Tečaj III. V četertek 3. prosenca (januarja) 1850. List 1. Mam in kje? . 17(;JHj".!«j i; — >am derži na desno cdsta? Kam derži na levo pot? Mož povejte mi po skušnji? Kje se lože ognem zmdt?" „„Pot, ki vidiš jo na pravo, Te prinese v mesta kras, Ki derži na levo steza, Te pripelje v revno vas."" ,.,.Ce nameriš jo na mesto, Kras zidovja najdeš hiš, Če se pa na vas oberneš, Pa nasprotno vse dobiš."" „Kam tedaj naj se obernem? Al se v mesto naj podam? Ali naj nad vas jo mahnem? Srečo boljšo kje imam?" „„Kar v velikem je mestu V vasi v malem to imaš, Tako v mestu češ živeti, Kakor tudi v vasi znaš."" „„To je vse na tem ležeče, Kakor se obnašal boš; To sim skusil, to ti rečem, To ti svetjem skušen mož."" M. Valjavec. iSbžja! roka ali nevarno kopanje v STilu. j;ii r (Pove\stJ Bilo je popoldne nekega poletnega dneva, ko je barkica jadrila po lahno tekočej vodi širokega Nila, naj imenitnejše reke v Egiptu. Nil je cudapolna reka, ki vsako leto vso dolino preplavi, kjer potem mnogo rodovitne zemlje ostaja, kamor pozneje različna semena vsejejo, ter sev brez velikega truda obilnega ploda nadjati smejo. Še dan današnji je Egipt žitnica za mnoge dežele, v kterih je le malokaj zelenega viditi. Ljudje vodo tudi v višje kraje napelju- 2 jejo, pognojijo tako zemljo, in si z umetnostjo in s trudom prostovoljni dar narave ali natore v svojo korist množijo. Doba, v ktero naša prigodba spada, je bila ta, ko je Nil —¦ pa mirno v svojem koritu tekel, in ko se je že zlato bilje po dolini v polnem klasju naklanjalo. V barki so bili popotniki iz Evrope z nekterimi udi fancozkega poslanstva. -^- Vlada vsake deržava ima pri drugih vladah in po večjih primorskih mestih za-stran občinskih zadev svoje namestnike, kteri v nje-, nim imenu pravice svojih deržavljanov, postavim: ter-govcev, popotnikov,....,-..,,, branijo. Tako nadomestuje v Egiptu tudi naše avstrijansko cesarstvo Slovenec, g. Lavrin iz Lipave na Krajnskem, ki je „kon-zul" to je pervi med udi avstrijanskega poslanstva. Barka počasi plava po mirnej planjavi, popotniki pa si ogledujejo krasne okolice, in se z veseljem o pretresovanju čudesnih dežel, ktere so že bili obhodili, tudi od svoje premile domovine pomenko-vajo, kar je posebno poslancem prav všeč bilo, kteri že dolgo niso vidili svojih domačih dolin, domačih navad, svojih— predragih rojakov. Ppslednjič reče neki mladeneč izmed popotnikov, da hoče do brega in nazaj k barki plavati, da bode vsaj svojim znancem v domovini znal povedati, da se je v Nilu kopal, kjer je naj nevarneje zavoljo krokodilov. Krokodili so našim ku-šarjem spodobni. Samo da so veliko večji. Dorašeni so z repom vred po trideset čevljev dolgi, imajo kratke noge, da skoro po zemlji lazijo, plošaste čeljusti in dve versti prav ojstrih zob. Žive v vodi in na suhem. Veliki celega človeka požrejo. Všasi se jočejo kot malo dete, in pograbijo človeka, ki misli revčku iia pomoč prihiteti. #) Popotniki mladenču nevarnost odkrijejo, ter mu svetujejo, svoj pogum za vgpdnejše čase ohraniti. On pa, kar reče, ne poreče, se sleče in plane v vodo. Prijatli pazljivo za njim gledajo. Ko se že bregu pri- *) V Ljubljanskej znaraenitnici ali muzciimu vidiš lahko dva mertva krokodila starega in mladega, ktcra je naš zgoraj imenovani rojak, gospod Lavrin, iz Egipta poslal. Vredntilvo. 3 - bližava, zagledajo na enkrat krokodilovo; glavo nekoliko čevljev za njim. Enoglasno mu nevarnost raz-fl odenejo. Mladeneč z vsimi močmi h kraju hiti. Le malo stopajev za njim ga strašna zver nasleduje, ko je že na suho prisopihal. Obrežje je bilo visoko, z germovjem obrašeno. On dalje hiti, ter se ne upa nazaj ozreti, da ne zamudi ne trenutka. Kar mu kot blisk naglo nasproti skoči ris (tiger') , ki je za ger-mom tičal in s praznim želodcem kake zveri čakal. Mladeneč se mu srečno odmakne, ris pa pred krokodila skori, kteri ga ročno popade, zagrizne in se ž njim v vodo verne. — Vse to se je, ko bi mignil, zveršilo. — Mladeneč pa viditi svojo srečo, pade na kolena in hoče Boga zahvaliti. Ali ginjenja ne more ne besedice izustiti. Le milo se razjoče v hvaležnost do Boga za tako čudno otetje, dokler barka ne pri— vesla do njega, in ga v"svoje varno naročje vzame. — Se ve, da ni nikoli pozabil dneva na Nilovem bregu v Egiptu, in sivi starček se se je vselej razjokaj pripovedovaje svojo srečno nesrečo. Radosiav. Plačilo nelivaležitosti in hudodelstva. (Resnična zgodba.) ___ Zares velika pregreha je nehvaležnost že sama na sebi, in nespametna žival dostikrat umnega, prebrisanega človeka v tem osramoti. Tu in tam se najde dete, ktero je toliko neprecenljivih dobrot iz rok svojih skerbnih, za njegovo dobro vnetih starisev prijelo, ktere so si sami pritergali in z velikim trudom pridobili, ktero pa sveto vez in vse razmere proti njim razdere. Ne manjka se tacih, kteri teh dobrot ne le ne zabijo, temuč jih clo z nehvalo povračujejo, starišem poslednje ure življenja grene in jih zarano pod zemljo spravijo, kteri pa tudi pravični kazni nikdar ne odidejo. Priča tega nam je sledeča prigodba: V Kelnu je kraljeval svoje dni častiti Zmagbmir, kteri se je s svojimi sovražniki zares pogumno bojeval, pravico terdil in svoje kraljestvo pred sovražnimi napadi junaško branil. Pripeti se pa, da lnu na borišu ptuj vojak 4 koleno s sulico prehode. Odslej ni mogel nič več svojega berzega konjiča jahati, in tudi ne s svojimi zvestimi v bran zoper protivnike se podati. Imel je edinega sina, kterega je kot punčico v očesu ljubil in v viteških krepostih skerb-no uril. Sin je imel po očetovi smerti vladati. Pa misel, da vtegne oče sivih las dočakati, ga mu pristudi. Hotel je gospodariti; pa oče mu je na poti. Kaj stori! Ko je oče nekega dne po kosilu zadremal, ga brezbožni sin vmori. Pa kmalo ga je pravična osodo dohitela. Rad bi bil fran-kovskega kralja, s kterim sta si bila v rodu, za-se pridobil, ter mu nektere zaklade in dragine v dar ponudi, in ga povabi, da naj si jih pride sam izbrat. Kralj pošlje za-stran tega poročnike, in ko se morivec pripogne in z vsim bogato oblo/ene shrambe razkazuje, mu eden izmed poslancev po kraljevi zapovdi glavo razdvoji. Divjaška, pa njegovemu hudodelstvu primerna kazen. J. M. ___________________. ' 7 970.i|i:mj (Jjasen.J I Ko je že zernje rumenelo in bogati klasi se pripo-govati začeli, pravi škerjanec svojim še negodnim mladim: „Kmalo bo žetev, in mi se moramo bolje presker-beti. Zato pazite, kaj bo gospodar govoril, kedar bo sad ogledoval, in povejte mi, ko od vodice nazaj pridem." Stari škerjanec zleti. Med tim pride gospodar s svojim sinom žita gledat. „Poglej moj sin, reče, žito je že zrelo, pokaj odlašamo, ga požeti? Pojdi naglo k našim pri-jatlom, in prosi jih, da jutri zjutraj pridejo in nam žeti pomagajo." ,Ko stari škerjanec zopet pride, ferfetajo mladi s pe-rutničicami, nevarnost naznaniti. „Mirujte, otroci, odgovori stari; prijatli ne hrepene" ravno po delu, z eno besedo, jutri ne bodo želi. Le tudi drugi pot dobro popazite, kaj da bode gospodar govoril." Ponavadno zleti drugi dan zopet k vodi. Solnce že pripeka, in gospodar, ki je že tako dolgo zastonj prijatlov 5 čakal, reče zadnjič svojemu sinu: „To so pravi polži na^ ši prijatli! ali morebiti ne pridejo? Teci rajše k svojem svakom in stricem, da nam jutri rano pomagat pridejo." Ko stari zopet pride, mlade novi in hujši strah spre letuje. „Zdaj je, pivkajo, po svake in strice poslal. — Oj oče, hitite in vmaknite nas, drugači nas bodo vjeli!" „Svaki in strici, odgovori stari, nas tudi ne bodo še pregnali! Ni sile." In zares, ko tretje jutro nastane, ni svakov ne stricev. Zdaj je gospodar nevoljen, pokliče sina in reče: „To je pa vendcr od sile; nihče se naj na druge ne zanaša! Pojdi, prinesi dva serpa, sebi enega, meni enega. Sama se hočeva dela lotiti, drugači nam zernje izpade, če dalje stoji." Ko škerjanec to zasliši, reče: „Zdaj, otroci, ni več čakati. — Zdaj bo resnica!" Nato zleti v bližnji, še zeleni ječmen. Ta basen uči: Kar le moreš stori sam, ne zanašaj se na druge. Poslovenil Ant. Navratil. ;li ,|fil v ¦. .ROVKI -n<|oq »AlUil 69 t"'w4L± - 1 ^ ('''0- (oiJiii -loAf-A) um if. anu-ffl L ilaioi v\t Ogenj, goreča stvar, spi v mnogoterih rečeh, se zbudi, vname in začne goreti. Ogenj vnameš na solncu, ako s steklenim (glažova-tim.) očalom solnčnih žarkov nabereš, jih na gobo ali tudi na suho sukno, platno i. t. d. napelješ. Ogenj tudi narediš, če dve suhe poleni — les ob les — dolgo in z močjo dergneš. Ogenj v lesu spi. Ako les ob les dergneš, ga zbudiš. Marsikdo vtegne po nevarnosti ali drugači v take okolišihe priti, da si ne bode mogel ognja ne vkre-sati, ne s pomočjo solnca narediti. Če ima dva suha dobro velika kosa lesa^ naj ne obupa. Mokra kerma ali mer-va se sama vžge, če se prav suha ne spravi. Nekakšen skriven ogenj ima žganje. Samo se vžge v pijancu, ki ga preveč pije. Močno žganje se vname, in gori tudi s plemenom, ako kako gorečo reč pritakneš. Tudi človek ima poseben ogenj v svojem životu, ki toliko dalje živi, kolikor manj ga človek s hudo, premočno pijačo, ne poliva, kolikor manj je jezi in razuzdanosti pod-? veržen. Človek po navadi dalje živi, ki je bolj merzle kot preognjene kervi. - oil Ogenj je ena naj večjih dobrot božjih. Pri njem ku-hamo živež, topimo železo, srebro in zlato, nam daje luč po noči in toploto po zimi. Nam pa tudi premoženje v pepel spremeni, ako ga skerbno ne varujemoj in ognja varnih pohištev ne napravimo. Vsak tedaj, ki si hoče hišo postaviti, naj si priterga, kjer koli je moč, da bo le hiša zidana, z opeko (ceglom) pokrita, in dimnike izpod strehe izpeljane imela. Lesene, s slamo pokrite hiše brez dimnikov, ali le s takimi, ki so pod streho napeljani, so za-stran ognja kaj nevarne. 0>| v i)-jfx ot«L -!«'>ii. —------------,;»6 wv in ,bnIB!l / .11) Kako lesica čebelam med otemlje. ¦ ¦ .. il mit Tudi se rada lesica nad med spravi. Ce v loži (hosti; na kakem drevesu čebele zapazi, se bliža luknji, iz ktere m v ktero letajo, ritoma. Čebele jo napadejo, m se na njen rep in kožo posedejo. Kedar misli, da se jih je dosti nabralo, naglo na tla hiti, in se valja po zemlji in bije z repom ob tla, dokler vse zmečka in tako pomori. Enako ravnanje ponavlja, da vse čebele na-svoj rep privabi in osmerti. Nato se meda polasti, ki ga zdaj lahko dobi. nv - '!/!lS Mlado leto na K.oroškoslo venskem*''>'^1 Koroški Slovenci imajo to navado: Na mlado leto, kedar ljudje iz cerkve pridejo^ in hočejo v hišo stopiti, se prisloni tisti, ki je doma za varha ostal, znotraj na vrata, rekoč: Rešite se novega leta, rešite se novega leta! Ako hoče pred vrati stoječi v hišo priti, mora kaj kratkočasil ega povedati, kar mu ravno na misel pride. Ponavadno se vsaki že na potu za to pripravi. Tako je vsaj na Žili.-« I«« (Kolo 18420'*'" .ilidob L{a»&omiq Rg^joiu j> ¦ — Y &qiJ Ocenaš po slovensko, ilirsko in rusovsko. Po slovensko. Oče naš, kteri si v nebesih. Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zem- Iji- Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Odpusti nam naše dolge. Kakor tudi mi od-pušamo našim dolžnikom. Ne vpelji nas v skušnjavo. Temuč nas reši vsega hudega. Amen. Po ilirsko. Otee nas, koji jesi na nebesih. Sveti se ime tvoje. Pridi kraljestvo tvoje. Budi volja tvoja, kako na nebu, tako i na zemlji. Kruli vsakdanji daj nam danas. I odpusti nam duge naše. Kako i mi odpustimo dužnikom našim. Ne uvedi nas u napast. Nego izbavi nas iza zla. Amen. Po rusovsko. Otče naš, iže jesi na nebeseh. Da svetise ime tvoje. Da prldet zarstvije tvoje. Da budet volja- tvoja, jako na nebesi, i na zemli. Hleb naš nasuščij dažd nam dnes. I ostavi nam dolge naše. Jako i mi ostavlja-jem dolžnikom našim. I ne vvedi nas v' iš-kušenije. No izbavi nas ot lu-kavagp. Amen. Kratkočasnica. TVT 1 • i!i • • 1 L 1 J • Neki hlapec je svojega za sraert bolnega gospodarja, vedno s prošnjo nadlegoval, da bi se v svojej zadnjej volji tudi njega spomnil. Bolnik se tega že naveliča in reče: Se bodem že tudi tebe spomnil, le tiho bodi. Kmalo potem da gospodar svojo zadnjo voljo spisati in vmerje. Hlapec komaj čaka, da bi zadnjo voljo njegovega mert- yega gospodarja prebrali. Pj-osi, da bi smel tudi on pričujoč biti. Mu dovolijo. Razpečatijo in bero. Hlapec posluša — posluša — že je mislil, da njegov gospodar ne bode mož beseda. Kar zasliši poslednjič besede: Moj hlapec Lipe Vse bi rad me je tako dolgo s prošnjo na dlegoval, se tudi njega v svojej zadnjej volji spomniti, dokler mu nisim tega obljubil. To obljubo hočem tudi.spol-niti in pristavim h koncu, da ne sme moj neslani hlapec Lipe Vsebirad ne stvarice mojega premoženja dobiti. .OJttt'/ogirr ni ojleim .<>x**4H'»/oI« 04 >*fifio:>0 Smešnica. Dva učenca sta v eni izbi skup stanovala. Eden je bil tak zapravljive^ da ga ni imel skoraj nikoli cveuka v žepu. Vender je vsak večer ko je spat šel, svoje hlače skerbno pod zglavje spravljaj. Zavzet ga enkrat njegov prijatel vpraša, zakaj da tako dela. Odgovori mu: ,,'fatov se sramujem, kteri bi jih, ko bi prišli, prazne našli." „Kaj, tega se pa ne sramuješ, pravi uni, ko bi mislili, da še hlač nimaš?" " '. ' ifuiH! mdii . rctl Slovensko - ilirski slovnik. A. Abeceda (&bc), abeceda (abc}. Aboten(neumen), bedast. Ajda, hajda. Ako, ako. Ali, ali, ili, iliti. Ampak, nego. Angel«), angjeo,-gjela. Angelsk, angjelski. Apnar, japnar, vapnar, krečar. Apno, japno, vapno, kreč. Apostel, apostol. Avša, budaio. II. Baba, baba. Babica, babica. Bahati, hvastati. Bahučj hvastalac. Bahaeica, hvastalica. Bahanje, hvastanje. Baharija, hvasta. Bahašk, hvastav. Bajta, koleba, koliba. Baker (kotlovina), bakar. Bakla, bakla, mašala. Bakren, bakren. IfliU---------------- i( *) Staroslovansko pisanje kaže, tla je bolj prav pisati „angel" kot ,,angelj." - ¦ " ': -i.. ¦ ' ' 1 . ¦ ¦ ¦ Natiskaricajin založnica Rozalija Eg-er. — Vrcdiiik J. Navratil. V Ljubljani. .«1111