lita ‘pin.«j:ana > V O SuroiScIoa »o plačuje t n«prej. g Posam. štev. Din 1 _ četrtkova In sobotna f | številka Din 1.50 >: ”<* Jan,niven 1 m pravnikov, ob: IS. uri s :,datumom naalcflnies« dne. Stane ®"™°W po?ti D 12-50, za ino* »mstvo D 20-50, doatavljan na dom 14—, mickazBioe Din 12-50. UST‘' (Mm »mr. »Ubora”) m 0aro£a kot tednik *“"« »esečno 2 Din, fctrt-■ltta* 6 D'", polletno 12 Din, ■===*= celoletno 22-50 Din Posam. štev. Din 1*—, četrtkova in sobotna številka Din 1*50 L*to; IV (II). Maribor, četrtek 23. avgusta 1923. BrcSDSIŠTVO .Tobor.* in „N»-rodne-a liata« ja v Mariboru, Jur. bičev, ulica 4, I. nrid.tropic. — Telefon interurbon Člcv. 276, — «= Rokopisi .o ne vračajo-'«** UPRAVA je v Jurčičevi ul. *t 4, pritličje desno. — Telefon St, 24. SHS poltno-ček- račun ra -Tabor* 11.787, ut .Nerodni Hat* 12-653. Nn naročila bran denarja na na ozira. loaeratn« cene po dogovae. UiriHnitiiiiiiiniiiinmitiiinmHCiinitnHHtnniaamuMP Štev: 189 (34). Ub lifflii za tt Aga vprašanja. Kr ® 1 j e v je a, 22. av-gusta, (Izv.) Re-a *°DstLtnania je odposlala predsed-r ^ i^terparl amentarne unije, ki zaseda »ni v Kopebhagenu brzojavko, v kato-; Protestira zoper zavlačevanje rešitve Po vpra^at'ja v smislu obstoječih rftčb° kar ^buja ne vol jo celokupnega G»a naroda, To mučeništvo roških ia^ov traja sedaj že tretje leto. Reš-konstituanta zahteva v imenu reškega ‘tei ° • ^ lzr°čen gladu in oropan svo-naterimitivnejših političnih pravic, ,se m te r par 1 ainent a r na unija zavzame za to, jja Se bodo mednarodne pogodbe spoštovale in izpolnile ter da se končno napravi konec trpljenju reškega naroda in terorju, s katerim Jlastopajo Italijani. Suš a k, 22, avgusta. (Izv.) Člani roške konstituante in drugi prijatelji reške države nameravajo v Ženevi izdajati poseben' list pod naslovom.1 »Reka«, ter upajo na ta način' uplivati ma zvezo narodov, da bi se končno zavzela za rešitev reškega vprašanja y smislu sklenjenih pogodb. Pred vzpostavo diplomatačnih odnošafev r med našo državo in Rusijo. fee^eW|gr rad, 22. avgusta. (Izv.) Te dni vi 6, v Moskvi pa naš delegat K ost a Di-tiki našimi in sovjetskimi zastop- mitrijevi£. V političnih krogih1 se simatra, Pragi in v Moskvi pogajanja o zo- da bo to vprašanje v najkrajšem času vzpostavitvi diplomatskih in trgo- povoljno rešeno, ker polaga zlasti sovjet-!(rj * odnošajev med Jugoslavijo in so- sta vlada veliko važnost na to, da stopi j Rusijo. "F Pragi vodi pogajanja z nami zopet v prijateljske stike. ‘tttnošnji poslanik profesor Lazaro- ^©iskrenost grške poEitike napram rcašs državi. ^aj^eo®ra'd, 22. avgusta, (Izv.) V vpra- va, da dela pri tozadevnih pogajanjih Wsk *tt’°s4e jugoalovenske cone v so- Grčija vedno nove težkoče z očividnim Mdno*1>ristaniž®u zasleduje Grčija oči- namenom, da bi rešitev tega vprašanja Ifeed ° Odkrito politika Dočim se je še čimbolj zavlekla. O svobodni jugosloven-iratlT0 zatrjevalo, da bo to vprašanje v aki luki v solunskem pristanišču torej še ^ Povoljno rešeno, se sedaj dozna- dolgo ne more biti govora. r Dr. RybaF Italijanom neljub. ^ ni8a,t, 23. avgusta. (Izv.) Z i tali jan- godbah. Vsako popuščanje z Baše strani potr^e yest’ da namerava bi pomenlo za nas volko poltično in nte* ilc i«goslovenske delegacije pa- gospodarsko škodo. Italijani bi vsekakor k*3™4®5 j0 dr- ®ybar odstopiti. Dr. zelo radi videli, da bi na mesto dr. Ry-vIad *to^ na ®taliSSru> da naša barja prišel kak drug politik, katerega bi a ne sme popustiti ter da se mora Italijani lažje upognili. Vprašanje urediti po obstoječih po- -CH Dr. Wirth' v Moskvi. ^ zz. avguai.ii, v ji «v./ u.a>avi M o s k v a, 21, avgusta. (Izv.) Prejšnji E-WuQava. bo N j. Vek kraljica ostala na Hemški državni kancelar dr. Wirth je da-Še po (porodu. nea do^cl semkaj. Politično društvo za mariborsko oblast. Kraljica ostane tea Bledu. - p ®Dgr ad, 22. avgusta. (Izv.) Kakor ! ^ Po porodu. Snmdlaka poslanik v Vatikanu. Sesta*<* Briieša in Mussolinija. t* r a g a, 22. avgusta. (Izv.) Kakor po- :« poslanika v Vatikanu. Botovanje dr. NtočiČJfc *&??***< avgusta. (Izv.) Kakor VI DDnnonili Vmirih' ara vrwift*®n- kjer se sestane z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem, s katerim bo razpravljal o madžarskem vprašanju ter o razmerah v bližnjem vzhodu. v poučenih krogih, so vrne zu- Fancosfcj odgovor na angleško noto. ^STZTJT'-fn^t& t™ Pariz> 21* ay«u6ta- in Foreig ofice. Ekspoze o franico-fea mesne. **®&d®njn, ki bo trajalo nad ®ki politiki obsega 19 tiskanih strani, — I>1Po®Tamj«rr,i ^ ^tenek se bo bavil s Nova »Rumena knjiga« bo izšla te dni ter fce bo Z*?™ ^ plenarne seje, ki bo vsebovala vse na izmenjavo teh not še a dne 3. septembra. Svet nanašajoče dokumente. iV62e iferodLT , 805 Ho b° ukrenil vse potreb- *Vezo ttarQdovan^> pro®e’IJi3 za sprejem v Stavk« češkoslovaških rudarjev. Francozi zaplenjujejo denar. . M ti n s t e r, 21. avgusta. (Izv.) Francozi Sistematično vrše zaplembo denarja, namenjenega za izplačilo delavstva, V Bo traj zaplenili % milijarde mark, ki so bile poslane iz tiskarne v državno banko. BORZA ^a««ozi so T, Curih> avgusta. (Izv.) Predborza. Lh Poleno S w!L ? V*e Parf B^rad 5-77^. London 25.14, bSLizko^ya«jrWDS K ™ °-°0,)1’ Prapra Milan 23.85, Sar *“’*• ^•*■.*«* . -w -V-Wt-'V— -v Že začetkom1 tega leta pri pokrajinski i upravi Slovenije vložena pravila za u-S stanovi.terv političnega društva za mari-| borsko oblast «o zdaj po zahtevanih dopolnitvah odobrena. Ker je bilo ugoditi po prvotni zavrnitvi pravil zahtevi pokrajinske uprave tu- j di y tem oziru, da se že v pravilih določi, kdo ima sklicati prvi občni zbor in mu predsedovati do izvolitve stalnega predsednika društva, predlagali so predlagatelji društveni Oblasti moje ime kot predsednika pripravljalnega odbora in me zadenejo vSled tega dolžnosti, ta občni zbor društva pripraviti. Predno pristopim' k pozivu za vstop Članstva v društvo, mi je značaj društva pred javnostjo pojasniti, da se ustvari čista situacija. Pravila vsebujejo komaj kaj taeega, kar bi ne bilo v skladu s splošno šablono pravil političnih društev. Doslovnd so prepisana po pravilih ljubljanskih političnih društev. Področje delovanja novega društva in stvarni delokrog društva označuje doslej ime društva samo, ki obsega mariborsko oblast. Iz tega sledi tudi lokalni značaj društva, ki ima iskati svoje članstvo na ozemlju mariborske administrativne pokrajine, ker društvo temelji že na ti zakoniti činjenici. Jasno je pa, da društvo lahko razvije v tem okvirju vsako politično delavnost, ki se mu zdi umestna in je v skladu z društvenim' zakonom. Drugo vprašanje ja v kateri smeri želi' društvo samo svoj delokrog omejiti in’ kte-rim nalogam so posvetiti. Ker bode to predvsem določeval ustanovni občni zbor, je mnogo odvisno od tega, kdo se za vstop v društvo prijavi in kdo bode v društvo sprejet. V zvezi s tem se otvarja vprašanje, v kakem razmerju naj društvo, stoji k obstoječim političnim organiza-1 cijam'. Mnenja sem, akoravno mi je znana nevolja naroda, da imamo preveliko število strank, ki so vsled tega onemogle, da je to še zmiraj bolje nego indiferenti-zem naroda, če se za življenje sploh noče zanimati. Tudi ni slabo, če narod vidi imenoma može, ki so z ustanovitvijo novih strank prevzeli na sebe del odgovornosti. Zvestoba načelom kterekoli izmed obstoječih strank je pa še zmiraj bolj pozitivna stvar nego indolenca ali brszzna-čajnost. Ker se je iz članskih seznamov nekaterih strank dognalo, da so se dali vpisati v zadnjem času isti ljudje kot člani po dveh ali več med seboj si nasprotujočih strank, da s tem varajo vso in same sebe, smatram1, da bi edina omejitev za vstop v politično društvo za mariborsko oblast naj bila ta, da jo priglašeni član politično zrelost izkazal s tem, da je pri svoji tedanji stranki član stalno najmia-^ nje eno leto. V ostalem naj bi bil pristop | v društvo prost vsem, o katerih se more? verjeti, da bodo pošteno zasledovali dru-j štveue cilje. Za odklonitev prijavljenih" ali izključitev že sprejetih članov odboru ni treba po pravilih navajati vzrokov. Društvo ustanavlja poleg svojega oblastnega odbora glasom' svojih pravil okrajne (srezke) in občinske ali-krajevne odbore po potrebi povsod, toda konstituiranje odborov se izvrši le pod predsedovanjem’ pooblaščenca glavnega (oblastnega) odbora društva. S temi je društvu varovana v naprej potrebna enotnost — Ker «e samo po sebi razume, da bode se našlo med pol milijonom prebivalstva mariborsko oblasti dovolj prebivalcev, ki svojo ožjo domovino ljubijo, ni se bati, da bi društvo dovolj članov no dobilo, težavnejše bode spoznati in odkloniti vso one, ki v društvo ne spadajo. Da razpravljam pred vsem o vpraša-j hju, ali imamimfiftltMojiih strank usta-' 'novljeffo društvo pričakoVatf pBBlftvJte vspehe, opozarjam na voakomur znano skušnjo, da pri nas že dolgo vse stranke iztrošijo svojo energijo po večini V borbi' za formalno moč, v volitvah. Po vsakih volitvah nastopi pri vseh »Irankah de« presija in počitek fikoro za ves čas dt> pri» hodnjih volitev. Zato našim političnim strankam vsaki za Sebe ni pripisovati možnosti, problem pokrajine reševati % isto šanso uspeha kakor političnem« dror štvu, ki bi imelo edi-no ta cflj. Ge bi posamezne stranke tudi imele dobro voljo, vprašanje Same reševati', Se je bati, da td strankarska tendenca, ki je pri vsaki stranki v vsaki stvari kolikortoltko po« dana, onemogočila vi Baprej Stvarno de« la Iskati pa sporazum več strank za vsako posamezno vprašanje, brez stikov vi enem društvu, bi bilo bireme, ki bi pri strankah ubilo predčasno potrebno dobro* voljo. Odgovoriti je tudi tfa vprašanje, kako bi mogli v skupnem' društva sodelovati! možje raznih sitrank, zlasti onih’, ki pri-' znavajo zakon o razdelitvi dTŽave, .Jnj o« nih, ki žele drugo razdelitev. Tudi pred novim ustavnim stanje® j« pokra ji nisitva desetletje obstajalo. V prx' krajini štajerski a sedežem V Gradcu, na primfer fee je našla kljub’ velikem« Hura« dnu med dvema narodnostim« skoro zmlv: raj možnost delovanja za pokrajinske interese. Če smo takrat mogli delovati H« podlagi takratnega nam’ neprijetnega zakonitega stanja, zakaj bi ne Mogli jed« nako sedaj oni, ki jim to zakonito stanje no ugaja? Dobro mi je Sicer znano, da je ta ms držek celo nasprontikom današnjega za* konitega stanja le teoretičen, v resnici ima že najmočnejša stranka vi MarSIJo** ski pokrajini izdelan' načrt za aktivno delo v pokrajini, ima tudi že določene kandidate za odbbrniška meista pokrajin« skega odbora, katerem smatra, Ida hod« v) celoti n jena domena. Le čas ji pl ugodost da bi to priznala). Ali ima mariborska pokrajina Uvod* posebne probleme? Zadnji sem, ki bti organizacije, tudi. nove stranke, celo z ; denarjem iz državne blagajne. Če ‘bode politično društvo za maribor-; Sko oblast premišljeno postopalo, vpreglo j bode morebiti v ustvarjajoče delo za po-} krajino in. s temi za domovino celo one, j'!ki se še niso mogli vživeti popolno v j pripadnost k državi Srbov, Hrvatov iri ^Slovencev. Vpreglo bode razsodne ljudi Uskupiti, ki So Tazličaih državriopolitični h temeljnih pojmov ali edins"tva države ali j avtonomije. Zato mislim, da bi se naj po-[litično društvo za mariborsko oblast po-| jsvetilo prva leta le načelnemu in pol iti č-[(no vagojtfemta delu brez upoštevanja mer-^ jen j a moči pri kiterihikoli volitvah za ria-[rodno skupščino ali druga zastopstva, da plee ohrani društvo dela/možno za sicer ožje f-pa vendar neprecenljive lokalrie cilje, j Kdor bode o temi mojem stališču sodil ► Strogo politično, bo dejal, da je to za nor-timalne politične razmere nemogoče stali-tSffe. Dejal bo, da politično društvo baš S ftem' opraviči svoj obstanek, da s svojim »gtramoml Stopi v Volilno borbo že pri [volitvah' v oblastno 'skupščino, ktore riaTri fgotranji minister obljublja za to jesen. Priznavam, da bi to veljalo v normalnih razmerah, v katerih pa danes ne živi-Mariborska pokrajina je danes v političnem! oziru zaradi isvoje razcepljeno-kakor je pokazal 18. marec, karikatura (»TABOR« - (»NAHODNI LIST«?; ' Maribor, 23. avgusta 192$. r. St. Pavelšek: ■ ;■‘.m-'-' • Iz bojev za notranjo reditev naše države. (Kofiec)’. IV. Možnosti bodočega razvoja. ; Vse one stranke, ki žele močno, edin-»tveno državo, so si bile tako v svesti »prir odnesti te zahteve, da so bile prepričane, da morajo zmagati pa bodi kakor koli, še vieč: delile im cepile so se celo po Stanovih in gospodarskih vidikih ter niso fcpozstale, da navzlic gospodarsko skraj-tno težkim časom še vedno prevladujejo in zmagujejo v našem1 narodu politična gesla. In tako je prišlo, da je zmagala poleg separatističnih strank edino še radikalna. Naši slovenski volilci so se opre-jdeliM kar najbolj separatistično, kajti 'boj med našimi strankami in trmasto za-i^lepljenost nekaterih voditeljev, sta si jih zmedla tako, da si že niiso mogli več obraniti prave razsodnosti1. Ker smo premajhen narod, se ne zavedamo odgovornosti in onih posledic, ki jih mora nujno ‘imeti izid volitev. Slišali smo celo že trditev, da simo Slovenci politično zelo zreli, ker imamo kar deset strank ob vsa-Ikib volitvah. Pravilno pravi vseuč. procesor Pitamic (v »Novi Evropi«): Boj jttied našimi strankami je večkrat tragikomedija z nepričakovanim tragičnim 'ifcgoioem^-ikaš .najod, .^Tudi, j>ri „toh ya-; inj če pokrajinsko politično društvo doseže s svojim delom!, da ne bodemo vsi skupaj karikatura še 10 ali 20 let, ampak če se skrči ta doba na samo par let, pridobilo si bo društvo po mojem mlnenju najmanj večjo zaslugo nego s še tako častnim .bližnjim formalnim volilnim uspehom. Novo politično društvo v zasledovanju svojih velikih ciljev po mojem mnenju danes še ne more apelirati na odločitev z volilnimi krogljicami. To naj store kandidati novih strank, ki navadno malo znajo in malo delajo, pa zato žele še mnogo postati in imajo pri današnjem razpoloženju množic tudi še največ šans. Ravno nasprotni značaj naj bi imelo naše politično društvo in njegovi delavci. Vstopijo naj v vodstvo oni, ki imajo največ skušnje in najširše obzorje v splošni politiki naroda, ki delujejo javno iz pa-trijotizma iri ne želijo na ognjišču velikih gesel kuhati svojo juho. Vodstvo društva bodi v rokah mož veščakov in patrijotov, ki bodo v vseh perečih vprašanjih z razlogi vred svojo vplivno besedo položili na tehtnico in tako obvarovali vsaj v temeljnih vprašanjih narod pred tratenjem! časa in energije z letanjem za demagogi in eksploatatorji mariborske pokrajine. Ta vpliv si bode društvo pridobilo šele sčasoma inl če bode koncepcija njegovega programa v prvih počet-fcih prvovrstna in' temeljita iri vodstvo zaupano možem1, ki bodo možje duha in dejanja iri prepričanja. Društvo si bode pač Samo ustvarilo svojo orijentaei jo v vseh načelnih vprašanjih. Gotovo se bode mOralo v prvi vrsti odločiti tudi glede vprašanja, ali naj bode v ti pokrajini še naprej alfa iri omega današnjim razmeram ne odgovarjajoča borba klerikalcev iri liberalcev. Razmere te pokrajine »o posebne iri je treba pokrajini v njenih zadevah tudi lastno politike. Če bi glede društva ne ‘moglo priti v naprej do edinosti v teni o-ziru, bi bilo škoda ga sploh ustanoviti, iri bi si jaz v takem slučaju še premislil, ali sploh skličem ustanovni njegov zbor. Za pokrajino je velike vrednost^ da je pridobila v; novih razmerah mnogo tisoč novih eksistenc*, odličnih po svoji pridnosti iri po svoji kulturi. Društvo bode pa vendar moralo razločevati med enimi, ki ne kažejo interesa na riOvi ožji domačiji, in onimi, ki so pripravljeni za njeri napredek kaj žrtvovati. Razume se, da moramo biti veseli, da je v današnjih težkih časih najti mnogo odločnih nacijorialnih ljudi, ki so zoper izredni položaj pripravljeni z izrednimi sredstvi nastopiti iri pri tem sami sebe žrtvovati. Politično društvo naj bi pa varovalo V vsakem oziru svojo neodvisnost. Da se bančne in) druge interesne grupe skušajo v neurejenih razmerah polastiti tudi političnega vpliva, ni čudno. Politično društvo mora pa ostati nevezano na vse strani in se Tajši omejiti na bore dohodke članskih prispevkov, nego tlačaniti komurkoli. litvah smo se borili za politično osamosvojitev in odklonili gospodarsko-uprav-no samostojnost, z drugimi besedami: večina naroda se je izrekla zato, da dobimo zedinjeno Slovenijo z lastno zakonodajo, odklonila pa je, da bi bili dve oblasti. In voditelji si domišljujejo, da so s tem rešili Slovenijo. Mirno in trezno pa si poskusimo predstavljati bodoči razvoj! Če pride navzlic volji slovenskih volil-cev do Jugoslavije, po tem obdržimo Slovenci vse one posebnosti, ki smo jih imeli doslej, jih obdržimo jni jih razvijamo dalje: nase šolstvo, kulturo, zlasti literaturo. V okvirju centralne politične državne organizacije mora ostati v Jugoslaviji še dovolj prostora za razmlah slovenske individualnosti. Kakor hitro pa se postavi proti Jugoslaviji « podporo naših ljudi Velika Srbija, je s tem' podana sigurna garancija, da se mora ves narod posrbiti. Res je, Jugoslavija je mogoča čez noč, Velika Srbija pa rabi še desetletja, morda celo nekaj generacij. Priznamo to. Vemo pa, da se določi smer temu razvoju že v najbližji bodočnosti. Stranke, ki jih drže naše avtonomistične struje na krmilu, bodo pač delale strankarsko-politične koncesije zato, da bodo tem bolj nemoteno delovale v svojo od začetka začrtano smer. Iz istih motivov, iz katerih so se naši separatisti to avtonomisti borili proti jugo- .is.istih. Brez ozira ria orijentapijo fiašproti obstoječim političnim' smereiri, naj si politično društvo za mariborsko oblast zapiše v svoj delovpi program borbo zoper negativizem' iri pesimizem, ki zadnja leta razjeda telo našega naroda. Zdi se mi, da naš narod boleha na nevarni bolezni, da vsak pojav svojega lastnega življenja sprejme z r upanjem. Trudimo se naravnost verjeti, da je pri nas vse najslabše, da smo povsod goljufani, zapeljani, izrabljeni, izsesavam. Zahtevamo, da riam1 pride čudežna-pomoč zdaj iz Beograd, zdaj iz Ljubljane, od vlade, od Srbov ali pa od Narodne banke. Bog varuj, da bi vas kdo opozoril na one dni, ko ni bilo pomOči niti od Dunaja, niti od Gradca, pa smo se sami ria sebe zanesli, upali iri verjeli in skromno pa sigurno napredovali. Izvzanitem' tu razumljivo £orbo za vsakdanji kruh, ki je legitimria pri delavcu kakor uradniku. Ločim tudi kritici-zeiri, ki ne drvi slepo za lepimi gesli, veri-dar je pa skrajni čas pobijati narodni pesimizem1. Celo može v aktivni upravni službi zalotiš lahko, zlasti pri steklenici vina in v neizbrani družbi, v zabavljanju zoper one, kterim' služijo. Politično društvo mora bodisi na rednih sestankih svojih okrajnih odborov ali v oblastnih kori-ferencah zlasti inteligentnejše in mlajše članstvo šolati v pogledih ria svet, ria domovino, ria riarod. Tudi nasprotniku skusiti1 priZHati kaj dobrega, tudi sebe podvreči kritiki, vzbujati pa v riarodu sploh optimizem1, je V današnjih razmerah etična potreba, ker rinemo sicer v negotovost, narodno hiranje iri morebiti v smrt. To je po mojem mnenju velik’ razlog, da Si društvo zasnuje začetek svojega dela ne v mehaničnem pridobivanju članov z obljubami ali celo ugodnostmi za članstvo, ampak da si ustvari dober delovni program1 iri zagotovi dobro vodstvo v centrali in v okrajih. Da se v nObeBeml oziru ri'e prenaglimo, 'naj1 o teh' mojih’ neobveznih navodilih javnost sairia temeljito Sodi. Morebitne razprave v časopisju naj razčistijo, kar bi še ne bilo jasno. Načelni taktični pomisleki iri izjave glede pripravljenosti za sodelovanje v društvu naj se javijo predsedniku pripravljalnega odbora, predno stori daljne korake za sklicanje ustanovnega občnega zbora. Dr. Vekoslav Kukovec. Javne kulturne naprave v Mariboru. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, kazinsko poslopje (Slomškov trg), odprta vsak dan od 9. do 13. ure. LJUDSKA KNJIŽNICA, Narodni dom I. nadstropje, odprta ob nedeljah od ^alO. Vi\\, ure iri ob četrtkih od 18— M 20. ure, mladinski oddelek ob sobotah od 18.—19. ure. MESTNI MUZEJ, Cankarjeva ulica, odprt vsako nedeljo od 10.—12. ure. —■> Vstopnina 1 dinar. mi boriti zarije, kajti z najhujšim vpitjem po politični samostojnosti so že skoraj zapravili to samostojnost. Motivi, ki so bili še merodajni za Prešernovo nasprotovanje proti Vrazovemu ilirizmu, za Levstikov nastop proti novoilirizmu, češ potem' odbijemo in izločimo vse slovensko ljudstvo, ki se rajši oprime tujega jezika in oklene tujega naroda kakor da bi se priučilo srbohrvaščine, veljajo pač za Slovence, ki so ostali izven okvirov naše države. Ti so vredni da jih ne odbijamo, zaslužijo pa tudi, da se politično ujedinimo, da jim bomo trdna opora v uri odločitve... Tudi iz tega vidika moremo torej biti le za eno politično telo S trami jezikovno-kulturnimi oddelki inne moremo odobravati rie razcepljenosti in raztrganosti politične moči kakor tudi ne posrbohrvatenja našega slovenskega dela. Naši ljudje h a j se posvetijo resnemu delu, odpravijo upravne birokratske ne-dostatke, poženejo zloglasno srbsko poro-dico, ki je tašča vse nevolje, ter skrbijo, da se ves riarod prerodi v jugoslovanstvu, da gremo tako svoji lepši dobi nasproti. Na vsak način pa so lahko mirni naši nacijonalisti, naši borci za jugoslovansko idejo; kajti kazalec bodočnosti more iti mimo njih isamo v hiperriacijo-rializeiri, v popolrio politično in kulturno edinstvo .-O- I. Z.; a... Brez obrtno valnih šol? V treriutku, ko so se odpirale duri na še s toliko požrtvovalnostjo industrij ^ in obrtnih krogov ustvarjene Obrtno i dustrijske izložbe, me je opozoril Pr telj-obrtnik ria zopetno nevarnost, lu P tl od strani državne uprave našim obr nadaljevalnim šolam. rJl Zapreti jih hočejo, ker .. j. stev za nje. Da, ti slovenski obrtni!^ res revna para! Za vse se najde stev, milijone požrejo VolitVe, P° koncih iri krajih se trosi verionier de ' le gladnemu uradništvu in uka-potr« • mfu obrtništvu ga rie privoščijo. 'J/ Proračuni naših obrtno nadaLjevra^r šol izkazujejo skoraj brez izjepo® P. manjkljaje. V proračuriu viseh Slovenskih £ nadaljevalnih šol, aa katere bi ig konu država prispevala dve tretifrtf« « predvidena Svota okroglo 2 kron', prispevek države bi naj znašal ka 1 in četrt miL kron. Namesto ska so dobile slovenske obrtno-O^T^ šole borih par tisoč krori, 'kar z ozirom na Vsestransko dragiHJ0^ (komaj za šolske potrebščine. . Vkljub temu so se te šole oB zriarija vredni uvidevnosti naše tr?0^ in obrtne zbornice z požrtvovalnost0 _ teljstva ter posameznih obrtniških ° nizacij vzdržale, vzdržale so se v 6^’ ^ bode riainS mOrda sčasomia) v* iatal Beograd' bolj! naJrkmje®, Preti riam' pa ravno nasprofffo! ®®^ drobtinice iz naših1 krvavih davčnih^ Ijev nam nameravajo' odjesti, vzeti P** hočejo še ta majhen košček naprej* $ terega Smo se, zavedajoč Se pomena, oklepali. Obrtno nadaljevalne šole so fflfl rie našint vajerioeni in slednjič tufr narodnemri gospodarstvu. Naš narr^, prihaja v rokodelstvo Večinoma J* razrednih' ljudskih šol. Že iz tega ma je x>orrk v obrtnih šolah neot .potreberi, vsaj se vendar že visak n'"' ^ prostejši podeželski obrtnik zave^ ^ s samo ljudsko-šolsko izobrazbo'* -yV našnjem) konkurenčnem boju ne hajati. Predmeti, ki se uče v naših 0 nadaljevalnih šolah, so pa taki, d» I jJ. mi količkaj priden obrtnik lahik0 ' ^ žuje konkurenco, ti predmeti so .■ rio in neobhodno potrebni predp0^0^ napredek in uspeh. .•£ S eamim ročnim: delohi tudi ^ rite more izhajati; mora se rehh navad m načel in se mora na£ ^ vzgledom zmožnejših, ter po poti ^ ka^ Strmeti za socijalnim in skim' zboljšanjem svojega stališča- ^ strokovne šole in kjer ta/kih rii, ^jti ovit? m is.jt5r la/K-Mi u-** nadaljevalne šole morejo vajencu J1 ^ iri,spopolniti teoretično znanje. ^ili kako razvito je obrtno šolstvo Pr^or9j sosedih Avstrijcih iri Nemcih. ^ ^ vsaka zadruga ima svojo strokov« ^ lo, po deželi je vse polno obrtno na . ^ valnih šol in merida se še nikoim11-” p^ n jalo, da bi riaj te šole prenehal® ra manjkanja sredstev«. ^ Skrb industrije iri obrtništva ti, da naraščaj pripravi za svoj. P Le iz zdravega obrtnega naraščaja črpala industrija svoje kvaliflCI moči. Od zahteve za ohraHiteV obr^o ^ daljevalnih šol ne smemo ’ eni kler pa so razmere talke, da se nas strani izžema, ria drugi Strni pa iščimo sredstva v samopomoči-država skrbi za sredrije iri trg°vs ® ^ če se s polno paro pomaga km® 1 . — iri drugim šolam' — ne zavidam«) g, veridar zahtevamo tudi mi važe*01 nost iri zakličimo v trenutku, 'ko s^r0t-ria razstavi javnosti svoje znanje« riost iri napredek, na. ves gla^: Ne jemljite gam obrtno-nadalje*® šol! - □□□□mnoocco o □ Oglejte si Industrij.-obrtno v Mariboru! (Od 15. do 26. avgusta ) □ P JSj®*. S3." av^i 152» Sira« t' e Dnevna kronika. iW r~J^0mi>ron^^ med Nemci in Slovenci P^ntvercih. V Lutvercih v Apaški kotli d° komPro(mi,sa mod Nemci in tako da ise občinske volitve ni«) vršile. Na podlagi sporazuma pnpadlo Nemcemi 5 odbornikov, Slo i\,. P® ^ pripadla 2. Za župana je Nemec Sknenbschitsch (Simeri-Prvi svetovalec je Nemec, drugi pa W*"" v Ptuju, v dvorani Na- ^°ma ^Prizori Klub naprednih • akademikov v Celju v soboto dne haiJvT^" 2®* nT^‘ Vabimo cenjeno Su ”!?no °hčimStvo v Ptu ju, da Se polrio-irno udeleži predstave. — Odbor. k.. velika skupščina »Družbe »v. n Metoda« «e vrši letos dne 8, sep-®bra v Ptuju. «T ^Uentški komisarijat .^Javlja: Kon*nW srbov, i v ZagreBn iJa" JVOn,5uiat Srbov, Hrvatov in ftoKieBcev v Limi (Peru) sporoča, da * za^n''ein času iz naših krajev Jjj. ° število nepravilno sestavljenih pros-C ‘»al^ranih prošenj, V katerih Se ^šeli 2a ■Pr^vatno-pravino zaščito Baših .^pc-ev. Z ozirom na nepravilnost teh ^'Ice 'l’ mora konvailat vračati pro-^esenf ,ra(H tega tee opozarjajo irite- <^jo vi' Se v s^a^a3ra potrebe ne obra- taniv xepoSre^1,° Ka imenovani konzulat, !fcreh' 3 Izseljeniški komisarijat (Za- Vsa ’ ^aMlenita ulica 15), ki: jim ho dal .ile +;_vre^a ®®^odila ter poslal potreK-l^ospv. ne itd., da bodo mogli čimprej ; rešitev svojih prošenj. •itift(a ??°r industrijalc! iri trgovci! te dob't'Ie vz°rčni velesejmi v Pra-SijuKi; P1* čehoslovaškem! tnrfmlofm JJubW, konzulatu, Breg 8 iri Aloma1 Company, jana, Kongresni’ trg št. 3. tTp,rfre®a «Wte inozemskih vžiga-Tsmsom t74 davnih monopolov poziva ^»Kovce ra^ttepa lista št. 71 ex 1923 vse z ,~-r!camjj da Ise imajo vsled !li< w .državnih' monopolov poziva J^ovce 2 ^ - 3l, de^8^ nvoza vžigalic razprodati Jemisk, r^epra roka 1^Vora- "Ako se Bodo po preteku Nemške v*‘S0 v kaki trgovini ino-b° ^ffiSia Jja^ce> iste kot vtihotaplje-Oajo ve,- °^Vzanifejo, na kar “ra tl. vise vžigalice ino Sjovsi P^^adeti trgovci. se opozar- trivg^ Planinska centa Solčava - Ko-' .rna< Po neštevilnih obravnavah fee i naujj za Posrečilo doseči privoljenje kovano alpsko cesto v prvi vrsti ■Prizadevanju, uglednega Prof. Korošca k. fe0]^' ®r°f. dr. Kušeja. Cesta pojde iz fet( V#v Sav. dolino proti Sv Duhu, od rJ?a RTeben proti Bistri. V Bistri pre-; 1 slente in’ pojde proti Koprivni in fcpeljj^ ®a cesto proti Črni. Široka bo 8 m, ^elez^** ^Ufii za avtomobile ali cesfno fea, Vj0, V vojaškem oziru bo zelo važ-ijen^. atua državna pomoS je zagotov-i^0,rPor^1"8POV?^ pa ^ro^a turH drugim Va/ianii01;iaTn! in1 zasebnikom. Zato se o-^ naših planincev s! Planin1. ®avodoy in - °hniejnih' občin’, imovitih -M,vrj(K>Y ijj _ -“‘ejnui odcii "aJ Prirejaj^rf^?lm'0 SolčaVce in Korošce, Prispov]^ ™ zabave v prid ce-■Kolčavo, na j?-6 J0. Pošiljati žnipanstvu v Pojasni ^Pr^Vlf0 iii v Črno (Koro-.bbčan im eno ®a vsa vtprašan ja častni ®ado Kušej krajev g. uri. prof. dr. j' ~~ Oče i« » * v^i in Korošci tla plan! ^a družina IC6(5*'iy Dote°sah' stanuje as-dežnikov’ p 80 bavi H P°Pravlia' favno * ®azmere V družini nišo J*er ima veliko besedo ^iajne, : _-v - reI>iri v blži niso redki r biI tak Tlldi v5eraj a z °stalimi i, ®Brk« Cecilija se je spr-J^onioriljjg-^ družirie ter nato v sa- ^Dličino izPila precejšnjo ^rihito aa n 3‘ oddelek jo takoj PotnioiS ter ■> Ce da bf ji prožil prvo ^ ^ protiv?i ° .Pe^al v bolnico. Temu pa ^Prečiti D'lyT1 °®e> J'e hotel e silo ^ Pogine ^Silnega oddelka, češ, ^•človeškega ' očot<^IIiCa' ^ naporom so K(v7ftww::'" premagali ter ,^er g,, .. Nesrečnico v bolnico, ^ ^aln SaS Žetode° iD iG upati' od je upati, J »cd^Sjo S01^. Iate™m koHvonf.lt. ®i'SRnwL • tm. je pričel zborovati v Nemči, sntil ije, Ki+a-i«^ .i*.5elega ^eta, celo iz I?6 I>eČa s ran^,’ 111 •^■^tra^je. KonVentit ^eran^ke cerkS ti?°eiml Be koaventi? vS M ^etoVni lute* g^raiiski kaieTem se se udeležili cerkve 'ter siejdeka. z vpraSa®jem( ogot- — 800 milijonov zlata pod morjem Svoj čas femo poročali o karambolu angleškega parnika »Egipt« s francoskim »Seine«, ob kateri priliki je utonil an gleški parnik, ki je bil na potu v Indijo. Na njem je 'bilo za 800 milijonov funtov šterlingov zlata. Vsi'poskusi, parnik riajti, so bili do zdaj brez uspeha. Te dni pa je neko švedsko društvo podvzelo raziskovanje in1 našlo parnik 6 milj daleč stran’ od mesta, kjer je utonil. Društvo je takoj 'stopilo v pogajanja z lastniki parnika, ki so pristali na pogoje, pod kojimi hočejo Švedi dvigniti parnik in' rešiti zlato. Z deli se pričnte takoj. — Londonski ameriški poslanik hoče dati Radiču vizuma. Iz Londona prihajajo poročila, da Se je Stjepan Radid oglasil na tamkajšhjom! ameriškem1 poslani-štvtu z diplorriaitičnim potnim! listom ter zaprosil za vizum’, katerega mu pa poslanik ni hotel dati iri sicer z motivacijo, da je bil njegov diplomatski potni list izdan! nepravilnim! potom in se ga torej nima praviice posluževati. — »Živa« mumija. Na isVetn je vedno dovolj praznovernih Ijnidi, zlasti če se govori o mumijah. Mnogo jih veruje, da duša umrlega neprestano leta krog mu rnije. Tako je nedavno prišla v British MuSeum Angležinja, ki je islkala nasvete pri 1000 let stari mumiji. Izmislila si je celo posebno ceremonijo. Trikrat je šla okoli mumije iri opazovala je, kako Se murni ja giblje od desne na levo. Tolmačila si je to Seveda tako, da je mumija oživela Čuvar muzeja jo to zadnjo nedeljo opazil in sklicana je bila anketa, ki naj stvar preišče. Izkazalo se je, da deske v tleh' krog mumije niso bile stabilne iri da so Se upogibale pod nogami, vsled česar se je mumija pregibala. Kakor videti, ljudje še vediio rie bodo nehali ve rovati v »misterije«. — 50-Ietnico združenja Pešte z Budi mom so slavili v Budimpešti 19, tm1. z otvoritvo velike industrijske izložbo. — Pametna odredba turške vlade. Ari-gorska vlada je glasom poročila sarajevske »Pravde« sklenila obrazovati posebno Sodišče, ki naj bi pazilo nad delovanjem1 ministrov in poslancev ter jih’ kaznovalo za vsako pregreško, storjerio Kapram! narodu iri državi. Poslanec ali minister, ki bi izrabljal svoj položaj v osebne ali sploh drugo nečedne namene, bi prišel pred to vrhovno državno politično sodišče, k,i M mu sodilo ter ga obsodilo frt kaznovalo. Pa naj še kdo reče, da so Turki neciviliziran narod! Tako sodišče bi fbilo krvavo potrebno tudi v vseh o-stallih državah, osobito pa še v .Tugosla-vi ji. Toda pri nas še n i smo tako napredni kakor so v — Turčiji. Dopisi. Iz Slovenskih goric. (Huda ura na deželi.) Trepetali smo, da se nam1 je mozeg krčil iri trepetala jo z nami Vsa priroda in nje letošnja bujna rast, ko se je predzadnjo soboto večer nebo skoro hipno zagrnilo h težkimi oblaki po neznosni vročimi. Grom je bobnel, da se je tresel hrib' in dol, bliski so skakali iz oblaka v oblak, kakor bi razjarjene žareče strupene kače švigale iz grma V grmi V Sanjavem' večernem mraku. Tu iri tam' žareča ■rogljasta črta na zeanljo, kakor bi nebo blažilo iri popuščalo Svoj preriapeti srd riad onemoglim! grešnim! svetom’, kateri V dušnem' in srčnem trepetu spokoren v ničevem prahu pod njim drhti. Huda u-ra! Kje 'si junak, ki bi te ne pretresla ta ravno tako veličastna, kakor strahotna pršrodiTa prikazen! Mi pa se pod njeno lepoto in pod njeno strahoto kregamo in prepiramo iri mrzimo in Sovražimo in Si grenimo in mračimo Ir® zastrupljamo sicer lepo življenje, mdsto, da bi po v spe njali svojega duha v skrivnosti božjega Stvarstva, pri rodnih čud iri Se divili, zdravili in krepili ob njih čarobnem veličanstvu! Bratje, v kolo se vstopimo, Vsi podajmo si roke! — teh kratkih uric, ki so najri odmerjerie v življenju! Nikar si ne ustvarjajmo še sami hude ure — ki pa je le strašna, a prazna vsake lepote! .. . Huda ura! Že padajo prve debelo kaplje, soproga stoji pri oknu fn motri pri-rodno valovanje liki Franklinu, ko je S ključem ha vrvici izvabljal električne iskre grozečim! oblakom!. »Jezus Marija« — vzklikne, ko vidi padati prve ledene bombe — točo — na nežno oskrbljen' vrt. Otrok' se oglaSi: »Mama, saj nirriaifio njive, da bi nam jo toča pobila,« Resno nfo- «* p«Qta p®oado 26. avgusta, to je do nedelje Industr.-iobrtna vzorčna izložba, združena z vrtnarsko, vinsko in umetniško razstavo, ki ni pamo velike važnosti za obrtnike in indu-Hstrijce, ampak tudi za našega kmeta. Po-ileg industrijskih in obrtniških izdelkov bo našel vsak obiskovalec predmete ki ga 1 posebej zanimajo. Opozoriti hočemo le na za naše kmečko ljudstvo najvažnejše oddelke. Naše gospodinje bo gotovo najbolj zanimal vrtnarski oddelek, v katerem so , poleg raznih cvetlic razstavljeni tudi ‘drugi vrtni pridelki. Ne toliko razstavljeni pridelki, kakor semena teh pri-Hdelkov, ki so rea prvovrstni, so važna za 'naše gospodinje. Tam' najde vsaka gospodinja vsie, kar je za gospodinjstvo na ' deželi važno. Od ogromnih buč, do navad-,ne čebule, kumarce, paradižnike, salato, itd., pa tudi semena najrazličnejših cvetlic, ki so kras vsake hiše. Zato naj ibi nobena gospodinja ne zamudila in si razila vo sigurno ogledala. Pa tudi skrbni gospodar pride na svoj ,račun. Na razstavi najde vse orodje in »Stroje, ki so potrebni za umno in racijo-.tfalno gospodarstvo. Od navadno kose iil ;«rpa do -najmodernejše mlatilnice. Več .oddelkov poljedelskih strojev, na ročni .in strojni pogon; raznovrstne pluge za -dolino in hriib, brane, keplji, in sploh vse, J&ar je za obdelovanje polja potrebno, je tna razstavi zastopano. Sadjarje in vino-,gradnike bo zanimala zlasti nova lična stiskalnica, ki rabi zelo malo prostora in i je zelo po coni, ker je popolnoma iz lesa, a vrši isto služibo, kot pri nas običajne t velikanske stiskalnice na drevo. V vrtnarskem! oddelku je zastopana tudi sad-.jereja in drevesnica. Taml lahko vsak ;Badjar vidi, kako se goje drevesca, iz sadnih pešk, ob enem1 pa tu izve, kje lahko ■dobi drevesne sadike. ! ■; Razstava vin iz naših krajev bo žarnim ala vsakega vinogradnika. Namten! raz-'Stave je, opozoriti na naša vina tuje vinske trgovce in krčmarje, da s tem dvigne 'konzniml viha. Dolžnost vsakega vino-'gradnika je, da si to razstavo ogleda ter Sam! pripomore k reifitvi vinske krize. Poleg tega bo ifašel vsak kmetovalec tned obrtnimi izdelki marsikaj, kar ga bo [zanimalo, tako konjske opreme, različne vozove, motike, sekire, lopate, sekače itd. Nujno priporočamo vsakomur, da si razstavo, ki je odprta samo še do vkl jučno nedejje, dne 26. avgusta, vsakdo ogleda in opozori Hia njo vse svoje prijatelje iti znance. Obiskovalci razstave plačajo na železnici samo polovični vožnji, če se izkažejo z legitimacijo, kr stane 20 dinarjev in se dobi .pri vseh denarnih zavodih in obrtnih društvih in zadrugah ali pa se lahko naroči direktno pri upravi razsta->ve, Maribor, Cankarjeva ulica 5. Legitimacija velja ob enemi kot permanentna vstopnica,*' to i j e za ves čas Tazstave in ni treba plačati še posebne vstopnine. Zato vsi1 kmetijci z dežele, oglejte si razstavo iM opozorite na njo vse svoje prijatelje im znanoe. Sprehodi po razstavi, i, DELNIŠKA PIV ARNA LAŠKO. Pred nedavnim je otvorila svojo podružnico v Mariboru Delniška pi varna Laško—Žalec, ki je s svojim prvovrstnim izdelkom1 kmalu zaslovela po vsej Severini Sloveniji in Prekmurju, kjer je doslej cibvladala trg s pivom po večini Gotzova pivarna. Pivarna producira tri vrste piva, in sdcer belo marčno, črno in kot spe cijaliteto znanega parterja, ki si povsod pridobiva srca ljubiteljev dobrega piva. Tudi na mariborski razstavi ima podjetje svoj lastni paviljon, kjer toči svoj pride lek. Mariborska podružnica oskrbuje z »laškim« pivom predvsem Maribor z o-kolico, jako veliko piva pa gre v Prek murje in na Ptujsko polje. O kakovosti piva, ki je že davno doseglo predvojno kvaliteto, se lahko prepriča visak obiskovalec razstave sam. Da gre pivo bolj v fclast, skrbi restavrator Narodnega doma g. Šober s svojim prvovrstnim sočnim golašetm, ki ga kuha oavUionu delniške pivarne Laško, MARKO NERAT, trgovina gumijevih izdelkov, MariborJ Slovenska ulica 12. Med izdelke, kojih fabrikacijo doma še zelo pogrešamo, spadajo nedvomno gumi jevi izdelki in1 smo v tem oziru še zelo odvisni od inozemstva. Edini specijalni trgovec z gumijevimi izdelki vi Mariboru je g. Marko Nerat, Slovenska ulica 12. V zalogi ima vse gumijeve predmete od rtajnavadnejše gumijeve krogljice do najmodernejših in najnovejših gumijevih kotačev za avtomobile in kolesa, gumijeve plašče, razne gumijeve izolacije, potrebščine za ambulatorije, Bolnice, lekarne, šole in gospodinjske potrebščine, o-tročje igrače itd. ter sploh vse v to stroko spadajoče izdelke. Obiskovalce razstave opozarjamo na njegovo stojnico, objekt A, oddelek V. IVAN PAHOR, pražarna ječmenove kave, Maribor, Vrtna ulica 8. Med nova mariborska podjetja, ki So nastala v Mariboru po preobratu, spada pražarna ječmenove kave Ivo Pahor. Prej smo ječmenovo kavo večinoma dobavljali iz inozemstva, zlasti iz Češke. Pražarna Ivo Pahor odgovarja po svojem ustroji vsem modernim' zahtevam ter je tudi njen izdelek na znano dobrem glasu. Svoj paviljon ima rta razstavi v objektu A, oddelek VII, stojnica št, 120. Za izdelovanje ječmenove kave uporablja le domače žitne pridelke. Pražarna je urejena z najmodernejšimi stroja na e-lektrični pogon’. Opozarjamo na podjetje vse trgovce, ki si bodo s Pahorjevo ječmenovo kavo kmalu pridobili naklonjenost vseh gospodinj. JOSIP SULIC, čevljarski mojster, Maribor, Aleksandro* va cesta 30. i Poleg mizarske stroke je med obrtniki najbolj razvita čevljarska stroka. V oddelku za čevljarje, objekt A, oddelek VIII, stojnica 161, je med drugimi razstavil svoje izdelke tudi g. Sulič, rojak iz Primorja, ki se je naselil v Mariboru še le po preobratu in je moral preroirtati ves križev pot, ki je čakal vsakega slovenskega obrtnika v Mariboru, dokler si ni priboril s solidnim delom, strokovnim znanjem in uspešno konkurenco trdnega stališča in primeren krog odjemalcev. Ta boj je čevljarski mojsiteT Sulič častno prestal. Razstavljeni izdelki pričajo, da se njegovo delo lahko meri z vsakim toli hvalisanim tujim izdelkom'. Kot solidnega domačega obrtnika ga vsakomur toplo priporočamo. JOSIP PAJTLER, gačitelj živali, Pekre pri Limbušu. Obrt, ki je pri nas skoraj popolnoma izumrla, je gačenje živali. Stari obrtniki so izuimrli, naraščaja v tej stroki pa nimamo. Za Maribor in okolico je edini gačitelj živali g. Pajtler v Pekrah pri Limbušu. Svoje izdelke je razstavil na letošnji mariborski razstavi v objektu A, oddelek VII, stojnica št. 107. Nagačene živali, srne, petelina itct pričajo, da je v svoji stroki izvežiban in spreten, ter ga lahko vsakomur priporočamo. Poleg tega je postavil na veseličnem1 prostoru razstavišča po lastnem načrtu urejeno strelišče. D očim se na takih streliščih strelja navadno na slike, je g. Pajtler uredil svoje strelišče tako, da stoje pred »lovcem« pravi srnjaki in kozli. Če ga zadene v »centrum«, se kozel zvrne, kakor da ga je v resnici zadela lovčeva krogla. »HEUREKA«, električni toplovar, nova iznajdba. Med nove iznajdbe, ki so na mariborski razstavi prvič razstavljene, spada električni toplovar, izum našega domači na, g. Marka Nerata. Aparat je zelo eno staven in se lahko uporablja pri vsakem1 električnem toku ne glede na visokost napetosti. Uporaba toka se vrši le, če je aparat v funkciji. Toka no rabi več kakor navadea gladilnik, ima pa to pred n ost, da ne more nikdar zgoreti ali se pokvariti, razen če bi se s silo zlomil Cim se spusti skozi kotliček, ki tvori največji del aparata, voda, je aparat v funkciji. g posebno kljuko se lahko regulira tako, da daje poljubno se greto vodo, bodisi mlačno ali vrelo. Stro kovnjaki se o iznajdbi celo nohvalrio iz ražajo. ter označujejo iaucj kot aajp/ak- tičnejši in' najcertejši toplovar. Aparat se brez stroškov lahko namesti povsod, kjer je voda in električni tok, ter je tako enostaven, da lahko ž njim upravlja vsak otrok. Priporočamo občinstvu, da si ta novi domači izum pogleda na razstavišču objekt A, oddelek VI, stojnica 86 (na hodniku), kjer ga izumitelj praktično razkazuje. Rudarstvo v Srbiji. Pred kratkim je izšla kot priloga »Jugoslovanskega Lloyda« važna brošura s zgornjim naslovom; iz nje posnamemo sledeče važne podatke. Za rudarstvo so se začeli v Srbiji irt-tenzivno zanimati še le od leta 1900 sem, ko so raziskavanja domačih in inozemskih geologov dokazala, da spada Srbija s svojim rudnim blagom med najbogatejše dežele sveta. V kratkem času so izsledili celo vrsto novih rudišč, oziroma so razširili obrat na že znanih rudgih krajih. Omeniti hočemo le najvažrtejša najdišča rudnega blaga: 1. Zlatonosrta polja se nahajajo ob reki Pek-u, desnem pritoku Donave. »Srp-, ski ispirački i rudarski sindikat« je imel tukaj L 1906 743 rudnih polj, v 1 toni kamenja so izprali 20—260 g zlata in 115— 1200 g srebra. Enake važnosti so nahajališča zlata v rudniku Sv. Ane v Rusma-nu, Sv. Ignaciju ob Beli reki in v Timo-čki Vratarnici. 2. Svinec plavijo v znatnih množinah na več krajih, sosebno slove rudniki ob reki Drini med Krupnjem in Srebrenico po svojem srebrnonosnem svinčenem sijajniku, ki vsebuje visoko procentno množino svinca in srebra. Važna ležišča so še Kosmajski Rudnik, Ku-čajna med reko Mlavo in Tekom in Ka-pavnik ob reki Ibar. 3. Cinek se nahaja v; vseh rudnikih, kjer leže svinčene rude; mestoma proizvajajo do 55% cinka. 4. Izredne važnosti so v Srbiji bakreni rudniki okoli Majdanpeka in' Bora v severovzhodnem delu Srbije; rudnik }va Čuki’ Dul kanovi ob Boru, 10 km dolg in 2 km’ širok, spada sploh med naj znamenitejša bakrena najdišča Vsega »veta. Med Vojno je 'bil ta rudnik pod vodo. Bakrenei rude so izsledili še na mnogih drugih krajih. 5. Med Krupnjem in' Zaječo ob1 Drini se nahajajo važni rudniki antimonskega fei jajnika, iz katerega plavijo kovino anti. mort. — Pri Avali južno Beograda dobi' vajo živo srebro; pirit in1 grafit se nahajata Ha Kapavniku in pri Majdan’ peku; mangan' na Kapavniku; uvaževaffja vredna so tudi srbska ležišča mra,morja, litografskega kamenja, porcelanke, gipsa, magnezita in cementnega laporja. Srbija je bogata tudi na železnih rudah. Na planini Kapavnik-u so eksplo-atirali železne rude že Rimljani; rjavi železovec in magnetovec sta najvažnejši rudi teh pokrajin. Znana rudišča železnih rud so še Rudnik južno Beograda, Maj-danpek in Dobra ob Donavi. Izredne važnosti so premogovniki v Srbiji; poleg znamenitih ležišč prvovrstnega premoga pri Dobri in na Miroč-planini s.e nahajajo bogati premogovniki pri Zaječaru. Rtuju in na Vrški Čuki. V Stari Srbiji in Macedoniji je istotako mnogo premogovnikov. Zrtana ležišča so Kriva Palanka, Kumanovo, Skoplje in Bitolj. Po mnenju merodajnih geologov bodo dala že najdišča v Stari Srbiji in Macedoniji okoli 700 milijonov lort premoga. Z naštetimi premogovniki pa še daleč nismo imenovali vseh srbskih ležišč premoga. — V zadnjih dveh desetletjih so se osnovala v Srbiji mnoga društva, ki so z domačim in tujim kapitalom delovala po uzoru naprednih držav na razširjenju rudarske industrije. Poleg tega je pod pirala in še vedno podpira tudi država razvoj rudarstva. Iz navedenega razvidi mo, da je v Srbiji toliko rudnega blaga na razpolago, predvsem železa, bakra in premoga, da bo dežela v nekaj desetletjih lahko čisto izpremenila svoje ekonomsko lice in da bo postala poleg agrarne eminentno industrijska dežela, ki bo domače surovine sama predelavala in jih izvažala na svetovni trg kot industrijske fabrikate. ČEVABČIČI, RAŽNJIČI, GJULBASLIJE srpski specijaliteti pc£i se i prodavali : : na prostoru : : mm MARIBORSKE IZLOŽBE ggisai Šola in dom. 2. PRIPRAVA NA ŠOLO. Kajpada tudi na šolo še je trefc^P^: praviti. Odkar je nadučitelj zadfl;)lC _ šolskem popisovanju zapisal 6-letnsg^ Zvonka v svoj uradni zvezek, ni prositi mamice, naj mu gre kupit ta co, kamenček, prvo berilo, računi®0 ^ da bode pisal in' se učil. Še celo v saffl : je videl prijaznega učitelja, kako £a . pisati na taiblico i, u, ko pa se j® 7^>a j ni bilo nikjer ne učitelja rte tablice* < Sestrica mu Marica pa je prosila , mico, naj ji oskrbi papirja, da si b°^e vila svoje učne knjige za drogi ra®*, ravno takšno prošnjo je do mamica vil Dragotin, ki pride letos v .tretji t red. On je pripovedoval važno sestn« bratcu, kako učitelj ne dovoli ničeti druzega pisati v učne knjige kako* : mo svoje ime in1 priimek. . ^ »Veš Marica,« ji razlaga vneto t>ia i »ogle vsakega lista v knjigi moraS nati, nobeden ne sme biti zapognJ®^ nam je naročal lani naš skrbni če je kje kaj načrčkano alil zamazan^ mora izradirati; visak list mora biti žen, kakoT Se spodobi za rednega Ker otroci niso nehali prositi iri j dovati, jim je mati kortečno nstreK^ u la jim je ovojnega papirja, a Zvon*u „ kupila vse zgoraj naštete stvari ter £ PTUJ'*" ,, i vrh še gobioo, škatljioo, ravnilo ifi ^ jj co. Veliko je mOrak plačati, s u dala iz rok zadnji dinar, a kUP»a j vendar, saj še ji je dozdevalo, da j®, ^ težavo izdani denar prva naložena niča, ki bode nosil« otrokom lepe v obliki učenja. Da ste mi vtdefi. Zvonka, 8 *—■, ^ veseljem je ogledoval tablico, li^ja, prvem berilu, Odpiral in’ zapltal ^ co, dozdevalo ae tau je, da je že to svojo pripravo samio gleda. mu je Marica všo to pripravto ra*-’*'^ po mizi, kazala je S prstonj 'Bal začela počaM im gia8rft» pre*S^» 1 Sem, ki si jo 'je lasS čkMvomssp(0l0^ Bertlrfia rafirardba, ' r •' ' K ameniček, 4?»bia, tahESa* K a vlilo, torba; žkatliica* To ttie^-Sol^fceMaoK-aečS. 1 To moja Ja prij!Mtyia, j' N ai prixhso B-fiJHAje Jih’ vediso Snažna oBdržirf' To moja Iskrliiiio pcriafvirf ' ic’ bratca odprtih ust Zdelal ^ silno učena. To Bi šala toliko zati v kitico ter jih (Bašteviafa/b#®,t te do konca kakor očeflaS! S tiho radostjo jih1 jel opazof^J*^!# od strani ter je pozneje pripo^f inožu o njihovem pomenku. Sveti® tajnega irpanja je šinila t! Srce Morebiti se bode njihovim otrok015 ^jj Se godilo Wi»go njitna, !kli ffiorata {^t* Svojega obtaza trdo delati ter & gati od ust, da kupita otrobom' & za Solo J4 Šola je pred durmi. Mali pravlja na njo, staremu pa a® sladki spomini na mlade dneve sV°' troSkih let. Stat iši. netite Irt podpirajte v malih veselje do šole. Vse kar 3iin . a 4 za šolo, je bogato naložena gl»vBl fijihovo boljšo prihodnjost! Izpred sodišča- Izposojenega konja prodal ^ Nek Frart Katz sfi je pred izposodil od posestnice Ag® pliže^i^ konja, da bi se peljal v mesto. Pr1 mesto, je konja prodal, den^r pa ietO vil. Sodišče mu je za to prisodilo e težke ječe. Zenska obleka mu najbolj * Danes se je zagovarjal pred °_ sodiščem 361etni Matija AhaD 1 radi raznih tatvin. Vse tatvine J 0^\ei<* na ta način, da je oblekel žen® in tako obiskal svoje »izvolje? del je večinoma ženske klobuK ’ arj:il« in porilo. Pred sodiščem se je zaf. jn da mu ženska obleka najbolj P^^j^et« jo za to najraje nosi. Ukradene P ^ pia» je vse zopet vrniC Prisodili so £>ece težke ieča, Maribor, 23. avgusta t!ST«).v 'Stran' o.\ Mariborske vesti. Maribor. 22. avgusta 1923. prihod francoskih gostov, V MARIBOR. ! Včeraj ob 13.34 je dospela 's prašiči® rzo vlakom dvajsetčlanska ekspedicija , ®®°frafskega društva v Lillu, ki je svoj etošnji izlet v tujino posvetila Sloveniji. «cijo vodi profesor katoliškega ■vseučilišča g. dr. Auguste Lemam'. Med clami so večinoma vseničiliščnikl ter par uglednih inteligentov im dam iz Lilla. Na olodvoru jih je sprejel v imenu tukaj-, Mega Cercle francals g. prof. Gašperin’, _, ib je potem1 vodil na »Industrij sko-. ° ^n'° vzorčno razstavo« in jim dajal ■ Pojasnila. Gostje so doma iz enega naj-! lji industrijskih krajev Francije, zato ^s' s 'tam večjo pozornostjo ogledovali i f*1’00 naše industrije im obrti. Njihovi j isi so bili laskavi za naše razstavljal-i ., P°sfehno so jih zadovoljili nekateri P ™i ta.delki in s pohvalnimi besedami ; se ločili od lepo aranžirane vrtnarske azstave tvrdko »Vrt«, Džamonja in dr. onuisliti je treba, da je Francija dežela ^Ornega vrtnarstva in da je zlasti čvetli- i hi1--!!;'0 na v*sobi razvojni stopnji. Ugod-t ^ francoskih gostov, prihajajočih tsrv r®\8 Rtare civilizacije, naj bodo pri-(i*3« hodrilo tako razstavljalcem ka-^ upravi! c 'fP ogledovanju razstave so še fratl-fra tai podali v prostore Cercle 1 .tl?ais (državna gimnazija). Soba je bi-^ ®Po ozaljšana; zelenje in šopki cvetlic Cer3! Prisrčno intimho obeležje, članki ^rancais je priredil gostom in Čaju’ k* 1550 80 zbrali v lepem številu, sle 3*. ® čaje® in pecivom so jim1 stre- dr o aT1tae Cercla pod vodstvo® gospe ; /'‘assellijeve. Razvilo se je animira-jj^ .^ljanje. V imenu Cercla je po-(ja-5^\ b’aše Prijatelje iz Lilla g. prof. fr&wb”rt ln uaglašal, da vežjo naš in treb bhrod prisrčni, stiki, ki jih je je a T*°Stlatbljati in razširjati. Poklonil kf je abbeju Lemami darilo Cercla, ske 7 j,afu Simboličen pozdrav slovenju.® - v e: krasno vezani planinski al-2a]jV , A^kom nagel jev im rožmarina. hem ’ 80 ®u je v lepih besedah g. prof. Potr 33 ln1>ovdaTjal, kakor predgovornik, dSu stikov; spominjal Se je vf^foga dela Ha mirovni konferenci. •gT T Nadaljevanje bodi zavezništvo mled ^ vanslco in1 latinsko civilizacijo. H kon-1} je 'spomnil tudi rusko emigracije, spravljajoč med domačimi gosti u-“‘^ho rufeko emigrantko. Ro čajanki' 'So gostje odšli V vinarsko kjeT So se dali fotografirati. Nato 8R Ha Kalvarijo in Si ogledali z lepe ^n^Pektive mariborsko okolico. Na po-jih 'jfe g. Tavrtatelj Žmavc pogostil Jslfvv^TTcslrn šwi m n ("3-rvefno ca Jf) jjjTv*0 Slovenske črnine. Gostje so se „„ ---------------------------------------------- ,p0^ ^avali in prepevali francoske [ predku brezglavnp. gospodarska politi-, 'Bfce ^O0iTOl So domačini zapeli sloven- ka. Najvažnejša vprašanja se obravna- teljstvo v zahvalo za njeno »dobro katoliško delo« povrh še tam kupovalo, da bi Se ji® lahko klerikalci za hrbtom smejali, češ, dobro jih žehtamo, v znamenje odobravanja pridejo še k nam kupovat. Klerikalci bi radi imeli vse, dobro ime Svojega bližnjega in denar v svojih rokah. Oni Vse, drugi ničesar. Slovenci! V Mariboru je razim imenovane klerikalne trgovine še sedem slovenskih! trgovin s papirjem1 in knjigami! m Politično društvo za mariborsko oblast. Pod tem naslovom prinašamo na uvodnem mestu članek g. dra, V. Kukovca, ki mora vzbuditi pozornost najširših krogov v naši mariborski oblasti. Napisal ga je mož, ki je vodil desetletja napredno politiko te naše pokrajine. Politična razprava, napisana na podlagi velike politične izkušnje in iz globoko občutenega patriotizma in ljubezni do naše pokrajine naj tvori podlago za stvarno diskusijo. Ne bomo prejudicirali nobenemu stališču in želimo, da se čaje glas od vseh strani. Dani žalostni, politični in neurejeni gospodarski položaj naše pokrajine je treba brez sentimentalnosti pre-motriti in našlo se bode pot k boljšemu. ir? Sestanek gospodarskih krogov o priliki obiska načelnika ministrstva za trgovino in industrijo g. JU. Saviča v Mariboru. Kakor smo že poročali, je v torek posetil mariborsko razstavo načelnik ministrstva trgovine in industrije g. Milan’ Savič- O tej priliki so mariborski gospodarski krogi sklicali sestanek v Grajski kleti, kjer so reprezentantu najvišje oblasti razložili svoj položaj ter mu sporočili svoje želje. Sestanka so se udeležili zastopniki uprave Iti d. obrtne izložbe, Zveze industrijalcev, Trg gremija, Slov. trgovskega društva, Slov. obrtnega društva, nadalje predstavniki oblasti, zastopnik velikega župana dr. V. Pfeifer, okrajni glavar dr. Lajnšic, župan mariborski g. Grčar ter zastopniki časopisja. Navzoče je pozdavil v izbranih besedah predsednik Trtd.-obrtne izložbe, generalni ravnatelj »Drave«, g. Alojzij Križnič, nakar je govoril kot reprezentant najvišje oblasti podžupan dr. V. Pfeifer. V imenu mestne občine je pozdravil načelnika g. Saviča in šefa oddelka ministrstva trgovine in industrije pri pokrajinski upravi v Ljubljani, dvor. svet. dr. Marna g. župan Grčar, ki je v svojem govoru naglašal velik pomen našega uiCsta v gospodarskem oziru kot važen industrijski center, ki ga vlada v Beogradu ne sme in ne more prezirati. Nato je govoril v imenu gospodarskih krogov industrija! e c g. G juro Džamonja, ki je razmotrival stališče gospodarskih krogov. Opozoril je reprezentanta ministrstva trgovine in industrijo na to, kako zelo škoduje našemu gospodarskemu na- afiSS, 8o v hotelih »Zamorec« in’ bili Ha ji .aa^e8 Od Se odpeljali z avtomo-kreaein J3,?* a 8 popoldanskim vlakom Falo - d —~ SBi .i*' ju______t-_,_ . dr. Zeloniu ^cmljaT tudi g. profesor ^ j5 Ptuja. — Uver j eni "J 3® prisrčna dobrodošlica v Mariboru razveselila in! da bb-dežele najboljše vtise. :o Slatino. Na izletu v Udarjaj i'1 R° dragih, Sebe Hvali, potem pa ha saj! c j- (Odmev iz dežele.) 2 *&jl8 TR* vabi v sivo ji številki ■ i® šoIhV* ’ 6T0 vsakdo kupovat 'svo- itn’ pj.a_.e P°trebščane v Cirilovo trgovino četreiiSe Vr®;80 tam vse najboljše in rtaj- Ve°d dm-o-^j8 hože reSi’ 3'e P°* ^^reza^AP - Aj -f® odistotkov popusta. — " dvn aTJevo< čudno priporočanje ni 'Vega nego umazana ko da se ob- o,- . c po načelu; J f”” drugih, sebe pohvali, potem hič dutio-A^-i f>t-r ueK'° umazana konkurenca SrSf ;Tr^eka’ ki da se ob- xTTdarin- a *ko’ 00 86 ravna po načelu; Pa not, J ^ drugih, sebe pohvali, potem ■ '■ ’Straža4 in1 *Gos^dar« 2adnirv.-Udrikata po učiteljih in šoli, 1 flaj tudi vsa mladina la uži- vajo brez sodelovanja merodajnih gospodarskih krogov, tarifama politika ne u-pošteva želj in izkušenj prizadetih gospodarskih činiteljev, opozarjal nadalje na desolatne razmere pri naših carinarnicah ter prosil, da g. načelnik zastavi ves svoj vpliv, da se temu končno pride v okom. Opozoril je nadalje na to, kako zelo so tukajšnji gospodarski krogi zamerili, da je trgovinski minister dopustil, da je finančni minister črtal v proračunu postavke za obrtne ini trgovske nadaljevalne šole ter prosil, naj vzaine g. načelnik izobrazbe? našega trgovskega in obrtniškega naraščaja v svojo zaščito. H koncu pa je g. Džamonja naglasil, naj se politiki ne vmešavajo v gospodarske zadeve, ker našemu gospodarstvu največ škoduje politično partizanstvo. V imenu industrijcev je nato spregovoril g. dr. Pipuš, v imenu obrtništva predsednik Slovenskega obrtnega društva g. Novak. Poslanik H. r. dr. Vošnjak je govoril na to v imenu kmetovalcev, ki gredo vedno roko v roki z ostalimi gospodarskimi krogi, V temperamentne® govoru je na to odgovoril k. načelnik Savič, naglaša-joč, da je napačno naziranje onih, ki hočejo vse zahtevati od Beograda, ne da bi pri reševanju tako važnih problemov tudi sami sodelovali. Pozval je vse gospodarske kroge, naj vedno sporočajo svoje želje vladi, ki mora biti o vse® informirana, ker le tako lahko pravilno zastopa naše interese. G. Džamonja je Hato še posebej pozdravil načelnika oddelka mi nistrstva trgovine in’ industrije pri po- švetnika dr. Marna, naglašujoč njegove zasluge za razvoj in procvit slovenske industrije, obrti in trgovine. Po pravici se ga lahko smatra za desno roko ministrstva in dostojnega reprezentanta v Sloveniji. Na sestanek sta dospela tudi še gg. dr. Muriiik in dr. Ples. Izmenjanih je bilo še več umestnih besed, tako da lahko rečemo, da je sestanek dosegel za-željeni uspeh in bo nedvomno v izdatni •meri pripomogel k povzdigi in upoštevanju gospodarstva mariborske oblasti. m Mariborski izletniki posebno radi obiskujejo zagrizene nemške gostilne v Radvanju, čeravno tudi našo narodne gostilne v okolici nudijo občinstvu isto, če ne boljšo postrežbo. Zadnjič so se omenilo Pekre, ki so zraven Limbuša priljubljen izletniški kraj v naši okolici. Izmed treh tamkajšnjih gostiln sta dve narodni (Hartman in Zorko), ter se izletnikom posebno priporočata. Zal, da se Pekre — važna narodna postojanka — le malo obiskuje. Svoji k svojim! m Udruženje vojnih invalidov, vdov iii sirot, podružnica Maribor, je na tozadevno prošnjo od uprave Industrijsko-obrtne vzorčne izložbe v Mariboru dobilo dovoljenje, da, se tudi vojnim invalidom1, vdovam1 in sirotam, popusti polovična vstopnina, t. j. 5 D za obisk ohrtne razstave. O tem se obveščajo vojni invalidi s pripombo, da se izkažejo pri razstavni blagajni z invalidskim Spričevalom1, vojne vdove in sirote pa z legitimacijo, katere se dobivajo pri podtajniku Martinu Pravd iču, Slomškov trg 14. ® Koncert na razstavi. Na veseličnem prostoru razstavišča svira dnevno od 19. do 22. ure godba »Drave«. Kakor izvemo, bo danes tudi pevski zbor »Drave« zapel par Ippih pesmic, na kar opozarjamo Vse prijatelje lepe godbe in ubrane pesmi m Restavracija v Narodnem domu je sedaj popolnoma renovirana. Urejena sta dva lokala za klube, na razpolago je kegljišče^ Točijo se prvovrstna vina, za je dila pa Skrbi izborna kuhinja, Abonenti se sprejmejo vsak čas na hrano, m Cirkus »Cossmv«, tiajvečje podjetje te vrste v Evropi, dospe, kakor smo že poročali, v soboto, dne 25. trn’, v Maribor. Svoj prihod je moral za par dni odgoditi, ker je celovška publika tako navdušena nad prvovrstnim in vseskozi zanimivim1 izvajanjem1, da je moralo ravnateljstvo predstave podaljšati. Cirkus je najmodernejše urejen in1 obsega prostora za nad 3000 oseb. Moderna konstrukcija o-mogoča hitro in brezhibno postavljanje šotorov. Podjetje ima svoj lasten vlak, ki obsega 60 vozov. Dresirani konji, sloni, levi, tigri, kakor tudi ostalo osobje nastopa v raznovrstnih točkah, ki vzbujajo povsod največjo pozornost in- zanimanje. Zato že danes opozarjamo na to podjetje. m Kavarna v mestnem parku, Dpev- no od ViYl. dokilO. ure in od 20. do 24. ure koncert. Sladoled in domače pbeivo. ni Na veseličnem prostoru industrijsko-obrtne vzorčno izložbo, se obetajo za soboto in nedeljo zvečer na jrazličnejša presenečenja. Veseličnemu odseku se je baje posrečilo pridobiti dvoje priznanih pevskih društev, ki bosta koncertiraii oba večera. Na plesišču bo svirala posebna godba same poskočne tja pozno v noč, ra-zun tega pa bo igrala na drugem prostoru priznana godba »Drave«. Odseku se je tudi posrečilo za ta večera pridobiti izumitelja novega foto-aparata, ki bo za mal denar nudil slavnemu občinstvu krasne, popolnoma1 naravne slike. Na občo željo tnariborskih krasotic se priredi konkurenca za lepoto za dame. Da moški ne bodo prikrajšani se ustreže želji nekaterih hudomušnežev ter se priredi za moške konkurenca za debelost. Obe pre-mirani osebi dobita krasen dobitek. Da pride otroška bolnica na svoj račun, priredi tozadevni odbor srečolov z okusnimi in dragocenimi dobitki. m Kavarna »Promenada«. Dnevno od 19-, ob nedeljah in praznikih od 16. ure koncert prvovrstne salonske godbo ob vsakem vremenu. Izvrstne pijače, sladoled in domače pecivo. m Nesreča Na našo notico pod tein naslovom smo sprejeli sledeči dopis. V Štev. 188, ste objavili pod naslovom »Nesreča« vest, da je nek izvošček povozil lajnarja Rudolfa Jelineka na državnem mostu. Ker pa dotični voznik — nek Volgtuber, ~ ki je povozil Jelineka, ni izvošček, pro-I simo vljudno, da blagovolite vest v toli- voščkov in voznikov odnosno njeni člani na ugledu. Za to uslugo se Vam že v naprej zahvalujemo, ter beležimo z odličnim spoštovanjem Zadruga izvoščkov iH voznikov: Maribor. K. Krepek, tajnik. SCdturašn umetnost x Specijalfia izdaja III. ekonomsko* finančnega dela »Almanaha SHS« je izšla. II. zvezek Almanaha (IV. in V. del) pod naslovom »Privredni život SHS« iz-1 ide koncem’ leta. • ; -t i j l ,* SAH. Novi šahovski mojster Jugoslavije. Včeraj smo poročali o rezultatu Jugo-slovenskega šahovskega turnirja v Nove® Sadu, na katere® do dobili Čirič, | Kramer in’ Furlani enako število U točk. Ker je dobil Čirič med igro tudi proti ostalima dvema, je on proglašen za1 jugoslovanskega šahovskega mojstra, Hame* rava pa se proglasiti za šahovskega moj-; stra tudi Kramer, ker se je izkazal kot najmočnejši igralec in' bi bil gotovo: pred ostalimi, da ni obolel. ; ■) Objave. § Legitimacije za graški velesejem, ki i se vrši v času od 1. do 9. septembra v j Gradcu, &e dobe tudi pri ravnateljstvu' Mariborske tiskarne d. d., Maribor, Jur-; čičeva ulica 4. S to legitimacijo ima Vsak i posetnik pravico dp,50?ž znižanega Vizu-' ma, ter lahko z vozovnico osebnega vlaka potuje tudi v brzo- in D-vlakih. Legitimacija velja kot vstopnica v eejmske! pro store. § Navodilo za Praški veleišej®, K so vrši od 2. do 9. septembra. Legitimacija stane 25 D, prištevši pristojbino za kolek. Kolkovanje za L razred 2 čK, za H. raz- ■ red 1 čK, za III. razred —.SO čK. Znižana j vožnja velja’ za vse vlake osebne {n hrzo-i vlako, izvzeti «o samo ekspres® vlaki, j Osebe pod 18 let nimajo pravice do zniža-1 n© vožnje. Popust je 33% Ha čehoslov. j železnicah1, ki velja od 28. avgusta do 14. j septembra ter velja Samo po najbližji i ruti od. bivališča posetnika. Popust na progah juž. železnice 50%. Vožnja se sme prekiniti samo enkrat v območju ČSR želznic. Na. podlagi legitimacije morajo1 ČSR konzulati izdati1 Vizu® na potni list s 75% popustom’. Legitimacije se dobe tudi pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne dd., Maribor, Jurčičeva ulica 4. ‘j. krajinski upravi v Ljubljani, g. dvpr%. kpjjp^faviti, da n,e bo trpela Z^Jfuga iz- Gospodarstvo. Gospodarska zborovalca v Mariboru. V, ntjdcljp, dhe 19. tm. se je vršilo V’ državni vinarski irf sadjarski šoli v Mariboru dvpje zborovanj in sicer okrožno zborovanje Kmetijske družbe za Slovenijo in’ občni zbor čebelarskega društva v. Mariboru. Obisk je bil razmeroma pičel,1 dasiravno so se ohravangvala velevažrta vprašanja, tako glede reorganizacije Kme ti jake družbe, o povzdigi živinoreje na slovenskem Štajerskem ter o vinski krizi. Posebno zanimiva so bila izvajanja g. Kosarja o vzrokih vinske krize ter o o-snovnih smernicah, kako jo odpraviti. — Želeti bi bilo, da bi g. Košar predal svoj referat o vinski krizi širši javnosti, bodisi potom strokovnega ali dnevnega časopisja. Želeti pa bi tudi bilo, da tudi fiaš kmet pokažo malo več zanimanja za podobna zborovanja, ki so življenskcga interesa tudi za posameznika. Kako hoče novi trgovinski minister re* šili izvozni problem? Novi trg. minister dr. Kojič ie podal novinarjem sledeče izjave o svoji trgovski politiki. Konstatiral je, da je bila naša trgovska politika deslej zanemarjena. Valutnega problema ne more rešiti finančni minister sam, ampak je rešitev odvisna tudi od trgovinskega ministrstva. A ko napravimo našo trgovsko bilanco aktivno, ako s.e dvigne povpraševanje po dinarju, kar je mogoče, je naš valutni problem že do polovioe rešen. Drugo je pa odvisno od modre politike finančnega in poljedelskega ministrstva. Glede izvozne politiko je izjavil: Stojimo pred izvozno sezono in ji moramo posvečati največjo pozornost.^ Pri tem pride .v glavnem v p°štev t-roje vprašan i; u* NC CVERLIN krojaški mojstet >■< • ? - Aleksandrova;. c..v 28 99 0.2. LJUUUHI1H' GeneraSno zastopstvo tovarna „ARKO“, Z COGHflC MEEMOMAIL Tovarna špirita, kvasa, likerja, konjaka, etra TRIPLE SEC UaUEBj nfTABOKs^TTAIlODNr LTST«T, Mafroor, 23.ravgtisTa 1923^_ , foeditl, prevozna Sredstva ifl Izvozne carine. Moj prednik je dosegel pri ItNišrodlni bahki za izvozne kredite zne-!^ek--150 milijouSovj dinarjev. Ti kredit je tl>o W>joml prepričajiju [nezadosten; in potradJt ee bom, da ga dvignem. Zal ne razpolagamo z zadostnimi številom; vo-31, zato seinl v sporazuma s prometnim Ulstrom! ukrenil1, da si izposodimo v .inozemstvu večje število tovornih vo> jsov.- Izvozne carine 'se morajo znižati iz 'Sledečih razlogov; žito in slive, naša (glavna izvozna predmeta, So dalo letos Sijajno žetev. Naše žito pa se ima v ino-zemistvu boriti z močno konkurenco zlatiti a.strani Ameriko in Avstralije. Da( •(dosežemo boljše izvozna pogoje, bomo, imorati izvozno carino na žito, ki znaša ladajv60 Dhl.,za 100 kg, znatno znižati. 'Gledo-prodaje- sliv je omeniti, da je sla-[iba trgovska; politika povzročila izgubo mmogih tržišč; Bili emp na najboljšem1 h>otu, dia z našimi slivami osvojimo angleški trg. Vsled brezvestnosti naših tjzvoeničarjev pa smlo pri angleških kup-jeih popolnoma diskreditirani. Isto velja »a>HoIamdsko. Letos Se-zanima zlasti A-knerika za naše suhe slive. To je tem1 zanimivejše, ker ima Amerika sama mnogo ilivv-Zdi Se, da namerava prodajati naše ilivc kot lasten pridelek v druge države. !ar is© tičo trgovskih konvencij, bo na-jša država poleg konvencije s Poljsko sklenila konvencije tudi s Češkoslovaško, Italijo, Francijo in vs.emi drugimi državami, s katerimi je v trgovskih zvezah. Tozadevtna dela so se morala začasno ustaviti, ker nismo imeli splošne carinske tarife, ki bi mogla služiti za podlago konvencijam1. Sedaj je ta pomanjkljivost odstranjena in pripravljalna dola za sklepanje trgovskih konvencij se lahko nadaljujejo. ■v; *~~n~~a ■■ g Produktna borza v Novem Sadu, dne 20. aVgusta; (cene V dinarjih za 100 kg): pšenica 342.50, ječmen 287.50, oves 270, koruza 285, fižol novi 4%, moka pšenična »0« 570, otrobi pšenični 145. Tendenca neizpremenjena, g Dobra letina sliv v Bosni. Bosna je že od nekdaj na glasu kot klasična zemlja sliv. Bosanske slive so znaUe po vsem Svetu. Letošnji. pridelek bo po poročilih bosanskih listov izredno obilen in! tudi kvalitativno prvovrsten. Glasom strokovne cenitve bo znašal pridelek najmanj 25 tistoč vagonov surovih sliv. Krog 200 Vagonov 'sliv se bo porabilo za domačo porabo, krog 500 vagonov se jih bo izvozilo v surovem stanju, 300 vagonov 'se jih 'bo porabilo zo pekmez (marmelado), 800 vagonov za sušenje, ostalo pa za slivovko. Od 800 Vagonov surovih sliv se dobi 200 vagonov suhih. Tako bo torej samal Bosna dala letos krog 200 vagonov, Suhih sliV,. ki sc bodo eksportirale v vse dele sveta, celo tudi v Ameriko. g Čebelarska izložba v Sarajevu. V Sarajevu se vrši te dni velika čebelarska izložba. g Dobava slame. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 30. avgusta tL druga ofer-talna licitacija glede dobave 180.000 kg slame. Predmetni oglas je v pisarni trg. in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Mednarodni velesejem v Frankfurtu. Jesenski sejem bo od 23. do 29. septembra. Prospekt je moči vpogledati v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. g Dobava Seiia. Pri intendanturi SaV-iske divizijsko oblasti v Zagrebu, pri vojnem okrugu v Varaždinu iu pri Komandi mesta v Čakovcu se bo vršila dne 23. avgusta t. L ofertalna licitacije glede dobave 600.000 kg prešanega sena letošnjega pridelka za garniziji Varaždin in Čakovec. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in' obrtniške zbornice v, Ljubljani interesentom1 na vpogled. g Dobava ovsa. Pri intendanturi dravski divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dno 27. aVgusta t. I. druga ofertalna licitacija glode dobave 780.000 kg ovsa. Predmetni oglas je v pisarni trgov ske in obrtniške zbornice vj Ljubljani i3 teresontom na vpogled. L.-.. t VSEM HMELJARJEM! Hmeljarsko društvo V Žalcu opo^a1"! vse hmeljarje na sledeče: 1. Vsle P ^ obilnega, posebno dušičnega gnojenja .. skih1 dih morda tudi vsled izvanrednih vremen razmer jo letos zraslo v poedinih nusa nekaj prav dolgih, deloma tudi z h® 3. obraslih kobul, za katere kupci ho 1 rajo. Takšnih kobul ne mešajte z lepo doraslimi kobulami, ker Vam kvarijo ceno vsega pridelka. Cc B« desetimi kobulami nahaja le ena bo kupec določil ceno po dolgi, ne Pa ; ostalih lepih kobulah. Sortiranje hm®^ se torej vedno obilno poplača in uben ^ povzdigne ugled našega hmelj arstv®_ obče. 2. Vsak zaveden hmeljar se pečati tudi s selekcijoniranjeml bmek^ rastline. Stari in z neeuakovrstnimi linami zasajeni, v nizkih legah ali S® .^j; čvirriati zemlji se nahajajoči hineu®^, se naj opuste in nadomestijo z n°^ na močvirni in rodovitni zemlji*. 3. ■ , , Kvrho si mora vsak zaveden hnhw3 J sedaj pred obiranjem V lastne«® pr ze sosedovem1 hmeljniku določiti ib Pr no označiti one rastline, od katerih Spomladi dobival potrebno število' 8®® Hmeljarji, upoštevajte dani vanf h®1 ukf 'Klub-Bar Dnevno ob 22. uri 22. gostovanje umetniškega ansambla: Pold In Boren FranHaleszova SMette dno fflme.de Corlfo ;,u Vstop prost. 1796 • •u.iŠVd • l -. .• ^ .(•Loia-selabk® r«errirajo. «r a mm IIMafa oznanila. Lbsolvcnt-čfržavne trgovsko lole z enoletno .prakso.. išče pisarniško mesto. ■ Cenj. ponudbe jjprosi na upravo „Ta-ira^sod - ,Prosta oskrba*. ' ..••1786 ieltffkfeaov Ehrpar-glasovlr, »iprvortstne .konstrukcij«, za ^.000 Da.' na prodaj. Mari-t bor^ Ooiposka ulica 46,- pri-tfllij«. . 1758 2-1 )Obromleko se debi v mlekarni Ivana Golob, Slovenska ulica 16, vsaki dan od 8. ure ‘ Jgotrkjuaprej. .1811 2—1 •ilgljenlčna brivnica se vsem ^priporoča. Prvovrsten postrež-fha. Tjakeslar Gjurin, Jurčičeva Lsli«a-:tv,-i.., 1856 ovrstna čevljarska de-nlca R. Monjac, Maribor, Jurčičeva ulica 9, sprejema vse vrste naročil pe meri in vsakovrstna čevljarska popravila. Cene zmerne. Postrežba solidna. 1118 30-22 h dobite poštni paket fran-iko povsod*. 1 kg testenine, fjO’50 kg paradižnikov, 0*10 kg j ribanega parmesana, 0*50 kg IVltal-kakaoa, 0*60 kg kakao tj lorf, l kg fine čokolade, 0-50 fbg indijsk. sagua, vse skupaj samo za Din. 208*—*, Hmelak ‘ drug, Maribor. 1301 Enonadstropna hiša, z kras-nimi kletmi, že vpelano vinsko trgovino, jako solidno delana in lepim vrtom v Ljubljani, se zamenja 7.a istotako, če mogoče v prometni ulici v Mariboru. Več se poitve v trgovini I. Balch, Grajski trg št. 3. 1730 16-4 Kupim enodružinsko hišo ali vilo z vrtom na zdravem kraju mesta Maribor. Ponudbe z natančnimi podatki na upravo lista pod „št. 1789*. 2—2 Nova premakljiva utica dva metra Široka, pripravljena za vsako obrt, otročji vožiček in ledenjak na prodaj. Mlinska nlica 3. 1785 3—3 ■ B drobnfna, trikotaža Samo na debelo I Gaspari & Faninger Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48. A. VICEL Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameninasto in ste-Na debelo kleno robo. Da drobno 1386 Hranilnica v Ljutomeru proda takoj eno svojih • V katere stojijo v središču trga Ljutomer in so sposobne za vsako trgovino ozir. večjo obrt, pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Cena po dogovoru. 1812 Prva slovenska slaščičarna NBIan Btosčr Maribor, &s6ka 2 se slavnemu občinstvu, kakor tudi obiskovalcem razstave najtopleje priporoča. Prvovrstno pecivo 1 1772 Postrežba točna! M V PEKRE! Pravi „Pekrčan“ 1921 in 1922 ter dober prigrizek se p. n. izletnikom priporoča v gostilni: 1799 A. O. H&R7MAH •*>. Priporočilo. ' Priporočam sc za izdelovanje vseh vrst oblek po meri za gospode in dame od proste do najfinejše vrste. - Priporočam tudi mojo veliko zalogo češkega in angleškega sukna, kakor tudi vseh vrst 2c gotovih oblek za gospode in dečke lastnega izdelka. Zagotavljam prav solidno postrežbo po primernih cenah in prosim 2—1’ cenjenih naročiL * 1808 Z FRANC MARIBOR Alojz Pr Ruše pri Mariboru Na znanje! ; P. n/ občinstvu na znanje, da prev ramemo vsa tapetniška dekoracijslta in mizarska dela kakor tudi v«a popra- j vila« — Tapetništvo in mizarstvo Jagodič & Sajko Maribor, Rotovžkt trg S. Odlikovani % zlato modajlo. — Sodniško zapriseženi izvodonci. 1434 Novo! Zaloga pohiStva. Novo! Lovci! Planinci! in nepremočljivo blago za pelerine Je došlo. Franjo Majer, Maribor Glavni trg 9. 1346 tzdelo vate/j vsako vrst n Ih damskih Ih moških ob/ek iz sukna, kamgarna /. t d. Specijaiist vseh vrst usnjatih ob/ek, klobukov, čepic, ročnih torbic i.t. d. isoi Vse vrsfie pssrlisi za iti ===== d*m©, fcata1 ■=•.....................■■ I srajco, • , hlafc ’ ,/ .. Polarno oprede za no-H vesfta, otroško ill ludmIBa ilacknar !41ARI®OR. sestsi It. 31. perilo, kombinacije Itd. [zdeJtaja po noj-nt2J55-i dnovnčh cenah assEsas Vseh vrst vino, žganje, špirit iz ARKOVE TOVARNE rafinirani 96.7%, najflnejši, brez vonja, sirovi, eorSjivi, vedno na sRSacSišaa p® nafnižjiSi cenah StsiermarK iJSiWCW(P» Velika zaloga ~>|g}| cementa, traverz, I železa Sn dr. .1 M po ugodnih cenah. 2576 gj Pinter &, Lenard, Maribor, jj Aleksandrova cesta. IM! HAJCEMEMA ^ mmmmmsk VMARI0OR.H. ©UVfliTW^ ASeksandro^a cesta štev. 11 Delniška glavnica Din 50,000.000’— in rezerve preko Din 129§00e@©0‘— Vloge žez Din 125,000.000’— Podružnice: BeoSrad, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Kadgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Som-bor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien. EKSPOZBTURE: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice. Agencija: Buenos Aires, Rosano deSanta Fe. AFILlACIiE: llubijana: Slovenska banka. Split: 3ugoslavenska Industrijska banka d. d. Buda past: Balkan Bank r. t, Vaczl utca 35. 453 iPMMM 23, avgusta Zadruga za splošno gostilničarsko obrt v Mariboru. mmmtmmmammmmmmmmmmwwim w!■» m———tu. v pondeljek, dne 27. avgusta 1923 ob pol o-uri se vrši v gostilni Halb widl (dvoriščna dvorana), Jurijeva ulica zadružno zborovanja totiaii. •« ZAHTEVAJTE! POVSOD! ZAHTEVAJTE! JIMBRA“ PARFUME Eau de Cologne Special. - Eaa de Co-logne Doublc. - Puder vseh barv in kvalitet. - Prašek in pasto sa zobe. Vodo za usta, najboljša voda sedanjosti. - - - Lanolin Cremo original. Skampoon tekoči. - - - - Specialiteto. AMBRA" voda proti izpadanju las. DNEVNI RED: ilna 1 - -likov, -• Slučajnosti. 1. Dopolnilna volitev načelnika, enega odbornika ln treh namestnikov. Od danes priznalo edino sigurno sredstvo te vrste. - Vsi „AMBRA“ parfumi in kozmetični preparati so francoskim izdelkom. — ■ Glavna zaloga: ZAGREB, Gajeva ulica 47. Zahtevajte ©©©©sjsiiaiaissosssjeiBJHisfiHBif SMovo! Novol Dežni jplallei od 450 Din. naprej, uajnorejši Tzorci, pravkar d »šli. T® !lik» Izbira perila, klobukov, čevljev, dežnikev, palic, na krbtnlkov in sandal po konkurenčni ceni.; pri 2591 JAKOBU LAH, Maribor, Glavni irg 2, : Udeležba je potrebna, ker je pc enournem čaka- 1*1 Vsako število navzočih članov sklepčno. Pravico do glasovanja imajo samo navzoči člani; ' as‘°Panje s pooblastili ni dopustno. | ^S!*k član, kateri ni dobil vabilo, se naproša, j ?eti ta razglas na znanje in naj se zborovanja zanes-| ‘Jivo udeleži. 1795 Načelstvo. ZALOGA PORCELANA SN 2-2 STEKLA 1672 Prej BERNHARD - sin imejitelj GUSTAV BEENHARD M&BiBOJt - Aleksandrova cesta MA VELIKO Telefon 30 NA DROBNO I Ufi & J | . .......j ■ . i KOLESU Mi ZOBE; 4—3 in 1682 pogoni vseh vrst in velikosti. za celo državo od 11. do 26. avgusta 1923 Izdelki domače in inozemske industrije. Poljedelska veleprcul ikcija in razkazovanje poljedelskih strojev v pogonu. Posetite izložbo! 1613 g/titr Posetite izložbo > pa tudi najlepše blažjo za obleka In* kor sukno, hlačevina, volneno blago, plavma, ceflr, Sifon, platno, Izgotovljena obleke, srajce, predpasniki, nogavice, robci, odej« itd. se dobi prvovrstno pri L N. Šoštarič, Aleksandrova cesta štev. 13. Podpirajte Jugoslovensko Matico I Jffir . Inženersko elektrotehnično podjetje ii • liHši ii Aleksandrova 44 MARIBOR Tržaška cesta 8 Naznanjamo slav. občinstvu in svojim cenj. dosedanjim naročnikom, da smo se v eno tvrdko združili ter uredili najmodernejšo delavnico na Tržaški cesti 8 in prodajalno na Aleksandrovi cesti 44. Izvršujemo vse vrsta električnih del, gradnjo elektrarn, omrežij in daljnovodov, inštalacijo hišnih naprav itd. Motamo na novo vse vrste elektrostroje, transformatorje itd. Poslužujemo se najtrpežnejšega blaga in najboljših predmetov. Prosimo za nadaljnjo zaupanje ter se priporočamo. Vsako delo se solidno izvrši ter se jamči zanj. Telefon 460 12-2 1726 Telefon 480 /Maribor, 23. avi Tw@raica žarnic Msribaf Jakob Kelc iz boljše rodbine se sprejmete na hrano in stanovanje pod skrbnim nadzorstvom pri uradniški rodbini v bližini drž. ženskega učiteljišča in trgovske šole. Ponudbe pod .Nadzor* na upravo »Tabora*. ,■ : 1810 Ravno doSla nova In stara vina iz Jareninskega dvora: Traminec, Silvane, muškatelec od 28 K naprej. Mrzla In gorka kuhinja kakor cvrti in pečeni piščanci, domača močnata jedila in domače prekajeno meso vedno na razpolago. Krasen prahu-prosti vrt z električno razsvetljavo. Tudi obiskovalcem razstave se toplo priporoča. 1787 Gostilničarka Balkana. Krojaški atelje za gospode, dame in vo-1 jaštvo. — Skladišče oblek. — Velika S zaloga angleškega in češkega sukna. iso3 1 E3 ^ HI3 0 Električni toplovar „Heti- E3 S kJ B S rcka“ za gospodarstvOi !., IB sl S g til I 1 sanatorije, laboratorije [n »JI H B SMS V t. d- nepogrešljiv. Raj5' i H BH h fcLa IK il 1 električni tok le v funk* h a mm b aa » m w dJi |n (o ne yeč kot R)a. : j dilnik. Priklopiti se da na vsak tok. - Posestnik palen!*: I Marko Nerat j; SSovenska ul. 12 j ; Pcospekti in ponudbe na razpolago! — 1805 — Zahtevajte tenikl Ustanovljeno goeline 1856. M. J. Nerat md slih i nun šesi d. z o. z. I DOMŽALE - STOB I (Slovenija) isoo | TELEFON BRBJ 1!. - BRZOJAVNI MOV: ..LOGAR ■ Domžale". |: Maribor, Slovenska ul. 12 priporoča vse hlgijenične, tehnične gumijeve izdelke, kakor prezervative „Aha* specijaliteta, švedske galoše .Tretovn", angleSke pnevme „Stepncy London* 8COO din garancije, ter vse druge gumijeve izdelke. — Popravljalnica pnevmov galoš i. t. d. — 1804 FRIED.SIEIIIENS patent, kurilni In krahairai aparati d. Z O. Z. ; .»or' BEOGRAD LJUBU ANA ZAGREB KOSOVSKA 53 ALEKSANDROVA c. 2 GUNDUL1CEVA11 H Proizvaiain dobavila Ig | anaSEaoliie kakovosti: i H prenesljive štedilnike, kopalnične peči, K H kopalne banje, kavarniške štedilnike. X H I Knfealne prtpraoe j 1 na plin, para Ib premog i • j za bolnice, zavode, hotele, ljudske kuhinje, Hi i | vojašnice, kantine, domače gospodinjstvo. SE H graščine, gosposke kuhinje itd. s ; I POSEBNOST: I M kuhalni, kurilni in kopalni aparati na premog, m ff| , drva in plin; plinski aparati za obrtne svrhe. : . i Le pristna kakovost! H H ‘ Točna postrežba I H | Nizke cenel m H Inženirski poset in ponudbe brezplačno R Glavni zastopnik plinskih aparatov za Maribor: MESTNA PLINARNA - MARIBOR IZDELKI: TELEČJI BOKS, RUJHVE IH ČRNE KRHVIHE TER UHCHES PODPLHTI