ŠTEV. 20 ""V i iüj, 31. imi|a 1957 Letnik X. Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava In uredništvo Ptuj, Ladcova uHca 8 — Teletoa !5в, NB Ptuj êtev в43-Т-206 — Ure- juje uredniáki odbor — Odgovorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tieka Mariborska tiskam« — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Okrajni odbor Socialistične zve^e dííioviuh ljudi ptujskega okraja je na seji dne Ž9. maja razparvljal o upravuu-icrito- rialnih problenruh ptujskega oki-ajd in občin. Do le raz- prave je prišlo na podlagi dalj- ših razgovorov pu občinah, v okraju in pri izvršnem svetu Ljudske skui>sčine LliS. Po obširni razpravi je Okraj- ni odbor Socialistične zveze sprejel sledečo resolucijo: Že ob ustanavljanju komun je bilo resno postavljeno vpra- šanje zdi-užitve ptujskega in mariborskega okraja, ker je ptujski okraj eden najiiianjši v Jugi>&laviji in v Sloveniji, ker predstavlja cbîRocje okraja na- ravno kmetijska preskrbo valno zaledje industrijskega Maribora, s katerim je povezano z dobrimi prometni mizvezami in tudi po- vprečna C'ddaîjenost od Maribo- ra ne predstavlja večje ovire. Kljub tem pogojem pa se je ta- krat uveljavilo mnenje, da je treba s tem počakati, da s-з utrdi nevi mariborski okraj, ki je ta- krat nastal z zdnižitvijo treh dotedanjih okrajev in se nov->- formirane komune v praksi uveljavijo. Po dveh letih se je komunalni sistem razvil tako, da novo na- stali pogoji narekujejo zdraži- tev obeh okrajev. To združitev omogoča tudi proces dokaj gle^ga prehajanja pristojnosti na občine, tako da že sedai opravi državljan skoraj v?e zadeve na krajevnem urad« in občini ter mn nepi-s.redni stifei s окгајрг« skoraj niso več potrebni. Pra'-ísa je celo pokazala, da eo se v ve- likih okrajih občine belj osamo- svojile, da so se bolj uveljaviM organi družbenega upravljanja in je postala ti?ko oblast držav- ljanom blilja. Oh upoštevanju splošnih principov našega nadaljnje,ia razvoja in navedenih dejstev je Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi sklenil predlagati okraju Maribor in Ljudski skupščini LRS združi- tev obeh okrafev. V zvezi s tem je Okrajni od- bor Socialistične zveze razprav- ljal o teritorialni razdelitvi ob- čin in ob tem prišel do zaključ- ka, da so se dosedaj v prakpi bolj uveljavile večje ekonom- sko močnejše občirje. V manj- ših občinah í;c znatna sredstva, s katerimi občine žo razpolaga- jo, ne morejo smotrno uporab- ljati, razen tega Pa ne morejo organizirati take uprave, ki bi bi!a sposobna izvrševati vse pri- stojnosti, ki so bile na občine prenesene. Zato je Okrajni odbor Socia- listične zveze sklenil predlagati občinam Cirkovci, Desternik in Juršinci, da se združijo s svo- jim naravnim centrom — ob- čino PtoJ. Ker od|>ađejo * «dm- žitvijo okrajev okrajne meje, imajo neJcatere obmejne vasi tega področja možnost, da se priključijo občinam iz maribor- skega okraja. V ostalih manj- ših občinah stvari še niso do- dorvolj proučene aato priporoča, da ostane tu stanje neia^reme- njeno, dokler se stvari temeljito in dokončno ne razčistijo. Ok rajni odtmr Socialistične zveze za okraj Ptuj Krediti za icontraliiranje kmetijsltifi pridelkov? Promet s kmetijskimi proizvodi se je že v dobršni meri uredil in izpopolnil. To dejstvo je nedvo- mno pozitivno vplivalo na ustali- tev našega tržišča. Vendar pa je po oceni strokovnjakov še vrsta problemov, ki jih je treba rešiti da bo preskrba potrošniških sre- dišč redna in da bi se v večji mer ustalile tudi cene kmetijskih pri delkov. Kmetijski strokovnjaki menijo, da bi bilo treba mimo drugih ukre- pov okrepiti sistem kontrahiranja kmetijskih proizvodov in izpopol niti kooperacijo individualnih pro izvajalcev ter kmetijskih zadrug S tem v zvezi se pojavljajo pereča vprašanja finansiranja ozirom kreditiranja. Glede na to proučujejo ukrep za morebitno odobravanje kredi tov za kontrahiranje kmetijskii pridelkov, po drugi strani pa tud. možnost ustanovitve skladov, iz katerih bi krili razlike v dogovor- jenih in tržnih cenah kmetijskih pridelkov. Razlike v cenah pa bi naj kril trgovskim podjetjem samo v pri- meru, če bi tržne cene proizvodov bile nižje od cen, ki jih je trgov- ska gospodarska organizacija za- gotovila kmetijskini proizvajal- cem. O teh nedvomno zelo po- membnih vprašanjih kreditiranja pa bodo bržkone dokončno skle- pali naši odgovorni državni forumi. Po mnenju izvedencev je treba obravnavati tudi vprašanje kredi- tiranja individualnih kmetijskih proizvajalcev in to preko splošnih kmetijskih zadrug. Če bi rešili to vprašanje, bi se vsekakor okrepilo kooperativno sodelovanje kmetijskih proizva- jalcev in zadružnih organiza- cij, prav gotovo pa bi se povečala tudi naša celotna kmetijska pro- izvodnja, ki ji bomo na temelju nedavno sprejete skupščinske re- solucije v prihodnosti niorali po- svečati več pozornosti. fš * NA PTUJSKI GORI UREJUJEJO GOSTIŠČE Gostinsko podjetje »Dom ob Dravinji« pri Makolah urejaje na Ptujski gori gostišče za turi- ste in druge izletnike, ki se tam radi ustavljajo, da si ogledajo dobro ohran,jeno gotsko cerkev na Ptujski gori. ^ MENZO ZA DELAVCE POTREBUJEJO Ker delavstvo obeh tovarn v Majsperku pogreša pr-memo go- stišče z menzo, je občinski LO Lešje siklenil, da bo uredil v starem gradu pri Tovarni stro- ji! primerne prostore. Le delo- ma zaseden grad upravlja To- varna stroj il, ki še zaenkrat no- če odstopiti prostorov občani. Vendar ObLO upa, da bosta UO in DS Tovarne stroji] uvidela, da je Za uspešni dvig proizvod- nje potrebno delavstvu nuditi čimveč udobnosti. Okopavanje je pričelo Danes bosta Okrajni zbor iu zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora obravnavala in sklepala Ü i)redlojiU odloka o spremembah in dopolnitvah druž- benega i)laiia iu proračuna za leto 1957. Spremembe in dopolnitve okrajnega družbenega plana za leto 1957 so del prispevka v procesu za ure- ditev in razširitev materialne osnove delavskega sa- moLipriiN Ijaiija, ki mu je s smernicami zveznega druž- benega plana za leto 1957 Z\ezna ljudska skupščina posvetila posebno pozornost. Spremembe in dopolnitve okrajnega družbenega plana spadajo torej v vrsto družbeno-ekonomskih ukrepov, ki so že bili, ali se bodo uxeljavljeiH v tekočem letu. Glasne ziiaciliioüti sprememb družbenega plarm so odraz iio\ega načina delitve celotnega dohodka gospo- darskih organizacij, ki jim prepušča večja sredstva in samostojnost v razpolaganju z doseženim dohodkom. Spremenjeni družbeni plan okraja predvideva, da bodo kolektivi gospodarskih organizacij imeli 3-1 mili- jonov 905 tisoč Л eč sredstev za samostojno razpola- ganje kot bi jim pripadalo po dosedanjem družbenem planu. x\ov način 'lelitve dohodka povzroča seveda tudi drugačno oblikovi^nje prispevkov za proračune in družbene sklade. Zaradi tega vsebujejo spremembe in dopolnitve okrajnega družbenega plana tudi nova do- ločila o razdelitvi sredstev med okrajem in občinami. Га razdelitev je razumljivo od\ isna od temeljne raz- delitve, ki jo vsebuje sprememba družbenega plana LR .Slovenije. Z novo, osnovno razdelitvijo dohodka gos{)odarskih organizacij med proračune in družbene investicijske sklade se v ptujskem okraju povečajo skupna sredi t> a za proračune za 18 milijonov 607 tisoč dinarjev, sredstva za samostojno razpolaganje gospo- darskih orgnni.zacij za 54 milijonov 903 tisoč dinarjev, medtem ko se skupna sredstva družbenih investicij- skih skladov zmanjšajo za 21 milijonov 802 tisoč di- narjev. a sredstva zveze za 51 milijonov 808 tisoč dinarjev. Po dosedanjem družbenem planu je LR Slovenija bila udeležena le na proračunskem prispevku iz do- bička gospodarskih organizacij v višini 12-8 milijonov diinirjev'. medlem ko so ostala sredstva tnko iz gospo- dar.ïtva kot od prebivalstva bila z republiškim druž- benim planom prepuščena okrajem in občinam. Po spremembah in dopolnitvah republiškega druž- benega plana pa je LR Slovenija udeležena na štirih vrstah dohodkov, in to: 30 ®/o dohodnine vseh oblik in zavezancev, 50®/o proračunskega prispevka iz oseb- nega dohodka in 60 ®/o proračunskega prispevka iz do- bička gospodarskih organizacij. Skupna udeležba LR Slovenije na proračunskih dohodkih, ki se ustvarjajo v ptujskem okraju, se je s tem povečala na 235 mili- jonov dinarjev ali za 10? milijonov dinarjev v pri- merjavi z dosedanjo udeležbo. Ta ukrep je znatno zmanjšal sredstva, ki ostajajo okraju in občinam. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah okrajneg^a družbenega plana sicer določa, da ostane obseg proračunskih izdatkov okraja in občin v spre- jeti oziroma predvideni višini, toda za kritje že dolo- čenih proračunskih izdatkov je bilo potrebno (iz prej navedenih razlogov) vključiti 20 ®/o investicijskih skladov okraja in občin kot redni proračunski doho- dek, kar znaša 37 milijonov dinarjev. Poleg tega je z novimi predpisi o delitvi dohodka gospodarskih or- ganizacij odpravljena tudi udeležba občinskega inve- sticijskega sklada na odstopljenem zveznem davku od dobička obrti in udeležba okrajnega investicijskega sklada na odstopljenem zveznem davku od dobička trgovin in gostiln, kar znaša skupno 28 milijonov di- narjev. Ta dejstva povzročajo, da bodo sredstva okraj- nega in občinskih investicijskih skladov, ki so name- njena za investicije v gospodarstvu, za 65 milijonov dinarjev nižja od sredstev, ki so bila predvidena v družbenem planu okraja Piuj za leto 1957. Zaradi zmanjšanja razpoložljivih sredstev v okraj- nem investicijskem skladu je potrebno spremeniti tudi pogoje in smernice za dajanje investicijskih posojil iz okrajnega investicijskega sklada. Iz okrajnega in- vesticijskega sklada za leto 1957 je bilo na razpolaiço za investicije v kmetijstvu 49 milijonov 600 tisoč di- narjev, za ostale panoge pa 53 milijonov 700 tisoč dinarjev. Predlog odloka o spremembah in dopolnit- vah okrajnega družbenega plana pa predvideva, da bo v okrajnem investicijskem skladu le 34 milijonov 900 tisoč dinarjev za investicije v kmetijstvu in le 35 milijonov 177 tisoč dinarjev za ostale panoge gospo- darstva. O dajanju investicijskih posojil iz okrajnega in- vesticijskega sklada bo izdala Narodna banka po- drobnejša navodila. Prav tako pa bomo tudi v našem listu natančneje seznanili bralce o spremembah spre- jetih smernic in o namenu razpoložljivih sredstev. RAZOROŽITVENA PRIZADEVANJA izredni sestanek Sveta Atlant- ^ skega pakta včeraj v Parizu je odkril stare skrbi, ki tarejo njegove članice Medtem ko je ameriški delegat Stassen, sicer redni predstavnik ZDA na razoro- žitveni konferenci v Londorui, skušal dvigniti optimizem s tem, da je govoril o velikih možnostih prvih sporazumov glede razoroži- tve med SZ m ZDA, so se italijan- ski in zahodnonemški predstavniki, podprti od francoskega, dotaknili položaja tistih v Evropi, ki še ni- majo jedrskega orožja. Skandi- navske dežele so spet pokazale zaskrbljenost, ker o razorožitvi razpravlja samo ozek krog. Kate, da celo same članice te izrazito blokovske obrcim.bne tvor- be niso v vseh obrambnih zadevah enotne. Novice o tem, da bo ožji odbor Združenif\ narodov za raz- orožitev dosegal prve konkretne rezultate kot nekakšen uvod v raz- orožitev, sicer pozdravljajo, hkfa- ti pa izražajo dvome v nekatere ameriške predloge. Tako je n. pr. francoski pred.stavmk Jules Moch zahteval, naj bi se že v. prvem stadiju sporazumeli o prepove- d i izdelave jedrskega orožja in uničenju vseh dosedanjih za- log. One dežele, ki imajo že atom- sko bombo, bi namreč lahko še vedno »ustrahovale'< s svojimi za- logami ostale m jih postavile v podrejen položaj, ce bi sprejeli le prepoved. Take in podobne pri- pombe, ki so prihajale tudi z nem- ške in italijanske strani, kažejo lahko dvoje: da si tudi te dežele žele atomsko oborožitev v okviru NATO, še preden bo prišlo do raz- orožitvenih sporazumov (tako b bile enake med enakimi), ali pa da žele spodkopati »velesilske komplekse" ZDA in Anglije. Med dežele z atomsko bombo se je namreč po eksploziji na Božičnih otokih vsidrala tudi — soseda z otoka. Trenja znotraj NATO pomenijo napredek za razorožitvena priza- devanja. Nekateri nazori se namreč približujejo sovjetskim, četud' se- veda le v nekaterih odtenkih, a ne kot celota. V ZDA izjavljajo, da se glede razorožitve ne bodo nikoli odločili za nekaj, o čemer se ne bi poprej posvetovale s svojimi za- vezniki. To pomeni, da bodo nji- hova mnenja morali tudi upošte- oati. In to rukakor m malenkost. Delavstvo je na predvolilnih zborovanjih v tovarnah zahtevalo od upravnih organov delav. sveta mnogo več praktičnih rezultatov, kakor so jih navajali v poročilih. Skoraj na vseh sestankih so de- lavci očitali UO in DS, da preveč skrivajo svoje delo, premalo z nji- mi po'itično sodelujejo, ne razpra- vljajo s sindikalnimi funkcionarji o proizvodnji in drugih gospodar- skih vprašanjih v podjetjih. Ponekod manjka delavskim sve- tom izkušenost, politična in gospo- darska razgledanost samoiniciativ- nost in odločnost. Zato je potreb- na sistematična, načrtna vzgoja novih DS in bolj poglobljeno so- delovanje članov DS z zbori pro- izvajalcev in drugimi organi ljud- skih odborov. Člani DS bi si na la način širili obzorje, reševali vsa Izprašan ja svojih podjetij s širše družbene perspektive ter sproti in neposredno seznanjali občinske organe s svojim delom. Samo s se- minarji ne bo mogoče posredoixitt potrebne izobrazbe DS in UO. Med delavce bi moral večkrat priti naj- višji okrajni in republiški pred- stavniki in jih seznanjati s širšo gospodarsko problematiko okraja, republike in zveze. Na ta način bi najhitreje odklonili negativni vpliv, ki ga prinašajo v podjetja delavci iz vasi. Delavcem, ki stoje z eno nogo še vedno na svojih malih indivi- dualnih kmečkih gospodarstvih, ni mar proizvodnja, ampak samo za- služek, s katerim navadno krijejo družbene dajatve iz kmetijstva. In- dustrija v ptujskem okraju je mla- da. Pred vojno je bilo zaposlenih komaj iOO do 500 delavcev v vsem okraju. Danes jc njih število nara- slo na 8000, večinoma kmečkih ljudi. DS, UO, sindikalne podružnice in komunisti v vseh gospodarskih or- ganizacijah so premalo obravnavali politično gospodarska vprašanja v svojih podjetjih. Skoraj nikjer se niso — razen direktorjev — teme- ljito bavili z vprašanjem storilno- sti, nagrajevanja po učinku, kad- rovsko politiko, disciplino itd. Kolikor so o teh vprašanjih raz- pravljali so to delale sindikalne po- družnice, organizacije ZK in posa- mezniki,- površno brez podrobnih analiz. V n gospodarskih organizacijah, ki zaposlujejo 3094 delavcev, je bi- lo izvoljenih 345 članov D<. V pod- jetjih je zaposlenih 222 žena in 182 mladine. Čeprav je kandidiralo večje število žena in mladine, so bile izvoljene le 4 žene in 8 mla- dincev do 25 leta starosti. Ko- lektivi še vedno omalovažujejo delo žena in mladine. Nadaljnji razvoj družbenega, upravljanja in vzgoja kadrov je odvisna od šte- vila mladincev, ki jih vključimo v DS in UO. (Po »Večeru») Bri!cr.sko-sovjetski trgovinski odnosi Predsednik sovjetsiko-britan- ske trgovinske zbornice v Lon- donu je izjavil na letni skup- ščini te zbornice, da je trgovi- na med Veliko Britanijo in SZ dosegla lani rekordno višino 50 milijonov funtov šterlingov na obeh straneh. Rekel je tudi, da bi ta trgovinska bilanca bila ¿e mnogo boljša, če ne bi bilo pre- povedi za. izvoz strateškega ma- terisla v SZ. Izraizü pa je tudi upanje, da bodo to prepoved '.»blažil: êù: pa celo ukinili. ptujski rešilni avtbàU so sialuo v prometu Stran i PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 71. МЛЈА 1957 Letos bo ^ ptvifsRem okreifu zopet FS^UOROGRAFSRANJB Vsakemu človeku je zdravje najdragocenejši zaklad, ki bi ga moral najvestneje čuvati in utrje- vati z vsemi razpoložljivimi sred- stvi in načini, ker je pač predpo- goj usiiesnemu in srečnemu živ- ljenju. Kar velja za posameznika, velja tildi za vsako družbeno skup- nost, predvsem pa za socialistično državo, ki ji je skrb za zdravstve- ni napredek prebivalstva in dvig celotne zdravstvene službe ena najvažnejših in najplemenitejših nalog. Zato opažamo vsepovsod po naši domovini vztrajno in veli- ko prizadevanje oblastvenih, poli- tičnih in zdravstvenih organov po zboljšanju zdravstvene službe, da bi se zavarovalo in okrepilo zdrav- je državljanov in s tem zmanjšalo število raznih akutnih in kronič- nih obolenj, prezgodnjih porodov in medporodnih in poporodnih komplikacij, da bi se znižala umr- ljivost ljudi, zlasti dojenčkov in malih otrok, da bi se zatrle vsaj najnevarnejše in najtežje nalezlji- ve bolezni, da bi se zvišala živ- ljenjska doba našega ljudstva, da bi se povečala njegova vitalna sila in fizična moč in da bi se ljudem omogočilo v primeru obolenja čim hitrejša, čim kvalitetnejša in čim dostopnejša zdravstvena pomoč in da bi se dvignilo splošno higien- sko stanje na takšno stopnjo, ki bi zagotovila relativno popolno zdravstveno varnost prebivalstva. Po vojni se je zdravstvena služ- ba tudi v ptujskem okraju rela- tivno hitro razvijala in je kljub raznim pomanjkljivostim dosegla že kar zadovoljive rezultate. Šte- vilo zdravstvenih ustanov se po- časi veča in obstoječi zavodi se stalno izpopolnjujejo. Upoštevati je treba, da ima sodobna zdrav- stvena služba mnogo večje naloge in dolžnosti, kot jih je imela še v polpretekli dot». Sedaj zdravniki ne c¿ prejšnjem fhHH-ocraf^ranja Glavni edektrovod Maribor—Varaždii; V por dnevih dobi Lode električno liič Ko je bila leta 1953 v Trnovski vasi zgrajena transformatorska postaja, smo tudi pri nas v Ločiču začeli s pripravami za elektrifika- cijo naše vasi. Spočetkoma so bile težave, ki jih je najbolj občutil elektrifikacijski odbor. Pristopne izjave interesentov so spremljali nemogoči komentarji, nezaupanje in malodušje do začetega dela. Odbor je kljub vsemu vztrajal, ker seje zavedal, da bo potreba po elektriki v našem gospodarstvu vedno večja in da bo končno tudi izpodrinila vse predsodke in ma- lodušje posameznih ljudi. Naša vas je od trafopostaje pri- lično oddaljena in šteje komaj 20 hiš. Iz leta v leto smo zbirali de- nar in nadaljevali z začetim de- lom. Žice za omrežje smo porabili kakih 1000 kg in se je v času na- ših del celo podražila. To nas je precej prizadelo. Klonili pa le ni- smo. Več kot o težavah smo se začeli meniti, kako bomo svetili, nabavili radio aparate, elektro- motorje, cirkularke itd. m vsi smo začeli še bolj varčevati. V vseh teh težavah smo se vse- eno precej približali koncu del, za kar se moramo zlasti v zadnjem času zahvaliti za pomoč občinske- mu ljudskemu odboru Desternik, ki nam je pomagal s kreditom. Upamo, da bo Elektroobrat Ptuj dokončna dela v kratkem končal. Petrolejke nam bodo potem ostale samo v spomin in pomoč, ko se poškoduje daljnovod ali omrežje. Na dan, ko bo v Ločiču zasve- tila luč, bo pri nas veselo, zlasti pa pri hišah, kjer bo zaigral radio ali zalM-nel elektromotor. Ptajßike goete in izletniike obveščamo, da je priljub- Ijeiio izletniška točka gostišče Mestni vrh pri Ptuju zofpet odprto od 1. junija dalje. V nedeljo GODBA S PLESOM NAKUP MOTORKE — USPEH PGD ZAMUSANI Čeprav ustanovljeno šele l^ta 1952 je PGD Zamueani uspelo v letošnjem maju nabaviti mo- torno brizgalno. Sprva so v društvu razprav- ljali, ali bi najpreje zgradili ga- süski dom ali kupLlii motorko. Odloičili £o se, ker so potrebo- vali oboje, najprej za prvo, po- tem pa še za drugo. Tako so lansko leto dogradiLi in odprli dom, letos pa ob pomoči gasilske zveze še nabavili motor'ko. Za letošnji 21. julij pripravlja prostovoljno gasilsko društvo v Zamueanih društveno prireditev in svečano predajo nove motor- ke svojemu namenu. Takrat bo tudi sicer pokazailo sadove svo- jega prizadevanja pri u&posob- Ijanju članov za budne čuvarje ljudske imovine pred požarom in drugimi nesrečami. P J V Mariboru se zavzemajo za usianovitev VODHE SKUPNOSTI za porečje Drave V četrtek, 30. t. m. je bil v Mariboru informacijski sestanek v zvezi z organiziranjem vodne gospodarske skupnosti za poreč- je Drave, na katerega so bili povabljeni tudi zastopniki Okrajnega ljudskega odb. Ptuj. Na sestanku je bil izvoljen pri- pravljalni odbor za ustanovitev vodnogospodarske skupnosti za Dravo. Neurejeno stanje vodotokov in slabo vzdrževanje objektov za obrambo pred šikodljivim de- lovanjem voda je skoraj vsako leto krivo večje škode, ki jih povzraäajo pritoki Drave in šte- vilni huduimiki v dravskem po- rečju. Samo enkratna poplava Mislinje ni deloma Meže junija 1956. je povzročila nad 400 mili- ionov dinarjev škode. S tem problemom je vezano tudi vpra- šanje opuščenih mlinov in žag in zanemarjenih .tezov na vodo- tokih in hvLd'fximd'kih. Nižje le- ge iz leta v leto bolj občutijo rušilno пгоб voda. ki jiJh ne mo- rejo zadrževat; slabotni in n'e- vzdrževani jezovi. S takim stanjem pa se ni mo- goče zadovoljiti v nedogled in čakati, da bi se melioracijske vodne skupnosti ukvarjale tudi z urejevanjem vodotokov in hu- dournikov. Tega problema se lahko loti edino enotna vodno- gospodaiTska organizacija ob po- moči občin na področju Drave in tako organizacijo bi bilo po- lebno ustanoviti za celotno po- rpMe Drave, začenši pri okraju M "ibnr in pritegniti v to skup- nost vse Pr izadete gospoda rsiii£ zalii vse razximevanje za priza- organizacije, kmetijske zadruge, razne Ui&tanove in številne kme- tovalce, katerih objekte in zem- ljišča ravno ogi'ožajo poplave. Na četrtkovem sestanku v Mariboru so razpravljali povab- ljeni zastopniki iz okraja Mari- bor in Ptuj o akciji za urejeva- nje in vzdrže-v'anje vodotokov na pMDirečju Drave in zagotovitvi uspešne obrambe pred poplava- m,- in drugim škodljivim delo- vanjem voda. Navzoä. so p)oka- devanje skupmjsti za dvig na- šega gospodarstva in za nujne ukrepe na področju urejevanja vodnih tokov in njih vzdrževa- nja, da bodo ohranjene vse do- sedanje ustvaritve na tem pod- ročju. P. Z. ŠE ENA TOVARNA MOTORNIH KOLES — v Bogošču pri Sarajevu. Kupili so licenco za izdelovanje motociklov znamke NSU. Napo- vedujejo, da bodo že letos dali na trg 4500 motorjev, od najmanjših do največjih. Obljubljajo, da bodo izdelki precej cenejši od blaga, ki je zdaj naprodaj. POVEČANA PROIZVODNJA PRE- MOGA V SLOVENIJI. V prvih 4 mesecih letos so premogovniki v v Sloveniji dosegli rekordno proiz- vodnjo premoga. Proizvodnja vseh vrst premoga je znašla v tem raz- dobju skupno 1.415.000 t. kar je za skoraj 200.000 t več v primer- javi s povečanje so dosegli v Ve- lenju. kjer so skopali 575.000 t lignita, medtem ko se ga v istem razdobju lani izkopali le 400.000 t. DOPISUJTE Svečkia nad Mariborom Objava Kakor vsrkc leto, bo tudi letos VINARS SADJARSKA ŠOLA v Svečini nad " ^iborom sprejela v I. letnik učencev, ki želijo postati kvalificirani vinogradniki in sadjarji. Pogoji za vpis so: starost 16—19 let. 2 razr. gimn. ali 6 razr. oseml. sole. Prednost imajo absolventi kmetijsko-gospodarskih šol. Učen- ci imajo vso oskrbo v internatu šole. Kmetijska gospodarstva in za- druge. omogočite mladini iz svojih vrst šolanje, le tako boste lahko dobili kvalificirane vinogradnike in sadjarje. Prijave sprejemamo do 20. avg. t. 1. Podrobnejše informacije lah- ko dobite pri ravnateljstvu šole ustno ali pismeno. Ravnateljstvo Stran 5 PTUJ. 31. MAJA 1957 PTUJSKI TEDNIK Andrej Kovaî, bibliotekar: Ptuj in okolica v pesmi in povesti (Nadar.jevanje) Težko življenje kočarjev, vi- ničaiTjev in dninarjev v Jeruza- lemskih goricah in njihove boi- be za boljši košček kruha nami pisatelj Ivan Potrč popisuje v drug; pomembni povesti, ki jo izšla v letu 1948 pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani s simboličnim naslovom »Svet na Kajžarju«. Iz de las ki opisuje življenje v vinorodložna gras'Ôinski in klošterski gospodi kultivirali to zemljo. Redili so zemljiško gostpodo in njene obo- rožene tolpe, ki so varovale ob- mejno ozemlje germamkemu gospodstvu pred s'oeednjim ogr- skim, hodile ropat v obmejno Medjimuorje in se ropaj o6-m ogrsikim in turškim tolpam umi- kale v utrjene gradove. Ozemlje Jearuzalemsikih goric in sosednjih predelov je skozi stoletja doži- velo neštete obmejne spopade, plenitve in roparske pohode.« »Svet sam« — pravi pisatelj — »po KajžaTju in okoU, so hribi in küanci, vse je pokrito z goricami ... Otroci tod so se rodili, da so b-li za hlapce in za živino Nemcem in bogateem ...« (Str. 5.) V takih barvah bi človek lah- ko nasliikal tudi težke razmere v Halozah, kjer se je ubijal skotzi življenje in gaxail za tuj- ca isti mali človek. Zato so lah- ko z istim naslovom posneli film v haloskih goricah nad Vidmom (Dravinjski in Majski vrh), sce- nairii Pđ. je napdisal Potrč v po- sebni knjigi pod nasCiovom »Go- rice« (izdala mariborska založba »Obzorja« leta 1951 v »Prežiho- vi knjižnici« št. 3). Ljudje s sveta na Kajžairju nastopajo s kaj različnimi zna- čaji in življenjskimi zgodbami. Med okupacijo je igral zelo dvo- lično vlogo Ritonja, nekdanji Sinkov viničar, sedai predsed- nik agrarne komisije. Njuno preračunljivo sodelovanje traja še dalje v časiu po osvoboditvi. Kljub temu, da je trdnega kme- ta Sinka prizadela agrarna re- forma. zna le-ta še vedno uve- ljavljati svoj vpliv tud; v novih pogojih. Nekoč je bil župan, to mesto je obdržal tudi med oku- pacijo in kar je značilno, tudi v novi državi se mu je poisrečilo, da je postai predsednik KNOO. Nekako osrednja oseba med pestro množico ljudi na »Kaj- žarju«, je viničar Vračko. Tudi njegova življenjska pot je pre- cej vijugasta in značaj omahljiv — pravo nasprotje njegove energične žene Jule, ki sprem- lja njegove podvige s stalnim nezaupanjem, tako v prejšnjih časih kakor tudi чЈ/ najnovejših razmerah. Nas zanima predvsem Vrač- kovo predvojno sodelovanje z revolucionarjem Jožetom Ke- renčičem. Omenili smo že nje- govo aktualno brošuro o Jeru- zalemskih goricah, v kateri je prikazal težaik podožaj svojih sorojakov, predvsem kočarjev in viiničarjev v vinogradih pre- vzetnih tu3oe\'. Iz njegovega razpravljanja spotznaemo krivič- no nesorazmerje med domačo in itjujo posestjo, ki je bila v ve- liki meri v lokah tujoev, ki so vedno predrzaieje segagli po naš; zemlji. Človek se mora zamisliti ob dejstvu, da sta bili dobri dve tretjini vinogradov v pose- sti tujoev. Ob prihodu Nemcev pa je Vračiko kmalu pozabil na Ke- renčičeve .nauke in postal — »blokfirer«, v varljivem upanju, da se bo pod Nemoi kočaiijem in viničarjem pri na« bolje go- dilo. V mesecu februarju leta 1942 smo priča pretresljivi tragi- ki: Vračko mora kot »blokfiirer« nalepiti letake, kjer so ljudje z groKO v srou citali! imena uistre- Ijenih talcev, med njimi tudi ime Jožeta Kerenč-iiča, za čigar ideje se je Vračko pred vojno toliko navduševal! Med žrtvami je bil tudi Jožetov najmüaj&i brait Slavek, izučen ključavni- čar. Kerenčičevo družino so Nemci odpeljali, ostali so samo nebogljeni otroei... Kajžar je proti koncu druge svetovne vojne preživljal težke trenutke vojnega razdejanja, saj so »tod Nemci in vlasovci držali fronto ter streljaiLi üijudi.« Vračko je končno le spoznal, da so ga Nemcd ptrevariù-; — »njega, ki je pletel s študentom lepše o goricah.« (Sfer. 23.) O novi. socialistiiani Jugoslaviji pa je trdno prepričan, da bo res drugače, boljši življenjsiki pogoji tudi za madega čjoveka v Jeru- zalemskih goricah. Njegova že- na Jula pa se še vedno boji. da bo še naprej samo garala in ži- vela v pomanjkanju. Cas, ko naj b; ustanovitev vinogradniške zadruge, postala resničnost, se je približal... »Viničarski svet se je zbiral pred novo, za silo napravljeno šolo, stara je bila porušena.« Znano je, da so tukajšnji ljudje doživljali vojna razdejanja pet tednov trajajoče fronte, med katero je bila porušena šoda in cerkev pri Bolfenku na Kogu (v povesti Gomila, str. 51)., tudi nekdanja trgovina je bila po- drtija ... Ljudje fio predlagali za pred- sednika novoustanovljene za- druge Vraöka, ki pa se je temu mestu odpovedal, ker se ni čutil vrednega, vendar pa v glavnem zato, da ne b; bili upravi.čeni priti v odbor njegov nasprolnik Ritonja in slični tipi. Novo skup- no obdelovalno podjetje pa je prexTelo ime heroja Jožeta Ke- ren čiča. Največje in najpomembnejše Potrčevo delo, ki je izšSlo po , trilogiji o Kreflih pa je roman »Na kmetih«. Izdal ga je Slov. knjižni zavod v Ljubljani leta 1954. Delo, kd ga poročila ozna- čujejo Za realistični roman iz kmeäkega življenja, je izšlo tu- di v srbskem prevodu pod na- slovom »StiraiSti na selu«. Za ro- man je Ivan Potrč prejel tudi Prešernovo nagrado. Motive je Pisatelj izbrali iz bližnje ptujske okolice, njegovi ljudje so oblo- ženi z dobrimi in slabimi last- nostmi. Po knjižnih ocenah pa roman presega krajevni okvir in bi se lahko odigraval kjer koli v Sloveniji; zato zasluži delo v polni meri oznako — siloven- ski roman. Z njegovo vsebino ; so se čitatelji »Ptujsikega tedni- [ ka« lahko seznanili v letu 1956, ko je izhajal kot podillisteik. Glavnega junaka Južeka Hedla je kritika ocenila kot oseb- ■ nost. ki jo vodi slepa strast. Južek doživi številne avanture ■ na Toptekovini, najprej z vdovo ■ Topleoko. potem njeno hčerko 1 Hano, dočim ohrani najmlajšo L hčerlco Tuniko v lepem spomi- i nu — kot nedosežen vzor. Kot i je čitateljem romana znano, se : zadeva s TopleSko zelo tragično • konča, Južek jo zadavi in s.i s ; tem nakoplje dolgoletno ječo. V delu srečamo znane krajev- ne označbe, tako »Skaizov most« ; na Grajeni, omenjena je tudi > gostiilna pri »Belem križu« in i rogozniš'ko pokopališče. Težko kmečko življenje je opisano brez krinke v času po osvoboditvi, ko posega vanj že noVi povojni duh s svojimi so- cialnimi problemi. Tudi v tem delu si lasti odločujočo besedo bivši «partizan« ađi pravilneje skrivač — Strafela, doikler ga sami domačini ne onemogočijo. Dravinjski vrh nad Vidmom Kres ob Dneva mladosti Mapiiški večer — veter Sumi čez polja in žita valovijo v prvem ^ llllllUVllllI Mladost in sonce — življenje in radost. Maj s svojimi prazniki — maj s svojo mladostjo v rasti zemlje — v vsem silnem hrepene- nju mladih ljudi, ki čakajb, da bo zažarel večer ob svitu kresov v noč pred praznikom mladosti. Fol ja — širna ravan Dravskega polja... — in temni borovi go- zdovi za Starošincami šumijo v vetru — in v teh ravninah ljudje, zagrizeni v delo in skrb — in vasi, njihove vasi — kot veriga — 5i- kole, Cirkovce, Dragonja vas — Mihovce___ Tam na južni strani se temnijo gmajne — vse blatne v deževju. Mukajoče črede, zategli klici pa- stirjev in let divjih rac v večerni mrak. Koliko je vsega, koliko lepega, nedo jetega. Haloški griči, zasanjana Ptujska gora, tam zadaj temno Pohorje in mehke Slovenske gorice. — A tu — polja, širna polja v majskem večeru — v njegovi tiši- ni. Le vlak zažvižga izza tovarne v Kidričevem. Zažvižga, zareže v tišino, utihne, kot da bi se pre- strašil prostrancsti. A nocoj, nocoj, pred praznikom mladosti so oživele vasi od Sikol do Mihovcev. Mladost! Kot da je vzkipela ra- van. Hite — hite otroci, da preži- vijo par lepih trenutkov ob svitu plamena kresov. Hitijo in nosijo. Vsak vleče svo- jo butaro dračja. Drug drugega gledajo, primerjajo svoja bremena. In glej! Mar nima Dajnčev Milan večje butare kakor Rošjakov Ivan? Pe- trovičev Janko, mali ubožec iz Dragonje vasi, vleče suho vejevje. Oči mu žare — žare kot bo žarel plamen, ki bo lizal njegovo vejev- je, katerega je privlekel tam iz mihovskih gmajn. Kdo bi meril vse to? Kdo bi znal preceniti otroško vnemo, ki žari v srcih teh mladih ljudi, otrok, ki doraščajo v nov čas, ki doživljajo nov čas, čas, ki se je rodil ob svitu gorečih domov in ob bobnenju topov? Kdo bi se znal poglobiti v misli teh mladih ljudi? Saj jutri je njihov dan, dan mladosti, dan, ko bodo v mislih poslali svoje pozdrave preko polj in gričev — tja daleč — svojemu ljubemu maršalu ob njegovem rojstnem dnevu. In grmada na šolskem dvorišču v Cirkovcah raste, se veča. Raste kot mrak, ki je vedno temnejši, raste kot množica otrok, ki priha- jajo drug za drugim. Mali peš — večji prihajajo na kolesih in prešerno zvončkljajo v mladost. Se več! Gmajnariev je pripeljal kar cel voz dračja. Seveda, na yo- zu vse polno otrok — veselih, ra- dostnih ... Da, Gmajnarjev stric razume, kaj je mladost. Mar mu ni zdrknila čez lica sen- ca spomina? Tudi on je bil mlad! Je imel tudi svojo mladost? A kakšna je bila ta mladost? Posluša! Otroci mečejo dračje z voza — a ona skupina poje. Da, poje. In Gmajnarjev stric posluša. Senca na njegovem licu se jasni, saj pesem zveni: Lepo je v naši domovini biti mlad! Biti mlad in imeti pred seboj življenje v socialistični domovini. Mar niso to velike želje mladine ob svojem dnevu? In — mar se mladina ne zme- da, da je te pridobitve ustvaril on, čigar rojstni dan slavimo ob dnevu mladosti? Lepo je v 'naši domovini biti mlad, lepo je — kot je lep ves majniški večer, vsa mladost in vse neizmerno hrepenenje mladih src v tem večeru. In, ko zažari v temo prvi svit kresa, obstopijo otroci v širokem krogu gorečo grmado — oči bli- skajo, kot iskre, ki jih veter nosi v nedosežne višave. V temo žari — v očeh žari. In sredi polj odseva v noč mogočno ozadje šole. Široki krog otrok se je razmak- nil, se razširil, kot njih misli, ki s pesmijo hite v tihi večer za uga- šajočimi utrinki. K otrokom prihajajo odrasli, se radujejo z njimi. Mamica stiska roko svoji Treziki. Roka se stiska v roki in oči obeh zro v žive pla- mene. Noč in ta kres! Kres na predve- čer praznika mladosti! Koliko no- vih stremljenj je začrtanih v srca otrok, ko odhajajo v svoje domo- ve — tja v Strgonjco, v zasanjane Starošince in drugam. V njih gori nov kres. Njihova mladost je usmerjena v življenje, lepo in sončno, saj bdi nad njimi domovina in on, ki ljubi to našo mladino, naš maršal Tito. Kc PARTIZAN VABI V okviru tekmovanj, ki jih pri- rejajo partizanska društva v na- šem okraju kot priprave za 1. fe- stival telesne kulture, bodo v tem tednu okrajna tekmovanja med partizanskimi društvi in sicer: Tekmovanje v ritmičnih sesta- vah bo v soboto, 1. junija, ob 14. uri v gledališču. Sodelujejo skoraj vsa partizanska društva. Tekmo- vanje bo zanimivo, ker so avtorji vsaj večinoma vodniki sami. Na to zanimivo in lepo tekmovanje va- bimo vse ljubitelje ritmike. Zvečer, 1. junija, ob 20. uri bo v gledališču tradicionalna okrajna akademija. Tudi tu bo sodelovala večina naših društev. Program akademije bo zelo pester. Nasto- pajo oddelki z ritmiko, talno gim- nastiko in z vajami na orodju. Zaključek tekmovanja bo v ne- deljo, 2. junija, s partizanskim mladinskim mnogobojem. Pričetek tekmovanj bo ob 7. uri zjutraj na stadionu »Drave«. Vabimo vse prijatelje telesne kulture, naj prisostvujejo tudi tej lepi prireditvi, saj bodo imeli pri- liko videti uspehe, ki so rezultat vztrajnega in disciplinskega dela naših oddelkov kot poedincev. Vabljeni! MESTNI KINO PTUJ Izvaja cd 31. maja do 2. junija sov- jetski film »PE0AGOŠKO POEMA«. MESTNI KINO 0RM02 pred- vaja 1. in 2. jimija poljski fiLm »URE UPANJA« in 5. ju- nija ameriški film »PRVA DAMA AMERIKE«. KINO SREDIŠČE predvaja 1. in 2. junija ameriški barvni fibn »VESELO IZKRCAVANJE«. KINO MURETINCI predvaja 1- in 2. junija angleški film »POD RDECIM MORJEM«. KINO »VEDROST«, MIKLAV2 PRI 0RM02U predvaja 2. ju- nija francoski film »VSA I^- TA PELJEJO V RIM«. KINO MAKOLE predvaja 1. in 3. junija nemški film »LUC LJUBEZNI«. KINO DORNAVA predvaja 1. in 2. junija švicarski film »3TIRJE V D2IPU«. KINO VIDEM PRI PTUJU predvaja 1. in 2. juinija švi- carski film »KRALJ KEGLJA- CEV«. ,Mrak' in .Direktor Campa' na ptujskem odru Dramska .sekcija DPD »Svo- boda« v Ptuju sodi brezdvomno med naj dela vnejše sekcije. Si- cer ne moremo trditi, da je uprizorila številčno mnogo del, vendar sta nas presenetili obe izvedeni premieri. Prvo delo, ki so ga marljivi in vztrajni člani sekcije posta- vili na oder 8. marca, je bilo Petrovičev MRAK. V tej žalo- igri je nastopilo 6 igralcev, ki so rešili svojo nalogo nad vse pričakovanje. Med znanimi iz- kušenimi igralci: kakor Zunko Milica, Janžekovič Stane, Lo- vrenčak Ivanka in Janžekovič Slavko ista vzbudila posebno po- zornost Verlič Lojze v vlogi ILije in Kovač Martina z odlič- no kreacijo Rade. Smelo lahko trdimo, da smo v zadnjih dveh odkrili dva nadarjena igralca. Nočemo se spuščata v vsebino dela, ki zajema snov iz vaškega življenja po prvi svetovni voj- ni. Važnejše je za nas dejstvo, da so naši diletanti nudili Ptu,i- čanom predstavo, s katero bd lahko nastopili na visakem odru, kar so dokazala tudi vsa uspeš- na gostovanja v drugih krajih, ki jBi je bilo ŠG.st. V ponedeljek, 18. maja, smo z zanimanjem sledili predstavi Jože Kranjčeve igre v petih de- janjih DIREKTOR CAMPA, v kateri obra\Tiava gnile družbe- ne in šolske razmere pred dru- go svetovno vojno, ko je brez- ob(z±mo vladala koruptivna sa- mopašnost in vsakovrstna ne- morala vladajočih strank. Av- tor takrat seveda ni mogel ob- delati snovi tafeo, kakor bd jo verjetno sam rad. Vendar zveni iz dela revolucionarna tendenca, ki je izrazito poudarjena v vlo- gi dijakinje Zine Sušnikove in v vlogi mladega profesorja Iva- na Križaj a. Tudi to delo je bilo skrbno pripravljeno postavljeno na oder. Vsi igralci so rešili svoje vloge v največje zadovoljstvo gledalcev, za kar so želi tudi zasluženo priznanje. S svojimi kreacijami so ustvarili lepo, harmonično celoto in mnoge prav ljubke pHzore. K uspehu je mnogo pripo- mogla lepa, okuisna odrska ure- ditev, za kar gre veliko prizna- nje neumornemu režiserju tov. Adolfu Anderle, ki opravlja svojo težko nalogo z velikim trudom. Ko ocenjujemo dosedanje de- lo dramiske sekcije, moramo podčrtati veliko požrtvovalnost, napore in vztrajnost, da nimajo na razpolago nikakega odra za vaje in so pri.siljeni vaditi pod najneugodnejšimi in najprimi- tivnejšimi pogoji. -en. Uspehi esperantskega pouka v šolah in tečajih Končan je esperantski pouk, tako na Nižji gimnaziji v Sre- dišču (30. 4.) kakor na gimnaziji v Ptuju (29.5.). Od 36 učencev- učenk III. in rv. razreda — vpisanih v Središču jdh je kon- čalo pouk s povprečno dobrim uspehom 15, dočim jih je vztra- jalo v Ptuju od 19 prijavljenih 10 učencev in učenk, katerih osnovno znanje je povprečno prav dobra Ti bodo prihodnje šolsiko leto nadaljevali pouk esperantskega jezaka v II. let- niku. Še boljši uspeh pa se zazna- muje v večernem nadaljevalnem tečaju, kjer je sicer od 12 te- čajnikov zaradi preselitve, bo- lezni in prezaposlenosti ostale le polovica, in štirje, ki odlič- no obvladajo snov, bodo pola- gali dne 9. jxmija izpit iz zna- nja jezika. Imamo tudi 2 od- lična samouka (Središče in Mi- halovci), ki sta prav tako pri- javljena za izpit. Najboljšim je Federacija Esperantistov Jugo- slavije namenila nagrado v obliki lepih knjig, ki jih je iz- dala Slovenska esperantska zve- za v Ljubljani. J. D. RAZPIS Po temeljnem' zakonu o šti- pendijah razpisuje Komisija za štipendije pri Občinskem ljud- skem odboru Ptuj sledeča šti- pendijska mesta za šolsko leto 1957/58: 1. Medicinska fakulteta 1 2. Učiteljska šola (v poštev pridejo predvsem mo.ški) 10 3. Sola za medicinske sestre 2 4. Srednja glasbena šola (vio- lina, klavir) 2 5. Stomatološka fakulteta 1 6. Višja pedagoška šo'lai risa- nje, ročna dela) 1 Prosilci naj vložijo predpisa- no kolkovane prošnje na Komi- sijo za štipendije Obč. LO Ptuj. Prošnjam je treba priložiti: 1. Prepis zadnjega šolskega izpričevala 2. Potrdilo o premožen^'skem stanju 3. Potrdilo o otroškem dodatku 4. Izjavo mladinske organiza- cije 5. Izjavo osnovne organizacije SZDL 6. Potrdilo šole o sprejemu Izjavi obeh političnih organi- zacij ni treba kolkovati. Proš- nje vložite do 20. juni-a 1957. Komisija za štipendije Obč. LO Ptuj Tudi Ha kmetijskem tečaju v Ptuju so se slikali 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav (pisan spored domačih napevov) — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska napo- ved. 7.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in objava dnevnega spo- reda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski kole- dar in prireditve dneva. 7.35 Zabavne melodije. 8.30 Otroška predstava — Milica Kitek: Murenček s cvetne polja- ne. 9.21 Slovenske zborovske skladbe in samospevi — A. Lajovic: Ples kralja Matjaža. Zeleni Jurij; Danilo Bučar: Kmetova pesem. Osamljena; Zorko Préle- vée: O, da je roža moje srce, Nageljni rdeči; Rado Simoniti: Pomlad, Slovo (iz- vajato mezzosopranistka Sonja Draksler, tenorist Rudolf Franci, basist Zdravko Kovač, pianist Marijan \odopivec in T.jubljanski komorni zbor p. v. Milka Skobrneta). 9.45 бе pomnite, tovari- ši. . . Beno Kotnik: Od tam. kjer je pa- del Malgaj. 10.15 Kar radi poslušate rpisan glasbeni spored). 11.10 Lahek or- kejtralni koncert — V. Mirk: Vidojka, uvertura: O. Bizet: Carmen, fantazija; F. Gerbič- Romanca: j. Binet: Suita švicarskih narodnih plesov in napevov; F. Bernard: Rapsodično kolo: F. Liszt: Madžarska ransodija št. 3. 12.00 Pogo- vor s poslušalci. 12,10 Franz von Sup- pe: Odlomki iz opere Boccaccio (izvajajo solisti Liublianske opere, Ljubljanski komorni zbor in orkester Radia Ljublja- na. dirifient lovro Matačičl. 13.00 Na- poved časa. poročila,* vremenska napo- ved, pregled dnevnega sporeda in obve- stila. 13.15 Zabavna glasba, vmes re- klame. 13.30 Za našo vas. 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —L 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — П. 16.00 Radivoje Markovič: Bogovi se smejejo (Vtisi reporterja s potovanja po Daljnem vzhodu). 16.30 Glasbeni mozaik — R. Leoncavallo: Glumači, intermezzo; R. Wagner: Arija iz opere Kfojstri pevci; P. Schubert: Valses nobles: F. Schmidt: Notre Dame, medigra; G. Puccini: Duet iz L dejania opere La Boheme; R. Schumann: Novelette v fis-molu; E. K- Reznicek: Airja in Diana, uvertura; G. Puccini: Arija in zaključni duet iz L dej. opere La Boheme: Wolf-Ferrari: In- termezzo. 17.30 Radijska igra — Molie- re: Nanišlieni bolnik (ponovitev) 18.30 Melodije za dobro voljo. 19.00 Zabavna rrlasba. vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Malo od tu in malo od tam (zabavna elasbena oddaja). 21.00 Dela Mariiana Korine iPosebna oddaja ob skladî'teHev) .V)-letnici). 22.00 Vapo- ved časa. noročila. vremenska napoved 'n preeled sno-eda za naslednii dan. v plesnem ritmu. 22.55 Poročila. 73.0a so premagale pionirke iz Ptuja. Poleg priprav za pionirski mnogoboj so se že ves maj pripravljali, da kar najlepše počaste Titov rojstni dan in ^wejmejo v svoje vrste naj- manjiše — cicibane prvih raz- redov. Prišel je težko pričakovani dan. V učilnici so se zbrali pio- nirji, cicibani, starši, predstav- niki množičnih organizacij in ostali gostje. Svečanost je otvo- ril načelnik odreda, ko je po- zdravil vse navzoče. Temu je si^edil obširen program: solo in z bome deklamacije, pionirke ^ zaplesale kola, pionir Peter je zaigral na harmoniko, pionirski pevski zbor pa je zapel več pe- smi. Po programu je bil svečan sprejem cicibanov med pionirje. Kako ponosno so stali maU ci- ciban čki, sedaj že pionirji, ko so jim starejši tovariši zavezo- vali rute in pripenjiali mačke! 25. maj — dan mladosti, ko ®o bili sprejeti v pionirsko organi- zacijo, jim bo prav gotovo ostal v lepem spominu. Na ta veliki dan pa jih je obiskal tudi pred- stavnik JLA in nagradil s knji- gam'i 8 najboljših pionirjev. Ua bo svečan dogodiek ostal še v lepšem spominu, so pionirji na- prosili fotografa, da je novo- sprejete pionirje tudi slikal. Po lamčani slovesnosti so bili no- vo^rejeti pionirji tudi pogo- ščeni. Dek) pionirske organizacije na Bregu ni brezuspešno. Pionirji so vključeni v pevski krožek, sodeilujejo pri modelarskem krožku v Ptujju, pri Partizanu, največ pa jih je pri strelskem krožku, saj šteje 30 pionirjev, ki pridno trenirajo. Škoda je le v tem, da nimamo vodij šahov- skega in modelarskega krožka, ki bi lahko uspešno delala. Nujno je, da pravilno usme- rimo mladostni polet naših pio- nirjev in jih vključimo v druž- bi koristno izvenšolsko delo! Sefftilin Angelca Breški pionirji na dan mladosti VABILO Prostovoljno gasilsko društvo Tržeč-Jnrovce bo риг^ dilo v nedeljo, 2. junija 1957, ob 15. ori popoldne pri za- družni )?ostilni v Tršcu veliko vrtno veselico za dan gasilstva, doseženi dobiček pa je namenjen izpo- polnitvi gasilske opreme ter za graditev gasilskega doma. Odbor društva za prireditev je pripravil obširen spored: 1. nastop pionirjev, 2. nastop deklet, 3. nastop gasilcev z lestvami, 4. prosta zabava. Igrala bo godba na pihala. Odbor je poskrbel za prvo- vrstni prigrizek in pijačo, vse po жтетоЈћ cenah. Vabimo vse okoliško prebivalstvo in bližnja gasilska društva na našo prireditev. V slnčaju slabega vremena bo veselica 9. junija 1957 po istem sporedu. Na pomoč! PRIPRAVLJALNI ODBOR Kratice novîee 7-letna utopljenka iz Maribora s poázvedíbami za .najdeno 7- jsBtao utopljenko je bilo ugotov- ljeno, da se je v Mariboru na moetu ponesrečila 7-letna Mar- jeta Skutnik iz Maribora. Igrala se je na mostu z drugimi otroci in ji je med igro spodrsnilo, da je padla v Dravo. Zaradi viçoke vode je ni bilo mogoče rešiti. Zverinski obračun ' v gozdu Dne 23. maja 1957 je proti хчђбет odišel zdoma 73-letni Franc Rajšp iz Vintarovc št. 14 v bližnji goed na Podprešaku pri Destemtku. S seboj je imel sekirico in žagico. Nameraval fá je nasekati nekaj leskovih palic za ročaje za grablje. V gozdu Jožeta Brunčiča iz Crm&je na Podprešaku si je že nasekal 8 palic. Nenadoma se je znašel pi^ njim lastnik go- zda 19-letm Jože Brunčič iz Cntnlje in ga hotel napoditi. RaÓèp se iz gozria ni takoj od- .4traml. Jože Brunčič je iztrgal RalSpra tanjši leskov ktđ in ga začel z njim pretepati. Petkrat ge je e kolom močno udaril po glavi, da se je Rajšp zgrudil v neaavesti. nakar je Brunčič po- begnil. Zaradi hudih poškodb Rajsp ni mogel domov. Cez noi^ »e mu je vrnila zavest, vendar ni mogeC dalje protì domu kot kakih 150 metrov iz gozda do peti, kjer se je zopet zgrudil in oibležal. Tam so ga našli šolski otroci. Bil je še pri živlicnjti, vendar V ifloboki nezavesti. Otroci so zadevo prijavili organom ТЛ1 v Destemiku, ki so poskrbeli za Rajšpov takojšnji prevoz v ptujsko boMišnioo, kier je čer nekai minut podlegel. Pri ob- dukciji je bîlo ugoto^'•^jeno, da je imel T?ajšr> levo str?n loba- пте popolnoma razbito. Vamoist- ni orgami f5o podvzpili vre po- trebno in še istega dne irsTedili Jožeta Вгипбјса, ki je po dalj- šem zanikanju pod težo dokasjov deianje končno priznal. Zaradi gnusnega zločina nad starcem čaka Bnmčič za zapahi na zadnjo besedo Okrožnega ■sodišča v Mariboru. Samomor îz obupa? V Grajenščaku se je 23. t. m. proti večeru obesil v gospodar- akem poelopju Franc Kokol, star 53 let. iz Grajenščaka 17. Način življenja Franca Ko- kola je v zadnjem času kazal da je zelo obupan nad življe- njem. Več kot sicer je popival in postaja! vedno bolj živčen Najbolj ga je razjedala skrb k»ko bo pilačal ka;kih 300 000 din dolga га kupiljeno posestvo. Upniki fio ga terjan, Kokol pa ni mogel poravnaiti dolgov. Na- kopal si je celo tožbo zaradi dolga in to mu je za^felo še ìxuj izpodnašati voljo do življenja. Na dan njegove smrti je bdi posebno tih in nikdo ni mogel slatitì, kaj se bo še istega dne z njim zgodilo. Zapvistil je ženo in 2 otroka. Samomor v pijanosti Janez Erhatič, kovaški moj- ster in mali posestnik v Kora- čicah št. 33 se je obesil v do- mači kuhinji v torek zjutraj. Imenovani je že 2-krat name- raval napraviti samomor. Rad je užival šmamioo in pijan za- nemarjal svoje delo in dnevne skrbi in družino. Bil je zelo prepirljiv in razdražljiv, da so imeli domači z njim težave. Pred obešenjan se je zakle- nil v stanovanje. Žena jo mo- rala oditi drugam prenočevat. Pijian je še nazadnje zagrozil, da bo zažgal domačijo. Zapustil je ženo in 3 nedolet- ne otroke. Otrok v Cirkovcih zanetil požar Prejšnjo nedeljo, 19. maja, do- poldne je izbruhnil požar i)ri Ivanu Prasu, gostilničarju v Cirkovcih, in mu uničil celotno gospodarsko poslopje ter povzro- čil škode okrog 800.000 din. Po dosedanjih ugotovitvah je požar izbruhnil po neprevidnosti 5-letnega otroka, ki je vzel vžigalice s točilne mize v gostil- ni in odšel z njimi v gospodar- sko poslopje. Prižgana slama se je razvnela in požar je kmalu zajel celotno poslopje, otrok pa je zbežal nazaj v hišo in do- mače obvestil, da zunaj gori. Na pomoč so prihiteli ©osedje ter domači in bližnji gasilci, ki se jim je posrečilo omejiti po- žar, da ni uničil tudi stanovanj- skega poslopja. Požarna nesreča pri Frasovih je za bližnjo in daljno okolico resno opozorilo, da morajo star- ši paziti na početje oü4>k in njihove igre, zlasti pa çkrbno skrivati vžigalice, da ne pride do večjih in ponm'nih požarnih nesreč. Tudi v Lancovi vasi je gorelo v Lancovi va^ je v ponede- ljek, 20. maja, zvečer izbruhnil požar na hiši Martina Goričana, v kateri sta stanovala Franc in JuKiana Kmetec. Požar .je uničil ostrešje sta- novanjske hiše in povzročil o'brežje 118; Letonja Marija, Videm 2; Mä- her Terezija. Pnbrežje 114; Pe- trovič Ana. Jablovec 35; Vidovič Barbara. GruSkovje 49; Gosak Anton, Sedlašek 78; Skok Franc, Gruškovje 40; Vidovič Katari- na, Jablovec 33; Skok Marija, Ložina 6; Drevenšek Ivan, Gru- škovje 67; Mei'c Marija, Loži- na 1; Zagoranski Anica, lužina 2; Ri'bič Janez, Gu rekov je 49; Smolinger BYanc. Stanošina 7; Svenšek Ivan. Gruškovje 44; Drevenšek Ana, Gruškovje 42; Jelen Marija. Ložina 3; Mere Marjeta, Gruškovje 48; Sprah Veronika, Gruiškovje 115; Her- nec Liza, Sedlašek 81; Dreven- šek Teiezija. Gruškovje 71; Ka- menšek Katarina, Gruškovje 72; Vidovič Juljana. Gruškovje 40; Kozel Janez. Gruškovje 83. Uptfiava splošne bolnišnice v Ptuju se darovalcem v imenu bolnikov pri&rčno zahvaljuje. RAZSTAVA -SREDNJEVEŠKI PTUJ V ZGODOVINSKIH DOKUMENTIH« BO NA SPLOŠNO ZELJO DOSTOPNA SKUPINAM SE NEKAJ DNI. INFORMACIJE IN PRIJAVE NA TELEF. ŠTEVILKO 30 (MESTNI MUZEJ). PTUJ, 31. МЛЈА 1957 Stran 5 PTUJSKI TEDNIK Konzerviranje hrane s hlajen um 2e v praelairih časih je skuéad človek hraniti jestvine daljeo dobo, da bi mu prié e prav v ča- su, ko jih ni mogel najti v na- ravi. Pri tem je misli: tudi na nerodovitna leta in na vojne. Egiipčani so že 4 tisoč let pred našim štetjem potznat: izdelova- nje grozdnega soka. Rimljani so bili znani kot mojstri v ohranje- vanju sadja (sušene fige, grozd- je, hruške). Ze v srednjem ve- ku pozna človek kompot in di4i- ge izdelike iz sadja, suisenje me- sa, posebno r-b in soljenje. Slo- vani so že v davnini izdelovali kislo zelje, repo in podobno. Z iznajdbo mikrosikopa se je začelo moderno konserviranje hrane na podlagi znanstvenih -z- sledkov. Ko jé franco?ki znan- stvenik Pasiteur odkril milkrobe, ki povzročajo v hrani spremem- be. so začeli kons&rviraiti s po- močjo toplote — pasterizacije. V začetku 18. stoletja imamo prvo konserviranje z uporabo stereliziacije v avtoklavih in plo- čevinastih škatlicah. Konserviranje s hlajenjem pa ni staro niti 100 let. Uporablja- mo ga po zaslugi franoosikega kemiika Telliera, ki ga imenu- jejo »oče hlajenja«. TeiMer je leta 1866 izdelal prvi praktični stroj za led in ga je monf'ral na pamik »Frigorifie«, k,- je vo- zil meso iz Evrope v Argentino. Pozneje so teorijo hlajenja pro- učili še druigli znanstvenik,- in skonstru.ira'li kompresor, ki je še danes v biistvu isti. Hlajenje in zmrzovanje igra danes veMtoo vlogo v prehramb- rL; industriji vseh dežel, kajid s hlajenjem se hrana relativno lahko ohrani, kvaliteta pa se spremeni zelo mailo ali pa nič. Velika prednost tega konservi- ranja je tudi v higienskem in finančnem oziuir. Prav taiko je splošno znano dejstvo, da pri konserviranju s toploto izgubi- jo živila s'koraj vse vitamine. To izgubo preprečimo, če hrano konserv^ramo s pomočjo ni^ike temperature. Za prehrano nam sl/užljo v glavnem organsik^ snovi, ki so pa žal izpostavljene neljubim izpremembam in razpadanju. Vzroki teh sprememb so fizikal- nega ali biološkega značaja. Fi- zikalne spremembe nastanejo zaredi zunanjih vplivov, zraka, svetlobe, toplote in vlage, biolo- ške pa povzročajo mikroorgani- zmi, ki jih delimo v dve skupi- ni. V prvo skupino prištevamo zajedalce (parazite), ki se zara- di svoje enostavne slruktjure ne morejo prehraniti sam; in zato razkrajajo in izkoriščajo za svo- jo prehrano živo snov, na katerj živijo, V drugi skupini so mi- krobi (saprofita), ki niso škod- ljivi živemu bitju, temveč pio- vzročajo na mitvi snovi razna vrenja in gnilobo. Ce živijo mikrobi v ugodnih življenjskih pogojih, hitro opravljajo svoj rušAln.: posel, če pa so ti pogoji slabi, s posiušijo in spremenijo v novo izdržljivo obliko, ki io imenujemo spore. Ce se pogoj izboljšajo, se spore prebudijo in opravljajo svojo uničevalno ftiinikcijo dalje. Iz svoje oiltolice jemiljejio hcamo, ki jo predelano izločajo in s te- mi encim-; povzročajo kemične procese, kî izzovejo v hrami ne- zaželene sprememibe (plesen, vrenje, gniloba itd.). Ko 30 ljudje spoznatL povzro- čitelje. so začel proti njim bor- bo. Moral: so jih uničiti ali vsaj oslabiti, oču vaiti hrano vpliva svetlobe, toplote, vlage in jo ta- ko očuvati — kons ervi rati. Na- čini konserviranja pa so različ- ni. eden med njimi je hlaje- nje. S hlajenjem dosežemo, da mi- kroorganiizmi prenehajo delo- vati. Vendar pri tem postopku mikiroorganizmov ne unilčimo in se pri normaln,- temperattjri začnejo znova razmnoževati. Po- stopek ohlajevanja ima dve fa- zi. Pri prvi zmanjšamo tempe- raturo na 3 stop. C, zaitio da od- vzamemo hrani vlago. V drugi fazi i>a jo še znižamo na —1 stop. C in na tej stopnji hrano držimo, dokler je ne poraibimo. Za domačo porabo imamo hladilnike na led ailii, na elektri- ko, poznamo pa tudi posebne velike ohla.jevalne aiparate z moitorji. Prostor za ohlajevanje mora biiti dobro izoliran, da ne prepušča toplega zraka. Ohlaje- no meso liahko hranimo 3—4 te- dne, če pa gia želimo konservi- ra-ti za še dailjšo dobo (n, pr. 6 ali več mesecev), ga moramo ohladiti nia —20 stop. C, taiko da ророОпота zmrzne. Telovadna priredi tev v Rotterdamu №OjOliO OODrli slovensiio üiiiiiíiziio E^ejšnji teden je prišla v Celo- vec komisija prosvetnega ministr- stva z Dunaja, da bi uredila vse potrebno za otvoritev slovenske gimnazije v tem mestu. Ta komi- sija se je ob tej priliki sestala tudi z zastopniki slovenskih osrednjih organizacij na Koroškem in jim zagotovila, da bo v Celovcu že le- tos odprta slovenska gimnazija, v skladu z določili mirovne pogodbe, ki so jo podpisali na EXinaju dne 16. maja 1955. Za letošnjo jesen so koroški Slovenci predlagali, naj bi otvorili prve tri razrede slovenske gimna- zije, pozneje postopoma pa še dru- ge. Za vpis v prvi razred bodo učenci, ki so dokončali štiri leta osnovne šole, morali položiti izpit iz slovenščine in nemščine ter ra- čunstva. Celovec 94-letni oče Statistiika dokazuje, da se povprečna življenjska doba na- glo viša. Hterati z daljšim živ- ljenjem pa je tudi meja sposob- nosti človeka, to je njegova živ- ljenjska sila, ohranjena daij ča- sa. Ameriški časopisi poroóaòo, da živj v karju Iowa zdravnik dr. John Hullinger. ki je srtar 94 let. Pred tremi leti se je po- ročili z 32-letno Lucille. V tesm zakonu sta se mu rodila že dva ot.roka. NOV IZDELEK TOVARNE STEYR Tovarna Steyr-Daimler-Puch je izdelala nov tip vozila pod ozna- ko »2.300 Sport«, ki je pravza- prav popolnejši in hitrejši tip prejšnjega »Sport 2000«. Motor za avtomobil, ki ima 95 konjskih sil, bodo izdelovali izključno samo v delavnicah tovarne Steyr. V okvi- ru sodelovanja s Fiatom izdela Steyr letno 800 do 1000 traktor- jev in delov. V letu 1956 je ta tovarna proizvedla 13.000 avto- mobilov. DVE O AVTOMOBILffl Ker šofer lahko zaspi na <>A'- gih vožnjah po revnih cestah, so v avtomobile vgradaJi poseb- no žarnico, ki večtorat zagori isa drži šoferja v budnosti. Na nj^ je namreč napisano: »Spite?« Šofer mora takoj piritismti n® poseben »gumb«, da žarmoa ugasne, sicer pride iz sifreaie taik zvok, da šoferja prebudi še ш tako trdnega spanja. Proti tatvinam avtomoíDítov so se Angleži zavarovali z avto- matičnim sdežem. Ta prikterK nase tatu, ko vžge inotor brez lastnikovega dovoljenja, nem pa s sireno obvesti potócip' jo, da tam nekaj ni v redu. II. GIMNAËSTRAD A mai^ečia telesfiov^goiina f>r;re-- ditev v Judoslâvîfл Od 10. do 14. julija bo letos Za- greb prizorišče II. gimnaestrade. To bo nedvomno najveličastnej- ša telesnovzgojna prireditev, kar smo jih imeli v Jugoslaviji. Orga- nizacijski komite, ki pripravlja to množično telesnovzgojno priredi- tev, računa, da bo v Zagrebu na- stopilo nad 5000 telovadcev in te- lovadk iz Jugoslavije in številnih držav. Prva gimnaestrada je bila 1. 1953 v Rotterdamu in je na njej sodelovalo nekaj manj kot 5000 udeležencev. Gimnaestrada je posebna prire- ditev, ki jo je Mednarodna telo- vadna federacija (FIG) vnesla v àvoj spored in je na programu vsa- ko tretje leto. Namen te prireditve .je, da vsak narod pokaže sredstva in metode svoje teiesne kulture in zrelostno stopnjo svojega naroda na tem področju. Obenem pa se- veda služi takšna prireditev zbli- ževanju med narodi in propagan- di telesne kulture nasploh. Za II. gimnaestrado vlada že dolge mesece po vsem svetu ve- iiko zanimanje, ki ga ne more zmanjšati niti dejstvo, da so vod- stva nekaterih držav začela pre- našati svojo politično nestrpnost iz političnih kabinetov celo na te- lesnovzgojno področje, kar smo opazili že na olimpijskih igrah v Melbournu. Do začetka aprila se je prijavilo že 13 inozemskih dr- žav, in sicer Anglija, Avstrija, Belgija, ČSR, Egipt, Finska, Izrael, Kanada, Madžarska, Poljska, Ro- munija, Švedska in Sovjetska zve- za. Seveda pa je prijavljenih ogromno število inštitutov in viso- kih šol za telesno kulturo tudi iz drugih držav, ki ne bodo poslale zastopstev svojih nacionalnih te- lesnovzgojnih organizacij. Po kon- čani gimnaestradi bo v Zagrebu dva dni zasedal mednarodni znan- stveni kongres, ki bo razpravljal o vlogi in pomenu telovadbe za so- dobno človeško družbo. Vse pri- reditve II. gimnaestrade bodo fil- mali in prenašali po televiziji. Tudi vrabci imajo spomenik Vrabci so ptički, ki se štejejo pravzaprav »k hiši«. So sitni, vre- ščavi in gospodinje jih nič kaj ra- de ne gledajo na svojih dvoriščih. V glavnem lepem parku Bosto- na (ZDA) so pa tudi vrabci lahko ponosni — imajo namreč svoj spomenik. Za časa prvih kolonistov, ko je bil Boston povezan s svetom samo še z enim neprehodnim potom, je mesto, polja in vrtove napadla ne- pregledna vojska gosenic in kma- lu ogulila vsa drevesa. Takrat pa so od severa prihrumele jate vrab- cev in ti so kmalu pozobali vso goseničjo zalego. Če ne bi bilo reši- teljev, bi v tem, od sveta odreza- nem mestu, izbruhnila lakota. Zato so jim hvaležni kolonisti postavili spomenik. ICratIt'e zariifiiivesli Največji hotel v Evropi V Moskvi bodo zgradili hotel, ki bo spadal med največje v Ev- ropi in bo imel 2700 sob. Po nad- stropjih bodo razvrščeni bari. re- stavracije, sobe pa bodo imele te- lefone, radijske in televizijske sprejemnike. V hotelskem poslop- ju bo tudi posebna gledališka in koncertna dvorana. Mcžo proti riavsnju strojev pripravimo na ta način, da k hladnemu staremu motornemu olju, ki ga spustimo iz traktor- ja, primešamo isto količino maz- noga mila (Schmierseife). V teku treh minut je maža napravljena. Ta maža, Iri se strdi kot ko- lomaz, je pripravna za nama- zan ^e golih delov pluga in dru- gega poljskega orodja in ga do- bro varuje pred rjavenjem. Za- radi trdnosti se na železu dobro drži. V zapor pred vsiljivo ljubico v mestu Toronto v Kanadi se je prijavil policiji 32-letni Kenetli je prijavil policiji 32-Ietni Koneth Rapson, češ da je napravil 11 dognala, da to ni res, je končno povedal, zakaj je hotel priti v za- por. Ni vedel, kako bi se znebil vsiljive ljubice, ki mu je bila stal- no za petami in se je menda ho- tela z njim poročiti zlepa ali zgi- da. zato se je odločil za lažno pri- javo kaznivih dejanj. Zaradi lažne prijave je bil res obsojen na 9 mesecev zapora Tako je šel pod ključ, da si obrani osebno svo- bodo. Čudna glasba Ali ste že slišali, da bi bila, recimo, železnica nepogrešljiv inštrument v kakem orkestru? Ali pa hupam j e avtomobilov, ropot pisailneea stroja, hrup jav- nih lokalov? Vse to je v »mo- dei-nih« koncertih. Seveda ni v koncertni dvorani lioikomotive, ampak samo njen hrup posnet na magnetofonski trak, ki ustva- ei v določenem trenutku zaže- leni efekt. Z^topniki te vrste glasbe pravijo" »Ce je sklada- telj Honneger v delu »Pacific 231« s celim orkestrom oponašal železnico, zakaj ne bi m-; z želez- nico oponašali celega orikestra?« Seveda pa z novimi orkestri èe ne izvajajo klasičnih del. Človek in medved Lovec hodi po kanadskih pra- gozdovih. Iznenada zagleda pred seboj orjaškega medveda. Dvig- ne pu'šiko, pomeri in sproži. Medved pa se samo miailo strese. Krogla mu je obtičala pod ko- žo. »Kaj to pomeni?« za^brunda. »Kaj pa iščeš v mojem kralje- stvu?« »To je moj revri,« odgovori lovec, »in tu iščem kožuh, da bi mi grel telo.« »Jaz pa iščem zajtrk, ki bi mi pogrel želodec,« zabrunda med- ved. »Pojdi z menoj v brlog, da Se pomeniva. Se bova že kako sporazumela.« Lovec je bil s tem zadovoljen in z medvedom sta odšla v br- log. Ni dolgo trajalo in že sta zadevo ured'ila. Medved je prišel do toplega zajtrka, lovec pa je tičail v med- vedovem kožuhu. Pijani sloni Uslužbenec urada za zaščito divjadi v Ugandi v centralni Afriki je pred kratkim doživel nekaj izrednega: opazoval je ve- Uko čredo popolnoma pijanih slonov! Ti sloni. Vi jih je ome- njeni uslužibenec opazil južno od Albertovega jezera, so nam- reč pojedli velike količine dozo- relih r>lodov vinske palme, v katerih ie precejšen odstotek al- kohola. Zivaii &o se spotikale, se opotekale, padale in strašno rjovele ter podrle mnogo manj- ših dreves. Msdvedi nočejo biti sami Pravijo, da so medvedje sa- motarji in da se izogibajo lju- di. Bùizu Žužemberka, komaj kakšnih dve sto metrov od vasi Cvibelj — po domače pravijo tam na »moriščih« — pa ljudje stalno srečavajo dva kosmatin- ca, kj se sprehajata in se nič kaj dosti ne zmenita za mimo- idoče. Jed v prahu »Coplan« je nova vrsta hrane v prašku, o katerem trdijo, da ob- sega vse snovi, ki so potrebne za ohranitev človeškega življenja in za zdravje človeškega organizma. To je zames proteinov, vitaminov, ogljikovih hidratov, maščob in rudnin. Skupno ima 21 sestavin. Ob preskušanju so nekateri bolniki živeli samo ob tej hrani dva do šest mesecev, brez kakršne škode za zdravje. Prednost nove hrane je zlasti v tem, ker ji je treba do- dati samo vodo. Tovarnarji so prepričani, da bi ob tej hrani s primerno količino vode in zraka mogel človek zelo dolgo živeti. S to novo hrano se večinoma hranijo člani antarktič- ne ekspedicije. Vreme za čas od 29. maja do 9. .junija V začetku prihodnjega tedna bo nekoliko nesta'lno s pogosti- mi, kratkotrajnimi ali krajev- nimi padavinami oziroma nevih- tami. Nekako od 4. do 7. junija bo ugodno, deloma jasno vreme. V nadaljnjem poteku poslabša- nje s padavinami in ob koncu tedila ponovna močna ohladitev. ni niti malo zabavna stvar LOV NA KROKODILE Brian Dumster, sin nekega vrt- narja iz okolice Dirbana v Južni Afriki, je postal prvi profesional- ni lovec na krokodile. Dobro je vedel, kako drage in iskane so ko- že teh ostudnih in požrešnih ži- vali. Njegovo bivališče pa ni bilo niti 100 kilometrov oddaljeno od reke Zambezi — domovine kroko- dilov. Ko je bil Brian star 20 let. je prvič odšel na lov. S seboj je vzel tudi dva do- mačina, ki sta mu kazala pot. Šotor, motorni čoln. karabinka in nekaj hrane je bilo vse, kar je vzel s seboj na divje obrežje reke Zambezi. Že od daleč so videli veliko reko, ki se je valila med buj- nim rastlinjem, na obrežju pa so ležala sivkastozelena trupla brez znakov življenja; krokodili so se sončili v skupinah po pet ali šest. Pogled nanje je bil strašen in ogromni zobje bi vsakomur pre- gnali veselje do lova, le Brian je vztrajal. Ko so se dobro odpočili, so Bri- an in njegova spremljevalca odšli na lov. Izbrali so si skupino dese- tih krokodilov, ki so se jim ne- slišno bližali proti vetru. Ko so se približali na dve sto metrov, pa so živali na enkrat poskakale v vodo. Tako so nekaj dni zaman skušali ubiti vsaj enega krokodila. Vsako- krat so se ti ogromni kuščarji z neverjetno okretnostjo in hitrost- jo umaknili v vodo. Iz oddaljeno- sti 200 m p.a je bilo nemogoče streljati, k je bilo treba kroko- dila zadeti nad očesom, če so ho- teli imeti uspeh. Skozi daljnogled je mladi lovec opazil, kdo čuva krokodile. Bili so to neke posebne vrste ptiči, ki so neprestano skakali okoli krokodi- lov, se nemoteno sprehajali po odprtih žrelih teh velikanov in kljuvali meso, ki je ostalo na zo- beh. Ob nevarnostih pa so ptiči takoj vzleteli in krokodili so po- skakali v vodo. Naslednji dan so 'ovci opazili, da ima vsak kroko- dil po en par teh ptičev v služ- bi. Zato je bilo treba najprej pre- variti ptiče. Napad so napravili s čolnom, ki so ga pokrili s travo in grmovjem. Vendar se je tudi to ponesrečilo. Ptice so pravočasno opazile namen lovcev in krokodili so se skrili pod vodo. Prav tedaj, ko se je mladi lovec s svojima spremljeval- cema hotel razočaran vrniti do- mov, se je spomnil, kako bi ukro- til krokodile. Ob mesečni noči, ko se je sprehajal po nabrežju Zam- bezija in opazoval krokodile, kako leno plavajo po reki, je ugotovil, da ponoči ptiči — varuhi spe. Načrt je bil hitro gotov in z obema spremljevalcema je še enkrat po- skusil srečo. Da bi imel pri lovu proste roke, si je privezal svetilko kar na čelo. Ko so opazili prvo žival, so se ji neslišno približali in v nepo- sredni bližini je lovec prižgal sve- tilko. Krokodil je bil kot hipnoti- ziran od svetlobe in Brian je z go- tovim strelom žival pokončal. V treh urah so nalovili na ta način štiri živali. Navdušeni nad tem uspehom, so hoteli ubiti tudi pe- tega krokodila. Kmalu so opazili dvoje krvavordečih oči in obrnili so se proti njim. Trideset metrov pred krokodilom pa se je zgodila nesreča. Kot da bi nekdo z veli- kansko roko dvignil čoln v zrak, tako je ogromen nilski konj s svojim hrbtom dvignil čoln, ki se je prevrnil. Vsi trije možje so padli v vodo, med tem pa je nilski konj besnel okoli čolna in ga raz- bil. Brian in en spremljevalec sta se komaj rešila na breg, o tretjem pa niso nikdar več slišali. Kroko- dili so opravili svoje. Na obrežju je Brian ugotovil, da ponoči, ko ptiči spe, krokodile va- rujejo nilski konji, ki so tudi strašno nevarni. Lovec se je vrnil v Levingstone, vendar tam ni dol- go zdržal. Kmalu je odšel na bre- gove Zambezija, s seboj je vzel domačina, ki je dobro vedel, kje je največ krokodilov. Na nekem reč- nem jezeru, ki je bilo približno en kilometer dolgo in prav toliko ši- roko, so' zagledali «trahoten pri- zor: Jezero je izgledalo kakor ve- lika sivkastozelena kožna površina. Kamor koli se je Brian ozrl, je vi- del same krokodile, strašne v svo- ji požrešnosti. To jezero je bilo pravi krokodilji raj. Ptiči — varu- hi so letali nad svojimi ostrozobi- mi gospodarji ali pa so jim sedali v široko odprta žrela. Tudi tukaj je bil lov podnevi nekaj nemogo- čega. Lovec je počakal, da je zašlo sonce. Če je bil pogled na to je- zero krokodilov podnevi netaj strašnega, potem je bilo tisto, kar je Brian videl ponoči, nekaj take- ga, da se tudi najbolj junaškemu lovcu naježijo lasje. Na stotine rdečih oči, ki so bile nekaj časa nad vodo in zopet pod vodo, je požrešno iskalo plen. KAZEN ZA POŽREŠNOST D rian pa je že bil v čolnu in se ® bližal smrtni nevarnosti. Vsak hip je lahko krokodil z udarcem repa prevrnil čoln in od obeh 'lovcev he bi ostal niti atom. V dveh urah je Brian ubil 24 krokodilov. Uspeh je bil never- jeten. Drugi dan po uspešnem lo- vu je Brian zagledal, kako šest nilskih konjev zapušča vodo. Ob pogledu nanje se je domislil, da bi ti lahko služili kot izredrK) dobra vaba za požrešne krokodile. Ko se jim je s puško v rokih približal, se je neki samec oddvojil od črede in ga hotel napasti S sigurnim stre- iom ga je Brian ubil. Velikansko mrtvo telo so razkosali na tri dele in jih postavili na obalo za vabo. Ponoči se je Brian ob prvi vabi skril za grmovje in čakal. Kaj kmalu je nekaj videl. Okoli dvaj- set krokodilov je stalo v vrsti pred vabo prav po vojaško postrojenih. Kakor hitro se je prvi krokodil najedel, je odstopil mesto druge- mu, ta tretjemu itd. Ko je lovec prvič ustrelil, so vse druge živali poskakale v vodo, vendar Brian ni dolgo čakal in njihova požrešnost je bila prevelika. PorK>vno so živali prilezle na suho in se postavile v vrsto. To se je ponovilo petnajst- krat ... Mladi Brian je spoznal, kako je treba loviti krokodile. Po šestih mesecih, ki jih je pre- živel na reki Zambezi, se je vrnil v svoje rojstno mesto, s seboj pa je prinesel 33 krokodilovih kož — pravo premoženje Vendar ni dol- go ostal doma, kmalu se je zopet vrnil na bregove Zambezija in tako postal prvi profesionalni lovec na krokodile. Stran б PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 31. M.i^JA 1957 NOČN4 ULIČNI TEK PO PTUJ^ Za teden mladosti je organiziral Okrajni komite mladine Ptuj »Nočni tek' po ptujskih ulicah v 32 skupinah pionirjev in pionirk ter mladincev in mladink. Zmago- valci so dobili lepa praktična da- rila. Najboljše uspehe v teku so do- segli: Podpadec Hermina, Ida Ko- la rič, Jožica Anžel, Marija Fakin, Frida Živio. Lela Princ, Renata Galuška. Majda Letnik, Judita Kranjc. Martin Kranjc, Mijo Ce- gnar, Franc Bezjak, Franc Muzek, Ivan Hmčič, Ervin Šteger, Ivan Cojkovič, Boris l'erger, Franc Hrnčič, Elizabeta Pivko, Majda Mežan, Majda Kranjčič, Marija Hrga, Sonja Vučak, Vera Krajnik, Metka Kragelj, Marica Žnidar, Mi- lica Sardinšek, Marjan Vidovič, Viktor Markovič. Ivan Gojkovič, Vlado Silak, Anton Florjančič, Dra- go Štokelj, Jože Prelog, Maks Herceg in Rajko Andrič. Tekmovalo je nad 180 pionirjev in mladincev. Proga je bila različ- no izbrana ter primerna starosti tekmovalcev. Organizacija tekmo- vanja je bila zelo pohvalna. Kogcjiet Mariborsko-celjska nosometna ligra V 19. kolu nogometnega pr- venstva je v nedeljo 26. t. ni. Drava gi^etovala v Brežicah in odigrala prvenstveno nogometno tekmo s av-jatičarji Brežic. Tekma je bila na zelo razmo- čenem terenu in zato zelo tež- ka. V prvem polčasu so se ck>- mačini zelo toudili. da bi telano odloèiîi v svolo koTfet, toda gostje so se trdno branil ¿n o4>- držalii do konca polčasa rezul- tat 1:0. V drugem polčasu je bila igra zelo zanimiva in borbena. Tekma se je končala z neodlo- čeni n-KTezultatom 2:2. Gole za Dravo je dal Herceg. Ekipa Dratve je v celotii igrala dobro. Ostali rezultati: Kovinar : Usnjar 10:0 (4:0) Alimiinii : Fužinar 4:2 (2:1) Celje : Nafta 1:0 (1:0) Faidar : Svoboda 2:0 (l:rCi LesU^ica po 19. kolu j,v nai- ©lednja: Drava 19 11 4 4 57:30 26 Alumiaiii 19 12 2 5 48:36 26 :Co\4nar 19 10 4 5 62:37 24 Bratstvo 1810 2 6 47:27 22 Brežice 19 9 2 8 38:37 20 itd. Pionirski in mSfsdinski nogomet v tekmovanju v okviru tedna mladosti je bil organiziran no- gometni turnir na športnem igrišču Drave. Najprej so na- stopili pionirji; sodelovala so 4 nogometna moštva. V prvi tek- mi je ekipa Ljutomer I. prema- gala Ljutomer II. z rezultatom 3:0 (1:0). V drugi tekmi sta se pomerili ekipi center I. proti centru II. Zmagal je center I. z minimalnim rezultatom 1:0 (1:0). V fiiialni tekmi ista se pomerila center I. in Ljutomer I; zmagal je center I. z rezultatom 2:0 in dobil lep prehoden pokal. V mladinski konkurenci je sodelo- valo šest moštev. Prva tekma med centrom I. in mladinske ekipo iz Hajdine se je končala v regularnem času z rez. 0:0 toda v nadaljevanju je mladin- ska ekipa iz Hajdine predala 3:0 pf. V drugi tekmi je dija- .^ki dom premagal ekipo iz Sre- di C n rez. 6:0 (2:0). V polfinalu so srečada center II. in dija.- i.ki dom. Zmagal je center II. z n 3:1 (1:0). Zelo zanimivo je ' bik) finalno .si'cćanje, ko je cen- ter I. premajíal centi-r II. z re- zultatom 3:0. Rokomet v nedeljo igra domača Drava s Kovinarjem iz S-tor, ki je tre- nutno n/i predzadnjem mestu. ROKOMET V nedeljo, 26. t. m. so roko- mtítaéi velikega rokometa Dra- ve vi Errali svojo zadnjo tekmo proti /:elo dobri ekipi Kladivar- ja iz C-clja. Gostje so nastopili najprej z devetimi igralci. Med tekmo je bil izključen Se en igralec, tako de, so gostje nadaljevali samo z osmimi igrauici. Kljub temu. da je bila »Drava« kompletna, so gostje zelo nadigrali domačine in s tehnično igro že ijrvi pol- čas odločili v svojo korist 5:3. V dmgem polčasu so gostje še bolje igrali ni popolnoma nad- igrali Dravo. V bodoče se bodo morali rokometaši Dra-ve potru- diti in boljše braniti barvo Ptu- ja. Končni rezultat tekme je bil 13:7 v korist gostov. Gole za Kladivar so dalsi: Ur- šič 5, Bukovec 4, Hoi-vait 2, Ko- šar in Ci cel j ix> enega. Za Dra- vo so bil: uspešni: Turcdič in Pišek po 3 in Pavličev 1. Sodil je Lajdgeb iz Mairbora. P. A. Streljanje Strelska zveza Slovenije je okviru »Tedna mladosti« razpi- sala tekmovanje dijakov sred- njih in strokovnih 6ol cele Slo- venije v streljanju z zračno pu- ško. Strelci tekmujejo sicer do- ma, rezultate pa pošlje strelski odbor SZS. V Ptuju sta tekmovali ekipi gimnazije in vajenske šole. Z visokim rezultatom je zmagala ekipa guTinazije. Vajencem bi bilo potrebno nuditi več priložnosti za tre- ning. Isti dan so tekmovale mladin- ske ekipe. To tekmovanje je organiziral okrajni komite mla- dine. Rezultati: 1. Turnišče, 2. Ple- tarna (ženske), 3. Gimnazija, 4. Center-Mladine. 5. Tumišče — kmetijska šola. V čast dneva mladosti je iz- vedla tekmovanje tudi sekcija »Petovia«. Najboljši strelec je bil Fanrc Novak s 128 krogi, med članicam^ pa Hermina Mi- setič s 114 krogi. Z. Obiščite oddelke ptujskega muzeja v gradu Namazi za na kruh JETRNI N.VM.\Z ZA SL.\BOKRVNE 25 dkg jeter, 25 dkg suhe sla- ùne. 4 jajca. Jetra zrežemo na anke rezine, slanino pa na irobne kocke. Slanino razigreje- no v kozici. Ko postane prozot- та. ji dodamo jetra in vse sku- haj ixraziiino kakih 10 mireut. (Ce »mo namaz porabili takoj, lahko tudi manj). Jetra s sla- lino in s trdo kuhanimi jajci mieljemo dvakrat na mesanez- licd in še dobro premešamo, ienemo v lično pc>iSodo in poete- làmo na hladno. Ohlajeno zmes rtaiknemo za trenutek v vrelo vodo, jo zvrnemo iz posode in zrežemo na prav tanke reaine ali pa jo namažemo na kruh. Ta nanw. obogatimo z vita- mini, če mu prav nazadnje, preden gj deatemo v priprav- ljeno posodo, primešamo precej sesekljanega peteršilja. JAJCNI NAMAZ 3 trdo kuhana jajca, 1 siLam ali v olju konzervirana sarde- lica, žlička gorčice, 3 dkg suro- vega nnasila ali margiarine, sol po potrebi, limonin sok. Iz jajc iizloičmio nmienjake in jih zmečkamo z žlico v sfcletfi, nato jim pomešamo gorčico, očiščeno in sesekljano sardelàco, posebej penasto umešano suro-- vo maislo ali margarino in limo- nin sok. Vse sikupaj premešamo, pokuisimo in po potrebi še soli- mo. (Pazi, da ne presoliš s sar- delami!). NAMAZ IZ SKUTE 15 dkg skute, 5 dkg surovega masla ali margarine, po okusu kumine (za odrasle malo papri- ke). sesekljana čebula, drob- птбк in sol. Skuto pretlačimo in ji doda- mo posebej umešano surovo maslo in strto kumino p>o okusu. Posebej sesekljamo čebulo. Za občutljive ljudi jo deneiTio v platneno čisto krpico in iztisne- mo v sir samo sdk. Primešamo še sesekljan drobnjak in po- trebno sod oziroma shadlko pa- prako. JED I.AHKO ZGOSTIMO BRKZ PRE2GANJA Pri nekateriSn boleznih pi^e- baviH ne prenesejo bolniki na- vadnega prežgan ja iz masti in moke. Takrat sì pomagamo ta- ko. da moko zarumenimo v že- lezaii koraci btez maščobe in jo gladko umešamo v mflcrii vo^ prilijemjo juhi. omaki adj kaki drugi .iodi. Jed nato zabelimo s koščkom surovega noesla ali z žlico olja. Naenkrat lahko zarumenirno večjo koHčino moke in jo shra- nimo v iisti kovi-nsfci Škatli na suhem prostoru. Drobni nasveti Da bo kolač, fci ga pečete, imei lepo skorjo, ga naimažite pred in po pečenju z beljakom. Prismojena jed bo izgubila neprijeten doih, če jo takoj pre- tJresete v drugo posodo in pre- vrete s skorjo kruha. Posode, v kateri topimo ma- siLo. ni treba postaviti direktno na «tediimk, temveč na drugo posodo polno vroče vode, ki na ètedilniîcu počasi vre. Barvena in lakirana vrata ter okna bodo kot nova, če jih po oljem. Olje moramo nekoliko pranju namažemo z lanenim segreti. Šahovsko društvo Ptuj raz- pisuje mladinsko šahovsko pr- venstvo Ptu a za leto 1957. Pra- vico do udeleibe imajo mladin- ci 'letniki 1939 do 1943. Prijave za ta turnir se bodo «prejemale v torek, dne 4. junija, v Sind, domu železničarjev od 19. do 20. ure. Tu bodo prijavljenci dobili vsa navodila ter izžrebali pare. Zmagovalec tega turnirja ima pravico nastopiti na mla- dinskem prvenstvu okraja Ptuj, ki bo od 21. junija dalje iîi na katerem bodo še tekmovali pr- vaki iz Središča, Ormoža, Lešja, Zetai in eventualno iz Cirkovc m Cîorisnice. Jugoslovansko-italljan- sko sodelovanje v kmetijstvu Kakor smo zvedeli, je pxed nedavnim odpotovala v Ita- lijo jugoslovanska kmetijska de- legacija. ki jo vodi član Zveznega izvršnega sveta Slavko Komar. Z italijanskimi kmetijskimi stro- kovnjaki je razpravljala zlasti o italijanski tehnični pomoči jugo- slovanskemu programu kmetijske- ga razvoja, o sodelovanju speci- aliziranih kmetijskih inštitutov obeh držav, o obisku italijanskih kmetijskih strokovnjakov in o vprašanjih trgovinske izmenjave. Zelo tesno sodelovanje je bilo do- seženo tudi pri proučevanju .ло- žnosti za uporabo italijanskih vrst pšenice v našem kmetijstvu, zla- sti zato, ker menijo, da je naše podnebje in zemljište prav p:.i- merno za razvoj teh kultur. NEKAJ NASVETOV ZA SVINJEREJO 1. Izberite si za nadaljnjo ple- mensko rejo najlepše pujske. Naj- bolje se obnesejo v ta namen po- mladanski prasci, katerim je za prvo in odločilno razvojno dobo na razpolago toplo, sončno poletje. 2. Za nadaljnjo rejo jemljite sa- mo pujske od plemenic, ki imajo najmanj 12 seskov. 3. ' Plemenske živali naj bodo pokrite z mehkimi, primerno go- stimi ščetinami. Njihov rilec naj ne bo vdrt, marveč raven, nekoli- ko daljši; to je znak večje od- pornosti. 4. Pujskov, katere je skotila prvesnica, ne jemljite za plemen- sko rejo. 5. Skoraj v vsakem gnezdu je po eden ali več v razvoju zaostalih pujskov, katerih nikakor ne smete vzeti za plerne. Take pujske moč- nejši prašiči .stalno odrivajo in za- radi tega še bolj zaostajajo v ra- sti. Take shirane živali so tudi najbolj dovzetne za razne bolezni in predstavljajo zato tudi stalno nevarnost za ostale prašiče. 6. Еђ-i prašičih gre v prvi vrsti za daljše truplo, kajti samo pri- merno dolge svinje rastejo hitro in dosežejo skoraj primerno pro- dajno težo. Sicer ja tudi število seskov odvisno od primerne dol- žine trupla. 7. Povprečno naj vam da ple- menska svinja letno dvakrat po 8 pujskov, in sicer prvič v febru- arju, drugič pa v septembru. 8. Dobro plemensko svinjo ohra- nite za pleme čim dalje, najmanj do četrtega leta; posebno dobre živali obdržite celo do šestega leta ali še več. 9. Plemenitev v sorodstvu po- vzroča največjo škodo v prašiče- reji. Zaradi zaskočenja naj tudi najdaljša pot do merjasca tuje krvi ne bo predolga, ako v bližini ni primernega nesorodnega ple- menjaka. Notecoj pomorska soli v Piranu za sprejem 20 dijakov v navtični odsek in 25 dijakov v strojni odsek PO- MORSKE SREDNJE ŠOLE U PIRA- NU v šolskem letu 1957-58. Pomorska srednja šola je popol- na srednja srokovna šola, ki vzga- ja srednji kader za pomorstvo. Šolanje traja 4 leta. Po končani šoli imajo absolventi možnost, da dobijo službo: na ladjah trgovin- ske mornarice kot oficirji krova ali stroja, pri pomorskih podjet- jih, špediterskih podjetjih, v po- morskih agencijah ter sploh pri podjetjih pomorske ali sorodne dejavnosti. Absolventi strojnega odseka se lahko zaposlijo tudi kot strojni tehniki v industriji, obrti ali po- morstvu. Razen tega se po določenih predpisih lahko vpišejo v višjo pomorsko šolo na Ri jeki, kjer se kandidati usposabljajo za kapita- ne dolge plovbe odnosno strojni- ke I. razreda ali pa nadaljujejo študij na nekaterih fakultetah (n. pr. navtiki na prirodoslovno-ma- tematično-filozofski fakulteti, na strojni fahultet pa absolventi strojnega odseka pomorske sred- nje šole). Pogoji za sprejem v šolo se na- slednji: 1. da so dijaki telesno in dušev- no zdravi in sposobni za pomorsko služb kar bo ugotovil šolski zdrav- nik s specialnim pregledom pred sprejemnim izpitom; 2. da so uspešno dovršili nižjo gimnazijo ali osemletko; jemni izpit iz materinega jezika 3. da opravijo z uspehom spre- in matematike v obsegu gradiva nižje gimnazije. Sprejemnega izpi- ta ne opravljajo tisti dijaki, ki so že opravili izpit za višjo gimna- zijo; Zdravniški pregled in sprejemni 4. da niso starejši od 17 let. izpiti bodo 13., 14. in 15. junija 1957 na Pomorski srednji šoli v Piranu ob 8. uri. Kandidati naj pošljejo kolkova- ne prošnje (s 30 din) ravnatelj- stvu Pomorske srednje šole v Pi- ranu najkasneje do 12. VI. 1957. Prošnji morajo priključiti zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in dovoljenje staršev, da se smejo vpisati. Šola ima svoj internat, v kate- rem lahko stanujejo in se hranijo vsi dijaki proti predpisani vzdrže- valnim. RAVNATELJSTVO POMORSKE SREDNJE ŠOLE PIRAN V zvezi s praznovanjem občin- skega praznika v Desterniku bo PGD Desenci pripravila za svoj 9. junij 1957 veliko gasilsko sve- čanost z razvitjem gasilskega pra- pora. Poseben odbor za prireditev je pripravi Iza to slovesnost obširen program in je povabil v Desternik članstvo okoliških gasilskih dru- štev in ostalo prebivalstvo iz bli- žine in od daleč. Njihovemu vabilu se je odzvala godba na pihala DPD »Svobode« Ptuj, ki bo igrala budnico v zgodnjih urah 9. junija in bo sodelovala tudi pri ostalih točkah sporeda. Ob 8. uri bo pola- ganje vencev na grob pokojnih ustanoviteljev gasilsk čete De- senci in padi ih borcev NOV. Ob 9. uri se bo zbralo na slavnostni seji članstvo in odbor. Ob tej pri- liki bo razdeljenih več visokih ga- silskih odlikovanj in priznanj. Po- poldne ob 14. uri bo slovesno raz- vitje prapora PGD Dessnci pri Desterniku, tem pa bo siedila pa- rada gasilskah enot. Od 15. ure dalje bo za udeležence in ostalo občinstvo prosta zabava. Igrala bo godba na pihala DPD »Svobode« Ptuj. Poskrbljeno je za izdaten in cenen prigrizek ter za prvovrstno haloško kapljico. Ce bo ugodno vreme, priča- ^ 'jejo števi en ob:sk, sicer pa bo crireditev prelozená nedeljo. Kmetijska zadruga z o. j. Podgorci proda 5 elektromotorjev raizličndh KS od 5 do 8. Cene po današnji vrednosti. In- teresenti se naj osebno z glasijo pri upravi KZ.