■> _ VelikČi xiit0Mfvam prinese srečo in telesu zdravje. rp. . ^^Tjdeselo ^prdznovanje velike noči vam x ' ^ i/ 9 * * Vaš župan Friderik Bračič s sodelavci TD KLOPOTEC LESKOVEC V HALOZAH v sodelovanju z vrtcem Mavrica Leskovec in KD Leskovec vljudno vabi na razstavo pisanic in velikonočnih aranžmajev, ki bo v prostorih TD Klopotec Leskovec v Halozah (pri pošti Leskovec). Odprtje razstave je bilo v petek, 18. marca. Razstava bo na ogled še v soboto, 26. marca, od 8. do 18. ure. Vabljeni. Ustvarjalna delavnica pirhov za praznične dni Kljub številnim novim tehnikam marsikatera gospodinja tudi v Lancovi vasi še vedno prisega na tradicionalno barvanje jajc s čebulnimi olupki. je dokaj preprosta, končni izdelki pa všečni. Zanimanje udeleženk so požela tudi barvna jajca, ki jih »oblečemo« v čipko. Kljub vsem »novitetam« pa številne gospodinje še vedno najraje velikonočna jajca obarvajo na tradicionalen način — s čebulo. Delavnica je bila tudi dobra priložnost za izmenjavo mnenj in nasvetov med članicami; vsaka ima namreč kakšno »preverjeno« izkušnjo več. Pirhe, pridružili se jim bodo še drugi velikonočni izdelki, pa bodo Lancovljanke tudi letos z veseljem postavile na ogled v svojem kotičku na tradicionalni razstavi pisanic in velikonočnih aranžmajev v Leskovcu. Že vsa leta namreč sodelujejo s TD Klopotec Leskovec v Halozah na tem dogodku, že vrsto let pa vse njihove izdelke na tej razstavi postavi in domiselno poveže v celoto njihova članica Marijica Lozinšek. DPZD Lancova vas želi vsem občankam in občanom občine Videm radostne velikonočne praznike, obilje družinske povezanosti in miru. Veselo pisanko vsemi Besedilo in foto: Petra Krajnc m ^predprazničnem času so se članice DPŽD iz Lancove % j vasi v torek, 15. marca, zbrale na delavnici delajmo T pirhe. Letošnje ustvarjalno druženje je vodila njihova članica Vida Vidovič, po dobrih dveh urah pa so ustvarile nekaj všečnih in domiselnih pisanic. Barvanje in krašenje velikonočnih jajc ima tudi v Sloveniji bogato tradicijo, saj so pirhi eden izmed simbolov velike noči. Danes so nam na voljo številne tehnike in materiali, s katerimi lahko izdelamo domiselne izdelke. Tudi v Lancovi vasi so doma ustvarjalne gospodinje, ki si želijo, da bo njihova praznična velikonočna miza olepšana z lepimi in izvirnimi pirhi. Na letošnji delavnici so članice preizkusile različne tehnike: jajca iz stiropora so »oblekle« v različne barve blaga in vzorcev, še vedno pa je zelo priljubljena tudi servietna tehnika, ki Članice so tudi letos stopile skupaj in na delavnici delajmo pirhe izdelale nekaj všečnih pisanic. Glasilo izdaja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: i nIot/ videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko, Štefan Murko, Branko Marinič, Robert Lozinšek, Andrejka Vidovič, Petra Krajnc, Majda Forstnerič in Marjan Jelen. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p.. Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za intormiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5-odstoten davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za intormiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki gg vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v Občini Videm. Fotogralija na naslovnici: Tatjana Mohorko. Naklada 2000 kosov. Spoštovani občanke in občani Župan Friderik Bračič Foto: RŠ Po mili zimi imam priložnost, da se našim občanom oglasim v glasilu Naš glas. Izteka se že tretji mesec letošnjega leta in v tem času se je zgodilo veliko zanimivih dogodkov. Nekatere dogodke in investicije predstavljam v svojem uvodniku. Občinska uprava z občinskim svetom in sveti krajevnih skupnosti je v tem času opravila veliko nalog s področja delovanja lokalne skupnosti, ki so potrebne za nadaljnji razvoj občine in uresničitev potreb občanov. Imamo načrte za prihodnje investicije, vendar je za njihovo dokončanje treba narediti veliko korakov. Vedno smo našli rešitve; včasih smo na videz nemogočo situacijo rešili in projekt zaključili tako, da bo v prihodnosti prispeval k boljšim pogojem življenja naših občanov. Želim, da bi tudi v prihodnje nadaljevali tak razvoj in da bi sledili načrtu razvojnih programov. Do leta 2020 nam daje finančna perspektiva možnost in upanje za nadaljnja črpanja sredstev iz razpisov. Na nas pa je odgovornost, da sprejmemo izziv in naša razvojna jadra usmerimo tako, da bomo ulovili čim več vetra za nadaljnjo plovbo naše barke. Delo občinske uprave želimo opravljati čim bolj kakovostno. Do sedaj smo bili uspešni, vendar okoliščine od nas zahtevajo, da bomo morali na nekaterih področjih narediti korekcije v smeri ugodnejših rešitev za potrebe občanov. Pred občinsko upravo so zahtevne naloge pri izvedbi pomembnih projektov, ki so opredeljeni v proračunu občine za Srečanje Selanov 5.000 Energetsko upravljanje občine 3.840 Projektna dokumentacija 35.000 Komasacije Videm 3 (k. o. Sela in k. o. Trnovec) 24.400 Protipoplavni nasip Videm 5.301 Most Pobrežje 5.000 JP 9599211 Zg. Leskovec—Trdobojci (dvoletni projekt) 376.673 Cesta Lancova vas (ob vaškem domu) 7.000 Cesta Soviče (400 m) 25.000 Cesta Satler 38.000 Cesta Dolena (500 m) 33.000 Pločnik Jurovci (do avtobusne postaje) 6.000 Pločnik Videm—Milošič 6.000 Kolesarske poti (projekt Halo si za bike) 9.138 Javna razsvetljava Lancova vas 13.000 Odvodni kanal obrtna cona 100.000 Kanalizacija Videm 33.000 Sekundarni vodi Pobrežje 60.000 Kanalizacija Tržeč—Jurovci 154.469 Nakup zemljišč 36.428 Zdravstveni dom Videm (prizidek) 131.423 Kritina Športno društvo Tržeč 14.000 Športno društvo Leskovec (obnova prostorov) 15.000 Otroška igrala v športnem parku Videm 3.000 Vzdrževanje vodovodov 16.517 Meritve in parcelacije 18.000 Vzdrževanje čistilne naprave in kanalizacijskega sistema 20.000 Vzdrževanje in upravljanje občinske cestne infrastrukture 323.746 Javna razsvetljava 69.300 Odškodnine 38.863 Ekologija 10.102 OS dr. Ljudevita Pivka (sofinanciranje izgradnje) 104.102 Mrliška vežica Leskovec (oprema) 10.000 Ureditev opornega zidu pri pokopališču Leskovec 11.000 Investicijska sredstva za osem krajevnih skupnosti 34.000 Redno delovanje gasilskih društev in zveze 57.753 Redno delovanje športnih društev 55.000 Redno delovanje kulturnih društev 27.000 Domsko varstvo, pomoč na domu 366.678 Prispevki za brezposelne 58.000 Otroško varstvo in izobraževanje 1.025.000 SKUPAJ (v EVRIH) 3.384.733 leto 2016. Dovolite, da vam predstavim področja in investicije za leto 2016. V tem času se iztekajo občni zbori društev. Iz poročil za leto 2015 sem lahko razbral, da so društva opravila dobro in uspešno delo, zato jim izrekam pohvalo. Nekatera društva vlagajo velike napore za realizacijo svojih načrtov. Z veseljem ugotavljam, da smo tudi v preteklem letu v občinskem proračunu zagotovili potrebna finančna sredstva za nemoteno delovanje društev. Vsem, Spoštovani bralci našega glasila, pred nami je največji krščanski praznik, velika noč. Želim vam radostne velikonočne praznike in veselo pisanko. ki delujete na področju društvenega in humanitarnega dela, iskreno čestitam za uspešno delo, ki ste ga opravili. Prav tako iskrena zahvala gasilcem za zagotavljanje požarne in vsesplošne varnosti. Organizacija in izpeljava čistilne akcije je bila dobro opravljena. Sodelovali so tudi učenci in učitelji Zavoda Osnovne šole Videm. Hvala vam za vaš prispevek, ki ga dajete Občini Videm. V tem času potekajo priprave na usta- novitev Vinarske zadruge Haloze. Vinogradniki imamo po večletnih prizadevanjih priložnost, da se organiziramo v obliko zadružnega povezovanja iz celotnih Haloz. Upam, da bomo imeli zrelost, znanje in spoštovanje do novoustanovljene zadruge. Na teh vrednotah bodo imeli člani zadruge dobro osnovo za uspeh vloženega dela. Vaš župan Friderik Bračič S sej občinskega sveta Člani Občinskega sveta Občine Videm so na 11. redni seji sveta, ki je bila 22. decembra 2015, potrdili cenike Občine Videm za leto 2016. Na 12. redni seji sveta, 23. februarja 2016, pa so svetniki in svetnice potrdili naslednje: — rebalans št. 1 proračuna Občine Videm za leto 2016, — predlog investicij za sofinanciranje iz 21. člena Zakona o financiranju občin (ZFO-1), — spremembe Pravilnika o financiranju letnih programov športa v Občini Videm, — spremembe Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Videm, — Statut Občine Videm — uradno prečiščeno besedilo 2, — Poslovnik Občinskega sveta Občine Videm — uradno prečiščeno besedilo 2, — spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi JZ Zdravstveni dom Ptuj, — imenovanje predstavnika ustanoviteljev v Svet zavoda Zdrav- stveni dom Ptuj, — Letni program športa v Občini Videm za leto 2016, — Letni program kulture v Občini Videm za leto 2016. Vlada Republike Slovenije je v državnem proračunu opredelila sredstva za občine za leti 2016 in 2017, izračunane skladno s 23. členom ZFO-1 in Zakonom o izvrševanju proračuna RS za leti 2016 in 2017. Deleži sredstev so razdeljeni na povratna in nepovratna sredstva. V letu 2016 je za Občino Videm predvidenih 132.994 evrov nepovratnih sredstev in 199.491 evrov povratnih sredstev. Povratna sredstva so kredit z ničod-stono obrestno mero z dobo vračanja od 1 do 9 let. Enak delež sredstev je za občino predviden tudi v letu 2017. Za sofinanciranje iz 21. člena Zakona o financiranju občin je občinski svet potrdil dve investiciji: prizidek in rekonstrukcijo Zdravstvenega doma Videm ter modernizacijo in rekonstrukcijo JP 956921 Zg. Leskovec—Trdobojci v dolžini 2100 m. Občinska uprava Poziv k zbiranju pobud za pripravo sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Videm Občina Videm je v letu 2015 sprejela Občinski prostorski načrt Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/15). Občina vabi vse zainteresirane, da si občinski prostorski načrt pogledajo; dostopen je na sedežu Občine Videm, na Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, Ptuj in na spletni strani PISO (www.geoprostor.net). Vse zainteresirane, ki želijo podati pobudo za spremembo Občinskega prostorskega načrta Občine Videm, občina poziva, da to storijo od 1. februarja 2016 do 31. maja 2016. Pobuda se poda na obrazcu pobuda za pripravo občinskega prostorskega načrta; obrazec je dostopen v sprejemni pisarni Občine Videm oziroma Skupne občinske uprave (Mestni trg 1, Ptuj) in na spletni strani Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju (www.sou-info.si). Ustrezno izpolnjene obrazce posredujte na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju ali Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj ali po e-pošti na naslov info@videm.si oziroma sou@ptuj.si. Friderik Bračič, župan Občine Videm Izgradnja kanalizacije v občini f bčina Videm je v I lletu 2013 zače-la izgradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja v naseljih Pobrežje, delu Vidma pri Ptuju in Dravinjskega Vrha. Investicija je bila zaključena v letu 2015. V sklopu projekta je zgrajena tudi čistilna naprava v Vidmu za 3500 PE. Projekt je bil sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESSR). Vrednost investicije je 1-936.780 evrov, sofinanciranje ESSR je bilo v višini 39 %. Dolžina izgrajenega primarnega omrežja je 5609 m s 141 jaški in petimi črpališči. Vzporedno z izgradnjo primarnega omrežja je bila izvedena zamenjava salonitnega vodovodnega cevovoda v Pobrežju v dolžini 3115 m. Vrednost gradbenih del je znašala 292.852 evrov. Izvedla se je tudi izgradnja cevne kanalizacije za telefonsko in kabelsko omrežje ter zamenjava obstoječega prostozrač-nega omrežja s posodobitvijo podzemnih vodov za nizkonapetostno omrežje. Občinski svet Občine Videm je konec leta 2015 sprejel spremembe Odloka o pro- gramu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Videm, usklajenim s sprejetim Občinskim prostorskim načrtom Občine Videm. Sprejet je tudi Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Videm. Prav tako sta sprejeta Elaborat za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja — čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in Elaborat za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja — odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Na februarski seji 2016 sta bila sprejeta sprememba Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Videm in Pravilnik o kriterijih za obročno plačilo komunalnega prispevka. Vsi omenjeni dokumenti so osnova in pogoj, da ima- jo gospodinjstva v Pobrežju, delu Vidma pri Ptuju in Dravinjskega Vrha možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje. Veljavni predpisi so dostopni na spletni strani Občine Videm (www.videm.si). V zavihku Vloge najdete tudi obrazec — vlogo za odmero komunalnega prispevka. Naš cilj je, da se na čistilno napravo v Vidmu pri Ptuju priključi čim več gospo- dinjstev in s tem omogoči čim boljše delovanje čistilne naprave. Upravljavec čistilne naprave in izgrajenega kanalizacijskega omrežja na območju Občine Videm je Komunalno podjetje Ptuj. Za vse informacije glede izvedbe priključitve na omrežje se lahko obrnete na Primoža Petka (070 826 726). Občinska uprava Burno o pobreški kanalizaciji "T^ JT ed prioritetnimi nalogami naše občine je gotovo 1^/1 izgradnja kanalizacijskega sistema. Gre za obve-JL ▼ JL znost po evropskih zahtevah, večina gospodinjstev naj bi bila namreč priključena na kanalizacijski sistem ali na malo čistilno napravo, ki bi služila skupini gospodinjstev ali manjšemu zaselku, kjer gradnja kanalizacije ne bi bila smotrna. Gradnja pobreške kanalizacije ... Foto: TM Prva čistilna naprava je bila v Vidmu, ko je bila izgrajena šola, sledila je čistilna naprava v Leskovcu. Obnovljena in dograjena šola se je namreč morala priključiti nanjo, saj je na mestu, kjer so bile prej greznice, sedaj telovadnica. Nova čistilna naprava v Vidmu je bila dokončana lani, a še vedno nima uporabnega dovoljenja. V zadnji številki občinskega glasila je občinska uprava zapisala, kako se lahko izvajajo priključki na glavni kanalizacijski vod, kaj se sme in kaj se ne sme puščati v kanalizacijo in da bodo priključitve mogoče v začetku januarja letošnjega leta. Lani je bil izgrajen glavni vod v naselju Pobrežje in prav na ta vod bi bili mogoči priključki. Krajani se zavedajo, da bo priključitev prej ali slej nujna, zato so se nekateri pozanimali in v začetku leta naročili izračun prispevka za priključitev. Ker je bil ta po odloku občinskega sveta, sprejetem v decembru, previsok, je na pobudo sveta KS župan konec januarja sklical zbor krajanov Pobrežja s tremi točkami dnevnega reda. Osrednja tema zbora krajanov je bila priključnina. Povsem polna dvorana doma krajanov Pobrežje je pokazatelj aktualnosti vsebine zbora. Čeprav je svet KS predlagal enotno priključnino za vsa gospodinjstva, je strokovna služba občine pojasnila, da morata biti pri izračunu pri-ključnine upoštevani velikost parcele, na kateri stoji objekt, in tlorisna površina stavbe, ker to nalaga trenutna zakonodaja. Navedeno je podkrepil tudi predstavnik podjetja, ki je za občino pripravilo kriterije. Ker je bilo pričakovati revolt krajanov, so se že pred sklicanim zborom sestali nekateri svetniki in odbor za infrastrukturo z županom na čelu ter pripravili drugačne kriterije, ki pa še vedno ustrezajo zakonskim določilom, in ti so bili predstavljeni krajanom. Da pa bi bili ti kriteriji veljavni, je treba na naslednji seji občinskega sveta sprejeti sklep o spremembah odloka. Pojasnjeno je bilo, da bosta v izračun zajeti velikost parcele do 7 arov in površina objekta, za katero uporabijo podatke geodetske uprave. Za drugi del parcele (razlika od 7 arov do dejanske velikosti) pa bo plačal lastnik, če bo na tej parceli še kaj zgradil. S tem spremenjenim predlogom so bili prisotni nekoliko pomirjeni. Eden od krajanov je zbral podatke o višinah priključnine v drugih občinah ptujskega območja in želel vedeti, katerim občinam se bo po višini priključnine naša občina približala. Župan je odgovoril, da bo po poskusnih izračunih priključnina za gospodinjstvo, upoštevaje zakonske kriterije, znašala od 500 do 900 evrov. Pojasnil je še, da so priključnine po občinah različne zaradi tega, ker so tudi deleži občin v finančni strukturi različni, saj so vsi ti sistemi grajeni s pomočjo evropskih sredstev — nižji je delež občine, nižja je lahko priključnina. Ker pa glavni kanalizacijski vod še ni izgrajen v celotnem naselju Pobrežje, je gospoda Novaka zanimalo, kdaj bodo ti trije odseki v predelu Boršta vendar izgrajeni, da bi bila možna priključitev. Postregel je s podatki, da se sredstva za ta namen v občinskem proračunu iz leta v leto znižujejo in je zato to toliko bolj skrb vzbujajoče. Nadaljevanje izgradnje je odvisno od hitrosti priključevanja v tistih delih, kjer je to že možno, saj bodo zbrana sredstva iz naslova priključnin namenjena za gradnjo tega. V zvezi z obročnim plačevanjem priključnine pa je župan vztrajal, da bo možna priključitev šele, ko bo plačilo izvedeno v celoti. Izdelan bo pravilnik o obročnem plačevanju. Čeprav je bilo v zvezi s tem nekaj negodovanja, je župan utemeljil svoje stališče z dosedanjimi izkušnjami pri takih obročnih plačilih, ko so občani plačah obrok ah dva, po priključitvi pa nič več. Postopek izvedbe priključka je predstavil predstavnik Komunalnega podjetja Ptuj, ki mu je bila podeljena koncesija s sklepom občinskega sveta za obdobje petih let. Vsak si lahko priključek izvede v lastni režiji, vendar mora pred zasutjem pravilnost izvedbe z zapisnikom potrditi predstavnik Komunalnega podjetja Ptuj. Ta zapisnik bo veljal kot prevzem priključka. Ti prevzemi oz. neke vrste nadzor nad izvedbo ne bodo bremenili občana. Komunala sicer izvaja priključke, vendar so cene previsoke. Tretja točka dnevnega redna na zboru krajanov je bila zgolj informacija, da je občina naročila odmero občinskih cest, izvedlo jo bo podjetje Merilo, d. o. o., in bo dokončana v dveh mesecih, to pa bo ob izidu te številke glasila. ŠM Veliko gradbišče v Lancovi vasi,Tržcu in Jurovcih redi marca smo na terenu preverili, kako potekajo dela na odseku izgradnje avtocestnega odseka Draženci— V.^ Gruškovje in kako na lokaciji v Tržcu, na regionalki R3-690/1235. Tam je popolna zapora zaradi izgradnje novega mostu čez Pol- Gradnja AC na območju občine Videm ... Foto: Rado Škrjanec skavo. Za varnost pešcev in kolesarjev naj bi bilo v času zapore kar najbolje poskrbljeno, saj je v neposredni bližini mostu postavljena začasna brv. Sicer pa je med gradnjo v bližini gradbišč treba biti čim bolj previden, na kar opozarjajo tudi v občini Videm. TM Zapora regionalke v Tržcu bo trajala še do letošnje jeseni in dela na terenu so v polnem teku ... 816 udeležencev čistilne akcije in 30 m3 odpadkov m Tsoboto, 12. marca, je občina Videm organizirala tra-% / dicionalno spomladansko čistilno akcijo okolja in T jo uspešno izpeljala kljub slabemu, deževnemu vremenu. Čistilna akcija jev vseh teh letih veliko pripomogla k ozaveščanju prebivalcev o kontroliranem odlaganju odpadkov in varovanju okolja, pohvale vreden pa je tudi podatek, da je v našem okolju, v naravi, vse manj odpadkov, a še zmeraj preveč. Ljudje prevečkrat pozabi- naravo, in v okolje odvržejo jo, da smo vsi odgovorni za prav vse, kar jim je v napoto. Sicer pa je občina Videm tudi letošnjo čistilno akcijo uspešno izpeljala v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, društvi in OS Videm z obema podružnica, v Leskovcu in na Selih. V dobrih treh urah se je čistilni akciji po vseh krajevnih skupnostih pridružilo 816 občanov, lani jih je bilo 857. Na terenu so občani zbrali 30 m3 odpadkov, lani dobrih 40 m3, je takoj po zaključku akcije sporočil koordinator akcije Aleš Gregorec iz videmske občinske uprave. S potekom akcije in odzivom občanov pa je bil zelo zadovoljen župan Friderik Bračič ter je posebej pohvalil najmlajše udeležence. Na terenu se je za pomoč in skrb za še lepše in bolj čisto okolje mnogim občanom v družbi podžupana Marjana Selinška zahvalil tudi osebno. Besedilo in foto: TM Trajnostni razvoj in voda f eneralna skupščina Organizacije združenih narodov ■ je leta 1993 22. marec razglasila za svetovni dan voda, da bi opozorila svetovno javnost na pomen voda in na nujnost dobrega gospodarjenja njenih zalog. Teme svetovnega dneva voda leta 2016 so: voda je delo, voda je umetnost in voda je sprememba. VODA JE DELO Polovica vseh delovnih mest v svetovnem gospodarstvu je vezanih na vodo in vsa delovna mesta so odvisna od vode. Prav zaradi tega dejstva je treba razvoj in delovne procese načrtovati in voditi na trajnostnih načelih ter zaposlenim omogočiti izobraževanje in usposabljanjem s področja varovanju voda. Boljša voda, varnejša delovna mesta. VODA JE UMETNOST Voda je navdih za vse vrste duhovnega ustvarjanja človeka. Je navdih slikarju, pesniku, inženirju, terapevtu in drugim, ki cenijo naravne danosti. Kaj nam torej pomeni voda? VODA JE SPREMEMBA Ker umazana tehnološka voda zavira delovne procese v proizvodnji, so podjetja primorana izboljšati procese čiščenja odpadnih voda. Temu procesu smo zavezani vsi zemljani. Zavedati se moramo, da umazana, neustrezna voda slabša zdravstveno sliko državljanov, moti tehnološke procese, manj- šajo se zaloge in razpoložljive količine ... Boj za čisto vodo bo spodbudil spremembe v gospodarstvu in družbi. VODNO BOGASTVO SLOVENIJE Slovenija je bogata z vodnimi viri in po količini vode ena najbogatejših evropskih držav, vendar ta količina prostorsko ni enakomerno porazdeljena. Letno se po ozemlju Slovenije, v rekah in potokih, pretoči okoli 34 milijard m3 vode, to je na prebivalca skoraj štirikrat več od evropskega povprečja. Ah bomo Slovenci to vodno bogastvo znali ohraniti našim zanamcem? Mislim, da smo na poti, da neodtujljivo pravico do vode zapišemo v ustavo. Mag. Ivan Božičku Onesnaževanje rek v naši okolici *T"a popoldanskem sprehodu sem opazila madež na I ^^1 reki Polskavi v Lancovi vasi. Ugotovila sem, da je to JL ^ najbrž gnojnica ali odplaka, ki jo nekdo brezbrižno spušča v našo Polskavo. Očitno je, da se nekateri ne zavedajo, kakšno škodo lahko storijo s takimi dejanji. V poletnem času tega sicer ni mogoče videti, to lahko opazimo predvsem v zimskem času, ker je voda zamrznjena in zaledenela. Kmetje ah kdorkoli bi se res morah bolj zavedati, kako pomembno je naše okolje, v katerem živimo, taka dejanja pa bi resnično morali kaznovati. Voda je neprecenljiv vir življenja. Zaradi dostopnosti se včasih ne zavedamo njene vrednosti in kakšen pomen ima za naš obstoj. Z neodgo- vornim ravnanjem do narave uničujemo floro in favno, posledično je ogroženo naše zdravje. POSLEDICE ONESNAŽENJA Z nekaterimi snovmi vplivamo na oporečnost vode: — umetna gnojila (pospešujejo razvoj alg, preprečujejo dostop svetlobe drugim rastlinam, pomanjkanje kisika, razvoj baterij), — nepredelane odplake (razvoj bolezni), — detergenti (povzročajo pogin vodnih živali), — industrijski odpadki (izpust škodljivih in človeku nevarnih snovi). Statistika kaže, da je zelo onesnaženo tudi Blejsko jezero in da so organizmi in ribe v veliki nevarnosti izumrtja. Statistika kaže tudi, da na leto umre 1,5 milijona otrok zaradi slabe higiene in onesnaženosti voda. Marsikatera država v Aziji in Afriki je brez pitne vode zaradi prenasiče-nosti prebivalstva in okuženosti vode z bakterijami in fekalijami. Nekaj malega lahko storimo sami tudi z ozave-šČanjem in varčevanjem vode pri umivanju ter tuširanju, pri uporabi mil in mehčalcev. Zavedajmo se torej, kako dragoceno je naše okolje, da je treba ohranjati našo zeleno deželo in čuvati naše okolje. Besedilo in foto: Majda F. rj" Spoštovane sokrajanke, spoštovani sokrajani! Mila zima in posledično hitrejše prebujanje narave sta nas letos nekoliko prej kot običajno zvabila na prosto, k prvim opravilom v vinogradih, v sadovnjakih ali na vrtovih. Spomladansko sonce pa nam že pridno polni baterije. Dogajanje v državnem zboru ni bilo v prvih mesecih tega leta nič manj pestro, zato bom v nadaljevanju izpostavila nekaj pomembnejših tematik. Že več mesecev naše delo v državnem zboru zapolnjuje migrantska kriza. Migrantski val žal ne pojenja, se pa v zadnjih tednih soočamo z vedno večjim številom prosilcev za azil v Sloveniji, posledično zaradi vračanja migrantov iz držav severno od nas kot tudi zaradi omejitev, ki so jih te države uvedle. Žalostne so zgodbe tistih ljudi, ki so zaradi vojne zapustili svoje domove in so resnično pravi begunci. Žal pa je njihovo stisko izkoristilo na stotisoče ekonomskih migrantov, ki so prvi zasedli njihova mesta. Dejstvo je tudi, da se za mednarodno zaščito zaprosi v prvi varni državi, kar nikakor ne more biti Slovenija niti ne Avstrija in Nemčija. Sistem je torej tukaj popolnoma zatajil. Se pa ob vseh dogajanjih po Evropi in širše sprašujem, kaj je resnični namen selitve tako velike množice migrantov iz nam kulturno popolnoma drugačnega dela sveta. V SDS smo predlagali razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah migrantov v Sloveniji. Prav bi bilo, da bi vladajoča koalicija prisluhnila tistim, ki so jih postavili na oblast, to je volji državljank in državljanov Republike Slovenije. Gre namreč za zelo pomembno vprašanje, ki se tiče nas vseh. Volja ljudi je bila velikokrat že izrečena na shodih po Sloveniji. Pravo voljo ljudi pa bi lahko pokazal le referendum na to tematiko. Žal do dne mojega pisanja nismo prejeli podpore drugih parlamentarnih strank. V ozadju migrantske krize se zelo intenzivno dogajajo sporna kadrovanja po državnih podjetjih, saj na pomembna mesta (npr. v naši največji državni banki) ponovno prihajajo ljudje, ki so bili na pomembnih položajih ravno v času, ko so banke največ prispevale k nastanku petmilijardne bančne luknje. Kadrujejo se »stari preizkušeni kadri«, katerih naloga je zagotoviti državna finančna sredstva interesnim skupinam oz. posameznikom. Spremljamo lahko nelogično trošenje davkoplačevalskega denarja, ko država povečuje svoje deleže v podjetjih, prodaje deležev državnih podjetij neznanim vlagateljem, netransparentne pripojitve bank, sporne prenose terjatev in obveznic in podobno. Več kot očitno je, da podpira interesne skupine oziroma tovarišijske kapitaliste. V SDS vse od začetka mandata poudarjamo tudi nepravilnosti na področju zdravstva. Zdravstveni sistem v Sloveniji ni dober, saj imamo dolge čakalne vrste, nimamo normativov in standardov za plačila izvajalcem, ne za osnovni obseg dela kot tudi ne za nagrajevanje zdravnikov in medicinskih sester. Naš zdravstveni sistem nujno potrebuje preoblikovanje in določitev javne zdravstvene mreže na vseh nivojih. Najhuje pa je, da smo priča tudi velikemu izčrpavanju zdravstva, kjer se denar davkoplačevalcev pretaka v zasebne žepe. Ravno zaradi tega smo v SDS predlagali parlamentarno preiskavo sistemske korupcije v zdravstvu. Se nekaj besed o ukrepih za Haloze. Konec leta 2015 je potekel mandat delovni skupini, oblikovani s strani vlade. Njena naloga je bila, da pripravi konkretne ukrepe za celostni razvoj območja Haloz. Konec decembra 2015 je vlada sprejela poročilo o delu delovne skupine, predstavitev ukrepov je bila v januarju na območju občine Podlehnik. Žal nismo bili priča celoviti predstavitvi, saj je bila iz vlade prisotna zgolj državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo. Iz pripravljenega poročila tudi ni razbrati celovitega programa kot tudi ne pravne podlage in kriterijev, po katerih se bo lahko celotno območje Haloz pri izboru projektov obravnavalo prednostno. Glede na to, da v proračunu posebnih sredstev za razvoj območja Haloz ni, bo za dosego medresorske usklajenosti in pri- Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS prave ukrepov potrebnega še precej dela. Z začetkom leta so se uvedle davčne blagajne, ki smo jim v poslanski skupini SDS ves čas nasprotovali, saj problema sive ekonomije ne bodo rešile. Kot se kaže nekaj mesecev po uvedbi, davčne blagajne povzročajo številne nevšečnosti, več birokracije in predvsem veliko višje stroške, tako za majhne podjetnike kot tudi številna društva. Ukrep ni sorazmeren glede na stroške uvedbe (tako stroške finančne uprave kot tudi dodatnih obremenitev podjetnikov) na eni strani in pričakovanimi večjimi prihodki v proračunu na drugi strani. Da razmere v Sloveniji niso dobre, kažejo zlasti podatki o izseljevanju mladih, izobraženih ljudi v tujino kot tudi število ljudi, ki se na delo dnevno odpravljajo v sosednjo državo, saj pri nas ne najdejo zaposlitve. Žal jih na koncu država kaznuje še s plačilom razlike v višini obdavčitve; pri nas so namreč plače precej bolj obdavčene kot npr. v sosednji Avstriji. Bližajo se praznični dnevi, zato vam ob koncu želim blagoslovljene velikonočne praznike. Naj bodo polni notranjega miru, ljubezni in upanja. Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS Pogovorni večer o razvojnih potencialih in problemih podeželja TT četrtek, 10. marca, sta poslanka DZ RS Suzana Lep Šimenko in OO SDS Videm v občinski dvo-V rani pripravila pogovorni večer na temo Razvojni potenciali in problemi podeželja s poudarkom na kmetijstvu in aktualnih političnih zadevah. K sodelovanju sta povabila tudi Marjana Golavška, podpredsednika KGZS, in poslanca DZ Zvoneta Laha. Po pozdravu predsednika OO SDS Videm Branka Mariniča je besedo prevzela poslanka Suzana Lep Simenko, pobudnica srečanja. Orisala je stanje v Sloveniji in pri tem izpostavila zadolženost države, negativno mnenje evropske komisije k proračunu za leto 2016, da gospodarska rast, ki jo izkazujemo, temelji na izvozu, predvsem v sosednje države, visoko stopnjo obdavčitve proizvodov, zlasti še visoke dajatve na delo, kar gotovo odbija vlagatelje. Država denarja nima, za evropska sredstva pa so vedno manjše možnosti. Slovenija je država številnih priložnosti, le izkoristiti jih ne znamo. Podeželje je lepo, a ni delovnih mest. Treba je pritegniti mlade, a nam s takimi ukrepi, kot jih izvaja vlada, preti zaraščanje podeželja. Ponovno je omenila predlog zakona o Halozah, ki so ga stranke v obravnavah predloga podpirale, a v državnem zboru ni bil sprejet. Decembra 2015 je delovna skupina predstavila predlog ukrepov v kmetijstvu. Dotaknila se je tudi migrant-ske krize, aktualnega problema v državi. Trenutno se balkanska pot zapira, bo pa Slovenija vseeno sprejela okoli 570 migrantov, med katerimi je 70 % mladih do 30 let. Navedla je še, da večina strank ne podpira predloga opozicijske SDS za razpis posvetovalnega referenduma, s katerim bi število azilantov omejih na enako število kot v letu 2015. Marjan Golavšek, podpredsednik KGZS, je poudaril, da so v kmetijstvu ključni problem nizke odkupne cene kmetijskih proizvodov. V preteklosti so bile krize v posameznih panogah, trenutno pa je kriza zaradi cen v celotnem kmetijstvu, nobena panoga nima perspektive. Meni, da bi bilo nujno razmejiti deleže v verigi, saj se dogaja, da se odkupna cena zniža, potrošnik pa tega ne zazna, saj se je s tem zvišal delež trgovcu. Po njegovem mnenju bi več pozornosti kazalo posvetiti ozaveščanju potrošnikov, da bi kupovali slovenske izdelke, ki so kakovostnejši od cenenih izdelkov, uvoženih iz daljnih držav, kjer ni kontrole kakovosti ali pa so zahteve veliko milejše, kot so pri nas. Izpostavil je tudi problem davčnih blagajn, mnogi so namreč opustili dopolnilne dejavnosti na kmetiji — tisti, ki so od te dejavnosti imeli nizke dohodke. Golavšek meni, da naj bi bile davčne blagajne obvezne za tiste, ki imajo večji dohodek, znesek pa bi se določil s predpisom. Pobuda bo dana v DZ. Kot Suzana Lep Šimenko z gostoma Marjanom Golavškom in Zvonetom Lahom ugodnost v kmetijstvu pa je ocenil ukinitev obveznosti vodenja računovodstva, kmet se za to lahko odloči prostovoljno. Lep Simenkova je še dodala, da je obveznost davčnih blagajn za društva in kmete nesmiselna, da ne bo učinka, da se v proračunu nenasitne države ne bo prav nič poznalo. Zvonko Lah, poslanec DZ, je postregel s podatkom, da pomeni kmetijstvo le 1,8 % BDP, da pa siva ekonomija pobere 8 % BDP. Kje naj torej država išče prihodke v proračun? Zanimiv podatek je bil tudi ta, da smo pred sto leti v Sloveniji obdelova- li en milijon hektarjev, sedaj pa manj kot pol milijona. K temu je še dodal, da je večji del teh obdelovalnih površin z omejenimi dejavniki. Kako je torej lahko slovenski kmet konkurenčen v evropskem merilu, na evropskem trgu? Tudi velikost kmetije ni primerljiva z drugimi državami. Kmetijska politika je nerazumljiva. Subvencije so skoraj prepolovljene, ne zaznava se potreba po večji samooskrbi, za kar imamo možnosti. Imamo 20 % mlečnih presežkov, kljub temu pa 50 % mlečnih izdelkov uvozimo, ker so cenejši, izdelani pa iz mleka vprašljive kakovosti. Samo- ; s svinjino in z zelenjavo je le 30-odstotna. Znamo pridelati, a dobrih in zdravih pridelkov ne moremo prodati za primerno ceno, večino izdelkov zelenjave pa uvozimo. Svinjina prihaja iz bližnjih držav, mesarji kupijo nekaj domačih prašičev in potem vse prodajajo kot domače. Potem pa so lahko akcijske prodaje mesa, ne vemo pa, kaj se skriva v teh mesnih izdelkih. Lah meni, da bi kmetijska politika morala stremeti k večji samooskrbi; sedaj je 50-odsotna, cilj je 80-odsotna, potrošnike pa usmerjati v kupovanje slovenske hrane po primerljivi ceni. Dodal je še nesmisel glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, da so nekatera učinkovita pri nas prepovedana, v sosednjih državah pa dovoljena. Dovoljena sredstva so dražja, potrebna je večja poraba in tako je večji strošek na površino. Nujno bi bilo, da bi veljale enake omejitve za celotno EU. Glede tega imamo mi najstrožje omejitve in tudi to draži pridelek in zmanjšuje konkurenčnost. Svoje razmišljanje je zaključil z mislijo, d projekt DE-PARK je potekal na ■ -^celotnem območju turistične JL, cone Haloze - Zagorje, vanj pa so se vključevali prebivalci, turistični ponudniki in druge organizacije obmejnih občin na območju Haloz in hrvaškega Zagorja. S projektom smo ohranjali kulturno dediščino na tem območju in ob koncu projekta vzpostavljamo upravljanje obnovljenih kulturnih objektov skladno s smernicami za ohranjanje kulturne dediščine. S tem se ne ohranja le stavbna dediščina, ampak tudi živa dediščina, ki je neposredno odvisna od sodelovanja prebivalcev z obeh strani meje. Partnerji projekta so bili: PRJ Halo, podeželsko razvojno jedro, Občina Podlehnik, Občina Žetale, Občina Cestica, Javni zavod za kulturo, turizem in razvoj Občine Rogatec, Občina Bednja, Obči- da si moramo vsi prizadevati za to, da država zagotovi pogoje za kmetovanje, zlasti za mlade prevzemnike. Ti bodo namreč zagotovilo, da bo slovenska zemlja obdelana, da ne bo zarastla, da bomo lahko uživali kakovostno domačo hrano, ki si jo Slovenci zaslužimo. TUDI O PROBLEMATIKI KMETOVANJA NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH Sledila je zanimiva razprava. Sodelujoči so se dotaknili tudi problematike kmetovanja na vodovarstvenih območjih; kmetje dobivajo 140 evrov odškodnine (v Avstriji 1000 evrov); ni odškodnine za kmetovanje na območjih habitatne direktive; država postavlja omejitve, ne plača pa nadomestila za izgubo dohodka. Tudi na javnih razpisih za nabavo živil v javnih zavodih kmetje niso uspešni, ker veliki trgovci uvažajo sadje in zelenjavo vprašljive kakovosti, četudi z oznako eko, saj ni sledljivosti in kontrole kakovosti. Doma pridelana živila bi morala imeti določeno ceno, tako kot jo ima mleko. Izrazili so nezadovoljstvo s politiko ministra Dejana Židana, da ni naredil nič, da pa je odličen retorik, ki lepo govori, obljublja, dejanja pa obljubam ne sledijo. Država je pozabila na malega kmeta. Ta ne more kmetovati, ker ni ekonomike, preživi lahko le tisti, kjer je eden v družini zaposlen, da lahko iz plače vlaga v kmetijstvo. V Halozah, kjer je povprečna kmetija velika 4,8 hektarja, živi pretežno starejša populacija. Ko ta ne bo več mogla delati, mladi ne bodo prevzeli kmetij, ker ne vidijo smisla, starejši pa bodo šli v dom. Občina bo prevzela te obveznosti, ker bo krila stroške doma, nekdo drug kmetije ne bo mogel kupiti, saj gre za zaščitene kmetije (administrativna ovira), posledica tega pa bo zaraščanje površin. Taka kmetijska politika pomeni pokop kmetovanja malih kmetov zlasti na območjih z omejenimi dejavniki kmetovanja in z omejitvami z raznimi direktivami ter posledično zaraslost Slovenije. Besedilo in foto: Stefan Murko B^HR EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE EUROPSKA TE RITO RIJ A LN A SURADNJA DE-PARK: Dediščina - z roko v roki do krajinskega parka Projekt DE-PARK se izvaja v okviru OP IPA SI-HR 2007—2013 na območju Turistične cone Haloze - Zagorje Projekt DE-PARK če se provoditi u okviru OP IPA SI-HR 2007-2013 na području Turističke zone Haloze-Zagorje Partnerji projekta/Partneri projekta: PRJ HALO, podeželsko razvojno jedro, Občina Podlehnik, Občina Žetale, Opčina Cestica, Javni zavod za kulturo, turizem in razvoj Občine Rogatec, Opčina Bednja, Opčina Kle-novnik, Turističko-kulturno informativni centar, d. o. o., Udruga Ekomuzej Lepoglava Ulaganje u vašu budučnost Operacijo delno financira Evropska unija Operacij djetončno financira Eurnpsb un|= E.rcpsli sfciac»repcnalni razvcj Europ* fond a regionalni razvoj Naložba v vašo prihodnost REPUBLIKA SLOVENIJA SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO na Klenovnik in Turističko-kulturno informativni centar, d. o. o., za turizam i usluge, Udruga Ekomuzej Lepoglava. Projekt je potekal od februarja 2015 do februarja 2016. V času projekta smo dosegli vse predvidene rezultate. Obnovljenih je bilo pet objektov kulturne dediščine (Pušnikova domačija Žetale, Viničarski muzej Gorca, dva objekta v Muzeju na prostem Rogatec in Etno hiša Bednja). Izvedenih je bilo 40 dogodkov (prireditev), ki spodbujajo in ohranjajo živo kulturno dediščino na projektnem območju. Prireditve je obiskalo 24.000 obiskovalcev. Ohranjali, obujali smo 30 enot žive dediščine, kot so: tamburanje, čipkarstvo, postavljanje klopotca, martinovanje, lectarstvo, folklora, različne stare obrti, kulinarika ... Izvedene so bile tri raziskave o lokalni kulinariki in izdelanih 20 tradicionalnih jedilnikov. Izdane so bile tri brošure o lokalni kulinariki. Izvedeno je bilo uspo- Na dogodku Okusi Haloz so iz Občine Videm sodelovali: Gostilna Pri kostanju, Jakob Svenšek, s. p., Gostišče Majolka, Mirko Bračič, s. p., Kmetija Pajnkiher, Kmetija Pintarjevi in Vinogradništvo Ivan Kramer. sabljanje za vodiče po območju s 30 udeleženci. Izdana je Foto: arhiv Golc bila tudi zloženka Rokodelstvo in ljudsko izročilo. Ena najbolj odmevnih aktivnosti projekta je povezana s kulinariko. V raziskovanje haloške kulinarične piramide so se vključili predstavniki gostincev, turističnih kmetij, društev in različnih drugih organizacij. Strokovno je piramido razdelal in na podlagi le-te oblikoval jedilnike kuharski ekspert Tomaž Vozelj. Na zaključku projekta v sklopu aktivnosti Okusi Haloz, ki je potekal v Cirkulanah 19. februarja 2016, se je z izbranimi jedmi predstavilo šest ponudnikov. Svoja odlična vina pa je predstavilo šest vinogradnikov iz Haloz. Z jedmi in predstavitvijo so bili zadovoljni tako ponu- .'"C: kot obiskovalci. Cilj in namen aktivnosti Okusi Haloze je bil določiti tradicionalne jedi, jih oblikovati na sodoben način in jih ponuditi obiskovalcem v gostilnah, na turističnih kmetijah. Projektno partnerstvo je dobro sodelovalo. Naše prijateljske vezi, ki trajajo že dolgo, so se še okrepile. Pripravili smo nadaljevanje projekta, poimenovali smo ga kar DE--PARK II, in se z njim prijavili na 1. razpis Interreg V-A SI-HR. Rdeča nit novega projekta bo še naprej dediščina, v prvi vrsti kulinarika. Sonja Golc, vodja projekta LIFE - Življenje traviščem ri ^ roj ek t LIFE Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v I .^Vzhodni Sloveniji (LIFE Conservation and manage-JL. ment of dry grasslands in Eastern Slovenia — Life to grasslands) je sofinanciran v okviru finančnega mehanizma LIFE Narava in Ministrstva za okolje. UFE TO GRASSLANDS / ŽIVLJENJE TRAVIŠČEM LIFE14 NAT/SI/000005 Prva izmed strokovnih delavnic je bila v Kočicah 29. februarja 2016. Na delavnici so strokovno prikazali rez visokodebelnih sadnih dreves. Podobnih delavnic bo še več, vabljeni k udeležbi. Foto: arhiv Golc Projekt je namenjen vzpostavitvi ugodnega stanja in zagotavljanju dolgoročnega ohranjanja suhih travišč (dveh prioritetnih Natura 2000 habitatnih tipov — 6210(*) in 6230(*) ter nanje vezanih rastlinskih in živalskih vrst) na štirih območjih: Haloze, Pohorje, Kum in Gorjanci--Radoha. Vsa štiri območja se soočajo s problemi zaraščanja in opuščanja kmetijske rabe na eni strani in s problemom neustrezne kmetijske rabe (intenzivne) na drugi strani. V okviru projektne aktivnosti je predvideno spodbujanje trajnostne rabe suhih travišč predvsem s povezovanjem zainteresiranih kmetovalcev/ lastnikov, čiščenjem zaraščenih zemljišč, najemom zemljišč in nudenjem opreme za obdelovanje zemljišč kot tudi nudenjem podpore za vzpostavitev ustreznih struktur habitata (preizkušanje metod košnje, paše in sadjarstva). Sočasno z izvedbo konkretnih naravovarstvenih akcij bo z ozaveščanjem, izobraževanjem in mreženjem kmetovalcev/lastnikov/ upravljavcev zemljišč in ustreznim menedžmentom območij dodatno zagotovljeno dolgoročno ohranjanje ugodnega stanja habitatnega tipa. Poudarek projekta bo na povečanju ekonomske upravičenosti kmetovanja s skupnim oblikovanjem in razvojem privlačnih tržnih produktov in programov, vezanih na ohranjanje rabe suhih tra- višč. Opremljene bodo tudi manjše interpretacijske točke, vzpostavljeni izobraževalni programi ter aktivnosti za šole in splošno javnost. Glavne aktivnosti projekta so: — identifikacija območij v zaraščanju, analiza kmetijske rabe in monitoring stanja habitatnih tipov; — komunikacija in mreženje lastnikov zemljišč in kmetovalcev z namenom zagotavljanja upravljanja na opuščenih zemljiščih; — najem in odkup dela opuščenih zemljišč (in nadaljnja brezplačna oddaja zemljišč v uporabo zainteresiranim uporabnikom) za zagotavljanje trajnostnega upravljanja suhih travišč; — odstranjevanje zarasti/čiščenje zemljišč v različnih fazah zaraščanja ter ponovna vzpostavitev suhih travišč; — zagotavljanje trajnostnega upravljanja travišč z nudenjem brezplačnega trajnega najema košne in pašne opreme zainteresiranim obdelovalcem suhih travišč; — obnova in vzpostavljanje ekstenzivnih visokodebelnih sadovnjakov (nabava sadik in zaščitne opreme, izobraževanje na temo vzdrževanja) na suhih traviščih zainteresiranih lastnikov; — povezovanje kmetovalcev z namenom zagotavljanja upravljanja očiščenih površin in površin, kjer je raba neustrezna; — priprava načrtov kmetijskih gospodarstev za izbrane (zainteresirane) kmetije; — priprava strokovnih podlag za kmetijsko okoljski program s področja trajnostnega upravljanja travišč za posamezna območja — območje Haloz (in druga), ki bodo predložene na ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za okolje in prostor z namenom izboljšanja programa KOP OP ukrepov in prilagoditve le-teh glede na značilnosti posameznih regij; — aktivnosti in načrt za vzpostavitev blagovne znamke in produktov, vezanih na suha travišča, sadovnjake, pašo, košnjo (delavnice, trženje, promocija); — promocijske in izobraževalne aktivnosti (sodelovanje in programi/pripomočki za šole, izobraževanja za kmetovalce, občine, komunikacija z odločevale! s področja kmetijstva in okolja na nacionalnem nivoju, oprema interpretacij-skih in info točk, vsebinska dopolnitev obstoječih interpretacijskih poti, publikacije ...)• Projekt se je začel 1. novembra 2015 in traja pet let. Zavod RS za varstvo narave v projektu nastopa kot vodilni partner, partnerji projekta pa so Podeželsko razvojno jedro Halo, Kmetijsko-goz- darski zavod Ptuj, Krajevna skupnost Dobovec in Društvo Gorjanske koše-nice. V izvajanje projekta bodo aktivno vključeni sektorji kmetijstva, okolja, gozdarstva, turizma in izobraževanja, lokalne skupnosti in lokalno prebivalstvo ter predvsem zainteresirani lastniki zemljišč/kmetovalci na območjih upravljanja strmih suhih travišč. Na območju Haloz se bodo izvajale vse naštete aktivnosti. Tako površinsko kot finančno so Haloze največje projektno območje. Aktivnosti se bodo izvajale v vseh haloških občinah: Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale, Majšperk in Makole, v občinah Poljčane in Zavrč bodo potekale predvsem promocijske in izobraževalne aktivnosti. Javne predstavitve projekta in možnosti vključevanja v projektne aktivnosti so se začele v februarju 2016, informacije in obvestila pa bodo dostopna na občinskih oglasnih deskah, pri vseh partnerjih projekta in spletnih straneh. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor Ustanovni občni zbor Vinarske zadruge Haloze ■ "T"stanovni občni zbor je potekal v torek, 15. marca I I 2016, z začetkom ob 19. uri v prostorih Občine Videm. Zbora se je udeležilo več kot 30 udeležencev. V Vinarsko zadrugo Haloze jez izjavo do občnega zbora pristopilo 29 članov, ki skupaj obdelujejo 200 ha vinogradov v vinorodnem podokolišu Haloze (vseh vinogradov je 795 ha). Na zboru so člani sprejeli ustanovne sklepe za zadrugo in socialno podjetje, ustanovni akt, pravila zadruge in volilne postopke. Vpisni delež v zadrugo znaša 100 evrov. O višini letne članarine bo odločal občni zbor na naslednjem sklicu. Ustanovni občni zbor so vodili dr. Karolina Babič iz CAAP Maribor, Simona Zakelšek, mag. ekon. in posl. ved, in Jernej Golc, direk- tor PRJ Halo podeželskega razvojnega jedra, kot vodilni partner Lokalne akcijske skupine Haloze. Na zboru je bil prisoten tudi Andrej Rebernišek, direktor Kmetij-sko-gozdarskega zavoda Ptuj kot vodja Delovne skupine za razvoj Haloz, ki je pripravila 20 ukrepov za razvoj vinogradništva v Halozah. Ustanovitev Vinarske zadruge Haloze kot krovne organizacije za povezovanje, promocijo in Vinarska zadruga Haloze je bila ustanovljena 15. marca 2016 v Vidmu pri Ptuju. Foto: Golc pospeševaje prodaje vina iz se udeležila tudi župan Obči-vinorodnega okoliša Halo- ne Videm Friderik Bračič ze je eden od pomembnejših in direktor občinske uprave omenjenih ukrepov. Usta- Občine Majšperk Matic Sin-novnega občnega zbora sta kovec. Vinorodni podokoliš Haloze zajema občine: Zavrč, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale, Majšperk in Makole. K ustanovitvi Vinarske zadruge Haloze so povabljene vse omenjene občine. Člani zadruge so sprejeli tudi sklep, da imajo občine enega svojega predstavnika v upravnem odboru zadruge, ki ga same izvolijo. S tem želimo doseči, da bi bili razvojni programi občin in zadruge povezani. Na javnih razpisih za pridobivanje razvojnih sredstev za razvoj vinogradništva v Halozah pa, da občine in Vinarska zadruga Haloze tesno sodelujejo. Sedež Vinarske zadruge Haloze je na Občini Videm. Ob ustanovitvi zadruge bo ustanovljena tudi poslovna enota Vidova klet, ki bo s tem postala prvo promocijsko-prodajno mesto članov zadruge. Večji interes se je pokazal tudi po ustanovitvi poslovne enote v Podlehniku, kar bo ena od nalog programa dela upravnega odbora zadruge. Ustanovitev Vinarske zadruge Haloze je eden od ključnih razvojnih ukrepov za Haloze. Cilj in namen delovanja zadruge sta, da svojim članom omogoča zmanjšanje stroškov v vseh fazah pridelave, proizvodnje in prodaje ter izvajanje aktivnosti za povečanje prihodkov na enoto prodanega proizvoda. Vabljeni v članstvo Vinarske zadruge Haloze. S svojo prisotnostjo prispevajte k ohranjanju in razvoju vinogradništva v Halozah. Ob tej priložnosti se vsem, ki ste sodelovali v procesih pred ustanovitvijo Vinarske zadruge Haloze in ob ustanovitvi, zahvaljujemo za vso pomoč in sodelovanje pri izvedbi omenjenih nalog. Jernej Golc V Žetalah podeljena priznanja in znaki Civilne zaščite Letošnji nagrajenci CZ RS v podravski regiji v družbi gostov in letošnjih gostiteljev v občini Žetale V' tab Civilne zaščite za Podravje je v počastitev mednarodnega dneva V.^ Civilne zaščite v ponedeljek, 7. marca, v občini Žetale v družbi vabljenih gostov, poslanke DZ RS Suzane Lep Simenko, nagrajencev in nastopajočih iz vrtca in OS Žetale pripravil osrednjo regijsko slovesnost. Na proslavi so podelili novo paleto priznanj in znakov Civilne zaščite posameznikom in organizacijam, ki se vključujejo v dejavnost zaščite, reševanja in pomoči v Republiki Sloveniji. Zbrane je v uvodu nagovoril župan občine Žetale Anton Butolen in se vsem prostovoljcem, pogumnim in izjemnim ljudem zahvalil za vsa dobra dela in hrabra dejanja ter čestital letošnjim nagrajencem. Slavnostni govornik Srečko Sestan, poveljnik CZ RS, je orisal delo in pomen CZ v naši državi, izpostavil delo mnogih prostovoljcev, ki so se posebej in znova izkazali tudi ob nadevani begunski krizi, ki je doletela tudi našo državo. Namenil jim je posebno zahvalo kot tudi vsem drugim, ki so v minulem letu posebej izstopali v dogodkih in pomagali po najboljših močeh. ZAHVALA 44 POSAMEZNIKOM IN 14 ORGANIZACIJAM Poveljnik Civilne zaščite za Podravje in vodja Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Ptuj Dragomir Murko je Janez Merc v družbi letošnjih nagrajencev GZ Videm: Dejana Beleta iz PGD Žetale (na levi) in Janija Požara iz PGD Tržeč (na desni) ob pomoči Srečka Sestana na slovesnosti opravil svečano podelitev letošnjih »nagrad« CZ. Skupaj je bilo 44 posameznikom in 14 organizacijam podeljenih 50 bronastih znakov, dva srebrna in en zlati znak ter pet plaket CZ. Posebej so sedem znakov CZ podelili ekipi bolničarjev Mestne občine Ptuj, bronasti znak CZ pa so podelili za požrtvovalno humanitarno delo pri oskrbi beguncev in migrantov nekaterim prostovoljcem in organizacijam. Bronasti znak so prejeli prostovoljci humanitarnih organizacij Rdečega križa in Slovenske karitas ter pripadniki Slovenske vojske in Policije. MED NAGRAJENCI TUDI GASILCI CZ VIDEM Bronasti znak CZ so letos prejeli tudi prizadevni gasilci iz GZ Videm: — Dejan Bele, ki že vrsto let deluje kot operativni gasilec in je poveljnik PGD Žetale, v tem mandatu pa je tudi pod- poveljnik GZ Videm; — Janez Vogrinc, predsednik PGD Žetale, in Jani Požar, poveljnik PGD Tržeč. Srebrni znak CZ sta prejela: Daniel Mlinarič in Branko Lah. Zlati znak CZ bo PGD Hardek podeljen na njihovi slovesnosti. Dobitniki plakete CZ so letos: PGD Biš, PGD Lovrenc na Dravskem polju, PGD Ormož in PGD Jablane ter MO Ptuj. Besedilo in foto: Tatjana Mohorko Slavnostna akademija ob obletnici SDS in podelitev zlatega priznanja Andreju Rožmanu "T"a predvečer Valentinovega, 13. I ^^1 februarja, je na Bledu pote-JL ^ kala slavnostna akademija ob praznovanju 27-letnice SDS. Ob tej priložnosti so podelili priznanja najzaslužnejšim in najaktivnejšim članom ter odborom stranke za leto 2015. Med dobitniki zlatih priznanj je bil tudi podpredsednik OO SDS Videm, Andrej Rožman. OO SDS Videm na slavnostni akademiji SDS na Bledu Dobitnik zlatega priznanja SDS Andrej Rožman s predsednikom SDS Janezom Janšo Foto: arhiv tajništva SDS Člani OO SDS Videm nismo smeli zamuditi priložnosti za ogled slavnostne akademije, zato se je nekaj članov skupaj z Andrejevo družino, predsednikom OO SDS Videm Brankom Mariničem in poslanko DZ RS Suzano Lep Simen-ko odpravilo na Bled. Osrednji govornik slavnostne akademije je bil predsednik SDS Janez Janša, nastopajočih je bilo veliko slovenskih glasbenikov, celotna svečana prireditev pa je bila v znamenju domovine Slovenije. Po končani prireditvi smo izkoristili še priložnost za kratko druženje in fotografiranje s predsednikom Janezom Janšo. Prijeten večer smo zaključili, kot se spodobi, ob dobri hrani in pijači. DOBITNIK ZLATEGA PRIZNANJA SDS ANDREJ ROŽMAN V utemeljitvi je bilo zapisano: »Andrej Rožman je eden izmed ustanovnih članov Občinskega odbora SDS Videm in njegov podpredsednik. Že vse življenje deluje na različnih področjih, od vaškega odbora do gasilskega in turističnega društva ter športnih organizacij. Politično pot je začel kot svetnik in pozneje predsednik v krajevni skupnosti Videm. Zdaj je že četrti mandat občinski svetnik in vodja svetniške skupine, ki je najmočnejša stranka v občini. Njegove komunikacijske in organizacijske sposobnosti pridejo najbolj do izraza pri volilnih in referendumskih aktivnostih, kar se pokaže v volilnem rezultatu, saj vedno dobi največ preferenčnih glasov. Konstruktivno opozarja na probleme in jih v sodelovanju s kolegi in svetniki tudi uspešno rešuje. Na ravni občine je pobudnik mnogih delovnih akcij in investicij ter eden vodilnih borcev za ohranjanje naravne dediščine. Sam pravi, da je izjemno ponosen na uspešno delo stranke in na to, da ima občinski odbor Videm v državnem zboru poslanca oz. poslanko iz svojih vrst že četrti mandat.« Andreju ob tej priložnosti iskreno čestitamo. Vprihodnje si še naprej želimo uspešnega dela in sodelovanja ter prijetnih druženj. RL Z občnega zbora 00 SLS Videm m Tveliki dvorani občine Videm je 19. februarja potekal % j občni zbor občinskega odbora SLS Videm. Uvod v T delovno srečanje sta popestrila muzikanta iz Leskovca, nato pa je predsednik OO SLS Videm Bojan Merc pozdravil vse člane in simpatizerje stranke, posebej pa je dobrodošlico izrekel regijskemu predsedniku SLS v Podravju Radoslavu Simoniču in predsedniku SLS Zavrč Janku Lorbku. Po izvolitvi predsednika na Zemljaka in po dobri delovnega predsedstva Anto- sklepčnosti je bil predlagan Radoslav Simonič, predsednik ptujsko-ormoškega RO SLS, se je v Vidmu v svojem nagovoru posebej dotaknil problematike beguncev in drugih aktualnih tem. Na občnem zboru 00 SLS Videm je spregovoril tudi Janko Lorbek, predsednik SLS Zavrč in tamkajšnji podžupan, o preteklih in aktualnih dogodkih pa je spregovoril videmski župan Friderik Bračič. Foto: arhiv 00 SLS Videm dnevni red. Ta je bil v celoti potrjen in delovno srečanje se je lahko nadaljevalo. Po vseh zakonitih poročilih je o preteklih in aktualnih dogodkih spregovoril tudi župan občine Videm Friderik Bračič, član SLS. Radoslav Simonič se je v svojem nagovoru posebej dota- knil problematike beguncev, zbrane pa je pozdravil tudi Janko Lorbek iz občine Zavrč. Po prosti razpravi se je uradni del občnega zbora zaključil. Ob dobri glasbi in pogostitvi smo preživeli lep družabni večer. OO SLS Videm Zaključek leta videmskega odbora NSi "T^kroti koncu leta se je sestal UO NSi Videm. Ob prije-I -J tnem druženju in zakuski smo se pogovarjali o naših JL ciljih in nadaljnjem delu v odboru NSi. Naš predsednik Andrej Forstnerič nas kot svetnik na občini Videm korektno zastopa in nas obvešča o sejah, ključnih zadevah in novostih v stranki NSi. Naši cilji so predvsem pošteno delo v stranki, opredeljujemo se kot krščanska demokratska stranka, ki zagovarja predvsem socialno-tržno smer ekonomije, poudarja privatizacijo državnih podjetij, predvsem pa se bori za pravice velikih družin, za popravo krivic, ki so nastale v času komunizma. V parlamentu so na pobudo NSi Jože Fiorvat je eden naših na delo naše stranke. Upa-najbolj aktivnih poslancev mo in želimo si, da nas naši v državnem zboru, zaseda 2. poslanci še naprej dobro mesto po aktivnosti, in veseli zastopajo v državnem zboru, smo zanj. Videmski odbor je ponosen Majda F. obravnavali problematiko davčnih blagajn, v Mariboru je potekala okrogla miza v zvezi stanjem slovenskega zdravstva in njegove prenove. Naš vodja poslanske skupine mag. Matej Tonin se je v teh dneh odpravil v Grčijo in si ogledal enega največjih migrantskih centrov in seveda navezal stik s tamkajšnjimi migranti. Podpredsednik NSi Koranti iz Lancove vasi ponovno zelo aktivni ■ etošnji najbolj norčavi čas v letu je precej hitro minil, I toda to se je v zadnjem obdobju zgodilo že nekajkrat. M. /ToU imamo lancovski koranti precej izkušenj, kako čim bolje izkoristiti kratko pustno obdobje. Kljub temu smo bili tudi v tem letu zelo aktivni, vrhunec vsega pa je bila organizacija Fašenka na Vidmu, ki ga organiziramo skupaj z Občino Videm. Letos smo našim prijateljem, ED Tržeč, vrnili obisk in se udeležili zdaj že tradicionalnega dogodka S skokom in pokom, ki nas popelje v najbolj veseli čas v letu. Vsako leto obiščemo domačije v Lancovi vasi in to je tudi priložnost, da se nam pridružijo naši najmlajši člani. Pred uradnim začetkom pustnega časa se je del koran-tov tradicionalno odpravil v bolgarski Pernik, kjer smo nastopili skupaj z lancovski-mi orači. Uradno se je letošnji fašenk začel na svečnico, v noči iz 2. na 3- februar. Letos smo našim prijateljem, ED Tržeč, vrnili obisk in se udeležili zdaj že tradicionalnega dogodka S skokom in pokom, ki nas popelje v ta najbolj veseli čas v letu. Več kot 40 naših članov je ob ognju zaplesalo na Djočano- vi domačiji v Tržcu in začelo oznanjati konec zime. Že naslednje jutro smo se koranti udeležili kuharskega dvoboja na RTV Slovenija v oddaji Dobro jutro. Obisk je bil z zmago na kuharskem tekmovanju popoln, pri čemer imata največ zaslug naša kuharska mojstra Srečko in Rado, ki sta pripravila tradicionalno korantovo malico (rdeča rebra, klobase, kislo zelje, krompir v oblicah, »oljov luk« in flance), svoje pa smo dodali tudi drugi koranti, ki smo z glasnim »ruženjem« nedvomno vplivali na komisijo, da je 100 evrov pristalo v naših rokah. Se istega dne se je začel obisk domače vasi, v precej lepšem vremenu se je nato nadaljeval tudi naslednji dan. V petek smo svoje poslanstvo opravili tudi v Slovenskih Konjicah, kamor gremo vsako leto. Po prihodu domov smo obiskali preostanek Lancove vasi, pustna sobota pa je bila namenjena obisku Ribnice, del korantov pa se je predstavil na povorki v Majšperku. Nedelja je bila namenjena mednarodni povorki na Ptuju, kjer je bila udeležba izjemna, najboljša v zadnjih letih, pred tem pa je zjutraj del fantov svoje poslanstvo opravljalo tudi v bližnjem Tržcu, kjer smo obiskali nekaj hiš. Vsekakor je bil kulturni dan, 8. februar, tudi letošnji vrhunec fašenka, saj smo skupaj z Občino Videm ponovno organizirali Fašenk na Vidmu, tokrat že 21. zapovrstjo. Slovo od letos zelo kratkega fašenka je prišlo na pustni torek, ko smo obiskali podjetje Expo biro v Mariboru, nato pa še Slovenj Gradec in Celje. Zadnjič smo si korantovo opravo nadeli na popoldanski povorki v Cirkovcah. Sicer pa nam je letos kljub kratkemu času, ki nam je bil na voljo, realizirali praktično vse, kar smo si zadali. Zmanjkalo nam je le časa za obisk sosednjih vasi, Tržca in Jurov-cev, kamor radi zaidemo, prav tako tudi »Stare postaje«. Glede na to, da bomo imeli drugo leto praktično ves mesec časa, verjamemo, da bomo to nadoknadili v letu 2017. Prav tako smo bili letos manj aktivni v tujini, verjamemo pa, da se bomo na mednarodno področje, kjer smo bili pogosto prisotni v preteklih letih, v velikem slogu vrnili že v naslednjem letu, ko bo časa za tovrstna gostovanja bistveno več. Kot posebnost letošnjega leta pa lahko dodamo, da nas je med našimi obhodi redno spremljala fotografka Rozenn Leboucher iz Francije, ki je vestno beležila obiske korantov v naši vasi in bo fotografije uporabila v knjigi, ki jo pripravlja o etnografskih likih Evrope. Zahvaljujemo se Občini Videm za pomoč pri nastanitvi fotografinje. Kakorkoli, maske so padle, še en fašenk, pa čeprav kra- tek, je za nami, seveda pa koranti iz Lancove vasi ne sedimo križem rok in že snujemo načrte za prihodnost. Prvi naslednji projekt, ki ga bomo izvedli, ni neposredno povezan z našim poslanstvom — odganjanjem zime in slabega — temveč je to tradicionalni pohod, ki ga bomo letos izvedli v maju in ki prav tako zahteva kar nekaj truda in vloženega časa pri organizaciji, saj se pohoda iz leta v leto udeležuje več članov, prijateljev in simpatizerjev korantov iz Lancove vasi. Tadej Podvršek Foto: RŠ, Katja Gone Stran 19 _ 21. Fašenk na Vidmu ponovno z bogato mednarodno udeležbo Na 21. Fašenku na Vidmu je nastopilo 31 skupin iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, na odru pa so bili tudi predstavniki karnevalov z Reke in Budve v Črni gori. V etnografskem delu povorke so se ob več skupinah korantov predstavili tudi drugi tradicionalni pustni liki. Karnevalske skupine se vsako leto trudijo prikazati nekaj novega, izvirne- ga in aktualnega. V svoje kostume vložijo veliko truda, prostega časa in tudi denarja, zato se je ocenjevalna komisija ob koncu povorke odločila, da nagradi prav vse skupine, ki so sodelovale v karnevalskem delu povorke. V svojih kreacijah in koreografijah ter doživljanju karnevalskega duha se je skozi Videm v povorki sprehodilo več kot 850 maski- ranih udeležencev, prireditev pa si je kljub vetrovnemu vremenu po oceni organizatorjev ogledalo blizu 3000 ljudi. Dogodek z mednarodno udeležbo so tudi letos uspešno organizirali člani Folklornega društva Lancova vas, sekcija Koranti v sodelovanju z Občino Videm. Rado Škrjanec Orači KED Lancova vas orali za debelo repo Znameniti pokači tudi po ptujskih ulicah Po tradiciji se skupina oračev v pustnem času vsako leto odpravi od hiše do hiše tudi v Lancovi vasi. Obiščejo vse hiše, domačini pa jih pričakajo z veseljem in gostoljubjem. Foto: PK ■ etošnji pust je bil I zares kratek, trajal ^ vsega teden dni. Nič manj zavzeto pa svojega poslanstva v pustnem času niso opravljali člani KED Orači Lancova vas, saj so marsikje tudi letos vrezali brazdo za debelo repo, dobro letino in obilje. Konec januarja so se odpravili tudi na gostovanje v Bolgarijo, vesele pustne dni pa zaključili z obiskom domače in sosednjih vasi. Skupina oračev iz Lancove vasi — sestavljajo jo trije pari kojičev, 2—6 korantov, jajčni-ca, dva pokarja, na organiziranih nastopih pa še gospodar in gospodinja — je ena izmed naj starejših na ptujskem območju. Priprave na Na letošnje gostovanje v Perniku v Bolgariji so se odpravili skupaj s koranti FD Lancova vas in aktualnim princem ptujskega kurentovanja Bertoldom Draneškim z njegovo gardo. Foto: arhiv društva pust začnejo lancovski orači v zimskem času, nam je povedal Ivan Emeršič, predsednik V veselih pustnih dneh so se od hiše do hiše, na pustne dogodke in karnevale odpravili tudi pokači ED Tržeč. Na pustni torek smo jih srečali tudi na Ptuju, kjer so ljudem zaželeli prijeten fašenk, s pokanjem pa marsikje pregnali zle duhove. Besedilo in foto: TM Ko na Ptuju srečaš nasmejane pokače iz Tržca ... KED Orači Lancova vas, in za naš časopis strnil nekaj dogodkov njihovega letošnjega pustnega dogajanja. »Naša prva priprava na fašenk so decembrske koline, tiste domače, tradicionalne, ko pripravimo meso, klobase in druge dobrote. Te nam potem služijo kot okrepčilo na raznih gostovanjih, malica pa se prav gotovo prileže tudi ob večerih, ko se v vaškem domu v Lancovi vasi pripra- vljamo na pust,« je povedal Emeršič. Intenzivnejše priprave začnejo takoj po novem letu, ko se večkrat na teden ob večerih dobivajo na druženjih v njihovih društvenih prostorih. Pred vsako »sezono« je treba skrbno pregledati vso opremo in marsikaj postoriti; lancovski orači so namreč znani tudi po tem, da je njihova »oprava« zelo dodelana. Tako pregledajo korantije in kape kojičev, tu in tam kaj popravijo, naredijo nove povoščene rožice in pušeljce, pripravijo plug, iz pušpana spletejo verigo zanj in pripravijo zeleno smrečico GOSTOVALI V BOLGARSKEM PERNIKU Konec januarja so se skupaj s koranti FD Lancova vas in princem ptujskega kurentovanja Rajkom Jurgecem, Bertoldom Draneškim odpravili na štiridnevno gostovanje v Bolgarijo. V mestu Pernik, ki leži slabih 20 km iz Sofije, so se predstavili na tradicionalnem mednarodnem pustnem karnevalu Surva. Na gostovanje in glavno mesto Sofijo, kjer so bivali, ostajajo lepi spomini. Sicer pa so orači tudi letos obiskali vse hiše v Lancovi vasi, bližnje Jurovce, del Tržca in Barislovcev, predstavili so se tudi pred ptujsko mestno hišo, v nedeljo so nastopili na 56. mednarodni pustni in karnevalski povorki na Ptuju, dan kasneje pa zaorali še na Fašenku v V:. Prihodnje leto bo pustni čas bistveno daljši. Veselijo se že, da bodo lahko svoje poslanstvo in običaj predstavili še kje drugje, saj je bilo letos premalo pustnih dni. Se naprej bodo torej zavzeto skrbeli, da bo njihova jajčnica še velikokrat vprašala: »Oče pa mati, boke dali orati za debelo repo?« Ne dvomimo o tem, da se bo odgovor glasil: »Te pa zaorjite!« Petra Krajnc Videmska gledališka skupina s komedijo To imamo v družini V' estnajstega januarja smo videmski gledališčniki upri-zorili premiero situacijske komedije angleškega avtorja V.^ Raya Cooneyja v prevodu Zdravka Duše To imamo v družini. Izvedli smo jo v moji priredbi, ker je bilo originalno besedilo te komedije na domačem »odrčku« tehnično neiz- Ustvarjalci komedije To imamo v družini Gledališčniki smo »nastopili« tudi na videmskem pustu. vedljiv. V letošnji predstavi so igrali: Andrej Forstnerič (dr. David Novak), Karolina Horvat (njegova soproga Ana Novak), Uroš Simenko (zdravnik dr. Ferdo Kos), Srečko Bedrač (zdravnik dr. Herman Golob), Boris Vegan (glavna medicinska sestra Matilda), Mirko Rihtarič (primarij Viljem Zver), Biserka Selak (nekdanja medicinska sestra Jana Fras), Ivan Lukačič (medicinski brat), Nuša Sitar (Janina hči Petra) in Bojan Trafela (policijski narednik Jaka Kos). Za luč in ton je skrbel tehnik Miran Ostroško, šepetalke so bile izmenjaje Ančka Selak, Katja Bedrač in Eva Sedlašek. Izdelavo scene smo prepustili mojstru Romanu Kocipru, s. p., izdelavo plakatov in letakov pa Alešu Gabrovcu. Za prijazen sprejem obiskovalcev je skrbela Milena Gabrovec, prav tako je oblekla naše zdravstveno osebje. Polna dvorana obiskovalcev je največje darilo za celotno ekipo, ki ustvarja neko predstavo. Najlepše je igrati v polni dvorani in ob tem občutiti zadovoljstvo ob zvoku smeha obiskovalcev, ker potem vemo, da smo na pravi poti in da ljudem prinašamo veselje. Veseli smo vseh vaših čestitk in pohval. Hvala vam, da nas podpirate, in hvala vsem, ki na kakršen koli način pomagate naši skupini. Od januarja do konca marca smo odigrali deset uspešnih predstav, šest v Vidmu, dve na Pobrežju, po eno pa v Trnovski vasi in Zavrču. Predstavili smo se tudi na 55. Linhartovem srečanju gledaliških skupin, kjer nas je ocenjeval strokovni selektor Rene Maurin. Zelo smo bili veseli njegove ocene predstave, saj smo dobili tudi strokovno potrditev, da delamo dobro in prav. Posebej si je pohvalo selektorja zasluženo prislužil glavni igralec v vlogi dr. Novaka Andrej Forstnerič. Njegovo igro je selektor ocenil z besedami: »Njego- va koncentracija in obvladovanje ritma, ki narekuje ritem soigralcev in predstave, sta izjemna in primerljiva poklicnim igralcem. Zelo točen in zrel pristop do komediografske igre, ki ga med ljubitelji ne srečamo pogosto in ki ga nagradi tudi občinstvo.« Pohvalil je tudi druge igralce in njihovo uigranost. Navajamo nekaj Maurinovih besed: »Vidi se, da je skupina že dolgo skupaj, da se zanesejo drug na drugega, da uživajo v igri in prinašajo dobro energijo; igraje tekla, tempo je bil dober.« Pohvalo si naši igralci vsekakor zaslužijo. Od oktobra do premiere trikrat tedensko in še kakšno nedeljo povrhu so bili pripravljeni vaditi! Besedilo ne gre kar tako v glavo, še posebej ne po napornem delu v službi ali šoli. Zato sem zelo ponosna nanje, na vsakega posebej in vse skupaj, in želim, da ta dobra energija v skupini nikoli ne ugasne. Pohvaliti pa gre tudi celotno podporno ekipo, ki skrbi za sceno in za vse, česar na odru ne vidite. Upam le, da mi uspe najti novo dobro igro, da mi v njej uspe dobro razdeliti vloge in tako upravičiti nalogo režiserja, ki mi jo je predala moja spoštovana pokojna mentorica in predhodnica Marija Cernila. Letos se je gledališka skupina 8. februarja prvič predstavila tudi na pustni povorki v Vidmu. Predstavili smo se kar v stilu letošnje predstave — kot Bolnica Zadnje upanje — in se norčavo poigrali s pacienti naše bolnišnice. Zelo smo se zabavali, ko smo gledalce vabili na pregled k dr. Analiču ah dr. Bogpomagaju, predvsem pa smo jih vabili na svoje gledališke predstave. Se enkrat se iskreno zahvaljujemo za čudovit obisk naših predstav ter za vse aplavze in pohvale. Na svidenje do naslednje premiere. Metka Ostroško, režiserka gledališke skupine KD Videm Utrip dogodkov v KD Leskovec ■ ul turno društvo Leskovec tako ali drugače s svojimi vzponi in padci deluje že skoraj 90 let. Na letošnjem JL iLobčnem zboru, ki ga je društvo imelo 30. januarja v svojih društvenih prostorih, se je zamenjalo vodstvo društva. Dosedanja predsednica Ana Zavec je po uspešnem vodenju društva vodenje prepustila mlajšim članom, v upanju, da se v društvu ustvari nekaj novega, nekaj drugačnega. V društvu se je letos zraven uspešne sekcije pevskega zbora, vokalne skupine, ponovno ustanovila dramska sekcija. Skupina pridno vadi komedijo, ki bo prišla na oder predvidoma v juniju. Trudili se bomo, da v društvo privabimo čim več mladih ljudi in da se povežemo z drugimi društvi v kraju. Kultura je način življenja. Vendar to ne pomeni samo tega, da od časa do časa preberemo kakšno dobro pesem ah knjigo ali da se enkrat na leto udeležimo proslave ob kulturnem prazniku. Vse to še ne pomeni, da smo kulturni oziroma da širimo in ustvarjamo kulturo. Ce želimo ustvarjati in širiti kulturo, moramo biti najprej kulturni mi sami, moramo se naučiti sprejemati druge in do njih ustvariti kulturen in spoštljiv odnos. Prav je, da se borimo za svoj prostor v svetu, hkrati pa moramo prostor pustiti tudi drugim in tudi drugim dopuščati enake pravice. Najprej moramo biti kulturni v svojem srcu in v odnosu do drugih ljudi, kajti naša kultura se najbolj kaže v naših dejanjih. Kulturno društvo Leskovec želi vsem cim več srčne kulture. Damjana Cehe, predsednica KD Leskovec Uspešno leto ljudskih pevcev Mejašev r M a ljudskimi pevci Mejaši iz Repišč je zelo uspešno leto M 2015. Skupino pevcev družita prijateljstvo in razvese-ljevanje ljudi. Njihova posebnost je, da vsi izvirajo iz ene vasi, iz Repišč, in vsi so med seboj sosedje, torej od tod njihovo ime Mejaši. Skupina deluje že sedmo leto, sestavlja pa jo pet članov: Martin Podhostnik, Marija Milošič, Jože Merc, Elizabeta Stopajnik in Branko Merc. Vodi jih Elizabeta Stopajnik. Za tako uspešno delovanje je potrebno veliko vaj, zato se vsak teden dve uri pridno sestajajo, vadijo stare in se učijo novih pesmi, saj se za vsak nastop naučijo kaj novega. V letu 2015 so imeli več kot 30 nastopov na raznih prireditvah. Prav tako so se udeležili strokovne revije ljudskih pevcev, na kateri so bili zelo dobro ocenjeni, saj so za svoje petje prejeli zlato pri- Mejaši na svoji tradicionalni prireditvi Nedeljsko popoldne z Mejaši Foto: DC znanje, prav tako pa so se uvrstili med deset najboljših ljudskih pevcev, med katerimi so potem izbrali tri najboljše za državno revijo ljudskih pevcev. Tudi lani so v maju organizirali zdaj že tradicionalno prireditev Nedeljsko popoldne z Mejaši, srečanje je potekalo v prostorih gasilskega doma Leskovec. Na prireditvi je zraven Mejašev sodelovalo še 19 skupin ljudskih pevcev in godcev. Prav tako so se v decembru že tradicionalno podali v Dom upokojencev v Ormož, kjer jih tamkajšnji stanovalci že komaj pričakujejo, saj jim vsa- : leto s svojim petjem in humorjem polepšajo decembrske dni. Mejaši želijo s svojim petjem tudi v prihodnje razveseljevati ljudi ter širiti in ohranjati ljudsko tradicijo in izročilo naših prednikov. Damjana Cebe Koncert ženske vokalne skupine Leskovec V A M enska vokalna skupina Kultur-M nega društva Leskovec — že vse od ustanovitve jo uspešno vodi Srečko Zavec — je v začetku novega leta priredila sedaj že tradicionalni božični koncert v cerkvi svetega Andraža v Halozah. Božični koncert je bil prejšnja leta zmeraj na Štefanovo, 26. decembra; ker pa so lani decembra tisti dan kot gostje sodelovale na božičnem koncertu na Destrniku, je bil letošnji koncert bolj novoletni, saj je potekal 3. januarja 2016. Na koncertu se je vokalna skupina predstavila s kakovostnim in pestrim izborom čudovitih božičnih in nabožnih pesmi. Pesmi je izbral in jih pevke tudi naučil zborovodja Srečko Zavec. Solistka v skupini je bila Sonja Zavec, ki vedno znova navduši s svojim vokalom. V goste pa so povabile tudi svoje prijatelje: moški oktet z Destrnika in klapo Angelus iz Cestice iz sosednje Hrvaške. Kot solopevka se je predstavila Damjana Žampa. Pevke se skozi vse leto enkrat na teden Utrinek s prazničnega nastopa Foto: KD dobivajo na vajah, pred nastopi pa tudi večkrat. Uspešne so na prosvetnem in tudi na cerkvenem področju, saj se vsako leto udeležujejo cerkvene in prosvetne revije ter na njih dosegajo zelo lepe ocene. Vsako nedeljo pa s svojim petjem sodelujejo tudi pri deseti sveti maši. Tudi letos so vaje začele takoj v januarju, saj je za njimi že nekaj nastopov, veliko pa jih še čaka. Zagotovo bo tudi to leto za njih naporno, a obenem lepo, saj jim gledalci na njihovih nastopih s svojimi aplavzi zmeraj povedo, da so uspešne in da so jim všeč. Veliko uspehov še naprej! Damjana Cebe, predsednica KD Leskovec V zimskem večeru zazvenele ljudske pesmi in viže ■ folklorno društvo Lancova vas je letos organiziralo že 6. I j srečanje pevcev in pevk ljudskih pesmi ter godcev ljud-JL skih viž. V soboto, 9. januarja 2016, so tako v tamkajšnjem vaškem domu tudi letos gostili nekaj povabljenih skupin pevcev in godcev, ki ohranjajo to bogato ljudsko izročilo. Ljudska glasbena dediščina ima v Lancovi vasi dolgo tradicijo, danes pa to izročilo v FD Lancova vas ohranjata dve sekciji — pevke ljudskih pesmi in muzikanti. Poleg teh dveh skupin so lahko poslušalci na »trikraljevskem« srečanju letos prisluhnili še pevkam ljudskih pesmi KD Sela, tamburaški skupini KUD Beltinci, pevkam ljudskih pesmi KD Osluševci, ljudskim pevcem iz Jablovca pri Podlehniku, ljudskima godcema KD Paridol, Pari-dolskim koreninam — pevcem KD Paridol, ljudskim pev- cem FD Pobrežje, ljudskim pevcem KTD Selce in Fantom Ljubljančanom, zanimivo pa je bilo prisluhniti tudi pritrkovalcem iz župnije Cirkovce. Gre namreč za posebno glasbeno tradicijo, pri kateri pritrkovalci ritmično udarjajo po krilih zvonov. Glasbeni večer sta povezovala Aleš Hrnčič in Janko Jerenko, slednji pa je s prebiranjem različnih starih modrosti o zdravju, spanju, obleki, pijači, delu ipd. iz Stoletne pratike dvajsetega sto- letja poskrbel za prešerno razpoloženje med posameznimi nastopi skupin. Pevski večer se je končal s skupno pesmijo vseh nastopajočih Pozimi pa rožice ne cveto, z veseljem pa so jim pritegnili tudi zbrani poslušalci v dvorani. Besedilo in foto: PK Ubrano so zapele tudi pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas. Skupino vodi Irena Sitar (druga z leve). Prvič smo v Lancovi vasi lahko prisluhnili tudi melodiji zvonov - pritrkovalcem iz župnije Cirkovce. Na gostovanjih pritrkavajo z malimi zvonovi, na katerih tudi vadijo. Jože Krivec - Zadnji kos kruha Skozi mala štirioglata okna je v hišo komaj prodrlo nekaj svetlobe in se pomešalo z mrakom mrzlega decembrskega jutra. Iz kota pod nizkim lesenim stropom je gledal s križa Kristus po hiši, celo tja do vrat, ki so vodila v zakajeno lojpo in pred ognjišče. Na mizi je ležal bledozelen nahrbtnik s knjigami in zvezki. V šolo sem se odpravljal. Z drobnimi rokami sem zajemal iz materinega predpasnika suhe hruške in slive ter jih basal v nahrbtnik. Se danes se mi zdi, da mi jih je to jutro prinesla več kot po navadi. To je bila moja predpodnica in južina obenem, vse do večerje. Solo smo imeli tudi popoldne in v zimskih dneh smo se vračali šele proti večeru po zametenih haloških klancih. Ko sem vrgel že nahrbtnik na ramo, me je s smehljajem pogledala. Videl sem ji v očeh vso srečo in zadovoljstvo, ki ji je polnilo materinsko srce. »Čakaj, boš dobil še kruha!« je dejala. Potegnila je miznico iz mize in vzela dober četrt kolača črnega kruha v roke. »Ni treba, mamika! Bom že dobil kruha za hruške!« sem zje-cljal. Ona pa je že potegnila z nožem in lep kos s trdo pečenim škrajcem, ki sem ga imel vedno najraje, je položila na rob mize. »Na, le vzemi! Vem, da ga raje ješ kot jaz!« mi ga je ponudila. Komaj mali smehljaj ji je zdrknil čez obraz in že je bila videti spet nekam otožna. »Ne bom! Raje mi ga shranite!« sem se potegnil od nje proč, ker mi je že hotela na rami razvezati nahrbtnik in potisniti kruh noter. »Pa naj bo! V miznici ga imaš. Vzemi si ga, ko boš prišel, če me ne bo doma. V grabi bova podirala danes z očetom tiste gabre,« je dejala, ko sem se pripravil za odhod. Na podstenju sem za trenutek obstal in se zagledal v sneg. Sele potem sem počasi odhajal. Slišal sem, kako je nekdo odpiral lojpna vrata in nato zacepetal z okovanimi čevlji po kamenju na podstenju. »Priden bodi in hitro pridi popoldne domov!« je naročala za mano. Ozrl sem se, ker se mi je zdelo, da mi je nek notranji glas velel, naj tako storim. Mati je stala ob oglu hiše pod kapom, od težkega dela za spoznanje sključena, sicer pa majhna in slabotna. Na glavi je imela rumenkast robec, čez pleča zakrpan jopič, roke pa je tiščala pod obledel predpasnik. Tako je potem tiho stala in strmela za menoj. Na ovinku sem se še enkrat ozrl, pa je še vedno bila na svojem prejšnjem mestu. Hodil sem takrat v četrti razred ljudske šole. Ne morem se spomniti, kaj smo se učili tisti dan dopoldne. Sicer pa, kdo bi se mogel spominjati vseh učnih dni in ur, ki so šle mimo nas v šolskih klopeh! Samo to vem, da smo popoldne imeli lepopisje. Oh, to lepopisje! Se danes se ga ne spominjam rad. Imeli smo tako hudo učiteljico, daje delila za vsako najmanjšo stvar deklicam packe, dečkom pa na zadnjo plat. In to pošteno. Ta dan ni našla šibe. Nekdo jo je zjutraj stlačil v peč. Poslala me je sredi ure na vrt, da bi ji urezal novo. Nerad sem šel, ker sem se bal, da bi prav s to, ki bi jo sam prinesel, dobil še jaz kako skelečo. Čez precej časa sem se vračal. Po hodniku v prvem nadstropju so odmevali moji koraki. Za vrati učilnic je nalahko šumelo, zdaj pa zdaj je kdo glasno govoril. Pred vrati četrtega razreda je stal naš sosed, viničar Ivančič. Ker sem ga videl večkrat pijanega ko treznega, sem ga tudi zdaj takoj obsodil, da je mož preveč srknil in zašel k nam v šolo. »Ti, domov moraš!« me je takoj nagovoril, ko me je spoznal. Njegove preplašene oči so begale po meni in me merile od nog do glave. »Zakaj? Saj nimate nič pijače?« sem ga podražil. »Res! Po tebe sem prišel, ker je mati mrtva! Drevo se je podrlo nanjo!« je hitro odgovoril in me hotel za suknjič zadržati, ker sem se že pripravil, da vstopim s šibo v razred. »Mislite!« sem se mu kar na glas zarezal v lice. »Ste spet preveč pili, kaj?« Vstopil sem v razred. Vsi obrazi so hkrati zazijali proti meni. V njih ni bilo smeha, tudi ne veselja. Nekam topi in mračni so se mi zdeli. Čemu vendar? Pristopila je učiteljica. Položila mi je roko na glavo, me mehko in ljubeznivo pobožala, potem pa se dolgo borila sama s seboj, preden je spravila iz sebe: »Domov moraš. Mati je hudo zbolela.« Hipoma me je vsega pretreslo. Spominjam se, da mi je pomagala natakniti nahrbtnik na rame in me spremljala do vrat. Vse drugo se mi je izbrisalo iz spomina. Znašel sem se v hiši, ozki in nizki, komaj za nekaj ljudi je bilo prostora v njej. Vso čez in čez je napolnil omamljiv vonj po gorečih svečah. Nenadoma so se razmaknile ženske od postelje in me potisnile bliže. Na belo pogrnjeni postelji je ležala mrtva mati. Njeni dolgi in razčesani lasje so ležali ob vsaki strani vzdolž telesa. Z zaprtimi očmi je strmela v strop. Obličje ji je preplavila čista belina. Neko tiho zadovoljstvo ji je potegnilo poteze v nasmeh; bila je vsa taka kot zjutraj, ko sem odhajal, le da ni govorila niti se več ganila. Kakor bi spala in najlepše sanjala; nikjer nikakega sledu o smrtnem boju ah o prestanih bolečinah. Tako je ležala, za spoznanje še bolj drobna, kot je v resnici bila, pred dvema gorečima svečama, med kateri je stopil s kota tisti Kristus, ki je isto jutro gledal pred seboj mater in sina, ko sta se poslavljala. Bridko sem zaihtel. Božal sem ji polomljeno roko, zmečkane grudi in dolge lase, jo klical, pa se mi ni hotela oglasiti. Bela je ležala naprej, ko da je srečna v svojem počitku. Že v prvem mraku sem se znašel sam v hiši. Vsi ljudje so odšli. Tedaj sem pokleknil k postelji in jo lepo prosil odpuščanja za vse, kar sem ji hudega prizadejal. Nato sem potegnil za miznico in zagledal v njej svoj kos kruha, ki mi ga je zjutraj shranila. Ta je bil zadnji, ki mi ga je rezala prava in dobra mati. Jože Krivec - haloški pisatelj iz Vareje m Tmarcu mineva sto let, odkar % j se je v Vareji rodil slovenski T pisatelj Jože Krivec, ki je v slovensko književnost umestil Haloze, predvsem tiste iz časa med obema svetovnima vojnama, pa danes njegovo literarno delo na žalost poznajo zelo redki ljudje. Niti njegovi videmski in haloški rojaki ne! Mogoče je letos čas, da popravimo to zgodovinsko krivico? Jože Krivec se je rodil 16. marca 1916 v Vareji, a se je družina po materini smrti (o tem žalostnem dogodku pripoveduje danes objavljena črtica Zadnji kos kruha, ki je izšla leta 1940 v reviji Dom in svet) preselila »na Polje«; tudi o tem piše pisatelj v eni svojih črtic (Jožek je dobil mačeho, Vrtec, 1941). Tako je Krivec obiskoval osnovno šolo na Selih, leta 1937 končal gimnazijo na Ptuju in leta 1943 doktoriral na Pravni fakulteti v Ljubljani; takrat se je vpisal še na Filozofsko fakulteto. Med letoma 1941 in 1943 je bil zaposlen na policijski upravi v Ljubljani — in to je bil razlog, da je 6. maja 1945 emigriral, bil po italijanskih taboriščih in od tam odšel v Argentino. V izseljenstvu je bil njegov cilj ohranjanje slovenstva, v domovini pa je bil kot »emigrant in sovražnik socialistične Jugoslavije« zamolčan. In seveda pri bralcih neznan. Tudi pri nas, v videmski občini. Umrl je 10. maja 1991 v Argentini. Jože Krivec je objavljal svoje pesmi in črtice v Piramidi, Ženskem svetu, ptujskem almanahu Mladi setvi, Življenju in svetu, Obiskih in v otroški reviji Vrtec; zlasti pa se je uveljavil v Domu in svetu. Nekaj teh črtic je zbral v Slovenčevi knjižnici leta 1942, ilustriral mu jih je France Mihelič. V italijanskih taboriščih po letu 1945 je skušal še naprej izdajati Dom in svet, a na žalost teh izdaj ni več. V Argentini je bilo težišče njegovega življenja in dela v kulturnem in jezikoslovnem ohranjevanju slovenstva, povezovanju emigrantskih pisateljev in neizmernem hrepenenju po rodnih Halozah. Njegova nadaljnja pisana beseda, raz- tresena po najrazličnejših revijah in časopisih, je pravzaprav pri nas še nepregledana. Izdal je namreč le eno zbirko črtic in novel, Le pij, fant, grenko pijačo (leta 1978), ki jo sestavljajo trije sklopi: »haloške« črtice, povojne grozote in argentinska stvarnost. Da Jožeta Krivca in njegovih haloških pripovedi povsem ne pozabimo, bomo v kulturnem društvu Videm kdaj pa kdaj spomnili nanj s predstavitvijo njegovega literarnega dela. Predstavitev smo začeli lani ob trgatvi v »občinskem vinogradu« z branjem odlomkov iz treh njegovih del, nadaljujemo danes z objavo v Našem glasu, gotovo pa se bo še našla kakšna priložnost za spoznavanje haloškega življenja pred skoraj stotimi leti. Najbolj pa bi bili veseli, če se kateri od študentov slovenskega jezika odloči o »našem« pisatelju pripraviti pravo raziskavo — diplomsko ali magistrsko delo ali še kaj več, s čimer bi nam Krivca uspelo »vrniti v Haloze, Haložanom in slovenskemu človeku«, kot je ob njegovi smrti v Tedniku junija 1991 zapisal Jakob Emeršič. Jože Smigoc, KD Videm Z občnega zbora KD Sela A M adnji februarski petek so člani in članice KD Sela M izkoristili za redni letni občni zbor. Delovnega sreča-“ -Jnjt v kulturni dvorani na Selih so se udeležili mnogi gostje, med njimi podžupan občine Videm Marjan Selin-šek, predsednica KS Sela Frančka Merkuš, občinska svetnica Katja Svenšek, p. Jože Petek, predstavniki selskih upokojencev, gasilcev, SD Selan in prijateljskih društev — FD Rožmarin Dolena, FD Lancova vas in DPZD Lancova vas. Kulturni utrinek so pred začetkom uradnega dela dodale pevke ljudskih pesmi KD Sela, meh svoje harmonike pa je veselo raztegnil tudi mladi harmonikar Gal Vidovič. Besedo je nato prevzel predsednik društva Aleš Sitar in najprej izrazil dobrodošlico vsem zbranim, nato pa v poročilu strnil dejavnosti društva v preteklem letu. Pregled dela za leto 2015 sta podali tudi obe vodji sekcij, ki delujeta v KD: Antonija Kaučevič za pevke ljudskih pesmi in Tilika Vidovič za aktiv žena. NA ČELU KD SELA STANKO OROVIČ Letošnji občni zbor je bil tudi volilni, zato so izvolili novo vodstvo. V novem štiriletnem mandatu bo KD Sela vodil Stanko Orovič, podpredsednica je postala Milena Sitar, tajniška dela bo opravljala Romana Pukšič, za blagajno pa bo še naprej skrbela Rozika Murko. Na občnem zboru so z veseljem sprejeli v društvo nove člane, še posebej so se razveselili najmlajših. Dobrodošlica in stisk roke Aleša Sitarja novemu predsedniku KD Sela Stanku Oroviču (desno) Novi predsednik S. Orovič je na kratko orisal tudi načrt dela za letošnje leto. KD Sela namerava še naprej dobro sodelovati z domačimi društvi, KS in podružnico sv. Družine, povezujejo pa se tudi z OS Sela. Letos jih čaka tudi velik dogodek, saj bo KS Sela 25. junija gostitelj vseslovenskega srečanja prebivalcev vasi Sela, Selo, Sele. Orovič pa je izpostavil veliko željo vseh Selanov — zamenjavo dotrajanih oken na kulturni dvorani. O tej investiciji govorijo že leta, do izvedbe pa še žal ni prišlo. Zaradi dotrajanosti so tako posledično višji stroški vzdrževanja dvorane, znesek naložbe pa je previsok, da bi ga zmogli sami pokriti. Selškim kulturnikom so se za opravljeno delo in sode- lovanje zahvalili tudi gostje, novemu vodstvu pa zaželeli uspešno delo. Frančka Merkuš, predsednica KS Sela, pa je med drugim dejala: »Prepričana sem, da bomo vsi skupaj s složnim sodelovanjem dokazali, da je na Selih doma kultura.« Sicer pa so ta večer v KD Sela z drobno pozornostjo dobrodošlico izrekli 11 novim članom, še posebej pa so veseli, da je k društvu pristopilo nekaj najmlajših iz selske krajevne skupnosti. Besedilo in foto: PK Z občnega zbora FD Lancova vas m Tsoboto, 27. februarja 2016, so se v dvorani vaškega % j doma Lancova vas na rednem občnem zboru zbrali ▼ člani in članice FD Lancova vas. Pregledali so delo društva od lanskega do letošnjega zbora, zarisali nadaljnje smernice dela in izvolili novo vodstvo. Letno srečanje pa je bilo tudi letos dobro obiskano. Uvodno dobrodošlico je vsem zbranim namenila predsednica Mateja Verhov-šek, še posebej gostom, med njimi županu občine Videm Frideriku Bračiču, predsedniku KS Lancova vas Daniju Hlišu, p. Jožetu Petku, predstavnikom KED Orači, ŠD in DPŽD iz Lancove vasi in dveh prijateljskih društev, FD Rožmarin Dolena in ED Tržeč. Podana poročila o delu v preteklem letu so pričala o tem, da so lancovovaški fol-klorniki zavzeto in ustvarjalno delovali znotraj vseh društvenih sekcij: koranti, pevke ljudskih pesmi, muzikanti, starejša in mlajša odrasla FS ter starejša in mlajša otroška FS. Dediščino Lancove vasi so predstavljali na številnih dogodkih, revijah, srečanjih in gostovanjih tako doma kot v tujini. Župan Friderik Bračič in Nežka Lubej sta tudi letos z veseljem podelila nove članske izkaznice. Občni zbor FD Lancova vas je vsako leto znova dobro obiskan. IZVOLILI NOVO VODSTVO Letošnji občni zbor je bil tudi volilni, zato so člani izvolili nove organe društva. Po štirih letih se je z mesta predsednice poslovila Mateja Verhovšek in vajeti predala novi predsednici Mateji Podgoršek. Za podpredsednika sta bila imenovana Danilo Turk in Franci Gojkošek, tajniško delo bo prevzela Anita Bratušek, za blagajničarko pa so imenovali Matejo Verhovšek. PODELJENE ZAHVALE Verhovškova se je ob koncu svojega mandata z izbranimi besedami in pozornostjo zahvalila nekaterim posameznikom, ki so ji v teh letih stali ob strani in ji prizadevno pomagali pri njenih nalogah. Najprej je zahvale podelila dosedanjima tajnici in blagajničarki, Tatjani Hrnčič in Manueli Lozinšek, ter Katji Žunkovič, ki je vzorno urejala društveno kroniko. »Ne morem pa mimo članov, ki jih prav tako zelo cenim in spoštujem, ljudi, na katerih dejansko sloni največja teža društva in so največ zaslužni, da je F D Lancova vas danes na tako visokem nivoju,« pa je Verhovškova dejala ob podelitvi zahval strokovnima vodjema skupin Nežki Lubej in Janku Jerenku ter predsedniku sekcije korantov Danilu Turku. »VESEL SEM, DA IMAMO V OBČINI TAKO USPEŠNO DRUŠTVO« Franci Gojkošek (levo) in Danilo Turk ostajata na mestih podpredsednikov, dosedanja predsednica Mateja Verhovšek (levo) pa je vodstvene vajeti predala v roke Mateji Podgoršek. Čestitko za opravljeno delo so članom FD Lancova vas izrekli številni gostje. Videmski župan je med drugim dejal: »Kot župan sem zelo vesel, da imamo v naši občini tako uspešno društvo. Res ste ekipa, ki odlično sodeluje, se dopolnjuje. Največ pa šteje osebno prepričanje, da ste naredili največ, kar ste lahko.« Ob koncu uradnega dela smo lahko prisluhnili še smernicam dela za letošnje leto. Vse sekcije se bodo še naprej trudile, da bo glas o odličnih folklornikih iz Lancove vasi tudi letos slišan na številnih revijah in srečanjih. Načrtujejo pa tudi gostovanje v Skopju v Makedoniji. Letošnji občni zbor pa so izkoristili za še eno prijetno opravilo in s podelitvijo članskih izkaznic izrazih uradno dobrodošlico 16 novim članom. Besedilo in foto: PK V Vidmu smo doma "T^ JTnožiče ljudi danes zapuščajo 1^/1 svoje domove. Eni zato, ker JL ▼ JL doma v resnici več nimajo, drugi zato, ker s svojim domom niso več zadovoljni, spet drugi si iščejo lepši dom. Mi smo tu doma, ker so tu naše korenine. Srečni smo zlasti ob praznikih, ki utrjujejo naše korenine, da smo zvesti svojemu poslanstvu. Tu smo doma. Lepo je, da se v Našem glasu lahko oglašamo vsi, tudi duhovniki. Vsi živimo v istem kraju. Želimo, da bi bil kraj, v katerem živimo, prijazen za vse, ki v njem živimo. Da pa je kraj prijazen, morajo seveda biti prijazni in spoštljivi ljudje. Kako pridemo do spoštovanja Govor je v naši civilizaciji (tudi v medijih) vsekakor prvo sredstvo za vzpostavljanje stikov in razumevanje. Kultiviranje govora si zasluži največjo pozornost. Danes ljudje mislijo, da lahko povedo vse, kar (ne)mislijo. Tukajšnji župnik p. Danijel Tomšič je bil v povojnih časih skoraj vsak teden na zaslišanju, ker je imel tako »dobre« farane, ki so vsak ponedeljek »nosili« toplo pridigo župnika na OZNO. Kot da se to danes nadaljuje: politične stranke se med seboj obdelujejo, namesto da bi vse moči združile v dobro ljudi, ki so jih izvolili. Vsem naj bi bil »prima lex« (prvi zakon) dobro ljudi in kraja. To seveda velja tudi na državni ravni. Ne more biti sreče v kraju, kjer se ljudje gredo, kdo bo koga. Elisabeth Lukas pravi: »Ljudje, ki so govorno spretni in se znajo spretno izražati, imajo prednost v vsakem življenjskem položaju. Ce se znajo pri tem tudi vljudno in spoštljivo vesti, so rešeni gore težav in nesporazumov.« Dokazano je, da npr. mladostniki skoraj ne posegajo po nasilju, če so sposobni z besedo povedati, kaj jim ni všeč. Na domačem dvorišču Tako kot se malčki naučijo maternega jezika, namreč s poslušanjem in ponavljanjem, se naučijo tudi besednega tona komuniciranja v skupnosti. Preko tega mostu — jezika — se naučijo spoštovanja ali nespoštovanja med seboj. Kako naj otrok sprejme spoštovanje kot način obnašanja, če nenehno posluša starše: To se te ne tiče; Nehaj vendar; Na živce mi greš; Brigaj se zase; Od tebe ne morem pričakovati nič dobrega. Otroci vse poslušajo in zelo dobro ločijo negativne tone v pogovoru in se potem odločijo za eno stran. V življenju V politiki, družbi in v strankah, v osebnem življenju in v življenju vsake skupnosti je spoštovanje pot do miru in vrednih človeških odnosov. Gre za spoštovanje do osebe, ki ga moramo še vedno ohranjati in zagotavljati, tudi takrat, kadar se ne strinjamo z njenim mnenjem ali menimo, da je njeno vedenje slabo. Iz zgodovine Dolga je pot od krvavih vojnih spopadov do kultiviranih pogovorov za okroglo mizo. Tudi danes čakamo, kdaj se bodo »veliki« zbrali in rešili probleme, ki jih nobena sila ne more rešiti. Tudi v našem kraju, v družinah ni druge rešitve Množica Bojim ljudi se v množici, ko jaz izgubijo, ki rast vidijo, da za konflikti hitijo. Res množica lahko mnogo je ljudi, drhal postane, ce človečnost se izgubi. Bojim se množice tudi, če hozana vzklika, a pri tem pravico in resnico zanika. Kdor sovraštvo, zlo, nasilje zbira, zlu prvo mesto daje, nesreči zlo pot utira. Ni lahko iz množice odločno izstopiti, v situacijah kobnih trden, pokončen biti. So množice, ki srečo, dobro si želijo, ko z božjo ljubeznijo k drugemu hitijo. P. Tarzicij Kolenko Ptuj, dializa št. 1339 v kriznih situacijah kakor le dialog, ki mora temeljiti na spoštovanju drug drugega. V letu usmiljenja bomo to najbolje uresničili, če se bomo trudili uresničiti dela usmiljenja. Velika noč naj bo posebna priložnost za to. Svojo spoštljivost živimo z vsemi ljudmi dobre volje. Pater Tarzicij Kolenko IZ NAŠE ŠOLE IN VRTCA Kaj delamo, kako se veselimo, kaj se učimo... Na Petrovi domačiji Učenci 1. a in 1. b so se na sončen januarski dan odpravili v Šturmovce, kjer so si ogledali Petrovo domačijo. Pričakala sta jih gospod Andrej in gospa Marija. Ogledali so si notranjost hiše in gospodarskih objektov. Najbolj sta jim bila všeč studenec sredi dvorišča in stranišče na štrbunk. Fante so posebej pritegnili stari kmečki stroji, deklice pa pripomočki za kodranje las. Videli so tudi »duhce«, ki so jih Šturmovčanke pripravile za pust. Vsak si je za spomin izbral rožo iz krep papirja. Ogled je bil prvošolcem všeč, saj so se veliko naučili o življenju nekoč. Manja Vinko Foto: arhiv OŠ Plesi in igre nekoč V okviru projekta Plesi in igre nekoč smo v vrtcu Mavrica pripravili zanimiv program za starše in z njim obudili spomine na nekdanje otroštvo. Na preproste, a čudovite igrice na paši, na preproste, a dragocene lesene punčke in punčke iz cunj, na lesene piščalke, skromno hrano, ki je je mnogokrat primanjkovalo. Vendar je bilo lepo, ko so v družini posedeli in zapeli domače pesmi. Strokovne delavke vrtca Mavrica Leskovec Pravljice - rastimo z njimi V petek, 5. februarja 2016, smo v telovadnici šole Leskovec pripravili proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Proslavo smo začeli z Zdravljico v izvedbi otroškega in mladinskega pevskega zbora Videm - Leskovec. Prireditev sta povezovala Amadeja Potočnik in Aleks Muršič, kot recitator pa se je izkazal Sašo Potrč. Skozi prireditev smo rastli s pravljicami. Dramska skupina nam je odigrala igro Žarka Petana Pet Pepelk, pripravili so jo pod mentorstvom učiteljice Ksenije Širovnik. Otroški pevski zbor je prepeval pesmi iz filma Kekec, se spraševal, kje živi pravljica, in potoval v deželo branja. S svojimi glasovi so nas presenetili tudi člani mladinskega pevskega zbora z zborovodjem Dejanom Štuhcem, solist Nik Krajnc in vrtčevski otroški zbor z zborovodkinjo Kristino Orlač. Kot gostje so prepevale Utrinki s proslave ob slovenskem kulturnem prazniku na OŠ Leskovec Foto: arhiv OŠ Leskovec if' * fchV rr članice ženskega pevskega zbora KD Leskovec pod vodstvom Srečka Zavca. Prireditev je s svojim nagovorom zaključil ravnatelj mag. Robert Murko in povedal, da se knjige ne sodi po platnicah in da si je v času, ki neustavljivo hiti, treba vzeti čas za to, da drug drugemu povemo kaj lepega, izrečemo prijazno misel. Obiskovalci so ob prihodu v dvorano dobili razglednice z motivi iz pravljic. To so zmagovalni izdelki likovnega natečaja, ki sta jih na prireditvi nagradila vodja podružnice Marjana Srdinšek in ravnatelj. Nagovoril nas je tudi župan Friderik Bračič, večer pa smo zaključili s solistko Laro Frelih in pesmijo Pravljica o mavričnih ljudeh. MK Ljubezen Ti si pesem, srca, ki jo pojem, si pot, ki vodi me vse do neba. Si krila, ki ponesejo me preko vseh meja, si zaklad, ki dano v srcu mi gaje nositi. Tadej Jeza, 5. a Ljubezen Prava ljubezen je lepa, večkrat pa tudi slepa. Včasih nas razveseli, včasih pa tudi razžalosti. V ljubezni prijatelja spoznaš, ki ga potem rad imaš. Ce ga imaš res rad, ostaneš vedno mlad. Gregor Goričan, 5. a Ljubezen Rad jo imam, ker je ena in edina in prihaja iz Eurospina. Ko pridem blizu trgovine, se mi že cedijo sline. Vzamem voziček in se odpravim v njen kotiček. Zagledam banano, solato, cvetačo, jabolko fino in nato še mojo malo Mandarino. To je res ena in edina ljubezen iz Eurospina. Žiga Kokol, 5. a Objem je tisoč besed, zajetih v eno dejanje, ki ga stori nekdo, ki te ima rad. Je poseben občutek topline, ki si ga izmenjujejo ljudje, ki se imajo radi. Teja Svenšek, 6. b Besede ljubezen razložiti se ne da, zašepetajo lahko le tihi glas srca. Ljubezen zdaj je v nas, saj je spet ta letni čas. Eva Podgoršek, 6. a Ko se ljudem pripeti kaj lepega, sanjajo o tem noč in dan. Želijo si, da tega ne bi nikoli pozabili in bi to misel lahko delili z ljudmi, kijih imajo radi. Gaja Železnik, 6. a Mladost je v življenju pomemben skupek malih sreč in drobcenih spominov, ki nas delajo močnejše in velike in brez katerih bi bili čemerni in pusti. Nika Širovnik, 6. b Eksperimentiranje v 5. a Učenci 5- a razreda so se pri urah NIT pobliže seznanjali tudi z eksperimentalnim delom. Z velikim zanosom in motiviranostjo so samostojno pripravili in izvedli poskuse. Enajst učencev je svoje poskuse predstavilo tudi sošolcem in kasneje tudi prvošolcem. Izvedli so: tornado v steklenici, svečo, ki pritegne vodo, faraonovo kačo, morje v plastenki, vulkan in še veliko drugih. Med eksperimentiranjem so učenci spoznali nekatere nevarne snovi in znake zanje, spoznali so, kako se pravilno zaščititi pri izvedbi poskusov in same korake eksperimentalnega dela. Svoje delo so odlično opravili in nanje sem bila zelo ponosna, saj so se izkazali kot pravi mali nadobudni raziskovalci. Nataša Varnica Foto: arhiv OŠ Na zasedanju medobčinskega otroškega parlamenta V četrtek, 18. februarja 2016, je v prostorih MO Ptuj potekalo 26. zasedanje ptujskega medobčinskega otroškega parlamenta. Zasedalo je 19 predstavnikov šol UE Ptuj. Solo Videm je zastopal devetošolec Martin Murko. Najprej nas je pozdravil podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek. Pridružili so se tudi predstavnica društva Ars Vitae za pomoč odvisnim od nedovoljenih drog Renata Štopfer, specialni pedagog iz CSD Ptuj Aleksander Solovjev in predstavnica Utrinek z zasedanja 26. ptujskega medobčinskega otroškega parlamenta Foto: arhiv OŠ MO Ptuj Maja Erjavec. Tema, o kateri so razpravljali, je bila Pasti mladostništva. Učenci so najprej poročali o dejavnostih v zvezi z OP na šolah ter izpostavili pasti in nevarnosti, ki prežijo na mladostnike. Najpogosteje so izpostavili alkohol, droge, spolnost, slab vpliv družbe, zasvojenost s telefoni, spletne zlorabe. Kot vzrok, zakaj mladi hitreje popustijo slabim vplivom, so navedli nizko samopodobo, negativen vpliv družbe in tudi vzgojo staršev. Učenci so izvolili predstavnika, ki bosta šole UE Ptuj zastopala na nacionalnem otroškem parlamentu v Ljubljani. Prisotne sta s svojimi argumenti najbolj prepričala Martin Murko (OŠ Videm) in Kaja Petrovič (OŠ Ljudski vrt). Zasedanje so mladi parlamentarci zaključili z mislijo, da si mladi želijo več iskrenega pogovora tako doma kot v šoli, na odrasle pa apelirajo, da je treba nekaj ukreniti z alkoholom, ki je mladini preveč dostopen. Damjana Hliš, mentorica OP Lutkovna igrica Kdor ne uboga, ga tepe nadloga Učiteljice OŠ Videm Manja Vinko, Olga Zelenik, Biserka Selak, Mateja Gabrovec, Helena Šegula, Mojca Kamenšek in Anica Topolovec smo v decembru 2015 pripravile lutkovno igrico z naslovom Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Lutke in scenarij za igrico smo izdelale in pripravile same. Z njo smo v prazničnem decembru razveseljevale predšolske otroke občine Videm, učence naše šole in otroke delavcev šole. Igrico so si ob prihodu Božička ogledali tudi otroci zaposlenih na Cestnem podjetju Ptuj. Otroci so z navdušenjem spremljali dogodivščine posebne sovice. Učiteljice pa smo želele s svojim prostovoljnim prispevkom popestriti in kulturno obogatiti praznične dni našim otrokom. Anica Topolovec Najmočnejši fant na svetu Tjan je bil star osem let. Bil je najmočnejši fant na svetu. Ne le, da so se ga vsi bali, tudi bežali so pred njim. Tjanu nikoli niso pravih mišičnjak, raje so ga zmerjali. Nekoč je rekel, da jih bo naučil kozjih molitvic. Ovirati je začel zračni promet. Modra in pametna učiteljica je predlagala, da bi poiskali njegovo mamico. Mamica je rekla, da ima rad učenje. Šli so v trgovino po zvezke in šolski nahrbtnik ter svinčnik. Ko so prišli in ga zaposlili, je bilo vse v redu. Tjan Živko Kmetec, 3. b Nisem samo najmočnejši fant v šoli in doma, temveč na svetu. Zato sem se odločil, da bom zasedel našo vas. Vse sem ogradil, da nihče ni mogel ne not in ne ven. Ljudje niso mogli v službe in otroci ne v šolo. Poklicali so policijo. Policaji so hitro prišli. Vse do zadnjega sem premagal in se z njimi igral, kot da so lutke. Poklicali so še vojake. Pometal sem jih, da so padali kot domine. Neki starec je rekel, da naj pošljejo po mojega očeta. Res so to storili. Zmenili so se, da se dobijo pri glavnem vhodu. Vzel je denar in skočil v pekarno. Kupil je moj najljubši mafin. Poklical me je in mi pokazal mafin. Pojedel sem ga in vse je bilo spet lepo in prav. Rene Kolednik, 3. b Djočanova kmetija V sredo smo obiskali Djočanovo kmetijo. Prišla sta gospoda Silvo in Ivan in nam pripovedovala o kmetiji. Povedala sta nam, da je hiša stara skoraj sto let. Nekoč je v bližini stal grad Travnik. Leta 2007 je bila domačija obnovljena. V hlevu je luknja, ki se ji reče oslica. V skednju hranijo staro orodje za delo na kmetiji. V veliki hiši so majhne postelje, velike omare, krušna peč in močne mize. V mah hiši pa so bili shranjeni šivalni stroji. Likalniki so bili na žerjavico. Ko je k nam prišla elektrika, so že imeli radio. Na strehi je bila odprtina, pod katero so nastavili voz in metali skozi odprtino slamo in seno. Danes kmetija služi za muzej na prostem. Nejc Šel, 3. b Naš Sonetni venec Tam doli v videmski šoli Računati se učimo, Ena plus ena je puževa žena, Tolkala in godala so igrala. Jabolka delimo na sedemnajstine. Igra MOJA MATEMATIKA je postala zabavna. Boste tudi vi prišli na našo lepo belo šolo? Učenci in učenke 3. b Maske osnovne šole Videm Povodni mož Učenke in učenci naše šole smo si pod vodstvom naših učiteljic in učiteljev izdelali masko in se udeležili fašenka v Vidmu. Za letošnjo masko smo si učenke in učenci osnovne šole Videm izbrali Povodnega moža. Spremljali so ga plesalke in plesalci. Med dekleti si je Povodni mož izbral prelepo Urško. Z njo je plesal tako dolgo, dokler ju ni pogoltnila deroča reka, polna rib. Ribice so izbranko že zelo težko pričakovale. Veselo so plesale in poskakovale ter ju vabile v svoje domovanje. Olga Zelenik Videmski učenci in učitelji so si za masko izbrali Povodnega moža ... Foto: Lidija Kosar Praznovanje dneva žena in materinskega dne v Leskovcu V petek, 11. marca, so učenci podružnične osnovne šole skupaj s svojimi mentorji v telovadnici šole pripravili kulturno prireditev. Namenjena je bila vsem ženam in mamam ob njihovem minulem in obenem tudi prihajajočem prazniku. Za bogat kulturni program so zraven učencev in učiteljev mentorjev poskrbeli še ljudske pevke Leskovčanke, Ženska vokalna skupina iz Leskovca pod vodstvom dirigenta Srečka Zavca in skupina Sure. Ob koncu sta zbrane nagovorila še župan občine Videm Friderik Bračič in vodja podružnične šole Leskovec Marjana Srdinšek. Kulturnemu delu prireditve je sledila pogostitev, za katero so poskrbeli predstavniki KS iz Leskovca. Marko Kunčnik Utrinek s prireditve na OŠ Leskovec Foto: arhiv OŠ Kranjska Gora V ponedeljek smo ob 11. uri varno prispeli v Kranjsko Goro. Verjetno smo zaradi vznemirjenja ob pričakovanju dogajanja na snegu na avtobusu pozabili nahrbtnik. Ampak prijazen šofer je to na poti domov ugotovil in nam nahrbtnik dostavil. Po uvodnih besedah vodje CSOD Kranjska Gora smo se namestili v sobe in se po kosilu prvič odpravili na sneg. Učitelji so učence glede na smučarsko predznanje razdelili v šest skupin. Tako se je začela smuka, za nekatere celo prvi koraki na smučeh. V teh petih dneh so učenci poleg alpskega smučanja spoznali osnove hoje s palicami, si ogledali Kranjsko Goro, obiskali Triglavski narodni park ... Vsak dan smo začeli z jutranjo telovadbo, da smo telo dobro pripravili na dejavnosti na snegu. Učenci so prisluhnili predavanju o varnosti na smučišču in nevarnostih zimske šole v naravi ter o shemi šolskega sadja in zelenjave, kjer so na račun prišle tudi njihove brbončice. V četrtek smo izvedli tudi pravo tekmo, kjer sta se pokazali volja in požrtvovalnost naših smučarjev. Ob večerih smo razgibali smejalne mišice, se preizkusih na plezalni steni, igrali družabne igre, namizni tenis pa vsak trenutek, ko je bilo malo prostega časa. Največje veselje je bilo ob zmagi katerega izmed nas, učiteljev. Ves teden so se učenci pripravljali na zaključni večer, na dramatizacije. Učenci so delo vzeli zelo resno in nam pripravili pravo gledališko presenečenje. Komisija v sestavi učiteljev Gorazda, Jožeta in Bena je njihov trud pohvalila. Bivanje v domu je bilo prijetno, zato so zadnji večer imeli ples, v petek pa smo jih popeljali na ogled naše nove športne pridobitve, planiške skakalnice. Čeprav včasih rečejo, da imajo samo eno pravilo — da ne upoštevajo pravil — so se izkazali kot odgovorni, delavni, prilagodljivi, vodljivi, radovedni ... Trudili so se po svojih najboljših močeh, kar je bil eden izmed glavnih ciljev tega popotovanja, ki je odlična priprava na življenje. Tudi v življenju je včasih težko, za dosego cilja je treba stisniti zobe, se potruditi, sodelovati ... Ko se nam zdi, da smo utrujeni, poiščemo voljo in moč ter rečemo: »Zmoremo!« Čestitamo, sedmošolci! Vaši učitelji Nesreča z biciklom Bilo je poletje, vreme je bilo sončno. Bil sem na obisku pri babici, ki živi na hribu. S sosedom sva s kolesi tekmovala po cesti. Dirkal sem. Bil sem hitrejši od soseda. Med vožnjo sem gledal nazaj. Skoraj bi me povozil avto. Vrgel sem se v koprive, ki so rasle ob cesti. Čeprav me je vse peklo, sem bil srečen, da sem preprečil nesrečo. Aljaž Pernek, 3. e Požar v gozdu Bil je lep, sočen dan. Naša družina se je odpravila v gozd. Zakurili smo ogenj, saj smo si želeli speči koruzo. Ker je nedaleč vstran stanovala babica, smo odšli k njej na sok. Ostala sem zunaj. Opazila sem, da se je ogenj povečal. Hitro sem stekla k atiju. Napolnila sva vedro z vodo in pogasila ogenj. Čeprav je bila koruza zasmojena, sem bila vesela, da sva gozd rešila pred požarom. Jana Krajnc, 3. e Junaški dan Bil je že mrak, ko sva se z atijem peljala na gimnastiko. Pot sta nama prekrižala starejša gospa in gospod, ki nista bila oblečena v svetla oblačila. Bila sta tudi brez kresničke. Z atijem nisva videla nikogar. Naenkrat pa sem zakričala STOP!!! Ati je še pravočasno ustavil avto in tako sem rešila njuni življenji. Drugo nesrečo sem preprečila na gimnastiki. Pomagala sem deklici, ki je bežala pred večjim, nesramnim fantom. Ustavila sem ga, saj nisem želela, da se ji kaj zgodi. Takrat se je za njo zapodilo še več fantov, ki so uživali v ustrahovanju. Vprašala sem jih, zakaj to delajo. Povedali so mi, da »za hec«. Rekla sem jim, da se to ne dela. Spravili so se še name. Iz težav so naju rešili učitelji, ki so fante kaznovali. Tega dne ne bom nikoli pozabila. Monika Milkovič, 4. e Rad pomagam starejšim ljudem Bil je mrzel zimski dan. Z družino smo bili na obisku pri sorodnikih. Na bregu je bilo veliko snega. Moja starejša babica, orna, se je napotila iz svoje hiše po bregu navzdol. Želela je priti do hiše, kjer smo bili zbrani sorodniki. Ko sem videl, da sama ne bo mogla priti do moje mame, sem ji pomagal. Babica se mi je za pomoč zahvalila in jaz sem bil zelo ponosen nase, saj sem preprečil, da ji ni spodrsnilo in se ni poškodovala. Martin Krajnc, 4. e Preprečila sem nesrečo Bil je lep, sončen dan, ko sem se vrnila domov. Na vhodnih vratih sem zagledala majhnega psička. Presenečenje! Bila sem ga zelo vesela. Dala sem mu ime Medo. Ko se je začelo temniti, se je moj ati igral z njim. Kar naenkrat pa se je odločil in odšel po stopnicah navzdol, v klet, zakurit v peč. Medo je začel lajati za njim. Spustil se je po stopnicah in skoraj bi padel, a sem ga na srečo hitro zgrabila in ujela. Bila sem zelo vesela, saj sem rešila svojega kužka pred padcem po stopnicah. Jana Kozel, 4. e Pomagala sem Bil je deževen dan. Učiteljica se je odločila, da bomo šli v telovadnico. Postavili smo se v vrsto. Kar naenkrat pa sta se moji najboljši prijateljici tako sprli, da sta se že skoraj stepli. Stopila sem med njiju in ju vprašala, kaj se je zgodilo. Vse sta mi povedali. Podali sta si roki in vse je bilo v redu. Zgodilo pa se je podobno tudi doma. S sestro sva se tako skregali, da sva bili zelo jezni druga na drugo. Čeprav je bilo videti grozno, sva druga do druge še nekaj čutih. Stopila sem do sestrice in se ji opravičila. Vem, da se vsak dan dogajajo nesreče. Če bi videla, da bi se komu drugemu ah pa meni zgodilo kaj nepričakovanega, bi takoj ukrepala. Teja Mandelj, 4. e Mama je preprečila nesrečo Z mamo sva se vozila po hitri cesti. Za nama je vozil avto, ves čas nama je hupal in naju hotel prehiteti. Ko naju je prehiteval, naju je odrival s cestišča. Mama je začela ustavljati avto in zavila na stransko cesto. Ob robu ceste je avto ustavila. Ugotovila je, da sva jo srečno odnesla, saj je bila le prazna guma in malo opraskan avto. Ati naju je odpeljal domov, avto pa so odpeljali na popravilo. Aljoša Širec, 4. e Mali požar Z babico smo šli na pokopališče. Ravno takrat, ko sem nalival vodo v zalivalko, je prihitela moja sestrica Monika in mi povedala, da je na enem grobu zagorelo. Stekla sva do tistega groba in s suho krpo zadušila ogenj. Srečen sem bil, ker nama je uspelo pogasiti požar. Urban Milkovič, 3. e Preprečila sem nesrečo Bil je vroč, sončen dan in z družino smo se odpravljali na morje. Mama je po telefonu poklicala naše najboljše prijatelje in skupaj smo preživeli nekaj dni. Zadnji dan smo odšli v mesto. Naši prijatelji so imeli 9 mesecev starega dojenčka v vozičku. Zaupali so ga meni in odšli na sladoled. Pustih so ga preblizu morja. Ko se je voziček že skoraj odpeljal v vodo, sem ga ujela in tako rešila dojenčka in voziček. Odpeljala sem ga k njegovi mamici. Skupaj smo pojedli sladoled, jaz pa sem bila srečna. Upam, da bom lahko v življenju naredila še veliko dobrega. Ruby Frelih, 3. e Nesreča na cesti Z očkom sva se odpravila v trgovino. Ker se mu je zelo mudilo, je hitel. Na cesti je bila gneča. Hotel je zatrobiti, pa sem mu rekla, da je včasih treba potrpeti. Poslušal je glasbo, jaz pa sem štela avtomobile. Naenkrat se je hotel izogniti gneči in je zavil na drugi pas. Skoraj sva se zaletela v tovornjak. Vprašala sem ga, zakaj me je tako prestrašil, ko pa sem ga pravočasno opozorila. Doma naju je bila mamica zelo zelo vesela, očka pa se je naučil, da mora včasih potrpeti. Kornelija Jelen, 3. e Nesreča Bil je sončen zimski dan in bilo je malo spolzko. Bil sem doma. Zunaj sem tekal in sem padel. Na pomoč sta prihitela ati in mami. Oskrbela sta mi rano. Šepal sem do večera. Naslednji dan me ni več bolelo. Spet sem lahko tekal s svojim psičkom Kajem. Domen Meško, 3. e Tehniški dan na OS Sela V četrtek smo imeli v šoli tehniški dan. Sodelovali smo učenci od prvega do petega razreda. Na tehniškem dnevu smo izdelovali izdelke za materinski dan. Najprej je vsak učenec pobarval dva ah tri magnetke, nato smo naredili vabila za materinski dan. Vabila so bila v obliki rože. Nato je vsak naredil še lepo rožico, ki bo darilo za mamico. Sara Vidovič, 3. r. Zjutraj smo šli v razred, kjer smo se zbrali vsi učenci 3. razreda in začeli barvati magnetke. Učiteljica mi je dala velikega metulja in pikapolonico. Ta izdelek sem pobarval s flomastri. Dobil sem model trobentice in ga obrisal ter izrezal. Pobarval sem jo s temperami. Nato sem poiskal kolaž papir, ki sem ga prepognil kot harmoniko, vrezal na pol in polovici prilepil skupaj. Na koncu sem še dobil leseno palčko, ki sem jo pobarval z zeleno barvo. Mislim, da so mi izdelki uspeh. Leon Pulko, 3. r. Na tehniškem dnevu smo imeli predavanje o varni rabi interneta. Drugo uro smo šli barvat magnetke iz mavca. Potem smo šli jest, nato pa delat vabila. Na koncu smo izdelali še rožice. Ko je bilo konec, smo šli k podaljšanemu bivanju in ven na igrala. Jan Fišer, 3. r. Urban Milkovič, 3. e, šola Leskovec Ruby Frelih, 3. e, šola Leskovec rj" Devetošolci pred življenjsko odločitvijo Izbira poklica je življenjsko pomembna odločitev vsakega. O poklicih smo včasih vedeli malo. Nihče v družbi se ni ukvarjal z usmerjanjem in ugotavljanjem primernosti izbire glede na sposobnosti. Pred pol stoletja je bil osnovni cilj čim prej priti do poklica in poskrbeti zase ter s tem razbremeniti starše. Nekoč so se mladi odločali predvsem za tiste poklice, ki bi danes ustrezali triletnim poklicnim programom in kaki štiriletni šoli, ki je dala poklic. Malo se jih je odločalo za gimnazije, saj po štirih letih ni bilo poklica, bila je le možnost nadaljnjega šolanja — študija. Zahteve gimnazije so bile zelo visoke, le odličnjaki so imeli verjetnost, da jo bodo končali v štirih letih. Danes je povsem drugače. Preizkus sposobnosti je že leto pred koncem osnovne šole — tega že nekaj let ni več, po šolah so svetovalne službe, ki imajo to vlogo. Vemo, da je v zadnjih letih bil trend vpisa na gimnazije, ki ima po končanju zahtevo po nadaljnjem študiju. Pa smo vendar ugotovili, da v naši mali Sloveniji ne more biti dela za takšno število šolanih ljudi, da je treba nekaj ustvarjati, proizvajati, da nam manjkajo ljudje, ki bi to počeli. Zato smo v družbi v zadnjih letih le spremenili politiko izobraževanja, saj pričakujemo, da bo poklicno delo pridobilo ceno. Ni mogoče, da bi bilo v raznih uradih, v javnem sektorju več zaposlenih kot v proizvodnji. Take družbe ni in je ne bo, ker ne more obstajati. Ker imamo na OŠ Videm kar močno svetovalno službo, smo jih povprašali o poklicni izbiri naših učencev. Na šoli Videm se s področjem poklicne orientacije ukvarja svetovalna delavka Ksenija Samojlenko. Pogovarjali smo se tudi s svetovalno delavko Faniko Novak, ki je hkrati tudi pomočnica ravnatelja. Katere aktivnosti se izvajajo v šoli z namenom, da bi se učenci čim bolj pravilno podali na poklicno pot, da bi čim bolje izbrali svoj poklic, da bi bili zadovoljni in seveda, da bi ga najprej dosegli, da bi bila izbira ustrezna sposobnostim? Vsi pač nismo sposobni za vse ... »Učencem želim dati čim več informacij o srednjih šolah, študiju na višjih in visokih šolah in univerzah. V času razrednih ur in drugih ur se z učenci pogovarjam o različnih možnostih prehajanja in napredovanja v izobraževalnem sistemu, predvsem pa si želim, da učenci razmišljajo o sebi, o tem, kaj jih zanima, kaj radi delajo, o čem se pogovarjajo in kaj jih veseli. Pri tem vidim največjo težavo ravno v tem, da učenci ne vedo, kaj jih veseli in kaj bi v življenju radi počeli. Redki so tisti, ki imajo cilj in mu sledijo. Ena izmed aktivnosti, na katero smo še posebej ponosni, je organizacija tehniškega dne, v okviru katerega je tudi Poklicna tržnica. Ker je organizacija tako zastavljenega dne velik zalogaj, sva se ga letos že tretjič v takšni obliki lotili s svetovalno delavko in pomočnico ravnatelja Faniko Novak,« je povedala Ksenija Samojlenko. Poklicna tržnica je ena od takih aktivnosti. Kako je ta potekala letos in koga vse ste povabili k sodelovanju? »Poklicna odločitev je ena izmed najpomembnejših v življenju. Vsi si želimo, da bi se naši otroci pravilno odločili in se izobrazili za poklice, ki jih veselijo in kjer so možnosti za zaposlitev dobre. Ker bi jim v šoli želeli dati čim več informacij, smo konec minulega leta organizirali tehniški dan za predstavitve poklicev in srednjih šol na poklicni tržnici. Starši naših učencev, naši nekdanji učenci in drugi strokovnjaki so predstavili 35 poklicev na 16 poklicnih področjih. Učenci so si izbrali tri poklicna področja, ki so jih zanimala in bi želeli o njih izvedeti več. Delo je potekalo po skupinah in vsako poklicno področje je bilo predstavljeno z značilnimi poklici. Po zanimivih predstavitvah je sledila poklicna tržnica. Predstavile so se naslednje šole in predstavniki podjetij: ŠC Ptuj: Ekonomska šola, Strojna šola, Elektro in računalniška šola, Biotehniška šola, Gimnazija Ptuj, Gimnazija Ormož, Škofijska gimnazija A. Martina Slomška, Šolski center Rogaška Slatina, Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše, Srednja prometna šola Maribor, Srednja lesarska šola Maribor, Gradbena šola Maribor, Srednja zdravstvena šola, predstavniki Slovenske vojske, predstavniki policije Podlehnik, Karierno središče Ptuj. Na poklicno tržnico so bili vabljeni tudi starši naših učencev in pohvalili so predstavitev šol. Vsi, ki smo sodelovali na tehniškem dnevu, tako učenci, učitelji kot starši, smo zadovoljni s spoznavanjem poklicev na takšen način. Zahvaljujemo se: Maji Pelci, Alenki Krabo-nja, Janji Lorber, Gregorju Lozinšku, Andreji Petek, Stanki Murko, Brigiti Rozinger Glo-govčan, Tatjani Ules Kozoderc, Tatjani Čer-nenšek, Nini Golob, Ireni Kodrič Cizerl, Andreju Cizerlu Kodriču, Heleni Murko, Janji Hojnik, Dušanu Skledarju, Renatu Bračiču, Izidorju Hrgi, Jožetu Milošiču, Miranu Maloviču, Ivanu Kokolu, Branku Goričanu, Boštjanu Hlišu, Mateju Krajncu, Andreju Gašperju, Minki Feguš, Andreju Forstneriču, Matjažu Muzeku, Jerneju Šmigocu, Simo- ni Skuber, Sanji Cafuta, Jerneju Palu, Mojci Perger in Mitju Šimenku.« Če primerjate izbiro učencev pred petimi, desetimi leti z današnjimi izbirami poklica in šole, verjetno ugotavljate razlike. V čem se kažejo? »Pomembna razlika je v tem, da se manj učno zelo uspešnih učencev vpisuje na gimnazije. Včasih je bilo že skoraj obvezno, da se odlični učenci vpisujejo v različne gimnazijske programe, danes pa se vpisujejo tudi v štiriletne tehnične in strokovne šole. Možnosti prehajanja in nadaljevanja šolanja so namreč velike, učenci in njihovi starši pa razmišljajo tudi o boljših možnostih za zaposlitev. Danes še tako visoka izobrazba ne pomeni veliko, treba je slediti trgu dela in deficitarnim poklicem. Več možnosti za zaposlitev imamo, če imamo poleg študija končano še srednjo tehnično oz. strokovno šolo. Med učenci pa je žal še vedno premalo zanimanja za deficitarne poklice v strojništvu, elektrotehniki, gradbeništvu in gostinstvu. Čeprav nekatera podjetja vabijo s štipendijami in možnostjo zaposlitve, veliko kadrovskih štipendij ostane nerazdeljenih in na zavodu za zaposlovanje še vedno povprašujejo za določenimi strokovnjaki, ki jih ni.« Ali menite, da bi lahko na izbiro lahko vplivala štipendijska politika? »Letošnje leto bo že drugo leto razpisana štipendija za deficitarne poklice iz evropskih sredstev; kateri poklici bodo izbrani za naslednje šolsko leto, bomo izvedeli jeseni. V lanskem šolskem letu so bili kot deficitarni določeni naslednji: kamnosek, orodjar, izdelovalec kovinskih konstrukcij, elektrikar, pek, mesar, zidar ... Ti poklici pa so bolj primerni za fante, zato lahko rečemo, da je za dekleta težje najti primeren poklic oz. šolo. Za vse je značilno, da izobražujejo za četrto stopnjo izobrazbe, torej triletne poklicne šole. Štipendija znaša 100 evrov, vendar se v primeru, če učenec oz. dijak ne dokonča letnika oz. celotnega programa, vrača. Nekatera podjetja razpisujejo kadrovske štipendije, ki pa pogosto ostanejo nerazdeljene.« Verjetno je še vedno največji delež vpisanih na gimnazije ... »Zadnji dve leti upada število učencev, ki se vpisujejo na gimnazije. Če bi populacijo naših učencev razdelila na četrtine, bi lahko rekla, da se jih četrtina vpiše na gimnazijo (Ptuj, Druga v Mariboru, Škofijska), dve četrtini oz. polovica na štiriletne tehnične šole in četrtina na triletne poklicne šole. ŠM Drugo srečanje rodbine Stopajnik m Tsoboto, 5. marca, smo se po % j skoraj dvanajstih letih ponov-▼ no srečali sorodniki iz rodbine Stopajnik. Kakor na prvem srečanju smo tudi tokratno srečanje izpeljali na pobudo Branka Stopajnika ter njegovih hčera Darje Dovečar in Damjane Cebe. Tudi tokrat smo se odpravili v škofijski arhiv in še enkrat preverili vse raziskane podatke, ali smo takrat mogoče kaj spregledali, vendar smo ugotovili, da smo raziskali vse. Ker pa se je v teh 12 letih rodovniškemu drevesu pridružilo kar nekaj novih članov, nam je pridobivanje novih podatkov vzelo kar nekaj časa in truda. Vse podatke smo računalniško obdelali, tako da je vsaka družina na srečanju dobila en izvod rodovnika. Za boljšo predstavo pa smo na veliki plakat narisali tudi naše rodovno drevo in vsako vejo narisali s svojo barvo. Vsak udeleženec je dobil tudi naprsnih v enaki barvi, kot je veja, iz katere izhaja, in tako so se na drevesu lažje orientirali. IZ STARIH ZAPISOV Naše raziskane korenine segajo v leto 1810. Žal kasnejših podatkov nimamo, saj se je podatkovna knjiga za leta nazaj Na veliki plakat so narisali rodovno drevo in vsako vejo narisali s svojo barvo. Foto: arhiv Cebe v Lovrencu na Pohorju, od koder izviramo, izgubila in tako na žalost ni mogoče dobiti starejših podatkov. Po naših podatkih se je naša najstarejša potomka rodila leta 1810 v Lovrencu na Pohorju. Ime ji je bilo Anna, njen priimek pa je takrat še bil Stopeinik. Tam se ji je leta 1833 rodil sin Josef, poročil se je z Juliano Kasniak. V zakonu se jima je rodilo šest otrok. Josef Stopajnik, rojen 2. 3- 1873, eden izmed njunih otrok, se je kot oskrbnik škofijskih vinogradov preselil v Strmec pri Leskovcu in tako prinesel naše korenine v Haloze. V tem času se je njegov priimek že spremenil v Stopajnik. Tukaj je spoznal Marijo Feguš in se z njo 1. 7- 1903 poročil. V zakonu se jima je rodilo osem otrok. Najstarejša na srečanju in tudi najstarejša na našem rodovnem drevesu je Gerč-ka Vindiš, rojena 14. 1. 1931. Naša najmlajša sorodnica je Naj a Staleker, rojena 15. 1. 2016. Srečanja se žal ni udeležila, tako da je bila najmlajša udeleženka srečanja Tara Stopajnik, rojena 3- 8. 2015. Najstarejši in najmlajši udeleženki smo podarili tudi simbolično spominsko darilo. Srečanja se nas je udeležilo 115 sorodnikov, nekateri pa zaradi drugih obveznosti ah življenja v tujini niso mogli priti. Ce bi se srečanja udeležili vsi živeči sorodniki, bi nas bilo 169. Spoznati nove sorodnike ali se z nekaterimi po dolgem času zopet videti, je bilo nekaj najlepšega. Ko človek začuti svojo pripadnost in povezanost, je to najlepša melodija srca. Skupaj smo preživeli čudovit večer in na koncu smo bili vsi enakih želja, da se še kdaj srečamo. Damjana Cebe "it v 7. igg Fr m S' ^8 ,J' ■ Številna rodbina Stopajnik na drugem srečanju Julijaninih 108 let A ■ "(udi letošnji 13. februar je bil nekaj posebnega. V I Mariboru, kjer že dobri dve desetletji pri hčerki Sla-JL vici Grabrovec živi naša rojakinja, pa posebej svečano obarvan. Julijana - Julka Turk iz Velike Varnice je namreč praznovala visok življenjski praznik, 108 let. Veseli družbi, ki je praznovala s slavljenko, se je pridružil tudi župan Friderik Bračič z delegacijo iz občine Videm. Slavljenki Julijani so tudi ob letošnjem obisku prav vsi zaželeli zdravja, ki naj ji še dolgo služi in jo drži pokonci. Veselimo se, da bomo z Julijano prihodnje leto pihali že 109 svečk. TM Na praznovanju 108. rojstnega dne Julijane Turk je bil tudi videmski župan Friderik Bračič. Foto: arhiv občine Čestitke Julijani Turk Naša Julijana Turk je praznovala že 108. rojstni dan. Čestitamo! Foto: AV 'V' A M upnik župnije Leskovec Edi Vajda in sodelavki Kari-M tasa smo obiskali Julijano Turk ob njenem častitlji-M življenjskem jubileju, 108. rojstnem dnevu. Se vedno je bistrih misli in s hvaležnostjo je tudi veselo zapela. Povedala je tudi, da ima dovolj časa za molitev rožnega venca in za branje. Najbolj se je razveselila prejema sv. obhajila. Se naprej ji želimo trdnega zdravja in Marijinega varstva. AV Veselja in trdnega zdravja želimo jubilantki Taša zvesta faranka je praznovala častitljiv življenjski I ^^1 jubilej. Razveselila se je obiska župnika Edija Vajde, JL ^ predstavnikov Karitasa in upokojencev. Hvaležni smo ji za zgledno krščansko življenje. Se vedno redno bere Družino in sodeluje pri nedeljskih sv. mašah na valovih radia Ognjišče. V življenju se je naučila skromnosti, potrpežljivosti in odgovornosti. Je dokaj čila in zdrava ter zmore poskrbeti sama zase. Se naprej ji želimo božjega blagoslova, veselja, trdnega zdravja in Marijinega varstva. AV Na obisku pri slavljenki Foto: arhiv AV Mami Mariji Kolednik iz Pobrežja za njenih 90 pomladi m Tsrcu vedno najdemo prostor, kjer hranimo najlepše % j spomine na dom, otroštvo, na starše. Draga mama, T ob tvoji 90-letnici smo se tiho začeli zavedati, da je prvih sto let življenja najtežjih in da se nič dobrega ni nikoli izgubilo. Skupaj smo sedli za praznično mizo in vsa vesela si nam poda- Slavljenka Marija Kolednik na svoj praznični dan Foto: arhiv MKČ rila stisk drhteče dlani, nasmeh in objem, ko smo ti voščili. Pomembno je, da smo bili skupaj in da veš, da smo ti hvaležni za vse, kar si storila za nas. Vemo, da so tvoje dobre misli in molitve v samotnih večerih neprecenljiv dar vsem, ki še vedno radi prihajamo domov. Z nami so se družili članici Župnijske karitas Bernarda Galun in Anica S kvote, pater Janez Ferlež, »farovška« kuharica gospa Marija in župan Friderik Bračič s soprogo Julijano. V naslednjih dneh so se oglasih sosedje in člani Društva upokojencev Videm: Franc Hliš, Friderik Šimenko in Mimica Kirbiš ter pater Jože Petek. Vsem se iz srca zahvaljujemo za obisk in voščila! Draga mama, želimo ti zdravja, veselja in sreče. MKČ 90 let Gabrovčeve mame Ane ■ etošnji 26. januar je bil za članico Kulturnega društva I Videm Ano Gabrovec iz Dravinjskega Vrha prav pose-M. IUon (lan: praznovala je namreč 90 let. Tisti torek pri hiši ni bilo miru, obiskovalci so si kar podajali kljuko v hiši v Dravinjskem Vrhu, kjer gospa Ana živi skupaj s svojo najmlajšo hčerko Mileno in njeno družino. Slavljenko smo obiskali številni sorodniki, sosedje, znanci in prijatelji, prišli so tudi predstavniki občine, župnije in Karitasa: župan Friderik Bračič, pater Jože Petek ter Bernarda Galun in Rezka Rozinger. Predstavniki kulturnega društva pa smo se h gospe Ani povabili na kozarček v družbi ljudskih pevcev Vinogradnikov. Ana Gabrovec je bila namreč s svojim možem Francem med ustanovnimi člani te najstarejše skupine ljudskih pevcev na Ptujskem, skupine, ki je obudila premnoge že skoraj pozabljene pesmi s haloškega konca. Pri Gabrovčevih se je namreč od nekdaj pelo: ko je kdo za kratek čas ob lupljenju krompirja v kuhinji začel mrmrati kakšno pesem, se mu je že iz sosednje sobe pridružil sopevec ah sopevka — in naenkrat je cela hiša prepevala. Po pevskih stopinjah svojih staršev so šle tudi vse tri hčerke — Anica, Marija in Milena, tudi zeti so morah biti pevci, če so želeli priti v Gabrovčevo družino. In mimogrede: drugouvrščeni pevec na pevskem tekmovanju družbe Radio-Tednik Žiga Kokol je pravnuk gospe Ane. Zato ni nič nenavadnega, da je tudi on babici v družbi s svojim bratrancem Juretom zapel Vse najboljše. V družbi slavljenke Ane Gabrovec Foto: arhiv KD Videm Vinogradniki so gospe Ani pripravili pravi mah koncert; da jim je pritegnila tudi slavljenka, ni treba posebej poudarjati. Začeli so z njeno najljubšo: Zabučale gore. In potem so se pesmi vrstile druga za drugo. Ene so spodbudili Vinogradniki, druge naša 90-letnica. Tudi na najbolj priljubljeno pesem Aninega moža Franca niso pozabili: N'mau čez izaro. Pa tudi na tisto ne, ki jo je svojima staršema posvetila hčerka Marija (poročena Varnica): Fialoško srce, pesem, ki je v izvedbi Vinogradnikov postala prava uspešnica. In kaj počne gospa Ana na stara leta, nas je zanimalo. Vse tisto, kar je počela kot gospodinja tudi v mlajših letih: plete, včasih kuha, pomije tudi posodo, gleda televizijo, poleti pa so njena skrb rože v hiši in okoli nje. Pa še nekaj jo zanima: vedno povpraša, kako so igrali videmski in završki nogometaši. To zanimanje za nogomet je najbrž tudi posledica dejstva, daje njen vnuk Vlado Kokol bil odličen nogometaš. »Kol'kor kapljic, tol'ko let!« so slavljenki med drugim zapeli Vinogradniki in skupaj z njimi vsi, ki smo tisti dan prišli gospe Ani voščit ob rojstnem dnevu. »Pa veliko zdravja, saj vse drugo itak že imate!« so dodale njene pevske prijateljice Marija, Betka in Lojzika. Za Kulturno društvo Videm: Jože Smigoc Jubilanti od 90 do visokih 108 let 90. rojstni dan je praznoval Jože Jerenko iz Barislovcev. Foto: arhiv Potočnik skali predstavniki DU Sela, župan Friderik Bračič, Bernarda Galun ter predstavnici ŽK sv. Vida Rozika Murko in Vida Pignar. Slavljenec Jože na jesen življenja uživa v družbi svoje žene, ki bo letos decembra prav tako dopolnila 90 let. V zakonu so se jima rodile tri hčerke, imata sedem vnukov, njun veliki ponos pa je 10 pravnukov. Farani so Jožetu, ki je opravljal poklic zidarja, danes zelo hvaležni, saj je z dobrimi nasveti veliko sodeloval pri obnovi selske cerkve in je bil dolgoletni član župnijskega pastoralnega sveta. Ob obisku na praznični dan so prav vsi slavljencu in njegovi ženi zaželeli trdnega zdravja in srečnih dni v krogu njune družine. V LETU 2016 V OBČINI 18 DEVETDESETLETNIKOV Letos bo kar 14 občanov v župniji sv. Vida praznovalo 90 let. Med njimi je samo en moški, štirje slavljenci pa so iz sosednje župnije sv. Andraža Leskovec. Žal pa smo se od treh 90-letnic letos že morah posloviti. Umrle so Ana Bedenik iz Dolene, Matilda Jerenko iz Popov-cev in Vilhelmina Vaupotič iz Tržca. BG m Tobčini Videm imamo tri občane, ki se bližajo 100. % j rojstnemu dnevu. Nežka Rogina in Amalija Mohor-T ko sta bili rojeni leta 1917 in bosta prihodnje leto praznovali visok jubilej, skupaj z njima pa tudi edini moški predstavnik, Maks Vaupotič, ki bo v novembru prestopil v 100. leto. Častitljivih 108 let pa je februarja praznovala naša občanka Julijana Turk, ki trenutno živi v Mariboru, in tam jo je tudi letos obiskala delegacija iz občine Videm. 90 LET MARIJE MURKO Marija Murko iz Lancove vasi je prva letošnja jubilantka, ki je praznovala 90. rojstni dan. Rojena je bila 1. januarja leta 1926. Na jesen življenja živi s hčerko Darinko in zetom Srečkom, zelo ponosna pa je na vnuka Uroša in Barbaro. Vse življenje je skrbno delala na kmetiji in skrbela za družino, marsikatero delo pri hiši pa še kljub visoki starosti zmore postoriti tudi danes. Na praznični dan sta slavljenko Marijo na njenem domu obiskala župan Friderik Bračič in Bernarda Galun. V imenu občanov in župljanov sta jubilantki zaželela trdnega zdravja in srečnih dni. Na obisku pri slavljenki Mariji Murko v Lancovi vasi 90 LET MARIJE KOLEDNIK V Pobrežju je 18. januarja 2016 Marija Kolednik praznovala 90. rojstni dan. Na njenem domu jo je obiskala delegacija iz občine Videm in ji zaželela še na mnoga zdrava leta. 90 LET ANICE GABROVEC V Dravinjskem Vrhu je 26. januarja 2016 praznovala 90. rojstni dan Anica Gabrovec. Ob tej priložnosti so se nanjo spomnili tudi v občini Videm in župniji sv. Vida ter jo obiskali na njenem domu. 90 LET JOŽETA JERENKA V Barislovcih 2, pri Jerenkovih, je bilo zadnji dan januarja prav tako zelo slovesno. Oče Jože Jerenko je v prijetnem vzdušju svojih naj dražjih in prijateljev praznoval visok življenjski jubilej — 90 let. Na praznični dan so slavljenca obi- Aktivnosti Društva upokojencev Videm J pravijo, da kurenti preganjajo zimo. Letos jim je to I -J z lahkoto uspelo, saj prave zime ni bilo. Zvončki in JL druge, času primerne cvetlice so se razcvetele. Rez vinske trte in sadnega drevja je v polnem zamahu. Vse to nam nakazuje, da je pred vrati pomlad, ki jo že z veseljem pričakujemo. Pravijo pa tudi, če delo vidiš, ga nikoli ne zmanjka. Za člane upravnega odbora DU Videm je dela vedno dovolj. Pred božično-novoletnimi prazniki smo obiskali članice in člane, stare nad 80 let in tudi invalide, se z njimi pogovorili in jih skromno obdarili. Obiskali smo jih sto deset. Tik pred iztekom leta smo v prijetni družbi našega članstva v gostišču Pal zaključili leto in nazdravili novemu. Bilo nas je okrog sto, in preden smo se razšli, smo zapeli tisto našo En lep dan je spet za nami v prijetni družbi z vami... V leto 2016 smo zakorakali z optimizmom in v januarju začeli vpisovati članarino ter se pripravljati na zbor članstva; 19. februarja smo ga tudi izvedli. Zbora se je udeležilo veliko članov in tudi gostov, med njimi je bil tudi župan občine Videm Friderik Bračič. Iz podanih poročil je razvidno, da je v letu 2015 članarino plačalo 294 članic in 152 članov, skupaj 446. Članov, starejših od 80 let, je 107. Najstarejša članica je letos dopolnila 98 let. Z veseljem pa sporočamo, da imamo sedem članic, ki v letu 2016 praznujejo 90. rojstni dan. Do sedaj smo obiskali tri slavljenke na njihovih domovih, jim voščili in skromno obdaril. Ugotovili smo, da še zdaleč ne kažejo svojih let. Bog daj več takih! Na zboru članstva smo v znak pozornosti razdelili 34 nageljčkov novim članom. V preteklem letu pa se je za vedno poslovilo 16 članov oz. članic, med katerimi je tudi naš dolgoletni tajnik Ivan Tement iz Vidma. Za njegovo delo smo mu hvaležni. Upravni odbor DU Videm načrtuje v letu 2016 različne aktivnosti, sproti vas bomo Za vse člane DU Videm je bilo gostišče Pal skoraj premajhno. Župan občine Videm Friderik Bračič je pozdravil navzoče in pohvalil naše delo. Ponosen je tudi, daje član društva upokojencev. obveščali o njih. Priporočamo vam, da se jih udeležite. Časa se ne da zaustaviti, in če vam bomo z našim druženjem polepšali kakšen dan, bomo veseli. Člane, ki še niso poravnali članarine, pa obveščano, da lahko to sto- rijo vsako sredo od 9. do 11. ure v društveni pisarni. Veseli smo tudi novih članic in članov, še posebej vabljeni tisti, ki bi bili pripravljeni sprejeti aktivnosti v UO. Besedilo in foto: Franci Hliš Članica DU Videm Anica Gabrovec je praznovala 90. rojstni dan. Tudi mi smo jo obiskali in ji voščili. VOŠČILO Naj bo za nas velikonočno praznovanje veselo, zadovoljno, polno sonca in smeha! Z njmi naj se utrjuje naše verovanje v dobroto božjo, ki naj nikdar se ne neha! Upravni odbor DU Videm rj" Selški upokojenci na 17. občnem zboru m Tsoboto, 12. marca, ko je v občini Videm potekala % / tudi čistilna akcija, so se že v dopoldanskem času na ▼ rednem občnem zboru zbrali člani Društva upokojencev Sela. Danes je v društvo včlanjenih okrog 100 članov, letno srečanje pa je bilo priložnost za pregled opravljenega dela v preteklem letu, nadaljnje načrte in uraden sprejem novih članov. Tajnik Franc Tominc (skrajno levo) in predsednica Tilika Vidovič (skrajno desno) v družbi novih članov Dobrodošlico polni dvorani članov in gostov, med njimi županu občine Videm Frideriku Bračiču, predsednici KS Sela Frančki Merkuš, predstavnici PZDU Ptuj Mariji Ditinger, svetnici Katji Sven-šek, p. Jožetu Petku ter številnim prijateljskim DU in društvom iz domače KS, je namenila predsednica DU Sela Tilika Vidovič. Iz njenega poročila smo nato lahko razbrali, da so se selski upokojenci tudi v letu 2015 družili na mnogih družabnih in rekreativnih srečanjih. Izpeljali so veliko aktivnosti, sodelovali v projektu Starejši za starejše, skrb pa namenjajo tudi članom, starim 80 let in več. Pohvalno je, je še dejala Vidovičeva, da sta v društvu zelo aktivni tudi ženska in moška kegljaška ekipa, saj je postalo rusko kegljanje v zadnjem času zelo priljublje- ŠE NAPREJ V OSPREDJU SKUPNA DRUŽENJA IN Kulturni utrinek so pred uradnim delom dodale pevke ljudskih pesmi KD Sela, sicer tudi vse članice DU Sela. Skrajno desno Lojzka Murko, najstarejša prisotna članica na letošnjem občnem zboru. no med videmski upokojenci. Franc Tominc, tajnik društva, je dodal, da so imeli lani osem rednih in nekaj izrednih delovnih sestankov, na katerih so sproti urejali aktualne zadeve. Skupaj sta nato z majhno pozornostjo, pa zato s toliko večjim veseljem pozdravila tri nove člane, Barislovčane: Darinko in Srečka Horvata ter Antona Pala. Posebne pozornosti pa je bila deležna tudi najstarejša prisotna članica na občnem zboru; po skrbnem pregledu liste članstva je F. Tominc letos segel v roko in čestital Lojzki Murko, ki bo maja letos dopolnila 85 let. Pogled med goste letošnjega občnega zbora DU Sela REKREACIJA Vidovičeva je glede načrta za letošnje leto povedala, da bodo tudi letos izvajali podobne aktivnosti kot lani, posebno pozornost pa namenili predvsem družabnim in rekreativnim srečanjem. Skupna druženja so namreč prijetna popestritev v jeseni življenja, s kolesarjenji, kegljanjem, pohodi in tudi kopanjih v termah pa bodo skrbeh za dobro počutje in kondicijo. Uspehov selskih upokojencev so se na občnem zboru veselili tudi gostje. Vsi pa so se strinjali z ugotovitvijo p. Jožeta Petka iz videmske župnije, ki je dejal, da se upokojenci resda pozdravljajo s pozdravom »Nimam časa«, pa vendarle so selski upokojenci najbolj aktivni in navzoči — tako v življenju kraja kot pri sv. Družini na Selih. Le zaželimo jim lahko, da tako tudi ostane. Besedilo in foto: PK Občinska liga v kegljanju s kroglo na vrvici m Tire tj e m življenjskem obdobju naj bi imeli up oko j en-% j ci čas za vse tiste stvari, ki v delovni dobi niso prišle T na vrsto. Sem spada tudi rekreacija, predvsem takšna, primerna za naša leta. Med člani društev upokojencev v občini Videm je v zadnjem času med najbolj priljubljeno rekreacijo kegljanje s kroglo na vrvici. Trenutno so možnosti za to zvrst rekreacije in druženja v šestih KS: Sela, Lancova vas, Tržeč, Pobrežje in Videm. Takšne možnosti za zdaj ni v KS Leskovec in Dolena. Veseli bi bili, če bi bili prostori vsepovsod pokriti in primerni za kegljanje tudi v zimskem času, kot imajo to urejeno nekatera druga društva, na primer v Majšperku. V vseh sekcijah delujeta ženska in moška ekipa, pred kratkim pa so se sestali vsi vodji sekcij in določili načrt delovanja za leto 2016. Liga se začne v četrtek, 7- aprila, in bo trajala do 9- junija 2016. Za organizacijo, potrebno ob zaključku lige, je zadolžena sekcija iz Pobrežja. Na koncu so prisotna tekmovanja in v tem delu naj bo poudarjeno, da sta pomembni dobro počutje in prijetno druženje, ki dajeta dodatno motivacijo ob doseženih tek- Vodja lige v kegljanju s kroglo na vrvici Franc Kirbiš je predlagal program za leto 2016. Program so prisotni tudi potrdili. movalnih rezultatih. Vsem simpatizerjem kegljanja s kroglo na vrvici in drugim občanom želimo lepe veliko- nočne praznike. Naj vam prinesejo mir in družinsko srečo! Besedilo in foto: Franci Hliš Zvončki haloške pomladi "T^kod okriljem Društva za napredek in razvoj Kocil iz I -J Skorišnjaka so letos v pustnem času iz zemlje pokuka-JL. li zvončki haloške pomladi. Ne ravno dobesedno, gre namreč za pustno masko, s katero so se člani pustne skupine predstavili na letošnjih pustnih povorkah oz. karnevalih. V pustni skupini je letos sodelovalo 28 članov. Zvončki haloške pomladi na travniku Foto: MT Vse priprave so potekale pri Sonji Krajnc in Zdravku Vidoviču, ki skupino tudi vodita. Vsaka pustna maska zna privabiti poglede in občudovanje, vendar je za izdelavo potrebnega veliko časa, materiala in dobre volje. Tako so sodelujoči izmed vseh idej najprej izbrali ustrezno masko. Potem so pripravili načrt za izdelavo kostuma in načrt za okrasitev spremljajočega voza. Nato so dekleta zavihala rokave in pognala šivalne stroje ter se lotile ustvarjanja kostumov, medtem pa so se fantje lotili priprave voza. Po trdem delu so nastali čudoviti zvončki, s katerimi so se člani skupine predstavili na letošnjem pustovanju na Ptuju in tudi v okolici. Da se jim je trud bogato poplačal, priča dejstvo, da so bili na vseh pustnih povorkah, tj. v Cirkulanah, Markovcih, na Ptuju, v Vidmu in Cirkovcah, nagrajeni. To daje vsem dodatno motivacijo, da se s še večjim veseljem in zanosom lotijo priprav za naslednje leto. Izdelovanje in priprave na pustovanje namreč niso samo težko in mukotrpno delo, ampak se ob tem tudi družijo, veselijo in zabavajo. Zvončki so se letos poslovili, drugo leto pa nas presenetijo s kakšno novo izvirno pustno masko. OBČNI ZBOR DRUŠTVA Na sedežu Društva za napredek in razvoj Kocil v Skori- šnjaku je 5- marca potekal redni letni občni zbor. Pri pregledu lanskega načrta dela in izvedenih aktivnostih so člani ugotavljali, da so izvedli večino načrtovanih dejavnosti. Nekatere aktivnosti so že utečene in so jih ponovno uvrstili v program za tekoče leto. Kljub temu da delujejo v majhnem kraju, jim z dobro voljo uspeva organizacija kar nekaj prireditev skozi vse leto, kot so: velikonočni pohod, postavitev mlaja s kresovanjem, romanje na Sv. gore in martinovanje. Prireditve člane povezujejo med seboj kakor tudi z drugimi iz okoliških krajev. Ker pa sledijo svojemu namenu, si želijo pridobiti in urediti prostore za nadaljnje delovanje dru- štva, saj društvo že od začetka gostuje pri predsedniku društva, Francu Emeršiču. Ob koncu občnega zbora so spodbudne besede članom namenili tudi prijatelji iz drugih društev in jim tako dah novih moči za nadaljnje delovanje. Po zaključku uradnega dela pa sta z igranjem na harmoniko zbrane zabavala harmonikarja Alen Orlač in Patrik Vidovič. Melita Turk Na Kočarjev! domačiji prvo pomladno opravilo Pobreški kletarji in njihovi pomočniki so še pred začetkom pomladi na priložnostnem druženju zavihali rokave in opravili rez brajd na Kočarjev! domačiji. Ob tem so si Pobrežani zaželeli, da bi bila nova letina čim boljša, da bo potem tudi v pobreškem sodčku čim več dobre domače kapljice. AV Letošnje koline v Leskovcu m ¥ 1D Klopotec Leskovec v Halozah začnemo celoletni % / program dela uresničevati v januarju. Najprej opra-▼ vimo koline, ki nam služijo kot osnova za društvene aktivnosti skozi vse leto. Ob tem se naslanjamo in nadaljujemo tradicijo naših prednikov, saj so bile nekoč koline osrednji domači praznik v zimskem času. Koline po starem običaju smo pripravili 30. januarja na domačiji Bratušek v Mah Varnici, prisotnih pa je bilo okoli 25 članov društva. Tako kot se spodobi za ta dan, je bilo prešerno vzdušje že od ranega jutra do poznega večera. Koline smo opravili pod taktirko Jožefa Smigoca (mesarski del) in Ivanke Smi-goc (gospodinjski del). Kaj vse smo postorili? Pripravili smo meso in ga dali v raz- sol (opekanje mesa na domačiji Habjanič), obarili smo slanino in iz nje naredili zaseko in ocvirke, naredili kašnate klobase in krvavice ter pripravili sestavine za izdelavo tlačenke. Po dobro opravljenem delu se je dan prevesil v družabni del, v katerem se je zaslišal tudi glas harmonike. V društvu smo zadovoljni in veseli, da nam je koline uspelo izpeljati tudi letos. S tem smo si zagotovili »bazo« za nemoteno delovanje na raznih prireditvah v Leskovcu in občini Videm. Kot vemo, je družbena klima v zadnjem času vse manj naklonjena delovanju društev, ki pretežno temeljijo na prostovoljnem delu članov. Kljub temu ostajamo člani turističnega društva optimisti. TD Klopotec Leskovec v Halozah Najprej na pohod, nato pa rez potomke "T" ovo leto so prizadevni člani KTD Klopotec Soviče I - Dravci in Društva za ohranjanje dediščine Haloz JL ^ začeli s tradicionalnim novoletnim pohodom, na katerem se je zbralo veliko prijateljev. Ob začetku pomladi pa so znova združili moči in opravili rez v društvenem vinogradu v Dravcih, pri etnološkem muzeju, kjer so se lani veselili obilne letine. Letnik 2015 so ob tej priložnosti tudi pokušali in dobil je same dobre ocene, kakovosten in obilen letnik pa pričakujejo tudi letos. V društvenem vinogradu in pri muzeju pa se bodo do jeseni še velikokrat srečali prijatelji obeh društev. TM Že po tradiciji so uživali na skupnem novoletnem pohodu. V društvenem vinogradu v Dravcih je opravljena tudi rez potomke z Lenta. Foto: Korpič Novičke iz Društva žensk Pobrežje A ■ "tudi ob koncu minulega leta I smo bile članice Društva žensk JL Pobrežje zelo aktivne. Izdelovale smo praznične aranžmaje in adventne venčke, v pomoč pa nam je bila naša članica. Lani decembra smo organizirale tudi kuharski tečaj z naslovom Kuhajmo malo drugače. Tečaj je vodila Emilija Pavlič iz Kopra. Dobro je bilo spoznati tudi drugačen način kuhanja in priprave hrane. Vse sodelujoče smo bile zelo zadovoljne s prikazanim. Gospa Emilija je posebej poudarila, da pri kuhi uporabimo čim več doma pridelane hrane. Mlade mamice je spodbudila k vključevanju otrok pri kuhanju. Leto 2015 smo zaključile s prijetnim druženjem z ugotovitvijo, kako čas prehitro beži. Nada Novak Kuhan kruh Delo na naših srečanjih m TUruštvu smo pripravile kar nekaj prazničnih kosil, ki % j jih članice kuhajo ob osebnih in drugih praznikih. ▼ Ob pustu je dišalo po krofih, veselo pa je bilo tudi ob Rezkim gerpi. Preizkusile smo se tudi v peki medenega testa pod mentorstvom Mateje Zagoršek. Oblikovale in okrasile smo naše nove izdelke, ki smo jih razstavile tudi na naši praznični velikonočni razstavi Naš vsakdanji kruh. V februarju smo se članice in člani srečali na rednem občnem zboru, na katerem smo poročali o minulem delu in zadanem načrtu za letošnje leto. Večer smo zaključili s prijetnim druženjem. PRVI KUHARSKI KROŽEK ZA PRVOŠOLČKE OŠ VIDEM PRI PTUJU V TEM LETU V sodelovanju z OS Videm smo 4. marca pripravili prvi kuharski krožek za prvošol- ce. Pekli smo medeno srce za mamo in pripravili sadno nabodalo. Sodelovalo je 25 otrok iz šole in 10 »zunanjih« tečajnikov, ki radi pridejo pogledat k svojim babicam. Mentorica krožka je bila nekdanja učenka videmske šole Mateja Zagoršek (Sodčeva), po poklicu slaščičarka. V pomoč so bile naslednje članice društva: Marjana Sitar, Majda Šeruga, Marija Pečnik, Danica Spevan, Marinka Vaupotič, Helena Pečnik in Marija Kolednik Črnila. Peka in krasitev sta zaposlili male kuharje in kuharice, ki so z veseljem sodelovali. MKČ Lancovljanke v radijski oddaji Kuharije "TK "T" ovinarka Estera Korošec, ki na Radiu Ptuj vodi I ^^1 nedeljsko kuharsko oddajo Kuharije, je konec janu-JL ^ arja k sodelovanju povabila tudi članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas. Osrednja tema so bile ocvrte pustne jedi, saj je bila oddaja na sporedu na valovih Radia Ptuj na »mastno« nedeljo, 7. februarja. Članice so za to priložnost pustnih jedi, značilnih za pripravile nekaj izbranih naše območje. Prikazale so, Daje pust zares masten okrog ust, so s svojimi ocvrtimi dobrotami prikazale tudi gospodinje iz Lancove vasi. V pogovoru z novinarko Radia Ptuj Estero Korošec (levo) ... kako se pripravijo krhki flancati, ptički iz kvašenega testa, kvašeni flancati, veliko pozornosti so vzbudile tudi ocvrte pustne rožice, seveda pa ni šlo brez najznačilnejše pustne sladice, krofov. Vsaka gospodinja ima na zalogi svoj preizkušeni recept, ki da »najboljše rezultate«. Prav tako so ob tej priložnosti skuhale tudi tradicionalno pustno "južno": rdeče meso iz razsola, dušeno kislo zelje in krompir v kosih z ocvirki. Po končanem snemanju so nam Lancovljanke povedale, da je za njimi zanimiva izkušnja in da so s poslušalci Radia Ptuj z veseljem podelile svoje recepte in kulinarične izkušnje. Besedilo in foto: PK Najprej občni zbor, nato praznovanje dneva žena f članice Društva podeželskih žena in deklet Lanco-■ va vas so za letošnji občni zbor, ki ga že po tradiciji p o veže j o s praznovanjem dneva žena ali materinskega dne, izbrale soboto, 12. marca. Dvorana vaškega doma je bila dobro zasedena, ta večer pa so Lancovljanke v svoji družbi gostile tudi številne goste, s katerimi jih povezuje skupno sodelovanje. Občni zbor so s pesmijo in plesom začeli člani mlajše otroške FS FD Lancova vas. Večer se je začel z nastopom mlajše otroške folklorne skupine FD Lancova vas, nato pa je besedo prevzela predsednica Katica Krajnc in v svojem poročilu strnila pregled opravljenega dela v preteklem letu. Gospodinje iz Lancove vasi so bile s svojimi dobrotami prisotne na številnih dogodkih, skrbele so za izobraževanje, organizirale kuharske tečaje, najbolj pa jim ostaja v spominu lanska slovesnost ob začetku izgradnje AC-odseka, ko jim je na njihovi stojnici segel v roko tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar. Letošnji občni zbor je bil volilni, zato so članice izvolile novo vodstvo. Katici Krajnc so zaupale še en mandat vodenja društva, podpred- Članicam seje za dobro sodelovanje in prepoznavnost društva zahvalil tudi videmski župan Friderik Bračič. Prejemnice zahval za prizadevno delo v društvu: (z leve) Anica Molek, Liljana Širovnik in Jerica Žunkovič Na letošnje praznovanje ostajajo nepozabni spomini, predvsem na družabni kviz, ki je poskrbel za salve smeha in prešerno razpoloženje vseh v dvorani. sednice so Jerica Žunkovič, Mira Flinčec, Danica Vidovič in Klavdija Malek, tajniška dela bo še naprej opravljala Vida Vidovič, prav tako ostaja društvena blagajna v rokah Liljane Širovnik. »Najlepše se vam zahvaljujem za vse opravljeno delo v preteklem letu, tudi za vaše razumevanje in potrpežljivost. Zahvala velja tudi za vsa tista mala opravila, ki morda niso tako vidna, pa so vseeno potrebna, da naše delo teče nemoteno. Ponosna sem na vse vas! Pogumno torej naprej, novim izzivom naproti,« je K. Krajnc zaključila svoje bogato poročilo. Posebno zahvalo z majhno pozornostjo pa je za prizadevno delo in pomoč namenila Liljani Širovnik, Anici Malek, Jerici Žunkovič in Petri Krajnc. Glede nadaljnjih načrtov je Krajnčeva dejala, da bodo ohranile že ustaljene aktivnosti, v ospredju bodo razni tečaji in izobraževanja, pozornost pa bodo namenjale tudi rekreaciji, zato so letošnja novost tudi pohodi ob polni luni. PC)11\ \I X \ BESEDA GOSTOV Lancovljankam so se ta večer pridružili tudi gostje, med njimi videmski župan Friderik Bračič, predsednik Odbora za negospodarske dejavnosti občine Videm Brane Kolednik, predsednik KS Lancova vas Dani Hliš, p. Jože Petek in predstavniki prijateljskih društev. Izrekli so mnogo lepih besed, čestitali za opravljeno delo, tudi za to, da društvo zelo vzorno vodi vso dokumentacijo, nove- mu vodstvu pa zaželeli zagnano in plodno delo tudi v prihodnje. PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA Drugi del večera je bil namenjen praznovanju 8. marca, dneva žena. Praznovanje so začele s krajšim kulturnim programom, v katerem so se predstavile mlade recitatorke, Eva Vidovič Malek na harmoniki in Samanta Pignar s flavto. Spomnile so se tudi na najstarejšo prisotno članico in jo obdarile, letos je bila to Olga Lukman iz Lancove vasi. Sledil je nepozaben družabni kviz, ko je voditeljica Bojana Mlakar skupaj z dvema tekmovalnima ekipama in komisijo poskrbela za zares prešerno razpoloženje. Večer so v Lancovi vasi zaključile z lovom na dobitke na tomboli, vsaka članica pa je domov odnesla še majhno »cvetlično« pozornost. Besedilo in foto: PK Zimske aktivnosti v PGD Tržeč ■ ot je že praksa zadnjih nekaj let, v občinskem glasilu Naš glas redno objavljamo novičke iz našega društva JL *Lin gasilske enote. V prvi polovici decembra smo izvedli koledarsko akcijo v vaseh Tržeč, Jurovci in Lancova vas in delu naselja Majski Vrh, kjer smo vaščanom razdelili društveni koledar in jim zaželeli uspešno novo leto. 23. decembra smo za vse članstvo organizirali zaključek leta v dvorani našega gasilskega doma. Predzadnji dan leta 2015 pa smo zamenjali vse štiri terenske pnevmatike na vozilu GVC 16/24 Unimog. Pnevmatike so bile že dotrajane in smo jih zaradi varnosti morali zamenjati, ker gre za vozilo, ki izvozi na večino intervencij na območju Haloz ob našem pozivu. V soboto, 16. januarja, smo uspešno izvedli že 85. redni letni občni zbor. V januarju so se začela aktivna dela pri gradnji nove vzporedne ceste k avtocesti in tako so pred našim gasilskim domom zahrumeli prvi gradbeni stroji in tovornjaki. Tudi dostop do gasilskega doma je tako zdaj občasno moten. Vsa zunanja dela na vzporedni cesti naj bi bila končana do konca junija tega leta in takrat bo Tržeč prometno veliko bolje infrastrukturno opremljen. PGD Tržeč je v stalnem stiku z izvajalci in aktivno sodeluje pri predlo- Požar gospodarskega poslopja v Jurovcih Gradnja nove vzporedne ceste ob gasilskem domu Tržeč Foto: arhiv društva gih ureditve okolice gasilskega doma, ki meji na vzporedno cesto. V februarju so se mentorji mladine aktivno podali v priprave za kviz gasilske mla- dine. Za dan žena pa smo v gasilskem domu pogostili naše članice. V prvih treh mesecih tega leta smo se udeležili tudi številnih občnih zborov naših sosednjih in prijateljskih gasilskih društev in drugih društev, s katerimi sodelujemo. Na operativnem področju beležimo tri posredovanja. 21. decembra dopoldne smo pomagali gasilcem iz Vidma pri požaru kleti v hiši na Dravinjskem Vrhu. 29. decembra zvečer smo posredovali v Jurovcih na požaru gospodarskega poslopja. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo gasilskim enotam Sela, Videm, Podlehnik in Leskovec za hiter odziv in učinkovito pomoč. Skupno je na intervenciji delovalo 58 gasilcev z 12 vozili. 14. januarja pa smo na poziv regijskega poveljnika posredovali na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje, kjer smo oprali plato, na katerem so bili nameščeni šotori za migrante. Na področju izobraževanja je en gasilec v februarju opravil tridnevni tečaj za tehničnega reševalca na Igu. Osem naših operativnih članov pa je opravilo obdobni zdravstveni pregled. V letu 2016 so glavni načrti povezani predvsem z dokončno ureditvijo ožje in širše okolice gasilskega doma ob gradnji vzporedne ceste. Opraviti bomo morali tudi nekaj servisnih posegov na naših vozilih in aparaturah, dokupiti pa želimo nekaj kosov osebne zaščitne opreme. Obstoječe vozilo za prevoz moštva Mercedes Sprinter 311 GDI, ki letos šteje že 15 let, pa želimo malo obnoviti, da bo zdržalo še vsaj pet let. Naši pogledi pa segajo že v leto 2021, ko bo društvo praznovalo 90 let obstoja. Do takrat želimo urediti fasado gasilskega doma (stari del) in zamenjati vsa okna na starem delu gasilskega doma. Ob praznovanju 90-letnice, ki bo leta 2021, pa želimo namenu predati tudi novo vozilo za prevoz moštva (GVM-1, posadka 1+8, 3,5 tone največje dovoljene mase, pogon na vsa kolesa). Dragi občani! Kot vidite, nam dela nikoli ne zmanjka, zato se vam zahvaljujemo za vse donacije ob koledarski akciji in za vso pomoč, ki nam jo namenjate. Z gasilskim pozdravom »Na pomoč«! PGD Tržeč Mladi trževski gasilci na kvizu m ^Prostovoljnem gasilskem dru-% j štvu Tržeč zadnja štiri leta T aktivno sodelujemo s podmladkom v kvizu gasilske mladine. Letos je združeno tekmovanje štirih gasilskih zvez (Videm, Majšperk, Kidričevo in Slovenska Bistrica) potekalo v organizaciji GZ Videm v soboto, 5. marca, v stavbi Osnovne šole Podlehnik. Združeno tekmovanje štirih gasilskih zvez se v praksi izvaja zadnja tri leta, zaradi racionalizacije kadrov, stroškov in logistike. Rezultati štejejo ločeno za vsako gasilsko zvezo posebej. Kategorije so enotne in ni delitve med spoloma, tako da lahko sodelujejo pionirji (starost 7—11 let), mladinci (starost 12—16 let) in gasilci pripravniki (starost 16—18 let). Ekipa šteje tri člane. Najboljši dve ekipi v vsaki kategoriji iz vsake gasilske zveze nato napredujeta na regijsko tekmovanje, od tam pa spet najboljši dve v vsaki kategoriji na državno tekmovanje. PGD Tržeč je letos na tekmovanju GZ Videm v kvizu sodelovalo s tremi ekipami: ekipo pionirjev (Luka Cafuta, Maj in Valentina Milošič z mentorjem Aljošem Simenkom), ekipo mladincev (Žiga Gašpar, Teo in Nejc Šibila z mentorjem Markom Jazbecem) in ekipo mladink (Manca Lesjak, Lea Kokol, Tjaša Kmetec z mentorjem Blažem Lesjakom). Pionirji so zasedli 6. mesto, mladinke 7- mesto in mladinci 3- mesto. Žal se nobeni ekipi ni uspelo uvrstiti na regijsko tekmovanje, vendar to ne bo odvzelo motivacije za nadaljnje delo z mladimi. V aprilu, maju in juniji pa se želimo s podmladkom vključiti v priprave na tekmovanje v gasilski orientaciji. Vse mlade, ki bi se želeli vključiti v gasilsko mladino in stanujejo v vaseh: Tržeč, Jurovci in Lancova vas, vabimo, da se javijo mentorju gasilske mladine v PGD Tržeč (Marko Jazbec, tel. 041 378 339, e-pošta jazbec.mark@gmail.com). PGD Tržeč PGD Tržeč se zahvaljuje donatorjem, ki so najmlajšim omogočili nemotene priprave in sodelovanje v kvizu gasilske mladine: Sveča, d. o. o., iz Pobrežja, Raču-novodsko-knjigovodske storitve Liljana Širovnik, s. p., iz Lancove vasi, Mir, d. o. o., iz Vidma, Avtoservis Vrbovšek — Marijan Bratušek, s. p., iz Lancove vasi. Posebej pa se za donirane kratke majice z logotipi zahvaljujemo podjetju Tara — trgovina, knjigovodstvo, Brigita Zorec, s. p., iz Ormoža. V Podlehniku nastopilo kar 84 ekip mladih gasilcev Skupinski posnetek ekip iz GZ Videm v družbi mentorjev; ki so bili zelo uspešni tudi na regijskem kvizu gasilske mladine. Foto: arhiv PGD Sela m Tsoboto, 5. marca, je v prosto-% j rih Osnovne šole Podlehnik T potekal občinski kviz gasilske mladine v organizaciji štirih gasilskih zvez: GZ Videm, GZ Kidričevo, GZ Majšperk in GZ Slovenska Bistrica. Skupaj je na kvizu tekmovalo 84 ekip v treh kategorijah (pionirji, mladinci in gasilci pripravniki), najboljši dve ekipi iz vsake kategorije pa sta se 12. marca v Sv. Ani v Slovenskih goricah udeležili regijskega kviza in tudi tam so mladi gasilci dosegli odlične rezultate. Občina Podlehnik in tamkajšnja osnovna šola sta se kot gostitelja kviza gasilske mladine odlično izkazala, na tekmovališču pa je bilo ves čas čutiti dobro vzdušje in zadovoljstvo mladih tekmovalcev. Ti so se na zaključni slovesnosti veselili dobrih rezultatov in najboljši tudi medalj, posebej pa je na letošnjem kvizu izstopalo PGD Sela s svojimi odlično pripravljenimi ekipami. Kot je ob zaključku kviza povedal Matjaž Klasinc, vodja tekmovanja, sicer pa predsednik mladinske komisije v GZ Videm, je kviz potekal brez zapletov in v odličnem vzdušju, zelo dobra je bila tudi udeležba, ekipe pa so se pomerile v štirih teoretičnih in dveh praktičnih preizkusih. Pritožb na delo ocenjevalnih komisij ni bilo. Velja pa poudariti, da je bil to 4. kviz gasilske mladine GZ Videm, 11. kviz gasilske mladine GZ Kidričevo, 3- kviz gasilske mladine GZ Majšperk in 3- kviz gasilske mladine GZ Slovenska Bistrica. NA OBČINSKEM KVIZU NAJUSPEŠNEJŠE PGD SELA Iz GZ Videm je v kategoriji pionirjev nastopilo sedem ekip, na regijsko pa sta se uvrstili ekipi PGD Sela 2 in PGD Sela 1, ekipa PGD Sela 3 je bila na 3-mestu, ekipa PGD Tržeč pa na 6. mestu. V kategoriji mladinci je tekmovalo 11 ekip, na regijsko sta se uvrstili ekipi PGD Sela 1 in PGD Sela 2, ekipa PGD Tržeč 2 je bila tretja, ekipa PGD Sela 3 je bila četrta, tekmovali pa sta tudi dve mladinski ekipi PGD Videm pri Ptuju. V kategoriji gasilski pripravniki so tekmovale tri ekipe, na regijsko pa sta se uvrstili ekipi PGD Sela in PGD Podlehnik, tekmovala pa je tudi ekipa PGD Videm pri Ptuju. MLADINCI SELA 1 IN SELA 2 TER PRIPRAVNIKI SELA UVRŠČENI NA DRŽAVNO Letošnjega regijskega kviza, ki je potekal v Sv. Ani v Slovenskih goricah, se je iz GZ Videm uvrstilo šest ekip (pet iz PGD Sela in ena iz PGD Podlehnik). Rezultati: pionirji: Sela 1 — 5. mesto, Sela 2 — 17. mesto, mladinci: Sela 1 — 1. mesto, Sela 2 — 3. mesto, pripravniki: Sela — 1. mesto, Podlehnik — 5- mesto. Na državni kviz, ki bo potekal 2. aprila v Stični, so se uvrstili mladinci Sela 1 in Sela 2 ter pripravniki Sela. TM Leskovški gasilci m Tsoboto, 12. marca, so se na rednem občnem zboru % j sestali tudi člani PGD Leskovec. Ob tej priložnosti je T vodstvo društva predstavilo poročilo o uspešno opravljenem delu, o intervencijah, izobraževanju in tudi načrte za leto 2016. Kot je povedal Peter Jagarinec, stoji PGD Leskovec na trdnih tleh in ima jasno zastavljene realne cilje, pa tudi, da je za leskovškimi gasilci doseženih kar nekaj velikih ciljev. Pred njimi pa je nov cilj, izziv, hkrati pa želja in potreba po nabavi novega terenskega gasilskega vozila. Podvozje vozila jev teh dneh že v prostorih gasilskega društva. V PGD Leskovec se lahko pohvalijo, da imajo mnogo izobraženih gasilcev, med drugim ima čin gasilec 27 članov, čin gasilec I. stopnje 16 članov, gasilec II. stopnje 3 člani, 7 je višjih gasilcev, nižjih gasilskih častnikov je 8, 4 I. stopnje in 1 II. stopnje, 3 gasilske častnike, 2 gasilska častnika I. stopnje in 3 II. stopnje. En član je višji gasilski častnik II. stopnje in en član je visoki gasilski častnik II. stopnje. Sicer pa so v društvu zadovoljni, da so uspešno, pretežno s prostovoljnim delom, končali obnovo gasilskega doma, kar je bil tudi dolgoročni cilj. »Verjetno se samo marljivi člani resnično zavedamo, koliko energije je vložene v obnovo gasilskega doma. V kraju smo gasilci v dobri luči, kar nam daje energijo, da smo leskovški gasilci še bolj marljivi pri svojem delu in še z večjim veseljem počnemo dobra dela pri pomoči, zaščiti in reševanju vseh nas. S trdim delom smo dokazali, da smo učinkovita gasilska enota, ki pomaga hitro in učinkovito, kjerkoli je to potrebno; naj bo to v domačem kraju, občini, na Ptuju, Krasu, v Železnikih, kjerkoli in kadarkoli, tudi izven meja naše države. Lani marca smo dokončno odplačali kredit za GVM-1 Transporter, vozilo, ki smo ga nabavili sami in se ne šteje v načrt nabave vozil pri GZ Videm in občini Videm. Naj bo to dokaz, da nam je skupaj in s slogo uspelo uresničiti tako velike cilje v zahvalo in ponos vsem leskovškim gasilcem, krajanom in občanom,« je s ponosom povedal Jagarinec. Ker se v PGD Leskovec zavedajo pomena izobraževanja operativnih gasilcev, so se čez vse leto izobraževali na tečajih za dihalne naprave, tehničnega reševalca, usposabljanje za gašenje notranjih požarov modulov A in B, usposabljanje za delo z motorno žago, usposabljanje za delo s helikopterjem, na Krasu pa so opravili štiridnevni tečaj za gašenje požarov v naravi. Bili so na praktičnem usposabljanju H RS — posebno zahtevne tehnične nesreče z inštruktorji iz tujine. Ker si želijo novih gasilskih spoznanj, poznati nove tehnične rešitve, biti v koraku s časom v gasilski tehniki, so se Leskovčani podali na dvodnevno strokovno ekskurzijo na gasilski sejem Interschutz v Hannover in še veliko je bilo dogodkov, tudi intervencijskih in tekmovalnih, kjer so bili zraven. Ob tem velja omeniti še 6. Gasilski boj, ki se ga je v Leskovcu na občnem zboru udeležilo 55 ekip iz Slovenije in Hrvaške, tekmovanje pa postaja že stalnica med gasilskimi dogodki v Sloveniji, hkrati pa je omembe vreden tudi humanitarni dogodek konec lanskega leta. Takrat so leskovški gasilci v sodelovanju s Splošno bolnišnico Ptuj izvedli presenečenje za bolne otroke, ki so praznike preživljali v bolnišnici. Osem gasilcev, preoblečenih v Božičke, se je po vrveh spustilo s strehe v nižja nadstropja do bolniških sob in otrokom razdelilo darila, kar je bil za gasilce izjemen dogodek, pravi Jagarinec, saj so ob tem spoznali, da lahko tudi z majhnimi dejanji nekomu polepšamo življenje. VIZIJA ZA NAPREJ - PODVOZJE NOVEGA VOZILA ŽE V DRUŠTVU Da se v PGD Leskovec znajo potruditi in realizirati velike cilje, so dokazali že pri nabavi vozila GVM-1, saj so ga gasilci PGD Leskovec nabavili sami s prihranki od veselic, koledarjev ter ob pomoči botrov in krajanov. Kot pravi Jagarinec, je za uspešno izvajanje operativnih nalog po zahtevnem terenu Haloz nabava terenskega vozila neizogibna. »Vsi kra- jani in občani si zaslužijo, da do njih in njihovih domov lahko pride pomoč, in to kar se da hitro in povsod. Skupaj z občino Videm in GZ Videm imamo cilj, nabaviti terensko gasilsko vozilo. V letu 2016 je v načrtu nabava podvozja, ki smo ga v Leskovec pripeljali v petek, 11. marca, izvedba in nabava nadgradnje pa bosta potekali v letu 2017. Zavedamo se, da je to za občino velika investicija, še večja pa za društvo, ki mora zagotoviti 30 % lastnih finančnih sredstev. Gasilci se bomo na vse načine potrudili in borili, da zagotovimo lasten delež, je pa res, da se gasilski avto ne nabavlja za gasilce, ampak za vse ljudi, ki potrebujejo našo pomoč. Podvozje izpolnjuje tehničnim zahtevam za uspešno vožnjo in interveniranje po našem terenu ob vsakem vremenu, v nadgradnji pa bodo gasilna sredstva, orodje in oprema za hitro posredovanje na intervencijah vseh vrst, tako da bo to prvo udarno vozilo, ki bo izvažalo ob klicu na kakršnokoli našo pomoč,« je še pojasnil Jagarinec, ki ima z ekipo PGD Leskovec letos še veliko drugih načrtov. TM Foto: arhiv Jagarinec rj" PGD Videm pri Ptuju z novimi izzivi v leto 2016 m Tsoboto, 27. februarja, smo se člani in članice Prosto-% / voljnega gasilskega društva Videm pri Ptuju zbrali na T 93. rednem občnem zboru, na katerem smo analizirali naše delo in si zastavili nove cilje za leto 2016. začnejo novi tečaji in dru- kandidata, ki je začel tečaj ga izobraževanja s podro- za vodjo enote v organizaciji čja gasilstva. Na področju OGZ Ptuj in se tako usposa-usposabljanja imamo enega blja za naziv nižjega gasilske- Občnega zbora so se udeležili številni gostje, med njimi so bili podžupan Marjan Selinšek, ravnatelj Osnovne šole Videm Robert Murko, predstavniki Gasilske zveze Videm, predstavniki pobratenih društev PGD Gornji Petrovci in DVD Silbaš iz Srbije, predstavniki drugih sosednjih in prijateljskih gasilskih društev ter druga društva, s katerimi sodelujemo. Občni zbor je z nagovorom začel predsednik društva Srečko Primožič in v uvodnem delu podal poročilo o aktivnostih v letu 2015, pri tem pa poudaril, da smo program dela v celoti realizirali in ga v nekaterih primerih celo presegli. V poročilu je zajel tudi aktivnosti dela na gasilskem domu, ki so se zvrstila skozi leto. V letu 2015 smo tako izvedli razširitev in zamenjavo garažnih vrat številka 3, pleskanje pisarne in menjavo pohištva v njej. Prav tako smo se tudi letos udeležili občnih zborov prostovoljnih društev iz naše gasilske zveze kot tudi izven nje. Posebej pa bi izpostavil obisk občnega zbora pobratenih društev PGD Gornji Petrovci in DVD Silbaš iz Republike Srbije. ANALIZA DELA 2015 Lani smo imeli pet intervencij, na katere smo izvozih s povprečno trinajstimi gasilci in z dvema voziloma, na zahtevo vodje intervencije pa je izvozila tudi avtocisterna TAM. Intervencije na našem območju so bile v Šturmovcih, kjer je zagorel skedenj; razkrita streha v Pobrežju in požar v kletnih prostorih stanovanjskega objekta na Dravinjskem Vrhu. Poziv smo dvakrat dobili tudi iz PGD Tržeč — udeležili smo se požarov v Lancovi vasi in Jurov-cih. Skozi vse leto so potekale tudi druge aktivnost, kot so požarne straže ob večjih prireditvah v občini Videm, redarstva v Osnovni šoli Videm, sodelovanje pri organizaciji regijskega tekmovanja v prvi pomoči civilne zaščite v Podlehniku, sodelovanje na tekmovanju GZ Videm, prav tako na oktobrski vaji GZ Videm v Žetalah, meddruštvena vaja v Pobrežju na objektu podjetja Sveča, d. o. o, sodelovanje na tekmovanju Gasilski boj v Leskovcu in prikaz evakuacije osnovne šole v mesecu požarne varnosti. V jesenskih mesecih pa nam je poveljnik Jože Smi-goc pripravil redne tedenske operativne vaje. Vaje so temeljile na različnih sklopih in nas tako pripravile na vse operativne naloge v gasilstvu. Z njimi smo tako utrdili in obnovili znanje, ki ga pridobivamo na različnih tečajih in usposabljanjih. V zimskem času pa smo se posvečali kondicijskim vajam v telovadnici OŠ Videm. IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJE V začetku leta se za gasilce Podelitev kipca sv. Florjana na občnem zboru DVD Silbaš. Podelitev je opravil predsednik PGD Videm pri Ptuju Srečko Primožič. Izobraževanje in pripravljanje mladine na kviz GZ Videm Skupinska fotografija s pobratenim društvom DVD Silbaš ob obisku pri nas Ekipa gasilcev pripravnikov z mentorjem Foto: arhiv PGD ga častnika. V februarju smo nadaljevali druge tečaje in tako pridobili štiri nove usposobljene gasilce za uporabo izolirnega dihalnega aparata (IDA), ki so opravili tečaj v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje v Pekrah. V naše vrste smo dobili tudi prvega informatika, znanje in veščine informatike si je pridobil v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani. V pri- hodnje si podobnih tečajev in usposabljanj želimo čim več in tako povečati usposobljenost in izobraženost naših gasilcev. DELO Z MLADIMI V društvu se zavedamo, da so mladi naša prihodnost in se tako vedno bolj posvečamo delu z mladino. O tem govorijo tudi številke, saj smo v obdobju zadnjih dveh let v naše vrste sprejeli 22 novih članov, od tega jih je kar 19 pristopilo v mladinske vrste. Vključevanje mladih v gasilske vrste je ključnega pomena, ob tem pa jim moramo nuditi zadostno podporo pri izobraževanju in usposabljanju. S takšnim delom jih postopoma pripravljamo, da bodo prevzeli operativne in druge naloge v gasilstvu. V ta namen smo letos v društvu izdelali informacijsko podporo za izobraževanje mladih s sistemom Moodle. Informacijski sistem nam omogoča nalaganje različnega gradiva in spremljanje dela našega podmladka. Celoten sistem sproti dopolnjujemo in tako večamo arhiv znanja, ki nam je na dosegu roke dostopen kjerkoli. Letos smo se tako z mladino začeli pripravljati za kviz GZ Videm 2016. Potekal je v Podlehniku v sklopu več gasilskih zvez. Tekmovanja smo se udeležili s tremi ekipami. V kategoriji mladinci smo imeli dve ekipi, ki sta zasedli 11. in 5. mesto, ekipa gasilcev pripravnikov pa je osvojila 3. mesto. DELAMO DOBRO V aprilu se bomo udeležili tudi Mercatorjeve akcije Radi delamo dobro. Projekt bo potekal v Mercatorjevi prodajalni Market Videm pri Ptuju, v Dravinjskem Vrhu 1, potegovali se bomo za glavno donacijo, tisoč evrov. Prejeta sredstva bi želeli porabiti izključno za nabavo gasilske opreme in tehnike za delo z mladimi. Mladim nadobudnim gasilcem želimo omogočiti kakovostno izobraževanje in rokovanje pri pripravljanju na različna gasilska tekmovanja, zato vas prosimo, da se ob nakupu v trgovini Mercator odločite za nas in nam namenite svoj glas podpore, da bomo tako korak bližje k osvojitvi nagrade. David Kostanjevec, PGD Videm pri Ptuju S 67. občnega zbora PGD Sela m Tsoboto, 13. februarja 2016, so se v kulturnem domu % j na Selih na 67. rednem občnem zboru sestali člani T PGD Sela, v svoji sredi pa so ta večer gostili številne goste. Na delovnem srečanju so se selski gasilci spomnili dogodkov od lanskega do letošnjega zbora, podali smernice dela za leto 2016, z velikim veseljem pa so najzaslužnejšim podelili tudi priznanja in značke. Prijeten uvod so v srečanje naredile pevke ljudskih pesmi KD Sela, nato pa je Jure Pignar, predsednik PGD Sela, v svojem poročilu predstavil bogato bero društvenih dejavnosti v preteklem letu. Lani so se sestali na 12 rednih in treh izrednih sejah. Prav gotovo pa si bodo člani PGD Sela leto 2015 najbolj zapomnili po veliki julijski slovesnosti, ko so na Selih obeležili 19. Dan gasilcev, hkrati pa svečano predali v uporabo novo gasilsko vozilo GVM-1 z orodno prikolico. Poveljnik Alojz Auer se je v svojem poročilu osredotočil na operativno področje in predstavil preventivne dejavnosti in tudi intervencije; v preteklem letu so na srečo zabeležili le eno. »Delali smo Delovno predsedstvo z Matjažem Klasincem na čelu (tretji z leve) je tudi letos odlično opravilo svoje delo. na področjih izobraževanja, varnost na našem požarnem preventive in operative. Pri- rajonu. Največ pozornosti lagajali smo se danim možno- posvečamo preventivnim stim in skrbeli za požarno dejavnostim in ozavešča- Letošnji prejemniki priznanj za 10 let pripadnosti gasilski organizaciji. Na fotografiji se jim je pridružil Anton Mohorko (skrajno desno), kije prejel priznanje za 40 let zvestobe gasilski službi. Zbora selskih gasilcev so se udeležili mnogi gostje, med njimi tudi vodilni možje iz občine in GZ Videm: (z desne) župan Friderik Bračič ter predsednik in poveljnik GZ Videm, mag. Janez Merc in Roman Cafuta. :: ljudi. Zavedamo se, da je bolje požar preprečiti kot gasiti,« je svoje poročilo sklenil Auer. POUDAREK NA DELU Z MLADIMI Zadnja leta posvečajo v društvu posebno pozornost delu z mladimi v gasilskih vrstah, zavedajo se namreč, da je to najboljša naložba v prihodnost gasilske organizacije. Pregled opravljenega dela na tem področju je podal mentor mladine Aleš Sitar in z veseljem spomnil tudi na odličen lanski dosežek, ko se jim je uspelo uvrstiti celo na državni kviz gasilske mladine. Ponosni pa so tudi na to, da mladina skoraj tedensko prihaja v gasilski dom skozi vse leto. Za prizadevno delo z mladim gasilskim rodom se je PGD Sela in njihovim mentorjem na zboru zahvalil tudi Uroš Leskovar, predsednik mladinskega sveta GZS, sicer tudi član prijateljskega PGD Lovrenc na Dr. polju. JUNIJA GASILSKA VESELICA Glede načrtov za letošnje leto je Pignar dejal, da bodo delali po zadanem načrtu dela, v prvi vrsti na operativnem področju pa tudi na drugih društvenih področjih. Skrbeli bodo za strokovno usposabljanje, izobraževanje, preventivne dejavnosti, aktivno delali z mladino, se udeleževali gasilskih vaj in tekmovanj, nabavili pa bodo tudi nekaj zaščitne opreme. Aktivno pa se bodo vključili tudi v velik dogodek, ki se 25. junija obeta na Selih — vseslovensko srečanje Selanov. Ob tej priložnost bodo organizirali tudi gasilsko veselico z ansamblom Donačka. NAJZASLUŽNEJŠIM PRIZNANJA Občni zbor so izkoristili tudi za podelitev priznanj in značk najprizadevnejšim v njihovih vrstah, podelitev pa sta opravila predsednik in poveljnik GZ Videm mag. Janez Merc in Roman Cafuta. Sedmim članom so podelili priznanje za 10-letno pripadnost gasilski organizaciji, enemu pa za 40-letni staž; šest jih je prejelo gasilsko priznanje 2. stopnje, ena članica pa gasilsko priznanje 3. stopnje. Sedem gasilcev je napredovalo v čin gasilec 1. stopnje, devet pa v čin višji gasilec; podeljenih je bilo tudi 12 priznanj za uspešno opravljeno izobraževanje za veščino bolničar in 10 za veščino kurir. Aleš Sitar in Jure Pignar pa sta ob koncu uradnega dela izrekla veselo dobrodošlico še štirim novim članom: Ines Flos, Suzani Božičko, Janu Muzeku in Zalu Hazenmali-ju. Besedilo in foto: PK Občni zbor in dogodki v PD Haloze m TUecembru je Planinsko društvo % j Haloze opravilo zadnja dva T pohoda v letu 2015 — nočni Miklavžev pohod na Mrzlico in tradicionalni Stefanov pohod (26. decembra). Miklavžev pohod je množičen in privablja predvsem otroke in tudi odrasle z različnih koncev Slovenije. Pohod smo začeli na tromeji in se povzpeli do koče na Mrzlici, kjer je otroke pričakal Miklavž s svojimi parklji in otroke tudi obdaril. Tradicionalni Stefanov pohod je naš najbolj obiskan pohod, lani se ga je udeležilo kar 45 pohodnikov. Naša pot je potekala iz Dolene skozi Rodni Vrh do kmečkega turizma pri Darinki na Kočicah. Med potjo smo imeli nekaj postojank, predvsem nas je lepo sprejel in pogostil Dušan Pajnkiher, nato smo imeli krajšo postojanko pri gospodu Perneku, od koder smo pot nadaljevali do kmečkega turizma. Druženje smo nadaljevali ob glasbi, petju in plesu. Res je bilo veselo. Zahvaljujemo se Maksu Kropcu za vso organizacijo, trud in pogostitev s pečenim odojkom. Januarja smo organizirali redni pohod na Goro Oljko. Pot smo začeli v Smar- tnem ob Paki in se podali v smer Gore Oljke in nato čez Vimperk do Polzele, kjer so nas v vaški gostilni pričakali naši muzikantje Tone, Marjan in Vinko ter nam polepšali zaključek pohoda s petjem in glasbo. Na Prešernov dan smo se podali na malo daljši pohod od Boča do Donačke gore. Začeli smo v Poljčanah in se podali na vrh Boča, pot pa nadaljevali proti Donački gori do Rudijevega doma. Najbolj vztrajni so se podali še na vrh Donačke gore. Pohod v dolžini 20 km je s postanki trajal 5,5 ure. 20. FEBRUARJA OBČNI ZBOR Volilni občni zbor društva smo imeli 20. februarja. Pri volitvah smo naredili samo tri zamenjave: blagajnika, tajnika in enega člana UO. Novemu UO želimo uspešno in dobro delovanje. Veseli smo bili naših gostov: župana Friderika Bračiča, gostov iz PD Cirkulane, PD Ptuj, PD Hajdina, Turističnega društva Podlehnik in predsednika MDO Igorja Oprešnika. Gostje so nam namenih kar nekaj spodbudnih besed za nadaljnje delo društva. V društvu smo bili v preteklem letu zadovoljni z delom dosedanjega upravnega odbora; od leta 2011 nam je uspelo precej povečati število članov. Želeli bi si sicer več finančnih sredstev za boljše delovanje, ampak smo ugotovili, da lahko tudi s skromnostjo in poštenim delom dobro delujemo in smo lahko prav tako uspešni. Upamo, da nam bo župan letos namenil več sredstev, da bomo lažje vodili naše društvo. Vsako leto izrazimo našim članom hvaležnost na določenih področjih, tako smo tudi letos podelili štiri pohvale: Slavku Hameršaku, Janezu Leinščaku, Jančiju Simenku in Tonetu Širovniku. Dokaj uspešni smo bili kljub temu, da imamo že skoraj tri leta samo enega vodnika — Branka Forstneriča. Pripravil je dober in bogat program izletov, vsako leto nam je program uspelo skoraj v celoti izpeljati. Letos smo naše pohode po Halozah in drugje po Sloveniji obogatili tudi s pohodi izven naših meja: v juliju na Marmelado v Italijo in v avgustu Zugspitze v Nemčiji. Tako želimo naš program obogatiti z zanimivimi in Skupinski posnetek s Štefanovega pohoda Miklavžev pohod na Mrzlico Skupinski posnetek z letošnjega občnega zbora društva tudi zahtevnejšimi pohodi. Nekaj pohodov bomo poskušali združiti s sosednjimi društvi, predvsem s PD Cir- kulane — pohod na Golico, pohod po Halozah s Turističnim društvom Podlehnik in še kakšen skupen pohod s la Planinci PD Haloze so se podali na Goro Oljko. PD Hajdina. LETOŠNJI NAČRT Letos imamo v načrtu izšolati enega vodnika, hkrati se nam je v vodniško skupino pridružil vodnik Franc Trafe-la in tako upamo na obogatitev in povečanje naše vodniške skupine. Naša skupina markacistov pod vodstvom Jančija Simenka je prav tako uspešno obdelala Pot med vinogradi. Pot so v celoti markirali, posneli in označili s tablami. V oktobru bomo en pohod namenili v spomin našemu preminulemu vodniku Albinu Milošiču in se mu tako zahvalili za delo in sodelovanje v društvu. Uspešno je delovala tudi mladinska skupina pod vodstvom Andreja Forstnerič, izpeljali so tri pohode: na Triglav, Uršljo goro in Pohorje. Letos imajo v načrtu kar štiri pohode: Paklenico, Triglav, Peco in Pohorje. Naše naslednje aktivnosti: — 28. marec: Oplotnica— Črno jezero-Trije kralji, — 16. april: Blegoš—Škofja Loka, — 30. april: Zreče—Konjiška gora—Konjice, — 14. maj: kolesarjenje, — 21. maj: Golica, — 28. maj: HPP, — 11. junij: pohod ob občinskem prazniku. Najdete nas na spletni strani društva in na Facebookovi strani, kjer vas redno obveščamo o dogodkih in naših pohodih. Kontaktne osebe za pohode: — vodnik Branko Forstnerič (A, B, D); 041 488 625, — vodnik Trafela Franc (A, B, D); 041 378 345, — tajnica Majda Forstnerič: 041 604 490. VABILO NA POHOD NA VELIKONOČNI PONEDELJEK Planinsko društvo Haloze želi vsem lepe in blagoslovljene velikonočne praznike in hkrati vabi na pohod na velikonočni ponedeljek, ko se bomo podali od Oplotnice do Črnega jezera in Treh kraljev. Besedilo in foto: Majda Forstnerič Rožmarinove! aktivno v novo leto TXo pestrem in zelo ustvarjalnem letu 2015 smo rož-I -J mal inovci zajadrali v novo leto 2016. Začeli smo ga s JL. ponovoletnim srečanjem, ko se že tradicionalno sestanejo vsi člani folklornega društva. Za etnografsko sekcijo in fol-klornike se je leto takoj začelo pestro, saj smo z jurekom in raboljem ter drugimi pustnimi liki, ki jih ohranjamo in predstavljamo, letos sodelovali na kar nekaj etnografskih in karnevalskih povorkah in predstavitvah. Začeli smo v Sračincu v sosednji Hrvaški, nato pa nadaljevali na Ptuju, v Cerknici, Vidmu in zaključili v Dobovi. Aktiv žena Dolena je letošnje leto začel z enako intenziteto, kot se je leto 2015 zaključilo, saj so članice zraven tega, da so sešile jureka, sodelovale na vaških kolinah v organizaciji Športnega društva Zg. Pristava, izvedle strokovno izobraževanje o izdelavi sladkih in slanih cmokov z Darinko Gostenčnik in seveda pomagale pri pripravi prireditve Prijatli zapojmo, naj pesem doni. Prireditev je letos potekala 14. februarja v Domu krajanov Dolena, kjer se je ponovno srečalo veliko ljubiteljev ljudske pesmi in glasbe. Srečanja ljudskih pevcev in godcev, ki že tradicionalno poteka okrog kulturnega praznika v Doleni, se je udeležilo kar 14 različnih skupin iz bližnje in daljne okolice. Veseli smo, da naši ljudski pevci kljub visoki starosti še pridno pripravljajo prireditev in še naprej skrbijo, da ljudska pesem v Doleni ne bo potihnila in zamrla. Članice aktiva žena Dolena so sodelovale pri projektu Kulinarika iz Haloz, ki je potekal v okviru projekta D E-PARK, čezmejnega projekta Slovenije in Hrvaške, posvečenega kulturni dediščini Haloz in Zagorja na različnih segmentih in dejavnostih. Projekt je zajemal ohranjanje in renoviranje stavbne kulturne dediščine na obeh straneh meje, ljubiteljsko dejavnost, ki aktivno skrbi za ohranjanje ljudskega izročila, ter seveda kulinariko in gastronomijo. Plesalci in pevci vadijo ter se pripravljajo na različne predstavitve in sodelovanja na srečanjih in nastopih po Sloveniji in tujini, naši naj mlajši folklorniki pridno vadijo, članice Aktiva žena pa so pripravile izdelke za velikonočni razstavi v Leskovcu in v Zeleni dolini nad Stopercami. Prvi pomladni žarki nas obsijejo, zima se je poslovila, v našem društvu pa se podajamo novim dogodivščinam in prigodam naprej. 3. APRILA BOMO GOSTILI TAMBURAŠE IZ NINA NA HRVAŠKEM Že v začetku aprila bomo gostili tamburaše iz društva Branimir iz mesta Nin na Hrvaškem, ki bodo imeli koncert v nedeljo, 3. aprila, po 10. maši v baziliki Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori. Vabimo vse, ki jim je všeč tamburanje. Vsem, bralkam in bralcem, ki spremljate Naš glas, želimo blagoslovljene in lepe velikonočne praznike, veliko barvnih jajčk ter hrena, mesa in potice, da bo veseli že gen res poln dobrot, ter predvsem družinske sreče. Maja Glaser Bedenik Pogovor s princem Rajkom Jurgecem, Bertoldom Draneškim Naš glas: Nam lahko najprej opišete svoje aktivnosti med lanskim in letošnjim pustom ? Rajko Jurgec: »Svojega poslanstva princa ne jemljem kot obveznost, ampak kot še eno priložnost, da tistim, ki to želijo, dam svoje potenciale, pri tem pa se tudi sam duhovno bogatim. Za to mi je bilo dano kar nekaj priložnosti v okviru Organizacijskega odbora kurentovan-ja, Sveta princev karnevala, obiskov društev, medijskih predstavitev, aktivne udeležbe na pustnih in drugih prireditvah, kongresa FECC, martinovanjih ...« Naš glas: Katerih dogodkov ste se udeležili v času pustovanja? Rajko Jurgec: »Osnovni okvir mojih letošnjih aktivnosti je bil podoben lanskemu. Razlika je v časovni dimenziji pustnega časa, a se število dogodkov ni dosti zmanjšalo. Začeli smo s korantovim skokom na domačiji 2. princa karnevala Matevža Zokija. 3. februarja smo po otvoritveni slovesnosti obiskali državni zbor. Ob vsakodnevnih, vsakonočnih prisotnostih na dogodkih na kurentovi tržnici in v karnevalski dvorani je koncentracijo dogodkov pomenila sobota, ko smo obiskali tradicionalne karnevale v okoliških krajih in se na tradicionalni karnevalski dobrodelni kulinarični obarjadi srečah s predsednikom države. Nedeljo, dan osrednje 56. mednarodne pustne in karnevalske povorke, smo začeli s sprejemom gostov v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju, nakar smo udeležence povorke popeljali po mestnih ulicah do karnevalske dvorane. Sledilo je še nekaj obiskov povork v okoliških krajih, nato pokop pusta in slovo pustne mestne oblasti z Koranti s Pobrežja na videmskem fašenku Turistično društvo Koranti Pobrežje Po uspešnem delu v letu 2015 in uspešno zaključenem pustu, v aktivnem sodelovanju s princem Bertoldom Dra-neškim, stopa Turistično društvo Koranti Pobrežje s smelimi načrti v prihajajoče obdobje. Na občnem zboru so si zadali nove cilje in aktivnosti ter izvolili novo vodstvo — za predsednika Damijana Vidoviča in za podpredsednika Kristjana Topolovca. AV vrnitvijo ključa mesta županu Mestne občine Ptuj. Toda neformalno se pustni čas za nas še ni končal. Na povabilo podpredsednika FECC Slovenije, Ivana Kovačiča, smo v soboto po pustu sodelovali na pustni povorki v Dobovi.« Naš glas: Katere novosti ste uvedli vi in organizacijski odbor? Rajko Jurgec: »Uvajanje novosti ni pristojnost princa karnevala, kot član organizacijskega odbora pa imam možnost neposrednih predlogov. Novost je že v zasnovi 56. kurentovanja na Ptuju, ko je organizacijo in izvedbo prireditve prevzela Mestna občina Ptuj s soorganizatorji. Naslednja novost je "določena" tematika karnevalskega dela nedeljske povorke — Prebujanje pomladi. Korantovi skoki se letos niso končali na prizoriščih, kjer so se začeli, ampak so se koranti združili pred Mestno hišo in so nato skupaj odšli v karnevalsko dvorano.« Naš glas: Kakšni so vaši predlogi za prihodnje leto? Rajko Jurgec: »Kot sem ob neki priložnosti dajal, bomo račune polagali po pustu. Del tega smo v okviru organizacijskega odbora že storili na prvi analizi, ena nas še čaka. Pričakujem, da bomo takrat izoblikovali skupna izhodišča za naprej. Hitro po tem bi moral slediti razširjen sestanek z društvi, ki naj bi pomenil začetek aktivnosti za 57. kurentovanje na Ptuju.« Naš glas: Kako ocenjujete prakso dvoletnega obdobja prinčevanja? Rajko Jurgec: »Malo za šalo, malo zares: lahko bi se podaljšalo. Po občutkih sem namreč drugo leto bil bolj suveren. Kaj bi šele bilo tretje leto?« Naš glas: Katere aktivnosti so še načrtovane do zaključka vašega mandata? Rajko Jurgec: »To so sodelovanje pri analizi 56. kurentovanja v sklopu organizacijskega odbora, konvencija FECC v nemškem Cottbusu, obiski kot uradne izmenjave karnevalov FECC in inavguracija 16. princa karnevala.« Naš glas: Kateri dogodek vam je ostal najbolj v spominu in bi ga želeli izpostaviti? Rajko Jurgec: »Tale je eden od mnogih čudovitih. Bilo je na gostovanju v Bolgariji. Nočno življenje v Perniku in Sofiji je zahtevalo svoje. Ko sem se zjutraj zbudil, me je na mobitelu čakalo sporočilo: Princ, danes garda štraj-ka. Sporočilu sem se od srca nasmejal, vzel sem ga kot še eno od mnogih anekdot, ki so se nas dotaknile za dolgo. Nikoli namreč nisem podvomil o svojem spremstvu, saj so vedno, tudi v kočljivih situacijah, svoje delo opravili zelo suvereno, kar so opazili in cenijo mnogi. Za popestritev, s koliko pozitivne energije je bilo obogateno naše druženje, morda še tale: ob neki priložnosti so gardisti nosili zatemnjena očala, kar so pospremili s pojasnilom — to imamo za delo pod krinko. Čeprav nas nekaj aktivnosti, prepričan sem, da prijetnih, še čaka, se na tem mestu iskreno zahvaljujem vsem, s katerimi mi je bilo dano sodelovati v teh dveh letih. Vsak se me je dotaknil po svoje in verjamem, da se vsaj z nekaterimi naše sodelovanje ne bo končalo 11. 11. 2016.« AV Foto: arhiv Jurgec fl !♦ Stran 61 V družbi predsednika slovenskih čebelarjev Predsednik ČZS Boštjan Noč je v Dražencih podelil tudi nekaj zahvalnih listin za podporo pobudi o svetovnem dnevu čebel. cenjeni, in prav naša pobuda za svetovni dan čebel bi po njegovih besedah lahko bila tudi izjemna gospodarska priložnost. »Letos bomo to pobudo predstavili na seminarju čebelarstva, realno proglasitev lahko pričakujemo leta 2017. Vsi skupaj moramo biti povezani in širiti to idejo, katere osnovni namen je, da bo čebela preživela. Zelo pomembno je, da nas podpira svetovna čebelarska organizacija.« Predsedniku ČZS se je za obisk zahvalila Suzana Žumer, predsednica ČD Turnišče, in ga povabila, da jih še kdaj obišče. Za obisk pa se je zahvalil tudi Maks Kostanjevec, predsednik Zveze čebelarskih društev Ptuj, sicer tudi uspešen čebelar, doma iz Pobrežja. Besedilo in foto: TM f predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan 1 .^Noč s svojimi sodelavci, tudi s podpredsednikom JL, Janezom Vencljem, že od konca minulega leta obiskuje čebelarska društva po Sloveniji in na srečanjih predstavlja pobudo ČZS, da 20. maj, rojstni dan Antona Janše, postane svetovni dan čebel. Povsod je deležen izjemne gostoljubnosti in podpore, tudi na območju ČD Turnišče, v katerega so vključeni tudi čebelarji iz občine Videm. S turniškimi čebelarji se je žencih. Noč je ob tej prilo-srečal konec minulega leta, žnosti poudaril, da imamo v krajše druženje pa so mu pri- Sloveniji odlično organizira-pravili v gostilni Rajh v Dra- nost, da so naši čebelarji zelo Utrinek s čebelarskega dogodka Zagotavljanje čebeljih paš in sajenje medovitih rastlin Zagotavljanje čebeljih paš Povečevanje števila prebivalstva in zaradi tega tudi vse večja poraba hrane postaja vse hujši svetovni problem. Pridelovalci hrane se na to odzivajo z intenzivnejšim kmetijstvom in večjo pridelavo hrane na enaki površini. Posledica tega je, da izgubljamo travnike, gozdove in druga območja, ki so bila nekdaj vir hrane za opraševalce in druge živalske vrste. Pri nas je to opaziti na poljih, ki so posejana z monokulturami, in na travnikih, ki so redno pokošeni, tako da na njih ni več cvetja. Prav tako je to tudi posledica intenzivne zaščite kultur z najrazličnejšimi škropivi, gojenja novih, neznanih in nepreizkušenih sort rastlin, tudi gensko spremenjenih ah vsaj ozko selekci- oniranih, ter zmanjševanja površin, na katerih čebele najdejo hrano. Posledica tega je, da so čebele vse bolj ogrožene, saj jim narava, ki smo jo spremenili, ne zagotavlja več hrane vse leto. Kako lahko vsi skupaj pomagamo Čebelam je treba pomagati s sajenjem medovitih rastlin, predvsem avtohtonih. K temu lahko pripomore vsak od nas in tako čebelam pomaga preživeti. Na svoj cvetlični in zelenjavni vrt, na balkone in v cvetlične lončke posadimo medovi-te rastline, lokalne oblasti pa jih lahko sadijo na javnih površinah. Te rastline dajejo čebelam medičino in cvetni prah, nas pa bodo razveseljevale s cvetjem in svojo lepoto. Treba je le izbrati prave sorte, tako da bomo prijetno združili s koristnim, da bo torej lepo za naše oko in koristno za čebele. Katere medovite rastline, ki privabljajo čebele, lahko posadimo na domačem vrtu in na javnih površinah Pomembnejše rastline za čebele so: leska, zvončki, trobentice, žafrani, vrbe, telohi, rese, divja češnja, vse začimbni-ce in dišavnice, vse sadno drevje, oljna ogrščica, akacija, lipa, javor, kostanj, sončnica, ajda, facelija in druge. Precej je tudi rastlin, ki jih gojimo kot okrasne in so prav tako koristne za čebele. S sajenjem avtohtonih in okrasnih cvetočih rastlin lahko precej pripomoremo k ohranitvi čebel. Na svoje vrtove sadimo medovite trajnice, kot so: skalni grobeljnik, avbriecija, zvončnica, nageljčki, pla-menka, grenik, teloh, jesenska astra, rudbekija, orlica, srčki, potonika, plahtica, ivanjščica, lilija, maslenica, ostrožnih, ameriški slamnik, rman, jetičnih, jesenska anemona, kamnokreč, šmarnica, krvomočnica, hosta, hermeli-ka, homulica, jeglič, netresk in številne druge. S primerno zasaditvijo bo naš vrt zažarel v prelepih barvnih odtenkih, čebele pa bodo na njem pridno nabirale medičino in cvetni prah. Poleg okrasnih rastlin so zelo medovite vse začimbnice in dišavnice, ki jih je prav tako koristno imeti na vrtu. To so predvsem žajbelj, origano, bazilika, vse vrste met, hermeli-ka, timijan, pelin, melisa in številne druge. če imamo na vrtu veliko prostora, lahko zasadimo večje medovito grmičevje in drevesa, ki nam ne bodo samo popestrila okolice doma, ampak bodo privlačna tudi za čebele. Od grmov lahko sadimo dišeče vrtnice, lešnike, ribez in kosmulje, vse vrste vrb oziroma mačic, liguster, hibiskus, vse vrste drenov in kovač-nikov ter druge. Od dreves pa lipo, divjo češnjo, pravi in divji kostanj, evodijo, japonsko soforo, cigarovec, tulipanovec, amorfo, gledi-čijo in seveda številne druge. Z avtohtonimi rastlinami je mogoče urediti vrt, ki bo prijazen do čebel, saj bodo v njem vedno našle nekaj paše, hkrati pa nam bo v lep okras in ponos. Katere medovite rastline lahko posadimo na večjih kmetijskih površinah, denimo na njivah Na večjih površinah je še pre- cej neizrabljenih možnosti. Rastlin, ki jih lahko zasadimo na njih, je precej, vse pa so poleg tega, da čebelam omogočajo pašo, koristne tudi za tla, saj izboljšujejo rodovitnost. Navadno je v poletnem obdobju precej njiv praznih, vendar jih lahko zasejemo. Tako lahko kadar koli v letu sejemo facelijo, katere cvetovi so modre barve, saj je njena vegetacijska doba kratka. Čebelam ponuja veliko medičine in cvetnega prahu. Po cvetenju rastlino preprosto podorjemo in s tem obogatimo tla s humusom. Prav tako lahko sejemo vse vrste detelj, ki so zelo medovite rastline. Tudi te lahko po cvetenju podorjemo in na ta način obogatimo prst predvsem z dušikom, lahko pa jih pokosimo in uporabimo za krmo živalim. Zelo koristne so buče, ki dajejo veliko cvetnega prahu zlasti jeseni, ko ga čebele najbolj potrebujejo. Semena buč lahko pozneje uporabimo za izdelavo olja. Koristne so tudi sončnice, saj čebelam ponujajo cvetni prah in nektar, po cvetenju pa precej izboljšajo strukturo tal in jih obogatijo s humusom. Sejemo lahko še oljno ogrščico ali mak, kajti obe rastlini dajeta čebelam hrano. Največje možnosti vsekakor ponuja ajda, ki smo jo v zadnjem obdobju kar nekoliko zapostavili, vendar se v zadnjih letih to spreminja. Ajdo sejemo poleti, in ko zacveti, čebele na njej nabirajo nektar in cvetni prah. Ko dozori, jo lahko požanjemo in zmeljemo v moko. Njive morajo biti vedno zelene, saj za vse letne čase obstajajo rastline, ki so koristne za tla, čebelo in ne nazadnje tudi za kmeta. Kaj lahko naredijo tisti, ki imajo zgolj kako cvetlično korito V cvetlična korita in lončke lahko sadimo vse vrste začimbnic in dišavnic ter najrazličnejše cvetje. Naj jih navedemo le nekaj: nizka sončnica, limonski ožep, poletna astra, okrasna face-lija, ameriški slamnik, dišeči grah, kapucinka, limonska monarda, mehiška cini-ja, boreč, zlati šeboj, dalija, kana, verbena, ognjič, koz-meja in seveda še številne druge. Po mnenju Čebelarske zveze Slovenije je nujno razglasiti čebelo za ogroženo živalsko vrsto in sprejeti vse potrebne ukrepe za njeno zaščito. Glede na to je treba sprejeti zakonodajo, ki bo spodbujala sajenje avtohtonih medovitih rastlin, saj bodo te čebelam omogočale pašo, hkrati pa bomo na ta način ohranjali avtohtono rastlinje in s tem tudi biotsko pestrost. Ne nazadnje se moramo vsi zavedati vsestranskega pomena čebel, še posebej njihove vloge pri opraševanju, saj brez čebel ne bo hrane, pa tudi vloge čebeljih pridelkov kot zdrave in varne hrane. Podrobnejši seznam medovitih rastlin je na voljo na ČZS. Zakoni, ki veljajo v čebelji družini, so lahko zgled za vse nas. Spoštovanje, pripadnost, odgovornost do svojih in skupnih nalog so temelji za njihovo preživetje pa tudi temelji za preživetje narave. Prej ko bomo to spoznali tudi ljudje, večja je možnost, da rešimo ta naš svet. Jure Justinek, ČZS jure.justinek@czs.si NK Tržeč v začetku leta 2016 m Tzačetku februarja je vodstvo NK Tržeč sklicalo redno % j letno konferenco, na kateri so bila podana poročila. T Iz poročil je razvidno, da delujemo dobro in transparentno, da so naše smernice dobre in da vedno več pozornosti posvečamo našim mlajšim selekcijam. ŠPORTNI PARK TR ZEC Predsednik Dušan Serdinšek je podal tudi poročilo, kaj vse smo v preteklem letu postorili in kakšni so načrti za naprej. V ospredju je pokritje tribune, kar se je v tem času že uresničilo. 27. AVGUSTA SLOVESNOST V ŠPORTNEM PARKU TRŽEČ S pokritjem tribune tako v NK Tržeč zaključujemo večletni projekt novega igrišča. Ob zaključku projekta bomo pripravili odprtje Športnega parka Tržeč. Slovesnost bo 27. avgusta 2016, na otvoritvi pa nas bo zabaval ansambel Aplavz. Vabljeni že vnaprej in se vidimo zadnjo soboto v avgustu. PRIPRAVE NA SPOMLADANSKI DEL PRVENSTVA Glede tekmovanj lahko povem, da je za nami kratek zimski premor. V tem premoru pa igralci niso počivali, saj so za vse selekcije potekali treningi v telovadnicah, potekala je tudi zimska liga občine Videm. Pri igralskih in trenerskih kadrih ni prišlo do večjih sprememb. Priprave na spomladanski del sezone so že v polnem teku, prav tako je odigranih že nekaj prijateljskih tekem. Prvenstvo se začne zadnji vikend v marcu za člansko selekcijo, za mlajše selekcije pa teden dni kasneje. Pri članih imamo cilj, da bi ostali v najmočnejši ligi na ptujskem območju, pri mlajših pa čim več zmag in čim manj poškodb. Zahvaljujemo se vsem, ki nam kakor koli pomagajo, navijače pa vabimo na tekme. Prva domača prvenstvena tekma bo prvo soboto v aprilu. BE Občinska nogometna liga Videm 2015/2016 V A M e od leta 1999 poteka v zimskem času v telovadni-M ci OS Videm pod pokroviteljstvom občine Videm liga malega nogometa. Občina poravna stroške najema telovadnice in nagrad za ekipe. Tekmovanje je v začetku potekalo samo med člani, v sezoni 2008/2009 pa so se jim pridružili še veterani. V zimskem času, ko igrišča velikega nogometa samevajo, je to dobra popestritev. Začetek lige za sezono 2015/2016 je bil v soboto, 28. novembra 2015, zaključek pa v soboto, 30. januarja 2016. Na pobudo večine društev in klubov se je že v sezoni 2011/2012 prešlo iz v preteklosti »zabetoniranega« nedeljskega dopoldanskega termina na sobotnega popoldanskega. Ekipe so novi termin kar dobro sprejele. ČLANI Na tekmovanje se je prijavilo 10 ekip. Igralo se je enokro-žno, torej vsaka ekipa z vsa- ko po enkrat. Po odigranih 9- krogih je bila zmagovalna ekipa KMN Majolka, ki je v letošnjem tekmovanju premagala vse tekmece in zasluženo osvojila 1. mesto brez poraza. VETERANI Na tekmovanje se je prijavilo šest ekip. Predstavniki ekip so se na žrebu dogovorili, da veterani igrajo dvokrožno, vsak z vsakim dvakrat. Odigranih oz. delegiranih je bilo 30 tekem. Tako kot pri članih je bil zmagovalec znan že pred koncem tekmovanja, saj je 1. mesto pripadlo veteranom KMN Majolka, ki so prav tako kot člani osvojili tekmovanje brez poraza. Po odigranih zadnjih tekmah v posamezni kategoriji, v soboto, 30. januarja, sta pokale in žogi podelila župan občine Videm Friderik Bra- Končna lestvica med člani Poz. Ekipa Tekme z N P CD GP +/- Točke 1. KMN MAJOLKA 10 9 0 0 54 24 30 27 2. ŠD ZG. PRISTAVA 10 5 3 1 43 27 16 18 3. EHM TEAM 10 4 2 3 35 32 3 14 4. JOE COPY SITAR 10 4 1 4 32 29 3 13 5. EHM TEAM 2 10 4 1 4 32 46 -14 13 6. ŠD AS 10 3 2 4 43 43 0 11 7. NK TRŽEČ - R21 10 3 1 5 47 44 3 10 8. ŠD SELAN 10 2 4 3 32 34 -2 10 9. ŠD POBREŽJE 10 2 2 5 35 46 -11 8 10. ŠD LANCOVA VAS 10 0 2 7 21 49 -28 2 Končna lestvica med veterani Poz. Ekipa Tekme z N P CD GP +/- Točke 1. KMN MAJOLKA - veterani 10 10 0 0 77 22 55 30 2. ŠD POBREŽJE - veterani 10 5 1 4 38 30 8 16 3. JP TEAM - veterani 10 5 1 4 40 48 -8 16 4. ŠD SELAN - veterani 10 4 2 4 38 38 0 14 5. JOE COPY SITAR - veterani 10 2 1 7 21 35 -14 7 6. ŠD LANCOVA VAS - veterani 10 1 1 8 19 60 -41 3 čič in predsednik odbora za negospodarske dejavnosti v občini Videm Brane Kole- pojavljali v kar velikem števi-dnik. Zraven številnih igral- lu in bodrili svoje igralce, cev pa ne smemo prezreti gledalcev, saj so se na tekmah Brane Kolednik Varnost na območju Občine Videm v letu 2015 PREPREČEVANJE, ODKRIVANJE IN PREISKOVANJE KRIMINALITETE Na področju kriminalitete v občini Videm ni zaznati bistvenih sprememb v strukturi kaznivih dejanj (KD), je pa bistvena razlika v samem številu obravnavanih kaznivih dejanj, saj smo leta 2015 obravnavali kar za 57 % manj kaznivih dejanj kot leta 2014. Tako smo v letu 2015 na območju občine Videm obravnavah 66 kaznivih dejanj, v letu 2014 pa 118. Stopnja preiskano-sti kaznivih dejanj je bila v letu 2015 nekoliko nižja; leta 2015 smo uspešno preiskali 50 %, leta 2014 pa 73,68 % vseh kaznivih dejanj, kar ocenjujemo kot povprečno, bomo pa morah temu delu v prihodnosti namenjati več pozornosti. Največji delež neuspešno preiskanih kaznivih dejanj nam predstavljajo kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari — od obravnavanih 13 nam je uspelo preiskati le tri. V letu 2015 smo na območju občine Videm od skupno 66 kaznivih dejanj obravnavali 44 (59) kaznivih dejanj zoper premoženje, od tega 16 (31) navadnih tatvin, 9 (11) velikih tatvin oz. vlomov, 1 (3) KD goljufije, 13 (9) KD poškodovanja tuje stvari, 1 (0) KD prikrivanja, 1 KD izsiljevanja (0) in 1 KD napada na informacijski sistem. V letu 2015 smo na območju občine Videm obravnavah 7 (43) kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, od tega 1 (6) KD nasilja v družini, 5 (37) KD neplačevanja preživnine in 1 KD zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja. Zoper človekovo zdravje smo leta 2015 obravnavah 2 (2) kaznivi dejanji: 1 KD neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in 1 KD omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu. V letu 2015 smo obravnavali še 1 (2) kaznivo dejanji zoper življenje in telo: 1 lahko telesno poškodbo. Nadalje smo v letu 2015 na območju občine Videm obravnavali še 4 (3) kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine, od tega 1 grožnjo, 2 KD neupravičenega slikovnega snemanja in 1 KD kršitev tajnosti občil. Zoper okolje, prostor in naravne dobrine smo obravnavali 2 kaznivi dejanji: 2 KD nezakonitega lova, 3 KD zoper gospodarstvo, od tega 2 poslovni goljufiji in 1 KD ponarejanja denarja, in 1 KD zoper pravni promet — KD overitve lažne vsebine. Kaznivih dejanj drugih posebnih oblik kriminalitete, kot so tihotapstvo, terorizem, izsiljevanje, ugrabitev, eksplozija, korupcija, računalniške kriminalitete, nismo zaznali. VZDRŽEVANJE JAVNEGA REDA IN ZAGOTAVLJANJE SPLOŠNE VARNOSTI LJUDI IN PREMOŽENJA Skupna ocena dela in stanja na področju vzdrževanja javnega reda in splošne varnosti ljudi in premoženja je dobra. Ocena je pogojena na podlagi rahlega upada ugotovljenih kršitev po Zakonu o varstvu javnega reda in miru ter na podlagi nekoliko manjšega števila ugotovljenih kršitev drugih predpisov s tega področja dela. Leta 2015 smo obravnavah skupaj 106 (112) kršitev, kar predstavlja rahli upad skupnega števila kršitev. Na področju Zakona o varstvu javnega reda in miru smo obravnavali 62 (57) kršitev. Kršitev iz drugih predpisov smo ugotovili 44 (55). Posebno pozornost med obravnavanjem kršitev javnega reda namenjamo družinskemu nasilju. Zaradi ugotovljenih okoliščin storitev posameznih prekrškov smo podali 10 (12) poročil centru za socialno delo, 1 (6) osebi pa smo izrekli ukrep prepovedi približevanja. Zaradi kršitev določil Zakona o varstvu javnega reda in miru smo 10 (10) osebam izrekli opozorilo, 4 (5) osebe smo pridržali, ker ni bilo mogoče drugače zagotoviti javnega reda. Obravnavali smo 6 (6) prekrškov nedostojnega vedenja do uradnih oseb pri uradnem poslovanju. Od skupnega števila obravnavanih kršitev jih je bilo največ storjenih v stanovanju, kjer smo ugotovili 37 (36) kršitev, na javnem kraju (cesta, trg) 11 (20), v gostinskih lokalih 4 (4) in na javnih prireditvah 6 (8). V glavnem gre za kršitve v pustnem šotoru v Lancovi vasi. Po Zakonu o orožju smo obravnavali 7 kršitev, leto prej 1. V tej zvezi smo opravili tudi 1 uspešno hišno preiskavo. Ugotovljenih je bilo 11 (4) kršitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, 6 (3) kršitev Zakona o zaščiti Živah, ugotovili smo tudi 1 (4) kršitev Zakona o prijavi prebivališča, 12 (20) kršitev Zakona o tujcih, 4 kršitve Zakona o zasebnem varovanju, 2 kršitvi Zakona o nalogah in pooblastilih policije in 1 kršitev Zakona 0 eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. Na področju organiziranja javnih prireditev in shodov smo prejeli 37 (32) prijav. Občasno smo opravili kontrolo in nadzor priglašenih prireditev. V zvezi z javnimi prireditvami smo v 2 (2) primerih ugotovili kršitev Zakona o javnih zbiranjih in 4 kršitve Zakona o zasebnem varovanju. Leta 2015 smo obravnavah skupaj 19 (19) dogodkov, v katerih so 4 (4) osebe umrle. Obravnavah smo 5 (1) požarov, 1 (2) delovno nesrečo, 1 (0) samomor, 2 (4) nenadni smrti, 1 utopitev in 5 (5) drugih dogodkov. Leta 2015 smo nudili pomoč upravičenim osebam v obliki asistence v 2 (2) primerih, prav tako smo za 2 (2) osebi razpisali iskanje in tudi obe pogrešani osebi še pravočasno našli. ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI CESTNEGA PROMETA Prometnovarnostne razmere so na območju občine Videm glede na skupno število prometnih nesreč in glede na posledice dokaj ugodne. Tako smo na območju občine Videm leta 2015 skupno obravnavah 42 (62) prometnih nesreč; 22 (36) prometnih nesreč se je zgodilo v naselju, 20 (26) pa izven naselja. Zelo smo lahko zadovoljni, da se tako leta 2015 kot tudi v letih 2014 in 2013 ni zgodila nobena prometna nesreča s smrtnim izidom. Smo pa v preteklem letu obravnavah 1 (3) prometno nesrečo, v kateri je bila 1 oseba hudo telesno poškodovana; 1 prometno nesrečo s hudo telesno poškodbo v naselju in 1 prometno nesrečo s hudo telesno poškodbo izven naselja. Obravnavali smo še 15 (13) prometnih nesreč z lahko telesno poškodbo, v katerih se je 21 (23) oseb lahko telesno poškodovalo, in 25 (46) prometnih nesreč z materialno škodo, v katerih je bilo udeleženih 50 (87) oseb. Nepravilna stran in smer vožnje še vedno izstopata kot najpogostejši vzrok prometnih nesreč, sledijo neupoštevanje prednosti, premik z vozilom in neprila- gojena hitrost. Največ prometnih nesreč je bilo julija, po dnevih v tednu pa negativno izstopajo petek, sobota, nedelja in sreda. Glede na časovni interval se je največ prometnih nesreč zgodilo med 5.30 in 7.30, nato med 16.00 in 18.00 ter med 20.00 in 23.00. Delež alkoholiziranih voznikov v prometnih nesrečah je leta 2015 znašal 10,8 %, v letu 2014 pa 8,7 %. Pri nadzoru cestnega prometa smo ugotovili 571 (873) kršitev. Podali smo 19 (18) obdolžilnih predlogov, izrekli 498 (809) glob in 50 (39) opozoril. Izdali smo tudi 2 (5) odločbi v hitrem postopku. Svoje delo smo izvajali dosledno in na kritičnih odsekih, kjer je v preteklih letih prihajalo do najpogostejših kršitev cestnoprometnih predpisov in s tem do hujših prometnih nesreč, s čimer smo mm NOVA SLOVENIJA fV KRŠČANSKI DEMOKRATI Velikonočni zvonovi naj zazvonijo najlepšo praznično pesem in prinesejo radost v srca. Vesele velikonočne praznike! OO NSi Videm pri Ptuju SLS. Slovenska ljudska stranka Le veselje naj nam velika noč prinaša, z njim pa razumevanje, ljubezen, složnost, mir. Veselo pisanko! Občinski odbor SLS Videm Spoštovani občanke in občani! Naj bodo velikonočni prazniki polni upanja in poguma, predvsem pa prazniki ljubezni, razumevanja, družinske sreče in vsega dobrega. Veselo pisanko! OO DeSUS Videm v veliki meri dosegli, da je bilo stanje prometne varnosti na območju občine Videm dokaj ugodno. Največ poudarka smo dali kršitvam prepovedi vožnje pod vplivom alkohola ali drugih nedovoljenih substanc, pri čemer smo ugotovili 26 tovrstnih kršitev, in kršitvam prekoračitev hitrosti vožnje, pri čemer smo ugotovili kar 485 (543) tovrstnih kršitev. Prav tako smo med turistično sezono veliko truda namenjali preventivi oziroma umirjanju in usmerjanju prometa predvsem na glavni cesti v smeri Republike Hrvaške v križiščih Lancova vas in Jurovci, vse s ciljem, da bi domačinom, ki vsakodnevno uporabljajo te ceste, čim bolj olajšali promet. Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm ^SMS ■,AMk STRANKA MLADIH M ZELENI EVROPE Želimo vam prijazno in z mirom prežeto velikonočno praznovanje! Naj velikonočni čas pomnoži srečo in veselje v vasem srcu ter vliva nove moči za prihodnji čas. Vesele velikonočne praznike! Stranka mladih Slovenije, LO Videm SDS Spoštovani občanke in občani! Vesele, zdrave, pirhov in drugih dobrot polne velikonočne praznike vam želimo iz srca. Lepo praznovanje velike noči! Članice in člani Občinskega odbora SDS Videm Veselo na Jožefovo 2016 m JT soboto, 19. marca, ko je bil dan za Planico in ko so % / god slavili Jožeti in Jožice, je v dvorani Pan v Kidri-T cevem izzvenela že 9. glasbeno-humanitarna prireditev Veselo na jožefovo. Ustvarjalci prireditve so bili harmonikarji Veseli Jožeki KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, ki so v svojo družbo povabili glasbene goste od vsepovsod. Na prireditvi sta imela poseben nagovor idejni vodja prireditve Jože Hrga in videmski župan Friderik Bračič. Na glavnem odru ni manjkalo odlične energije nastopajočih, enkratno pa je bilo tudi vzdušje v dvorani, kjer se je zbralo okrog 400 gostov od vsepovsod. Letos so nastopili: ansambel Dravinja, Jurov-ski fantje, Mladi Cvetlinčani, harmonikarica Julija Toplak, Mladinski pevski zbor s p. Janezom Ferležem in Tomijem Valenkom, harmonikarski orkester Accord art, ansambel Nemir, vokalna skupina Toti štirje, članici KD Leskovec v skeču, Trio Golob, ansambel Prleški odmev, ansambel Žargon, FS Gorišnica, v delavnicah pa se je predstavil vinar Jože Zave c iz Lancove vasi, ob njem pa še članici Društva žena in deklet občine Hajdina in Društva podeželskih žena občine Podlehnik. Veseli Jožeki so na prireditvi posebej čestitali slavljenki Anici Gabrovec, dolgoletni pevki v skupini ljudskih pevcev Vinogradnikov KD Videm, ob njenem 90. rojst- jPr \ iT>^ HkzT m i * igr - f rv/ , rv IJFS3 — f JL W nem dnevu. Mlademu godcu Tilnu Golobu pa so Veseli Jožeki za ohranjanje ljudskega izročila in za petletno vztrajno delo v harmonikarski skupini podelili posebno nagrado in značko zvestobe. Tudi letos sta vse sodelujoče na 9. prireditvi Veselo na jožefovo povezah dobra volja in dobrodelnost, saj so Veseli Jožeki del zbranih sredstev na prireditvi poklonih PGD Leskovec za nakup novega terenskega gasilskega vozila. Veseli Jožeki pa se skupaj s prijatelji že veselijo jubilejne, desete prireditve v letu 2017. TM Foto: Brane Kolednik Praznična razstava Naš vsakdanji kruh m Tsoboto, 19. marca, dan pred cvetno nedeljo, je bilo % j pri Vidovi kleti in v njej nadvse slovesno. Članice T Društva kmetic občine Videm so pripravile že tradicionalno velikonočno razstavo Naš vsakdanji kruh, na kateri so predstavile odlične krušne dobrote, razstavo pa so obogatile še z velikonočnimi jajčki, prazničnimi okraski in presme-cem, ki gaje izdelal Zvonko Korpič. Odprtje razstave je obogatil izbrani kulturni program, v katerem so nastopili tudi Veseli Jožeki, Videmčankam pa je ob tej priložnosti čestital tudi videmski župan Friderik Bračič. Na praznični velikonočni razstavi v Vidovi kleti je omamno dišalo po krušnih dobrotah. Videmske gospodinje so posebej za razstavo spekle različne vrste kruha ter vsak hlebec z ljube- |1 . Z MK znijo in ponosom predstavile obiskovalcem razstave. Besedilo in foto: TM 20. srečanje vasi Selo, Sela, Sele 25. junija v naši občini ela v občini Videm so letošnji gostitelj jubilejnega, že 20. srečanja prebivalcev vasi Selo, Sela, Sele z vseh koncev Slovenije. V državi naj bi bilo okrog 100 vasi s tem imenom in vsako leto se na tradicionalnem srečanju zbere tisoč in več obiskovalcev. Selani v videmski občini in vodstvo občine ter krajevne skupnosti Sela si štejejo v ponos, da so letošnji gostitelji, zato so priprave na srečanje že v polnem teku. V soboto, 2. aprila, bo na Selih 20. srečanje predstavnikov vasi Selo, Sela, Sele, na katerem se bodo dogovorih o vseh podrobnostih za osrednje srečanje, ki pa bo na praznični dan, v soboto, 25. junija, od 10. ure dalje. Takrat se na Selih obeta pester celodnevni program s predstavitvijo vseh sodelujočih vasi, družabnimi igrami, vodenimi turističnimi ogledi, na dan dogodka pa bodo na Selih svečano posadili še češnji, ki jih bosta spominjali na ta edinstveni dogodek. Proti večeru se na Selih obeta še ta prava gasilska veselica z ansamblom Donačka. Predsednica organizacijskega odbora srečanja Selanov je Frančka Merkuš, predsednica KS Sela, ki ima ob sebi tudi številno ekipo sodelav- cev iz kraja in občine. Kmalu torej na snidenje na