jim biki niso upali niti približati. Ponos z dolgim nosom Sveže zaljubljen Ivan odhaja z zmenka. "Ivo, da nisi mogoče nečesa pozabil?" ga zbode Silva. Ivan se srečen vrne k izbranki in jo poljubi na čelo, ona pa ga ne spusti iz objema. V uho mu zašepeče: "Če želiva dohiteti mojo sestro in tvojega mlajšega brata, boš moral ostati pri meni čez noč. Še noč za nocojšnjo tudi in ono za tisto enako." Ivan je tisto noč spustil načela izpod čela. Zjutraj, doma s sladkim nasmehom od lica do lica sreča brata na hodniku in ga vpraša: "Nisem vedel, da hodiš z Nino, sestro od Silve...?" Brat pa: "Katera Nina, katera Silva?" Kaj krava s svojim "mu" sporoča? Kratek "mu" pomeni, da ji je nekaj zbudilo pozornost, dolgi "mu" pa pomeni, da želi pozornost zbuditi ona. Trije kratki "muji" pa so znak, da je krava preveč zadihana za zbujanje pozornosti na običajen način. Kdaj si krava najde ljubimca? Ko spozna, kakšnega bika ima za moža. Je kravo možno jezditi? Možno, možno, seveda je pa tudi povsem možno, da bodo morebitni očividci mislili, da ste tudi vi "na travi". Zakaj imajo nekatere krave bele lise? Mislijo, da se jim bo trava skrila, če ne bodo imele belih oblačkov na maskirni obleki. Biti zvesta, biti zvesta!! Ali je to vse, kar znaš povedati? Kakšna je razlika med kravo in hlevom? Če postaviš hlev, to pusti posledice v tvoji denarnici, če pa slediš kravi, ki jo ženeš v hlev, to pusti posledice na tvojih čevljih. Kako se spoprimeš s kravo, ki pri molži noče dati mleka? Postaviš se k drugi, mogoče ona ne bo bik. Pod ceno prodam kuponček za kupon za mali oglas Uspešen tudi za ceno neuspeha Irena vpraša moža: "Zakaj misliš, da najin sin ne bo uspešen podjetnik?" "Med sošolci je spravil v promet pol litra limonade, tako da je prvemu kupcu obljubil pol našega posestva s hčerjo vred." "Ojoj!" se izrazi žena, "še sreča, da ne vsega." "Hudo šele sledi,” ne obupa nad brezizhodnostjo mož. "Drugo polovico posestva je vzel nekdo samo zato, da mu ni bilo treba spiti limonade in vzeti najine druge hčere." Blenda Tavrl ggggg in kopovi) SKUPNI CILJI Franc Benda, predsednik uprave Kovinoplastike Benda: »Če bi vedel, da vaju bom tukaj srečal, bi lahko že malo v službi potreniralitole pripenjanje ...« Gasilca Aleš in Simon: »Načelno se popolnoma strinjava, zato bomo naslednjič vsi trije zahtevali od direktorja, da nam odobri 14 dni študijskega dopusta.« (GASILSKA JE ODGOVORNA PRESS) OGLEDALO ZGODOVINE Jože Božič, predsednik gornjegrajskih upokojencev: »Zakuska po občinski proslavi meje tako navdušila, da preprosto ne vem, ali mije naročila, da za štrudl rabi češnje ali koščice. Najbolje bo, da vprašam župana, ki je mojster kuhinje.« (STVAR OKUSA PRESS) EVROPSKO ZNANE SAVINJSKE Ko sta se pred evropskimi volitvami srečala naš Sem ter tja Ciril in Lojze Peterle, ki je bil nato tudi izvoljen v evropski parlament, je Ciril sogovorniku zastavil logično vprašanje: »Gospod Lojze, berete tudi Savinjske novice?« Peterle pa nazaj: »Seveda jih, predvsem pa jih gledam, saj so vaše fotografije dovolj zgovorne, da še brati ni treba veliko. Sicer pa komaj čakam, kdaj bodo Savinjske tudi na internetu, da jih bom lahko bral tudi v Bruslju!« (EURO PRESS) ORIENTAL. BARVILO ZA LASE, HENA <5^0 DOMIŠLJA- VEC, GIZDALIN (EKSPR.) SLOVENSKA SLIKARKA (KOBILCA) MOZOLJAVOST ŠKORENJ Z LAKIRANO GOLENICO OPREMA (ZAST.) NAJVEČJA JUŽNOAMERIŠKA KAČA, UDAV ZEMELJSKA OŽINA ANTON MAHNIČ NAČIN NAGOVORA OSEBE Z “VI” ADO DARIAN HOLANDSKI SLIKAR, REMBRANDT. UČENEC- NICOLAES KRIZANTE- MA (NAR.) ITALSKI, RIMSKI NOVČIČI STARO SLOVENSKO RUDAR. MESTO DAN KI SE NE RAZLIKUJE OD DRUGIH DNI TREZEN, STVAREN ČLOVEK, PRAKTIK POVRŠIN- SKA MERA NEKDANJA SVOBODNA POSEST EVROPSKA DRŽAVA KDOR PASE ŽIVINO LJUDSTVO V LAOSU PREJME NAJ AMERIŠKI PROFESIONALNI HOKEJ NIVO, RAVNINA, RAVAN ŠVEDSKI PISATELJ-ERNST NILS SIVAR OREL V GERMANSKIH GRBIH ANTON AŠKERC CESTNA SERPENTINA, VIJUGA GROB, GROBNICA (ZAST.) HOLANDSKI SLIKAR-AERTVAN DER ZAČETEK PREBAVNEGA TRAKTA FRANCOSKI PESNIK, PISATELJ- PAUL (1610-1660) REKA NA MEJI MED KOREJO N MANDŽURIJO SLOVENSKO GRADBENO PODJETJE MESTO V ČRNI GORI, TIVATSKEM ZALIVU EVROPSKO VESOLJSKO ZDRUŽENJE IVAN SIVEC VITOMIR KORAĆ ENAKI ČRKI KDOR GOVORI IJEKAVŠ- ČINO OTOK V JADRANSK. MORJU ODPRTA TELESNA POŠKODBA PODZEMNI ŽUŽKOJED SLOVENSKA IGRALKA (RINA) Portal Savinjska doline MINI SLOVARČEK: BSA- angleška tovarna motociklov SCARRON- francoski pesnik, pisatelj- Paul TKON- letoviški kraj na Pašmanu ARNER- švedski pisatelj- Ernst Nils Sivar ALOD- nekdanja svobodna posest KINO NAZARJE Sobota, 3.7., ob 20.00 in nedelja, 4.7, ob 17.00: ZBIRALEC ŽIVLJENJ- triler Režija: D.J. Caruso Igrajo: Angelina Jolie, Ethan Hawke, Kiefer Sutherland, Olivier Martinez, Gena Rowlands, Tchéky Karyo Strokovnjakinja za forenzična mnenja llleana Scott (oskarjevka Angelina Joiie), »zaposlena pri FBI, se upira tradicionalnim tehnikam reševanja zločinov z namenom, da bi prodrla v skrivnosti morilskega uma. Njen intuitivni, nekonvencionalni pristop je pogosto edina pot do razkritja identitet morilcev. Ko detektivi iz Montreala naletijo na oviro pri preiskavi umora, sicer neradi prosijo agentko Scott za pomoč, vendarjim ne preostane drugega, če hočejo priti na sled pretkanemu serijskemu morilcu. Napovednik • Petek (2. julij), ob 16.00. Športno igrišče Rečica ob Savinji Turnir v ženskem nogometu • Petek (2. julij), ob 18.00. Športno igrišče Gornji Grad Turnir trojk v košarki • Sobota (3. julij), ob 19.00. Gornji Grad Prevzem orodnega gasilskega avtomobila in ponudba dobrot z gornjegrajskih kmetij • Sobota (3. julij), ob 20.00. Rečica ob Savinji Večer pod trško lipo z ansamblom Zasavci • Sobota (3. julij), ob 20.00. Gornji Grad Vrtna veselica z ansamblom Zaka pa ne, gostja Serbi • Nedelja (4. julij), ob 10.00. Robanov kot (pri kmetiji Roban) Pohod po poteh Robanovega Joža ŽIVALI - PRODAM Prodam telico simentalko, staro 10 dni. Tel. 5841-390. Prodam kozo mlekarico in kozliča starega 3 mesece. Gsm 041 /542-106. Krave sivke, dobre molznice, pašne živali po izbiri, prodam. Tel. 839-18-11, gsm 051/355-787. Prodam bikca črnobele pasme, starega 10 dni. Tel. 03/5841-070. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo za zakol. Gsm 031/ 575-059. DRUGO - PRODAM Avtomatik as5, I. 95, zelo lepo ohranjen, prodam. Gsm 040/805-666. Bale silažne, puhalnik bider, star 3 leta. Gsm 051/301-644. Ugodno prodam cca 1500 kom rabljene strešne opeke trayanka. Tel. 5832-698, Jožica. Prodam prtljažnik za golfa IV, cena po dogovoru. Gsm 041/971-711. Nokia 5210 prodam 14.000, sony ericson T200+fotoaparat 15.000, T310 sony ericson barvni diplay 19.000. Gsm 031/772-486. Kenwood avtoradio, ojačevalec, woofer, zvočniki prodam. Gsm 031/772-486. Prodam kengurujčka za nošenje otroka od 0-12 mesecev. Gsm 031/738-153. Prodam deske za streho, debeline 20 mm (suhe). Gsm 041/942-169. Drva cepljena metrska bukev, gaber prodam. Gsm 031/585-735. Prodam kuhinjo za 30.000, lepo ohranjeno. Gsm 031/518-814. Prodam dva monitorja, zvočnika me crypt, 2 x 150 W, cena 12.000 SIT/kom. Gsm 041/326-682. Prodam zvočnike FBT 2x200 W, primerne za bende (igranje na prostem). Cena 25.000 SIT/kom. Gsm 041/326-862. Prodam domač savinjski želodec. Tel. 5835-257. AVTOMOBILI - PRODAM Prodam opel corsa, letnik 1991. Tel. 838-12-33, po 15. uri. Prodam mitshubishi pajero, 1.94,5 vrat, ugodno. Gsm 041/631-395. Prodam opel 1,4, prevoženih KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 28. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. 100.000 km, registriran. Gsm 051/311-857. 031/808-551. Prodam Chrysler voyager 2,5 SE, letnik 12/95, 195.000 km, zelo lepo ohranjen. Cena 700.000 SIT. Gsm 041/326-862. iŠČEM 'SUHI Iščem honorarno delo - likanje, pospravljanje. Gsm 031 /759-874. ODDAM NEPREMIČNINE-KUPIM Kupim stanovanje v Mozirju. Gsm Oddam psa mešanca, mati nemški ovčar. Gsm 031/586-607. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p„ Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elettro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. PRAVNO SVETOVANJE Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. ELEKTROINSTALACIJE Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. Informacije na tel. 03/838-12-23, GSM 041/978-228. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61, 3332 Rečica ob Savinji. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. TAPETNIŠTVO Obnova oblazinjenega pohištva, sedežnih garnitur, foteljev, kotov in stolov, iz blaga ter usnja. Gsm 041/411-218, tel. 03/5835-341. Banko Sandi s.p., Rečica 17, 3332 Rečica ob Savinji. IŠČETE KERAMIČARJA? Standardne in unikatne izvedbe polaganja keramičnih ploščic. Gsm 041/483-692 ali tel. 03/838-81-33. A. ARTUS, Alojz Fužir s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, čevlji, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p., Ljubija 121, Mozirje. JP Dom Nazarje d.o.o., Savinjska cesta 4. 3331 Nazarje Novi stanovanjski zakon, ki je stopil v veljavo 16.7.2003, obvezuje lastnike in uporabnike večstanovanjskih stavb, da izberejo upravnika. Smo edino zgornjesavinjsko podjetje, ki upravlja večstanovanjske in stanovanjsko-poslovne stavbe, športne, kulturne in druge objekte. Zaupa nam že več kot 300 uporabnikov. Priporočamo se tudi vam. sam ^ skupina Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. ^ NAZARJE, LsSOfSko 26, NoZOrjS Presenska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 PE Nazarje 839 47 71; fax: 03/839 47 72 JAVNO PODJETJE ARJE d.o.o. V poslovnih prostorih na Savinjski cesti 4 v gradu Vrbovec v Nazarjah smo Vam na voljo - vsak delovni dan od 7. do 15. ure - v sredo od 7. do 17. ure in - v petek od 7. do 13. ure Tel. 583 30 20, 839 16 17, faks 839 16 20, e ošta: dom.nazarje@siol.net V § DOM JE Z NAMI PRIJETNEJŠI. GRADITELJI POZOR! V mesecu juliju akcijske cene: - strešna kritina BRAMAC - TEGOLA, IKO, opeka modul - premazi za les - betonski izdelki: tlakovci « K^FJn LAFORGE sistemi - ter ostali gradbeni materiali iP®.^hSÌ‘*2Ìcena,tii 5ddTm Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje pravocasnoiprispelimi QaiìfoEtiii^ rrnrrmrrr Glasovnice Inovativno financiranje: ■ 5% vrednost« avtomobila plačate ob sMenitvt pogodbe. Piacilo >e odioreno ra 12 mesecev brer obresti. Potem plačate pivi redni obrok. Inovativna tehnologija: BMVV Serva 5 je s tehnološkim« vodtór; avlo -, svo/em rarnede. Koncept «Drive. Head up dšp*ay. prisagodjvi r.romc: avtntv krm jene, sistem dynamic d--.« vrhunska motoma h'h^kjjn'- VALVt TR(.'\ C r. aajsodoiyv vamostn etpmer.t o }P «esmò'v» vessetje do verme Za vse dodatne informacije smo vam vedno rva voljo. PMVk s.- ■,< .• ' v vn-ovj*.-.- -/■ «rt> »a . scurir SELMAR. Mariborska cesta 119, 3000 Celje Tel.: 03 42 44 000 Za vas smo poleg zanimivih glasbenih gostov pripravili še: SREC0L0V z bogatimi nagradami 15.000 BREZPLAČNIH LUČK bomo razdelili med obiskovalce LATINO ZABAVA V CELJU s skupino brazilskih plesalk, barmanom in hostesami VOL NA ŽARU in še mnogo več... Vabljeni! ★ * ★ . Kjer d°bre stvari stanejo manj že 15 let eo TD CO O Q_ cm >o »v» 11 a N .........mm Celje - skladišče D-Per Vabljeni n 7/2004 5000014034,27 ENGROTUŠ d.o.o., Cesta v Trnovlje IO/A, 3000 Celje