številka 10 / letnik 59 / Ljubljana, 9. marec 2000 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatovr Slovenije Sreda bo odločilen dan serf0t nam Povedal Dušan Semolič, pred-^uiik ZSSS, bo prihodnja sreda zelo pomemb-,a’ saJ naj bi vlada članom ekonomsko-soci-nc8a sveta predložila predlog zakona, ki bo naJslabše plačane odvezal plačevanja dohodni-e- Ta predlog je vlada sprejela že lani, ko je Podpisala dogovor o plačni politiki. Čeprav sta minister za delo kot predsednik vlade več-■rat '^razila strinjanje s tem, da bi tiste, ki preti 'h**'*0 minimalno plačo, oprostili plačevanja °hodnine, finančno ministrstvo predloga ni san Semolič: Potrpljenje ni neskončno. ^racionaliziralo. Na seji ekonomsko-social-ka°3 SVeta Prcjšnjo sredo je državna sekretarka^^0 ^oc*alno zapletla z dokazovanjem, n:vK°Je oprostitev plačevanja dohodnine tehta. n° težko izpeljati. Omenjala je tudi, da bi tni°.Proračun ostal brez več kot 80 milijard tll,aijj“v- Ker različni izračuni kažejo, da bi pri-nJkljaj v proračunu znašal le sedem mili- jard, je po Semoličevem mnenju verjetno le to, da želi vlada zadevo odlagati tako dolgo, da je več ne bo mogoče izpeljati. Volitve se namreč neustavljivo bližajo, še prej pa lahko pride tudi do vladne krize. Če je cilj vlade, ali nekaterih v njej, rešitev zadeve odlagati tako dolgo, da iz tega ne bo nič, bo sindikalnega potrpljenja prihodnjo sredo konec. Prišel bo čas zaostritve, ki vladni koaliciji ne more biti v prid. Ta teden so se nadaljevala tudi pogajanja o spremembah dogovora o plačni politiki, na dnevnem redu sta bili zlasti vprašanji usklajevanja plač z inflacijo (eskalacija) in regres za letni dopust. Vidnejšega napredka tudi ta teden ni bilo. Kolje znano, sindikati zahtevajo, da se rast življenjskih stroškov stoodstotno upošteva pri povečevanju izhodiščnih plač. Novost pri tem je, da bi takšen način usklajevanja veljal le za plače po kolektivnih pogodbah, ne pa za plače direktorjev, poslancev, sodnikov ... Sindikati zahtevajo tudi povečanje regresa za letni dopust, saj se ni povečal od leta 1996. Pred časom je ZSSS predlagala njegovo povečanje na I 10.000 tolarjev (sedaj 102.000). Po nekaterih mnenjih pa naj bi bila višina regresa določena v odstotku od povprečne plače. Pogajanja se bodo nadaljevala prihodnjo sredo, po seji ekonomsko-socialnega sveta. Ker predstavniki delodajalcev niso dali drugačnih predlogov, bodo v igri le predlogi sindikatov. F. K. Razplet v Agroindu Ta teden se je po dveh mesecih končal spor med kmeti, povezanimi v dve kmetijski zadrugi, in vodstvom Agroinda. Po odločitvi sodišča so namreč lastniki sklicali skupščino Agroinda, ki je razrešila predstavnike kapitala v nadzornem svetu in namesto njih izvolila nove. Skupščina je tako odpravila vzroke, zaradi katerih so kmetje dva meseca preprečevali vstopanje v Agroind. Za ta korak so se odločili, ker so direktorju Igorju Blaži-ni hoteli preprečiti odtujitev dokumentacije o poslovanju Agroinda in tudi o Kmetijski zadrugi Vipava, kjer je bil (Blažina) prej direktor. Z zaporo podjetja so protestirali tudi zoper ravnanje Blažine, kije na različne načine zavlačeval sklic seje skupščine. Nadzorni svet Agroinda v novi sestavi se je sestal takoj po skupščini in za novega direktorja imenoval Jožka Ambrožiča; Taje bil pred prihodom Blažine vršilec dolžnosti direktorja. V nadzornem svetu sta od prvotne sestave ostala le Alojz Peljhan in Milan Utroša, ki v njem predstavljata zaposlene. Skupščina je imenovala tudi posebnega finančnega revizorja, ki bo posebej preveril delovanje prejšnje uprave in nadzornega sveta. Pregledal bo stanje delniške knjige, upravičenost odlivov z Agroindovega žiro računa, izločitev Mlekarne ... Po vsem tem naj bi se kmečke straže umaknile izpred Agroinda in podjetju omogočile normalno poslovanje. Bo novi zakon o delovnih razmerjih izboljšal položaj delavk dn U ^kovni konferenci vodstva ZSSS ob . Cvu žena se je med drugimi oglasila tudi ^ r,Ca Gorjan iz ene od ljubljanskih trgovin, a nia a J6, c*a ne govori le iz osebnih izkušenj, Kih^* tuc*' na podlagi tega, kar sliši od dru-p0 r8°vk, sosed in drugih. Iz njenega nastopa ka ^ernamo 'e nekaj točk, ki potrjujejo tisto, dol ^'nc^at delavcev trgovine Slovenije že 8° ugotavlja in želi odpraviti: j j delavke in delavci morajo biti na delu po j0 0 * 4 ur dnevno, presežek ur pa izkoristila kosečih, ko je manj prometa, tako da de-0 Po tri do štiri ure dnevno. tru Delavke v velikem nakupovalnem cen-0o„. e.,a-i° °d jutra do večera in nimajo mož-1 di na stranišče ali malico. Če bi lokal za nekaj minut zaprle, bi najemnik imel težave, lahko bi mu najem tudi odpovedali. - Zenske so postavljene pred izbiro, ali brezpogojna lojalnost podjetju ali družini. - Kandidati in kandidatke za zaposlitev pri Leclercu so morali izpolniti več strani dolg vprašalnik, ki posega v zasebno življenje. - Delavce in delavke najamejo pred otvoritvijo trgovine, da vse postavijo in pripravijo, zaposlijo in plačujejo jih le od otvoritve dalje. - Med tednom delajo trgovci in trgovke v “svoji” trgovini, ob vikendih pa dežurajo v trgovskem centru. - Prodajalci in prodajalke so po potrebi tudi aranžerji, pomivalci, snažilke, varnostniki, kurirji, knjigovodje ... V prostem času pa doma urejajo še knjige. - Plani doseganja prometa so visoki, za nedoseganje plana tri mesece zaporedje predvideno prenehanje delovnega razmerja. Sindikat se v poslovanje ne sme vtikati, posledice pa nosijo skoraj brez izjeme le zaposleni, je zaključila Gorjanova. Ved na straneh 4 in 5 “Država, ki jo vodijo izključnflioški, ni prijazna za nikogar Udeleženke in udeležence proslave ob mednarodnem dnevu žena je navdušil bogat kulturni program. V Unionski dvorani v Mariboru je bila ta ponedeljek svečanost ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena. Prireditev, ki je postala že tradicionalna, so organizirali skupaj ZSSS, Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije, Sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Neodvisni sidnikati Slovenije, Sindikat delavcev poslovnih bank Slovenije, Območna organizacija ZSSS v Podravju, Združenje borcev in udeležencev NOB Maribor, Društvo invalidov Maribor, Zveza prijateljev mladine Maribor, Združena lista socialnih demokratov - območna organizacija Maribor, Demokratična stranka upokojencev - območna organizacija Maribor, Kinematografi Maribor in Mestna občina Maribor. Poleg številnih delavk in delavcev ter upokojencev iz Maribora in okolice so se proslave udeležili tudi mariborski župan Boris Sovič, škof Vekoslav Grmič, sekretarka območne organizac-je ZSSS v Podravju in državna svetnica Vekoslava Krašovec ter mnogi drugi gosti. Danica Simšič je v slavnostnem govoru med drugim dejala, da nas je po osamosvojitvi postalo kar nekako sram 8. marca. “V zadregi smo se spogledovali: ali naj pripravimo kakšno prireditev ali ne? Pogosto je obveljal ne z nekako nenapisano utemeljitvijo - zdaj imamo vendar svojo državo, demokracijo, zdaj bo tudi za ženske vse dobro. Se bolje, kot je bilo! Kako smo se motili!? Kako smo se zmotile!?” Življenje postaja bitka za golo preživetje Po besedah Simšičeve so ženske od samostojne države in demokracije veliko pričakovale, a so hkrati nepričakovano veliko iz- Krivi ste Kapo dol premožnim, kateri od dela so postali, a lumpi tisti so, ki žulje delavcev v žepe svoje so pobrali. Gospodje z vrha, tudi vi ste krivi, ker hote, mogoče nehote to ste dovolili. Poglejte nezaposlene ljudi, nikar jim ne recite, da so lenuhi, počutijo se izobčeni iz naše družbe. Obžalujem mlade, ki ostali so brez dela in lahko se jim zgodi, da se bodo izgubili od brezdelja. A tisti srednjih let niso mladi več, še manj pa stari in ne mara jih nobena jirma več. Gospodje z vrha, vam prav nič ne manjka, vse imate pod kontrolo, le žal tega ne veste, da v vas močno je nekaj zatajilo! Angela Bakovič Danica Simšič: Ženske srt0 od samostojne države in d* mokracije pričakovale ye' liko, a smo hkrati nepricS' kovano veliko izgubile - tu0' pravice, ki so nam bile ne' koč samoumevne. bro opravljeno delo se je še p°' večalo - v škodo žensk seveda-Tako delavke zdaj dobijo le Še sla-bih 70 odstotkov plače v prime' rjavi z moškimi kolegi.” Zakaj na odgovorni položajih ni tudi žensk? “Vsake volitve iz parlamentaj11 vlade odplaknejo več žensk. Ce nas je bilo ob spremembi sisteiH3 r,aeci nagelj za 8. marec. vseh ravneh odločanja okoli Jetjuia, nas ni danes niti deseti-,.d’ Je dejala Simšičeva in nada-■Jfvala: “V Sloveniji imamo 192 Cln in le osem županj. Med 90 Poslanci je bilo izvoljenih le se-tj?rr? žensk. Do nedavnega v vla-.1 ni bilo nobene ministrice - zdaj mamo eno, kar nas je z nečast-e8a zadnjega mesta med drža- vami članicami Sveta Evrope z 0,00 odstotka žensk v vladi postavilo na nekoliko višje - predzadnje mesto. Med predsedniki parlamentarnih strank ni nobene ženske, prav tako je ni med predsedniki naj večjih sindikatov, pa tudi med generalnimi direktorji šestdesetih naj večjih gospodarskih družb v vsej državi ne.” - ne za ženske, ne za moške” Simšičeva je dejala, da bi lahko še naštevala, kaj je v naši družbi narobe in celo slabše kot prej. “Pa ne bom. Preprosto zato ne, ker se danes nismo zbrale tu, da bi jadikovale. Tu smo zato, da sebi in javnosti jasno in na glas povemo, da s položajem, v katerem smo se znašle, nismo zadovoljne, da pa zato nismo izgubile niti upanja niti volje. Zavedamo se namreč zgodovinske odgovornosti zlasti do mlade generacije. Na nas ženskah in tistih naših moških kolegih, ki so nam že doslej bili partnerji pri delu, v življenju in tudi v politiki, je namreč odgovornost, da vse tisto, kar je bilo srednji generaciji pravzaprav samoumevno, spet postane realnost. Pri tem mislim tako na enakopraven dostop do izobraževanja, zaposlovanja, otroškega varstva, zdravstva, svobodnega odločanja o načrtovanju družine, kot tudi na socialno varnost v najbolj žlahtnem pomenu besede. Vse to je bilo naši generaciji, predvsem nam ženskam, tako samoumevno, da smo te samoumevne pravice začele iz- gubile. “Izginilo je na deset in de-settisoče delovnih mest. Vse težje, skoraj nemogoče, je dobiti zaposlitev za nedoločen čas. Pogodbe se sklepajo za določen čas - za nekaj mesecev, leto, dve... Dekleta, ki iščejo službo, morajo podpisovati bianco odpoved v primeru, da zanosijo a Sicer enoletni plačani porodniški dopust, ki ga staršem zagotavlja zakon, si ženske vse pogosteje same krajšajo v strahu, da ne bi bile ob službo. Da jih medtem premestijo na slabše delovno mesto, pa marsikje postaja že običaj. Socialna varnost in zdravstveno varstvo otrok in starejših, za katere je skrb večinoma prav tako prepuščena ženskam, sta vse skromnejša in vse dražja - torej težje dosegljiva. Enako velja za zdravje žensk - večje bolezni, a manj bolniških. Spet zaradi strahu, da ne bi bile ob službo a Pravzaprav je naše življenje postalo ena sama neusmiljena bitka za golo preživetje. O kakovosti tega življenja pogosto niti nočemo več razmišljati. Da ne bi bili še bolj slabe volje in še bolj nezadovoljni. In prav to je narobe. Moramo razmišljati! Veliko in na glas!” Po besedah slavnostne govornice so ženske v zadn jem desetletju samo izgubljale. “Ze tako neenakopravno razmerje med moško in žensko plačo za enako do- To sredo, na mednarodni d3*1 žena, je vodstvo ZSSS pripi"3' vilo tiskovno konferenco o i*s' klajevanju delovnega časa '3 družinskega življenja, na kated je opozorilo na slabši položaj žensk pri delu, še posebej v ne' katerih dejavnostih. O tem s*11 govorili Metka Koksandič, izvr' šna sekretarka, in Marica Got' jan iz ene od trgovin v L jubija111, ,ti: Kot je povedala Metka R°' ksandic, so vse mednarodne lfl evropske organizacije in instihj' cije priznale, prevzele ter zašilile pravico do enakopravno^ žensk in moških na vseh področjih. Z dodatnimi ukrepi spodbijajo možnosti žensk za enakopravno sodelovanje na vseh po3 račjih življenja in dela. Letosr vroča tema v Evropski uniji en3' ko plačilo za enako delo. V Sloveniji pa je aktualno zlasti urejanje delovnih razmerij delavk delavcev po novem. Prav bi b1 lo, če bi letos izpostavili tudi probleme delovnega časa, njegovč razporeditve in odmorov ter počitkov. Ureditev delovnega časa f eden izmed pogojev urejanja delovnega okolja, ki spodbuja 31 ovira zaposlovanje žensk. P° Zakon o delovnih razmerjih bi moral odpraviti izkoriščanje žensk ^mbno je, da pri tem družina ne seb *n ^enska ne žrtvuje sama Sk^°datkov o tem, kako so žen-_ c obremenjene pri delu in do-a> ni potrebno posebej navaja-> Saj vse raziskave še zmeraj na-s?rno kažejo, daje zaposlitev žen-,c ekonomska nuja družine in Jena potreba. re . eembra 1999 je bila stopnja 8’strirane brezposelnosti žensk a ^etjino višja od brezposelnosti n°skih(14,5 - 11,7). Med brezdelnimi je bistveno več mladih ‘zobraženih žensk kot moških. Ustrezno zakonsko ureditvi-- nadzorom in sankcijami bi mo-‘ a država skupaj s socialnimi drtnerji (delodajalci in sindika-v ' napraviti delovno okolje za - nske ustreznejše. 'ovenijaje ratificirala: (j " konvencijo št. 156 Mcdnaro-e organizaci je dela o enakih mož-Vest,h delavcev in delavk in njiho-x J11 ennkem obravnavanju (delavci finskimi obveznostmi); sPremenjeno (revidirano) Evropsko socialno listino Sveta Evrope iz leta 1996 (razumno trajanje dnevnega in tedenskega delovnega časa, zagotavljanje tedenskega počitka) in - direktivo Sveta Evropske unije št. 93/104/EC o nekaterih vidikih organiziranja delovnega časa iz leta 1993 (opredelitev pojmov, med drugim delovnega časa, minimalnega dnevnega počitka, maksimalnega tedenskega delovnega časa, minimalnega tedenskega počitka, letnega dopusta itd-). Čeprav v naši državi vse te listine neposredno veljajo, domača zakonodajacaplja še daleč za njimi. Predlagana ureditev tega področja v bodočem zakonu o delovnih razmerjih ne ustreza v celoti mednarodnim dokumentom. Pri tem je potrebno posebej izpostaviti: - opredelitev pojma delovni čas in v zvezi s tem trajanje tedenskega delovnega časa za polni delovni čas 40 ur tedensko in največ 8 nadur, kar naj bi bilo usklajeno z direktivo o največ 48-umem tedenskem delovnem času. Posebej ureditev naj večjega tedenskega delovnega časa na 60 ur za delo v neenakomernem oz. prerazporejenem delovnem času. Po direktivi so sicer možne nekatere izjeme, ki so izrecno zapisane in ne dajejo možnosti nekaterim dejavnostim v Sloveniji, da bi bile izjeme (trgovina, tekstilna industrija itd.); -zagotavljanje minimalnega tedenskega počitka ali možnost zagotavljanja počitka v 14 dneh (gre za 2 dneva v 14 dneh); - problem vzpostavitve obveznih evidenc dejanskega opravljanja dela (delovnega časa) delavk/delavcev zaradi možnega nadzora in ugotavljanja spoštovanja predpisov; - ureditev posebnosti in zares le posebnosti delovnega časa v nekaterih poklicih in dejavnostih v zakonu in kolektivnih pogodbah. Praksa ureditve delovnega časa in počitkov v Sloveniji po še veljavni zakonodaji kaže izredno črno podobo izkoriščanja delavk/de- gubljati in marsikatero tudi že zares izgubile." Za pozitivne spremembe “Nekateri govorijo o zgodbi o uspehu. Za ženske in za prihodnost vseh nas tako stanje ni nikakršna zgodba o uspehu. Demokratična država brez dejanske enakopravnosti žensk namreč nima prihodnosti. Sploh pa družba in država, ki jo vodijo izključno moški, ni prijazna za nikogar. Ne za ženske, ne za moške, ne za starejše, ne za naj mlaj še, pa tudi za srednjo generacijo ne! Ni vrag, da na prelomu tisočletja ženske ne bi zmogle ustvariti zavezništva med seboj in s svojimi partnerji za pozitivne spremembe,” je sklenila Simšičeva. V bogatem kulturnem programu so sodelovali dramski igralec Bojan Maroševič, dramska igralka Mirjana Šajinovic, dijaki Srednje glasbene in baletne šole iz Maribora, Akademska skupina KUD Študent Maribor ter pevca Vinko Šimek in Edvin Fliser. 7- ig- lavcev v nekaterih dejavnostih, ki so danes propulzivne in zaposlujejo, ter pri nekaterih delodajalcih. To pa se ne dogaja samo v trgovinah in gostinstvu, skoraj enako je v tekstilni industriji, kjer delavke večkrat enostavno zaprejo v tovarno, dokler ne dokončajo naročila za posameznega kupca. Slovenija seje zavezala spoštovati podpisane mednarodne dokumente, hkrati mora zagotoviti svojim prebivalcem pravico do dela, pravičnih delovnih pogojev, možnosti zaposlitve tako ženskam kot moškim ter spodobnega plačila. Pogoj za to je seveda ustrezna zakonska ureditev, še posebej pomemben pa je nadzor in možnost hitrega sodnega varstva ter kaznovanje nespoštovanja veljavne ureditve. Veliko stvari je, ki jih je potrebno razrešiti na tem področju. Ženske so kot delavke v dejavnostih, kjer po številu prevladujejo, izredno izpostavljene, so namreč preveč potrpežljive, zatojih je nujno zaščititi pred samovoljo delodajalcev. Podragi strani pa je treba z dobro in izrecno ureditvijo omogočiti večjo možnost zaposlovanja. Povzetek nastopa Marice Gorjan objavljamo na prvi strani. F. K. il!!!H Pogovor z Milošem Mikoličem o problemih zaposlenih v zasebnih varnostnih agencijah Sindikat sam je nemočen - ukrepati morajo tudi drugi Nedavno je predsedstvo ZSSS prejelo anonimno pismo, v katerem avtorji opozarjajo na neurejena delovna razmerja in pravice zaposlenih v zasebnih agencijah, ki se ukvarjajo z varovanjem ljudi in premoženja. Ker je bilo pismo poslano tudi na naslov Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS), smo sekretarja tega sindikata Miloša Mikoliča vprašali, ali opisi v pismu ustrezajo resnici in kaj lahko sindikat naredi za izboljšanje razmer. Razmere v dejavnosti zasebnega varovanja je Mikolič opisal takole: “V dejavnosti zasebnega varovanja je bilo še nedavno registriranih kar 250 zasebnih podjetij. Večina teh podjetij je nastala na novo. Naj večja podjetja so nastala z lastninjenjem delov (tozdov) bivše Varnosti. Lastniki so večinoma bivši šefi in tudi zaposleni, ki so v ta podjetja vložili certifikate. Sedaj je živih nekaj več kot sto podjetij, v njih pa dela kakšnih 5000 varnostnikov. Redno, kar pomeni za nedoločen in določen čas, je zaposlenih le polovica, vsi drugi pa delajo le po pogodbah, občasno, prek študentskega servisa ... Obseg dela v tej dejavnosti se je v primerjavi z deli, ki jih je opravljala bivša Varnost, precej razširil. Mogoče j e na zunaj najbolj opazno varovanje prireditev in otrok v šolah. Varnostniki naj bi imeli predpisano izobrazbo, kije pogoj, dajim zbornica zasebnega varovanja izda licenco in izkaznico za opravljanje dela. Veliko problemov je posledica tega, da varnostniki večinoma nimajo prepisane strokovne izobrazbe. Varnostniki, ki ne izpolnjujejo pogojev, zapisanih v posebnem zakonu, lahko opravljajo le dela vratarjev in receptorjev, ne morejo pa dobiti pooblastil naprimer za uporabo fizične sile, nošenje orožja...” In kdo nadzira to dejavnost? “Za nadzor so pooblaščeni na ministrstvu za notranje zadeve. Nadzor naj bi izvajala tudi zbornica zasebnega varovanja, ki je pooblaščena za izdajanje licenc. Nadzirala naj bi tudi inšpekcija dela. Njen šef Borut Brezovarje pred leti na posvetu Zasebno varovanje in detektivska dejavnost poročal o akciji (zanjo so se odločili, ker so dobili več prijav), kije pokazala, daje v tej dejavnosti kar nekaj kršitev pravic s področja delovnih razmerij. Največ nepravilnosti je bilo povezanih z delovnim časom, na drugem mestu so bila različna izplačila, sledila so nepravilna razvrščanja delavcev v tarifne razrede, nespoštovanje minimalne plače, nezakonito sklenjeno delovno razmerje, napake pri obračunu plač ... Glavni inšpektor za delo je takrat menil, da bi na izboljšanje opisanih razmer morala vpli- vati stroka, kar pa se ni zgodilo. Približno polovica od 50 pregledanih podjetij je takrat prejelo ureditvene odločbe, kaj hujšega pa se ni zgodilo.” Borut Brezovarje na tem posvetu tudi dejal, da zaposlovanja na črno niso ugotovili. Je sedaj boljše ali slabše, smo vprašali Mikoliča. “Zaposlovanja na črno je verjetno kar precej, saj se direktorji podjetij za varovanje pritožujejo nad sivo ekonomijo pri konkurenci, ki jih sili k zniževanju cen varnostnih storitev. Pravijo, daje konkurenca divja. Zaradi tega sprejemajo naročila za vsako ceno, čeprav vedo, da z izkupičkom ne bodo mogli pokriti stroškov. Ker so drugi stroški nizki, tiščijo navzdol zlasti ceno dela. Ker varčujejo tudi pri opremi, si varnostniki sami kupujejo delovne obleke. Tisti, ki se hoče zaposliti kot varnostnik, si mora sam plačati zdravniški pregled.” Pa se varnostniki zaradi vsega tega ne pritožujejo? “Pritožniki se zavedajo, da lahko takoj izgubijo delo. Delovno razmerje za določen čas je praviloma sklenjeno za enako obdobje kot ima podjetje naročilo za varnostnikov, le-ta ne more izvajati uspešnih akcij. Na ureditev razmer bi lahko vplival le sindikat na državni ravni. Problem pa je v tem, da po direktorjevih besedah ekonomika ne prenese vseh prejemkov, ki varnostnikom pripadajo po splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti. Direktor se je pritožil tudi nad uvedbo davka na dodano vrednost. Tega mora obračunavati sproti, stranke pa mu plačujejo z veliko zamudo. Direktor nam je zatrdil, daje zaradi tega podjetje nelikvidno in ne more plačevati vsega, kar pripada delavcem. Vprašal seje, ali je rešitev iz tega položaja lahko celo stečaj.” Kaj pa je s kolektivno pogodbo dejavnosti? “Kolektivne pogodbe dejavnosti nimamo, ker delodajalci nenehno zavlačujejo pogajanja (če bi jo imeli, bi jo bili dolžni izvajati). Kolektivna pogodba dejavnosti bi namreč lahko uredila to, kar je sedaj največji problem - delovni čas. Ker pogodbe ni, imajo varnostniki še vedno 42-urni delovni teden. Pogodba dejavnosti bi uredila tudi dodatke za neugodne pogoje dela, dopuste in še kaj. Dilema našega sindikata je, ali sprožiti akcijo v tem podjetju, s katero bi verjetno ogrozili skoraj 100 delovnih mest.” Kakšne plače prejemajo varnostniki, koliko jih je organiziranih v SKVNS? “Plače so zelo nizke, povprečna je blizu 95.000 tolarjev bru- V anonimnem pismu med drugim piše: Večina varnostnikov je zaposlena za določen čas, varnostniki si sami kupu jejo delovne obleke in plačujejo zdravniške preglede; namesto 180 ur delajo po 250 ur, pri čemer nadure niso plačane ... Ker denarja ni, sije direktor izmislil znižanje bruto plač na raven minimalne plače ... varovanje. Če novega naročila ni, konkurenca je namreč huda, je delovnega razmerja konec. Delovno razmerje lahko podjetniki prekinejo tudi iz drugih razlogov.” Ste na SVKNS dobili anonimno pismo o nepravilnostih pri delovnih razmerjih v večjem podjetju, ki deluje na področju Ljubljane, sedež pa ima drugje? V njej zapisane nepravilnosti držijo? “Anonimno pismo smo res prejeli. Ker smo prepričani, da so očitki v njem večinoma resnični, smo to podjetje obiskali. Pogovarjali smo se z direktorjem in sindikalnim zaupnikom. Čeprav je v tem podjetju v naš sindikat povezanih več kot polovica to. Bruto plača varnostnikov je torej le tako velika, kot prejmejo v povprečju v žep zaposleni v naši državi. Povrh prejemajo nekateri denar kar na roko. Nadur zanesljivo ne plačujejo, raje delovni čas prerazporedijo. Regres za letni dopust, nadomestilo stroškov prevoza in prehrane med delom prejemajo le v nekaterih podjetjih. Zaradi nizkih plač in še nižjih prispevkov za socialno varnost živi večina varnostnikov v veliki negotovosti. Bojijo se pritiskati za ureditev razmer, saj bi ogrozili še to, kar sedaj imajo.” Nam se zdi, da nekateri lastniki podjetij za zasebno varovanje na račun izkoriščanja zaposlenih boga- tijo. Privoščijo si tudi bogata obda' rovanja strank, za katere opravlja-jo storitve. “Mogoče posamezniki res boga-tijo, večina pa se bori za prežive1-je. Provizij, popustov in še česa j6 verjetno precej, kar vse zmanjšuj6 dohodek in otežkoča izplačilo normalnih plač.” In kakšen je lahko izhod iz tega-“V sindikatu smo naivno mislili, da bo vse to uredil trg, vendar to ure-janje traja predolgo. Potrebne b°' do tudi druge akcije, saj je podj6-tij za zasebno varovanje očitno pre" več in si nelojalno konkurirajo. L-11'-diti bo treba tudi izobraževanje varnostnikov, saj zanje sedaj ni nobene šole. Podjetja bi se po našem mnenju morala poslovno povezovati, ne pa skakati v zelje. To, da za varnost na enem koncu držav'6 skrbi podjetje z drugega konca (varnostniki iz Ljubljane delajo v Kopru, Kranjčani v Gorici ...), je za izvajalca tudi drago.” In kaj bi lahko naredili za bolj v1’ usposobljenost varnostnikov? “lz°" braževanje teh ljudi je treba orgm nizirati v okviru zbornice ali tudj prek šolskega sistema. Sedaj nami"66 podjetja svoje varnostnike sama izobražujejo. Če zakon zahteva, da imajo varnostniki najmanj poklano šolo, jim je to treba omogočiti-In kako močan je SKVNS, da bi?a varnostnike kaj naredil? “V naš sindikat je včlanjenih 20 odstotkov zaposlenih varnostnikov, ki so organizirani v 29 organizacijah podjetij s področja zasebnega varovanja-To je za širšo akcijo zanesljivo premalo. Žal skoraj polovica organ'" zacij nima niti sindikalnih zaupn'" kov, SKVNS lahko v razmere v podjetjih posega le od zunaj. M1' slim, da sindikat sam, ker je vati včlanjenih premalo varnostni kov-razmer ne more izboljšati, svoje m(r rajo narediti tudi drugi. Največ n lahko naredila zbornica zasebnega varovanja in ministrstvo za notranje zadeve. Na izboljšanje razm6' bi lahko vplivali tudi naročniki vti; nostnih storitev, ki ne bi smeli iška1! le čim cenejših storitev. Morali ti vedeti, da nezadovoljni varnostniki nimajo motiva za kakovostno ti odgovorno delo. Razmere bi se ve( jetno temeljito spremenile, če ti kakšno podjetje, ki se ukvarja z varovanjem, zaradi slabo opravljene-? dela in nepravilnosti pri zaposlovanju varnostnikov ostalo brez licenc6 in izgubilo možnost sklepanja p°' slov!” Franček Kav™ Okrogla miza ZSSS o industrijski politiki (2) Marjan Širaj: V zadnjih letih je prišlo do negativnih gibanj, ki vplivajo na konkurenč-Rost. Ko gre za vstop v Evropsko unijo, je ne-gativen kazalec zlasti produktivnost. To lah-.0 izboljšamo le z razvojem tehnologije. Pri 'zrabi delovnega časa imamo rezerve zlasti pri °rganizaciji dela. . <-e se primerjamo s konkurenti iz bivših sofističnih držav, so problem tudi stroški dela, ,'ut0 Plače in dajatve podjetij. Zaradi tega je ,ani Gospodarska zbornica Slovenije organi-/l,ala industrijsko konferenco. Njeni zaključki: 'ast domačih stroškov ne sme presegati infla-‘Je, preprečiti nelojalno konkurenco in po-sPesiti harmonizacijo tehničnih predpisov, še Vedno veljajo. Konkurenčnost je povezana tudi s fleksibilni80 delovno zakonodajo. . y lada seje z večino zaklj učkov fustrijske konference strinjala, endar ukrepov ni operacionali-(jlr. a- Velik problem je tudi to, aje denar za razvoj izjemno raz-l()hljen. Na razvoj pa zelo vplivi* tud' dohodkovna politika, pri ater' imajo socialni partnerji zelo Pomembno vlogo. Jože Stanič: Dota, ki smo jo Pmnesli iz bivše države, je pošla. Prihaja to-eJ cas streznitve. v desetih letih, kar smo samostojni, so ne-a eri sektorji gospodarstva živeli sanjsko. To ja zlasti za tiste, ki so živeli le od prodaje domačem trgu. Izvozniki pa smo težko pre-8,1 posledice Markovičevega trdnega tečaja ,. arJa do marke ob izjemno visoki inflaciji, ! srr|o dobesedno razdedinjeni. Kasneje, ko 1 Je n°va država borila za ohranitev svoje va-(loe’ smo izvozniki dajali državi od tretjine P°lovice iztržka. Z izvozom smo delali do-0 zlasti za državo, dodana vrednost zato ni m?f rasti. va h Sm° izvozniki dosegli, da nam je držali .• 0delila pet milijard tolarjev, so več dobi-. 18t>, ki so izpolnjevali kriterije, kot resnič- ni izvozniki. da’ erzaradi približevanja Evropski uniji pa-^ Jo ovire in se znižujejo cene, bo industrija let' V tcžjcm položaju kot pred deset-v |em> ko smo ostali brez bivše velike drža-*n trgov na Vzhodu. Sv .ržavni proračun ni problematičen zaradi • °lega obsega, ampak namembnosti denar-‘ • Ve že ne moremo zmanjšati obsega javne Ha.- bi morali vsaJ bolj pritiskati, da bi de-z.‘1 facionalno porabili. In tu vidim potrebo j I Ullog med socialnimi partnerji. Prav tu pa p ,°dajalci in delojemalci delamo veliko na-ko dopuščamo, da država enkrat pote-bi en'rni, drugič pa z drugimi, namesto da ra 0"oji stopili skupaj in od države zahtevali t0rV°-j*?° naravnan proračun. Pri proračunu bi bil prostor za razvojno koalicijo. daDarjan Ferčec: Ne strinjam se z mnenjem, Za VlS°*< Proračun ni problem. Problem je že p fadi tega, ker ne dopušča povečevanja plač. metna plačna politika pa je lahko tudi ge-at°r razvoja. Bosta Stanič in Semolič nastopila skupaj proti vladi? Sindikati z delodajalci v razvojno koalicijo V prejšnji številki smo objavili uvodna razmišljanja Braneta Mišiča in razprave Marka Kosa, Janka Puklavca, Francija Križaniča, Vlada Dimovskega, Jožeta Pukla in Nevena Boraka. Tokrat objavljamo razprave drugih udeležencev in sklepne misli Braneta Mišiča in Dušana Semoliča. Misel, ki smo jo zapisali v naslovu, je izraz nezadovoljstva predstavnikov delodajalcev in sindikatov z vladno razvojno politiko in njenim ignorantskim odnosom do socialnih partnerjev. Še najbolje jo je izrazil Jože Stanič, prvi mož združenja delodajalcev. Obveščeni smo, daje Evropska unija ugotovila, da mora Slovenija povečati učinkovitost svoje uprave. Sedaj pa vsi preračunavajo, koliko novih upravnih delavcev bodo lahko zaposlili. Kot da ne vedo, da povečanje učinkovitosti ni odvisno le od števila zaposlenih. Branka Novak: Tekstilci in usnjarji smo lani s proračunom, ki je vseboval nekaj denarja za pomoč podjetjem, dobili nekaj denarja za prilagajanja podjetij zahtevam razvitih trgov. Čeprav smo se zavedali, da to ne bo rešilo vseh težav naših podjetij, se nam je zdelo, da smo dobili nekak obliž na rane. Bivšemu ministru Metodu Dragonji smo pred časom predlagali, naj pripravi program zapiranja podjetij tekstilne in usnjarske industrije. Dobili smo od- govor, da to ne gre, saj ne gre za probleme ekologije kot pri premogovnikih. Če v Nemčiji kihnejo, pri nas dobimo pljučnico. Zaradi tega imamo pri nas veliko Ion poslov. Čeprav je zaradi tega dodana vrednost zelo majhna, je tekstilna industrija preživela prav z Ionom. So se pa iz tega kaj naučili tudi naši direktorji, saj nekateri želijo seliti obrate in tudi delo na Vzhod (Hrvaško, Bosno, Romunijo ...). Mislim, da za to še ni čas. Brane Mišič: Razpravaje pokazala, daje usmerjenost sindikatov pravilna. Čeprav so delodajalci pri nekaterih zadevah še vedno nasprotniki sindikatov, se z njimi lahko najdemo pri skupnih interesih. Vlada se do nas, kot dela civilne družbe, obnaša samozadostno in ignorantsko. Vlada kot največji delodajalec v državi ustvarja miselnost, daje treba denar le porabiti. Vse, ki razmišljajo o industrijski politiki, vlada razglaša skoraj za neumne. Dušan Semolič: Slovenci ne želimo priti v Evropsko unijo le s kmetijami in trgovinami, ampak tudi s tovarnami. Naš cilj ni le ohranjanje delovnih mest, ampak tudi odpiranje novih. Pri nas je narobe, da delovna mesta odmirajo, nova pa ne nastajajo. Vprašanja o proračunu bi morali rešiti v fazi njegovega oblikovanja in sprejemanja. Pri nas žal ni tako. Ko se nekje na Brdu zmenijo, smo vsi drugi moteči. Zaradi tega moramo skupaj s stroko okrepiti skupni pritisk. Gospodom v parlamentu moramo povedati, da pri proračunski razpravi ne gre le za delitev denarja porabnikom, ampak za razvojno naravnanost. Če tega ne bomo mogli doseči z dialogom, bomo morali uporabiti preizkušene oblike sindikalnega boja. Franček Kavčič Pogovor z Zdenko Pergar iz Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije o problemih zaposlenih žensk in ženski politiki Zdenka Pergarje zadnje čase zelo zaposlena, saj je poleg tega, da že drugi mandat opravlja funkcijo predsednice sindikata v delniški družbi Informatika v Mariboru, pri predsedstvu Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije odgovorna še za žensko politiko. Pred 8. marcem - mednarodnim dnevom žena - smo se z njo pogovarjali o problemih žensk, o ženski politiki v sindikatu in o delu v sindikatu podjetja. Sindikatu ni vseeno, kakšen je položaj delavk “Pri predsedstvu Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije je lani konec leta začela delovati komisija za žensko politiko. Komisija je imenovala šestčlanski odbor, v katerem smo predstavnice iz podjetij na področju premogovništva, energetike in naftno-plinskega gospodarstva, ki vodi delo komisije. Naloga komisije je, da opozarja na probleme, s katerimi se v naši dejavnosti srečujemo delavke oziroma ženske. V zvezi s tem daje komisija predloge in pobude za njihovo rešitev,” pojasnjuje Pergarjeva. “Trenutno zbiramo podatke, saj moramo imeti za svoje aktivnosti, pobude in predloge čim bolj natančne in verodostojne podatke ter čim močnejše argumente.” “Energetika velja za bolj moški poklic, zato je v podjetjih na področju premogovništva, energetike in naftno-plinskega gospodarstva relativno malo delavk. Prav zaradi tega nam v sindikatih ne sme biti vseeno, kakšen je položaj delavk v naši dejavnosti. Ali so pri delu in plačah diskriminirane? Ali delodajalci spoštujejo pravice, kijih ženskam daje naša zakonodaja? Kako je z zaposlovanjem žensk v naši dejavnosti? Ali so pri sprejemanju v službo ženske diskriminirane v odnosu do svojih moških kolegov? Ali so primeri spolnega nadlegovanja žensk na delovnem mestu? Na vsa ta in druga vprašanja, ki so povezana z žensko politiko v sindikatih, želimo pridobiti čim bolj natančne podatke, ki bodo podlaga za naše aktivnosti.” Ženske na trgu dela še niso enakopravne V Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije so se odločili za oblikovanje komisije za žensko politiko, ker opažajo, da so problemi, s katerimi se srečujejo ženske in delavke v naši družbi nasploh, čedalje bolj pereči. ftžno gospodarstvo je prineslo ženskam tudi nove probleme “Na trgu dela pri nas so razmere trenutno takšne, da ženske mnogo težje dobijo delo in zaposlitev kot njihovi moški kolegi, še zlasti če so mlajše,” pravi Pergerjeva. “Marsikatera delavka mora, če želi dobiti službo, delodajalcu celo zagotoviti, da določeno število let ne bo imela otrok.” Delodajalci nasploh imajo tudi čedalje manj razumevanja za probleme mladih mamic. Zato se delavke bojijo iti v bolniško, če njihovi otroci zbolijo. “V naši družbi se tudi po zaslugi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v zadnjem času vse bolj odkrito govori tudi o problemih spolnega nadlegovanja na delovnem mestu,” ugotavlja Pergarjeva. “Največji problem vidim v tem, da zaenkrat ne obstaja noben organ, kamor bi se lahko prizadete ženske oziroma delavke zatekle po pomoč oziroma pritožile. Zato ostaja verjetno mnogo primerov spolnega nadlegovanja na delovnem mestu prikritih, saj je prizadetim ženskam ali moškim, ki so prav tako lahko žrtve spolnega nadlegovanja, nerodno javno spregovoriti.” Nekatere strokovne analize tudi kažejo, da imajo ženske v Sloveniji v povprečju slabše plače kot moški. “Zenske so v družini in družbi obdržale tradicionalno vlogo, zato še vedno velja pregovor, da ženska hišo podpira na treh vogalih. Večina žensk namreč doma ne skrbi samo za gospodinjstvo, temveč je na njihovih ramenih tudi naj večja odgovornost za vzgojo otrok ter za starostnike v družini. Hčere namreč v večini primerov prevzemajo tudi skrb za ostarele starše oziroma za moževe starše, še zlasti v zadnjih letih, ko je bivanje v domovih za ostarele predrago. Po drugi strani pa si ženske želijo tudi delati, saj jim to daje občutek enakopravnosti in samostojnosti. Seveda pa je večina žensk v tej deželi tudi prisiljena delati, saj možje ali partnerji pri nas za razliko od razvitih držav ne zaslužijo toliko, da bi lahko ženske ostajale doma,” pravi Pergarjeva. “Zaradi velike brezposelnosti so ženske marsikdaj pripravljene poprijeti za delo tudi za manjšo plačo, samo da dobijo zaposlitev.” Kako pa je pri nas z ženskami v politiki? “Slabo, saj je v politiki zelo malo žensk!" pravi kategorično Pergarjeva. “Razlogov za to je verjetno več, zagotovo pa se ženske ne angažirajo toliko v politi- Zdenka Pergar: V našem sindikatu deluje komisija za žensko politiko, saj se zavedamo, da bodo prizadevanja za ustrezen ekonomski in družbeni položaj žensk pri nas še dolga in težka. ki, ker so preobremenjene in za to nimajo časa. Poleg tega pa tudi težko pridejo na odgovorne položa je, saj imajo v svetu politike in me nedžmenta še vedno glavno bese do moški. Samo poglejte, kako malo direktoric je v Sloveniji, čepmv imamo veliko žensk, ki bi bile sposobne dobro voditi podjetja in gospodarstvo.” Tudi v vodstvih sindikatov dejavnosti in ZSSS ni dovolj žens» “Pravzaprav tudi v sindikatih »i veliko boljše,” pravi Pergarjeva. ”TU' di v najvišjih organih sindikatov dejavnosti in ZSSS ženske glede na število članic niso ustrezno zastopane-Po drugi strani pa se v sindikatih zavedamo, da problemi, s katerimi$e srečujejo ženske v naši družbi, ms° zanemarljivi. Dokaz za to je tudi dej' Sindikalna lista Marec 2000 Gospodarske dejavnosti Javni sektor (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 3.869,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.933,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.347,00 2. Kilometrina (od 4. 3. 2000 dalje) 42,51 42,51 3. Ločeno življen je’ 73.749,00 56.473,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1.2000) - po SKPGD (na delovni dan) 572,00 572,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 55.846,00 47.476,00 - za 20 let 83.769,00 71.213,00 - za 30 let 111.692,00 94.951,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 368.746,00 585.897,00 oziroma dve plači delavca, oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči" - po SKPD - ob smrti delavca 110.624,00 94.951,00 - ob smrti v ožji družini 55.312,00 4. Minimalna plača (od 1. 1.2000) 74.262,00 74.262,00 5. Zajamčena plača 40.941,00 40.941,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 107.712,00 - ali največ 128.036,00 (70 % povprečne slovenske plače) 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSS$ stvo; je Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije oblikoval komisijo za ženska vprašanja. Ko se »odo podobna telesa, ki sojih že ali Jinše b°d°oblikovali tudi drugi sin-'kati dejavnosti, med seboj delovno povezala, bomo vsi skupaj pri reševanju ženskih vprašanj še boli učinkoviti in uspešni.” Pergarjeva je prepričana, da se niorajo sindikati za obravnavo in reševanje problemov svojih članic doni pripraviti in organizirati, saj bo-o zaposlene ženske pri nas imele edalje več in ne vedno manj pro-emov. “V času tranzicije seje ekonomski in družbeni položaj žensk Pri nas podobno kot v drugih drža-vah v tranziciji poslabšal. Ni molj’?^'0 pričakovati, da bo probleme, n ate,"imi se ženske srečujejo v trž-em gospodarstvu, mogoče rešiti fz n°0- Prizadevanja za ustrezen . °n°mski in družbeni status žensk °oo zato še dolgotrajna.” JJJa/bol/ zahtevno °elo v sindikatu Podjetja Kako pa deluje sindikat delavcev nejavnosti energetike v podjetju In- formatika? S kakšnimi problemi se ta čas srečuje? “V naši delniški družbi Informatika, ki opravlja storitve za podjetja za distribucijo električne energije, je zaposlenih 94 delavcev, od tega jih je več kot dve tretjini v našem sindikatu, ki se v prvi vrsti bori za ustrezen ekonomski položaj zaposlenih,” pravi Pergatjeva. “V prizadevanjih za ustrezen ekonomski položaj delavcev v našem podjetju uporabljamo panožno kolektivno pogodbo za energetiko, primerjamo pa se s podjetji za distribucijo električne energije, saj sindikata za zaposlene v računalništvu v Sloveniji ni organiziranega.” Po besedah Pergarjeve prejemajo delavci v Informatiki plače po kolektivni pogodbi. V povprečju so takšne, kakršne imajo zaposleni v petih podjetjih za distribucijo električne energije v Sloveniji, ki so lastniki Informatike. Delavci Informatike redno prejemajo regres za letni dopust in regres za malice, podjetje pa jim v skladu s kolektivno pogodbo izplačuje tudi stroške za prevoz na delo in z dela. Čeprav prejemajo delavci Informatike plače in vse druge prejemke v skladu s kolektivno pogodbo, ugotavljajo, da se njihov ekonomski položaj iz leta v leto slabša. Cene skokovito naraščajo, stroški življenjske košarice se povečujejo, plače pa se v zadnjih letih niso ustrezno povečale. Delavci v Informatiki so zaskrbljeni tudi zaradi novega zakona o energetiki. Če bo na področje energetike, zlasti na področje distribucije električne energije, prišel tuj kapital, bodo tujci verjetno spremenili tudi organiziranost in način poslovanja. "Delavci se bojimo, da bi to lahko privedlo do zmanjševanja števila delovnih mest. Zaradi tega vlada med delavci določena negotovost, saj že danes nekateri govorijo, da nas je preveč, da so naše storitve predrage in podobno. Nobenega dvoma ni, da bomo na trgu -podobno kot vsa gospodarska podjetja - izpostavljeni čedalje hujši konkurenci,” pravi Pergarjeva. Sindikat v podjetju skrbi tudi za ustrezne pogoje dela in za varnost in zdravje pri delu. “Delo v našem podjetju je naporno, saj osem ur delati na računalniku in gledati v ekran ni lahko. Zato si sindikat prizadeva za ustrezne delovne pogoje v skladu z novim zakonom o varnosti in zdravju pri delu.” Sindikat delavcev dejavnosti energetike v Informatiki uspešno uresničuje svoje statutarne in programske naloge. K temu, kakor pravi Pergarjeva, prispevajo tudi korektni odnosi z vodstvom podjetja ter dobro sodelovanje s svetom delavcev, ki so ga oblikovali na pobudo sindikata. Spremembe na boljše ne bodo prišle same od sebe Zdenka Pergar sodi med tiste ženske, ki vse probleme žensk v tej družbi čutijo tudi na svoji koži, saj ima obveznosti doma, v službi, v sindikatu podjetja in še v predsedstvu Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Kaj jo motivira in kje najde moč za tako aktivno in zavzeto delo? “Če se sindikati ne bomo borili za izboljšanje ekonomskega in družbenega položaja delavk in delavcev, potem se razmere, v katerih živimo, same od sebe ne bodo izboljšale. To velja tudi za ekonomski in družbeni status žensk tako na področju energetike kot v Sloveniji v celoti.” Tomaž Kšela Po čem smo (pre)živeli? ~^BR|JaR 2000 Ocenjeni življenjski stroški tri- in štiričlanske družine Skupina dobrin z košarice Tričlanska delavska družina Štiričlanska delavska družina Indeks cen življenjskih potrebščin Il.00/Xl 99 Indeks cen življenjskih potrebščin n nn/i nn Indeks cen življenjskih potrebščin il nn/xii oo povprečna košarica minimalna košarica mini. mes. košarica povprečna košarica minimalna košarica mini. mes. košarica Jujjrana 62.560,20 47.234,68 47.234,68 77.287,31 57.676,81 57.676,81 103,5 100,9 102,8 8.769,59 3.324,99 3.324,99 8.810,30 3.342,43 3.342,43 99,8 100,0 100,0 -XLjvyenje 7.568,54 4.091,10 4.091,10 7.568,54 4.091,10 4.091,10 104,9 104,9 104,9 -^Oblačila 32.097,16 19.772,95 1.059,18 39.094,28 24.109,83 1.168,21 100,8 100,3 100,3 8.927,36 6.854,37 0,00 10.586,99 7.562,23 0,00 100,4 100,2 100,2 -=~-5!§novanje 27.107,04 19.461,52 15.781,84 33.085,83 23.423,79 18.969,44 103,0 101,0 102,9 -gcOgrevanje, razsvetljava 28.101,17 19.625,08 16.611,39 34.732,46 23.466,54 19.846,93 104,9 102,9 103,1 -^gospodinjska oprema 14.989,37 7.947,26 0,00 18.010,63 9.305,19 0,00 101,1 100,4 100,8 . Higiena, zdravstvena nega 19.756,10 16.723,22 10.629,34 21.905,12 18.345,24 12.231,79 101,2 100,3 100,5 ^•jzoDr., kultura, razvedrilo 43.371,82 15.839,89 7.691,15 48.933,97 17.966,88 7.916,66 100,9 100,7 100,6 Y0-' Pro_metna sr. in storitve 48.322,75 16.099,17 7.340,50 59.764,62 21.195,18 8.161,73 103,6 101,0 101,5 ~^B§zni predmeti in storitve Druoi izriptin 4.804,57 2.768,63 0,00 5.961,97 3.063,07 0,00 102,5 100,9 101,7 -^_HAJ (v SIT) 356.444,47 i^.bb^./O 192.405,58 11.313,61 125.077,77 53.537,89 419.279,91 13.048,16 226.596,45 11.313,61 144.718,70 102,5 100,9 101,7 Stopnja rasti košaric II. 00/XI. 99 2,49 2,56 3,09 2,52 2,60 3,13 KOMENTAR: Februarja letos je inflacija v Sloveniji znašala 0,9 %. Na letni ravni je bila rast cen 8,3-odstotna. Februarja so se za 4,9 % podražili tobačni izdelki. Cene daljinskega ogrevanja so se povišale za 13,1 %, tekočih goriv pa za 4,7 %. Šest košaric življenjskih potrebščin, ki jih redno spremljamo v Novi Delavski enotnosti, se je februarja podražilo za 0,98 do 1,21 %. Iste košarice so se od februarja 1999 °Pnja rasti košaric II. 00/I.00 0,98 1,01 1,21 0,99 1,01 1,20 —2tojasti košaric II. OO/II. 99 8,83 8,61 8,51 8,75 8,59 8 37 r^ktura življenjskih stroškov (februar 2000) -icjrana 17,55 24,55 37,76 18,43 25,45 39,85 "vktjjača 2,46 1,73 2,66 2,10 1,48 2,31 -ikajenje 2,12 2,13 3,27 1,81 1,81 2,83 -^-Oblačila 9,00 10,28 0,85 9,32 10,64 0,81 ^ Obutev -•Stanovanje 2,50 7,60 3,56 10,11 0,00 2,53 3,34 0,00 12,62 7,89 10,34 13,11 —^Ogrevanje, razsvetljava 7,88 10,20 13,28 8,28 10,36 13,71 —.^Gospodinjska oprema 4,21 4,13 0,00 4,30 4,11 0,00 '^rtilSiena, zdravstvena nega "9j~Jzopr., kultura, razvedrilo 5,54 12,17 8,69 ~8^3“ 8,50 5,22 8,10 8,45 6,15 11,67 7,93 5,47 ■~ji_Prometna sr. in storitve 13,56 8,37 5,87 14,25 9,35 5,64 ~opjJ?§zni predmeti in storitve -ticDrugi izdatki 1,35 14,05 1M_ 6,58 0,00 1,42 1,35 0,00 9,05 12,77 5,76 7,82 CEkupaI"- 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Sindikalna delavnica -kako do 13. plače Območna organizacija ZSSS Domžale je nedavno v Centru za požarno varnost v Heliosu organizirala za sindikalne zaupnike zelo dobro obiskano delavnico - Kako do 13. plače. Na domžalskem območju ni tako malo podjetij, ki so se že rešila resnih težav v tekočem poslovanju. V takih podjetjih je tako po- vsem upravičena in utemeljena zahteva sindikata, da se del denarja iz naslova uspešnosti razdeli med zaposlene. V praksi pa je veliko nepripravljenosti za sklepanja internih dogovorov o načinu izplačila tega dela plače. Problem so tudi različna tolmačenja o omejitvah izplačila plač ali o tem, da za takšna izplačila ni zakonske podlage. Zaradi tega smo se v domžalski območni organizaciji ZSSS odločili organizirati delavnico, v kateri bi se sindikalni zaupniki seznanili s predpisi o plačah. Poseben poudarek smo dali aktivnostim sindikata za izboljšanje plač na podlagi uspešnega poslovanja in uveljavitvi trinajste plače, božičnice in poračuna plač. Pri izvedbi delavnice nam je bila v veliko pomoč Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS Podravje. S svojo razlago je pritegnila splošno pozornost in s svojimi pojasnili o plačah vzbudila veliko zanimanje med sindikalnimi zaupniki. Udeleženci delavnice so prejeli tudi gradivo, ki daje enostavno, strokovno in pregledno podlago za pripravo dogovora o izplačilu dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja. Ta del gradiva objavljamo v okvirju, saj bo verjetno prišel prav še kakšnemu sindikalnemu zaupniku. ZDAJ JE PRAVI TRENUTEK, da se sindikat dogovori o delu plače iz naslova uspešnosti poslovanja -13. plači! Da trinajsta plača, božičnica ali prednovoletna izplačila ne bodo predmet dobre ali slabe volje direktorja in moledovanja sindikata, je zdaj pravi trenutek, da se sindikat z upravo podjetja o tem dogovori. KAKO DO TAKEGA DOGOVORA? Da bi prišli do takšnega dogovora, lahko sindikati izrabijo možnost, ki jo daje 49. člen Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti - o delu plače na podlagi uspešnosti poslovanja. V tem členu med drugim piše: “Kriterije za določitev dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja določita delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu ob sprejemanju poslovnega načrta. Ob sprejemu odločitve o višini sredstev za izplačilo plače na tej podlagi se delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu dogovorita o tem, ali se del plače izplača v denarju, delnicah, in o odložitvi njenega izplačila. Delavcu, ki ni delal vse leto, pripada del plače iz prejšnjega odstavka sorazmerno obračunanim plačam za efektivni delovni čas.” Ta člen ne govori o dobičku podjetja, ki se ugotavlja ob koncu leta in ki je razviden iz bilanc. Svoje izhodišče postavlja v poslovni načrt in predvideno uspe- šno poslovanje v načrtovanem poslovnem letu. Izhaja iz nespornega dejstva, da zaposleni zagotovo prispevajo k dobrim poslovnim rezultatom in naj bi zato z vso pravico sodelovali tudi pri delitvi pozitivnih rezultatov. Zato je nujno, da sindikati izrabimo zakonsko možnost in se čim prej začnemo dogovarjati z upravo podjetja. Izplačila iz naslova uspešnosti poslovanja bodo delavci dobili le takrat in le v taki obliki in višini, kot se bomo sindikati o tem v naprej dogovorili z upravo podjetja. Višina izplačila bo odvisna od vnaprej znanih kriterijev glede na uspešnost tekočega poslovanja. Omejitev za izplačila iz naslova uspešnosti NI Pri uveljavljanju zahteve za uresničitev 49. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti mora biti sindikat seveda čim bolj odločen. Še odločneje mora zavrniti morebitne trditve direktorja, da trinajste plače ne more izplačati, ker je to z zakonom omejeno, saj to ni res! Za delavce, ki so plačani po kolektivni pogodbi, namreč izplačila uspešnosti_ne omejuje noben zakon. To pomeni, da noben zakon ne omejuje izplačila, tudi če je v obliki trinajste plače. V praksi seje res razširilo mnenje, daje tudi izplačilo plač zakonsko omejeno. Večina direktorjev se pri tem sklicuje na Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2000 (Ur. 1. RS, št. 39/99), ki velja od 26. 5. 1999. Ta zakon določa kot omejitev samo povečevanje plač nad ravnijo, ki je določena s kolektivno pogodbo. To pa pomeni, da se izhodiščne plače ne smejo povečevati hitreje, kot je to dogovorjeno med partnerji kolektivnih pogodb. Skupno izplačilo plač pa s tem nima nič skupnega. Praktično to pomeni, da ni omejena niti masa sredstev za plače (kot smo bili navajeni na podlagi nekaterih zakonov iz preteklosti), niti niso omejena kakršna koli izplačila na osnovi rezultatov dela posameznika (individualna uspešnost) ali uspehov dela enote ali celotnega kolektiva (kolektivna uspešnost). Zakon nasprotno v 19. členu celo omogoča in določa, da lahko delodajalci na podlagi doseženih rezultatov poslovanja v posameznem letu izplačajo delavcem del plače iz naslova rezultatov poslovanja. Pogoji pa so naslednji: - zgornja meja izplačil na delavca je ena povprečna mesečna plača zaposlenega v letu; - obseg sredstev za ta izplačila pri posameznem delodajalcu pa ne sme presegati 10 odstotkov mase plač v podjetju oz. 25 odstotkov ugotovljenega celotnega dobička; - ta izplačila se obravnavajo kot plače in se od njih plačujejo prispevki in davki. Zakon velja za vse delodajalce, ki zaposlujejo delavce v Republiki Sloveniji, /n ne pozna izjem. Zelo pomembno je, da razumemo, kaj je trinajsta plača. Trinajsta plača ne pomeni delitve dobička, ampak plačilo za uspešno delo. Plačilo uspešnosti dela pa je prepuščeno dogovorom med sindikati in delodajalci. CIU IN POT DO CILJA STA ZNANA! Pomembna je le volja in odločitev, da to naredimo. Namesto nas tega ne bo naredil nihče! Justi Arnuš Sindikat delavcev gostinstva 55 in turizma Slovenije organizira 5. veleslalom, in sicer v sredo, 22. marca 2000, na Rogli. Tekmovanje ob vlečnici Ostruščica 3 se bo pričelo ob 10,30. P« končanem tekmovanju se bodo tekmovalci in spremljevalci zbrali v restavraciji hotela Planja, kjer bo ob 13,30 kosilo, zatem pa še raz-s asitev rezultatov, podelitev priznanj, kolajn in nagrad z družabnim srečanjem. Vzorec Na podlagi 49. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti sprejemata sindikat................. 'n vodstvo družbe..................................... DOGOVOR O IZPLAČILU DELA PLAČE IZ naslova uspešnosti poslovanja v V Delodajalec se obvezuje, da bo zagotovil izplačilo dela pla-Ce iz naslova uspešnosti poslovanja ob doseganju pričakovanih °Z\Z 'etn'm planom potrjenih delovnih rezultatov. Navedeno izplačilo ne posega v del plače, ki se deli na podla-gl ugotovljenega dobička. 2. Pri izplačilu plače na osnovi uspešnosti poslovanja se kot pod-,a8a za delitev tega dela plače uporabljajo doseženi fizični kapici, in sicer: ~ dosežen količinski obseg proizvodnje glede na plan; ~ dosežena norma v primerjavi s planirano; 'dosežena količinska proizvodnja na delavca. Kateri kazalci bodo uporabljeni, je odvisno od dejavnosti in možnosti vplivanja delavcev na dosežene rezultate. ,2- Doseganje pričakovanih rezultatov bosta delodajalec in sin-.t ugotovila na osnovi podatkov delodajalca za obdobje poslo-Vanja v prvih devetih mesecih, najkasneje pa konec novembra. y. 4- Ob doseženih pričakovanih rezultatih bo delodajalec izpla-1 Plačo na osnovi uspešnosti poslovanja najkasneje do 20. decembra. 5- Zgornja meja izplačila plače je ena poprečna plača na zaposlenega v letu, preračunana za obdobje I.-IX. , 6; Za obračun izplačila za posameznega delavca se uporabi de-avčeva dosežena poprečna plača v obdobju I.-IX. S tem je zagotovljeno, da se obračuna del plače iz naslova uspešnosti po-°vanja glede na dejansko opravljeno delo. ohr na podlagi uspešnosti poslovanja se izplača v denarni "ki s plačilom davkov in prispevkov. Opomba: Možen je tudi dogovor o izplačilu uspešnosti dela v j , delnic (odvisno od vrste družbe) ali dogovor o obročnem Plačilu. Pri izplačilu v delnicah se ta del izplačil ne všteva v po-°jninsko osnovo. Če so planski rezultati preseženi za 10 odstotkov, se delo-ajalec obvezuje, da bo zagotovil del izplačila plače tudi na osnovi °seženega dobička po zaključnem računu. .9. Sklenjeni dogovor velja samo za izplačila plač za delavce, 1 so plačani po kolektivni pogodbi. Datum:................... Sindikat:........................................... _ Delodajalec:........................................ Prijavljeni tekmovalci in tekmovalke bodo razporejeni v tele kategorije: A - do 30 let B - od 30 do 40 let C - od 40 do 50 let D - nad 50 let Strošek na udeleženca (Startnina, karta in kosilo) je 4500 tolarjev, za spremljevalce in navijače pa 1500. Prijavljeni tekmovalci in tekmovalke bodo pri Zavarovalnici Adriatic dodatno nezgodno zavarovani. Prijave pošljite na naslov: SINDIKAT DELAVCEV GiT Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 LJUBLJANA, ali po faksu: 061/134-13-11. Zadnji rok za prijavo je 17. marec 2000. Dodatne informacije dobite pri Karmen Leban, tel. 061/134-12-68, ali pri Alenki Gajski, tel. 061/134-12-69, oziroma pri sekretarjih območnih odborov sindikatov dejavnosti, s katerimi se boste dogovorili o organizaciji oziroma načinu prevoza. Karmen Leban, sekretarka I------------------------------------ PRIJAVNICA za tekmovanje v veleslalomu - ROGLA 2000 22. marca 2000 ob 10.30 uri Sindikat družbe:.................... Prijavljamo naslednje tekmovalce: Ime in priimek Leto rojstva Kategorija Opomba L 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Vodja tekmovalcev:................................................... Telefon:...................................... Kategorije: moški - ženske A - do 30 let B - od 30 do 40 let C - od 40 do 50 let D - nad 50 let Sredstva v višini..........................SIT smo nakazali na žiro rt čun Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije: 50101 -678-6770' , pod šifro: “Rogla 2000” in sklicno številko 4 N I ------------------------------------- j - naročilnica I Naročam(o) Novo Delavsko enotnost, tednik Zveze svobodnih sindikatov Sle I venije. Cena posameznega izvoda je 230 tolarjev, naročnina se plačuje vsak | tri mesece. | Naročen(e) izvod(e) pošiljajte na naslov:........... | Naročnik: . Davčna številka:. | (naslov) Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslo\ Predsedstvo ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 9 Zaposlitev žensk pomeni tveganje Urad za žensko politiko spregovoril o svojih pobudah za zmanjšanje razlik med obravnavanjem moških in žensk na trgu dela Mnogi delodajalci mislijo, daje zaposlovanje žensk, mater ali bodočih mater, tvegano. Urad za žensko politiko si že vrsto let prizadeva odpraviti takšno razmišljanje. Njegova direktorica Vera Kozmik je pred dnevi predstavila ukrepe oziroma pobude urada za izenačevanje možnosti žensk in moških na trgu dela. Pred osmim marcem, dnevom žena, pa je urad izdal tudi publikacijo o položaju žensk, predvsem na tistih področjih, kjer sta vpliv in moč. Na primer: med šestdesetimi najuspešnejšimi gospodarskimi družbami v Sloveniji niti ena nima ženske na direktorskem mestu. V preteklem obdobju je urad za žensko politiko dal kar nekaj zakonskih pobud oziroma sije prizadeval, da bi posameznim resornim ministrstvom predlagal nekatere zakonske spremembe. “Opozorim naj na že sprejeti pokojninski zakon, pri katerem je bila upoštevana pobuda urada, naj bi pogoje za upokojitev žensk in moških zaradi neenakosti med spoloma na drugih področjih izenačevali bolj počasi,” je dejala Vera Kozmik. “Ni sem nam zdelo prav, da bi do izenačitve pogojev za upokojitev prišlo takoj po sprejemu zakona, ne le zaradi položaja, ki ga imajo ženske na trgu delovne sile, temveč predvsem doma, pri tako imenovanem neformalnem, neplačanem, in pri odmeri pokojninske osnove neupoštevanem delu. V pokojninski zakonodaji je bil upoštevan tudi naš predlog za višjo odmero pokojninske osnove za ženske ob upokojitvi z najnižjo, 15-letno pokojninsko dobo in pri tem smo izenačili višino odmere ob dopolnjenih minimalnih pogojih za upokojitev z moškimi.” Vera Kozmik je opozorila na dolgo časa trajajoči postopek sprejemanja zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Predlog zakona je za drugo branje precej drugačen od prvotnega, ko je bil predlagan triletni porodniški dopust. V osnovi ta zakon izenačuje oziroma nalaga pravice in dolžnosti obema staršema in omogoča boljše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Zato nekoliko zmanjšuje rizičnost mladih žensk, ki iščejo zaposlitev. “Bodoče materinstvo delodajalci namreč upoštevajo kot obremenilno okoliščino,” je poudarila Vera Kozmik. Urad za žensko politiko seje precej ukvarjal tudi z zakonom o zdravniški službi oziroma s pravico zdravnikov do uveljavljanja ugovora vesti. Ta pravica je zapisana v ustavi v 46. členu. V ustavi pa je zapisana tudi pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (55. člen). V neurejenih razmerah bi lahko prišlo do kolizije teh dveh pravic. Zato so se kar dolgo trudili, da so v zakon o zdravniški službi vnesli njihov predlog, naj se zdravnik ob vpisu v zdravniški register izreče, ali bo uveljavljal pravico do ugovora vesti. Zdravnik, ki ne zapiše v register, da bo uveljavljal pravico do ugovora vesti, jo pa uveljavlja, se kaznuje, in sicer z denarno kaznijo od 150.000 do milijona tolarjev. Zdravnik bi moral tudi pacientki povedati, da ugovor vesti uveljavlja. To je zelo pomembno zato, ker lahko neobveščenost pa- cientke pomeni hudo motnjo ne le pri njeni želji, da opravi abortus, ampak se pravica do ugovora vesti lahko uveljavlja tudi pri odločanju ljudi, ali bodo imeli otroke. Možno je tudi tiho uveljavljanje pravice do ugovora vesti, zato na uradu za žensko politiko menijo, da bo treba o teh vprašanjih še javno spregovoriti in ženske osvestiti o njihovih pravicah, preden bi zdravnik kar koli odločil. V uradu pa so z obžalovanjem sprejeli pred kratkim propadlo pobudo za obvezno razlago 6. odstavka 19. člena zakona o političnih strankah. To vprašanje je bilo odprto nekaj let, tiče se pa enakosti moških in žensk v politki: politične stranke naj bi povedale, na kakšen način bodo kandidirale svoje članice na kandidatni listi. In tega bi se potem morale držati pri oddaji kandidatnih list. Poslanci te pobude niso sprejeli. Državni zbor je 10. decembra lani, na dan človekovih pravic, podpisal opcijski protokol h konvenciji OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, zelo pomemben in zavezujoč mednarodni akt, ki zdaj omogoča podajanje individualnih pritožb odboru za odpravo diskriminacije žensk pri OZN. Velik napredek na področju enakih možnosti pomeni tudi novi, bodoči zakon o delovnih razmerjih, ki pred drugo obravnavo čaka na soglasje socialnih partnerjev. Zakon namreč ne dovoljuje spolne diskriminacije. Ministrstvo za delo, predlagatelj zakona, je sprejelo večino predlogov urada za žensko politiko, ki pomenijo velik napredek in omogočajo obema spoloma enake možnosti za zaposlovanje, usposabljanje in napredovanje v službi, pri plačah, prekvalifikacijah, drugih prejemkih itd. Ta zakonodaja bi na nekaterih kritičnih področjih pomenila zelo veliko, zlasti na trgu delovne sile. Trg delovne sile je področje, ki gaje urad v zadnjih letih temeljito obdeloval, besedo o njem pa je direktorica urada za žensko politiko prepustila sodelavki Tanji Salecl. Taje nanizala vrsto pobud, s katerimi je urad v zadnjih treh letih skušal vplivati na zmanjšanje diskriminacije žensk na delovnem mestu ali pri iskanju zaposlitve. Na uradu so pomladi leta 1998 odprli brezplačno telefonsko linijo 080-12-13, na katero lahko pokličejo ženske, ki menijo, da so bile diskriminirane oziroma obravnavane drugače zaradi spola, in to zlasti na trgu dela. S to telefonsko linijo in z doslej več kot tisoč klici je urad dobil vpogled v težave, s katerimi se soočajo ženske na trgu dela. Večina pritožb je bila povezana z nosečnostjo ali materinstvom. Pokazalo seje, da ženske ne dobijo zaposlitve, ker še nimajo otrok ali ker jih imajo. Težave so pri zaposlovanju za določen čas: ženskam ne podaljšajo pogodbe, če so noseče. Pogosto ženske, ki vzamejo dopust za nego otroka, šikanirajo oziroma pritiskajo nanje, naj dajo odpoved. Marsikatera je po takem dopustu premeščena na drugo, pogosto slabše ovrednoteno delovno mesto. “Veliko žensk pa tudi ne pozna svojih pravic, zato smo v uradu v preteklosti izvedli kar nekaj akcij za osveščanje,” je poudarila Tanja Salecl. “Izdali smo zloženko z naslovom ’Odpiramo vrata ženskam’, v kateri opozarjamo na osnovne pravice. Mnoge ženske jih ne poznajo ali pa ne poznajo poti in načinov za njihovo uresničevanje. Pripravile smo delavnico, katere namen je bil udeleženke seznaniti s pravicami in veščinami, potrebnimi za pridobitev zaposlitve. P1"1' pravile smo tudi informativne letake, s katerimi smo ženske poučile o ravnanju v primeru podpisa tako imenovanih poprejšnjih sporazumnih prekinitev delovnega razmerja ali P°" godbe o zaposlitvi z določbo, da ženska določeno dobo ne sme imeti otrok, in drugih prj' meri h nepravilnega ravnanja delodajalcev. Urad seje aktivno vključil v reševanje težav zaposlenih v trgovinah, kjer je šlo za zaposlitve preko rednega delovnega časa in zaposlitve ob sobotah ter nedeljah. Urad je im špektoratu za delo Republike Slovenije predlagal, naj poostri nadzor nad delovnim časom’ Taje decembra lani in januaija res poostril nadzor nad izvajanjem zakonodaje. V tem trimesečju pa na inšpektoratu za delo nadzoruje)0 pogodbe o delu v bolnišnicah s poudarkom na ugotovitvi dejanskega stanja, zlasti priza' poslovanju medicinskih sester. “Ker je večina problemov žensk na trgu del3 povezanih z nosečnostjo in materinstvom' sklepamo, da delodajalci gledajo na bodoče matere in matere kot na rizično delovno sil°: ki zanje pomenijo višje stroške (stroški v zvez1 z izplačilom nadomestila plač, ko gre za r1' žično nosečnost ali nadomeščanje osebe, k* jena porodniškem dopustu in dopustu za neg0 in varstvo otroka)” j e poudarila Tanja Sale° in dodala: “Na uradu za žensko politiko ocC' njujemo, daje zaradi doseganja enakih m»z' nosti žensk na trgu dela poleg novega zak°( na o delovnih razmerjih potrebno sprejeti tu01 dodatne ukrepe. Ministrstvu za delo, druz1' no in socialne zadeve so na uradu predlag3' li, naj bi delodajalcem in samozaposlenim os°' bam povrnili prispevke (za pokojninsko in im validsko zavarovanje, za porodniško varstv°' za obvezno zdravstveno zavarovanje, zavai"0' vanje za primer brezposelnosti), ko gre za n3' domestno zaposlitev za čas nadomeščanja osC' be, kije na porodniškem dopustu in dopuS1 za nego in varstvo otroka. Oseba, ki bi takšno pravico uveljavljala (delodajalec ožit0' ma samozaposleni), bi se morala zavezati-bo ali nadaljevala dejavnost oziroma zaposl0 vala nadomestnega delavca vsaj dvakratno d°' bo uveljavitve te bonitete. Ministrstvu za zdravstvo pa predlagajo, |i;|J bi delodajalce razbremenilo plačila nadom6' stila plače na podlagi potrdila o začasno m’ zmožnosti za delo zaradi ugotavljanja ,L zdravljenja zmanjšane plodnosti in rizične a° sečnosti. Plačilo nadomestila plače naj h1 v teh primerih šlo iz računa Zavoda za zdrav stveno zavarovanje Slovenije, od prvega o1’1' takšne odsotnosti (in ne šele po 30 dneh °c sotnosti zaposlenega). a B- SOBORCI - Zadnje čase se v Sloveniji redkokdaj in redkokje zgodi, da med seboj dobro sodelujejo menedžerji, predstavniki delničarjev in sindikati. V Termah Maribor pa so se predstavniki vodstva podjetja, odbora za zaščito interesov malih delničarjev in Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije s skupnimi močmi postavili po robu nerazumnemu in krivičnemu sklepu nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe, ki je delavcem Term onemogočal sodelovanje pri notranjem odkupu delnic. Ker so bili enotni, so tudi uspeli: najprej je ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj odpravilo sporni sklep, nato pa gaje nadzorni svet Slovenske razvojne družbe v novi sestavi nadomestil s sklepom, po katerem bodo delavci Term lahko sodelovali pri notranjem odkupu do višine 40 odstotkov vrednosti osnovnega kapitala. Zmagi so na nedavnem letnem sestanku sindikata v podjetju nazdravili tudi soborci, ki so na naši fotografiji: (z leve proti desni) predsednik Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Iztok Bratož, direktorica Term Maribor Alenka Iskra in predsednica odbora upravičencev do notranjega odkupa delnic Term Breda Maier Janušič. Samo upamo lahko, da se bodo tako odločno in enotno postavili tudi proti nerazumnemu predlogu slovenske vlade, ki predlaga ukinitev prostocarinskih prodajaln že na začetku naslednjega leta in ne šele po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo. Joj, fantje, kako me danes boli glava! Zdi se mi, da mi jo bo raz-Vr°!‘ ie Pre^ dnevi pri malici v naši tovarniški menzi dejal rezkar i [■ ''Mt0 ,e’ naša draga kuharica Špela, zelo lepo prosim, da mi iz uhinje prineseš kozarec ledeno mrzle vode. Če mi boš zraven priskrbela še tableto aspirina, pa ti za zahvalo takoj kušnem rit!’’ Oh Vili, Vili!" je vzdihnila kuharica Špela. "Ti bi lahko včeraj, oje bil S. marec, poljubljal babe, namesto da si se ves dan z ded-/ nacejal. Zdaj je, kar je! Tega, da smo morale na včerajšnji za-avi ob mednarodnem dnevu žena ženske plesati same med sabo, medtem ko ste ga dedci samo žlampali, vam ne pozabimo do kon-c« leta.” Draga Špela, ne bodi no ta-zamerljiva,” je Vili začel roti-j Spelo. “Sama veš, da včeraj mo-■?.f nisfno mogli plesati, ker i Olll utrujeni, saj smo z.a vas vse ‘ opoldne pripravljali zabavo. Ali nJl 'dlš, da je organiziranje tako °ore zabave, kot smo jo za 8. ma-j^k ‘Pled v našem podjetju, mač- Dedci ste bili včeraj še pred acetlcom zabave utrujeni od česa drugega, samo od dela ne! "je po-. izpila glas Špela. “Sicer pa sploh ne vem, kaj ste za zabavo na-fodi. Narezek sem pripravila sama, menzo je okrasila Sonja iz ra-novodstva, za glasbo pa je poskrbela Tanja. Za nameček pa smo Iz dnevnika delavca Jožeta Priložnost zamujena ne vrne se nobena! po zabavi še pomile posodo in pospravile, saj dedci niste bili V.et,^a n°beno rabo. Pravzaprav sploh ne vem, kaj ste včeraj vse do-‘ ° < ne delali, seveda razen tega, da ste šli po vino, ki ste ga tudi sa-mi Pozlampali!” či’ draga Špela! Kako si ti vse v življenju predstavljaš enostav-■ K ' ™li sploh veš, kakšno vino so nam hoteli v vinski kleti prodati ‘ u kakšno ceno? Če bi bili neprevidni in bi kupili rebulo, ki so nam vsi‘jevali, bi imeli danes suhe žepe in težke glave. Ker smo ravna-(>.aniejno in vince pred nakupom temeljito degustirali, pa smo se l)( ocM za refošk, ki je bil zares odličen, ali ne!? Ib si zapomni: sla-af>’"ganiz.acija in slabo vino lahko uničita vsako zabavo!" la “ C za^av slabo vino so uničili pijani dedci,” je vzrojila Špe-č ' A • včeraj moški zares pripravili zabavo za nas in ne zase in cjr 1 n? nas Ženske samo malce pomislili, bi se obnašali popolnoma I, Ufa< e< predvsem pa bi bili do nas bolj pozorni. Če bi ženske vede-j ’ kc,D> se boste obnašali, nas na zabavo sploh ne bi bilo. Pijanega j. . a lahko za 8. marec gledam doma - zaradi tega mi ni treba ho-l,,S° zabavah." v ^Pela, ne bodi no tako huda! Saj veš, da imamo moški v tej to-urni svoje sodelavke tako radi kot bel kruh, "je poskušal spor s pri-zgladiti Vili. “Pridi sem, da te objamem in kušnem, ko si j’luštna, kadar si huda! ” : . j-’1, 'čili, Vili! Ti očitno nič ne razumeš! Včeraj ste nas ženske dedci p‘3fa!'' 'č življenju pa je tako, kot pravi že star slovenski pregovor: 1 oznost zamujena, ne vrne se nobena! ” je dejala Špela in pono-Vkorakala v kuhinjo. V menzije zavladala mučna tišina in šele čez nekaj minutjo je prekinil direktor, ki je privihral po hodniku. “Moji zlati fantje, kako ste kaj? "je Židane volje dejal direktor. “Dobili smo novo naročilo za izvoz. Zato vas lepo prosim, da bi danes delali nadure. Če bo kdo lahko delal še v soboto, pa ga v zahvalo takoj kušnem na rit! ” “Oh, direktor, direktor,” je počasi in z resnim glasom odgovoril Vili. “O tem, kako zlati delavci smo mi, bi vi morali razmišljati takrat, ko smo se pogajali o plačah, namesto da ste takrat govorili samo o brzdanju porabe. Zdaj pa je, kar je! Ob takšnih plačah ne morete pri- čakovati, da bomo delali še nad-ure! ” “Fantje, ne bodite tako zamerljivi," je dejal direktor. “Sami veste, da sem prišel na pogajanja o plačah utrujen, ker sem ves teden garal za vas. Ali mislite, da je skrb za to, da delo v tovarni vse nemoteno teče, mačji kašelj?” “Direktor, mi delavci pravzaprav sploh ne vemo, kaj vi počne-——————————— te,” je z zamolklim glasom nadalje- val Vili. “Za nemoteno proizvodnjo skrbimo delavci tako rekoč sami, za nabavo in prodajo skrbi komercialni direktor, finančno poslovanje vodi računovodja, vi pa, če smo odkriti, skrbite samo za svoj žep! ” “Ej, moj dragi Vili! Kako si ti vse v življenju predstavljaš enostavno. Ali sploh veš, kako bi nas dobavitelji stisnili in kako drag in slab material bi nam prodajali, če ne bi jaz pametno sklepal poslov? Potem bi imeli delavci še slabše plače kot sedaj. To si zapomni: slabo vodstvo je uničilo že več tovarn kot slabi delavci! ” “Našo tovarno uničuje vse kaj drugega, samo slabi delavci ne! ” je sedaj že nekoliko bolj odločno dejal Vili. “Če bi vi, direktor, vsaj malo pomislili na delavce, nam doslej ne bi izplačevali tako nizkih plač, da z njimi ne moremo dostojno preživljati svojih družin, medtem ko si sami polnite žepe z milijoni in bogatite. Če bi prej vedeli, kakšnega direktorja ima ta tovarna, se v njej sploh ne bi zaposlili. Takšne menedžerje in politike, ki samo skrbijo za svoje žepe, lahko gledamo doma po televiziji - zato nam ni treba hoditi v to tovarno! ” “Vili, ne bodi no danes tako jezljiv, saj vam bom že naslednji mesec dvignil plače," je dejal priliznjeno direktor. “Če boste danes pridno delali nadure, pa vam jih bom tudi plačal, kot se spodobi." “Eh, direktor, direktor. Vi očitno nične razumete! V zadnjem času ste nas že nekajkrat izigrali. V življenju pa je tako, kot pravi že star slovenski pregovor: Priložnost zamujena, ne vrne se nobena! "je dejal Vili in ponosno odkorakal iz menze. Očitno mu je šola, v katero ga je pred tem vzela Špela, pošteno koristila. Spoznal je, da lahko šibki z dostojanstvom, visoko kulturo in ponosom premagajo tiste, ki so navidez močnejši od njih, saj moči in veljave ljudi ni mogoče meriti z denarjem ali formalnimi pooblastili. Zato da bi to spoznal tudi naš direktor, smo vsi po vrsti vstali in ponosno sledili Viliju. Direktor pa je z odprtimi usti in dolgim nosom ob prazni mizi sam obsedel v delavski menzi. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalna seminarja Marketing - zahteva današnjega časa fr ....- ...... Cilji seminarja so: - seznaniti udeležence programa s temeljnimi zakonitostmi in značilnostmi marketinškega pristopa pri sindikalnem delu; - uvesti nove sodobne metode v sindikalno delo in tako usposobiti sindikate za delovanje v vedno bolj zahtevnih družbenih odnosih; - povečati možnosti za uspešen sindikalni nastop v tekmovanju z drugimi subjekti socialnega sporazumevanja; - spremeniti nekatere tradicionalne pristope k sindikalnemu delu, ki lahko hromijo razvoj sindikalne dejavnosti. Seminar priporočamo: - funkcionarjem in strokovnim delavcem Zveze, sindikatov dejavnosti in območnih organizacij ZSSS ter predsednikom sindikatov podjetij in zavodov. Seminar bo v torek, 4. aprila, v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/1. Pričetek ob 9. uri, zaključek ob 16.45. vt -4) PROGRAM SEMINARJA: Temeljni pojmi v marketingu, tradicionalni in marketinški pristop, uporaba marketinga v sindikalnem delu, analiza marketinških možnosti, analiza in merjenje publike. Izbiranje in upravljanje marketinških poti, oblikovanje komunikacijske strategije in orodij, simulacija marketinškega dela in izdelava projekta. Metode: predavanje, razprava, priprava vprašalnika in izvedba kratke raziskave, delavnica, predstavitev rezultatov dela skupin ter njihova evalvacija. Strokovni izvajalec: Lenart Šetinc, magister komunikologije, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, najkasneje do 28. marca 2000. Seminar bomo izvedli, če bo 16 prijav, če bo prijav več, bomo preostale uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija za seminar znaša 12.000 tolarjev za posameznega udeleženca (v ceno je vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki). Prijavnici za seminarje treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101-678-45711. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar XII., sklic na številko 17”. Odgovore na vprašanja v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta, tel. 061/13 41 238 in pri Jožici Anžel, tel. 061/13 41 239. Številki faksa sta: 061/13 41 279 in 061/317 298 Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Prijavnica za izobraževalni seminar MARKETING - ZAHTEVA DANAŠNJEGA ČASA, 4. aprila 2000 v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, me in priimek:...............................Datum rojstva:.................... zobrazba, stopnja izobrazbe:................................................... Zaposlitev:.................................................................... elefon, telefaks:................ oče n naziv in naslov plačnika: )avčna številka plačnika:..................... Jaziv sindikata dejavnosti, katerega član ste: :unkcije v sindikatu - dejavnosti:....... - OO ZSSS: ......... - podjetju ali zavodu: Datum: .............. Žig in podpis odgovorne osebe: Naučimo se pogajati Cilji seminarja so: - Dati udeležencem znanje in veščine, ki so temeljne za uspešno pogajanje z nasprotno stranjo. - Pogajamo se vsak dan, celo življenje. Vede ali nevede si vsak izoblikuje tudi svoj stil pogajanj. Raziskave v svetu so pokazale, da razlik v uspešnosti pogajalcev ne gre pripisovati predvsem njihovim prirojenim lastnostim. Uspešnost pogajanja je odvisna predvsem od znanja pogajalcev. Uspešnega pogajanja se lahko tudi naučimo. Seminar bo v četrtek, 30. marca, v Domu sindikatov, Ljubljana, [^Dalmatinova 4, soba 16/1. Pričetek ob 9. uri, zaključek ob 17. uttfrj PROGRAM SEMINARJA: Kaj je bistvo pogajanj Pogajalski proces: priprave ne začetek pogajanj, iskanje sporazuma ... Etika pogajanj. Sklenitev sporazuma in zaključek pogajanj, obvezne sestavine sporazuma. Pogajalci kot osebnosti Metode: predavanja, razprave, testi, simulacija pogajanj (igranje vlog)’ Strokovni izvajalec: dr. Bogdan Kavčič, univerzitetni profesor. Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 22. marca 2000. Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav. Če bo prijav več, bom preostale uvrstili na naslednji seminar. Cena seminarja znaša 12.000 tolarjev za posameznega udeleženca ( ceno je vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki). Prijavnici za sernih® je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zvez svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101 -678-47511. Na virmanu pod name nakazila pripišite “Seminar, sklic na številko 26”. Odgovore na dodatna vprašanja dobite pri Vandi Rešeta, tel. 061/31 -41' 238 in Dri Jožici Anžel. tel. 061/13-41 -239. številka faksa: 061/13-34-2'3 uagovore na dodatna vprašanja aoone pri vanni neseta, tei. udi/o zj* 238 in pri Jožici Anžel, tel. 061/13-41 -239, številka faksa: 061/13-34-2 ali 317-298. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZS$& Opomba: Prosimo, da podatke v obeh naročilnicah izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun ° plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje! Prijavnica za izobraževalni seminar NAUČIMO SE POGAJ^ 30. marca 2000, v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubu3' Ime in priimek:..................................Datum rojstva: Zaposlitev, naziv in naslov družbe:.............................. Delovno mesto:................ Točen naziv in naslov plačnika: Davčna številka plačnika:............................. Naziv sindikata dejavnosti, katerega član ste:........ Član sveta delavcev: DA NE Funkcije v sindikatu podjetja oz. zavoda:............. Predsednik sindikata podjetja: DA NE Drugo (navedite):..................................... Funkcije na drugih ravneh sindikalne organiziranosti: - V sindikatu dejavnosti (navedite):............................... - V območni organizaciji ZSSS (navedite):............................. Žig in podpis odgovorne Kraj,.....................datum:.............. NA§'tTI SOLIMRITI (12.) Letni dopust s, , !avec ima pravico do letnega depoji a, ki v skladu z Zakonom o temeljnih Pravicah iz delovnega razmerja ne sme majati manj kot 18 delovnih dni, ne glede a |o ali dela polni delovni čas ali kraj- I de'°vni čas od polnega. Delavec ima Pravico izrabiti letni dopust, ko mu pre- , as nepretrganega dela, ki ne sme II krajši od šestih mesecev. Če dela-/cc v koledarskem letu, v katerem seje ^aposlil, ne izpolni tega pogoja, mu pri-Patlasoi-azmemi del letnega dopusta. Po P ®te,u šestmesečnega ncpreuganega de-^ delavec pridobi to pravico do takrat, Sf,mu Prekine delovno razmerje in sklene takoj novega (npr. napotitev naza.Vod za zaposlovanje). Ni pomernb-j j ui‘je delovno razmerje sklenjeno za ocen ali nedoločen čas. Pogoj nepre-! "|enosti se prenaša tudi k drugemu de-bji uJa*cu- Dejstvo, daje delavec prido-Pravico do izrabe letnega dopusta, je re flem'3no ll'di v povezavi s pravico do prp 6Sa za *et(ti dopust. Delavec je do re-®esa za letni dopust upravičen, ko iz-,i„|ru Pogoj šestmesečnega nepretrganega ,i,-a’ ae glede na to, ali je dopust tudi Janško izrabil. Delavec, ki zamenja za-dobltey *ak°, da nima prekinjene delovne jet e’ ze ima izpolnjen pogoj za izrabo in e^a dopusta pri novem delodajalcu no h*1! n- Potrebno ponovno nepretrga-npp £,i 1 k mesecev. Sorazmerni del let-teri ^ L°Pusta izračunamo tako, da po krili -Pa odmerjeni letni dopust delimo z m.1,1 množimo s številom mesecev, ko-krit r,..^avec že dela. Na primer, če po oujih delavcu pripada 24 dni letne-2 dopusta in dela 3 mesece (24:12 = >i=z£it"rnidellClne61 deliii^u' d°pust je mogoče izrabiti v dveh Del. ’brez Prekinitve vsaj 12 delovnih dni. Zar'i*H-eC’ v tekočem koledarskem letu Por j ti celotni letni dopust. Ena-merj", |a Za delavce, ki jim delovno raz-(MPreneha zaradi upokojitve. adaljevanje v naslednji številki) TO NI UGOTAVLJANJE MOJIH SPOSOBNOSTI. TO JE ZLOBNO ZASLIŠEVANJE, NAMENJENO ZAPOSLOVANJU POSLUŠNIH DELAVCEV IN ISKANJU SIMPATIZERJEV SINDIKATA. ŠVEDSKO ZIMSKO ŠPORTNO SREDIŠČE LOPATKA PRI PLUGU, OTKA DANSKI OTOK V MALEM BELTU RIMSKI GRIČ, PALAČA PREDSEDNIKA REPUBLIKE FRANCOSKI SLIKAR -AVTOR SLIK V KRIŽANKI (1796-1875) .OV. KNJI-VNIK (Ivan) GLAVNO M. POLDRAG PREGOVOR STANJE VZNEMIR- JENOST! MILANO DESNI PRITOK LENJE V SIBIRIJI KOTANJA V ZEMLJIŠČU JADRANU VELIKA ČRNOLISASTA ZVER AKTINIJ ITALIJANSKI DENAR STEBLO PRITOK DONAVE V ROMUNIJI NAJVEČJI Shakespeare KRALJ? HOLANDSKI SLIKAR OLIVER MLAKAR ORGAN NEKATERIH ŽIVALI ZA TIPANJE OZVEZDJE OB NEBESNEM EKVATORJU ŽIVAL KI RIJE V ZEMLJI MERA ZA VINO (56 L) STOJEČI KAPNIK SPREMENLJIVI UPOR AM PISATELJ AVTOR TELEGRAFSKE ABECEDE (IZ PIK IGRALKA TURNER VPONKA, KARABIN UNIVERZA V Nagradna križanka št. 10 NEW HAVNU GRŠKA POKRAJINA REKA V ČRNI GORI KAMNINA NEUPOŠTE- OSEBNI ZAPISKI O DNEVNIH DOGODKIH IZ GLINE IN APNENCA MARIBORSKA SOPRANISTKA (Ondina) VANJE MORALNIH NORM FR.ŠANSONJEF RIJEKA ROMULOV UTRDITEV NEZAVAROVANE SMERI NASILEN VSTOP V HIŠO VIŠIN. TOČKA NAZEMLJEV ELEKTRODA PRIPADNIK ELEATSKE PRIPADNIK ITALCEV RENTGENSKI CEVI HR. IGRALEC "DUDEK" BRENCUI MRTVAŠKI ODER PRIPADNIK GETOV VULKANSKI OTOK OB SUMATRI POVRŠINSKA MERA GLASILO ITALIJANSKE SOCIALI- STIČNE IGRALKA ROPOTANJE STRANKE FINSKO JEZERO PISATEU FLEMING TELIČEK NEZNANEC PREDLOG JEZERO NA FILIPINSKEM OTOKU LUZONU VISOK ČIN V VOJNI MORNARICI ZA ROČNO STAVLJENJE DISTEL SACHA - francoski šansonjer TAAL - jezero na otoku Luzonu TANTAL t' V' GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 10 (9. 3. 2000): 1: 2: Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreži*6' pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slo** nije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada 50“jj tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upošte' bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 20. marca 2000- Pravilno rešitev upspI iy X. Iptnšnir številke Nove Delavske enotno' 3: 1. POKROVITELJ, 2. AR EH, 3. COJZARICA, 4. VELESLALOM. Nagi'1 5000 tolarjev prejme Lidija Šprager, Delavska ulica 20, 2327 Rače. J %=-