Stev. 15. TRST, soboto 15. januvarja 1910. Tečaj XXXV. IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tudi eb aedeljab in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Kcioi, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v nirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka iiadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .. Edinosti— Plačuje se izključno le upravi „Edinosti1*. - Plačljivo in utožljivo v Trstu. ===== Glasilo političnega društva „Edinost'' za Primorsko. V edinosti je moč ! za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aročnlna na nedeljsko izdanje „EDINOSTI" stane: za celo lato Kron 5-20, za pol leta Kron 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulioa Giorgio Galatti 18 (Narodni djm) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost-vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulicu Giorgio Galatti štev. 18. — PoStno-hranilnični račun 5t 841 652, TELEFON 5t. 11-57. Politično društvo Edinost priredi v nedeljo dne 16. januvarja 1910 ob 10. uri dopoludne, javen shod v veliki dvorani Jfarodnega doma v Trstu. Dnevni red: 1) Delovanje parlamenta v zad-» m je m zasedanju. Poroča drž. posl. dr. t^ybar. 2) Poročilo o delovanju tržašk. mestnega sveta, oziroma deželnega zbora. Tse zavedne volilce vabi k obilni udeležbi Odbor političnega dr. „Edinost". Narod, delne, organizacija ;rriredi v nedeljo dne 16. januvarja 1910 - DVA — javna shoda i o ticer: 1) PRI SV. MARIJI MAGDAL. ZGORNJI •b 4. uri popoludne v dvorani gostilne „PRI TffiOLCU". 2) V ŠKORKLJI ob 3*30 uri pop. v gostilni * Marconi „Al collediScorcol a". DELAVCI MESTA IN OKOLICE ! Vde ležite se teh shodov ! Odbor Narod, delav. organizacije. BRZOJflUNE UESTL Goriški deželni zbor. GORICA 14. Deželni zbor je na da-seji sklenil pozvati vlado, naj da takoj !zć»tfti oni del kanala Anfore, ki vodi v laguno. Nadalje je deželni zbor dovolil za pobijanje malarije deželni prinos 6000 kron za feto 1910. Konečno je sklenil naložiti deželnemu •dboru, naj z vsemi sredstvi deluje pri vladi, da se mehanične delavnice za bohinjsko železnico zgradijo v Gorici. • * Deželni zbor je nadalje dovolil več prispevkov za manjše gradnje vodnjakov in cest ter je odobril različne stroške, ki jih je »pravil deželni odbor v zadnjem letu. Prihodnja seja v torek ob 5 uri pop. Pogajanja grofa Khuen-Hedervary-ja glede sestave kabineta. BUDIMPEŠTA 14. Popolnoma brez vsake podlage je govorica, da bi se ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary pogajal z velikimi župani grofom Erdčdy-Hideghethy-jem in Laško glede vspre- PODLISTEK. 54 Igralec. je'ja listnice hrvatskega ministra ali dostojanstva banovega. BUDIMPEŠTA 14. Določeni ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary se je opo-iudne podal v narodni družabni klub ter je tamkaj nadaljeval svoja pogajanja ,v spopol-njenje svojega kabineta, V klub je kmalu potem prišel tudi Lukacs. Polonyi in Košut. BUDIMPEŠTA 14. (Ogr. biro.) Bivši minister Geza Polonyi je danes opoludne posetiž trgovinskega ministera Frana Košuta in se je ž njim dlje časa posvetoval. Kakor se govori, se je na tej konferenci razpravljalo tudi o vprašanju združitve obeh 48-tih strank. Žrebanje. DUNAJ 14. (Srbske obligacije iz leta 1881.) Glavni dobitek 80.000 K je zadela ser. 4257 št. 15, 8000 K ser. 543 št. 22 in 4500 K ser. 3320 št. 14. Nemški drž. zbor. BERO LIN 14. Državni zbor je nadaljeval prvo razpravo pravosodne novele. Turčija. CARIGRAD 14. Bivši veliki vezir Hilmi paša odpotuje popoludne v Pariz. Trgovina z dekleti v Ameriki. WASHINGTON 14. Zbornica poslancev je vsprejela zakonski načrt v svrho zatiranja rrgovine z dekleti. Grška. ATENE 14. Listi poročajo, da je kralj imenoval več polkovnikov brigadirji, med temi Zorbasa, Constantinidisa in Lim-bentisa. Parlamentarne volitve na Angleškem. LONDON 14. Danes so pričele parlamentarne volitve. Josip Chamberlain je bil zopet izvoljen v West-Birming-hamu. Protikandidata ni imel. Novo leto v Belemgradu. BELIGRAD 14. Povodom današnjega pravoslavnega novega leta se bavijo srbski listi o dogodkih minolega leta. „Samouprava" pokazuje na potrebo zbližanja Av-stro-Ogrske in Srbije, kajti interesi obeh enakomerno zahtevajo, da živite med seboj v lojalnih odnošajih. Zaloga sukna pogorela. LONDON 14. Poslopje trgovine s suknom Erans v predmestju Kilburn je popolnoma pogorelo. Ogenj je nastal vsled tega, ker je eksplodirala svetilka v izložnem oknu. Škodo cenijo na 100.000 funtov šterlingov. Poškodovan ni bil nihče. Parnik se potopil. LONDON 14. Kakor poroča Lloydova agentura iz San Frančiška, se je potopil parnik „Czarina". Bati se je, da so utonile vse osebe, ki so se nahajale na parniku. MARSHFIELD 14. (Oregon.) S parni-kom „Czarina" je utonilo 30 oseb, le ena se je rešila. Sinoči so valovi odplovili 3 po-topljence, ki so se držali vrvja na ladiji, trije ostali so se slekli in skočili v moije, vendar se niso več prikazali na površje. Obisk novega belgijskega kralja v Nemčiji. BRUSELJ 14. Novi belgijski kralj Albert in njegova soproga posetita meseca septembra cesarski dvor v Berolinu in kraljevski dvor v Monako vem. Kakor znano, je sedanja belgijska kraljica rojena prince-sinja bavarska. Nova Železniška koncesija Rusiji. PETROGRAD 14. „Peterburskija Vjedo-mosti" javljajo, da je Kitajska dala Rusiji koncesijo za gradnjo železniške proge Hol-gan-Kiahta. Ta koncesija vzbuja veliko senzacijo z ozirom na predlog Združenih držav glede nevtralizacije mandžurske železnice. Petrograd 14. (Petr. brz. ag.) Izredni odposlanec na Cetinjah Maksimov je pre- meščen v Brazilijo. Na njegovo mesto pride ministerski rezident Arsenjev. Budimpešta 14. (Ogr. biro.) „Kat. ko-resp.u poroča, da je cesar imenoval nad-opatom benediktinskega samostana na Pa-i nonski gori prijorja dr. Hajdu. Chalon sur Saone 14. Trije'mladi ljudje, stari 18, 20 in 21 let so v gradu Roussillon s palicami pobili zakonska Morot. Morilce • so zaprli. Uzrok smrfi prestolonasl. Rudolfa. PvOMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA. Raski spisal F.Id. Dnstojevskij. Poslovenil R K. Menim, da se ji je t onem. trenotku zvrtelo v glavi od razburjenosti, kajti ne-nad«Ma se je spustila na divan kakor •»»ogla. Kakor da me je blisk ošinil! Stal sem in nisem verjel ne očem ne ušesom. Torej m« Ijjobi! Prišla je k meni in ne k m. Asttejo! Ona sama, dekle je prišla k meni v sobo v hotelu, torej se je kompromito-vala javno, in jaz, jaz stojim pred njo in že razumem ne! Divja misel mi je blisnila skozi glave. •Pavlina, daj mi samo ure časa! Po-čak^ samo uro tu in... jaz se vrnem! To.... to je neobhodno potrebno ! Videla boš! Bodi tu, počakaj me!" In stekel sem iz sobe, ne da bi odgovoril na njen začudeno vprašujoči pogled. Zaklicala je nekaj za menoj, toda nisp« se vrnil. Včasih se kaka divja misel, navidezno najbolj nemožna, ' tako silno utisne v možgane, da naposled misliš, da jo je možno uresničiti... Se več! Ako se tej ideji pridružuje še silno, strastno poželenje, jo pogosto slednjič smatraš za nekaj fatalnega, neizogibnega, že vnaprej določenega, za nekaj takega, glede česar je nemožno, da bi ne bilo in da bi se ne zgodilo! Morda je pri tem še kaj vmes, kaka kombinacija slutenj, nenavaden napor volje, samozastrupljenje po lastni domišljiji in še kaj drugega — ne vem; toda meni se je ta večer, ki ga ne pozabim nikdar v svojem življenju, pripetilo nekaj čudovitega.^ Dasi ga je možno popolnoma matematično opravičiti, vendar se mi zdi ta dogodek dosihmal čudovit. In zakaj, zakaj se je ta gotovost utisnila tako globoko, tako silno v moje možgane in že tako zgodaj ? In res sem premotrival to, ponavljam vam, ne kakor slučaj, ki bi bil možen ali pa tudi nemožen, enak drugim, ampak kakor nekaj takega, kar 2e ne more, da bi se ne zgodilo! Bilo je četrt na enajst; stopil sem v vokzal v tako trdni nadi in obenem tako razburjen, kakor še nisem bil nikdar. V igralnici je bilo še precej ljudi, dasi polovica manj nego zjutraj. V zadnjem času'je pisalo evropsko časopisje zelo veliko o smrti pokojnega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa in o misteriju drame, ki se je odigrala v noči med 30. in 31. januvarjem 1889 v cesars-skem lovskem gradiču Meyerling, pri Dunaju. Neposreden povod, da se je začelo časopisje ponovno pečati s to, že skoro pozabljeno tragedijo, je bila smrt barona L. Vetsere, brata Marije Vetsera, ljubice pokojnega prestonaslednika Rudolfa. Omenjeni baron Vetsera je bil oni tragičen večer v Meyerlingu in je torej znal za vzrok smrti. Takoj po smrti pa je več prisiljen, nego prostovoljno, zapustil Avstrijo, ter se nastanil v Ameriki, kjer je bil pod stalnim nadzorstvom avstrijske policije. Tam je tudi umrl pred dvemi meseci ter s tem dal listom neposredni povod, da se začeli ponovno klicati mrliče iz grobov. Mi smo smatrali vse to, kar so časopisi pisali o vzrokih smrti pokojnega prestolanaslednika Rudolfa za mlatenje prazne slame. Na posebno cesarjevo odredbo so bili vsi spisi, z avtentičnimi podatki o načinu smrti, zapečateni. Odprti bodo čez 50 let in izročeni javnosti. Vse kar se sedaj o tem govori in piše, pa so le prosta ugibanja. Znano je, da je splošno razširjena verzija. da se je prestolonasljednik Rudolf sam ustrelil. O priliki smrti barona Vetsere pa so nekateri listi pisali, da je on s steklenico šampanjca zlomil vrat prestolonaslednika Rudolfa in ga s tem ubil. Na isti način da je ubil tudi svojo sestro Marijo, da bi tako maščeval čast svoje rodbine. Znano pa je tudi, da je med priprostim ljudstvom zelo razširjena vera, da Rudolf še živi! Ta zadnja govorica, ki je seveda med vsemi najbolj — nesmiselna, pa dokazuje vsekako, da je bil pokojni predstonaslednik i Rudolf zelo priljubljen pri ljudstvu. Priljubljenih kraljev in kraljevičev pa ljudstvo ne pusti nikdar umreti! Za to imamo izgled v pripovedkah o kralju Matjažu, o Barbarosi, kraljeviču Marku itd. To ljudsko fanzazijo in domišljijo zna gotovo časopisje izborno izkoriščati v svoje namene. In nič več, nego za plod proste domišljije je smatrati vse ono, kar se je pisalo v zadnjem času o smrti pok. Rudolfa. Natančni vzrok, se dozna, kakor že rečeno, še-le ob 50 letnici njegove smrti. Te dni je prinesel pariški „Journalu obširen, tri kolone obsegajoč članek o pokojnem prestolonasledniku Rudolfu. Vidi se nam vredno, da prinesemo nekatere misli iz omenjenega članka. Pokojni Rudolf, tako piše omenjeni list, je najraši občeval z učenjaki. Spisal je tudi Ob enajstih ostajajo pri igralnih mizah pravi igralci-obupneži, za katere eksistuje v zdravilišču samo ruletka, radi katere so baš tja prišli. Ničesar ne vidijo, kar se okoli njih godi in v vsej sezoni jih nič druzega ne mika; igrajo od jutra do noči in bili bi celo pripravljeni igrati vso noč do dne, ako bi bilo možno. In ko zakliče najstarejši kruper okoli dvanajste ure pred zatvoritvijo ruletke: „les trois derniers coups messieurs !*)* — tedaj so priprav Ijeni zastaviti na teh treh zadnjih udarcih Vse, kar imajo v žepm, in res izgubljajo tedaj najbolj. Stopil sem pram k tisti mizi, kjer j© prej sedela babica. Ni bilo gnječe. Zato sem kmalu dobil prostora pri mizi. Stal sem. Pred menoj je bila napisana na zelenem suknu beseda „passe". „Passe" je vrsta številk od devetnajst do šestintrideset incl. Prva vrsta od ene do osemnajst incl. se imenuje „manque". Toda, kaj mi je bilo to mar! Nisem računal. Niti slišal nisem, katera številka je bila zadnja, niti nisem poprašal za to, ko sem začel igrati, kar bi bil storil vsak, količku razsoden igralec. Izvlekel sem vseh svojih dvajset zlatov in jih' vrgel na pred menoj napisani „passe*. * *) Zadaj i trg« udarci, gospoda! par knjig, in sicer: „15 dni na Dunavu1 in Potovanje v orijent". Dopadlo mu je, da se je gibal prosto med ljudstvom. Zavedel se je svojega dostojanstva po rodu in bil ponosen na svoje rojstvo. Pri vsem tem pa je bil svobodomiselnega in modernega mišljenja. Kot mladenič je bil velik prijatelj sedanjega nemškega cesarja Wilhelma II. Ko je za časa bolezni pokojnega cesarja Friderika, očeta sedanjega cesarja Wilhelma II., bil Rudolf v Berolinu, je govorila cela Eviopa o postopanju Wilhelma napram svojemu bolnemu očetu. Bilo je namreč sploh znano, da prestolonaslednik Wilhelm nič ne prikriva, da komaj čaka na smrt svojega očeta. Rudolf je mislil takrat samo na neko svoje zgodovinsko delo o Mariji Tereziji. Wilhelm je tedaj rekel: Ni dostojno cesarskih prinčev, da bi pisali knjige. Meni se pa zdi, da je samo ena stvar, ki ni dostojna cesarskega princa, namreč čakati na presto! živega očeta, je odvrnil Rudolf. Od takrat se je prijateljstvo med obema prestolonaslednikoma precej ohladilo. Ko se je poročil z belgijsko princezi njo Štefanijo, je bil star 23 let, a njej je bilo takrat 17 let. Ljubil je svojo ženo, a ta ljubezen se je ohladila radi različnosti značajev. Potem, ko je bila rojena nadvojvodinja Elizabeta, žena sedanjega princa \Vindisch-gratza, sta hodila Rudolf in Štefanija vsak svoja pota. Rudolf se je spoznal z baronico Marijo Vetsera, ko je bila ta stara 16 let. Bila je izvenredna lepotica in Rudolf se je zaljubil v njo do smrti. Hotel je doseči v Rimu ; razdružitev zakona s Štefanijo. Imel daje za ! razdružitev zelo; važen razlog. Cesar Fran | Josip se je v početku upiral. Končno je pa privolil. Spisi so bili poslani v Rim, kjer je bila zadeva predložena naravnost papežu, ki bi bil moral izreči neveljavnost zakona. Mej tem so bili o vsem tem poučeni nadvojvodinja Štefanija, njen oče, pred kratkim umrli belgijski kralj Leopold, in princ Filip Koburški, mož slaboglasjie princesinje Lujze, sestre nadvojvodinje Štefanje. Princ Koburški, ki si je domišljeval, da ima nekaj upliva na Rudolfa, je posredoval in dosegel, da so se sestali dne 29. in 30 januavarja 1889 pod pretvezo lova, v cesarskem gradiču Mayerlingu pri Dunaju. Poleg Rudolfa in princa Filipa Koburškega so bili navzoči samo Rudolfov dvorni maršal grof Bombeles ter njegova prijatelja grof Hoyos in baron Peter. Po lovu je imel Rudolf s Koburškim princem pogovor, ki je trajal dve uri. Grot Hoyos je čul, da je bil pogovor zelo buren. Po pogovoru je bil obel, ki je minul povsem tiho. Potem se je podal Rudolf v svojo sobo, kjer ga je čakala baronica Vetsera, katero je bil tudi pripeljal seboj, z name- „Vingt deux*) !"je zaklical krupe.r Dobil sem — in zopet sem vse postavil, prejšnje in dobljeno. „Trente et un**)a, je naznanil kruper. Zopet dobil. Vsega skupaj sem torej imel osemdeset zlatov. Porinil sem vseh osemdeset zlatov na dvanajst srednjih številk (trojen dobitek, ali dve šansi zoper) — kolo se je zavrtelo in prišlo je Štiri-indvajset. Dali so mi tri zavitke po petdeset zlatov in še deset zlatov. Vsega skupaj s prejšnim torej že nad dvesto zlatov. Bil sem v nekakem mrzličnem stanju in potisnil sem vso to kopico na rdečo. Hipoma sem se zdrznil! In samo enkrat ves ta večer tekom igranja me je prevzel strah in mraz ter mi provzročil trepet v rokah in nogah. Z grozo sem začutil in hipno spoznal, kaj pomeni seda* izguba! Stalo je na stavi moje življenje! „Rouge***) !a je kriknil kruper in oddahnil sem se. Ognjeni mravljinci so mi legli po vsem telesu. Izplačali so mi v bankovcih; torej vsega skup že štiri tisoč forintov in osemdeset zlatov! Tedaj sem Se mogel računati. (Pride še.) *) Dvaindvajset. *) Enaintrideset, ***) Rdeča. t Stran II. „EDINOST'4 Št. 15. V Trstu, 15 jami var ja 191#. nom, da pokaže, da je njegov sklep neoma- j t r d n e j e nego kedaj!! To naj bi jen in da od mlade baronice nikakor ne vzbujalo vero v nadaljevanje Rauch — Fran- popusti. Naslednje jutro so našli Rudolfa in baronico Vetsera mrtvo. Imela sta oba razbiti glavi. Edini na svetu, ki ve kaj več, je princ Koburški. Pokojni kardinal Galimberti in in generalovega imena prenesramna, papež Leon XIII sta tudi znala popolno resnico. Ali ona dva sta mrtva. Mrliči pa ne govore več. Spise, ki so zadevali razdružitev zakona, da je papež Lev XIII sežgal 1. 1890 lastnoročno. Znano pa je, da je Lev XIII dunajskemu kovega režima: nasilja, proganjanja, korupcije in nepotizma, a to naj bi preplašilo one, ki se bore za pad tega režima. Ali laž je bilo prepredrzna in ta zloraba cesarjevega da bi se mogla vzdržati le 48 ur. General Gerba je dal namreč izjaviti v listih, da je ona vest brez vsake podlage, da se on ni nikdar nasproti nikomur ne tako in ne slično izrazil ter da se na njegovi avdijenci pred cesarjem Rau- svoj blagoslov in pa naredbo, s katero se izganja narodov jezik iz cerkve, kar pro-vzroča pohujšanje in prokletstvo — pak sporoča ob enem, da je to božja volja!! II v 2 nadstr. južne železnice javna dražba nedvignjenega blaga. Predmeti, ki se imajo prodati, se priso-I dijo tistim, ki ponudijo največ, položijo takoj zdražnino in odpeljejo blago takoj. Seznam teh predmetov je pribit v vestibulu osebnega kolodvora. Pod vzklicno ceno se blaga ne odda. nadškofu brzojavno naročil, da se ima pri- chove ime niti omenjalo ni! rediti Rudolfu cerkveni pogreb. V omenjeni s takimi podlimi in umazanimi sredstvi brzojavki je Lev XIII izrecno povdarjal, da; operira frankovstvo, da bi vsaj še za neko-on zna, da se visoki pokojnik ni sam usmrtil.; Hko časa prikrivalo bližanje svojega neizo-' * . i gibnega bankrota! Neizogibnega, ker se mora končno sleherni pošteni Hrvat studom obrniti od takega političnega brigant-stva! Dr. Frank in sinovi so prenavihani, da bi tega ne videli. Od todi njihovo be-snilo. Verzija gori omenjenega pariškega lista, da so našli Rudolfa in baronico Vetsera z razbitima glavama, je sploh najbolj razširjena. Znano je, da se je glasila prva vest, ki je prišla v javnost, da je zadela Rudolfa kap. Šele naknadno so razglasili, da se je ustrelil. Truplo baronice Vetsera je spravil v kraj grof Hoyos, ki je pa pozneje tudi sam izginil, da se ni čulo o njem nikdar . nič več. Ljudje pa, ki so videli Rudolfa na mrt- . , wan.u.in;u vrc.uu<; . vaškem oda«, pripovedujejo, da se je poznalo, J,s.kom> da oni ™oreJ? ^acit. narodu kako je imel z voskom zadelane razpoke na ^ico, o kater, narod noče niti čuti? Kako lobanji in glavi ter da je bil obrit, dasi je Sl tolmaci sk°f to, da duhovniki morajo pod poprej vedno nosil brado. Obrili so ga pa i smrtnim grehom izvesti njegovo naredbo, mrtvega gotovo le zato, da so mogli zama- |ne da b' Vldei Pred seboJ sv0JeSa ,astn^a šiti luknje na fflavi« ; smrtnega greha, storjenega z ono naredbo Bilo kakor bilo: Pri vsem tem, da se,nasProti Prožnemu narodu?! Se: lafinizacija v cerkvi. (Iz poslanskih krogov.) Cemu muči škof vredne svečenike pri- Presvetli škof! V nekem listu dajate sporočati, da se papež ne šali. Toda pazite, da se radi pohujšanja, ki ste je mesto blagoslova prinesli za minole božične praznike, pravični Bog ne bo z Vami šalil,; Poezije, prevedel iz raznih ptujih izvir-oni pravični Bog, ki sicer ne plačuje vsake nikov B. Bevk. kurat. Dosedaj je izšlo 2• sobote, ki pa ne ostaja nikomur dolžan — zvezkov. Dobivajo se v tuk. knjigarni Jos. tudi ne vladarjem m drugim poglavarjem! j Gorenjec ul. Valdirivo in v raznih zunanjih _ (Zvršetek.) I knjigarnah. i * ht V izišlih zvezkih se nahajajo tudi pre- Dr. Kramar Sn češka politika, i vodi iz raznih šolskih knjih za gimnazije im Včeraj smo prinesli brzojavko, ki nam i realke. — Cena posamičnemu zvezku je 4# je javljala, da grozijo nekateri „narodni so- j vinarjev. cijalisti" dr. Kramaru s smrtjo za slučaj, da v založbi „Goriške tiskarne" A. Gena dopolnilni volitvi v praškem novem mestu bršček v Gorici je ravnokar izšel iz?ire* zmaga mladočeški kandidat. igrokaz „Grča". — Cena brošuri je K L, s Odkrito rečeno : ta vest na je presenetila, pošt. 10 vin. več. ker si ne moremo misliti, da je forma poli- Sokolska plesna vaja. Cenjene ple-ticnega in strankarskega boja na Ceskem; salke in plesa,£ opozarjamo na današnja padla na tak nizek nivo. Ne mislimo morda sokoIsko lesno vai ki Jse bo vrgi|a ob '9 braniti Kramareve politike; ah boj med stran- uri zvečer in kjer s*e ične s poukom no_ IrAcvi« n /k r*»vt/> ■ « nilr/lnr frilr^ rlolrt/^ H O M 1 J * • toliko piše in ugiba, na vsezadnje vendarle Še ni pojasnjena tajnost smrti priljubljenega pokojnega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa. In vse kar pišejo časopisi, so le Mari meni škof, da bo imel Bog v svoji pravičnosti obzira na vzvišene — velikaše in ekscelence? Ali morda zato, ker je on — škof — vrl Nemec, kakor ga je ka- kami ne sme iti nikdar tako daleč, da nasprotniki kake stranke žugajo njenemu načelniku kar s — smrtjo. Boj med političnimi strankami naj bo boj načel z odkritim vizir-jem, ne pa boj proti posamičnim osebam 1 Ravno sedaj, ko hočejo Nemci združiti vse svoje sile proti Slovanom, je taka forma j političnega boja najmanj na mestu. Nočemo morda radi dejstva, da so na omenjenem pismu podpisani nekateri „narodni socijalisti", kriviti narodne socijalne stranke kakor take; vendar pa upamo, da ta slučaj ostane osamljen in da strankarski boj med Čehi ohrani tudi nadalje tisto resnost in dostojanstvo, kakor je bilo to dosedaj. snili in Rudolfa ne več oživeli ! prosta ugibanja, ki tajnosti ne bodo' razja- raktenziral dunajski župan dr. Lueger radi - J J 1 velikih zaslug na izganjanju hrvatskega je- zika iz cerkev tržasko-koperske škofije?! Zakaj ni škof Nagi sam proglasil narodu svoje naredbe povodom kanoniške vi-zitacije v prošlem poletju? Ker je vedel, da bi mu bila stvar zlo izpadla. Ali se bo po takem postopanju škofa Nagla širila katoliška vera? To ne, marveč bo ljudstvo izgubilo vse dosedanje zaupanje v cerkvene dostojanstvenike, a to more biti le na škodo vere in cerkve. Narod je dosedaj zidal župne dvore, cerkve, zvonike ter kupoval zvone v čast božjo ter je dajal povsodi vse to vpisavati kakor cerkveno last. Sedaj pa gre kakor en glas med narodom, da ne bo Pismo iz Zagreba. Poleg barona Raucha je sijajna zmaga resnice na Friedjungovem procesu spravila Frankovce v pravo besnilo. Razumljivo je to. Vse svoje račune so oprli na denuncijacije na škodo hrvatsko-srbske koalicije, Friedjungov proces pa je definitovno odtegnil tem klevetam tudi vsaki videz verjetnosti, tako, da so se tudi sicer slepemu in za denuncijacije na škodo nas Jugoslova- !TJ2£l Ph°S|±!T ^ dopuščal"več^Sd7 f s"e to.Ta^'je^vovai; vpisovalo kakor cerkveno, marveč kakor občinsko ali narodno. Narod noče plačevati cerkvenih posluž-nikov, po nekaterih krajih noče nikdo odgovarjati pri sv. maši. Zato je škof pooblastil duhovnike, da mašujejo tudi brez ministrantov. Vprašamo škofa: za koga bo svečenik maševal, ko narod gotovo ne bo več na-ročeval maš? Ali bo škof plačeval maše vsem duhovnikom, da molijo le zanj? A potem tudi: kako naj bedni duhovniki žive ob takih — mastnih plačah?! Mari misli škof, da ima vsaki duhoVnik škofovsko plačo 20—30 tisoč K na leto ?! Kdo je kriv torej vsemu temu zlu? Naredba škofova. Še par dobrih nasvetov in dovolj bo. Ako ima škof Nagi le iskrico krščanskega duha v sebi, naj umakne naredbo glede jezika v cerkvah med hrvatskim in slovenskim narodom, ker bi s tem le popravil veliko storjeno krivico. Ker je gotovo, da se je hujskalo pri rimski stolici na podlagi lažnjivih tožeb od strani Italijanov, ki nemirnim očesom prezirajo hrvatsko-slovenski narod v Istri, in je gotovo iz tega hujskanja — s pomočjo nemških mogočnežev izšla tudi omenjena naredba, češ, da po župnijah te škofije živi mešan narod: naj se: — kjer je res italijanskega pobožnega ljudstva — stori, kakor je Jezus rekel Farizejem: Dajte Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega! In noben pravičen človek se ne bo protivi! temu in taka uredba se priljubi tudi narodu. Zato naj bo škof Nagi uverjen, da naroda ne more biti brez jezika; a vzkračati narodu jezik, je toliko kolikor narod ubijati!!! Škof Nagi naj bo uveijen tudi, da bo narod hrvatsko-slovenski branil to svoje pravo do zadnje kaplje krvi in bo v tem ogorčenju še več zahteval. Prispodoba! Škof Dobrila, blagega spomina, ki je stradanjem prihranjene stotine prihiti na pomoč in se jim stavi na razpo- tisočev zapustil za štipendije dijakom, za je prišlo do izraza v dejstvu, da je bil takoj po procesu bivši ban in sedanji člen lirvatsko-srbske koalicije, in zato na dunajskem dvoru proskribirani grof Pejačevič vsprejet od vladala v dolgi avdijenciji. Frankovci so bili navajeni doslej le na potuho od viših oblastnij tudi ob najhujših razbojstvih — niti radi enega od mnogoštevilnih pobojev od strani frankovskih legijo-narev po zagrebških ulicah na najdostojneje in najmirneje ljudi, da, celo radi izvršenega ubojstva, ko šo biti avktorji splošno znani, ni bila uvedena nikaka preiskava!! In notri med tem orgijami, ki jih; je prirejalo frankovstvo ob takih, hujše nego turških razmerah, je prišel Friedjungov proces se svojim za denuncijante poraznim izidom in svojimi za klevetnike poraznimi posledicami. Kar naenkrat so občutili frankovci, kako se jim odmikajo tla iz-pod nog. Denunci-jantsvo je bilo razkrinkano, a oni so ravno na to podlago oprli vse svoje načrte, vso svojo politično ekzistenco. To jih je spravilo ob vsako razsodnost, da sami ne vedo, kako bi in kaj bi. Kar pobesnili so in v tem svojem besnilu napadajo in grizejo na vse strani, da mora sleherni čestit Hrvat izgubiti do njih zadnjo iskro spoštovanja. V svojem obupu vzračajo in lažejo, da vzbujajo pri razsodnih ljudeh ne le gnjus, ampak tudi pomilovanje. Te dni so n. pr. začeli v svojem organu zasramovati upokojene generale, ki so členi hrvatsko-srbske koalicije in so jim — generalom ! žugali s pobojstvi svojih legijo-našev. A ko so bili pozvani na odgovor, so sramotno zlezli pod klop in se opravičevali hinavski, kakor morejo to Jle hinavski perverzni in moralno propadli ljudje, ki ne vedo več, kaj je čut — srama! ! Lažejo in izmišljajo si razne stvari, da bi varali svet in vzbujali mnenje, da so oni gospodarji situvacije. Tako je n. pr, pisalo te dni „Hrvatsko pravo", kakor da mero-dajni krogi na Dunaju komaj čakajo, da jim lago — Frankova stranka !! Potem piše zopet isti list, da se „slavo-srbska vlada" ne povrne nikdar več in da Rauch ostane! Kaj pravite, a? Pret-vezno najradikalneja opozicija pod vodstvom „najvećega živečega Hrvata" — kakor Fran-kovi teliči nazivajo svojega vodjo — se raduje in dela propagando za to, da ostane na vladi tiran svobode naroda, ki širom odpira tujinstvu vrata v domovino ! 'ta Kako daleč sega [nesramnost frankov-cev, le da bi prikrivali svoj obupni položaj in svojo sramoto izdajalcev naroda, nam kaže slučaj, ko so ime kornega poveljnika, generala Gerbe hoteli zlorabiti v svoje in Rauchove namene. Začeli so raznašati vest, da se je rečeni general izrazil nasproti svojim znancem, da mu je cesar povodom zadnje avdijenci je rekel, da stoji Rauch tužni, zapuščeni in tlačeni narod v Istri, od katerih štipendijev uživajo morda tudi nasprotniki, ki v narodnem sovraštvu morda celo brezsramno proklinjajo spomin pokojnikov, mesto da bi ga blagoslovljali: ta škof Dobrila je izdal molitveno knjigo „Otče, budi volja tvoja", ki je bila že tolikokrat natisnjena. Hrvatski narod v Istri, tvoreči dve tre-jini vsega prebivalstva, a bivajoči po selih izključno sam, smatra to knjigo za sveto knj:go in ni je hrvatske rodbine, ki ne bi imela te knjige. Radi te knjige in drugih neprecenljivih dobrot blagoslovlja ves hrvat-sko-slovenski narod spomin pokojnega nepozabnega biskupa. A škof Nagi? Kaj bo mogel pokazati, da je dobrega storit pobožnemu hrvatsko-slovenskemu narodu, kateremu pošilja pač Dnevne vesti. Svarilo pred izseljevanjem v Brazilijo. Od uradne strani nam je došla informacija, glasom katere vzlic vsem svarilom izseljevanje v Brazilijo od leta 1908 vedno narašča. Zato se vnovič svari naše ljudstvo pred izseljevanjem v brazilijanske države, ker se dajajo ljudje zavajati od brezvestnih agenlov. Le redki so izseljenci, ki dobivajo zadostnega zaslužka in mnogo teh izseljeniških rodbin zapada največi bedi, ker se je gospodarska kriza, navstavša leta 1908, še poojstrila. Državne oblasti so obnemogle vspričo velikega navala izseljencev. V nekaterih kolonijah je položaj izseljencev naravnost obupen. — V nekaterih kolonijah je podnebje skrajno zdravju škodljivo, v nekaterih so hčere kolonistov izpostavljene največim nevarnostim v nravnostnem pogledu. V državi Minas Gereas n. pr. so razmere take, da so v minolem letu tja došli avstrijski izseljenci kar ostavili vse svoje „ imetje in so bili veseli, da so sploh mogli zapustiti naselbino. Malo bolje je v druzih državah. Na gradbi železnic se z izseljenci jako grdo postopa, oskrba je zelo pomanjkljiva. Na podlagi vseh teh dejstev se svari od uradne strani pred izseljevanjem v Brazilijo ob sedanjih tamošnjih razmerah. C. kr. pletarska Šola v Radovljici naznanja, da bo v kratkem praznih več va-jenških mest, ker dovrši več učencev svojo učno dobo. Stariši, ki hočejo dati svoje sinove učite se pletarstva, se opozarjajo, da lahko zglase takoj vstop svojih sinov. Pouk traja dve leti; vendar se pa vsprejemajo učenci tudi na krajšo učno dobo, da lahko dobe najglavnejše pojme o pletarstvu. Pogoj za vstop je dopolnjeno 12. starostno leto. Omenjamo, da je v Radovljici tudi obrtno-nadaljevalna šola, kamor pletarskl vajenci lahko zahajajo. — Krajevni odbor te pletarske šole je ob enem pripravljen, preskrbeti vnanjim učencem prav ceno stanovanje in hrano; priden učenec pa lahko že po preteku prvih dveh mesecev služi 4—6 kron tedensko, a pozneje razmeroma več. — Na ta zavod opozarjamo prav posebno vsa predsedništya „društev za varstvo in oskrbo sirot". — Potrebna pojasnila dajeta L. Pat i k, vodja c. kr. pletarske šole v Radovljici, ali pa tajnik krajevnega odbora, I v, Š e g a. Gospodje m gospodične, ki niso še vrnili blokov za srečolov Ciril-Metodovega plesa, naj to store danes od 4—7 ure. Prineso naj jih k g.ej Biček v hotel Balkan. Čas je že, da se enkrat ta stvar uredi, ker številk dobitkov vendar ne morem dati preje natisniti, predno nisem dobil vseh blokov nazaj. Kdor ne prinese danes bloka, zaračuni se mu, kakor da bi bil celega prodal, če tudi tega ni storil. Petro vec. Nova podruž. družbe sv. Cir. in Met. Za sv. Marijo Magd. Zgor. in Spod. se ustanovi podruž. dr. sv. C. in M. Ustanovni občni zbor bo jutri 16. t. m. ob 3. uri pop. v gostilni „Gospodar, društva" pri sv. Mariji Magd. Zgor. (po domače pri „Tirolcu".) — Vabila so že razposlana Magdalenčanom, ki so vneti za to potrebno društvo, ki ima namen ustanovljati v ugroženih krajih slovenske šole za slovenske otroke. Zatorej Magdalenčani: Vstopite v čim večem Številu v to novo društvo. S Dražba nedvignjenega blaga. V četrtek 20. t. m. ob 10. uri zjutraj se bo vršila v skladišču za oddajanje blaga štev. vega plesa za sokolsko maškarado. „Slovenska Matica" v Ljubljani uljudn« javlja gg. naročnikom na ,,Slovenski zemljevid", ki ga reklamujejo, da še ni dotiskan. Zato se prosi potrplfenja. Uprava „Slov. Matice" V Skednju bo drevi, ob 8. uri javn* predavanje, ki je priredi N. D. O. Predavanje se vrši v dvorani „Gospodarskega društva." Ker se bo predavalo o predmetu, ki mora zanimati slehernega delavca, nadejati se je obile udeležbe. Koncert v dobrodelne svrhe v Schd-lerjevi dvorani, na katerem nastopite g.ca Albrecht in g.a Seydel-Furlani, se bo vršH v sredo 19. t. m. Začetek ob 8. uri in pol zvečer. Tržaška mala kronika. Nepoboljšljiv deček. Ivan Sterlino, 1« je še-Ie 13 let star, je bil že večkrat aretiran radi tatvine in potepuštva. Včeraj pop. je v družbi s tremi drugimi paglavci, ki s« jo pravočasno odkurili, vkradel v sladšči-ščarni Vodušek v ul. S. Spiridione št. ti, dve škatlji angleških biskvitov. Odmevi neke goljufije. Povedali srn« svoj čas o znatnem tihotapstvu s kokaino i« o goljufiji z isto, katere žrtve sta bila dra mornarja. Kakor smo sedaj poizvedeli, je bil pred dnevi v kavarni „Adriatico" aretiran Humbert Camarini, star 36 let, bivši uradnik od „Assicurazioni Generali". Camarini je baje oni, ki je posredovalcu Bologna uročil kokaino mesto grenke soli. Tatvina v poštnem uradu, o kateri smo pisali v včerajšnji „Edinosti", se ni izvršila v Trsteniku (!), ampak v Prestranku pri- Postojni. Tatovi so vkradli štiri kovi-naste pečate, znesek K 5273, razne tiskovine in druge predmete. Še vedno tatvine uhanov. Vedno isti stari način! Neka ženska je pod neko pretvezo zvabila 5-Ietno gluhonemo Antonij« Bernardis v vežo hiše v ulici Tor Cucherna. kjer jej je vzela uhane v vrednosti K 8. Radi suma na tej tatvini je bila aretirana še isti večer neka Antonija F. Koledar in vreme. — Danes: Pavel pušč. — Jutri: 2. ned. po Razglas. Gosp. Ime Jezusovo. Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne -f- 6° Cels. Vreme včeraj: jasno, veter. Vremenska napoved za Primorsko: Lepo, večinoma jasno. Hladni vetrovi. Mrzlo. Naše gledališče. Pričakovanje za nedeljsko premijero izvirnih dramatičnih del tržaškega pisatelja „Tugomir" je vsesplošno. Ravno tako živahna so ugibanja, kdo da se skriva pod onim pseudonimom. Kakor smo omenili, tvorijo vsa tri dela ki napolnijo nedeljski gledališki večer: eno-dejanki „PO PETNAJSTIH LETIH in „SA-MARITANCI", kakor dvodejanka „V TEMI" — celotno harmonično enoto, namreč glede naturalistične smeri in socijalnih tendenc. Te dramatične študije so zares vredne najbolj resnega uvaževanja in občinstvo na premijeri si bo gotovo svest svoje vzvišene naloge umetniškega sodnika. Kakor čujemo, so vsa tri dela tudi scenično jako efektna; da učinkujejo baje celd senzacionalno. Društvene vesti. Odbor društva „Kolo" se je nastopno konstituiral : Maks Cotič predsednik, Anton Vatovec podpredsednik, Viktor Četik tajnik. Josip Kolb blagajnik, Fran Požar arhivar. Št. Jakobska „Čitalnica" vabi uljudno k plesnemu venčku, ki ga priredi danes, soboto v dvorani „Trg. izbraž. društva41 nI. S. Francesco 2. I. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina za gospode 1 K, dame 60 stot. Glazbeno društvo „Trst" priredi tiae 22. t. m. v dvorani „Trg. izobraž. društva" svoj I. plesni venček. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Vaditeljski tečaj se prične zopet redno jutri v nedeljo 16. t. m. Opozarjajo se vsi obi- V Trstu, 15. januvarja 1910. „EDINOST" št. 15. Stran TIT skovalci sokolskih odsekov, da pridejo točno ob 9.30 v telovadnico. Na zdar! II. čajev večer „Slovan. Čitalnice" v Trstu v soboto dne 15. jan. 1910 ob 8. uri zvečer. Zanimanje za to čitalnično prireditev je v slovenskih krogih, zlasti pa med Hrvati in Cehi, splošno. Vsak si želi zopet par uric preživeti v prijetni in neprisiljeni družbi in menimo, da bo vsakdo zadovoljen. Vse je že pripravljeno, samo pridite in posetite ta večer, kajti nikomur ne bo žal ! Akademični ples. Opozarjamo slav. občinstvo, da se vstopnice, sedeži na galeriji (po 1 K) in lože dobivajo vsak dan v predprodaji in sicer od 11 —12 predp. in od 5 —6 pop. v „Slovan. Čitalnici". Pevsko dr. „Primorec" v Trebčah bo imelo dne 23. t. m. v prostorih „Gosp. društva" ravnotam svoj letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Pevsko dr. „Slovanska straža" v Gropadi bo imelo dne 23. t. m. v prostorih g. Frana Milkovič svoj redni občni zbor z navadnim vsporedom. Pevsko dr. „Lipa" v Bazovici bo imelo jutri dne 16. t. m. v prostorih „Konsumnega društva" svoj zabavni večer s plesom. DAROVI. Narodna zbirka. Sklicevaje se na včerajšnje poročilo prinašamo tu izkaz svot, kakor so bile nabrane po posamičnih polah. Št. pol: 2. (Ljudevit Ravbar) 13 K 10 10 v., 7 (Josip Bratož) 2.40, 8, (Anton Bencina) 10.20, 9. (Klavora) 2. 11. (Ant. Vouk) 18.66. 12. (L. Č.) 1. 21. (Rest. Gombač) 8. 22. (Vendramin) 13.70. 23. (Fran Tavčar) 2. 24. (Albert Poljšak) 28.60. 28. (Kermin Samec) 3. 34. (Josip Macarol) 30. 40. (Jos. Požar) 11.60. 48. (Fran Brcar) 8. 49. (Mici Amfova 10d. 53. (Milan Kuret) 7. 56. Ivan M. Ferluga 5. 59. (Sancinova) 14. 62. (Fran Gregorič) 25.63. (Obernel.) 10. 40.64. (Amal. Čokova) 25.50. (K. Ferluga) 3. 66. (Gilda Luk-sova) 30.60. 67. (Vinko Rapotec) 35.30. 69. (Marica Gregoričeva) 6. 71. (Ivan Samec) 5.70. 72. (Ljudevit Batista) 10.60. 75. (Mi-kota) 15. 78. (Anton Germek) 65.60. 80. (Fran Bratož) 11.50. 82. (Podbršček) 20. 85. (Anton Nabergoj) 15.10. 87. (Milan Volkov) 12. 88. (Ivanka Sabadinova) 25. 90. (Rafael Kosovel) 34. 91. (Sirk Celestin) 3. 93. (Vojteh Štubel) 30. 94. (Ivan Volk) o4.06. 95. (Marija Čokova) 19. 96. (Kristina Gerdolova) 23.10. 97. (Učit. društvo) 2. 98. (Bičkova) 1. 99. (Vladko Ternovec) 56. 101. (Ivan Nekermann) 3. 102. (Gruntar) 5. 104. (Ferdo pl. Kieinmayr) 9. 106. (Iv. Križman) 21. 107. (Edvard Sosič) 52.60. 109. (Stipe Ferluga) 24.70. 110. (Ivan Vrščaj) 9. 112. (Marij Dobrila) 10. 113. (Fortunat Mikuletič) 7. 114. (Marij Perhavc) 30. 115. (Svetko Martelanc) 29.21. 116, (Rafaela Martelanc) 44.32. 117. (Herman Furlan) 10. 118. Goško Cvek) 20. 119. (Dr. Ernest Rekar) 139.20. 122. (Viktor Majcen) 16.70. 124. (Šentj. c i ta! ni ca) 1.80. 129. (Josip Bogateč) 5.50. 130. (Anton Žolgar) 2. 133. (Ivan Brezovec) 7. 316. (Iv. Mar. Čok) 6.20. — Županstvo Naklo 20. Za srečolov Ciril-Metodovega plesa i so darovali: Gg. učiteljice slovenske šole! pri Sv, Jakobu 2 steklenici likerja, 2 stekle- ! niči marmelade, 1 steklenico malinovca, 1 zavoj s punčko, 1 zavoj svalčič, 2 vazi, zavitek s pipico in tobakom, stojalo za sliko, i bombonjero, in nekaj malenkosti. — Gospodična Milka Mankoč 27 raznih darov. — Gospici Matilda in Minka Pertot 2 vazi s krasnimi svežimi cveticami in 5 steklenic različnega vina. Neimenovan golobnjak z golobi. Srčna hvala! — Za moško podružnico Sv. Cirila in .Metoda darovali so pekarski gospodarji zbrani v restavraciji Balkan, na predlog g. Jožefa Vatovca K 8. — G. Amalija Černetova iz Tomaja je potom tržaške moške podružnice pristopila obrambenemu skladu družbe sv. C. in Met. ter plačala polovico t. j. 100 K. — Za moško podružnico sv. Cirila in Met. se je nabralo v Rojanu pri „Lipetu" K 2.60.^Denar hrani uprava. Za podruž. družbe sv. Cir. in Met. v Skednju so darovali: G. Cerkvenik Anton od sv. M. M. sp. je preplačal udnino z 1 K. Pri igri „Fotogral" nabrala vesela družba v Skednju 5 K 62 stot. G, Josip Može za božićnico 40 stot. O priliki pogreba Rože Bačerjeve ane 12. t. m. nabranih med sorodniki iste v gostilni „Gospodaf. društva* 10 K; tem je dodal g. Anton Barič Še 10 K namesto venca pokojnici. Srčna hvala vsem ! Za veliki Ciril-Metov ples združene slovanske mladine, doposlali so gg. : Josip Černigoj Trst K 3, Josip Perozzi Trst K 4, Fran Makuc Žavlje K 5. Dr. M. pl. Čačkovič Zagreb K 10, A. Pakiž Trebče K 3. — Potom Jadr. Banke: Josip Rusjan Postojna K 2, Franc Hmelak Lokavec K 6. Artur Lokar Ajdovščina K 6. Odprem, i kom. dr. „Balkan" Trst K 10. Dom. Lnšin Ljubljana K 10. Ivan Farožič Trst K 6. Pavo Baričevič Trst K 15. Si. Glavarstvo Občine Pazin K 20. Cotič Alojzij Pazin K 4, Anton Berginec Sežana K 4. Valentin Marušič Trst K 6. Ivan Ivančič Trst K 4. Anton Jerič Trst K 2. Josip Negode Sv. Ivan K 4. Alojz Goriup Prosek K 10. Franc Dukič Dunaj K 10. Dr. F. Brnčič Trst K 10. IvangNeiič Livade pri Motovunu 4. Tomo vitez Cosso-vich Trst K 15. Dr. Ivo Šubej Dunaj K 20. i Svitoslav Sila Vojščica K 2. Hinko Candolini i Trst K 10. Jakob Šuligoj Gorica K 2. Rudolf Golob Trst K 4. N. Smirnov ruski konzul Trstu K 10. V včerajšnjem izkazu čitaj: A. Bazarič K 2 mesto A. Bazovič. Rodoljubnim darovateljem iskrena hvala. — Nadaljne prispevke naj se izvoli pošiljati na ugledno „Jadransko Banko" ali gosp. Vladku Ternovcu, ulica Fontana 4. I. Nar. del. organizacija. Javen shod priredi N. D. O. j u t r i v nedeljo pri Sv. M. M. zgornji in sicer pri „Tirolcu". Shod je bil sicer napovedan v dvorani g. poslanca Miklavca. Ker se pa „pri Tirolcu" vrši jutri ob 3. uri popoludne ustanovni občni zbor C. M. podružnice, se je v zadnjem trenotku sklenilo sklicati tudi shod N. D. O. v gostilno „pri Tirolcu". Odbor goktilne ima danes 15. izredno sejo ob 8. uri zvečer. Vesti iz Goriške. Z Nabrežinske postaje. Mnogo se je že govorilo in pisalo o slovenskih napisih na nabrežinski postaji. Slednjič je južna železnica jela k nemškim in laškim napisom dostavljati tudi slovenske. Ali tako, da je bilo na protest županstva nabrežinskega delo ustavljeno in spi sedaj že čez pol leta spanje — južno-železniške pravičnosti, dokler modre fglave ne iztuhtajo zopet kaj zelo kunštnega. V Sežani so popravili napise v toliko, da ima postaja zraven ptuje spakedranke tudi Sežano. Pri nas pa je taka opravičena poprava napisa neverjetno težak porod. Mari se vodstvo južne železnice obotavlja radi par lahončkov ? ! Ta bi bila lepa ! Občina nabrežinska naj zopet odločno zahteva, da se napisi takoj pravilno in pravično urede, da bo enkrat konec tem protislovenskim huj-skarijam. Nadaljna posebnost na našem kolodvoru je, da zagriženi gospod postajenačelnik kar ne more slišati, da bi se vlaki izklicavali tudi v slovenskem jeziku (kakor se je to vršilo pod prejšnjim načelnikom), kajti sedaj se vlaki izklicujejo le nemški in italijanski. Mi pa menimo: če g. načelniku naš jezik tako neprijetno zveni na ušesa, saj ga nikdo ne sili, da naj ostane mej nami! Odprta mu je pot kam v — Kalabrijo ! Za to se odloči tem laglje, ker ga uverjamo, da ne bo nikdo jokal za njim : ne ljudstvo in tudi uslužbenci ne! Električna centrala pri Sv. Luciji. Uradni list objavlja sledeči: Razglas: Oddelek za elektriko banke Union, je pri podpisanem okr. glavarstvu vložil dva načrta za vodne naprave v svrho proizvajanja elektrike v industrijske namene in to načrt za vodno napravo ob Soči pri Sv. Luciji in načrt za enako napravo ob Tolminki pri izlivu Zadlažce. Stavba ob Soči obsega jezilni zid, ki se zgradi pri Sv. Luciji pod slapom; v Tol- ,3a hvala. Odbor „Zadruge opravičenih posestni-kov" v Padričah se tem potom najtopleje zahvaljuje svojemu zastopniku gospodu Dr. FRANU BRNČIČU, za njegov trud in požrtvovalnost povodom pravde omenjene zadruge proti mestnemu magistratu radi občinskih zemljišč. Pravda, ki se je vlekla nad dve leti, završila se je z našo zmago, in sicer na stroške mestnega magistrata, tako da je naše zemljišče razdeljeno in vknjiženo na ime opravičenih posestnikov. ODBOR Zadruge oprav, posestnikov V Padriču, 14. januvarja 1910$ Jfarod mani/akt. trgovina v £jubljani —= išče: izvežbanega :: manifakturista:: za engros zalogo. Poiidbe: Ijabljau poštii prela! 8- 46 Odlikovana pekarna in slaščičarna z ziuto kolajnu tn križcem n i mednarodni obrtni ra/,it.1 vi ▼ Lond»r.u 190!) Acquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 Sž:1!:;:' trikrat m Dan ml krah. Frodajalnica ie tudi dobro p-e«krbljf-na z vsakovrstnimi iilšfcati posebr.o za čaj; ima razne fina vina in llkerjd v buteljkah i« fine desertne bombone. Sprejema raročila zu vsakovrstne tort^, krotante itd., kakor tudi vsake predmeta za ape::i. —I-na tudi nsjftnBfšo imko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DO>I. — Priporočam sp za obilen obisk z odličnim spngt >vanjam Vinko Slcerk. BKEMaKasaB Kari Babuder Prodajal niča lnanffakturuega bla^a - TKST - ulica Viiieeneo Be lini štev. ii (vogal 8. Cateriiia) Velika izbera potrebščin :..: za zimsko sezono Fužtanj, Lawn-Tennis, perilo, pletenje, kovice, kakor tudi drobnih srajee, ovratniki, ovratnice, nogovice in ro-predmetov in moderni okraski. t - H Avl civilni zemijemerec Kristjan Pertot ima svojo pisarno o Trstu » ulici della Casermo Steu. 5, II. nadstropje. Priparofia ae aiaraemn obfiinatvu kot edini slovenski zemljemoreo. Danes v soboto, dne 15. lanuo. 1910 Javni ples v Grotti 9V po celi dvorani od 9. ure zvečer do 4. ure zjutraj. Pri plesu svira Kontoveljski Tamb. zbor. MT" VSTOP 60 VINARJEV. Za obilno udeležbo se priporoča IGNAC. Ugodna prilika! V veliki, fini žganjarni na trgu pred Narodnim domom 2t. 1 (vogal ulice Ghega) je na razpolago VELIKI IZBOR najfinejšega ruma Asti Spumante, Kefoftk, zagrebški Pe linkovac in Sokol. - P - e^ne ^:Rbs6 po najzmerrejših cenah. 1 II li! Velika klobučarna O. Doplicher Klobuki iz klobučevine prvih tovarn. Specijaliteta; trdi angleški klobuki E m pori j kap za potovanje in za Sport. a Stran IV. „EDINOST" št. 15. V Trstu, 15. jauuvarja 1910. ■inu za istim se napelje po rovu voda iz Idrijce. Od tod se speljeti združeni vodi po rovu, dolgem 2400 m ob desnem bregu Soče v zbirališče nad izlivom Ušnika in dalje po cevih v centralo ob izlivu tega potoka v Sočo. Po kratkem odvodnem kanalu odteče . potem voda v Sočino strugo. Stavba ob Tolminki obsega jezove v gornjem teku Tolminke in Zadlažec, od koder se napelje voda po pobočnih rovih in po cevih ob desnem bregu Zadlažce do združenja obeh potokov. Ako bi bilo treba se napelje voda ob levem bregu Tolminke po rovih v neko prednjo centralo. Iz skupnega zbirališča se napelje voda po cevih v centralo na levem bregu Tolminke pod izlivom Zadlažec in iz centrale zopet v Tolminko. Načrti za obe zgradbi se ■ahajajo od danes do dneva pred komisijsko obravnavo pri podpisanem okr. glavarstvu vsakomur na vpogled. Komisijska obravnava za zgradbo ob Soči se bodo vršila dne 14. febr. Ta komisija se snide ob 9. uri zjutra na mostu pri Sv. Luciji. Komisijska obravnava za zgradbo ob Tolminki se bode vršila dne 16. februarja t. I., sestanek ob 7 30 uri pred poslopjem uradov v Tolminu. Vsled § 82 vodopravne postave za Goriško - Gradišćansko z dne 29. avgusta 1870, dež. zak. št. 41, se poživljajo prizadete stranke, da vlože pri teh obravnavah svoje ugovore, ako jih niso že prej vložile, sicer se bode smatralo, da soglašajo z doličnim podjetjem in s potrebnim odstopom ali s potrebno obremenitvijo zemljiške lastnine, ter se bode brez ozira na pozneje ugovore v stvari razsodilo. C. kr. okr. glaverstvo Tolmin, 10. januarja 1910. Gostovanje slovenskega gledališča v Gorici. Kakor se nam iz pisarne „Dramatičnega društva" naznanja, je odbor v sinoćnji seji sklenil prirediti dve gostovanj-ski predstavi v Gorici, in sicer v soboto dne 29. t. m. in v nedeljo dne 30. t. m. ▼prizorita se : L' Arronge-ova ljudska igra „Lolin oče" in Davis-ova veseloigra „Katakombe". Razne vesti. Kako bo čez 200 let na svetu? Sdison, znani iznajditelj je šel med proroke in je izrekel svoje mnenje, kako bo izgledalo na svetu čez 200 let. Ljudje se bodo takrat še bolj kakor danes, polastili zemskih sil in doprinašali čudeže. Življenje bo tako po ceni, da si bo navaden delavec lahko dovolil ves •ni luksus, ki si ga more danes dovoliti le •ni, ki poseduje 800.000 kron imetja. Edison ■e veruje le o čudovitih pomožnih silah, ki jih bo dajal radij, ampak tudi v izrabljanje vulkanov v korist človeštva. Doslej smo tavali, tako pravi „Edison", le v temi in smo -KljuDli femu, da smo že marsikaj dosegli, vendar še-le v začetkih. Kako nevedni smo! Mi ne znamo, kaj je težina ! Tudi ne poznamo narave toplote, svetlobe in elektricitete, da-si se jih nekoliko poslužujemo. Smo, kakor mladi osi ki so ravno prišli is svoje bajtice in se ozrejo na svojo okolico. Treba ko še ogromnega razvoja naših možgan, preje ko pridemo do resnične višine napredka. Po Edisonu bodo razne tkanine takrat tako po ceni, da se bo vsaka, se tako siromašna ženska lahko vedno oblačila po ■ajnoveji modi. Svilo bodo n. pr. naprav-Ijali iz žaganja, a ta svila ba finejše, kakor je naša sedanja svila! Sviloprejk sploh ne bo več potreba! Pa tudi polja ne bo treba več obdelovati! Pomočjo radija se bo namreč napravljalo kar iz kamenja kruh, meso, pečenko, pečene piščance pa tudi prave kranjske klobose ! Samo škoda, da mi vsega tega ne doživimo! Vse to se bo godilo še-le čez 200 let. Mi moramo le zavidati naše zanamce, ker bodo imeli pravi raj že na tem svetu, ki je za nas prava solzna dolina. Največi vinograd na svetu je portugalski Poceirao, ki meri 4000 hektarjev (2 iiri hoda podolgič in 1 uro hoda povprek). Ta vinograd obdeluje 600 rodbin. Memoafri cesarice Evgenije. Iz Pariza javljajo: Okolica bivše francoske cesarice Evgenije dementira vest, da izidejo po snrti cesaričini njeni memoari. Cesarica ni pisala in ne piše in tudi ne kani pisati svoje Memoare. Vseslovanski dijaški shod. Iz Petro-arada poročajo, da se je v seji „Obščestva Savjanskoj Vzaimnosti", kateri je predsedoval Homjakov, predsednik ruske dume, skle-■flo, da se prihodnje leto skliče v Moskvo sestanek vseh slovanskih dijakov. Na ta sestanek se povabi zastopnike vseh slov. »arodov. Ostra zima v Ameriki. Iz New-Jorka poročajo: Dne 6. t. m. so bile new-jorške uice podobne pravim drsališčam. Po silnem dežju je nastopil hud mraz, da je bilo vse mesto pokrito z ledeno prevlako. Ljudje so m drsalicah obavljali svoje dnevne posle, ■nogi so se tudi ponesrečili. Konja se v obče mi videlo po ulicah. V Cikagu, Dakoti, Kan-kasu, Minesoti in Jowi je ledeni veter napravil ogromno škodo. Mnogo ljudi je zmrz-•Ao. Železnice so morale ustaviti promet, vsled česar je v pojedinih državah zmanj-tak) živeža. Na zapadni obali nove Škotske je vsled viharja našlo smrt mnogo ljudi. Ifr.ntnrietinia Slovenka z leno pisavo se RGmUriSUnjd sprejma tako). Mesečna p'sča K 90 Akceotiraii gospodični se povrne vožnja lil. razreda do Prage. Ponudbe naj se pošiljajo na ,,VY-DROVO TOVARNO HRANIL — PBA6A VlH._ Inein Ctn Ifo mizarski mojster, Trst, ulica JUOip OlUlId B lvedere štev. 8, izvršuje vsakovrstna mizarska dela. Česar še ni bilo in iudi težko ✓ kdaj bo! * Pri podiranju palače so na prodaj kope, tavele, popolna okna s tremi zapirali in kamenom in popolna vrata po polovični ceni._59 Odlikovani fotografski atelje A. JERKIĆ, Trst, uL Pcate 10, Gorica, Gosposka ulica 7._212S* Ugodna prilika! kliiiami za 64 krcc. Naslov: Via G:ulia štev. 24, pritličje._62 doniifilicta z večjo svoto denarja se išče I\Cl|JI Idilo Id za neko velevažno podjetje. Ponudbe pod šifro „KAPITALIST" na InBeratni oddelek Edinosti. 38 kafetaste dlake s tigrovi mi črtami, psica črna, fta izginila pred enim mesecem v Nabrežini. Kdor jih privede v Nabrežino štev. J91, dobi lepo nagrado. 71 išče usmi'jeno gospo, ki bi jo vzela k sebi. Opravljala bi hišna dela in bi obiskovala zadnje leto šolo. Naslov pove Inseratni odd. Edinosti. 69 Lovski pes in psica 14-letna sirota Tovarna mi je po neki elementarni katastrofi zaupala direktno prodajo reftenega Hagi in sicer ječ tisoč kosov krasnih, težkih ^r flanelastih odej po lepih najnovejših urorcih in barvah. Obrobljene so a s »Ho in imajo komaj ridne vodene madt že. Pripravne so zlasti za pokrivanje postelj in «seb, so zelo fine, jjorke in močne, 1*0 centimetrov dolge i i i»0 centimetrov Široke. PoSiljajo ne proti porzetjn: S kosi obrobljenih odej za 10 K. ; 4 kosi neotf-obljenih odej za 11 K ; 4 kol rumenih ali kariranih odej za 13 K. Krasne, barim-u slične od»je za v vozove kos 12 K. F rt Šivane, napolnjene z vato svetlikajoče se, svetlo-morire ali bordeaux • barvn^te odeja 2 kosa za K 14. — — Vsak c*njeni čitate!j tega (f7) oglasa naj z aaupanjem naroči. — Naslov: R. $ri sv. Jakobu - TRST. pri sv. Jakoba - TRST. ulioa Rivo Ste v. 42 (pritličje) Ijt»r«a*c vsako fotos,r»fiiuo Jelo, kakor tudi razglele, poen