bbii* vuk dan ^ in pnalbo« l^ued daflj Sunda/f m* Holldajrs. PROSVETA ♦ .p , " - GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uradniški In upravnlikl prostori: 1007 South Lnvmdal« Ava. Office of Pu bil ca tion: M87 South Lawndalo Ava. Ttlephon«, Ročk w« 11 4004 tETO-VEAR XXXV. Cona lista je «6.00 ^ S^rrSS CHICJU»0 ti ILL. ČETRTEK. IT. JUNIJA (JUNE IT). 1143 Subacrlptton $0 00 Voarly ŠTEV —NUMBER 111 Acceptance for mailing at special rate of posta«« provlded for lil aoctlon llOS, Act of Oct. 3, 1017, authorlaod on June i, 191t. uporniki razbiji nacijske vojne tovarne Toča bomb je spetjMtdala na Sicilijo in južno Italijo. Bombni napadi na nemška industrijska središča v Porurju in nacijska oporišča v Franciji, Holandiji in Belgiji se nadaljujejo. -Rusi odbili štiri nemške protinapštde na svoje pozicije pri Orlu.—Cungking naznanil nove uspehe v operacijah proti japonski sili na fronti ob reki Jangtse London. 16. jun.—Danski upor-Wki in saboterji so pognali v ffak nadaljnjo nemško kemično tovarno pri Hedehusenu, kar je Dov dokaz uspešnega in previdnega podtalnega gibanja proti nacijski sili. Napad na tovarno je bil izveden z izredno izurjenostjo in predrznostjo. Na isti način so danski saboterji razdejali tovarno Riffel Syndikateta pri Copenhagenu zadnji mesec. Produkcija orožja je bila ustavljena. V London dospela poročila govore o širjenju sabotaže tudi v drugih deželah, katere so rasedle nemške čete. Zavezniški stan. Afrika. 16. ju-nija.—Toča bomb je spet padala na Sicilijo. Angleški letalci so t metali dvetonske bombe na Messino, ki so porušile pomole, | skladišča in druge objekte ter zanetile ogromne požare. Glavni zavezniški stan pravi, da ni bilo nobeno izmed letal, ki so se udeležila napada, izgub-I ljeno. Drugi roji angleških letal in bombnikov so prileteli nad Sicilijo in južno Italijo z j Malte, britskega otoka, in zme-L tali veliko število bomb. Tarča ^kombiu-diranja iz zraka so bila Roleg Mesšine mesla Ocata, Ter-nini-Imerese in Fiume Torto. bomb na Rabaul, japonsko mor-narično bazo ob otoku New Britain. To je* bil že četrti napad iz zraka na to bazo v zadnjih šestih dneh. Bombe so porušile mnogo militarističnih objektov in zanetile požare. Na drugi strani so pa japonski letalci metali bombe na Be-no in Dobudro, centralna Nova Gvineja, ki pa niso povzročile velike škode. Čungldng. Kitajska, 16. jun.— Velika kitajska ofenziva proti japonski sili na fronti ob reki Jangtse se nadaljuje. Kitajske čete so okupirale Mičitaj, stra-tegično mesto, ki leži nekaj milj stran od Šansija, japonske baze ob omenjeni reki. Uradni komunike pravi, da so Kitajci zasedli Mičitaj po ostri bitki, v kateri je bila japonska sila zdrobljena. Novi kitajski uspehi v vojnih operacijah proti sovražniku obetajo uničenje ja ponske sile na fronti ob reki Jangtse .Kitajci so v ofenzivi, ki se je pričela zadnji teden, okupirali več mest in vasi. General Joseph W. Stilwell, poveljnik ameriške letalske sile na Kitajskem, ki se je pravkar vrnil v Cungking z obiska Wash-ingtona inLondona, je dejal, da bo Kitajska dobila več orožja iz Radio Rim je poročal o bomb- Amerike, da se bo lahko uspešno nem napadu ia letališče pri Ca- borila Pr0" Z l^kV. ^ Ji Selvetranu, ki se nahaja na juž- ^m^il, d* 1)0 | nosnem obSicUij^ vezniki so izgubili šest letal v F . n„ IKiW^.VDBC.mi,«. Jun.— London. 16. jun.—Angleška le- Mornarični Ujnik Frank Knox tala in bombniki so izvršili nove je dejal, da bo naraščajoča sila napade na nemška mesta in in- ameriških podmornic, ki so že dustrijska središča in nacijska potopile in poškodovale 257 ja oporišča v Franciji, Holandiji in ponskih ladij in parnikov, za Belgiji. Bombe so padale na dajala še hujše udarce sovraž-Oberhausen, industrijski center niku. On je tudi namignil o pri-v Porurju, pet milj zapadno od pravah zavezniške sile za po-fcsena, kjer so velike Kruppove ostritev operacij proti Japoncem tovarne za topove. Oberhausen na Pacifiku, je tudi važen železniški center.1 - Letalski minister je dejal, da Pogajanja mej rudarji a* osemnajst bombntkov, ki so jn operatorji odloiena * udeležili napada na Oberhau-, . - . Wi, ■n, ni vrnilo v svojo bazo. On' Chicago, ^. j^.-Fred Wil je naznanil, da so drugi roji an- *ey je naznanil odložtev poga- lUkih letal istočasno' bombar- M T^tr kfa UM-« Cherbourg in Dieppe, CIJa I Assn. zs en teden. Ti bodo čs- London. 16. jun.—Vest iz Mos- j^jj na odločitev v rszgovorih kve pravi, da so Rusi odbili šti- mec| Johnom L. Lewisom in ope-n nemške protinapade na svoje ratorji. Organizacija operator-Pozicije pri Orlu in vrgli so- jev je sklenila dogovor z urad-vražmka nazaj z velikimi izgu- njki rudarskega distrikta glede tonu p0 porazu so Nemci od-^zvilanjs plsče rudarjem za $1.50 »•hali v poskusih zavzetja po-'ni dan. ••"jan k. s katerih so se morsli ^»akiuti. Husi . t, ubili čez 500 Nemcev v b»tki samo v enem sektorju fronte ,n razbili več nemških tankuv. Murray apelira na Rooseveltu Roosevelt odbil sugestije kongresa Proti ustanovitvi nove agenture Washlngton, D. C.. 16. jun.— Predsednik Roosevelt je odločno zavrnil sugestije voditeljev congresa, naj ustanovi novo agenturo z direktorjem na čelu, v čigar področje naj bi spadala controla produkcije in distribucijo živil in cen. On jim je dal razumeti, da je za federalne subvencije, ki naj bi tiščale cene navzdol. Te bi znašale dve milijardi letno, manj kot dva odstot ca vojnega proračuna. Roosevelt je dejal na konferenci a kongresnimi voditelji in pozneje na sestanku s časnikar ji, da je uverjen, da bo odbor za vojno mobilizacijo, kateremu načeluje James F. Byrnes, izvršil dano mu nalogo. Kongresni voditelji, demokrati in republi-cancl, so kritizirali urad za kontrolo cen, ker je odredil znižanje cen mesu za deset odstotkov. Odredba stopi v veljavo 21. ju nija. Na sestanku s časnikarji je. Roosevelt dejal, da so subvenci .e eno izmed sredstev za drža nje cen navzdol in preprečenje inflacije. Doslej nl še nihče iz-tuhtal boljšega načina za vzdrževanje ravnotežja. Dalje je rekel, da imenovanje živilskega carja ne bi reiilo problema:- UVAJANJENAČRT-EGA GOSPODARSTVA V ANGLIJI Attlee omenil napredek v osvajanju socialističnih načel laboriti Ostanejo v vladi V Londonu so se konino zedinili? Program jugoslovanske vlade Washlngton, D. C., 16. jun.— Philip Murrsy, predsednik Kon , gresa industrijskih orgsnizacij, JWila iz Moakve in Berlina apeliral na predsednika Roo-^njajo srdite bitke v provln- ,«velta, naj vetlrs Connally-Sml-K u lian n* kavkaški fronti, na thov protlstsvkovnl načrt, ki Je ^nilju reki Miua, Donecu ln bil sprejet v obeh kongresnih v **t,„JU pri Belgorodu na se- zbornicah. V apelu Je naglasil. 1'ani Harkova, ob reki j* bo načrt, če postane zakon, n na leningrajaki fron- podžigal ustsvitve dela. ne pa | j< uki komunike pravi, da preprečil, in zavrl produkcijo letalci metali bombe na vojnega materiala, k* postaje, vlake In skla- g——* I /ja ter munkrije v oza- Overseas News Agency je U. junija prejela iz Londona brzojavko sledeče vsebine: "Jugoslovanska vlada, katera že 48 ur zboruje ln razpravlja o notranjih vprašanjih, je danes — tako vse ksže — sprejela formulo, katero je predložil predsednik Slobodan Jovanovič in katera ima biti baza bodoče politike jugoslovanske vlade v begunstvu. Kakor poročajo, vsebuje Jovsnovičev program sledeče tri točke: Prva: potrdilo principa edin-stva Jugoslsvlje in njene prsvl-ce za neodvisnost. Druga: Jugoslavijs sprejme demokrstične principe in demo-krstično upravo države. Tretja: stališče Jugoslavije novem redu Evrope Je na bazi kolektivnih garancij zaščite za vse države in narode. Ta program Je izdelan v naj širšem pomenu in se ne tiče vprašanja notranje federativne uredbe, toda sporazum med člani vlade je Uko širok, da se smstra, da j« vprašanje sistems federacij uključeno v drugi točki. te dni London. 16. junija.-Angleške delavske unije so obračunale s Herbertom Morris6nom, notranjim ministrom v Churchillov! vladi, na konvenciji delavake stranke. Morrlaon je bil poražen kot kandidat ga blagajnika stranke. To pozicijo je dobil Arthur Greenvvood, Morrlaonov nasprotnik. Greenwood je dobil 1,25$,1)06 glaaov, Morrlaon pa 296,000 glasov. London. 16. jun^^Clement R. Attlee, podpredsednik vlade, je na konvenciji delavske stranko govoril o uvajanju načrtnega gospodarstva v Veliki Britaniji, ki omogoča večjo mobilizacij«? sred stev v vojnem času in katero se bo nadaljevalo v povojni dobi v korist ljudstvu. Oh je naglasil to dejstvo potem, 'ko so se delegatje z veliko vetino izrekli za podaljšanje političnega premir ja, dogovora, Jcl so ga aklenlle vodilno atranke in s katerim oo se obvezale, da ne bodo postavljale kandidatov pri nadomestnih volitvah, da oo obdrži ravnotežje reprezentacije v perla mentu. Attlee jo dejal* "da Velika Britanija prehaja .v soclalistlč no državo. Dvom^da oo člaal delavske stranke zavedajo obsega napredka v vojnem čaau, k se očituje ne samo v sprejema nju, temveč tudi v Izvajanju socialističnih načel. Pred nami je še dolga pot, katero bomo morali prehoditi, preden bomo premagali vse pote/koče, tods luč že vidimo na koncu tunela." Attleejevo stališče je pobija delegat P. E. East man. iz Salls-buryja. On je dejal, da čim dal, aboriti ostanejo v koalicijski Vladi in ji pomagajo pri sestsv jan ju povojne neooclallstlčne politike, toliko težji bo umik ob zaključenju vojne. Eastmanu se je pridružil delegat J. O. Batey, ki je izjavil, ds so oe čloni delavske stranke že naveličali političnega premirja, zaeno pa Je obdolžil laborite v vladi, da so se udinjali konservativni stranki. To se ne bi bilo zgodilo, sko bi delavska strsnks ostalo neodvisna. Batey Je govoril po sprejetju predlogs, da laboriti ostanejo v vladi. On je tudi trdil, ds se vlsds Še ni dotaknila velikih bogsstev za financiranje vojne in da morajo ljudske mase do-prinašati žrtve. Bateyju je odgovoril Herbert Morrlaon, notranji minister v Churchillov! vlsdl. Dejsl Je, da so kapitalisti obdavčeni zdsj bolj nego kdaj prej ln da ne morejo razpolagati s svojo lastnino, temveč se morsjo pokoriti odredbam vlada. s. I il li dis« 4iu Me h Velik zavezniški konvoj pri Gibraltarju nemške na^ciie nlTza-1 Madrid, Španija. 16. jun, '"trrtke poafeije na za- Ltoooja omenja zbl- '.»«.« Rostova Dve nem- ^e zavlznttkega konvoj, pri V anješkl trdnjavi > na tej fronti. ^ yhodu y ^OJj&mtko morje 7-"-tniik| staa. Avstralija. 1«. Konvoj uključuie 25 parnikov. • rtškl bombniki tipa .edem rušikev, bojno ladjo in "r so zmetali 23 ton leUlonoeca. I Utt. Seja članov francoskega odbora General De Gaulle povzročil zastoj Alšlr. Arterija. 16. jun —Sest članov odbora za osvoboditev Francije se je sestalo na seji, na kateri so razpravljali o trenju med generalom De Gaullem in generalom Giraudom, kl ga je zsvalo vprašanje vrhovnega poveljstva francoske oborožene sile. De Gaulle je odgovoren sa itoj v pogajanjih, ker noče revidirati svojega stslišča. Danes se bo vršila seja vseh članov dobora. Zastoj bo morda zlomljen, če se bo De Gaulle u-deležil seje. Slednji hoče dobiti pozicijo vojnega ministra, kar ai bil udarec Giraudu kot vrhovnemu poveljniku francoske oborožene sile. Člani odbora, ki so se isrekll za sklicanje seje, so Adrion Ti-xier, Couvo do Murville, Jean Abadie, Andre Diethelm, Rano Mayer in Rene Pleven. Sporno vprašanje je, ali naj si De Gaul le ln Giraud delita kontrolo ml litaristlčne sile in odslovitev bviših pristašev Lavala ls vaš nih uradov^ Waahiagton. D. C« 16, jun.— Henri Bonnet, ki je bi! imenovan sa komlsarjs informacij novem francoskem odboru, so je oglasil v uradu državnega tajnika Hulla pred odhodom Alžlr, kjer bo prevzel pozicijo. Predmet razgovors med njima ni bil razkrit. Domače vesti Oblaki la posdravl Chicago. — Mary Goste ln Sylvia Auman iz Chicaga sta 15. t m. obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Ia Clevelanda Cleveland. — Dne 13. t. m. je v bolnišnici umrla Frances Mo-chan, roj. Podnar, stara 68 let in doma lz Broda Moravče. V A-meriki je bila 40 let in tukaj zapušča moža, tri sinove in tri hčere. Green svari pred delavsko revolto * Subvencije ia ustavitev naraščanja draginje ^ Kanadskt poslanec Ns podlagi te formule bo še j , , , , dni sestavljena deklaracija' opItfJUl amori**0 vlade ln v okviru te deklaracije bo vlada določila metode za izvajanje iste v konkretni politi ki." Stavko v kanadskih ladjedelnicah Waaktafton. D. C* 16. jun. — William Green, predaednlk A meriške delavske federacijo, Jo pri zaališanju pred senatnim odsekom za bančne ln denarna zadeve svaril pred delavsko revol to, ki lahko nastane, če vlada, kongres in vladni odbori ne bo do storili ničesar sa znižanja življenskih stroškov na točko, k je prevladovsla v maju pretek lega leta. Green je naglasil, da cena potrebščinam naraščajo kljub vladni kontroli, dočim so bile mezde uataljene. Vlada kontrolira mezde, ne pa cen. On Je priporočal subvencije v vsot dveh milijard dolarjev, ki bl znižale življenjske stroške za najmanj štiri odstotke. M Dels vel vodo, ds vlada in načelniki vladnih odborov in agen tur niso izpolnili oblji^b glede kontrole cen," Je rakel Grean. "Koraki, kl so jih doslej storil niso dovolj." Senatni odsek je odobril sa konskl osnutek, ki določs podaljšanje obstoja vladno Com modity Cradlt Corp. Ts vsebu Je provizijo o subvencijah, kl naj bi ustavile naraščanje dra Sinje. Prej je bil v senatu sprejet zakonski načrt, da.se denar is sklada posojilno • najemninske administracije ne sme trošitl za subvencije farmarjem, kl pro-d uri rajo žiffrž ZAVEZNIŠKE PRIPRAVE ZA INVAZIJO BALKANA Anglija zaprla mejo med Sirijo in Turčijo zdru2itev četni-kov in parti. zanov Delavska voditelja vladnem odboru Golden in Keenan dobila policiji Waaklngten. D. C« 16. jun.-Organizirano delavstvo je dobilo večjo beaedo v odboru sa vojno produkcijo, ko Jo Donsld M Nelson, načelnik tega odbora menoval Clintona S. Goldena ln Joaepha D. Keenana za člana. |Golden Jo uradnik jeklarske unije, včlanjene v Kongreau in dustrijskih organizacij, Keenan pa uradnik Čikaške delavske federacije. Nelson Je dejal, da bosts oba reprezentirala delav ce na splošno, ne kot uradnika CIO ali ADF. On je daljo rekel da sta Keenan ln Goldon demonstrirala svojo sposobnost pri reševanju produkcijskih pro« blemov. Nelson jo Izrekel upanje, da bo njegov odbor odslej naprej bolj uspešno funkcloni rsl. "OMtno jo, da program vojne produkcijo sshteva mobilizacijo vseh sredstev," Je rekel Nelson "Za izvajanje programi jo vež no, da lo v vodstvu rootje, k poznajo probleme delavcev Is uživajo njihovo zauponje." Psul V. McNutt, nafelnlk komisije sa dobavo in mobilizacijo moštva, je dejal, da bo Golden ostel podnačelnik te komisije tn njegov svetovsiec o delavskih problemih. Nelson je naznanil Imenovanje Goldena ln Keenana po sprejet ju resignacije Wendella Lunda direktorja delavske divizija \ odboru zs vojno produkcijo Lund je dejsl, da imenovanje Goldena lir Keenana je korak naprej v naporih, katerih cilj Je povečanje produkcije vojnega materiala. Rudarski spor spet pred oaborom Lewis in 0'Neill pokopala dogovor kompanijo Otlawa, Kanadu, IS. Jun —Po- slsnec M J. Coldwell, vodjs c # . iii naAaiinio strsnke Cooperstive Common Senat dovolil nadaljnjo weslth Faderstion, je v svojem Vsolo ZO gradnjo govoru v parlamentu udaril po bojnih ladij kanadski podrub.ic! Aluminum Co of America ki jo obdolžil, da j Washingt<»n, D J^T Tri je pograbila najvačJI finančni l^n-t je spr-jH na/rt, ki določa Ouebec, Kanada, 1* jun,-it, IV^^^/^mUn^rnaTo: I potl^lS^ diidatao vaoU 127, £7mjr za gradnjo novih ^L seduje in obratuje tovarno v bojnih ladij in trgovskih parr,|. zavojevsnih čw prt ttoošdsjav- srouje » > g pr«>gr-m r.uT^- f-^^ ^ U- admirala K L M naM- SS^^ D^k Co. In 000000 T. vsota je bil. potro ,nlka biroja za plovba, kl določa G T Davie L Sons Co. Stavka šena za zgradnjo električne cen ia aaeuls ko so kompanlje od- traU ob reki Haguenay. ki zala bile zahtevo za zvišanje mezde, ga tovarno z električno silo. lumstrukeijo 600 bojnih ladij, parnikov In pomožnih bojnih ladij v prihodnjih šestih moMtih Waaklnftaa, D. C« 16. Jun -Vojno-delavskl odbor bo mora podstt odlok v sporu med rudar sko unijo UMWA ln opersUirJ ali se dogovor, ki sta gs sklenila John L. l.ewls, predsednik unije in Charles 0'Nelll, prodse«lnlk Central Peiinsylvanla Cosl Producers Assn., glede zvišsnja mezde za $1.30 na dan aplicira na vse rudarje. 0'N«r!ll Je Informiral odbor da so se njegovi napori, da pri dobi l*wise ze uključitev ust mniega dogovora v spisano pogodbo, Izjalovili. Dogovor j« bil pokopan, ker se 0'Neill In Uwis nista mogla sporazumeti o klsv zull, s katero bi se rudarji od-povedal! (idšluidninl za čas, ki so ga potrošili pri odhajanju ns dalo v premogovnike in odha jsnju z dels pred prvim Spri lom, ko io potek Is veljavrtiist stare pogodb* Vojno-delavaki odbor bo |MMial odlok v te) zadevi daru« ali Jutri. Oi tega zavisi vprašanje obnove stavk* ptihodnji ponde Ijek, ko potače vvljavnost skl* njenega premirja, |^ewla nl hotel komentirati pidožajs Član! ludartkega ad-br*rs za amamu * a* b»*lo sMrtall na svoji seji in razpravljali o ' nastali situaciji. 16. jun.—Velika Britanija je zaprla mejo med Sirijo in Turčijo, da zunanji avet no dobi informacij o gibanju devete in desete britske armade na Srednjem vzhodu. Ta korsk je bil storjen, ko so se pokazals znamenja o pripravah sa zavezniško invazijo Balkana. Nemči In Italijani so poostrili regulacije zlasti v Grčiji. Grški vojaški čaatniki so bili odvedeni v Italijo kot talol. Berlin in Rim poročata o zbiranju zavezniškega brodovjs v Sicilijanski ožini ln prlpraveh za nove udercefk) Siciliji in Serdi-nijt. Londonski listi so citirali rimska poročila o bitkah med oaiščno letalsko silo in saveznl-škimi konvoji v trlkotu Sredo-zemakega morja med Biserto, Malto In Sicilijo, kl divjajo še tri dni. Radijski komentator Sebastl-no de la Scala Jo oposoril Italijane na nevarnoet zavezniške nvasije, list Popolo d'ltalia pa »revi, "da je ueodne ura prišle. Izbire je aamo ona—zmaga ali smrt!" Is norveških podtalnih virov je v London prišla vest o evakuaciji civilnih probivaloov U utrjenih con pri Lofotenu, Svi-nu, Risu In s otokov v Milini norveškegs obrežje. Genersl A. C. Arnold, vojaški staše britskega poeliništve v Ankari, je ugodno informiral turško vlado o satvoritvi mejo mod Sirijo in Turčijo, ko ja obiskal Klso Artunkala, turškega vojnega ministra. To jo povzročilo različna ugibanja. Mnenje prevladuje, da sta deveti in deseta britska armada v Siriji in Palestini ne pohodu. Sodi se, da so nemški špion! dobil! mnogo Informacij o obsegu britske sile na Srednjem v/hodu od Arabcev, ki prihajajo v turške pokrsjine. Zetvori-tev meje bo ustavila dotok informacij. Admiral John Cunningham, 1 f 1 v r 1 j 111 k britskega brodovja v vzhodnem delu Hredosemskogs morjs, Je včersj konferlrel s Ismetom Inonunom, turškim predsednikom, In pr*m!erjem Sukrujem Hsiacoglujem na banketu, kl ga Je arenllral Laurenc* Stelnhardt, ameriški poelenlk. Poučeni krogi trdijo, da je bil admiralov oblak Turčije le prijateljskega geste, Poročila ls nevtrslne S vir« trdijo, da J* napetost v Grčiji večja nego v drugih okupiranih državah, odkar Je zavezniška sila okupirala italijanske otoke med Sicilijo in Tunizijo. Grki vidijo v okupacij! teh otokov uvod v osvoboditev svoj* dežale. Radio Berlin- J* priznal obnovo bitk m»d Nemškimi četam! In grškimi gerilci. V l«ondon j« dospela v ost ls Jugoslavija, naznanjajoča združitev četnikov In partizanov sa boj proti skupnemu sovražniku, fz švedskih virov prihajajo poročila n Italijanskih prlpravsh za preprečen j* invsaljo ln čistki v fašistični* stranki. Sedemnajst vojaških letalcev se ubilo Carriziizo, N. M., 16 Jun. — Sedemnajst vojaških l*tak*v s* j* ubilo, ko sta dva bombnika po kolizlji v zraku treščila na tla In ae razbila Neareča ae j* pripetila milj Julnovshodno od tega mesta. L PROSVETA ČETRTEK, 17. JITNTJA PROSVETA. TKE ENLIGHTENMENT _ lastnima slovenske narodne podporne jednote . ■ bf Slovene National j drftevo (isnen Ckico®a) ta S3J0 aa pol loto S1M aa ietrt lota/ aa r JS m colo loto. M.7I aa pol loto; ao tooaamat ■_ tor tto OnttoS Stoto joor, Chicago aad Clcoro 97.M pm to Clcoro lor«»un M dogovoraRokopisi dopisov la ao no vračajo Rokopisi literarne vaoblno (črtice, P**"*-itd.) ao rro«)oTpo4liJaiolJu la v otofejuu S* prUošll Now York. — V nedeljo popoldne, 0. junija smo imeli newyor-ški Slovenci narodni dan v Slovenskem domu v Brooklynu. Rojaki so pokazali, da ae zanimajo za SANS in se udeležili v polnem itevilu Mislim, da je bilo ie največ članov SNPJ od več različnih društev. Od pevskih društev Slovana in Domovine ao bili domalega vsi. Anna Krasna se zelo zanima za položaj naših Slovencev v stari domovini in je vodila glavno vlogo. Mr. Muc se tudi polno žrtvuje in je tudi dober govornik. Kadar on govori o Sloveniji, jo nam tako opiše, da nas jffclmn v oklepaju na primer (June 10. 1043), poleg vašega imena j kar prenese v steri kraj. Bile so na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Pono- j tudi slovenska dekleta v narod-vite jo pravočasno, da se vam list n« ustavL Naslov na vso. kar ima stik s Halami PROSVETA 17-10 So. Lawndaio Ave.. Chicago 23. Illinois or tke federated prem IZ ! naselbin Kako je bUo na slovenskem m Kdaj se bodo delavci naučili? jako "žlebt'. Vstop v to tabori e ni nikomur dovoljen. Polona Marlnac. 66. nih nošah. Bile so pridno na delu z zbiranjem prispevkov za SANS. Nabrale so okrog $175— bolj natančno bo že kdo drugi . poročal. WV teku zadnje divje stavke rudarjev je kapitalistični tisk od j Po ghodu Bmo imeli ^ p^to New Yorka do San Franciaca spet pokazal svojo naturno barvo. zabavo> na ^teri smo se res za-Izbruh sovražnosti v glavnem ni bil toliko proti stavkarjem, Johnu ; bavtli ^ »tarokrajsko. Meni se L. Lewisu in drugim voditeljem delavskih unij, kolikor je bil proti je vidclo kot v gonilni, v starem delavskim organizacijam sploh. j kraju. Imeli smo godca s har- Divje «tavke ob«ojajo tudi liberalni in demokratični listi, mcd™m£ jeigr.11pravpo njimi mnogi delavki liti. ampak ti toliko pošteni, Bilo je lansko leto med Mona stirjem in Kajmačalanom, je nadaljeval svojo zgodbo. Tam je gorski vršeč, ki je nam bil poznan kot hrib št. 194. Od tam nismo mogli Bolgarov nikakor prepoditi. Ali si slišal kdaj polkovniku po imenu Uče? Ta Uče je mene določil, da vodim oddelek 250 prostovoljcev, med katerimi je bil tudi moj sin. Iz vršil sem povelje, a tukaj je mo, sin izgubil obe pogi, jaz pa sem dobil ukor, ker sem v tistem boju za oni hrib izgubil 84 mož Par mesecev po tisti bitki me pozovejo v Solun. Tu mi vojvoda Ml&ič da tega belega orla. Tako jc mož prišel do omenjenih odlikovanj. Na bizertakem pokopališču počiva tudi neka mlada Dctroit-čanka, edina bolničarka v ti- jugoslovanakem ali bolje arfchkem taborišču. Ona je bila hči srbskih staršev in njen mož in hčerka še danes živita v De-troitu. prva skupina dobrovoljcev iz Amerike je prišla v Bizerto 18. februarja leta 1917. S to skupino sem bil tudi jaz. Takratne srbske vojaške oblasti so postopale s to skupino ptrav po—srbsko. Ker dobrovoljci iz Amerike nismo bili naučeni take discipline, posebno pa ne srbske, je prišlo do prve rabuke med nami in častniki. Ta rabuka je dvignila precej prahu v taborišču. DrugI dan ni prišel med nas noben častnik. Kaj se je kuhalo, smo izvedeli šelp tretji dan po tistem incidentu. /Bila je nedelja. Ob devetih Zjutraj pride v naše barake pet častnikov, vsi novi obrazi. Ti častniki so bili uljudni in pričeli so razumevati, da ameriški dobrovoljci nisp srbski osli. Ko čitam danes o kapitulaciji raznih armad, se spominjam kapitulacije dela bolgarske armade na Kumanovem polju leta (918. Bolgarska armada ni imela nikakih mobilnih vozil. Težka in lahka artiljerija in provi-jant—vse to se je premikalo e konjsko in volovsko vprego. Tiste slike s Kumanovega polja iz leta 1918 nw morem nikdar pozabiti. Od tistega dne pa do danes še tudi nisem spremenil svojega mišljenja. Sovražim vsako militaristično silo, katere namen je agresivnost. Michael Chok. Vojaki in civilisti iščejo trupla šolarjev pod razvalinami šole nekem angleškem mestu, katero so porušile nemške bombe ■ Nekoliko odgovora Drnačld Hermlnie, Pa^—Sestra Drnach iz Clairtona, Pa., piše v Prosveti z dne 7. junija tole: "Naše mesto leži v bližini pre-mogorovov. Kot nekdanja pre-mogarjeva žena sem bila mnenja, da ne bi smel iti noben pre-mogar na delo izpod $20 na dan, ker njegovo življenje je vsako minuto v smrtni nevarnosti Danes pa mislim drugače: smrt stoji nad tvojo glavo, pa bodisi v hiši ali na cesti, v jami ali tovarni. Kadar pride ura, moraš iti." Dalje pravi, da bi ona rada poznala tistega premogarja, ki je rekel, da ne gre prej na delo, da vidi, kaj bo John L. Lewis povedal. Dalje pravi, da bi bilo treba tistega majnarja poslati preko luže na fronto, da bi vjdel, kako naši bratje in sinovi prelivajo kri, potem bi pa rad delal še za manjšo plačo kot jo sedaj ima. Potem pravi: "Pomislite, bratje premogarji, da sedaj ni čas za stavke, sedaj je treba delati, da se premaga našega sovražnika." Dalje pravi, "da bi morale tudi me matere poklicati naše sinove domov in jih poslati na stavko, ker morajo tudi oni delati za trikrat manjšo plačo kot so jo prej imeli. Nekateri si bodo dobro žepe napolnili na račun onih, ki se bojujejo na krvavih poljanah. Oni, ki sedaj štrajka-jo in doma posedajo, naj bi raje zastonj delali dan ali dva in s tem pokazali našim bratom in sinovom, da so z njimi, ker oni tudi zanje prelivajo kri." ^ Torej tako ti misliš, sestra Drnach! Tudi jaz sem ga kopal precej let. Toda če nisem več premogar, ni treba misliti, da zato več ne hodim s krampom nad črni diamant, ker sem obogatel. Stvar je ta, da mi je moje kosti precej prerahljalo v premogoro-vu in tako me zdaj več ne marajo, pa četudi bi hotel delati po tvojem nasvetu, to Je dan ali dva zastonj. To tvoje pisanje, sestra Drnach, je nespametno blebetanje. Pišeš, da si bodo nekateri dobro žepe napolnili na*ačun onih, ki se bojujejo na krvavih poljanah. Seveda si jih bodo, toda ne -premogar j i ali drugi delavci, marveč kapitalisti in drugi vojni profitar j i, med katerimi pa ne boš našla delavske pare. Ta sploh nima nobene prilike, kajti dandanes je še par centov poviš-ka ha uro težko dobiti. Ampak ti vse to ignoriraš in le hujskaš proti premogarjem in s tem tudi proti drugim delavcem. Ali ti ni znano, da vsak majhen protest nekaj velja? In tudi protest premogar j ev bo nekaj veljal. Ce bodo oni dobili boljše pogoje, jih bomo lažje dobili tudi drugi delavci po drugih industrijah, kajti vse teži na tej u-bogi majnarski pari. Le kadar oni malo glavo dvignejo, takrat nastane tudi drugod nešteto vprašanj. In to ni nič drugega kot pravična zahteva do poštenega življenja. Sestra Drnach, ti praviš, da se naši sinovi bojujejo za obrambo domovine iif zato bi morali pre-mogarji delati par dni tako rekoč za boglonaj. Mar misliš, da bi s tem rešili tako važno vprašanje kot je ravno sedaj pred nami? In čigavi pa so ti sinovi, ki se bojujejo na krvavih poljanah? So tvoji in moji in velikega števila drugih majnarjev in seveda ttftii drugih delavcev in drugih slojev. Praviš, da morajo delati za trikrat manjšo plačo kot jo imajo majnarji. Ta trdi tev sicer ne odgovarja resnici, toda recimo, da je temu tako Torej če je že sin zasužnjen, na, bo potem zasužnjen še oče, ki je premogar! Ali vidiš, kaj propagiraš? S takim pisanjem je nespametno prihajati v javnost, ker človek s tem pobija samega sebe in svojega bližnjega delavca in trpina. Upam in želim, da bomo v tvojem prihodnjem dopisu čitali kaj boljšega, tako da bo v blagor nam' vsem delavcem kakor tudi našim sinovom, pa na, bodo že na krvavih poljanah al i kjerkoli. Čeprav bi naši majnarji delali zastonj ne samo dan ali dva, marveč dva meseca ali pa dve leti, bi s tem ne bilo nič po-magano domovini. 6 tem bi le pokazali, da hočejo kapitaliste ie bolj podpreti s tako ponižnostjo kot jo ti priporočaš. Frank Fink. 200 f A • «Of> "i ' . * w * \ p 1 ' . km' ^ S r 1 f tWwr dn !»v - man, Frank Beneto, Ignac Fra ko, Louis Godina ml , Kristi Lenarčič, John Voden lčar, Th mas Dimoff, Mary Novak s Louis (ali Louise) Persin, Ma Robich, Frank Jersin (New C stle), Mary Alduk (New Castl< Francis Zidansek 50c, Willu Vodeničar 50c, Agnes Vodenic 25c, Kata Sumich 25c. Skupaj v tem izkazu $47, nji izkaz $209.50. Dosedaj o branega $255.50. Prihodnjič bom poročal o daljnjih darovalcih in o rezult tu veselice, ki jo je prired društvo 755 SNPJ dne 29. ma v korist SANSa. Z drugimi dopisi sem malo ostal. Vzrok je, ker se vsako c deljo vrši ta ali ona seja, kai rih pa rad ne zamudim. Pre tedna pa je treba delati v tov; ni in doma na polju. No, i smo dobili že več drugih dopu valk, tudi farmarice se oglaša Tončka Škufca iz Nevv Castla je oglasila, toda že nas straši, bo prenehala, ker je obloženi delom na vrtu. Le korajžo, < kleta! Le priskočite na pom in kaj napišite. Mi moški s sedaj res preobloženi z delo sicer pa se s pisanjem kaj ra odlaša. ; Kes ne vem, kaj bo z nami fi marji. Vsi jamrajo, da je dea no in da je težavno sejati, res tako. 10d 6. do 13. junija sr tukaj imeli brez dežja. Hit smo z delom na polju in smo junija posejali oves, potem koruzo in krompir. Kakšno če bo dozorelo, ne vemo. Vse mesec dni prekasno posejano, da storili smo svojo dolžnost. Od 5. do 13. junija se je naš John nahajal doma na doputf On je pri mornarjih in je stanjen v Great Lakesu bli Chicaga in Waukegana. Je m voljen in vvaukeganska dekk ga večkrat obiščejo. Lepa hv, vsem, ki ste ga obiskali, kaj« tudi za pomaranče in drugo ' ste mu izročili. % Anton Valentlnčk Prlaor la trect) S. Častil la v B Id se sledile strmeglavlleaja vlade Nadaljnji prlapSvkl sa SANS Weet Middleeeac. Pa^-Zadnjič aem omenil, da bom še poroča o nadaljnjih prispevateljih Slovenski ameriški narodni svet Da obljubo izpolnim, sledi torej tu nadaljnje poročilo. Prispevali so: Anton Slavec (Grenville) $1.50 po dolarju pa: Joe Godina, Ix)uiii Ziokar, John Novak st., Vinko Novak. Frank Luin, Mike Stib-laj. Frank Hribar (Cleveland) Joe Cimperman, Jack Trojar John Maček, Peter Garm, Joe Malovich mL. Victor Pauline Jack SteriUinik. Joe Shain (Ja-mestown), Joe Viogarc. Jack Periin (Warren), Jerry Benosich (Warren), Anton Zug (Warren) Joe Jež (Warran). Anton Bogo-lin, John Lumbert, Joe Kramar Mar? Jan c ho t. Frank GermeV ui roua iocai CMNCM. J^^K, n. JUNIJA ^ ___ Vesti z jugoslovanske fronte ' Poročila Jugoslovanskega informacijskega centri in drugih virov PROSVETA — QUp Douj flbiodb# koroških Slovancev ifropisje j« ^ objavilo ne-,mena koroških Slovenski so bili nedavno obsojeni lirt Prejeli smo poročilo o L 'godnih obravnavah', katere ie objavil nemški časopis »Kaerntner Zeitung' z dne 12. ^ 1943—JIC.) »fla prvi seji ljudskega sodili, (Volksgerichi) pod predsedstvom dr. Freislerja na celovškem deželnem sodišču je bila javno obravnavana obtožba proti 37 obtožencem iz Zele-Pfarre (gele), Eisenkapel (Železna kaplja) in Vellach (Gornja Bela). Male skupine ljudi iz bivše kolike plebiscitne cone, sestavi j er ne iz dezerterjev, komunistov in zločincev, ojačenih od ostankov tolp iz Gorenjske, so terorizirale ljudi na delu, iznenada napadale in plenile kmečka posestva, morile pripadnike nemškega naroda in rajhu zveste ljudi ter izpodkopavale obstoječi mir. Na ta način so postaji poma-gači boljševika Stalina in pluto-kratov Roosevelta in Churchilla. Ljudsko sodišče je naslednje obsodilo v smrt: p Tomaš, drvar iz Sele. ijak Janes. iz Borovi ja, kovač. Orai Jakob, drvar iz Sele. Gragorič Franc, kmet iz Sele. Prisiovnik Franc, p^jedelski delavec iz Sele. Kalič Flori jan. drvar iz Sele. Orai Jernej, kočar iz Sele. Orai Janas, poštni uradnik iz Sele. • Kelič Urk, poljedelski delavec iz Sele. Vaj near 1 Franc, kmet iz Suha pri Pliberku. Puierk Jurij, kmet iz Libuče. Zupane Miha, kočar iz Re- | berce. Olip Marija, dninarica iz Že-t lezne kaplje. ljudsko sodišče je spoznalo naslednje osebe za krive, da so pomagale terorističnim tolpam | kot pismonoše ali drugače ter io bile v stalni zvezi z voditelji tega organiziranega odpora, pomagale pri nabiranju novih čla-! nov, prisostvovale razpravam in i razgovorom o komunizmu, dajale streho in zatočišče 'banditom' ! in tudi na druge način podpirale i ta pokret ali pa so zanemarjale 1 nojo dolžnost, da ovadijo kriv-[ ce, ^akor to zahteva zakon. Voeič Jernej iz Sele, delavec, | H let zapora. Olip Jožef iz Sele, dalavec, 10 | kt zapora. . i 0«riž Sabina, služkinja iz Se-I k. 8 let zapora. Kelič Olga, poljedelska delavki, 5 let zapora. Prisiovnik Kaiafina, delavka, [ • let zapora. , Uaasi Marija, hišnica iz Sele, * kta zapora. i Jufl Justina, delavka lz Sele, [5 l«t zapora. Cro« Anica, gospodinja iz Se-k. 5 let zapora. V.ncerl Uršula, zasebnica iz •ds, 3 lrta zapora. i Pui.rk Karatina, kmetica ic 3 leta zapora. Rošman Janas. čevljar % Celovca, 2 leti zapora. Luain Aleš, rudar iz Železne kaplje, 7 let zapora. Golob Anton, drvar iz Gornje Bele, 6 let zapora. Smolnik Janas iz Žitara vasi, 4 leta zapora.. Tonič Miha. tovarniški delavec, 3 leta zapora. Ollp TomaŽ, kmet "Jereb" iz Reberce, 8 let zapora. Ollp Uršula, kmetica iz Železne kaplje, 2 leti zapora. Eržen Jernej iz Železne kaplje, 3 leta zapora. Jug Zora, knjigovodkinja iz Borovlja, 2 leti zapora. Ogria Marija, služkinja iz Sele, 2 leti zapora. Frlatovaik Marija, zasebnica iz Sele, 2 leti zapora. Ju« Vida iz Sele, 9 mesecev zapora. Vsi sokrivci so se zagovarjali, da so ravnali pod pritiskom in grožnjami banditov, toda to opravičilo je nesprejemljivo. Raj h mora zahtevati od vseh dostojnih državljanov, da se ne vdajo grožnjam in pokažejo možatost v takih nevarnih okolšči-nah." (Te sodbene razprave so bile posledica upora Slovencev na stari jugoslovansko-avstrijski meji. O priliki bojev, ki se še vedno. nadaljujejo med slovenskimi partizani in Gestapom, so bili dne 6. aprila zppet ubiti štirje predstavniki nacistov). V...— STRELJANJA V SRBIJI London, 1. junija (AP).—Jugoslovanska vlada v izgnanstvu je javila danes, da so Nemci v novi kampanji terorja ustrelili v vzhodni Srbiji 16 oseb. Poročilo iravi, da je bilo 12 izmed njih istreljenih brez vsake sodbe. Italijanska Isgube Londonski Sunday Times poroča, da so Italijani po uradnih italijanskih podatkih izgubili v teku meseca marc/na jugoslovanskem ozemlju 1600 mrtvih in ranjenih ter 1863 ujetih. To so do zdaj v teku enega samega meseca največje izgube. Prebivalstvo anektiranih ozemelj je dobilo od italijanskih oblasti povelje, da se prijavi za popis v sezname italijanskih vojaških sil. Uspehi Jugoalovanaklh gerilcev Časniška agentura Reuter poroča v neki brzojavki od 1. maja, da potrjujejo različne vesti iz madžarskih virov izbruh novih srditih bojev na ozemlju Bosne in Hercegovine. Sile gerilcev so bf je zelo dobro oborožene, tako da se poslužujejo čisto modernega orožja v svojih borbah proti nemškim in italijanskim zasedbenim četam. Središče uporniškega delovanja je zdaj preneseno iz zapadne Bosne v okraja ki leže ob gornjem toku reke Drine, južno od Sarajeva. Nekatere skupine patriotov so prodrle globoko v Sandžak; v južni Hercegovini pa se širijo boji proti obali Jadranskega morja ln zdaj že ogražajo važne prometne zveze z mestom Dubrovnikom. £ Napadi aa vlaka Agentura Reuter poroča v neki brzojavki, datirani od 24. aprila, da so hrvaški partizani pred kratkim pognali v zrak dvoje vlakov—enega, ki je prišel iz Sofije, s drugega iz Budimpešte; napad je bil izvršen istega dne v neposredni bližini Mitrovice. Dvesto potnikov, ki so se nahajali na vlaku iz Budimpešte, je bilo ubitih pri tej priliki. Sabotaža ie bila tudi kriva, da se je eno od letal nemške "Luft-hanse" zrušilo na tla na svojem potu iz Budimpešte v Sofijo.— (jic). ;_ Smrt slikarja Jakopiča New York, 11. junija (JIC).— Včeraj smo prinesli vest, da je dne 21. aprila t. 1. umrl v Ljubljani največji sodobni slovenski slikar Rihard Jakopič. Iz Slovenskega biografskega leksikona navajamo naslednje podatke iz življenja tega znamenitega slovenskega umetnika: Rihard Jakopič je bil rojen dne 12. aprila leta 1869 v Ljubljani: njegov oče je bil premožen trgovec z deželnimi pridelki. Rihard, najmlajši izmed o-smih otrok, je obiskoval ljudsko šolo na Grabnu in ljubljansko realko, iz katere je izstopil kot šestošolec. Jeseni 1887 se je po uspešnem sprejemnem izpitu vpisal na dunajsko akademijo, a je isto lfto nevarno zbolel in se vrnil domov. Jeseni 1888 je nanovo vstopil v dunajsko akademijo, prestal po dveh semestrih teoretične izpite in nato odšel jeseni 1889 za dva semestra na monakovsko akademijo. L. 1890 je vstopil v Ažbetovo slikarsko šolo, ki se je tedaj ustanovila v Monakovem, jo redno obiskoval nekako dve leti, nato pa do 1900 večinoma pozimi, medtem ko je v poletnih mesecih slikal doma na deželi. Od 1900 je živel v Ljubljani, sodeloval tu (1900) pri ustanovitvi Slovenskega umetniškega društva, kateremu je bil nekaj časa tudi tajnik, in pri organizaciji I. slov. umetn. razstave. Medtem je z M. Jamom slikal v Stranski vasi pri Dobrovi in od-lel z njim spomladi 1901 za več mesecev slikat v Čemahovco na Hrv., se nato vrnil v Ljubljano in sodeloval tu pri II. slov. u-metn. razstavi (1902). Po njej se je 1902 preselil v Škofjo Loko (kjer je stanoval najprej v Puštalskem gradu, potem v mestu), odšel jeseni 1903 v Prago nadaljevat študije ln stopil v Hynaisovo šolo, v kateri je ostal en semester. Spomladi 1904 se je odšel ns Dunsj dogovsrjst z Miethkejem o razstavi slov. im presijonistov, ki jo je nato tam kaj z Bernekerjem, Groharjem in Zmitkom priredil (1904), potem ko je u*4-uiovil slovenski umetni'" -j "Sava" (prim. dl. Gionar). Z Dunsj s je pri šel zopet v Sk. Loko, še Istega leta odpotoval v Belgrad kot prireditelj slovenskega oddelka I. jugosl. umetn. razstsve ln sc po vrnitvi v Sk. Loko (1904) poročil z Ano Czemy ter sliksl (kakor ob istem času Sternen in Grohsr) v loški dol mi. Leta 1905 je odpotovsl kot delegat "Save" na avstrijsko razstavo v London, a se potoma v Koelnu ponesrečil in ae iz ondotne bol niče vrnil preko Parizu, kjer je ostal nekako teden dni, v Sk Loko, kjer je živel do 1906, ko se je za stalno naselil v Lj. (E-monska cesta 2, sedaj Turjsški trg 2). Tu je z M Sternenom 1907 ustanovil risarsko in slikarsko šolo, ki jo je tudi po Ster-nenovem odstopu vodil do 1914 S težkimi gmotnimi žrtvami je, ko j? javne ojblusU niso hotele odzvati njegovi želji, sezidal razstavni, pavilijon ("Jakopičev paviljon'1 v Tivoliju), ga odprl 1909 s III, slov. umetn. razstavo, a ga prodal 1923 mestni občini lj., v imenu ga sedaj upravlja r^ar. galerija. Živi v Ljubljani. Jakopič Se je kot otrok po lastnem nagibu mnogo ukvarjal S risanjem, a v 1. in 2. razr. realka pod prof. Caerkovskim nl dosegel šolskih uep#iov; ko je v 3, mar, prevzel jyodstvo risarskega pouka Fr. Globočnlk, ki ga jt spudbujal k delu ln mu ostal učitelj do konca srednješolskih študij, je bil J. kmulCT med "odličnimi** risarji. Tedaj e poskušal še samostojno slikati, tudi krajino (Mestni log, Krim) V Ažbetovi delavnici je bolj kot učiteljev pouk vplivala na mladega slikarja prostost pri elu, množina modelov in družba součencev. Že izza srednješolskih poskusov v njem latent-nl odpor proti šplskim predpisom in ateljejskim konvencijam, d v naravi niso bile utemeljene, ga je napotil, da je v Monakovem sliksl s F. Veselom zlasti barvne in svetlobno študije na prostem z namenom, da upodo-)i naravo Uko, kakršna se vidi. Tako se je, še preden je bil impresionizem kot sliksrskj program znan, vnemal za impresionistične smotre, in ko jc pozneje na neki monakovaki razstavi videl dela Moneta, $isleya in Pls-sarra, so se mu zdeli sorodni aatnlm težnjam. Že pri prvih svojih slikah iz mpnakovske dobe je skušsl izraziti mnogollč nost v barvnostl pojavov ob raz nih obsvetljavah ter izročil absolutno črnp ln belo barvo kot i v naravi) nemogočo, kar je monakovska ocena pri ondotnl razstavi njegovih del 1892 (v Kunstvcreiuu; Portret lastne matere, Stara žena, Krajina) o značila kot novost v modernem slikarstvu. Jakopičevo slikarsko delo je zelo obširno, a težko pregledno, ker je mnogo svojih slik preslikal in je večlns od njih raz streaens pri rsznih lastnikih. V njegovem umetmšknm razvoju nl ostrih sarez, vendar pa je mogoče njegovo delo razčleniti v tri stilne perioda: a) stil naturalističnega Iropre slonlzma), b) stili realističnega impresionizma, c) stil barvnega imprcslonlz- Zamorska delavka Bella Calhoun, kateri le federalni aakladnl d^partmeeU čeaiUal aa uapehu r prodajanju vojnih bondov. Pismo iz Londona Slika-kaše delavce v Toledu. Ohio. ko preti naraščajoči draginj L O počotkih Jakopičevega sli ksrskegs d«ls je bilo v sloven slu javnosti male umevanjs zs njegove težnje, kritika je dvorna ostro obsodila njegovo "mon strozno modernost". Ns drugi razstavi v Ljubljani 1. 1902 se n prodala niti ena slika vnč in o-cene so bile splošno neugodnej Odločilnega pomena za poznejše boljše rasmerne javnosti do Im preakmiatov je bil sagovor nove umetnosti po Ivanu Cankarju po Ivanu Prijatelju, zlasti pa u speh razstav na Dunaju in v Belgradu. Odtlej se je splošna nenaklonjenost spreminjala občudovanje in umetnostna poročila ao čedalje IjoIJ označevala Jakopiča kot vellkoga mojstra impresionizms ln vodnika tedanje umetniške generacije. Jakopič je rszen z lastnim u-metnimn delom tudi drugače bistveno posegal v slovensko u-metnosino kulturo. Z lastnim umetnostnim paviljonom je u-htanovU prvo središče naše U-rnetnosil, Utemeljil kontlnuiU-to javnih razauv in ustvaril prvo stalno ves n»ed glovenakim občinstvom in umetnostjo. Jakopič je priredil Uda 111« prvo zgodovinsko rosatevo slovenska gs slikorstvs S polno zavestjo o nacionalni važnosti svojega pr i/adsrvonje, ja sodeloval pri oblikovanju slov« nahoga zoačsjs moderno umetn^u: "Zs naa jo samo ena pot — ot rešimo aa tujega vpliva . . » Ne hodimo oskrbniki, klapri tujega fcogaalos. ""V** pcatanl-mo fuapodarji skromnega posestvo. (Is vir no poročilo Prosveti) 20. msjs 1943. Stojimo pred začetkom ,bitke ss Evropo. "Tu majhna celina, kl jo je človek spremenil s de-om in genijem v cvetoč vrt, v zvanredno mesto in zibelko lulture, Evropa—krasoticu, ki so o Nemci oskrunili in izmosgall. . . 'Poskušen umor Evrope'— Uko bo formulirana obsodba, ko bodo končno podil voditelji mo* d orne Nemčije privedeni pred aodišče." Tako piše lllja Khren-aurg. Odkar so Nemci izgubili bitko v Afriki, jim je obtičala v glavi misel: kontinent. Enegu so izgubili, kako rešiti drugega? Žrtvovali so geslo "Vellku Naroči-, ju", zamenjali so gs s "Veliko Evropo." Mogoče nl prepozno naloviti nekaj zu vezni ko v na te llmanlce; mogoče se najde kdo, kl bl ga "Velika Evropa" še mamila, ko ga "Velika Nemčija" no more več, ker Je predobro poznana. Vse, du bl sa našel kdo med evropskimi narodi, ki bl sUl ob strsni Ntimčlje, ko se zsčne bitku za Evropo, Dslje piše Ilija Ehrenburg; "Nacljskl clovvnl poukušujo prepričati svet, ds Nemci brunijo Evropo proti Angliji in Rusiji. Goebbels čuva evropsko kulturo pred Shskeapesrjeviml dediči. Hlmmler rešuje svobodo Evrope pred narodom, ki je ustvs-ril 'Msgno Curto'. Kdo si upu zanikati, da nl Anglija v največji meri prispevala v zokludnico evropske kulture? Kdo moro pozabiti imena: Nowton ln Watt, Byron in Dickens?—Enako smešno je, ds poskušajo naciji zo|ier-staviti Huaijo Evropi. Kolikor večji je narod, toliko bolj neodvisna je njegova usoda, ali od-rsstel sin nt postune tuj« < ker je velik. Mi smo rešili dedi neumnih nacijev pred "Veliko Evropo" Napoleona. Ml rešuje mo ln bomo reševali svoje so dobnlke—otroko mnogopomenske Evrope—pred okovanimi škornjl nemških oficirjev, Ka ko ubožna bi bils Evropu brez ruskega sres, brez ruske vesti brez ruskega genija " Otroci mnogoplemenske Kvro pe. Skoro 400 milijonov nu» je otrok Evrope. Vaša celins, se-verns Amerika, z Mehiko j« skoraj dvakrst Uko velik./, ka kor je Evropa ln Ima 100 mili Jonov prebivalcev, Dva ln H krat toliko je ljudi pri nas, ke kor jih je ns sevei no-amei iskom kontinentu. Na polovico manj šem prostoru. Pri vaa Ima vsaka ueebo petkrat toliko piostora iukor ga ima v Evropi. Pomisli te; kjer živi pri vas en človek jih živi pri nas raču nsm s temi številkam , mi pt> h*Ju prod oči moj* matt, k i jo tolikokrat razlagala o ubagbftto-vaniji: "Ce človek pemJsll. >r*ko smo majhni, kako smo revni, saj jo čudež, da moremo še tJl-k" hoditi vštric s družno, da smo vondar oblečeni, da nismo Učni. ce imer. o šole de nas ni treba bili sram pred oeteltm pvo-tom. da m»mo vendar n*Mj P"» kosati It velikega kuj ustvari* li. U» ni težim, u nič kaj u;»'va riti. to je m«»droet ' Tako "tu*" u*ša Slovenija ni- ti naša Evropu nistu, ali veliko ni prostora za nas vse. Ker Evropejci imajo energije in temperamenta in zdravja in eluna. Včeraj sem se smejala, ko sam kitala v znani angleški reviji o povojnih problemih. Glavni med njimi je: "how to roducs the exorbitant power" tega ali onega naroda v Evropi, Ksko ssjezttl prekipevsjočo silo naroda. Ker sile enega ali drugega naših narodov postajajo od časa do časa preogromne,' nagrmadena, eksplozivna. Včasih gredo po svetu ln kolonislrajo velike iruzne zemlje drugih kontinentov. Včaaih ai ustvarijo preko-oceanske imperije in porazdeli-o svoje energijo po vseh oell-nah ln morjih sveU. Včasih se sila razlije po domači Evropi tn takrat je pmkletstvo. Narod zdivja kakor zvar, na tuje ga zanese, kur domača zamtja Je pretesna za njegovo šivi Jen je. Tam pokonča najlepše pognan* ce ln polomi najboljše mladike, še bolj se omogoči ln dslje ln dalje (K) plen, Tako je lz Napoleonove Francije poaUla "Ve-iku Evropa", ko so njogovl vojski plenili in divjali po vseh evropskih zemljah tja do Moskve. Tako je Iz "Velike Nemčije" posUlu "Velika tfvropu", ko nacijske trupe ln njihovi priveski strahu jejo ljudstva od Norveške do Grčije, ps od Francije do Rusije.. Ce (ilrufemo ns strsn zakone, ki bi morali vladali na4 razmerjem človeka dO sočlpveka, ne more nihče re^^do.ni nem-šks sila—tako nečloveška, sver-ska-dosegla neverjetne rezultate, udfcrMa svetu nobrsdano podjetnost, imaginacijo, sposobnosti vseh mogočih vrst. Misliti morate na tri leta nazaj, ko je ves avet strmel nad nemškimi uapehl ln prvič začel resno misliti o celini Evropi kot "Veliki Nemčiji", V zadnjih treh letih pu srno doživeli še nadaljnjo stopnjevanje, porast viulnostl In živ-ljenske odpornosti evropskih narodov. Ko so vsi nsrodi izven Evrope obupa vali nad njo, niso nikdar obupali nad svojo usodo ogroženi, napudani, zaae-deni narodi, ki spadajo k Evropi. Anglija je stsU sama celo leto in obupala. Rusija se je borila sama proti vsej sili nemške sr-made in ni obupala. Slovanski gorilcl in drugi po vseh evropskih deželah so se borili znotraj nemške trdnjava brez pravega orožja ln brez pomoči od zunaj: že dve leti traju U boj in še niao obupali. Nihče ne murv reči, da nimajo evropski narodi Žlvljsnake sile. Vidite, v začetku je bila Evropu ln v Evropi je bil duh in v duhu je bil upor. Moč duha je dala moč telesu ln danes stojimo pred bitko aa Evropo. Ko bo bitka končana, bo veliko razdejanje ln brezmejni kaos. Troba bo usmeriti veliko in dobre evropske lastnuati ns pravo pot ustvarjanja, urejenosti ln napredka. Ali prišel bo čas, ko bo "Evropa, velika in nesmrtna, spet vsela v roke srp, kompas in sliksrjev čopič," Ker, kakr šna koli je nemška slls, zavezniška moč jo bo premagala in Evropa bo zažlvsU v miru ln redu.v Dolenjka. Vpoklic očetov v vojaško šlušbo VVushiiigtun, D. C., 1«. jun. — Uradniki komlalje za dobavo ln mobilizacijo moštva so Izjavili, srsft1. Vi lahko pomagale zmagati v tej vojni ako Konservirate doma h Peoples Gas uri • pove ksko to lahko upriTlti unl done r svoji rovI knjižici "CANNIN6... vlit yoo should kiov about It". To knjilico dobilm brmplacna V o* t h Peoples Gai uradih I . ii 1 PROSVETA PRVO POGLAVJE Korenovi ko bili že ves den v koruzi. Dopoldne so jo potrgali na Falatih, popoldne §o ae odpravili na Dolge njive. Tu ao je imeli desart tako dolgih ogonov, da je Jok pri vsakem oranju godrnjal, da ao to hudičeve njive. Tega popoldne pa ae mu je stari Koren smejal, ko Je nalagal ie drugi voz dolgih in čvrstih koruznih strokov, a ženske so bile iele sredi njive. "Poglej jih zdaj, te hudičeve njive!" je rekel smehljaje. "Božje so, božje! Da bi le imeli več takih!" Jok, "večni ženin", kakor ao ga že pred leti krstila hudomušna dekleta, se je popraskal za desnim ušesom in na ta način pritrdil svojemu očetu. Vrgel je polno košaro na voz in pognal po ogonu, ob katerem so se vrstili kupi lepih zclenorumenkastih strokov. Pri prvem je apet ustavil in zmetal koruzo na voz. Koren, ki je stal na vratniku, si je prižgal pipo in ae oziral po njivi. Naraščajoč veter se je igral z njegovimi dolgimi, nekdaj avetlorjavi-mi, zdaj že osivelimi brki in z orumenelinti in na pol suhimi koruznimi listi. Njiva je šeleate-la In mu pela o polnih in prijetno dišečih ko-ruznjakih. Tudi na aoaednjih njivah je raatla večinoma koruza, zato ni bilo videti vasi, ki je ležala onkraj polj, marveč le jasno jesensko nebo in prav rra obzorju kopaste vrhove gozdnatega Pohorja, Boč in Donačko goro. Neba ni kalil niti en oblak. Koren je ugotovil, da ae bo lepo vreme še držalo. "Potrebni smo takega vremena," je dejal žcnakam, ki ao lomile v bližini. "Dosti je bilo moče!" je odvrnila ena izmed njih in se ozrla proti nebu. Potem je hitro segla po velikem, napetem stroku, ga v zamahu odčesnila in ga vrgla na najbližji kup. Vaaka ženska je imela po tri vrste. Če je katera zgrabila za gnilega, je naglo izmaknila roko in al jo obriaala v predpasnik. Drobnejši pa so se tako čvrsto držali stebel, da jih je bilo težko odlomiti Tu ao imele roke nekaj več posla, aicer ao pa atroki kar kapali na kupe, ki ao ae naglo množili ob njivi. Ka- ber delavec, čeprav počasen, za gospodarja pa ni. Krenil je proti Štukom, da pogleda, kako je z repo. Opravili bodo brez njega, da Je le Veronika zraven. Pogoato se je ustavil in spregovoril kako besedo z ljudmi, ki ao trgali koruzo ali akopali krompir. Po njivah je bilo živahno. Z njiv, kjer je rastla koruza,ije prihajal med lomljenjem pridušen smeh in krik, a krompirišč ae je razlegalo glaano govorjenje, vmea pa je zazvonilo, kadar je kopač zamahnil z motiko po kamnu. Na vratnikih ao ae igrali otroci, stavili so žive hraate ali 80 ae šli alepe miši. ptročički, ki še niao ahodili, pa so se valjali po travi in se smejali soncu, ki je počasi plulo nad njimi. Ko je prešel njive in zašel med travnike, je nadaljeval prejšnjo misel. Jok naj oatane do amrti pri hiši; ena krava naj bo njegova in Veronika naj mu zredi vsako leto debelega prašiča, žita in drugega naj tudi toliko dobi, da mu ne bo hudo. Če se boota z Veroniko razumela, pa ji bo lahko delal in z domačimi jedel. A koga naj poišče Veroniki? Koga naj izbere za svojega naslednika? Oziral ae je po travnikih, oko mu je čeato obstalo na jelševju, ki je mejilo posamezne parcele. V resnici pa je videl pred seboj le vrsti ravenskih hiš, kakor so ae mu kazale z domačega dvorišča. Podrobno jih je pregledoval, pretaknil hleve in preštel živino, se vtihotapil v svinjake in kumike, splezal na senike, obiskal kleti ln se razgledoval po sadovnjakih in poljih, pojem je šele prerešetal gospodarja, gospodinjo, žlahto in nspoaled domačega aina. A nikjer ni našel pravega; tu je bil premajhen hlev, tam preozke njive, drugod mu nista bila všeč stara dva ali mu je bila neljuba žlahta, ponekod pa ae ni mogel aprijazniti z ženinom. Koren ni bil sicer najbogatejši v vasi, a njegova kmetija je bila med najtrdnejšimi. Tega se jc dobro zavedal in je hotel, da taka tudi ostane. Ko ni mogel najti dvajsetletni hčerki pravega ženina, zemlji pa zanesljivega gospodarja, je spet videl pred aeboj to, kar je gledal. Travnik se je držal travnika, vsi so bili ravni kakor miza. Koder ao sgodaj pokosili otavo, je trava pognala toliko, da ni bilo niti aledu po koal, drugod Je prepoznaval koao in koaca. Končno je priapel do avojega. Pregledal ga ie in precenil, koliko bo otavlča. Repa na Stukih j< »tukih je kazala dobro in tudi krompir ni bil alab. Ko je spregovoril nekaj besed z Dolinškom, ki je pasel svojo edino kravo na vratniku, je krenil po cesti proti vaai. Kmalu je dospel do potoka, onkraj katerega ae Je širila proatrana gmajna tja do gozdov. (Daljo prihodnjič) Šopek samo t ar kejJ ^ Menica Komanova (Nadaljevanja.) PROSJAK &KRENC "Halo, otroci, skupaj, Skrene je tukaj!" Ob tem klicu starega proajaka »mu drvili mali paglav-t ki veselja pijani okrog moža, kl m* je moial /deti na prvi pogled vsakomur precej Kmešen. ^^ Mesto prosju&ke biaage čez ramo je »» ' r ** tr "Bi . M ! "SŽZL. — Slika kaše akupiao ruskih vojakov p vodi roka v Domki kotlini Dobro se še spominjate, kajne, oČ£ župan, kako je bilo takratj ko ste po pokojnem Amerikan-cu delili obleko in take stvari med reveže. Ko sem tudi jaz prišel blizu, ate mi rekli: "Hej, prijatelj, pozno prihajaš. Vse sem že razdal. Le čakaj no, tu je še ena blazina polna mehkega perja. Kar vzemi jo! Bo vaaj enkrat tvoja glava počivala na mehkem." Jaz sem vrgel blazino na ramo, se zahvalil in šel. Res sem imel potem tisto blazino nekaj noči pod glavo, toda moja trda butica, ki je bila vse avoje življenje vajena le slame ali pa še kaj tršega, se ni dobro počutila na pernici. Zato sem sklenil blazino izprazniti in jov napolniti z rezanico. In ko aekega jutra preparam blazino in začnem jemati perje iz nje, zagrabim za neki zavitek. Urno odvijam, in kaj vidim: same bankovce za celih 5000 kron! No, ta Amerika nec ae je res moral zelo bati za denar, ker ga je zašil v blazino in ležal na njem. -Toda kaj sedaj z denarjem? ,Mislim in mislim ter pridem do zaključka, da je Bog, ki vae ve, gotovo ta denar meni namenil. ^Blazina*je bila podarjena meni, torej je tudi moje Vae, kar je v blazini. Pri tolikem denarju se mi je zdelo greh še nadalje beračiti in nadlegovati ljudi. Najel aem si to stanovanje in živel mirno in zmerno. Ostalo mi je še 3000 kron.. Ker sem bil nekoč sam prosjak, tudi sedaj ne amem pozabiti avojih stanovskih aobra-tov. Prosim vaju, razdelita ta denar med proajake in jim apo-ročita, naj se me kdaj spomnijo v molitvi! Pa tudi sosedom pojasnita vso zadevo, da me ne bodo imeli za hudobneža. To je moj testament in ta naj oatane!" Župan je vse, kar je bolnik povedal, skrbno zapiaal, na kar se je Škrenc podkrižal in oporoka je bila napravljena. Kake tri dni pozneje ao naznanjali šetviški zvonovi, da Škrenca ni več med živimi. Kor rajni Amerikanec nI imel sorodnikov, je ( sodišče odobrilo Škrencovo oporoko in denar ae je razdelil med proajake in največje občinake reveže. Od Škrencovo smrti je preteklo sedaj že mnogo let, a spomin nanj živi še vedno v moji rodni vasici, in vaako leto na praznik Vaeh svetih ozsljša množica prosjskov a cvetlicami in prižganimi avečami njegov grob ter glasno pomoli za ndr*in pokoj avojega dobrotnika «— nekdanjega prosjaka Škrenca NESREČNI ALBUM Kdor je videl bi poznal Janka Krajnlka, uradnika neke poeo-jllnlce v mestu K., je moral priznati, da je Jonko prav čeden fant: vtaoka in vitka postava, podolgovat obraz, skrbno urejene brčtce. modri* oko, visoko, belo čelo so obmfeali nenavadno gosti kodri. Sicer st je teh svojih vrlin precej zavedal, a vendar ne toliko, da bi bil nadut ali oisbon. Nasprotno, med svojimi kolegi je bil gnan kot najboljši dovtipnež, zato )e bil priljubljen v vseh družbah fT Janko je bil tudi fr zaročen in govorilo se je, ds ne bo dolgo. ko bo zopet en "zavber fant" skočil v sladkogrenki zakonski jarem. Eden izmed ajdfovih prijateljev se je kaj rad izrazil, da ima Janko svojo' nevesto zelo rad, a vendar bi ji prav z mirnim srcem postal nezvest, a-ko bi se nevesti odtegnilo njenih dvajset tisoč kron dote. Njegova zaročenka ni bila kaka negovana, nališpana meščanka, nego hči kmetskih staršev, ki so imeli obširno posestvo in dobro vpeljano gostilno, oddaljeno uro>hoda od mesta, kamor so meščani kaj radi zahajali ob nedeljskih popoldnevih. Med onimi, ki so obiskovali tO gostilno, je bil tudi Janko in to je dalo povod, da se je zagledal v go-stilničarjevo hčerko, Žagarjevo Minko. Minka je bila ena izmed one vrste ljudi, na katerih ne najdemo prvi hip nobene posebnosti, t-ETIUEfc i, r.fjc r: ČETRTEK, 17. JUNm • čim bolj občujemo 2 nii-bolj se nam pnl^f Wm bolj nam ugaja vae, J? dimo na njih. Zdrava, čv£L vedno vesela mladenka 1 Ubh2nn°a,8Ukala °kr°g gostov, Jih znala s svojo zgovornostjo vrstno zabavati. Oče Žagar £ aa svojo hčerko zelo pon Rasen nje je imel še je bil premožen, je dal hčer po dokončani ljudski šoli še oaemrazredno mestno šolo ki je Minka dovršila z najbolj uspehi. Ko je dokončala še | letno gospodinjsko šolo, se je nila domov in odslej je pnd« stregla gostom in pomagala, teri pri gospodinjstvu. Očetu hčerina ljubezen z J kom ni bila nič kaj po volji lel jo je omožiti s kakim bo! tim posestnikom ali trgovcem bi ae "dekle, ki bo kaj ime?, kalo na svojem". _(Dalje prihodnjič.) Razni mali oglati Delo dobe molki "HAND SEWERS & FINISHERS Udobne okoliščine. IM, ( uro. "Bonus". Mr. Kerbel, < S. Sangamon, Chicago, 7th Haymarket 1044 PROSTO VOŽNJO WAITERS .............$250.00 Mon DISHWASHERS ..$250.00 Mon PANTRY MEN......$250.00 Mon YARDMEN............$250.00 Mon Proeto vožnjo. Hrano in spal sobo za delo na konstrukcijski fensivni bazi v severnem delu ka tinenta. Morate imeti rojstai Državljanske papirje ali pa zapfl aeženo izjavo; in biti vojaiči prosti. Prijavite se Ukoj pri: OLYMPIC COMMISSARY COMPANY 302 South Canal st., Chicago Ali sto naročeni na dnem "Prosveto"? Podpirajte sto] lfa Dekleta in zene (Poročeno ali samsko od II do 45 leta) Da delate Skušenost nI potrebna v naši moderni delavnici z dnevno razsvetljavo ne potrebujete nikake skušenostL Če potrebno, Vas naučimo mi in Vam obenem plačamo zato. v" ' * ' ( Dobra začetna plaža Nudimo Vam dobro plačo za začetek, z dobrimi delavskimi okoliščinami in priliko za napredek. Dnevno in nočno delo sedaj na razpolago v nujnem VOJNEM in civilnem delu. Prosimo da nas obiščete med pondeljkom in soboto od 7. ure zjutraj do 6. zvečer OLSON RUG CO. 2800 No. Pulaski Rd., Chicago naroČite si dnevne prosveto Pe sklepu lL redne komadje ae lahke naroči as Ust ProsTtio ta prišteje eden, dva, tri štiri sli pet članov la ene drašine k eal narot-ninL Ust PreeveAs stane m vm enaka, m člane sit nečlane M.00 * eno letne naročnino. Ker pe Meni is plešejo »H aassmmtu >1 M* tednik, m Jim te prišteje k naročnini. Torej sedaj al vateka. rafl. ds Je list predrag ss člane SNPJ. Uat Preeveta Je vaše lastalaa la fotove Je v vsaki družini nekdo. U M red čital Ost vssk dam. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če m preseli proč od družine in bo zahteval »m svoj w tednik, bode moral tisU člsn is ddtične družina, kl Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu lisu. ta obenem doplačsti dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega aa stori, tedaj mora uprsvništvo znižati datum m to vsoto naročnisu. Jet Cleero la Cbleafo Ja...~IWJ 1 tednik In-4JS --------J^J :»fc=g j—-zjjjjjj^tn PROSVETA. SMPJ, taS7 Se. Chicago St. IH. k moji t) I) 4) J* čl ..ČL S št It ftt It