Zbornik za umetnostno zgodovino Archives d’histoire de l’art Art History Journal Izhaja od / Publié depuis / Published Since 1921 Nova vrsta / Nouvelle série / New Series LVII–LVIII Ljubljana 2021–2022 ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO N.S. LVII–LVIII/2021–2022 Izdalo in založilo / Published by SLOVENSKO UMETNOSTNOZGODOVINSKO DRUŠTVO, LJUBLJANA C/O FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI ODDELEK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO, AŠKERČEVA 2 SI – 1101 LJUBLJANA, SLOVENIJA Uredniški odbor / Editorial Board KATRA MEKE, glavna in odgovorna urednica / Editor in Chief SAMO ŠTEFANAC, urednik tekoče številke / Editor of the Current Volume NEŽA ČEBRON LIPOVEC, NATAŠA IVANOVIĆ, MATEJ KLEMENČIČ, FRANCI LAZARINI, HELENA SERAŽIN, KATARINA ŠMID, SAMO ŠTEFANAC Mednarodni svetovalni odbor / International Advisory Board LINDA BOREAN, FRANCESCO CAGLIOTI, NINA KUDIŠ, VLADIMIR MARKOVIĆ, INGEBORG SCHEMPER SPARHOLZ, CARL BRANDON STREHLKE Tehnična urednica / Production Editor SARA TURK MAROLT Lektoriranje / Language Editing NIKO HUDELJA (NEMŠČINA), KATJA KRIŽNIK JERAJ (SLOVENŠČINA), JOSH ROCCHIO (ANGLEŠČINA) Prevajalci povzetkov in sinopsisov / Translators for Summaries and Abstracts MAJA LOZAR ŠTAMCAR, SAMO ŠTEFANAC, KATJA URŠIČ Oblikovanje in postavitev / Design and Typesetting STUDIOBOTAS Tisk / Printing TISKARNA KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA Naklada / Number of Copies Printed 300 IZVODOV Indeksirano v / Indexed by BHA, FRANCIS © SLOVENSKO UMETNOSTNOZGODOVINSKO DRUŠTVO, 2022 ZA AVTORSKE PRAVICE REPRODUKCIJ ODGOVARJAJO AVTORJI OBJAVLJENIH PRISPEVKOV. ISSN 0351-224X ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO IZHAJA OB FINANČNI PODPORI JAVNE AGENCIJE ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST REPUBLIKE SLOVENIJE Kazalo / Contents janez höfler Zbornik za umetnostno zgodovino – prvih sto let RAZPRAVE IN ČLANKI / ESSAYS AND ARTICLES katarina šmid Heracles and Alcestis in the Tomb in Šempeter. An Atticising Provincial Relief Herakles in Alkestida na šempetrski grobnici. Aticizirajoči provincialni relief guido tigler Un Sansone del Maestro di Artù Upodobitev Samsona »Arturjevega mojstra« renata novak klemenčič Nekaj novih izhodišč za rekonstrukcijo koprske romanske stolnice Reconsidering the Reconstruction of the Romanesque Cathedral in Koper sara turk marolt Izgubljene, pozabljene in novo odkrite srednjeveške stenske poslikave iz nekdanje cerkve in samostana sv. Frančiška v Kopru Perduti, dimenticati e recentemente scoperti: gli affreschi medievali della chiesa e del convento di San Francesco a Capodistria anabelle križnar Avtorstvo stenskih poslikav, pripisanih Janezu Aquili, na osnovi materialne karakterizacije ometov in slikarskih tehnik Authorship of Wall Paintings Attributed to Johannes Aquila on the Basis of Material Characterization of Plasters and Painting Techniques 11 19 33 45 61 83 gašper cerkovnik Srednjeveška fragmenta Živega križa in Pohoda sv. Treh kraljev v Topolšici: novoodkrito delo t. i. vojvodske delavnice Medieval Fragments of the Living Cross and Procession of the Magi in Topolšica: a New Work by So-called “Ducal Workshop” mojca jenko Lepa Sočutna s Starih Svetih gorà nad Podsredo v luči novejših spoznanj Das schöne Vesperbild von Stare Svete gore nad Podsredo im Licht neuer Erkenntnisse katarina richter Poslikava starejše beljaške slikarske delavnice v cerkvici sv. Doroteje v Žabnicah (Camporosso in Valcanale) Die Fresken der Älteren Villacher Werkstatt in der Kirche der Heiligen Dorothea in Žabnice (Camporosso in Valcanale) nataša golob Magister Briccius Preprost de Cilia in njegove knjige Magister Briccius Preprost de Cilia and his Books mija oter gorenčič Epitaf Jurija Ravbarja. Razrešena uganka nagrobne freske s konca 15. stoletja v stiški cerkvi Georg Rauber’s Epitaph. The Mystery of the Late 15th-Century Painted Epitaph in the Stična Cistercian Church Solved alessandro quinzi Correggio, Schongauer e i dipinti per la Cappella Del Bono Correggio, Schongauer in slike za kapelo Del Bono 95 107 121 137 155 169 uroš lubej Slikar Joannes Almenak (Antwerpen ?, ok. 1640/45–po 1684) The Painter Joannes Almenak (Antwerpen ?, ca. 1640/45 – after 1684) enrico lucchese Un disegno americano di Pietro Liberi per il duomo di Lubiana Risba Pietra Liberija za ljubljansko stolnico v Ameriki monika osvald Giovanni Pacassi starejši († 1697) in veliki oltar v Marijini cerkvi na Sveti Gori pri Gorici (pred 1686) Giovanni Pacassi il Vecchio († 1697) e l’altar maggiore nel Santuario mariano di Monte Santo di Gorizia (prima del 1686) stefano aloisi Considerazioni su di alcune sculture in Friuli ascritte a Giovanni Bonazza Razmišljanja o nekaterih skulpturah v Furlaniji, pripisanih Giovanniju Bonazzi paolo goi Per Bernardo Tabacco Predlog za Bernarda Tabacca blaž korpnik Nekaj novosti o kiparju Gregorju Božiču New Findings on the Sculptor Gregor Božič metoda kemperl Kanoniška hiša Ciril-Metodov trg 6 in arhitekt Candido Zulliani The Chapterhouse at Ciril-Metodov Trg 6 and the Architect Candido Zulliani 181 199 211 225 239 253 267 polona vidmar Portret Franca Antona grofa Schrattenbacha (1712–1783) v Oaxaci The Portrait of Franz Anton Count Schrattenbach (1712–1783) in Oaxaca marjeta ciglenečki Avguštin Stegenšek – fotograf Avguštin Stegenšek – Photographer franci lazarini Nekdanje evangeličansko župnišče v Radljah ob Dravi – neznano zgodnje delo Otta Bartninga Former Evangelical Parson’s House in Radlje ob Dravi – Unknown Early Work by Otto Bartning katja mahnič Steletovo poročilo o varstvu spomenikov v prvem Zborniku za umetnostno zgodovino Stelè's Report on Monument Protection in the First Volume of Zbornik za umetnostno zgodovino maja lozar štamcar Mladi Gojmir Anton Kos in srednjeevropsko oblikovanje pohištva v drugem in tretjem desetletju dvajsetega stoletja The Formative Years of Gojmir Anton Kos and the Central European Furniture Design Developments of the 1910s and 1920s luca caburlotto La Slovenia nei manifesti del Museo nazionale collezione Salce di Treviso Slovenija na plakatih zbirke Salce v Museo nazionale v Trevisu 287 303 323 337 351 369 špela grošelj Hagija Sofija – model za klasične osmanske in sodobne turške mošeje? Primer nove mošeje na trgu Taksim Hagia Sophia as Model for the Classical Ottoman and a Possible Model for Contemporary Turkish Mosques? An Example of the New Mosque on the Taksim Square 389 287 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 Plemeniti popotniki so med kavalirskimi potovanji pogosto naročali portrete, na- menjene spominu na »veliko turo« po Evropi ali obveščanju staršev o svojem na- predku med dragim potovanjem. 1 V Italiji naslikani portreti niso bili nujno opre- mljeni z atributi pridobljene izobrazbe in razgledanosti po antični kulturi, kakršne je sredi 18. stoletja v Rimu slikal Pompeo Batoni (1708–1787), 2 in jih lahko kot por- trete s kavalirskih potovanj identificiramo samo na podlagi pisnih virov, napisov ali signatur. Za plemstvo, ki je imelo posesti na sedanjem slovenskem ozemlju, je doslej znanih le malo takih primerov, na primer dopasni portret Ignaca Marije II. grofa Attemsa (1714–1762), ki ga je leta 1738 v Rimu signiral Adrien Carpentiers (?–1778). 3 Med kavalirskim potovanjem je zagotovo nastal tudi portret mladega plemiča z napisom »A. S. E. ca il Sig. r Conte Franc. co di Scrottembach Napoli« (sl. 1, 2), ki je razstavljen v Museo de las culturas de Oaxaca v Mehiki. Zaradi napisa 1 Mathis Leibetseder , Die Kavalierstour. Adlige Erziehungsreisen im 17. und 18. Jahrhundert, Köln – Weimar – Wien 2004 (Beihefte zum Archiv für Kulturgeschichte, 56), pp. 185–186. O por- tretih habsburškega plemstva, naslikanih med kavalirskimi potovanji, cf. zlasti Friedrich Polle - ross , Die Kunst der Diplomatie. Auf den Spuren des kaiserlichen Botschafters Leopold Joseph Graf von Lamberg (1653–1706), Petersberg 2010, pp. 94, 446–448; Friedrich Polleross , Art Imports from Rome to Vienna. The Example of the Imperial Ambassador Leopold Joseph, Count of Lamberg (1653–1706), Travelling Objects. Botschafter des Kulturtransfers zwischen Italien und dem Habs- burgerreich (edd. Gernot Meyer – Silvia Tammaro), Wien – Köln – Weimar 2018, pp. 190–195. 2 Liliana Barroero , L‘antico, gli antichi. Batoni e l‘ambiente erudito romano, Pompeo Batoni 1708–1787. L‘Europa delle Corti e il Grand Tour (Lucca, 6. 12. 2008–29. 3. 2009, edd. Liliana Barro- ero – Fernando Mazzocca), Cinisello Balsamo 2008, pp. 56–67. 3 Portret je leta 2010 iz zapuščine grofa Heinricha Attemsa pridobil Univerzalni muzej Joanne- um, Dvorec Eggenberg (inv. št. Eg 897); cf. Universalmuseum Joanneum. Jahresbericht 2010. N. F. 40 (edd. Jörg Eipper Kaiser – Karl Peitler), Graz 2011, pp. 205–206. O britanskem slikarju verjetno flamskega porekla Adrienu Carpentiersu cf. Maurice W. Brockwell , s. v. Carpentiers (Carpen- tiere, Charpentière), Adrien, Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler von der Antike bis zur Gegenwart, 6, Leipzig 1999, p. 44. Za portret cf. tudi naslovnico spletne publikacije The Letters of Count Ignaz Maria von Attems-Heiligenkreuz to his Father (1734–1738). A Digital Edition (edd. Metoda Kokole – Gabriele Haug-Moritz), Ljubljana 2020, https://dariah-si.github.io/Attems/index. html (6. 9. 2021). Portret Franca Antona grofa Schrattenbacha (1712–1783) v Oaxaci polona vidmar 288 POLONA VIDMAR lahko v portretirancu prepoznamo Franca Antona grofa Schrattenbacha, čeprav je na muzejski tablici identificiran kot eden od članov burbonske vladarske hiše. Portret je v muzeju pripisan tedanjemu najpomembnejšemu neapeljskemu slikar- ju Francescu Solimeni (1657–1747), kot muzejski eksponat pa ponazarja razmere v podkraljestvu Nova Španija v obdobju Burbonov (1713–1806). V prispevku so te- matizirani portretiranec in njegov položaj v Neaplju, možnost, da bi grofa Schrat- tenbacha portretiral Francesco Solimena, in položaj portreta v kontekstu portretov Schrattenbachovih vrstnikov in sorodnikov. Franc Anton grof Schrattenbach je bil krščen 6. maja 1712 v župnijski cerkvi sv. Krvi v Gradcu kot šesti sin vojnega komisarja za celjsko okrožje Otona Henri- ka grofa Schrattenbacha (1672–1733) in Ane Terezije, rojene grofice Wildenste- in (1667–1737). 4 Družina se je še istega leta preselila na Moravsko, kjer je Oton Henrik pridobil moravsko in češko deželanstvo, administriral škofijo Olomouc in kupil gospostvo Pietrowice Wielkie z uradom Pobiehof na tedanji meji med Moravsko in Šlezijo. 5 Na Moravskem se je pozneje uveljavil tudi Franc Anton grof Schrattenbach, ki je opravljal številne upravne in sodne funkcije ter bil med letoma 1763 in 1770 moravski deželni glavar in predsednik deželnega guberni- ja. 6 Franc Anton je bil upravičen do dedovanja družinskih posesti, potem ko se je njegov najstarejši brat Žiga Krištof, poznejši salzburški nadškof (1753–1771), odrekel pravicam prvorojenca v korist najmlajšega brata. 7 K očetovi dedišči- ni, ki jo je Franc Anton prejel leta 1733, so sodila gospostva Pietrowice Wielkie z uradom Pobiehof, Zalog in Stopnik v tedanjem celjskem okrožju ter palača v Gradcu. 8 Od leta 1734 je Franc Anton v imenu starejšega brata Jožefa Friderika 4 V krstni knjigi je navedeno, da je bil njegov boter chiemseejski in nekdanji seckauski škof Franc Anton Adolf grof Wagensperg; cf. Diözesanarchiv Graz (DAG), Matične knjige, Krstna knjiga, XII, 1707–1720, p. 290. V kroniki grofov Schrattenbach, ki jo je objavil Heinrich W. Höfflinger, pa je zabe- leženo, da je bil Franc Anton rojen 5. maja 1712, da je bilo njegovo tretje ime Ksaver in da mu je bila ob škofu Wagensbergu botra tudi Alojzija grofica Wagensberg, rojena baronica Zollner; cf. Heinri- ch W. Höfflinger , Eine Chronik der Grafen Schrattenbach, Jahrbuch der kais. kön. Heraldischen Gesellschaft Adler, n. s. XXIII, Wien 1913, p. 171. 5 Höfflinger 1913, cit. n. 4, p. 169; Ulrich Salzmann , Der Salzburger Erzbischof Siegmund Christoph Graf von Schrattenbach (1753–1771) und sein Domkapitel, Mitteilungen der Gesellschaft für Salzburger Landeskunde, 124, 1984, p. 12. 6 Höfflinger 1913, cit. n. 4, p. 172; Salzmann 1984, cit. n. 5, pp. 14, 150. 7 Najmlajši Franc Anton je bil verjetno izbran, ker so se vsi drugi bratje prvotno odločili za cer- kveno kariero; cf. Salzmann 1984, cit. n. 5, p. 16. 8 Gospostvi Stopnik in Zalog ter hiša v Gradcu so navedeni v zapuščinskem inventarju grofa Oto- na Henrika; za podatek se zahvaljujem dr. Tini Košak. 289 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 1. Francesco Solimena (pripisano), Portret Franca Antona grofa Schrattenbacha, 1733–1734. Oaxaca, Museo de las culturas de Oaxaca 290 POLONA VIDMAR administriral tudi fidejkomisno gospostvo Prebold. 9 Kljub zadolžitvam na Mo- ravskem je Franc Anton z družino občasno bival v Gradcu, saj je leta 1743 v Schrattenbachovi palači »auff den platzel« (sedaj Glockenspielplatz 5) umrl nje- gov dveletni sin Vencelj Jožef. 10 Ob očetovi dediščini je bil Franc Anton tudi univerzalni dedič svojega strica Volfa Hanibala grofa Schrattenbacha (1668–1738), ki je bil leta 1703 imenovan za seckauskega škofa, 1711 za olomouškega škofa in 1712 za kardinala. 11 Volf Ha- nibal je od leta 1714 kot soprotektor Nemčije in avstrijskih dednih dežel deloval v Rimu, med letoma 1719 in 1721 je bil podkralj v Neaplju, potem pa se je vrnil v Olomouc. 12 Schrattenbachova vladavina v Neaplju med 22. avgustom 1719 in 21. aprilom 1721 je med sodobniki veljala za manj uspešno od predhodnih in na- slednjih, med drugim zaradi nepotizma, saj je kardinala v Neaplju spremljal ne- čak Don Francesco. 13 Identiteta Don Francesca, ki naj bi ga neapeljski državni in vojni sekretar Cavaniglia darežljivo obdaroval, da je lahko nadaljeval s svojimi koruptivnimi posli, 14 ostaja odprta, saj verjetno ni istoveten s pozneje protežira- nim nečakom Francem Antonom grofom Schrattenbachom, ki je imel ob nasto- pu Schrattenbachovega podkraljevanja komaj sedem let. Podkralja bi v Neaplju 9 Hannes P. Naschenweng , Der landständische Adel des Herzogtums Steiermark. Ein genea- logisches Kompendium, 2: Lachawitz bis Zwickl, Graz 2020, p. 841. Jožef Friderik grof Schratten- bach (1699–1755), ki je študiral v Rimu, Sieni in Leidnu, se je sprva odločil za cerkveno kariero, potem pa se ji je odpovedal in se leta 1724 na Brdu poročil z Johano Antonijo grofico Gallenberg, cf. Höfflinger 1913, cit. n. 4, p. 170; Salzmann 1984, cit. n. 5, p. 13. O dvorcu Prebold cf. Ivan Stopar , Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Tretja knjiga: Spodnja Savinjska dolina, Ljubljana 1992, pp. 108–111. 10 DAG, Matične knjige, Mrliška knjiga, XIII, 1742–1754, p. 149; Höfflinger 1913, cit. n. 4, p. 173. O gradu Stopnik in dvorcu Zalog cf. Stopar 1992, cit. n. 9, pp. 132–133, 157–159; o graški palači Die Kunstdenkmäler der Stadt Graz. Die Profanbauten des I. Bezirkes. Altstadt (ed. Wiltraud Resch), Wien 1997 (Österreichische Kunsttopographie, 53), pp. 138–140. 11 O Volfu Hanibalu grofu Schrattenbachu cf. Höfflinger 1913, cit. n. 4, p. 168; Salzmann 1984, cit. n. 5, pp. 14–15. 12 Heinrich Benedikt , Das Königreich Neapel unter Kaiser Karl VI. Eine Darstellung auf Grund bisher unbekannter Dokumente aus den österreichischen Archiven, Wien – Leipzig 1927, pp. 208– 214; Elisabeth Garms Cornides , Das Königreich Neapel und die Monarchie des Hauses Österreich, Barock in Neapel. Kunst zur Zeit der österreichischen Vizekönige (edd. Wolfgang Prohaska – Nicola Spinosa), Wien – Napoli 1993, p. 31. 13 Benedikt 1927, cit. n. 12, pp. 207–209. Don Francesco je bil morda sin ene od kardinalovih se- ster, saj ga je le-ta imenoval sobrino. Heinrich Benedikt je domneval, da bi lahko bil iz družine gro- fov Wildenstein (cf. Benedikt 1927, cit. n. 12, p. 209), vendar kardinalova sestra Jožefa Sidonija (1677–1739), poročena z Janezom Krištofom grofom Wildensteinom, ni imela sina Franca; cf. Na- schenweng 2020, cit. n. 9, p. 958. 14 Benedikt 1927, cit. n. 12, p. 209. 291 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 lahko spremljala tudi leta 1688 rojeni Franc Ferdinand grof Barbo Wachsenste- in 15 ali leta 1708 rojeni poznejši hrvaški ban Franc Nádasdy. 16 Franc Anton grof 15 O Francu Ferdinandu grofu Barbo Wachsenstein, sinu kardinalove sestre Eleonore Evzebije (1662–1731), je znano samo, da je bil krščen 4. avgusta 1688 in da je umrl neporočen; cf. Hannes P. Naschenweng , Der landständische Adel des Herzogtums Steiermark. Ein genealogisches Kompen- dium, 1: Abele bis Juritsch, Graz 2020, p. 43. 16 Poznejši hrvaški ban Franc Nádasdy (1708–1783) je bil sin kardinalove sestre Rozalije Rebeke (1673–1719); cf. Naschenweng 2020, cit. n. 9, p. 705. 2. Francesco Solimena (pripisano), Portret Franca Antona grofa Schrattenbacha (detajl), 1733–1734. Oaxaca, Museo de las culturas de Oaxaca 292 POLONA VIDMAR Schrattenbach je po stricu Volfu Hanibalu podedoval palačo v Brnu. 17 Leta 1766 je kupil še gospostvo Brodek u Prostĕjova na Moravskem. 18 V katerem od svojih štajerskih ali moravskih dvorcev in palač je grof Franc Anton hranil svoj portret, ki je sedaj v Oaxaci, zaenkrat ni bilo mogoče ugotoviti, saj grofov zapuščinski inventar, iz katerega bi morda lahko pridobili podatek o provenienci portreta, verjetno ni ohranjen. 19 Najverjetneje ga je postavil na ogled v brnski palači ali v dvorcu Brodek u Prostĕjova, ki je bil od nakupa leta 1766 najpomembnejše dru- žinsko bivališče. 20 O kavalirskem potovanju Franca Antona grofa Schrattenbacha je v rodbinski kroniki zabeleženo samo, da je po zaključenih študijih spremljal lotarinškega voj- vodo v Holandijo, preden se je 24. junija 1736 v rezidenci olomouškega škofa Vyškov poročil z Marijo Jožefo, rojeno grofico z Vrbna. 21 V kroniki navedeno spremstvo se nanaša na potovanje Franca Štefana vojvode Lotarinškega, poznejšega cesarja, ki je aprila 1731 odpotoval iz svoje rezidence v Lunévillu na južno in severno Nizozem- sko ter v Anglijo, potem pa se je čez Nizozemsko napotil v Nemčijo, obiskal dvo- re nemških knezov in se aprila 1732 vrnil na Dunaj. 22 Grof Schrattenbach je svoje kavalirsko potovanje nadaljeval v Italiji, kjer se je poleti 1733 vpisal v knjigo nem- ških študentov v Sieni. 23 O mestih, ki jih je med kavalirskim potovanjem po Italiji obiskal, nimamo podatkov, prav tako ni znano, ali se je v Sieni ustavil na poti proti 17 Tomáš Jeřábek , Brněnský Breuner-Schrattenbachovský palác v 18. století, Brno v minulosti a dnes. Sborník přídpěvků k dějinám a výstavbě Brna, 15, 2000, p. 161. 18 Jeřábek 2000, cit. n. 17, p. 161. Dvorec Brodek u Prostĕjova je bil zgrajen v letih med 1707 in 1709 po načrtih Johanna Bernharda Fischerja von Erlacha za dvornega svetnika Paula Karla pl. Kle- inburga. Sredi 18. stoletja so bila pročelja klasicistično predelana po načrtih Antonia Beduzzija za diplomata in državnega kanclerja Antona Corfiza grofa Ulfeldta. Do manjših prezidav dvorca je pri- šlo tudi v času Schrattenbachov (1766–1827); cf. Miroslav Plaček , Hrady a zámky na Moravĕ a ve Slezsku, Praha 1999, p. 97. 19 Za podatek, da zapuščinski inventar Franca Antona grofa Schrattenbacha ni ohranjen v Mora- vskem deželnem arhivu v Brnu in v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, se zahvaljujem dr. Tini Košak. 20 Jeřábek 2000, cit. n. 17, p. 161. 21 Höfflinger 1913, cit. n. 4, p. 171. 22 O potovanju Franca Štefana vojvode Lotarinškega cf. Renate Zedinger , Franz Stephan von Lothringen (1708–1765). Monarch, Menager, Mäzen, Wien – Köln – Weimar 2008 (Schriftenreihe der Österreichischen Gesellschaft zur Erforschung des 18. Jahrhunderts, 13), pp. 55–61. 23 Vpis Franca Antona grofa Schrattenbacha ni datiran, vendar se je moral vpisati med prejšnjim datiranim vpisom 27. julija in naslednjim 9. septembra 1733; cf. Fritz Weigle , Die Matrikel der De- utschen Nation in Siena (1573–1738), 1, Tübingen 1962 (Bibliothek des Deutschen historischen In- stituts in Rom, 22), p. 424. 293 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 3. Portret Ernesta Henrika grofa Wildensteina, 1733, zasebna last 294 POLONA VIDMAR jugu ali med vrnitvijo. 24 Schrattenbachovo potovanje po Italiji bi smeli primerja- ti s potovanjem njegovega bratranca Ernesta Henrika grofa Wildensteina (1708– 1768), 25 ki se je na siensko univerzo vpisal leta 1731. 26 Wildensteina je na poti ver- jetno spremljal zasebni učitelj Janez Sigmund Valentin Popovič (1705–1774), 27 pri čemer je iz Popovičevih zapiskov razvidno, da je obiskal Raveno, Apulijo, Malto, Sicilijo in se trikrat ustavil v Neaplju. 28 Popovič, ki se je pozneje uveljavil kot profe- sor, arheolog, filolog in naravoslovec, je za raziskovanje navdušil tudi svojega varo- vanca Ernesta Henrika grofa Wildensteina, ki je pisal pesmi, historiografske in ge- nealoške razprave, prevajal in se ukvarjal z numizmatiko. 29 Ker sta bila Popovičeva oče Anton in starejši brat Janez Krstnik v službi gospostva Zalog, 30 ki je bilo v la- sti Schrattenbachovega očeta Otona Henrika, je mogoče, da je bil Janez Sigismund Valentin Popovič vpet tudi v vzgojo mladega Franca Antona grofa Schrattenbacha. Sklepamo lahko, da se je Franc Anton grof Schrattenbach kakor številni vrstni- ki mudil v Rimu, 31 z napisom na portretu v Oaxaci pa je dokumentirano tudi nje- govo bivanje v Neaplju. Plemiči iz habsburških dežel so Neapelj večinoma obiskali 24 Iz itinerarijev kavalirskih potovanj čeških in avstrijskih plemičev, ki jih je objavil Jiři Kubeš, je raz - vidno, da so se v Sieni ustavljali med potjo v Rim ali ob vrnitvi; cf. Jiří Kubeš , Náročné dospívání uro- zených. Kavalírské cesty české a rakouské šlechty (1620–1750), Pelhřimov 2013, pp. 24–32, 124–130. 25 Wildensteinov oče Franc Avguštin grof Wildenstein (1671–1743) in Schrattenbachova mati Ana Terezija, roj. Wildenstein (1667–1737), sta bila brat in sestra. Bratranca sta bila večkrat sorodstveno povezana, saj je bila Wildensteinova mati Ana Terezija, rojena Tattenbach (1682–1767), hči Eleonore Evzebije, rojene Schrattenbach (1662–1731), sestre kardinala Schrattenbacha. Za sorodstvene pove- zave gl. Naschenweng 2020, cit. n. 9, pp. 841, 959. 26 Weigle 1962, cit. n. 23. p. 422. 27 Da je Popovič spremljal Wildensteina na kavalirskem potovanju, sta menila France Kidrič , s. v. Popovič (Popowitsch), Janez Sigismund Valentin, Slovenski biografski leksikon, 2/3 (edd. France Kidrič – Franc Ksaver Lukman), Ljubljana 1947, p. 444, in Franz Reitinger , Die Metastasier. Ge- schmackseliten im 18. Jahrhundert, Salzburg 2016, p. 110. Kurt Faninger , Johann Siegmund Valen- tin Popowitsch. Ein österreichischer Grammatiker des 18. Jahrhunderts, Frankfurt am Main 1996 (Schriften zur deutschen Sprache in Österreich, 18), p. 21, pa je zapisal, da je Popovič v letih med 1728 in 1740 tri leta peš popotoval po južni Italiji, in Popovičeve poti ni povezal s kavalirskim poto- vanjem njegovega nekdanjega učenca Ernesta Henrika grofa Wildensteina. 28 Kidrič 1947, cit. n. 27, p. 444. 29 Za Wildensteinova dela, ki so vsa ostala v rokopisu in so ohranjena v Štajerskem deželnem ar- hivu, cf. Walter Zitzenbacher , Zwischen Vordenberg und Paraguay. Das weltweite Spektrum der steirischen Barockliteratur, Literatur in der Steiermark. Landesausstellung 1976 (ed. Walter Zitzen- bacher), Graz 1976 (Arbeiten aus der Steiermärkischen Landesbibliothek, 15), pp. 94–96. Za portret, na katerem je Gennaro Basile grofa Wildensteina upodobil v kabinetu z obsežno zbirko novcev, pe- čatov, listin, zemljevidov, knjig in merilnih pripomočkov, cf. Reitinger 2016, cit. n. 27, pp. 110–111, fig. 267. 30 Kidrič 1947, cit. n. 27, pp. 443–444; Faninger 1996, cit. n. 27, pp. 17–18. 31 Cf. Kubeš 2013, cit. n. 24, pp. 32–37. 295 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 4. Adrien Carpentiers, Portret Ignaca Marije II. grofa Attemsa, 1738. Gradec, Univerzalni muzej Joanneum, Dvorec Eggenberg 296 POLONA VIDMAR na izletu iz Rima, kar velja tudi za Ignaca Marijo II. grofa Attemsa, ki je 22. febru- arja 1738 očetu pisal, da bo moral Neapelj obiskati v postnem času in da potovanje v Neapelj in nazaj v Rim zahteva vsaj tri tedne. 32 Vpis v siensko knjigo študentov omogoča datacijo Schrattenbachovega bivanja v Neaplju v letu 1733 ali 1734, ven- dar najverjetneje pred burbonsko osvojitvijo trdnjave Gaeta 6. avgusta 1734, ki je pomenila konec avstrijske vladavine v Neaplju. Posledično smemo domnevati, da je bil Schrattenbachov neapeljski portret naslikan leta 1733 ali najpozneje 1734. Franc Anton grof Schrattenbach je upodobljen v izrezu do pasu. Za mizo s pi- smom in cvetjem v vazi se odpira pogled na vrt, v ozadju sta kaneliran steber in zlat zastor. Eleganten mladenič nosi lasuljo, belo srajco s čipko ob zapestju in čipkasto samoveznico, zlat gilet, rdeč justaucorps z zavihki, zlato vezenino in zlatimi gumbi, pod levico drži trirogeljnik z zlato obrobo. 33 Schrattenbachov portret v literaturi o Francescu Solimeni še ni bil obravnavan. 34 Od približno dvajsetih znanih por- tretov, ki naj bi jih Solimena naslikal v četrtem desetletju 18. stoletja, je Schratten- bachov po slogovnih značilnostih najbližji tistim, ki jih je Nicola Spinosa uvrstil v zgodnje obdobje burbonske oblasti v Neaplju, na primer portretu neznanega ple- miča v neapeljski zasebni zbirki in portretu neznanega plemiča v Compton Ver- neyu. 35 Nekatere detajle, kot so ostro začrtan nos, ozke ustnice in v gledalce uprt pogled, opazimo tudi na edinem signiranem in v leto 1733 datiranem Solimeninem portretu gospe Susanne Strangways Horner s hčerjo v zbirki Earla Ilchestra. 36 Za ugotovitev, ali je portret naslikal Francesco Solimena ali kateri drug sočasni nea- peljski slikar, bodo potrebne nadaljnje raziskave originala. Schrattenbachov portret z držo portretiranca, osvetlitvijo, obravnavo draperije in temnim ozadjem spomi- nja tudi na zgodnje portrete Solimeninega učenca Francesca de Mure (1696–1782), pri katerih je posnemal učiteljev slog, na primer na portret slikarjeve soproge Anne d‘Ebreù, ki naj bi nastal okrog leta 1733. 37 32 Pismo Ignaca Marije II. grofa Attemsa Francu Dizmi grofu Attemsu, Rim, 22. februar 1738, ci- tirano po The Letters … 2020, cit. n. 3. 33 O noši cf. Andreja Vrišer , Noša v baroku na Slovenskem, Ljubljana 1993, pp. 28–29. 34 Cf. zlasti Nicola Spinosa , Francesco Solimena (1657–1747) e le Arti a Napoli, 2, Roma 2018, pp. 127–141, 540–570 (s starejšo literaturo). 35 O portretih cf. Spinosa 2018, cit. n. 34, pp. 564–566, cat. 291–292. 36 Cf. Spinosa 2018, p. 558, cat. 285. 37 Cf. Arthur R. Blumenthal , In the Light of Naples. The Art of Francesco de Mura, Winter Park 2016, p. 130, fig. 57; Nicola Spinosa , Francesco de Mura and Eighteenth Century Neapolitan Pain- ting. Between Classicism and Rococo, in: Arthur R. Blumenthal , In the Light of Naples. The Art of Francesco de Mura, Winter Park 2016, p. 38; Spinosa 2018, cit. n. 34, p. 139. 297 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 Ob tem se postavlja vprašanje, ali je bil Schrattenbachov položaj nečaka nek- danjega neapeljskega podkralja dovolj ugleden, da bi ga bil Solimena pripravljen portretirati. 38 Po mnenju Annette Hojer je Solimeni uspelo utrditi svoj položaj najbolj cenjenega slikarja in samostojnega podjetnika okrog leta 1710, pri čemer je bil njegov vzpon tudi izven meja Italije povezan s taktičnim načrtovanjem kariere, ekonomskim delovanjem in povezavami z dunajsko dvorno aristokracijo, iz katere so izhajali neapeljski podkralji. 39 O slikarjevi nepolitični naravnanosti pričajo por- tretni koncepti, ki jih je prvotno razvil za španskega kralja, potem pa po letu 1707 brez večjih sprememb uporabil za poznejšega cesarja Karla VI. in po letu 1734 za Burbone. 40 Solimena je portretiral vse neapeljske vladarje prve polovice 18. stoletja: leta 1702 španskega kralja Filipa V. Burbonskega (vojvodo Anžujskega), med 1706 in 1711 Karla Habsburškega in kmalu po letu 1734 Karla Burbonskega po zmagi pri Gaeti. 41 Med najpomembnejše slikarjeve naročnike sta sodila podkralja Vej- rih Filip Lovrenc grof Daun (vladal 1707–1708 in 1713–1719) in Alojz Tomaž Raj- mund grof Harrach (vladal 1728–1733). 42 Solimenine slike so bile na Dunaju znak prestiža in ekskluzivnosti, saj so bile dostopne samo podkraljem in njim najbližjih krogom. 43 Tudi podkralj Harrach, ki je leta 1731 naročil reprezentativni portret pri Solimeni, pa je slike za svojo vrtno palačo na Dunaju naročil pri bistveno ugo- dnejšemu Solimeninemu učencu, Nicoli Marii Rossiju (1690–1758). 44 Brez poli- tičnih povezav v Neaplju naj bi uspelo Solimenin portret pridobiti Jožefu Venclju knezu Liechtensteinu, ki je leta 1725 s soprogo obiskal Neapelj in je verjetno sam obiskal slikarjev atelje ter ga prepričal v portretiranje, čeprav v tem času Solimena ni več sprejemal naročil drugih aristokratov, med njimi tako pomembnih, kot je bil 38 Za portretirance cf. Spinosa 2018, cit. n. 34, pp. 540–570. 39 Annette Hojer , Francesco Solimena 1657–1747. Malerfürst und Unternehmer, München 2011, p. 40; Annette Hojer , Malerfürst und Unternehmer. Francesco Solimena als Star auf dem europäi- schen Kunstmarkt des frühen 18. Jahrhunderts, Luxusgegenstände und Kunstwerke vom Mittelalter bis zur Gegenwart. Produktion – Handel – Formen der Aneignung (edd. Christof Jeggle et al.), Kon- stanz – München 2015 (Irseer Schriften. Studien zur Wirtschafts-, Kultur- und Mentalitätsgeschi- chte, n. F. 8), pp. 291–299. 40 Hojer 2011, cit. n. 39, p. 42. 41 O portretih cf. Ferdinando Bologna , Solimena und seine Zeitgenossen unter den österreichi- schen Vizekönigen, Barock in Neapel. Kunst zur Zeit der österreichischen Vizekönige (edd. Wolfgang Prohaska – Nicola Spinosa), Wien – Napoli 1993, pp. 57–75; Hojer 2011, cit. n. 39, p. 78; Spinosa 2018, cit. n. 34, pp. 540–541, cat. 267; p. 544, cat. 271; pp. 561–563, cat. 290. 42 Hojer 2011, cit. n. 39, p. 40. 43 Hojer 2011, cit. n. 39, p. 144. 44 Hojer 2011, cit. n. 39, p. 84. 298 POLONA VIDMAR volilni knez Lotar Franc Schönborn. 45 Podkralj Volf Hanibal grof Schrattenbach po dosedanjem vedenju ni naročal Solimeninih slik; upodobitev zaprisege Neapelj- čanov pred Schrattenbachom je signiral Giambattista Canzioni. 46 Čeprav brez nadaljnjih raziskav originala portreta ni mogoče zanesljivo atri- buirati, je iz napisa razvidno, da se je dal Schrattenbach portretirati v Neaplju, v spomin na svoje kavalirsko potovanje in najbrž tudi v spomin na podkraljevanje svojega strica Volfa Hanibala. Schrattenbachov bratranec Ernest Henrik grof Wil- denstein portretista ni izbral med potovanjem po Evropi, temveč se je dal por- tretirati leta 1733 na Dunaju, kmalu po vrnitvi s kavalirskega potovanja (sl. 3). 47 Njegov dopasni portret v arhaičnem viteškem oklepu in rdečem ogrinjalu je bil v katalogu dražbene hiše Christie‘s atribuiran krogu slikarja Martina van Meytensa ml. (1695–1770). 48 Tudi ta atribucija v literaturi o Meytensu še ni bila obravnava- na in jo bo treba preveriti s slogovno analizo, 49 vendar napis »Ernst Heinrich Graff von und zu Wildenstein aetatis suae 25, Viennae« potrjuje, da je Wildenstein iz- bral dunajskega slikarja. S prsno ploščo, nožnima žepoma, šlemom in modrim ju- stacourpsom je Adrienu Carpentiersu leta 1738 v Rimu poziral tudi Ignac Mari- ja II. Attems (sl. 4), sorodnik Franca Antona Schrattenbacha in Ernesta Henrika Wildensteina. 50 Trije vrstniki, predvideni dediči družinskih posesti, ki so v tride- setih letih 18. stoletja spoznavali dvorno etiketo, kulturo in umetnost v številnih evropskih prestolnicah in umetnostnih središčih, so se po vrnitvi s kavalirskega 45 Hojer 2011, cit. n. 39, p. 43. Nicola Spinosa je menil, da je Liechtensteinov portret nastal že okrog leta 1720, s pomočjo grafike, ki so jo Solimeni poslali z Dunaja (Spinosa 2018, cit. n. 34, p. 545, cat. 273). Portretiranko na Solimeninem portretu, ki je bil kupljen na londonski dražbi in je sedaj v zbirki kneza Liechtensteina, je Spinosa identificiral kot Marijo Ernestino Dietrichstein, soprogo podkra- lja Alojza Tomaža Rajmunda grofa Harracha, ali Ano Marijo Liechtenstein, soprogo Jožefa Venclja kneza Liechtensteina; cf. Spinosa 2018, cit. n. 34, p. 553, cat. 280. 46 Friedrich Polleross , Porträt und Propaganda am Beispiel Kaiser Karls VI., Acta historiae artis Slovenica, XXV/2, 2020, p. 155, fig. 13. 47 O portretu cf. Reitinger 2016, cit. n. 27, pp. 110–111, 340. 48 Christie‘s, Amsterdam, The Collection of Princely Family zu Hohenloge-Schilling fürst , 25. 9. 2001, lot 2, https://www.christies.com/lot/lot-2684922?ldp_breadcrumb=back&intObjectID=2684922&from= salessummary&lid=1 (22. 9. 2021). Portret je do leta 1959 visel v dvorcu Feistritz na Štajerskem, po- tem so ga lastniki prenesli v dvorec Baumgarten v Spodnji Avstriji in ga leta 2001 prodali na dražbi v Amsterdamu; cf. Reitinger 2016, cit. n. 27, p. 111. 49 Martin van Meytens der Jüngere (edd. Agnes Husslein-Arco – Georg Lechner), Wien 2014; cf. tudi Ursula Krompass , Martin van Meytens (1695–1770). Als Kammermaler am Hof Maria There- sias, Graz 2004 (diplomsko delo, Karl-Franzens-Universität Graz, tipkopis). 50 Attemsova mačeha Marija Julijana, rojena grofica Wildenstein (1697–1760), je bila sestrična Er- nesta Henrika grofa Wildensteina in Franca Antona grofa Schrattenbacha. Za sorodstvene povezave cf. Naschenweng 2020, cit. n. 9, pp. 958–959. 299 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 potovanja uveljavili v dvornih in upravnih službah, pri čemer je bil Schrattenbach s funkcijo moravskega deželnega glavarja najuspešnejši. 51 Pri naročilu mladostne- ga portreta so ubrali različne strategije, saj ga je Schrattenbach naročil v Neaplju, Attems v Rimu, Wildenstein pa na Dunaju. Na vseh treh portretih pozirajo ugla- jeni, samozavestni, ambiciozni in »kvalificirani« 52 mladeniči na začetku kariere, pa vendar se zdi, da je samo neapeljskemu slikarju uspelo portretiranca upodobi- ti tako veličastno, da so ga ob nepoznavanju identitete v mehiškem muzeju lahko identificirali kot Burbona. 53 Viri ilustracij: Polona Vidmar (1–2); Katalog dražbene hiše Christie‘s, 25. september, Amsterdam 2001, lot 2 (3); © Universalmuseum Joanneum, Schloss Eggenberg (4) 51 Za kariero Ernesta Henrika grofa Wildensteina, ki je bil imenovan za komornika, rekrutnega ko- misarja in svetnika deželnega sodišča, posvečal pa se je tudi historiografiji, genealogiji, zbirateljstvu in bil od leta 1736 član Accademie degli Agiati v Roveretu, cf. Reitinger 2016, cit. n. 27, pp. 110– 111, 236, 340–341. Za kariero Ignaca Marije II. grofa Attemsa, ki je bil svetnik notranjeavstrijske vlade v Gradcu ter komornik in tajni svetnik na dvoru cesarja Karla VI. in Marije Terezije, ob tem pa je bil odličen jezdec, strasten lovec in latnik konjušnic v Slovenski Bistrici in Brežicah, cf. Miha Preinfalk , The Travelling Gentleman Count Ignaz Maria Attems the Younger: His Ancestors and Descendants in the Slovenska Bistrica Branch of the Attems Family, The Letters … 2020, cit. n. 3. V Pokrajinskem muzeju Maribor sta ohranjena konjeniška portreta Ignaca Marije II. Attemsa in nje- gove soproge, ki ju je Renata Komić Marn pripisala slikarju Jožefu Diglu; cf. Renata Komić Marn , Zaplemba – prenos – distribucija. Slike grofa Attemsa iz gradu Slovenska Bistrica v slovenskih jav- nih zbirkah, Acta historiae artis Slovenica, XXVI/2, 2021, p. 115. 52 Pismo Ignaca Marije II. grofa Attemsa Francu Dizmi grofu Attemsu, Würzburg, 16. februar 1735, citirano po The Letters … 2020, cit. n. 3: »Endlich können Ihro Gnaden vergewissert seyn, daß ich zeigen werde, das ich zu studiren, und mich zu qualificiren ausgereist seye, wie auch, das daß außgelegte geld zu Euer Gnaden Vätterlichen Ehre, mir aber zu Kindlichen Nuzen seye angewendet worden.« 53 Raziskava za pričujoči prispevek je potekala v okviru raziskovalnega programa Slovenska ume- tnostna identiteta v evropskem okviru (P6-0061) in temeljnega raziskovalnega projekta Umetnost v času zatona plemstva: transformacije, translokacije in reinterpretacije (J6-1810), ki ju iz državnega proračuna financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. 300 POLONA VIDMAR The Portrait of Franz Anton Count Schrattenbach (1712–1783) in Oaxaca SUMMARY The portrait of a young gentleman in the Museo de las Culturas de Oaxaca in Mexico bears the inscription “A. S. E. ca il Sig. r Conte Franc. co di Scrottembach Napoli”. Not- withstanding, the sitter is identified as a member of the House of Bourbon and the portrait in the museum exhibition illustrates the Bourbon era of the Viceroyalty of New Spain. Based on the identification of the sitter as Graz born Franz Anton Count Schrattenbach (1712–1783), the paper discusses the subject’s Grand Tour through Western Europe and Italy and his position in Naples, being a nephew of the former Viceroy of Naples, Wolfgang Hannibal Count Schrattenbach. Although his promi- nent position justified the hypothesis that the portrait was painted by the then highly esteemed Francesco Solimena (1657–1747), as proposed in the museum, this attribu- tion must be confirmed by future stylistic analysis. The portrait’s provenance is also a matter for further studies, as Franz Anton Count Schrattenbach possessed several country residences in today’s Slovenian Styria, Moravia, and Silesia, as well as town palaces in Graz and Brno. The paper draws attention to different strategies to attend a portrait, applied by Schrattenbach and his peers and relatives Ignaz Maria II Count Attems (1714–1762) and Ernst Heinrich Count Wildenstein (1708–1768), who also accomplished their Grand Tour in the 1730s. Attems commissioned his portrait in 1738 in Rome from Adrien Carpentiers (?–1778), whereas Wildenstein was portrayed after his return to Vienna, presumably by the court painter Martin van Meytens the Younger (1695–1770). [v idmar 4] Adrien Carpentiers: Portret Ignaca Marije II. grofa Attemsa, 1738. Gradec, Univerzalni muzej Joanneum, Dvorec Eggenberg 408 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Katarina ŠMID, Herakles in Alkestida na šempetrski grobnici. Aticizirajoči provincialni relief Ključne besede: Herakles, Alkestida, Šempeter v Savinjski dolini, rimska doba, Vindonij, poliklejtovsko kiparstvo, klasicizem Prispevek obravnava upodobitev Herakla in Alkestide na Vindonijevi grobnici na rim- ski nekropoli v Šempetru v Savinjski dolini. Četudi motiv relativno pogosto nastopa v rimski dobi in ga v lepem številu zasledimo v donavskih provincah, pa šempetrski prizor od njih izstopa, kar se kaže zlasti v podobi Herakla in skalnati pokrajini, po kateri sto- pata protagonista. Medtem ko Alkestida najbolje ustreza liku na stenski sliki v Tiru, pa pri Heraklovem poudarjenem mladostništvu, kontrapostu in navzdol uprtemu pogledu pridejo bolj do izraza poliklejtovski vzori, lik pa še najbolj ustreza Heraklu na aticizira- jočem trifiguralnem reliefu v Vili Torlonia. Na grške vzore nenazadnje kaže tudi skal- nata pokrajina s skalo, na kateri počiva kij. Slednji detajl je denimo prisoten pri Lizipu pripisanemu Heraklu tipa Farnese, še bolj izrazito pa pri reliefu št. 12 Telefovega friza Pergamonskega oltarja. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Katarina ŠMID, Heracles and Alcestis in the Tomb in Šempeter. An Atticising Provincial Relief Keywords: Heracles, Alcestis, Šempeter in the Valley of Savinja, Roman era, Vindonius, Polyclitan statuary, classicism This paper discusses the scene of Heracles and Alcestis in Vindonius’ tomb in the Roman necropolis of Šempeter in the Savinja Valley. Although the motif is relatively well spread in the Roman era and appears relatively often in the Danubian provinces, the scene in Šempeter stands out especially in the effigy of Heracles and the setting with the outcrop- ping rock, which supports the club. While Alcestis resembles Alcestis on the wall paint- ing in Tyros, Heracles’ emphasized adolescence, contrapposto pose, and bowed head draw attention to Polyclitan characteristics, whereas the hero matches at its best Heracles in the Atticizing three-figure relief in Villa Torlonia. Nevertheless, also the rocky setting with the outcropping rock, on which the club lies, points to the Greek roots. That detail is present on to Lysippus attributed Weary Heracles and also in the relief plate no. 12 of the Telephos’ Friese from the Great Altar. Sinopsisi / Abstracts 409 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Guido TIGLER, Upodobitev Samsona “Arturjevega mojstra” Ključne besede: Samson v boju z levom, romansko kiparstvo, Arturjev mojster, Modena (Italija) katedrala, Wiligelmo Objava reliefa v tufastnem apnencu z upodobitvijo Samsona z levom v zasebni zbirki, ki prihaja iz okolice Modene, se datira v dvajseta leta 12. stoletja in se pripisuje »Arturjeve- mu mojstru«, pripadniku Wiligelmove šole. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Guido TIGLER, A Depiction of Samson by “Matser of Arthur” Keywords; Samson and the lion, romanesque sculpture, Arthur Master, Modena (Italy) cathedral, Wiligelmus Publication of a relief in tufaceous limestone with Samson and the lion, in a private col- lection, coming from the surroundings of Modena, datable to the 1120s and attributable to the “Master of Arthur”, a member of Wiligelmo’s school. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Renata NOVAK KLEMENČIČ, Nekaj novih izhodišč za rekonstrukcijo koprske romanske stolnice Ključne besede: Koper, stolnica Marijinega Vnebovzetja, romanika, arhitektura, kripta, Oglej, Novigrad V osnovi romanska bazilika s kripto pod dvignjenim korom in portikom na zahodu je bila v 15. stoletju podaljšana proti zahodu, v baroku pa spremenjena v dvoransko cerkev. Sta- ro romansko stolnico je mogoče rekonstruirati na osnovi tlorisa iz leta 1690, arhitektur- nih ostankov, opisov iz zgodnjega novega veka in primerjalnega gradiva. Cerkev je med večjimi stolnicami jadranskega prostora tega časa, po tipologiji – gre za triladijsko bazi- liko, predeljeno s stebri, ki ima apside v ravni vrsti – in po oblikovanju dvignjenega kora nad kripto je primerljiva s Poponovo fazo oglejske bazilike (1021–1031) in s katedralo v Novigradu, ki je prav tako nastala po oglejskih vzorih. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Renata NOVAK KLEMENČIČ, Reconsidering the Reconstruction of the Romanesque Cathedral in Koper Keywords: Koper, Capodistria, cathedral, Romanesque, architecture, crypt, Aquileia, Cittanova The Cathedral of Koper (Ital. Capodistria) was originally a Romanesque basilica with a crypt under a raised choir in its eastern part and with a portico to the west. In the 15th century, it was extended to the west and converted into a hall church in the Baroque pe- riod. The old Romanesque cathedral can be reconstructed based on a floor plan from 1690, as well as architectural remains, descriptions from the early modern period, and com- parative material. The church is among the larger cathedrals of the time in the Adriatic area. In terms of typology, being a three-nave basilica with columns, apses in a straight 410 row to the east, and a raised choir above the crypt, it is comparable to the Basilica of Aq- uileia as it was rebuilt (1021–1031) by Patriarch Poppo, and to the cathedral in Novigrad, which was also built following the models of Aquileia. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Sara TURK MAROLT, Izgubljene, pozabljene in novo odkrite srednjeveške stenske poslikave iz nekdanje cerkve in samostana sv. Frančiška v Kopru Ključne besede: samostan in cerkev sv. Frančiška, Koper, frančiškani, freske, stensko slikarstvo, 14. stoletje Stenske poslikave so, kljub danes skopim še vidnim ostankom, v srednjem veku krasile tako notranjščino cerkve sv. Frančiška kot tudi nekatere samostanske prostore. V med- vojnem obdobju so v sklopu restavratorskih del tržaške Soprintendenze v križnem ho- dniku zabeležili več odkritih fragmentov fresk, med katerimi sta bili najbolje ohranjeni poslikava (v dveh plasteh) v luneti portala, ki je povezoval križni hodnik s cerkvijo, in poslikava na desni strani istega portala z Marijo z detetom na prestolu, sv. Frančiškom in klečečim vitezom v priprošnji. Prav tako so bili na severni steni v cerkvi sv. Frančiška v času obnovitvenih del v 60. letih odkriti fragmenti (po vsej verjetnosti) freskantskega cikla iz življenja sv. Frančiška, v času zadnjih obnovitvenih del (2007–2013) pa tudi dve plasti stenske poslikave za sedilijami v niši na južni steni prezbiterija. Prispevek se osre- dotoča na zgodovino odkritja poslikav ter na njihovo slogovno in časovno opredelitev. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Sara TURK MAROLT, Lost, Forgotten, and Newly Discovered Medieval Frescoes from the Former Church and Monastery of St. Francis in Koper Keywords: church and cloister of Saint Francis, Koper, franciscans, fresco painting, mural painting, 14th century Despite the scarcely visible remains, the wall paintings adorned the interior of the medi- eval church of Saint Francis as well as some parts of the monastery. During the restora- tion work of the Trieste Soprintendenza at the end of the interwar period, several frag- ments of fresco paintings were recorded in the cloister area. The best preserved were a fresco painting (in two layers) in the lunette of the portal connecting the church with the cloister, and the painting located on the right side of the same portal featuring the Virgin with the child on the throne with St. Francis and the knelling knight. Fragments of mural paintings were also discovered on the north nave wall in the church of St. Fran- cis during the restoration works in the 1960s, and in the main chapel in the niche on the south wall at the time of the last restoration works (2007–2013). The article focuses on the history of the discovery of paintings, and on their analysis. 411 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Anabelle KRIŽNAR, Avtorstvo stenskih poslikav, pripisanih Janezu Aquili, na osnovi materialne karakterizacije ometov in slikarskih tehnik Ključne besede: Johannes Aquila, ometi, pigmenti, slikarske tehnike, avtorstvo   Janez Aquila je znan po stenskih poslikavah iz ok. 1400 v Veleméru (Madžarska), Turnišču in Martjancih (Slovenija) ter Bad Radkersburgu in Fürstenfeldu (Avstrija). V tej raziskavi smo z različnimi invazivnimi in neinvazivnimi tehnikami (OM, SEM-EDX, FTIR, XRD, XRF, VIS) analizirali materiale in slikarske tehnike, ki so jih uporabljali on sam in njegova delavnica. Pridobljeni rezultati odkrivajo veliko razliko v kakovosti tehnične izvedbe med njegovimi zgodnjimi poslikavami in kasnejšimi, ki so jih večinoma izvedli njegovi učenci. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Anabelle KRIŽNAR, Authorship of Wall Paintings Attributed to Johannes Aquila on the Basis of Material Characterization of Plasters and Painting Techniques Keywords: Johannes Aquila, plasters, pigments, painting techniques, authorship  Johannes Aquila is well known for his mural paintings from around 1400 in Velemér (Hungary), Turnišče and Martjanci (Slovenia), Bad Radkersburg and Fürstenfeld (Aus- tria). In this research, materials and painting techniques used by him and his workshop were studied, applying differnet invasive and non-invasive techniques (OM, SEM-EDX, FTIR, XRD, XRF, VIS). Obtained results revealed a huge difference in the quality of tech- nical execution between his early murals and his latter ones, where most of the work was carried out by his disciples. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Gašper CERKOVNIK, Srednjeveška fragmenta Živega križa in Pohoda sv. Treh kraljev v Topolšici: novoodkrito delo t. i. vojvodske delavnice Ključne besede: Topolšica, srednjeveško stensko slikarstva, ikonografija, Živi križ, Pohod in poklon sv. Treh kraljev, vojvodska delavnica Leta 2018 so bili v cerkvi sv. Jakoba v Topolšici nepričakovano odkriti fragmenti srednje- veške stenske poslikave. Prvi prikazuje nenavadni motiv Živega križa, drugi Pohod sv. Treh kraljev. Upodobitev Živega križa je po fragmentu na Ptuju šele druga znana v Slo- veniji, poslikave pa se slogovno vežejo na prav tako redka dela t. i. vojvodske delavnice, ki je delovala predvsem na Štajerskem. Na podlagi sloga jih zato lahko datiramo v drugo desetletje 15. stoletja. 412 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Gašper CERKOVNIK, Medieval Fragments of the Living Cross and Procession of the Magi in Topolšica: a New Work by So-called “Ducal Workshop” Keywords: Topolšica, medieval mural painting, iconography, Living Cross, Procession and Adoration of the Magi, Ducal Workshop In the year 2018 a surprising discovery of fragmented medieval frescoes was made in St. James’ church in Topolšica. The first fragment depicts an unusual motif of the Living Cross, the second one the Procession of the Magi. The depiction of the Living Cross is, after that one in the Ptuj parish church, the second example known in Slovenia, while the frescoes can be identified as a relatively rare work of the so-called “Ducal Workshop”, active mostly in Duchy of Styria. According to the style, they can be dated into the sec- ond decade of the 15th century. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Mojca JENKO, Lepa Sočutna s Starih Svetih gorà nad Podsredo v luči novejših spoznanj Ključne besede: Lepa Pietà, Stare gore nad Podsredo, praška cesarska delavnica, Kr ˇivákova Pietà (Olomouc, Moravska), Benediktinska opatija Seeon (Bavarska), Bílá Hora (kamnolom), petrografska analiza Plastika, razstavljena v Narodni galeriji v Ljubljani, je pripisana krogu Mojstra sv. Jakoba, najpomembnejšega kiparja Ptujskogorske kiparske delavnice, izšolanega v Pragi, v kipar- ski delavnici svetovidske stavbarske delavnice. Novejša češka strokovna literatura doka- zuje, da so tam izdelali vrsto Lepih Pietà, izklesanih iz monolitnih blokov iz kamnoloma v Bili Hori. Raztresene so širom Evrope; naročnikom so jih dostavljali po rekah in ko- pnem. Tudi naš primerek je nedvomno izklesal v praški cesarski delavnici izšolani kipar, kar dokazujejo formalne značilnosti, vključno z detajli; izjemno blizu je Křivákovi Pietà iz Olomouca (Moravska) in Lepi Sočutni iz benediktinske opatije Seeon (Bavarska). Od vseh pa se razlikuje po Marijinem pogledu v daljavo, kar dokazuje nadaljnjo stopnjo slo- govnega razvoja. Kje je Lepa Sočutna s Starih Svetih gora nastala, bo ostala skrivnost vse dotlej, ko bo opravljena petrografska analiza. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Mojca JENKO, Latest Findings about the Beautiful-Style Pietà from Stare Svete Gore nad Podsredo Keywords: Beautiful-Style Pietà, Stare gore nad Podsredo, Prague Imperial Workshop, K rˇ i v á k ‘s Pietà (Olomouc, Moravia), Benedictine Monastery in Seeon (Bavaria), Bílá Hora (quarry), petrographic analysis This Pietà sculpture, on permanent display at the National Gallery of Slovenia, has been attributed to the circle of the so-called Master of St. James, the leading sculptor of the Ptujska Gora workshop, who had been trained in Prague, in the workshop of the St. Vi- tus cathedral. Bohemian researchers have recently shown that a number of Beautiful- Style Pietàs carved from the Bílá Hora quarry monoliths originated from this Prague workshop and, by river and land, travelled widely across central Europe. With its formal 413 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 characteristics and detailing, our Pietà appears to be stylistically close to Křivák’s Pietà from Moravian Olomouc and to the Beautiful Pietà from the Bavarian Benedictine Mon- astery in Seeon. Madonna’s distinct gaze into the distance, though, seems to point to a later stylistic stage. Nevertheless, without a petrographic analysis, the origin of the Pietà from Stare Svete Gore nad Podsredo remains unsolved. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Katarina RICHTER, Poslikava starejše beljaške slikarske delavnice v cerkvici sv. Doroteje v Žabnicah (Camporosso in Valcanale) Ključne besede: starejša beljaška slikarska delavnica, Friderik Beljaški, Janez Ljubljanski, Žabnice, Kanalska dolina V cerkvici sv. Doroteje v Žabnicah v Kanalski dolini so bile leta 2013 odkrite, pred kratkim (2018–2019) pa konservirane kakovostne srednjeveške freske. Poslikava severne ladijske stene je posvečena Pohodu in Poklonu sv. treh kraljev, slavoločna stena pa drugim svetopi- semskim in svetniškim podobam. Na podlagi slogovnih in motivnih podobnosti s poslika- vami na Avstrijskem Koroškem so freske pripisljive starejši beljaški slikarski delavnici Fri- derika Beljaškega s sodelovanjem Janeza Ljubljanskega. Nastale so proti sredini 15. stoletja. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Katarina RICHTER, Frescoes by the Elder Villach Painting Workshop in the Church of St. Dorothy in Žabnice (Camporosso in Valcanale) Keywords: the Elder Villach Painting Workshop, Friedrich of Villach, Johannes of Laibach, Camporosso, Valcanale In 2013 medieval frescoes of considerable quality were discovered in the small church of Saint Dorothy in Camporosso in Valcanale, Italy. They have also recently been conserved (2018–2019). The north wall of the nave is dedicated to the scenes of the Journey and Ado- ration of the Magi while the triumphal arch is decorated with more scenes from the Bible as well as images of saints. On the basis of stylistic and motif similarities to wall paint- ings in Carinthia, Austria, the frescoes may be attributed to Master Friedrich of Villach and his Elder Villach Painting Workshop with the collaboration of Johannes of Laibach. The frescoes were painted towards the middle of the 15th century. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Nataša GOLOB, Magister Briccius Preprost de Cilia in njegove knjige Ključne besede: Brikcij Preprost iz Celja († 29. 11. 1505), zasebna knjižnica, Brikcijevi podpisi, latinski avtorji, italijanski humanizem, dunajsko knjižno slikarstvo Brikcij Preprost iz Celja je bil profesor na dunajski Artistični fakulteti, večkrat njen dekan in kancler oz. rektor Univerze na Dunaju. Kot profesor latinščine je bil dobro seznanjen z rimsko književnostjo in s humanističnimi tokovi v Italiji, ki jih je v svojem delovanju uvajal na dunajsko univerzo in dvor. Iz njegove knjižnice, ki jo je zapustil Bursi Ramung, se je ohranilo – z njegovimi podpisi izkazani – pet rokopisov, pet prvotiskov in štiri enote so utemeljeno pripisane njegovi knjižnici. Članek obravnava tudi rokopisne in slikarske povezave med rokopisi z Dunaja in dežele Kranjske. 414 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Nataša GOLOB, Magister Briccius Preprost de Cilia and his Books Keywords: Briccius Preprost de Cilia († 29. 11. 1505), personal library, Briccius’ subscriptions, Latin authors, Italian humanism, Viennese illumination Briccius Preprost de Cillia was professor at the Vienna Artistic faculty, several times its Dean and also the Chancellor of the Vienna University. As a professor of Latin, he was well acquainted with Roman literature and humanistic currents in Italy; during his pro- fessorship he introduced humanistic values at the University and at the Court. From his library, which he bestowed to Bursa Ramung, we definitively know of five manuscripts with his subscriptions, five incunabula and a further four units, all ascribed to his library. The paper also tackles the connections between manuscript and illumination produc- tion from Vienna and Carniola. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Mija OTER GORENČIČ, Epitaf Jurija Ravbarja, Razrešena uganka nagrobne freske s konca 15. stoletja v stiški cerkvi Ključne besede: Stična, samostanska cerkev, nagrobna freska, Jurij Ravbar, 15. stoletje Prispevek prinaša odkritje, komu je bila posvečena nagrobna freska na slopu med glavno in južno stransko ladjo pod pevskim korom cistercijanske cerkve v Stični. Freska velja za edino znamenje renesanse v slovenskem zaledju v zgodnjih osemdesetih letih 15. stoletja. V članku je predstavljeno, da je bila freska naslikana za Jurija Ravbarja. Avtorica ugota- vlja, da je bilo v naslikani luneti freske prvotno več grbov, od katerih je danes ohranjen le še grb ogrskega kraljestva. Grbe interpretira v smislu izražanja pripadnosti cesarju Fri- deriku III., ki je imel na svojem nadvojvodskem pečatu levo ob svoji podobi staroogrski grb ter grbe Avstrije, Koroške in Slovenske marke. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Mija OTER GORENČIČ, Georg Rauber’s epitaph. The Mystery of the Late 15th-Century Painted Epitaph in the Stična Cistercian Church Solved Keywords: Stična, monastery church, epitaph, Georg Rauber, the 15th century The contribution at hand presents the discovery of the identity of the person to whom the epitaph on the pier between the main nave and the southern nave under the choir loft of the Cistercian church in Stična was dedicated. The fresco is considered the only sign of the Renaissance in the Slovenian hinterlands in the early 1480s. The article de- monstrates that the fresco was painted for Georg Rauber. The author determines that the painted fresco lunette originally contained several coats of arms, of which only the coat of arms of the Kingdom of Hungary has been preserved. She interprets the coats of arms as an expression of loyality to Emperor Frederick III, whose archducal seal included the coat of arms of the Kingdom of Hungary and the coats of arms of Austria, Carinthia, and Windic March to the left of his portrait. 415 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Alessandro QUINZI, Correggio, Schongauer in slike za kapelo Del Bono Ključne besede: Correggio, kapela Del Bono, Parma, Martin Schongauer, renesansa, grafične predloge, slikarstvo Sliki Mučeništvo svetih Placida, Flavie, Eutikija in Viktorina in Kristusovo objokovanje sta nastali v letih 1522–24 za kapelo Del Bono v benediktinski cerkvi sv. Janeza Evange- lista v Parmi in sodita med Correggiove vrhunce. Pri nastanku obeh platen so bile odlo- čujoče tako želje naročnika, benediktinskega patra Placida Del Bona, kot njuna postavitev na vzdolžni steni družinske kapele Del Bono. Doslej neopažen je ostal vpliv bakrorezov Martina Schongauerja Kristusovega bičanja in Kristusovega polaganja v grob iz cikla Pasijona, iz sredine osmega desetletja 14. stoletja. V sv. Placidu smemo prepoznati tudi naročnikov portret. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Alessandro QUINZI, Correggio, Schongauer and the Paintings for the Del Bono Chapel Keywords: Correggio, Del Bono Chapel, Parma, Martin Schongauer, Renaissance, prints as models, painting The paintings The Martyrdom of Saints Placidus, Flavia, Eutychius and Victorinus and The Lamentation of Christ were created in 1522–24 for the Del Bono Chapel in the Ben- edictine Church of St. John the Evangelist in Parma and are among Correggio’s high- lights. Both the wishes of the client, the Benedictine Father Placido Del Bono, and their placement on the longitudinal wall of the Del Bono family chapel were decisive in the creation of the two canvases. Until now, the influence of Martin Schongauer’s copperplate engravings of Flagellation and Entombment from the Passion cycle, from the middle of the eighth decade of the 14th century, has remained unnoticed. St. Placidus can also be recognized as the client’s portrait. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Uroš LUBEJ, Slikar Joannes Almenak (Antwerpen ?, ok. 1640/45–po 1684) Ključne besede: Almanach, Joannes Almenak, Frans de Neve II., Antwerpen, Dunaj, Ljubljana, presta, holandsko in flamsko slikarstvo 17. stoletja Članek razkriva identiteto flamskega slikarja, ki je bil do zdaj znan le kot Almanach, All- menak iz Antwerpna in Almenaco Belga, na podlagi dokumenta s krstnim vpisom z dne 7. april 1679, Dunaj, kjer je prvič omenjeno tudi njegovo ime. Botra sta bila slikarja Joannes Almenak in Frans de Neve II.. Zaradi njune odsotnosti v času slovesnosti, sta ju zastopa- la slikarja Gabriel Steger in Elias Fürlich. Johannes Almenak se je rodil v letih 1640–45 ali malo pred tem, verjetno v Antwerpnu, njegova prva slikarska dela so nastala že pred letom 1670. Na začetku leta 1679 se je slikar mudil na Dunaju, v zgodnjih osemdesetih letih 17. stoletja pa je bil več let dejaven na Kranjskem. Ni znano, kdaj je slikar zapustil naše kraje in kam ga je vodila pot, gotovo pa je bil še dejaven v času nastanka slike Potu- joča muzikanta, ki je posredno datirana 1684 (ante quem non). 416 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Uroš LUBEJ, The Painter Joannes Almenak (Antwerpen ?, ca. 1640/45 – after 1684) Keywords: Almanach, Joannes Almenak, Frans de Neve II, Antwerp, Vienna, Ljubljana, pretzel, 17th Century Dutch and Flemish painting, This article reveals the identity of the Flemish painter who until now was known only as Almanach, Allmenak from Antwerp, and Almenaco Belga, based on a document of a baptismal entry on 7 April 1679 in Vienna, where his first name is mentioned. The child’s godfathers were the painters Joannes Almenak and Frans de Neve II. Due to their ab- sences during the ceremony, they were represented by painters Elias Fürlich and Gabriel Steger. Johannes Almenak was born in 1640–45 or shortly before, probably in Antwerp, and his first paintings were created before 1670. The painter was in Vienna at the begin - ning of 1679, and in the early 1680s, he was active in Carniola for several years. It is not known when the painter left Slovenian lands or where his path led him, but he was cer- tainly still active at the time of the creation of the painting Two Travelling Musicians, which is indirectly dated 1684 (ante quem non). 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Enrico LUCCHESE, Risba Pietra Liberija za ljubljansko stolnico v Ameriki Ključne besede: Pietro Liberi, risba, barok, beneška umetnost Risba Benečana Pietra Liberija, ki prikazuje študijo treh angelov, je ohranjena v Eskenazi Museum of Art v Bloomingtonu, Indiana, ZDA. List je priprava zgornjega detajla oltarne slike sv. Miklavža med svetima Mohorjem in Fortunatom za ljubljansko stolnico (1674). 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Enrico LUCCHESE, An American drawing by Pietro Liberi for the Ljubljana Cathedral Keywords: Pietro Liberi, drawing, baroque, venetian art A drawing by the Venetian Pietro Liberi, depicting a Study of Three Angels, is preserved at the Eskenazi Museum of Art in Bloomington, Indiana, USA. The sheet is preparatory to the upper detail of the altarpiece of St Nicholas between Saints Hermagoras and For- tunatus for the Ljubljana Cathedral (1674). 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Monika OSVALD, Giovanni Pacassi starejši († 1697) in veliki oltar v Marijini cerkvi na Sveti Gori pri Gorici (pred 1686) Ključne besede: Giovanni Pacassi starejši (†1697), Leonardo Pacassi (†1697), Sveta Gora nad Gorico, Marijino Celje (Lig), Avber na Krasu, Goriška grofija V Breviariju o zgodovini svetišča na Sveti Gori nad Gorico (1778) se je ohranil prepis predračuna za veliki marmorni oltar, ki ga je predložil Giovanni Pacassi starejši. Oltar je datiran pred 1686, saj so tega leta nanj prenesli Marijino milostno podobo. Ko je bilo 417 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 svetišče 1786 ukinjeno, so oltarno arhitekturo odkupili za Marijino Celje (Lig), taberna- kelj pa za Avber na Krasu. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Monika OSVALD, Giovanni Pacassi the Elder († 1697) and the Main Altar in the Marian Sanctuary of Sveta Gora pri Gorici / Monte Santo di Gorizia (before 1686) Keywords: Giovanni Pacassi the Elder (†1697), Leonardo Pacassi (†1697), Sveta Gora nad Gorico / Monte Santo di Gorizia, Marija Celje (Lig), Avber na Krasu, County of Gorizia In the Breviary on the history of the sanctuary of Sveta Gora nad Gorico / Monte Santo di Gorizia (1778) has been preserved a transcript of the price quotation for the marble main altar, submitted by Giovanni Pacassi the Elder. The altar is dated before 1686, since that was the year in which the image of Our Lady of Grace was placed to it. When the sanc- tuary was abolished in 1786, the altar structure was bought by Marija Celje (Lig) and the tabernacle by Avber na Krasu. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Stefano ALOISI, Razmišljanja o nekaterih skulpturah v Furlaniji, pripisanih Giovanniju Bonazzi Ključne besede: Furlanija, San Vito al Tagliamento, Udine, družina Altan, Giovanni Bonazza, Bortolo Cavalieri Prispevek navaja razmišljanja o nekaterih skulpturah v Furlaniji (v San Vito al Taglia- mento in v Vidmu), ki se povezujejo z Giovannijem Bonazzo in jih potrjujejo neobjavljeni arhivski dokumenti ter so tukaj pojasnjeni po kronološki plati. Poleg tega je postavljena hipoteza o morebitnem mladostnem sodelovanju kiparja z beneškim kamnosekom Bor- tolom Cavalierijem. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Stefano ALOISI, Considerations on Some Sculptures in Friuli Ascribed to Giovanni Bonazza Keywords: Friuli, San Vito al Tagliamento, Udine, Altan family, Giovanni Bonazza, Bortolo Cavalieri This paper sets out considerations, confirmed by unpublished archive papers, on cer - tain existing sculptures in Friuli, in San Vito al Tagliamento, and in Udine, referred to Giovanni Bonazza and clarified here in their chronology. In addition, the hypothesis is put forward of a possible youthful collaboration between the sculptor and the Venetian stonecutter Bortolo Cavalieri. 418 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Paolo GOI, Predlog za Bernarda Tabacca Ključne besede: beneško kiparstvo 17.–18. stoletja, furlansko kiparstvo 17.–18. stoletja, Bernardo Tabacco, Francesco Tabacco Kipar in altarist Bernardo Tabacco je deloval v Bassanu, Trevisu, Benetkah, Padovi pa tudi v Dubrovniku. Ta članek prispeva k boljšemu poznavanju delavnice z atribucijo novih del v Furlaniji in z noticami o njegovem bratu Francescu, njegovem sodelavcu. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Paolo GOI, On Bernardo Tabacco Keywords: Venetian sculpture 17th–18th century, sculpture in Friuli 17th–18th century, Bernardo Tabacco, Francesco Tabacco  Sculptor and architect of altars, Bernardo Tabacco worked in Bassano, Treviso, Venice, Padua, as well as in Dubrovnik. This article contributes to improving the knowledge of the workshop with the attribution of new works in Friuli as well as with new documents about his brother Francesco, his collaborator. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Blaž KORPNIK, Nekaj novosti o kiparju Gregorju Božiču Ključne besede: Barok, Božič Gregor, Claus Mark Anton, Gajšnik Janez Krstnik, Kompolje, Laško, Ljubljana, Loka pri Zidanem Mostu, Marx Andreas, Reiss Franc Krištof, Schoy Janez Jakob, Weissenkirchner Hans Adam, Wiederkehren Konstancija pl., Wintershofen Jožef Karel. Prispevek obravnava baročnega kiparja Gregorja Božiča (o. 1676–1724). Kipar je živel in deloval v Laškem med letoma 1711 in 1724. Njegovo življenje slabo poznano, saj so ar- hivski viri, ki so na voljo, precej skopi s podatki. Med njimi prednjačijo zlasti matične knjige, za rekonstrukcijo njegovega opusa pa imamo na voljo le dva vira, ki izpričujeta njegovo avtorstvo. Kipar ima prepoznaven slogovni rokopis in ga lahko zato hitro loči- mo od ostalih kiparjev. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Blaž KORPNIK, New Findings on the Sculptor Gregor Božič) Keywords: Baroque, Božič Gregor, Claus Mark Anton, Gajšnik Janez Krstnik, Kompolje, Laško, Ljubljana, Loka pri Zidanem Mostu, Marx Andreas, Reiss Franc Krištof, Schoy Janez Jakob, Weissenkirchner Hans Adam, Wiederkehren Konstancija pl., Wintershofen Jožef Karel. The article discusses the baroque sculptor Gregor Božič (around 1676–1724). The sculp - tor lived and worked in Laško between 1711 and 1724. His life is poorly known, as the available archival sources are quite scarce with information regarding his day-to-day life. Among sources, the registry books are in the forefront, while there are only two sources that testify to his authorship. The sculptor has a recognizable stylistic handwriting and can therefore be quickly distinguished from other sculptors. 419 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Metoda KEMPERL, Kanoniška hiša Ciril-Metodov trg 6 in arhitekt Candido Zulliani Ključne besede: arhitekt Candido Zulliani, kamnosek Franc Grumnik, kamnosek Karl Bombasi, Ljubljana, baročna arhitektura V članku je predstavljena kanoniška hiša na Ciril-Metodovem trgu 6, katere obnovo so doslej pripisali ljubljanskemu arhitektu Candidu Zullianiju (1712–1769). Pregled knjigo- vodskih knjig ljubljanskega stolnega kapitlja je pokazal, da je bila hiša leta 1746 res obno- vljena pod Zullianijevim vodstvom. Kamnoseške elemente na stavbi je izdelal kamnosek Karl Bombasi iz Ljubljane po Zullianijevih načrtih. Zullianiju so na podlagi omenjene dokumentirane rekonstrukcije pripisana tudi glavna pročelja s portali hiš na Ciril-Me- todovem trgu 21, Novem trgu 2, Gosposki ulici 4 in Bregu 12. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Metoda KEMPERL, The Chapterhouse at Ciril-Metodov Trg 6 and the Architect Candido Zulliani Keywords: architect Candido Zulliani, stonemason Franc Grumnik, stonemason Karl Bombasi, Ljubljana, baroque architecture The article presents the chapterhouse at Ciril-Metodov trg 6, whose reconstruction has, to date, been attributed to the architect Candido Zulliani from Ljubljana (1712–1769). A review of the accounting books of the Ljubljana Cathedral Chapter showed that the house was indeed reconstructed under Zulliani’s direction in 1746. The building’s stonework elements were made by the mason Karl Bombasi from Ljubljana according to Zulliani’s plans. The main facades with portals of the houses at Ciril-Metodov trg 21, Novi trg 2, Gosposka ulica 4, and Breg 12 are also attributed to Zulliani based on the chapterhouse’s documented reconstruction. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Polona VIDMAR, Portret Franca Antona grofa Schrattenbacha (1712–1783) v Oaxaci Ključne besede: portretno slikarstvo, kavalirsko potovanje, 18. stoletje, Franc Anton Schrattenbach, Francesco Solimena V članku je obravnavan portret mladega plemiča, ki je razstavljen v Museo de las cultu- ras de Oaxaca v Mehiki. V muzeju je portretiranec identificiran kot član burbonske vla- darske hiše, slika pa je pripisana Francescu Solimeni (1657–1747). Na podlagi napisa na portretu je avtorica v portretirancu prepoznala v Gradcu rojenega Franca Antona grofa Schrattenbacha (1712–1783) in obravnavala njegovo kavalirsko potovanje ter položaj v Ne- aplju, saj je bil nečak nekdanjega neapeljskega podkralja, Volfa Hanibala grofa Schratten- bacha. Pozornost je namenjena tudi različnim strategijam, ki so jih za pridobitev portreta med kavalirskim potovanjem uporabili Schrattenbach in njegova vrstnika in sorodnika, Ignac Marija II. grof Attems (1714–1762) in Ernest Henrik grof Wildenstein (1708–1768). 420 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Polona VIDMAR, The Portrait of Franz Anton Count Schrattenbach (1712–1783) in Oaxaca Keywords: portrait painting, Grand Tour, 18th century, Franz Anton Schrattenbach, Francesco Solimena The article discusses a portrait of a young gentleman exhibited in the Museo de las Cul- turas de Oaxaca in Mexico. In the museum, the sitter is identified as a member of the House of Bourbon and the painting is attributed to Francesco Solimena (1657–1747). Based on the inscription on the portrait, the author identifies the sitter as Graz-born Franz Anton Count Schrattenbach (1712–1783), discusses the subject’s Grand Tour and his position in Naples, being a nephew of the former Viceroy of Naples, Wolfgang Hanni- bal Count Schrattenbach. The paper draws attention to the various strategies for attending a portrait during Grand Tour, applied by Schrattenbach and his peers and relatives Ignaz Maria II Count Attems (1714–1762) and Ernst Heinrich Count Wildenstein (1708–1768). 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Marjeta CIGLENEČKI, Avguštin Stegenšek – fotograf Ključne besede: Avguštin Stegenšek, dokumentarna fotografija, dokumentiranje kulturne dediščine, fotografiranje cerkvenih zunanjščin in notranjščin, fotografiranje cerkvene opreme Članek predstavlja Avguština Stegenška (1875–1920), enega pionirjev slovenske ume- tnostne zgodovine, kot fotografa. Fotoaparat je imel Stegenšek že med študijem v Rimu (1899–1902), kasneje pa je precej svojih prihrankov porabil za nabavo zanesljive foto opreme. Od 950 negativov, kolikor jih je leta 1920 evidentiral v njegovi zapuščini, se jih je ohranilo okrog 190 in nekaj dodatnih pozitivov. Vsi dokumentirajo umetnine, ki jih je raziskoval. Pri analizi Stegenškovih fotografij, objavljenih v njegovih dveh topografskih monografijah (iz let 1905 in 1909), članek pokaže, kako Stegenškove fotografije presega- jo raven zgolj dokumentiranja. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Marjeta CIGLENEČKI, Avguštin Stegenšek – Photographer Keywords: Avguštin Stegenšek, documentary photography, documenting cultural heritage, taking photos of the church exteriors and interiors, taking photos of the church furnishing The article presents Avguštin Stegenšek (1875–1920), one of the pioneers of Slovene art history, as a photographer. Stegenšek possessed a camera already while studying in Rome (1899–1902), later he spent a great amount of his savings to acquire reliable photo equip- ment. Out of 950 negatives, registered in his estate in 1920, around 190 and some ad- ditional positives have been preserved. All of them document the works of art he was researching. In analysing Stegenšek’s photographs, published in his two topographical monographs (from 1905 and 1909), the article demonstrates how Stegenšek’s photos ex- ceed the level of mere documentation. 421 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Franci LAZARINI, Nekdanje evangeličansko župnišče v Radljah ob Dravi – neznano zgodnje delo Otta Bartninga Ključne besede: evangeličanska sakralna arhitektura, Štajerska, Radlje ob Dravi, 20. stoletje, pročodrimsko gibanje, Otto Bartning Članek obravnava stavbo nekdanjega evangeličanskega župnišča v Radljah ob Dravi, zgra- jenega leta 1912 po načrtih Otta Bartninga, ki je kasneje postal eden najvidnejših nem- ških arhitektov in se je specializiral prav za evangeličansko sakralno arhitekturo. Njegov slabo raziskani zgodnji opus je nastal v tesni povezavi s pročodrimskim gibanjem (Los- -von-Rom-Bewegung), razširjenim v nacionalno mešanih predelih Avstro-Ogrske v pr- vih desetletjih 20. stoletja, ki se je zavzemalo za prestop nemško govorečega prebivalstva iz katoliške v evangeličansko vero. Zgradba kaže precejšnje podobnosti z drugimi soča- snimi Bartningovimi župnišči, npr. v Peggau, Rottenmannu, Lipnici, Novém Městu pod Smrkem in do neke mere Kremsu. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Franci LAZARINI, Former Evangelical Parson’s House in Radlje ob Dravi – Unknown Early Work by Otto Bartning Keywords: evangelical sacred architecture, Styria, Radlje ob Dravi (Mahrenberg), 20th century, Away from Rome Movement, Otto Bartning The article discusses the building of former evangelical parson’s house in Radlje ob Dravi (German: Mahrenberg), built in 1912 and designed by Otto Bartning, who later became a renown German architect, specialised in evangelical sacred architecture. His early mainly unresearched oeuvre, is connected to the Away from Rome movement (Los-von- Rom-Bewegung), widespread in the nationally mixed regions of Austria-Hungary in the first decades of the 20th century, which required the Germanophone population to con- vert from Catholicism to Protestantism. The edifice strongly resembles Bartning’s other contemporary parson’s houses, e.g. in Peggau, Rottenmann, Leibnitz, Nové Město pod Smrkem, and to some extent Krems. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Katja MAHNIČ, Steletovo poročilo o varstvu spomenikov v prvem Zborniku za umetnostno zgodovino Ključne besede: France Stelè, spomeniško varstvo, umetnostna zgodovina, konservatorstvo, stroka, konceptualni okvir V prvem letniku Zbornika za umetnostno zgodovino je F. Stelè objavil dvodelni prispevek z naslovom Varstvo spomenikov. V prvem delu prispevka je uvodoma na kratko predstavil razvoj spomeniškega varstva v Sloveniji. Ta uvod je v historiografskem smislu izredno za- nimiv iz več razlogov. Prispevek se osredotoča na v njem implicitno nakazano povezavo med spomeniškim varstvom in umetnostno zgodovino, kot jo je razumel in promoviral Stelè, ter spremembe njenega razumevanja v okviru kasnejšega razvoja spomeniškega var- stva na Slovenskem. Izkaže se, da Stelè spomeniškega varstva ni razumel kot stroke, pač pa kot prizadevanje za dosego določenega cilja, ohranjanja spomenikov. Tisto, kar je daja- lo tako vsebino kot strokovno podlago temu prizadevanju, je bila umetnostna zgodovina. 422 Za Steleta je bila torej umetnostna zgodovina tista, ki je določala predmet, metode in cilje delovanja spomeniškega varstva. V resnici je šlo torej za precejšnjo zožitev razumevanja spomeniškega varstva na varstvo pretežno umetnostnih spomenikov. Ta zožitev je imela pomemben vpliv na nadaljnji razvoj spomeniškega varstva na Slovenskem, ki se je po ne- kaj desetletjih znašlo pred nalogo utemeljevanja širitve področja svojega delovanja. Hkrati je Steletovo razumevanje spomeniškega varstva prineslo tudi umanjkanje razvoja prave spomeniškovarstvene teorije, razmisleka torej o temeljnih konceptih te dejavnosti, njenih ciljih in metodah. Kljub kasnejši širitvi področja delovanja spomeniškega varstva, reorga- nizacije spomeniškovarstvene službe in vzpostavitve konservatorstva kot posebne stroke umetnostna zgodovina ohranja svojo ključno vlogo na področju spomeniškega varstva. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Katja MAHNIČ, Stelè’s Report on Monument Protection in the First Volume of Zbornik za umetnostno zgodovino Keywords: France Stelè, monument protection, art history, conservation, profession, conceptual framework In the first volume of Zbornik za umetnostno zgodovino [Art History Journal], France Stelè published a two-part article entitled Varstvo spomenikov [Monument Protection]. In the first part of the article, he briefly presented the development of monument protection in Slovenia. This introduction is incredibly interesting, historiographically speaking, for several reasons. This article will focus on the connection between monument protec- tion and art history that is implicitly indicated in it, as it was understood and promoted by Stelè, and on how its perception changed in the subsequent development of monu- ment protection in Slovenia. As it turns out, Stelè did not view monument protection as a profession but as an effort towards attaining a specific goal, i.e. monument conserva- tion. The contents and technical basis of this effort were provided by art history. There - fore, in Stelè’s opinion, art history was what defined the subject, methods and aims of the monument protection practice. In fact, he viewed monument protection much more narrowly as primarily the protection of artistic monuments. This narrow definition had a major impact on the further development of monument protection in Slovenia, which was confronted with the task of justifying the expansion of its operation a few decades later. Moreover, Stelè’s understanding of monument protection also resulted in a lack of development of genuine monument protection theory, i.e. of contemplation about the ba- sic concepts of this activity, its goals, and methods. Despite the subsequent expansion of monument protection’s area of activity, the reorganization of the monument protection service, and the establishment of conservation as a special profession, art history has re- tained its vital role in the field of monument protection. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Maja LOZAR ŠTAMCAR, Mladi Gojmir Anton Kos in srednjeevropsko oblikovanje pohištva v drugem in tretjem desetletju dvajsetega stoletja Ključne besede: Gojmir Anton Kos, leta oblikovanja umetniške osebnosti, oblikovanje pohištva in notranje opreme, modernizem, artdeko, Dunaj, Berlin, Ljubljana Gojmir Anton Kos ni bil samo eden najuglednejših slovenskih slikarjev, ampak tudi izre- den oblikovalec pohištva in druge stanovanjske opreme. Pričujoča študija razkriva, kako se je vsestransko nadarjeni mladi Kos holistično umetniško formiral na Dunaju, v Berlinu 423 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 in Ljubljani. Že njegove prve zasnove za pohištvo in interierje so izdajale brezhibne pro- porce in skladnost rahločutno domiselnih form in barvnih shem v artdekojevskem smislu. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Maja LOZAR ŠTAMCAR, Gojmir Anton Kos and the Furniture Design of the 1910s and 1920s Keywords: Gojmir Anton Kos, formative years, furniture and interior design, Modernism, Art Deco, Vienna, Berlin, Ljubljana Gojmir Anton Kos was not only one of the most prominent Slovenian painters, but was also an extraordinary furniture and interior designer. The study reveals the formative years of the all-round talented young Kos in Vienna, Berlin and Ljubljana. His earliest designs for furniture and interiors already clearly manifested a flawless command of proportions and harmony of the sensitively imaginative shapes and color schemes in the Art Deco spirit. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Luca CABURLOTTO, Slovenija na plakatih zbirke Salce v Museo nazionale v Trevisu Ključne besede: plakati, grafike, Slovenija, turizem, industrija, prireditve V veliki zbirki plakatov, ki jo je ustvaril Ferdinando Salce, je veliko primerkov visoke gra- fične kvalitete, ki zadevajo Slovenijo in ki so jih ustvarili umetniki, kot so Ratomir Pe- sić, Janez Trpin, Eugen Šajn, Franz Lenhart, Peter Kocjančič, Ivan Pengov, Herman Hus, Božidar Jakac in drugi. Nastali so z namenom promocije turizma, industrije, prireditev in srečanj. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Luca CABURLOTTO, Slovenia on the Posters of the Collection Salce at the Museo Nazionale in Treviso Keywords: posters, prints, Slovenia, tourism, industry, events The great collection of posters made by Ferdinando Salce includes many of high graphic quality concerning Slovenia drawn by artists as Ratomir Pesić, Janez Trpin, Eugen Šajn, Franz Lenhart, Peter Kocjančič, Ivan Pengov, Herman Hus, Božidar Jakac and others, to promote tourism, industries, events, meetings. 424 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Špela GROŠELJ, Hagija Sofija – model za klasične osmanske in sodobne turške mošeje? Primer nove mošeje na trgu Taksim Ključne besede: Hagija Sofija, Mošeja na Trgu Taksim, Mimar Sinan, nacionalna identiteta, arhitektura V tradicionalni turški umetnostni zgodovini je dolgo veljalo, da so bile klasične osmanske mošeje, zgrajene v 16. stoletju, zgrajene po modelu Hagije Sofije. Arhitekt večine klasič- nih osmanskih mošej je Mimar Sinan. V preteklosti so se v zgodovinopisju začeli poja- vljati številni miti o arhitektu Sinanu in njegovem odnosu do Hagije Sofije. Mnogi miti so imeli politično osnovo in so skupaj s arhitekturo igrali pomembno vlogo pri oblikovanju nacionalne identitete Turčije. Hagija Sofija in Mimar Sinan sta še danes nabita s politič- no simboliko. Velja to tudi za novo mošejo na trgu Taksim? 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Špela GROŠELJ, Hagia Sophia as Model for the Classical Ottoman and a Possible Model for Contemporary Turkish Mosques? An Example of the New Mosque on the Taksim Square Keywords: Hagia Sophia, Taksim Square Mosque, Mimar Sinan, National Identity, Architecture In traditional Turkish art history, it has long been defended that classical Ottoman mosques, built in the 16th century, were built on the model of Hagia Sophia. The archi- tect of most classical Ottoman mosques was Mimar Sinan. Throughout history, many myths about the architect Sinan and his relationship to Hagia Sophia began to appear in historical texts. Many myths had a political basis and, together with architecture, played an important role in shaping Turkey’s national identity. Hagia Sofia and Mimar Sinan are still charged with political symbolism today. Is it the same with the new mosque on Taksim Square? 404 STEFANO ALOISI aloisi.stefano@gmail.com LUCA CABURLOTTO Soprintendente archivistico del Friuli Venezia Giulia via Alessandro Lamarmora, 17 IT-34139 Trieste luca.caburlotto@cultura.gov.it DOC. DR. GAŠPER CERKOVNIK Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana gasper.cerkovnik@ff.uni-lj.si IZR. PROF. DR. MARJETA CIGLENEČKI Krempljeva 9 SI-2250 Ptuj marjeta.ciglenecki@gmail.com PAOLO GOI goi.paolo@gmail.com ZASL. PROF. DDR. NATAŠA GOLOB Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana natasa.golob@ff.uni-lj.si ŠPELA GROŠELJ Ljubljana/Istanbul, doktorska študentka na Univerzi v Istanbulu spela.groselj87@gmail.com MAG. MOJCA JENKO Narodna galerija Puharjeva ulica 9 SI-1000 Ljubljana mojca_jenko@ng-slo.si PROF. DR. METODA KEMPERL Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani Kardeljeva ploščad 16 SI-1000 Ljubljana metoda.kemperl@pef.uni-lj.si Avtorji / Authors 405 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 BLAŽ KORPNIK Mozirje DRA. ANABELLE KRIŽNAR Profesora Titular Dpt. de Escultura e Historia de las Artes Plásticas Facultad de Bellas Artes Universidad de Sevilla C/ Gonzalo Bilbao 7 y 9 ES-41003 Sevilla Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana akriznar@us.es DOC. DR. FRANCI LAZARINI Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Koroška cesta 160 SI-2000 Maribor franci.lazarini@um.si Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, ZRC SAZU Novi trg 2 SI-1000 Ljubljana franci.lazarini@zrc-sazu.si DR. MAJA LOZAR ŠTAMCAR Narodni muzej Slovenije Prešernova 20 SI-1000 Ljubljana maja.lozar@nms.si DR. UROŠ LUBEJ Ljubljana uros.lubey@gmail.com DR. ENRICO LUCCHESE Dipartimento di Lettere e Beni Culturali Università degli Studi della Campania Luigi Vanvitelli Via Raffaele Perla, 21 IT-81055 Santa Maria Capua Vetere enrico.lucchese@unicampania.it DOC. DR. KATJA MAHNIČ Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana katja.mahnic@ff.uni-lj.si 406 DOC. DR. RENATA NOVAK KLEMENČIČ Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana renata.novakklemencic@ff.uni-lj.si DR. MONIKA OSVALD monika.osvald@gmail.com DOC. DR. MIJA OTER GORENČIČ, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, ZRC SAZU Novi trg 2 SI-1000 Ljubljana mija.oter@zrc-sazu.si ALESSANDRO QUINZI Musei Provinciali di Gorizia Piazza Edmondo De Amicis, 2 IT-34170 Gorizia alessandro.quinzi@regione.fvg.it KATARINA RICHTER Rateče 9 SI-4283 Rateče – Planica katarina.richter9@gmail.com DOC. DR. KATARINA ŠMID Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem Titov trg 5 SI-6000 Koper katarina.smid@fhs.upr.si PROF. DR. GUIDO TIGLER Dipartimento di Storia, Archeologia, Geografia, Arte e Spettacolo Università degli Studi Firenze Via S. Gallo, 10 IT-50129 Firenze guido.tigler@unifi.it SARA TURK MAROLT Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI-1000, Ljubljana sara.turk@ff.uni-lj.si PROF. DR. POLONA VIDMAR Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Koroška cesta 160 SI-2000 Maribor polona.vidmar@um.si