Štev. 238.	V Ljubljani, v sredo 16. oktobra 1901.
Izha|a vsak dan. izviemSi
nedelje ¡n praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Letnik XXIX.
Pt pošti »roioman: is
t»lo leto naprej 26 K — b pol leta , 13 , — , ietrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20,
V npravniitvu prejeman:
za
eelo leto naprej 20 K —h pol leta „ 10 , — , Setrt , , 6 „ — , mesec , 1 ,70,
Z*, pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Naročnin* in inserate •prejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2-.
Rokopitl se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17
Občni zbor „slovenskega katoliškega društva za kamniški okraj"
(Konec.)
Nato je govoril novoizvoljeni deželni poslanec g. M e j a č nekako sledeče:
Slavni zbor, častiti volivci! Prvikrat stopam danes pred Vas kot Vaš novoizvoljeni deželni poslanec. Zahvaljujem se Vam za zaupanje, katero ste mi skazali, dal 1 e Bog, da bi Vam mogel ob skromnih svojih močeh to zaupanje tudi poplačati s tem, da pridobim prebivalstvu kamniško-brdskega okraja nekaj istega, kar si v narodnogospodarskem oziru želi imeti.
Program, na katerega podlagi hočem delovati, je čisto domač in prav kratek. Geslo naših poslancev še izza časov blažene Bleiweisove dobe je bilo : Vse za vero, dom, cesarja!
Pod tem geslom, gospoda moja, povzdignil se jo slovenski narod. Tiste čase jel je prosteje dihati, tedaj se je začel boriti za svoje pravice v šoli in v uradu.
Pod tem geslom se je povzdignil do tistih dob zatirani narod do iste stopinje, na kateri je danes: da stopa lahko v vrsto drugih kulturnih narodov.
S kmetov sem doma in kmet hočem ostati in kot tak hočem delovati v prvi vrsti na korist kmet. stanu prebivalstva kamniško-brdskega okraja, ne glede na to, ali so oni tega ali onega političnega mnenja. Ker netaktno in naravnost krivično bi se mi zdelo, prezirati one, ki se ne strinjajo s programom katoliško narodne stranke.
Lep je kamniški politični okraj in hvala Bogu, da ne eden na|revnejših v deželi — ali kakor ima vsaka stvar svojo svetlo in svojo temno stran — tako ima tudi kamniško brdski okraj poleg nekaterih ugodnosti mnogo potreb in mnogo, mn.jgo opravičenih želja!
Ta okraj, ki meji s svojimi krasnimi planinami našo Kranjsko od Štajerske, pretaka izpod istih planin izvirajoča čista Bistrica — ali gospoda — kakor je ta voda
LISTEK.
Krvna osveta.
(Prosto prevel G. M.)
(Dalje.)
Kreneta jo y ozko stransko ulico ter obstaneta pred visokim, začrnelim poslop jem z zaprašenimi okni. Deček potrka večkrat s kladivom na vrata. Začuje se rožljanje ključev. Kmalo zaškrta in postaren mož stoji na pragu.
Ojstro pogleda Demetra, potem ga povabi, da vstopi.
Stari ga vede v sobo takoj pri vhodu, mu voli sesti ter ga vpraša: »Toraj vi ste me iskali žo danes opoludne ter želeli z manoj govoriti, pa ste našli le mojega vrstnika in dečka ?«
Demeter pritrdi.
»Govorite, s čim naj vam poslužim ?«
»Rad bi bil pozvedel o vjetniku Milanu Smolejevem iz Ubalca. Kako stoji njegova zadeva ? Ali mi morete kaj povedati ?«
»Vi ste mu v sorodu ?«
»To ravno ne ; vendar mi je pa njegova stvar zelo pri srcu«.
Stari nekoliko časa pomisli, namršči obrvi in reče: /^tvar se še lahko
tudi bistra, kadar je mirna — postane v času deževja nevarna in grozeča! Ni še dolgo tega, ko je v spodnjem delu tega okraja odnesla tisoče in tisoče kvadratnih sežnjev rodovitne zemlje. Ljudstvo samo ni v stanu omejiti take elementarne sile, in tukaj pride v poštev umetna zajezitev vode s pomočjo države in dežele. S tem se pokaže vodi prava struga, kakor vidimo sedaj pri Savi, in to zajezitev imenujemo regulacijo voda.
Sava je pri nas že deloma regulirana, zakaj bi tudi Bistrica ne bila? Pravijo, da je že mnogo pripravljenega — tudi načrti so baje izvršeni — samo dobre volje bo še treba. Torej na delo ! Vašega poslanca dolžnost bode, da se najprvo o vsej stvari dobro pouči — potem pa da deluje na to, da se ta regulacija Bistrico prične prav kmalu temeljito vršiti!
Se drugi, sicer manji vendar jako škodljivi vodi bode treba temeljito urediti, in te sta R a č a in R o v š c a. Skoda, kakor se mi je pravilo, znaša skoraj vsako leto ogromne svote. Vode preplavijo senožeti in polja ter pokončajo še isto malo, kar bi ubogi kmetovalec sicer dobil.
Seveda ima pri tem v prvi vrsti visoka vlada dolžnost, da opomore z znatno svoto, da se te vode omejijo na svoje struge. Isto kar velja o teh vodah, velja o Pešati, ki leto za letom pokonča okrog Trzina tisoče centov najlepšega sena! Dolžnost vašega poslanca bode, da napne vse sile, da se te vsakoletne nadloge s primerno regulacijo preprečijo!
Vem, da so še v raznih krajih in občinah različne potrebe in želje, ki meni danes niso znane, a prosim, naznanite mi jih, obljubim vam svojo dobro voljo, svoje delovanje. Ako bom tudi kaj dosegel, to pokaže bodočnost.
In ta prijazna kamniška okolica gori do snežnih planin, tudi ta ima svoje potrebe, svoje želje.
V prvi vrsti rabi železnico. Naravno je in na tem ni dvomiti, da se mora kamniška železnica speljati čez mejo tja v zeleno Šta-
obrne tako ali tako. Kolikor pa poznam mnenje preiskovalnega sodnika, se mi zdi, da se je po zadnjem zaslišanju prič zadeva na dobro obrnila«.
»Kedaj bo oproščen ?«
»Tega vam ne morem odločno povedati. Kakor sem pa rekel že njegovi ženi, da skoraj gotovo v jednem tednu«.
»Njegova žena je bila pri vas?«
Stari prikima. »Dodala je za hrano, ker jetniška ni posebno izborna«.
Demeter seže počasi za pas, izvleče majhen mošnjiček, poišče srebrn denar, ga dene na mizo in reče: „Potem dovolite, da tolo priložim«. Potem ponudi drug denar: »In to je za vaš trud«.
Stari pa porine denar nazaj in reče : »Jaz ne vzamem nič, če hočete dajte dečku«.
Doček sedeč v kotu na klopi pristopi, ko mu Dometer pomigne. ter hvaležno sprejme dar.
»Za Milana Smolejevega je žena do-voljno preskrbela, tudi za slučaj, ko bode prost«, pravi stari jetničar.
»Smem li vprašati, kako ?« prežečo vpraša Demeter.
»Od todi se popelje v Risan. Denar za vožnjo jo žc tukaj. Tam bo ostal in poslal ženi posla, da jo obvesti«.
Demeter je bil s tem prav zadovoljen,
jersko. Kje se bode speljala, ali čez tuhinjsko dolino ali čez Črno, o tem bodo odločevale gotovo tehniške okolnosti, dasiravno bi tuhinjska dolina radi premogokopov pri Mot-niku imela prednost, a jedno je gotovo in popolnoma naravno, da ta železnica Kamnika zgrešiti ne sme!
Saj Kamnik je glavno mesto našega okraja, in če že te prednosti ne zasluži zaradi svoje častitljive starosti, privoščimo mu železnico zaradi njegove krasno lege, šumečih voda in svežega zraka, ki privablja leto za letom tujce iz raznih krajev tu sem. Bodite uverjeni, da bi ta železnica ne koristila samo Kamniku, temveč celemu okraju.
In še ena važna točka ravno za to stran okraja mi je na srcu, in to je: zveza kamniškega okraja z Lučo in So'čavo. Cesta bi so odcepila v Črni blizu »Jurčka« od sedanje okrajne cesto in bi bila potem s primerno napetostjo zavita proti Luči na Štajerskem, bila bi velika pridobitev za to stran kamniškega okraja in nič manjša za kraje na štajerski strani, kajti ogromni gozdi, obili promet z živino in drugim blagom stekal bi se direktno v naš okraj, dočim so steka so-daj le v Celje.
Seveda utegne majati kdo z ramami ter staviti vprašanje : Kdo bode pa plačal vse to? Pa kolikor mi znano, je sedaj v r.aši Kranjski in Štajerski mnogo vnetih mož za to zvezo, in ako obe deželi pomagata s kaj izdatnimi pripomočki, je stvar gotova!
Govornik konča s pozivom: bporočajto mi svoje željo in jaz vam danes tukaj ob ljubim, da bom deloval po skromnih svojih močeh s prepričanjem v srcu, da niso volivci radi poslanca, temveč da je poslanec radi volivcev na svetu 1 In v to mi Bog pomagaj in vaša podpora!
Ob koncu govora se je pokazalo, da je gospod Mejač ljubljenec volivcev kamniškega okraja.
Govoru gospoda Mejača je sledilo dolgotrajno, burno odobravanje, ki mu jo pričalo, da novoizvoljeni katoliško - narodni poslanec kamniško - brdskega okraja zares uživa simpatije vsega prebivavstva.
kar je zvedel. Poviha si brke in st&romu reče: «Hvala vam; nočem vas dalje mu diti«.
Ta mu seže v roko ter ga odvede skozi vrata.
Kmalo potem Demeter že zopet sedi pri hrumni družbi zunaj na črnogorskem trgu pod cipreso. Začudeno opazijo, kako se je spremenil Demeter v tem kratkem času. Bil je umerjenega vedenja in zamišljen, o poprejšnjem pogovoru ni hotel več besede slišati.
Nekaj tednov po tem prazniku, nekega jasnega solnčnega jutra je sedel Demeter pred koče? in snažil svojo orožje. — Med duri s topi osivela, vendar So trdna žena, njegova mati. Pozdravita se. Izza kota so dvigne kosmati čuvaj ter veselo okoli njo smukajc se radostno miga z repom. Žena si poravna lase in obleko, pristopi k ognjišču in zaneti pod kotlom za zajutrek. Ko v kotlu vre, poklekne pred podobo sv. Nikolaja in opravi jutranjo molitev s prekri-žanimi rokami, pobešenimi očmi, šepetajo z ustnicami molitve. — Naposled vstane, odmakne kotel in pogasi ogenj. Potem pristopi k skrinji v zadnjem koncu, vzame iz njo neka oblačila, je nese na mizo in razprostre.
»Demeter, poglej !« reče mati.
Na predlog gospoda predsednika Ber-nika se je sprejela že omenjena resolucija, ki izreka željo po združitvi v dveh klubih ločenih državnih poslancev.
Ob sklepu zborovanja so na poziv predsednikov zborovalci navdušeno zaklicali trikratni »slava« papežu in trikratni »živio« presvetlemu cesarju.
Postav se boje.
Iz Zagreba, 14 okt.
Prej nego v ogrskem zboru se je predložila hrvaškemu saboru važna zakonska osnova ovolivni pravici in o volitvi. To osnovo je izdelal dr. Derenčin ter spisal o njej tudi temeljito razlago. Toda današnjim mogočnežem na HrvaŠkem ta osnova ni bila po volji, pa so jo zato zakopali v nekem odboru, ki je ne kani bržkone nikdar več omeniti.
Drugač pa so storili Mažari. Szellovo osnove o inkompatibilitetu in o čistih volitvah so bile sprejete in zadnjo volitve so se izvole že po teh novih postavah. HrvaŠka vlada kaj rada posnema ogrsko vlado, a saborski večini so Mažari vedno pravi uzor ustavnega naroda. Oni po svojih časopisih hvalijo vse one postave, ki jih je ogrski zbor sprejel v zadnjem času glede volitev. Kar ogrevajo se za čiste volitve na — Ogrskem ; če pa opozicionalni časopisi isto zahtevajo tudi za Hrvaško, no zinejo o tem niti besodice.
O Derenčinovi osnovi molče, ker dobro vedo, da ni po volji vladi. In menda ni v celi avstroogrski monarhiji tako zastarele in po tem tudi tako kr i v i čne v o 1 i vne p o s t a v o , kakor na Hrvaškem. Tako malo število volivccv naproti celemu prebivalstvu nima nobenadežela vobsežni monarhiji kakorllr-vaSka. A te krivico nočejo popraviti, kajti mažaronski mogotci dobro vedo, da bi pro-pali, čim bi se razširila volivna pravica. Ta krivični volivni zistem drži tudi današnjo mažaronsko vlado, ker v vsem odločujejo oblasti.
Ta vstane, zapre vrata in pristopi k
mizi.
«Mati, vidim !« reče Demeter.
»Ti razumeš, kaj počnem in kaj to pomeni«.
On prikima.
»Obleka jo tvojega brata Ivana«.
»Mati, poznam jo«.
»On počiva zunaj na tihem mirodvoru, tebi in meni v srčno žalost«. — —
»Imola sem dva sina, sedaj le šc jed-nega, — tebe, Demeter«.--
»Mati moja si, jaz te ljubim, kakor svoje lastno življenje«, ginjeno reče Demeter.
»Glej ta jopič, ta pas )o okrvavljen!«
Molče in resno zro Demeter na oblačila.
»Ia kri vpijo zoper morilca !«
»Mati, ti veš, da bo brat tvojega sina maščeval to zadolženje«.
»V čatiti imam tvojo besedo, Demotor ; toda tvoja mati si ne bo dala ne miru, no pokoja ter ti vedno zopet kazala to pričo krvavega zadolžonja.
»So je Milan nedosegljiv«.
»A pride dan, ko bo prost«.
»In ta dan prinese tebi mir, krvavo zadolženje bo izbrisano; pride dan in utoši tvoje žalovanje«.	(Konec prili.>
Tudi Se po tej atari volilni postavi bi mogla opozicija spraviti več svojih poslancev v deželni zbor, ko bi se uvele čiste volitve, kakor na Ogrskem. Toda o tem ni na Hrvaškem niti govora. Znano je de dobro, kaj vse so počele oblasti pri zadnjih volitvah. V saboru je opozicija vse na tanko opisala. Marsikdo bi si mislil, da bode vlada tako strašne prekršaje kaznovala; toda zgodilo se je protivno: vsi taki nasilni činovniki so dobili za svoje nepostavne čioe nagrade!
In saborska večina je odobrila tudi čisto nepostavno ovršene volitve, kakor na pr. ono v Pisarovini, dočim je postavno ovršene, če so bili poslanci opozicionalci, zavrgla. Izvolitev dr. V r b a n i č a je zavrgla celo dvakrat, a v tretjič se vendar ni več upala tega storiti. A ker se današnja mažaronska večina more vzdržati le na tak način, zato nočejo nič slišati o postavi, ki bi zagotavljala čiste volitve. Ciste volitve na Hrvaškem bi pomenile popolno propast današnje mažaronske saborske večine.
Iz istega razloga tudi nočejo mažaroni postave, po kateri bi mogel stol sedmo-rice razsojati o postavnosti izvršenih volitev. Taka sodnija za nje ne bi bila povoljna, ker bi marsikaj odkrila, kar je do zdaj saborska večina pri verifikaciji zatajevala. Saborska večina sodi najrajši sama, ker si tako more varovati dosedanjo svojo posest, da li pravično, to je seveda drugo vprašanje.
A ravno tako noče saborska večina nič slišati o inkompatibilitetni postavi na Hrvaškem. Ona zatrjuje, da tega na Hrvaškem ni treba, češ da poslanci nimajo zveze z vlado. A to ne stoji. Ravno največji oprode banovi bi morali po tej postavi izgubiti mandate v hrvaškem saboru. Za to o tej postavi na Hrvaškem ne sme biti govora. Na Hrvaškem mora ostati vse pri starem, kajti napredne postave, kakršne sklepa Ogrska, niso za Hrvaško, ker bi one zrušile današnji mažaronski zistem, a to ne bi bilo po volji tudi Mažarom ne.
Bržkone bode zedinjena opozicija v prihodnjem saborskem zasedanju zahtevala, da se postavi na dnevni red Derenčinova zakonska osnova o volitvah, toda gotovo je, da saborska večina ne bode pristala na nobeno izpremembo dosedanje volivne postave iz zgoraj omenjenih razlogov. Večina mažaronska se boji svobodne volivne postave.
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. oktobra.
Državni zbor in deželni zbori.
O državnem zboru se poroča, da bode sedanje njegovo zasedanje trajalo dva meseca, sredi decembra se prekine, nakar se prične zasedanje novoizvoljenih deželnih zborov, ki se konstituirajo in ondi, kjer bode treba, rešijo proračunski provizorij. Po novem letu sledi dva meseca trajajoče zasedanje dež. zborov in bode drž. zbor s svojimi deli zopet pričel koncem februvarija.
Nova nemška ljudska stranka na Tirolskem
se je v nedeljo srečno osnovala. Poslanec Erler, kateremu gre zasluga, da je zbral okolu sebe nekaj nemških nezadovoljnih elementov, je naznanil na ustanovnem shodu, da mu je došlo 600 prijav. Povedal je tudi, da njegova stranka s starimi nemškimi liberalci ne bo imela nikake skupnosti, in je ▼sprejela v svoj program točko proti Židom. Kot zastopnika že obstoječe ljudske stranke sta počastila ustanovni shod posl. Beuerle in dr. Sylvester. Da bo nova stranka posegla v sedanji deželnozborski volivni boj, je dokaz to, da nastopita dr. Erler in župan Greil kot kandidata v Inomostu.
Volitev v Žatcu se je vršila, kakor znano, 11. t. m. Oddanih je bilo pri tej volitvi 2007 glasovnic. Vse-nemški kandidat dr. Schalk je dobil 1052, protikandidat nemški liberalec dr. Bernt pa 976 glasov. Vkljub temu pa je nemško-li-beralna komisija proglasila za izvoljenega svojega pristaša Bernta in izjavila, da so na ime Schalka oddani glasovi neveljavni, ker imenovani glasom določb češkega deželno-zborskega volivnega reda ne more biti voljen. Pravijo, da ta mož nima aktivne volivne pravice. »Ostd. R.« konstatuje nasproti
temu, da stanuje Schalk v Marijinih varib in je poleg tega časten občan neke nemške občine. Ob enem preti ta list, da bodo Vse-nemoi drugače govorili z dr. Koerberjeru, ako ne ugodi njih želji. Deloma se je tej želji že ugodilo, ker je vladni komisar po nalogu name8tništva razveljavil sklep volivne komisije in določil, da bo o tej volitvi razsojal deželni zbor, ki ima edini pravico razsojati o prekršenju deželnozborskega volivnega reda. Do konečoe odločitve torej nobeden imenovanih mož ni deželni poslanec, trdi se pa, da bo vsekako zmagal dr. Schalk.
Szell o završenih volitvah.
Ministerski predsednik Szell je včeraj vsprejel deputacijo liberalnih volivcev mesta Kaposvara, ki so poslali v drž. zbor bivšega drž. tajnika Vorosa, in jim mej drugim rekel: Nov pogum in novo moč sem zajel iz dejstva, da velika naša večina v deželi, kakor so pokazale volitve, ni (?) umetno narejena, marveč stoji res prava večina dežele za liberalno stranko in podpira stvar liberalizma, ideje liberalne politike, katero zasledujem na podlagi svojega programa in ki ga je vsprejcla resnična (?) večina dežele. Ravno vsled tega polagam na moralno pridobitev pri zadnjih volitvah toliko važnost. Imel sem pogum z novim zakonom o „čistih" volitvah iti v boj, da se neovirano (!!) pokaže ljudska volja, kajti vedel sem, da na Oger-skem vživa zaupanje samo (?) liberalizem in moj program. S to zavestjo sem šel v boj in čutim se dvakrat srečnega, da je večina dežele meni dala prav in ne onim, ki so napovedovali vsakovrstna presenečenja. — Tako Szell. Večje predrznosti si pač ni mogoče misliti. Cel svet ve, kako zaupanje uživa Szell-Banffyjeva stranka pri ogerskem prebivalstvu in da si vkljub največjemu terorizmu od uradne in zasebne strani ni mogla ohraniti prejšnje dvetretjinske večine ter za-braniti, da ne bi prišla v parlament pomnožena ljudska in nova slovaška stranka, in vendar si drzne Szell zatrjati, da ima resnično večino za seboj. Naj bi bile na Ogerskem res tako čiste volitve, kakor so v mnogih avstrij-skihkronovinah, potem bi pa Szell videl, kdo uživa resnično zaupanje.
Gonja proti francoskim kongrelacijam
se je sedaj pričela na vsi črti. Poleg navodil, ki jih je dal podrejenim politiškim in sodnim oblastvom ministerski svet s svojo izvršilno naredbo k znanemu »društvenemu zakonu«, je poslal pravosodni minister Mo-nis Se druge odredbe, s katerimi je zabičal generalnim prokuratorjem, kako naj izkazujejo »milost« cerkvenim redovom. No ta »navodila« se z malo izjemo izvršujejo popolno v duhu framasonskih zakonodajavcev. Delo vladnih lunkcijonarjev obstoji v glavnem v dveh točkah. Nalog imajo, »likvidirati« imetje kongregacij, obenem pa z očesom strogega policaja paziti na to, da noben »zagrizen« redovnik no prestopi več šolskega ali drugega vzgojilnega zavoda. So sicer izjeme, koder vladni organi vljudno povprašajo o premenjenih razmerah zapuščenih samostanov, večinoma se pa od novega voditelja ali nadzornika s silo zahteva vpogled v vse prostore, knjige in drugo, kar jim služi v vladne namene. V zavodih onih kongregacij, ki so prosile državne av-torizacije, vladni organi sicer nimajo sedaj še nikakega opravka, ker jim je do konečne vladne odločitve milostno dovoljen rok gotovega časa. Tam pa, kjer so se izselili jezuiti, pa »treba« največje strogosti. Vladni možje bi celo radi vedeli, kam so šli prejšnji gospodarji, kaj bo naročili nasledniku in kam so dejali svoje eventuvalno premakljivo premoženje. Toda ker so za naslednike v takih zavodih nastavljeni redovniki drugih avtoriziranih kongregacij, ti po navadi ^ničesar ne vedo, in tako se mora vladni ire-vizor« odstraniti z dolgim nosom.
Razmere na Portugalskem so se po zadnjih volitvah v zbornico dokaj premenile in je pričakovati, da bo ob sestanku parlamenta po novem letu neizogibna prememba v ministerstvu. Vladna konservativna stranka razpolaga sicer tudi v novi zbornici z dvotretjinsko večino, vendar pa je že to pomenljivo, da republikancev in socijalistov ni več v novem zastopu. Poleg konservativcev bodo sedeli v portugalski
zbornici liberalci pod vodstvom eksprezi-denta Luciano de Castro in konservativni secesionisti Joao Francove barve. A tudi več katolikov si je priborilo nove sedeže. Izmej dosedanjih ministrov se bo moral prvi ločiti vojni minister, ker se je povodom zadnjih manevrov pokazalo tako malo reda in discipline mej vojaštvom, da je kralj odpovedal konečno parado. General Pimentel Pinto se torej kmalu poslovi. V ostalem, posebno pa v verskem oziru, se pa razmere bržkone posebno ne premene.
Položaj v Afganistanu.
Ruski listi pišejo, da sta takoj, ko je bil Habib Ullah proglašen emirjem afgani stanskim, zbežala njegova brata iz Kabula. To je znamenje, da kujeta proti novemu emirju zaroto. Novi emir je o tem prepričan in je odredil velike varnostne naredbe. Vsi vhodi k njegovi palači so zastraženi z vojaki. Boji se, da ustanejo gorski rodovi, nahujskani od njegovega brata Omanja, zato je prosil podpore pri ruskem carju in emirju Bokharskem. V petrograjekih vojaških krogih so prepričani, da bruhne v kratkem v Afganistanu meščanska vojna.
Severoameriški predsednik Roosevelt je že pokazal, da bo hodil za časa svojega predsedovanja precej drugačno pot, kakor njegov prednik Mac Kinley. Ob sestanku kongresa bode kot nujne izvedbe potrebne v svoji poslanici naglašal sledeče tri točke : zakonite odredbe proti trustom, omejitev priseljevanja in znatno pomnožitev ameriškega brodovja. Glede te točke pravi Roosevelt, da morajo biti severoameriške zvezne države na morju močneje, nego vse evropske države razun Anglije, in si bo v to Bvrho prizadeval od kongresa dobiti čim največ denarnih sredstev. — Sploh pa se kaže, da Rooseveltu niso posebno pri srcu razni republikanski politiki, ki so imeli velik vpliv pri njegovem predniku. Nasprotno je pa že sedaj izjavil, da bo s hvaležnostjo vsprejel kandidaturo 1. 1904, ako mu jo ponudi ljudstvo. Kandidiral bi seveda na republikanski program. Nikakor pa bi ne bil voljan sprejeti kandidature, ako bi bilo to odvisno od katerekoli klike ali zveze, najsi tudi deluje na republikanskem programu. Vidi se torej, da je Roosevelt mnogo bolj demokrat nego republikanec.
Obsedno stanje v kapskl koloniji.
Lord Kitchener in kapski guverner Milner sta posegla po skrajnem sredstvu, ki jima je bilo že na razpolago, da »uničita« burski rod in tako ustrašita Kaplandce, da ne bodo nikdar več mislili na vstajo. Obsedno in vojno stanje ter smrtna obsodba vstašev, to je tisto skrajno sredstvo, s katerim se pa v Londonu strinjata menda samo Chamberlain in vojni minister Brod-rick. Angleško liberalno časopisje pa najstrožje obsoja to Kitchenerjevo početje. Na-glaša se predvsem, da Kitchener in Milner niti nista bila upravičena za tako postopanje, ker sme začasno sistirati ustavno zajamčena prava edino le parlament. Vojna sodišča so ustanovljena samo za vojaštvo. Istotako sodijo mnogi konservativni krogi. Sedanja tri-noška vladarja v Južni Afriki bi torej v vsaki drugi civilizirani državi pozvali takoj na odgovor radi kršenja ustave, le v Angliji se smejo dogajati take nepravilnosti, ker vodita vso zadevo nič boljša Chamberlain in Brodrick.
Z južnoafriškega bojišča.
V Bruselj so prišle vesti iz Laurenzo Marquez, da je položaj Bothe jako kritičen. Ni izključeno, da ga Angleži ujamejo. Botha si je upal predaleč v Natal. V burskih ibru-seljskih krogih se baje jako boje, da bi Botha vender ne prišel v pest Angležem, a je upati, da se jim zopet izmuzne. Londonski »Standard« javlja, da so Angleži ujeli burskega voditelja Emmetta, svaka Bo-thovega.
Razno.
Burski general ustreljen. Iz Južne Afrike se poroča, da jo bil ondi burski poveljnik Schomann dne 14. t. m. ustreljen. — Z debelimi črkami prinaša list laškega ministra Prinettija izjavo, da se Pa-zman na noben način no povrne v zavod sv. Jeronima. S to izjavo si hoče Prinetti utrditi za nekaj časa svoj omajani stolček, kaj bo pa glede Pazmana resnica, pokaže bodočnost. — Naslov nadvojvodinje
Elizabete po poroki se bode glasil: »Cesarska in kraljeva visokost princezinja Windiscbgraetz«, Tako je določil ccsar. — Nov poljedelski minister? Češki listi pravijo, da se bode dobro razmerje mej češkim konservativnim veleposestvom in mi-nisterskim predsednikom pokazalo na ta način, da postane poljedelski minister posl. dr. pl. Mettal, — ako se mesto poljed. ministra, izprazni. — P r o t i v o 1 i t v i v Budje-vicah bodo Čehi protestirali. Ob jednem se poroča, da je podleglega češkega kandidata dr. Z a t k o volila v deželni zbor bu-djeviška trgovska zbornica.
Književnost in umetnost.
Dve veliki domoznanski deli izhajata uprav zdaj med Hrvati. Dr. Hranilovič in D. Ilire izdajata v lastni žaložbi »Zem-Ijopis Hrvatske«. Doslej je izšlo že 6 zvezkov te knjige, ki je odlična po vsebini in obliki. Hrvaški kraji se popisujejo v vsaka-terem oziru. Poleg tega je knjiga bogato opremljena z drugimi zemljepisnimi pripomočki. Zemljevidi so risani natančno, poleg tega se v »proajekih« kažejo višinske razlike. Po fotografijah so prirejene zelo lepe avtotipije najrazličnejših hrvaških krajev.
Ako nam kaže »Zemljopis« Hrvaško, kakoršna je zdaj, hoče nam pa druga, istotako krasna knjiga iz sedanjosti pokazati veliko in slavno zgodovino Hrvaške. Tega dela izhaja zdaj I. knjiga, in sicer je došla do 7. zvezka z naslovom: »Hrvatske povjestne gradjevine«, piše E Laszowski. (Naklad a piščeva.) Pred vsem nas zanimajo v tej knjigi res krasne slike hrvaških zgodovinskih spomenikov. V tem poslednjem zvezku vidimo Svetice, Tounj, Brlog na Kupi, Sisak.
Iz češkega slovstva nam je poslal naš znanec dr Josip Tumpach, c. kr. vseuči-liški profesor v Pragi, dve svoji novi kniigi.
Leta 1899 je dr. Tumpach v ljudskem kurzu, ki ga je priredilo češko vseučilišče Karolo-Ft rdinandovo v Pragi, predaval javno o pomenu in važnosti starokrščanskih spomenikov in ostalin za vero in vedo. O tej snovi je dr. Tumpach že prej izdal veliko znanstveno delo »Archeologle Krešfanska«, ki je izšlo leta 1898 kot IX. zvezek »Vzdč-lavaci knihovne katolick6«. A njegova predavanja so tako ugajala, da je na razne prošnje izdal svoje predavanje v poljudni obliki z naslovom Vyznam a duležitost staro-ki eSt'anskyh pamatek a pomniku pro včdu a naboženstvi. V tej knjigi dr. Tumpach razlaga, kako stari krščanski pomniki kažejo pravni položaj kristjanov v starorimski državi, kako po njih spoznavamo pot, ki jo je delal sv. evangelij iz orienta kako spoznavamo iz njih, kako so živeli in kaj so verovali stari kristjani, kako se spoznava iz njih ljubezen cerkve do umetnosti že v najstarejši dobi, in kako ti starodavni spomeniki potrjujejo katoliški verouk. Res lepa, vsega priporočila vredna knjiga. Tudi Slovencem bi bila primerna, ako bi se preložila.
Iz ravno tiste stroke je še posebej v monografiii obdelal dr. Tumpach poedino snov. Manželstvi ve svčtle nejstaršich pamatek, a pomniku krešt'anskych nam dokazuje, kako je glede zakona in zakonskega življenja katoliška cerkev že v prvi dobi svojega postanka imela isti nauk, ki ga še sedaj neoskrunjenega hrani v svojih do-gmatih. Knjižica je spisana z veliko učenostjo.
Cena prvi knjigi je 1 K 30 h., drugi
pa 90 h.	G.
Vedno je zanimivo, ako kak star pisatelj objavlja svoje spomine, ker po njih 8e spravi na dan vedno kaj zanimivega gradiva, katero je bilo prej neznano. Saj pisatelj stopa pred svet le s svojimi dogotovlje-nimi deli, a koliko truda, koliko skritih zvez, koliko potov, koliko presenečenj, po navadi ne ravno veselih, je prestal, to se ne zve, in dobro je, da se ne zve, ker ee tudi ceniti ne bi znalo. Ako kak starina potem pride b svojimi spomini, pa lahko marsikaj pove, kar se čez leta bolje razume in da spraviti v sklad z ostalim dovršenim razvojem. Seveda morajo g. pisatelji pri svojih »spominih« biti objektivni tudi proti sebi. Večkrat se je že reklo, da se nikjer tako pristransko ne piše, kakor v »memoriah«. Saj o sebi je težko pisati nepristransko . • . A to ne velja o vseh. So tudi dobre »m^moire«.
Ravnokar izdaje publicist hrvaški D i n k o Politeo svoje »Izabrane članke«. Prva knjiga, obsegajoča 341 strani, je »Predgovor«, v katerem pripoveduje, kako je začel pi8ateljevati. Mladostna doba narodnega prebujenja v Dalmaciji in med ostalimi Hrvati 8e tu opisuje. Kdor je bil v zvezi s prvimi narodnjaki to dobe, bo pač rad čital Politeove »momoire«.
Prvi članek je napisal Dinko Politeo v počitnicah leta 1870. Bil je dopis iz Starega grada povodom nove maše g. Jurija Bian-kinija, sedanjega urednika »Narodnega lista« in dalmatinskega poslanca. In potem je šlo dalje — spis za Bpisom. Dinko pravi, da je
vseh njegovih časnikarskih spisov do 10.000. »lzabrani članci« prinašajo v prvem zvezku ve&noma nekrologe o Račkom, K 1 a i é u in Pavlinovicu. Ker so vzeti iz raznih listov, se v njih iste stvari večkrat ponavljajo. Vsekako pa je prav, da je iz starih letnikov političnih časopisov nabral Dinko Politeo te svoje spise in jih rešil spominu bodočnosti.	K.
Glasba. Nove orgije v Sori
je postavil gospod Ign. Zupan na dva ma-nuala in pedal s 15 pevajočimi spremeni.
I.	manual: 1. Princip. 8'. 2. Rohrflöte 8'. 3. Bordun 16'. 4. Gamba 8' 5. Flauto traverso 4'. 6. Octav 4'. 7. Mixtur 3-4 5-vrstna.
II.	manual' 8. Geigenprinc. 8'. 9. Lieblich gedackt 8'. 10. Aeolina 8'. 11. Voix. cel. 8'. 12. Sab cet 4'.
Pedal: 13. PrincipalbaB 16'. 14. Sub-bas 16'. 15. Octav 8'.
Pomožni vlaki: Man. Uopp. II—I. Sub-octavcopp. II—I, Pedalcopp: k I in II, mezzo-forte, lorte, tutti.
Orgije so jako lepo delo glede materi-jala, mehanike in intonacije, pojedini spremeni imajo določeni značaj, posebno pohvalo zasluži Aeolina 8', biser vseh spremenov, in Voix cel., ki čarobno treslja z Aeolino. Flavte so vse jako korektne, gamba rezoča, principali krepki, jedrnati. Vnanje lice silno lepo, igralnik eleganten, sapa krepka in mirna, igrava brez kopule lahka, cena 2775 gld. majhna.
Opomniti je pa: Mixtura je prekričeča in prerezna, vzroki so iskati najbrže v preobširnih menzurah ali kje? Najnižja oktava Gambe, ki sestane iz počrnjenih, cinkastib. piščali, odgovarja prepozno, Salicet 4' je dokaj premočno menzunran in intoniran, Prin-cipalbas pa prenese večjo moč. Tudi je igrava z manualnim sklepom pretrda, ker so najbrže protiuteži pretežke.
V Ljubljani, 15. oktobra 1901.
P. II. S a 11 n e r.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. oktobra.
Čestitka. Vodstvo katoliško - narodne stranke je pooblastilo dr. Ivana Susteršiča, da čestita svetlemu knezu ErnestuWin-dischgrutzu k zaroki njegovega sina princa O to na Win d i s chgr a tz a s svetlo nadvojvodinjo Elizabeto. Kakor znano, je svetli knez Windischgriitz, ki ima svoje letovišče na Bledu, vedno bil naklonjen ka-toliškonarodnim težnjam, kar jo pokazal še zlasti s tem, da se je udeležil slovenskega katoliškega shoda. Knežja rodbina Windischgr;itzova stoji v prvi vrsti katoliškega avstrijskega plemstva; zato z veseljem pozdravljamo to njeno zvezo s prin-cezinjo cesarske hiše.
Osebne vesti. Petdesetletnico duhov-ništva je praznoval te dni dr. Marcellin S c h 1 a g e r, bivši profesor na graški univerzi. — Umrl je v Gornjemgradu posestnik in tržan g. J. K o 1 e n c.
Javno predavanje. Predavanje gospoda dr. Kreka bo danes točno ob polu 8. uri v veliki dvorani »Katoliškega doma«. Poleg predavanja je na dnevnem redu tudi poročilo o zavarovanju delavcev za starost in onemoglost.
Slovensko gledišče. Ker je, kot smo včeraj na kratko sporočili, obolel režiser g. Dobrovolny, se sinoči ni igrala »Mina«, marveč mesto nje ponavljala igra »C o r a -I i e A Comp«. Ker pa je mej igro priletelo z odra nekaj za količkaj olikano in izobraženo uho neprebavljivih izrazov, si pridržujemo o taki igri in takem igranju vsako resno in trezno besedo. Gledališče ni bilo polno.
Imenovanje. Poljedelski minister je imenoval šolskega voditelja g. Vrščaja v Gorici učiteljem na rudarski ljudski šoli v Idriji.
Ljubljanski občinski svet je imel včeraj izredno sejo. Župan je naznanil, da je g. dvorni svetnik D r a 1 k a naklonil ma-gistratni knjižnici 78 vezanih knjig in časopisov. G. darovatelju se je izrekla zahvala. Vupravni svet mestne hranilnice je izvolil obč. svet za prihodnjo tri letno dobo notarja P 1 a n t a n a (!! —), dr. Jož. Kušarja, Jožefa Lenčka, Fr. Mallyja, dr. Lovro Požarja, Antona Svetka, Franca Trdina, Ubalda pl. Trnkoczy, Iv. Velkavrha in Fr. Žužka. Izmej meščanov je pa izvolil v upravni svet : prof. Vinko Borštnerja, Mart. Malenška, Vašo Petričiča, Julija Polca, Al. Lillega, Viktor Itohrmana, Fr. Terček, Fr.
Trtnika, Feliksa Urbanca in Jak. Zabukovca. Ali bode notar Plantan opravljal notarska posla pri mestni
hranilnici? ... — Ljubljanski Nemci in obč. volitve. Proti sklepu obč. sveta, ki je zavrnil pritožbo Nemcev proti zadnjim obč. volitvam, so se Nemci pritožili na upravno sodišče, ki zahteva sedaj od občine pojasnila. Obč. svet je sklenil, naj napravi dotični protipis odvetnik dr. Munda. — Odbite prošnje. Najemnik kopelji v Koleziji J. Matevže je prosil, naj se mu od najemnine odpuBti 200 K, ker je kopelj tako slaba, da ne ostane v njej voda in da ljudje pravijo, da se istotako lahko kopljejo doma v škafu. Obč. svet je prošnjo odbil. Istotako je obč. svet odbil prošnjo čuvajev na gradu za povišanje dohodkov za kurivo. — Zvišano remuneracijo na 40 K mesečno je dobila pomožna učiteljica v mestnem otroškem vrtcu gdč. Ka-rolina Zehrer. — Za tlakovanje z okroglim kamenjem se dovoli mestnemu tiskarju Tomažu Stannu 2 K 40 h za kv. m.
—	Preložitev mestnega skladišča iz Dalmatinovih ulic v notranjo jamo, se odobri. — Mestnemu vrtnarju se dovoli 255 K za nakup raznih potrebščin.
—	III. mestni ljudski šoli na Vrtači se dovoli dotacija 451 K. — Rekurzu posestnika J. Jelenica z Vodmata radi naprave ograje se ugodi, ako napravi reverz.
—	Stavbišči steseprodalina mestu nekdanje civilne bolnice zopet dvema kupcema in sicer g Fr. čudnu in Jožefu in Štefanu Pogačniku, ki morajo z zgradbami pričeti prihodnje leto. — Mnogo točk se je na to spustilo z dnevnega reda. — Elektriško železnico na Res-lj e vi cesti se je sklenilo družbi elektriške železnice priporočiti in se je družbi v tem smislu odstopila dotična peticija.
Iz kranjskega muzejskega društva. Trije zvezki nemških »Mittheilungen das Musealvereines liir Krain« so ravnokar izšli v skupnem zvezku. Na 112 straneh priobčuje prof. dr. Oskar Gratzy »Reper torium zu I. W. Freiherrn von Valvasors »Die Ehre des Herzogthums Krain«.
Demantno poroko je obhajal v soboto v Gradcu vpokojeni učitelj Fran Fassl, ki je služboval dolgo vrsto let v Celju. Bil je svoj čas tudi celjski mestni občinski svetovalec.
Volitev župana na Teharjih. Pri
volitvi župana na Teharjih je sloveocem nasprotna stranka izvolila za župana Karola Gorišeka, svetovalci pa Antona Peera, trgovca v Štorah, Martina Vizjaka v Bukovem žlaku, Jožeta Pfeifferja, pisarniškega ravnatelja tovarne v Štorah in Karola Rezarja v Kresnikah. slovenski odborniki so šli pogumno na volišče, kjer pa so zaradi manjšine za dva glasa propadli. Odbornika Karol Rezar in Koštomaj, ki sta po neprevidnosti s pomočjo slovenskih glasov v odbor prišla, sta sedaj kakor tudi poprej z nemčurji volila.
Nemška blamaia. Na Dobrni pri Celju so hoteli pristaši štajerskega nemštva zlesti v občinski odbor. Zmagali so zavedni slovenski volivci.
Nova župnija. Visoko c. kr. mini sterstvo za uk in bogočastje je ustanovitev samostojne župnije v Bočni z odlokom dne 28. avgusta 1901, št. 25.802, potrdilo. S tem je dolgotrajno vprašanje rešeno in srčni želji prebivalstva zadoščeno.
Obrtne zadruge v Ljubljani Trgovska in obrtna zbornica poslala je vsem obrtnim zadrugam zakonski načrt o pre-membi obrtnega reda, ter vabi zadrugo, da ji čim preje sporočijo svoje mnenje in morebitne predloge v zakonskem načrtu. Ker je stvar jako važnega pomena in nujno potrebno, da se sestanejo vsi zadružni načelniki, odborniki, kakor tudi posamezni obrtniki vseh zadrug, da se o stvari temeljito pogovorimo in da potem vsaka zadruga v trgovski in obrtni zbornici sporoči svoje mnenje in stavi morebitne predloge. V svrho tega bode v potek 18. t. m. ob llt8. uri zvečer v gostilni »pri Kroni« sestanek zgoraj navedenih zadrug ter se pričakuje od strani obrtnikov mnogobrojnega obiska. — F r. J e 1 o č n i k , načelnik krojaške zadrugo.
Ljubljanske novice. Umrla je na Bregu štev. 16. zasebnica gospodč. Franja
Graul, sorod g. šolskega vodje Mayerja. — Zopet pasjo žrtev je zahtevala elektriška železnica. Na Dunajski cesti je povozila Mazgonovega psa »Pazija«. — Brat proti bratu. Brata Mat. in Janez Božič sta se danes po noči sprla v svojem stanovanju v Konjušnih ulicah štev. 13. Mat. Božič je svojega brata v prepiru s toliko silo s čevljem udaril po glavi, da mu je lobanjo prebil. Janeza Božiča so težko ranjenega z rešilnim vozom prepeljali v bolnico. Mat. Božič se je sam prijavil oblasti. — »Meščanska godba« bode v petek svirala v gostilni »Miramar«. — Ulom v uršu-linskem samostanu. Predvčerajšnjim dopoldne je ulomil v stanovanje č. g. ka-teheta Alojzija stroja v uršulinskem samostanu tat v predal mize in je odnesel 80 kron.
Trgatev na Spodnjem Štajer-
skem. Trgatev ue je po spodnještajerskih goricah že večjidel pričela. Iz ormoškega okraja poročajo, da je v tamošnjih vinogradih grozdje skoraj prezrelo, večjidel lepo, čisto in jako sočno ter ima 21 do 22 odstotkov v sebi. V ljutomerskem okraju se je trgatev pričela večjidel včeraj, to je na dan svete Terezije. Grozdje ni skoro nič nagnjito ter pričakujejo vinogradniki prav dobre kapljice. Sicer pa je še lanskega vina precej po kleteh.
Protestanška cerkev v Celju. Celjski protestanlje, mej njimi dr. Mravlag, so izdali oklic za nabiranje darov za zidanje protestanške cerkve v Celju,
Shodi na Goriškem, bhod, katerega je sklicalo društvo »Sloga« v nedeljo pri Sv. Luciji na Mostu, je bil prav imeniten. Zbralo se je v prostorni dvorani nad poprejšnjim občinskim uradom nad 200 mož, samih volivcev, iz VBeh občin tukajšnje žu-panije, pa tudi b Kozarišča, Ciginja in s Pečin. Na shodu je mej splošnim odobravanjem govoril odposlanec »Sloge« g. K 1 a v-ž a r. Č. g. župnik Kocijančič je imel ob istem času s Cerkljani zaupen shod n a Reki v soglasju s »Slogo«. Liberalni »vodja« dr. Tuma je imel shod v Smari-j a h, kjer je prežvekaval preperelo slamo.
Iredenta v Trstu. Razpuščeno laško telovadno društvo »Unione ginnastica« v Trstu se je pritožilo proti odloku namest ništva na ministeretvo. Z Dunaja se poroča, da je ministerstvo potrdilo odlok namestni-štva, s katerim se »Unione ginnastica« raz-pušča, češ, da je iredentistiška tendenca društva dokazana in je društvo vsled svojega političnega delovanja prekoračilo po pravilih mu odkazani delokrog.
Lahi se že pripravljajo. Glede bliž njih deželnozborskih volitev v Istri je laška »SocietA politica istriana« že imela v Trstu sejo pod predsedstvom poslanca Bennatija. Sklenilo se je, sestaviti laški centralni vo-livni odbor, ki bodo vodil volivno agitacijo.
Deklica živa zgorela. Goriški listi poročajo: V hiši štv. 3 v ulici Colonia v stračicah stanuje družina Sušič. Jože Sušič, oče treh otrok, je delavec v tovarni v Stra-čicah. Ker pa mož premalo zasluži, da vzdrži svojo družino, zaslužila je tudi njegova žena nekaj novcev s tem, da je hodila pomagat v tovarniško kuhinjo jedno uro dopoludne. Minuli petek je sla Sušič zopet na svoje delo, doma pa je pustila svoje tri otroke, deklice, jedno enoletno, jedno triletno in jedno petletno, ki jej je bilo ime Mercedes. Vse tri je zaprla v stanovanje, naročivša jim, da bodo mirni, ključ od stanovanja pa je izročila v pritličju stanujoči Katarini Mrak ter odšla. Ne dolgo potem pa začujo Mrak neko otročje vpitje, pogleda in vidi triletno deklico Sušičevo, ki je odprla okno in kričala doli, da njena sestrica Morcedes gori. Mrak se je tega tako prestrašila, da se za hip ni mogla spomniti, kam je dejala ključ od Sušičevega stanovanja. K sreči je delal na strehi zidar, ki je tudi slišal klicanje deklice. Hitel je po lestvi skozi okno in tu se mu je prikazal strašen prizor: petletna Mercedes jo klečala v kuhinji na tleh in bila vsa v plamenu. Zidar jej naglo odtrga z života obleko, a bila jo strašno opečena. Da jej piti vode, a pri tem jo revica izdihnila Bvojo dušico. Ko so poklicali dr. Pitamica, jo ta konstatiral, da je deklica vsled opeklin po životu, rokah in nogah umrla. Tudi lasje so jej popolnoma zgoreli.
Pozor pred sleparjem. „Vaterland"
svari pred nekim Antonom Petrom pl. Podhovskim, bivšem duhovniku iz Fernija, ki se izdaja za rimskega prelata in misijonarja ter nabira razne milodare, ne da bi milodare oddal na pristojno mesto. Mož je suspendiran. Ta človek se nahaja sedaj baje v Gorici. Nihče naj mu ne gre na limanice!
Vsled pomanjkanja v smrt. V Gorici je te dni skočil skozi okno iz drugega nadstropja v vodni jarek neki laški delavec. Priporočil je svoje otroke tovarišem, potem pa se je zagnal skozi okno. Drugi dan so jarek izčistili, a trupla niso našli. Njegov oče se je tudi usmrtil. Vzrok temu jo bila
beda: velika družina, pa malo zaslužka. *
* •
Petdesetletnica hrvaškega škofa.
Dno 13. t. m. je praznoval škof mostarski. Paškal Buconjič petdesetletni jubilej kot duhovnik frančiškanskega reda.
Za trgovske uslužbence. Z Dunaja se poroča, da bode vlada predložila državnemu zboru predlog za uravnavo službenega razmerja trgovskih nastavljencev.
Častnika v preiskavi. Z Dunaja se poroča: Znano je, da je župan Lueger deial častnikoma, ki sta mu izročila dr. Oten-heimov poziv k dvoboju: »Jaz sem prestar, da bi izvršil tako neumnost«. Sedaj sta dotična častnika prišla v preiskavo, ker sta z županom po dotični njegovi izjavi še nadalje govorila. Lepe razmere!
Gluhonem vojak. Iz Lvova javljajo Urednik lista »Dzienik Polski« dr. Oto-szevvski Barenski je prijavil v svojem listu, da je sprejela komisija v Mielecu popolnoma gluhonemega k vojakom, ker je bila uver-jena, da je simulant. Gluhonemi vojak je bil 10 tednov v vojaški bolnišnici. Vojaška oblast je radi te notice tožila urednika, ki pa je bil popoln«, ma oproščen, ker je dokazal, da je pisal resnico.
Narodnosti na Dunaju Po najnovejši ljudski štetvi jo izšlo ravnokar poročilo o številu posameznih narodnostij na Dunaju: Nemcev je bilo na Duna)u leta
1890	od 1000 prebivalcev 945 6, 1. 1900 pa 927 5, torej se je število Nemcev zman|šalo. Na 1000 prebivalcev je prišlo I. 1890 Cehov 51-8, 1. 1900 pa 68 0, torej se je število Cehov povišalo. Na OBtale narodnosti se je štelo 1. 1890 na 1000 prebivalcev 26, leta 1900 pa 4 5. V petem okraju dunajskem se je petina prebivalstva izjavila, da spada k češki narodnosti. Nemškonacijonalno časopisje radi tega neugodnega izida psuje — dr Lu eger j a.
Na križ se je pribil. »Bozener Zei-tung« poroča, da so v bližini Welschmetza našli nekega blaznega, ki je napravil križ in si levo roko pribil na križ. Reveža so sneli in prepeljali v bolnico.
Ruski car obiščo v kratkem Kavkaz. Tako je car povedal velikemu knezu Mihaelu Nikolajeviču. Car bode na Kavkaz odpotoval prihodnjo pomlad.
Lowenfeld prijet. Včeraj dopoludno jo tovarnar Lowenfeid, ki je v dvoboju usmrtil nekega častnika, prišel v družbi svojega zagovornika k dež. sodišču na Dunaju, na kar je bil aretiran. Lo\venfeld je vse priznal.
Most zaprt. Glasovitega ameriškega anarhista Mosta so sedaj vendar zaprli. Ponatisnil je nek ostuden anarhistiški članek, katerega je spisal že pred 50 leti.
Aleksander in Natalija. Bivši srbski minister Franasovič obiskal'je nedavno bivšo srbsko kraljico Natalijo, ki je o tej priliki darovala za srbsko društvo rudečega križa 24.000 IVankov. Ta dar je naznanil Frana-sovič društvu, a Natalijin sin kralj Aleksander je prepovedal društvu sprejeti Nala-lijin dar.
Carja je prosil — ognja. Glasoviti francoski glumač Febore je gostoval leta
1891	v Petrogradu. Neki večer so je šetal v v zimskem vrtu. Po potu mu jo ugasnila smodka. Zaradi tega je pristopil k nekemu častniku in ga prosil ogn|a. častnik je za trenotek obstal, potem pa mu ponudil svojo gorečo cigareto. »Vi sto Francoz, gospod?« ga ]o vprašal častnik. »Sem.« »Gotovo sto prvikrat v Rusiji.« »Da.« »To se mi je zdelo; zato niste pozdravili onega gospoda, ki je bil poleg mene, ko ste me prosili ognja.« »Tisti visoki gospod? Kdo je on?« Niste ga poznali ?« je rekel častnik. »To je bil — car!« »Ste li gotov?« »Tem goto-veji, ker je moj oče . . .«, je rekel — car Nikolaj II.
Osveta prevaranega moža. V oger-skem mestu Gayovi prišel je kmet Pavel Drozik z vojaških vaj. Doma jo dobil nekega svojega znanca, ki jo zapeljaval njegovo ženo. Drozik jo zagrabil kuhinjski nož in prerezal zapel|iveu vrat, svojo nezvesto ženo pa je razsekal skoro na drobno kosce. Potem se je sam naznanil oblasti.
Kdo spije največ čaja. Nek statistik jo izračunil, ila so najv<.č čaja sedaj spijo na
Angleškem. Prebivalstvo kraljevine Angleške spije skoro ravno toliko Čaja, kakor prebivalstvo ostsle Evrope, Amerike, Afrike in Avstralije skupaj.
Demon alkohol. Sodnik Reynoldo razpravlja v angleški »Times«, kaku »irahovito se v Londonu širi pijanost pri ženskah. V preteklem letu je bilo v zapore llolloway oddanih radi pijanosti 10.685 žensk, mej temi 3311 pijank iz navade, ki so bile že šestkrat radi pijanosti kaznovane.
Šolski prah, o katerem se večkrat govori, kakor o malenkostni stvari, je mnogo nevarnejši, nego se je mislilo doslej. V nedavnem zborovanju za šolsko higijeno so opozarjali na to. 1140 g. prahu izpod šolskih klopi je imelo v sebi 2'/« milijarde glavic. Prah, ki ga prinašajo v šolo bero-linski otroci, ima v sebi 33% organskih snovi. V ta namen je predvsem treba podlage brez špranj in šolskih klopi z rešetko za noge.
Bolečine kurjega očesa so marši komu zadostno znane, vendar pa dosedaj še ne ve vsak. da čuti človek bolečine, čeravno mu odrežejo del nege s kurjim očesom in ga zakopljejo. To »resnico« potr juje sedaj zdravniški strokovni list »Médical Age». Nekemu priletnemu možu so namreč amputirali nogo, ker si jo je nevarno po škodoval. Na tej nogi mu je povzročalo kurje oko večkrat velike bolečine. Toda kako se začudijo pri njegovi postelji stoječi, ko jame mož tudi po amputiranju tarnati vsled bolečin kurjega očesa. Vsi ugovori so bili zaman, mož je trdil svojo, dokler ni šel ne kega dne na mesto, kjer je bda zakopana njegova noga, in odstranil kosa opeke, ki je pritiskal ravno na kurje oko. Od tedaj dalje ni čutil več nobene bolečine.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, IG. oktobra. Danes je bilo v državni zbornici že jako živahno. Mnogo poslancev je že prišlo. Več klubov je imelo posvetovanja. Opoldne so se sešli k posvetovanju načelniki nemških klubov razen vsenemcev. Nemci so se posvetovali o skupni akciji, s katero bi se omejil terorizem vsenemcev v zbornici, in kako bi se okrajšala debata o proračunu. Nemci hočejo proti vse-nemcern skupno nastopati.
Dunaj, 16. oktobra. Jutri bo splošno posvetovanje klubovih načelnikov z mi-nisterskim predsednikom, pri katerem se bo določil program za delo v zbornici.
Dunaj, 16. okt. Vlada predloži v jutrajšnji seji proračun za leto 1902. Finančni minister Bdhm - Bawerk bo podal pri tej priliki daljši „exposé".
Dunaj, 16. okt. (C. B.) Poslanec Prade je zborniškemu predsedniku grofu Vetter pismeno naznanil, da odlaga čast prvega podpredsednika. — Načelniki klubov nemških strank so se sošli danes v posvet o tej zadevi.
Dunaj, 16. oktobra. Podpredsednika Pradeja bodo naprosili, da toliko časa ostane prvi podpredsednik, dokler se ne najde drugi pripraven mož. Krščanski socijalci kandidirajo za to mesto dr. Pattaia. Prvega podpredsednika bodo kmalu volili.
Dunaj, 16. okt. Poljski klub bo v svoji drugi seji volil drugega pod načelnika namesiu umrlega Weigla. Demo-kratje kandidirajo na to mesto poslanca Romanowieza.
Dunaj. 16. okt. „Ostdeutsche Rundschau" grozi, da bodo vsenemški poslanci, ako praško namestništvo tudi pritrdi sklepu komisije v volivni zadevi Schalkovi in pritrdi razveljavljenju Schal-kove izvolitve, že na Dunaju jutri v
parlamentu odgovorili. Dr. Korber utegne potem jutri nekaj neljubega doživeti. Ker je Sobalk častni občan v Lobo-zicah. ne more biti njegova izvolitev neveljavna.
Budimpešta, 16. okt. Uložili se bodo protesti proti izvolitvi 13 vladnih pristašev, dalje proti dvema Košutov-cema, proti jednemu pristašu Ugronove frakcije in ljudske stranke in proti dvema mandatoma narodnostnih strank.
Sredeo, 16. oktobra. Bolgarske in turške čete so dognale, da se je roparska tolpa z Amerikanko Stone umaknila v Makedonijo.
Vratislava, 16. <.kt. „Breslauer Zeitung" poroča iz St. Peterburga, da je prišlo v saratovski guberniji do krvavih bojev med ljudskimi masami in med vojaštvom. Več oseb je ranjenih. Minister notranjih stvari je šel k caru poročat.
Berolin, 16. oktobra. „National-Zeitung" poroča, da se v prihodnji proračun vstavi postavka za ustanovitev državnega poizvedovalnega urada za iz-selnike, ki naj stopi v življenje s 1. aprilom prih. leta.
Kolin, 16. okt. „Koln. Volksztg." javlja, da je hessenško-pruska prince-zinja 9. t. m. v Fuldi prestopila v katoliško vero.
Pariz, 16. okt. Ministerski svet je sklenil, da je v zbornici delati na to, da se odkloni sklep budgetne komisije glede črtanja proračuna za bogočastje in postavke za poslaništvo pri Vatikanu.
Sevilla, 16. oktobra. Za mesto je proglašeno obsedno stanje, ker se vedno huje pojavljajo nemiri stavkujočih delavcev.
Umrli no:
V hiralnici:
13. oktobra. Štefan Fajdiga, hlapec, G6 let, kap.
Žitne cene
dn6 15. oktobra 1901.
(Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogramov. Pšenica za jesen . .... „ „ pomlad 1902 . . .
Rž za jesen.......
„ „ pomlad 1902 ....
Koruza za oktober .....
„ „ maj-junij 1902 . .
Oves za jesen......
, » pomlad 1902 . .
Na budimpeštanski borzi
Pšenica za oktober.....
„ „ april 1902 ....
Rž za oktober......
„ „ april 1902 .....
Oves za oktober.....
„ „ april 1902 ....
Koruza za oktober.....
„ „ maj 1902 ....
(Efektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaška......
južne žel......
Rž , ,.....
Ječmen „ ......
„ ob Tisi......
Koruza ogerska......
Cinkvant „ ......
Oves srednji.......
Fižol ..........
Meteorologično porodilo.
IfiSina nad morjem 306-2m, srednji zračni tlak 736-0mm
K	807	do	8 08
n	8-46	D	8-47
n	7-30	n	7-31
Ti	7-44	D	745
n	5-50	»	5 61
n	5 77	f)	5-78
n	7-10	»	7-11
n	7-47	v	7 48
borzi:			
K	7-95	do	796
n	8-29	D	8-30
»	0-97	JJ	6-98
	712	n	7 13
g	684	n	6-85
»	716	n	7 17
n n	5 08	n n	509
K	8-00	do	8-55
n	8 15	J,	8-50
D	7-20	9	7-40
n	7 20	n	8-60
v	6-75	n	7-75
n	5-60	n	5-70
n	6-80		7-20
n	7-15	9	7 30
n	1000		11-60
* ! Cm opa- - j toT;im-	Htanje barometra f mm.	Vemp«-ratara po Oliijn	VotraTl	Nabo	a ¿ ■» " > a.
15| 9 zveč.	735 3| 11-4		si. jz.-iB-	oblaùno	
J 7. zjutr. |2. popol.	733 2 731 0	9 2 124	brezvetr. si szah.	megla oblač.	00
Zahvala.
994 1-1
Za mnoge dokaze odkritega sočutja mej boleznijo in ob za nas tako tužni ločitvi našega iskreno ljubljenega adoptivnega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
Ivana Globotschnigga
tovarnarja ln veleposestnika
izrekamo s tem vsem p. n. društvom, prijateljem in znancem svojo iskreno zahvalo.
Železniki, dne 15 oktobra 1901.
Globoko žalujoči ostali.
(Irfhlifi venecijanske in španske. Najcene še ima \X\r\JC, v zalogi tvrdka BRATA EBERL v
Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naroiila proti povzetju.	22 11—3
Tri vajence
za mizarski obrt sprejme
978 3-3	Ivan Marguč,
mizarski mojster v Škofji Loki.
897
Priznano naravna 32 9
vina
pošiljala po nizki ceni
Kebee & Zala zrn k. Puli.
organista in cerkvenika
Išče oženjen organist, kateri je recilijansko prav dobro izurjen v orglanju in petju. Žena njegova je prav dobra pevka. Je Slovenec iu zmožen tudi n m-škega jezika; ob enem je prav dober mizar.
Več pové upravništvo »Slovenca«. 992 2—1
Garancija 5 let I
Dobre 910 6~2
cerkvene ure
domačega dela priporoča prečaat. duhovščini
Gregom Troha
v Javorjih nad Škofjo Loko.
Bukov žir ali zrnje (bu-kovce), sveže smrekove storže in smrekovo seme, kakor tudi suhe jedilne gobe, sejalni želod, posušen želod, divji kostanj, seno in češmin 993 3-1
kupuje po najvišjih cenah na debelo in drobno
Jo§. liCUC,
trgovina z deželnimi pridelki, Ljubljana, Resljeva cesta 1.
Službe išče
oseba srednjih let, vešča slovenskega in nemškega jezika, v mirni krščanski hiši (tudi župnišču) kot hišina ali kuharioa. Večletna spričevala na razpolago.
Ponudbe na A. K., Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 1, III. nadst opje.	986 3—2
i organist
z dobrimi spričevali, išče službe. Služboval
je več 1< t v mestu.	990 3-2
Več pove upravništvo »Slovenca«.
Lepo predivo,
Milile gobe v vsaki množini in vse druge
deželne pridelke,
kupuje najdražje ANTON KOLENO trgovec v Celju. Kdor kaj tacega ima, naj. naznani ceno in množino.	971 10—5
Glasbeno orodje
priporoča
Adolf Stowasser in sin
v Gradcu.
Trobila iz plehovlne, piščalke lz lesa in godala, priznano najbjljše vrste, po nizkih cenah Vsa popravila se izvrše urno, dobro in poceni. Nov cenik brezplačno in poštnine prosto. 898 10-4
Srednja včerajšnja temperatura 11-7 normale: 10 6
Svoji k svojim! m—m Brez konkurence!
Priporoča :
brizgu I niče, cevi, pase, lestve i. t. ti. za gasilna driistia in občine,
C. in kr. privilegovana
tvornica brizgalnic, cevij, pasov in gospodarskih strojev
R. A. SMEKAL
iz Čeha, Moravsko. Podružnica v Zagrebu.
nadalje
gospodarske stroje
in
peronosgtera-brizgalnice. i. t. <1.
NB. Najnoveje: Izdelovanje aparatov za acetylin-razsvetljavo s čistilnikom, motor-vôz, gumi-cevij vsake vrste.
974 2
'• ••'¿••V' ' ' '
;.-;; v:i,v v v j


Tesarski pomočniki (cimpermani)
se sprejmejo proti dobremu plačilu pri	934 7—4
Josip Lehner-ju, tesarskem mojstru v Ljubljani.

i > « n a j s k a borz a,
Dn4 15. oktobra.
Slrapai državni dolg v notah , , ,
Skopni državni dolg v irubru.....
Avstrijska zlata renta 4"/0......
Avstrijska kronska renta 4«/„, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/„.......
Ogerska kronska renta 4"/„, 200 .... Ivitro-ogerske bančne delcice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London viata ........
Himški dr i. bankovci «a 100 m. nem. drž. vel
98 . 98 . 118 . 95 . 118 . 92' , 1630 . 619 . 238 117-22
20 mark.....
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dne 15. oktobra.
3-2"/c državne siečbe 1. 1854. 250 gld.. . 6u/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0
23 45 1901 92 85 11-31
190-170- — 2t4- — 94-95 144-25 257--
Dunuvsko vravnavno posojilo 1. 1878 .	105 50
Zastavna pisma av. osr.zera.-kred. banke t°/0 .	H-36
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	427- -
>	> južne železnice 3°/0	33150
>	> južne železnice 5°/„	121 75 » » dolenjskih železnic 4°/0	—
Kreditne srečke, 100 gld..............398 —
4°/0 orečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. .	5U0 -
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 ¿Id .	46 75
Ogerskega > , > 6 »	24- —
Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld. ...	1575
Rudolfov* «rečke, 10 gld. . .	55 —
Sa1 uiove srečke, 40 gid. .......	214_
St Gendis srečke, 40 gld................270 —
Waldste'nove sre.;ke, 20 gld............399 25
LjubljansKe srečke . . ......63 50
Akcije anglo-av3tnjsKn banse. 200 gld. . ,	263 —
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. Bi..	5510 —
Akciie tržaškega Lloyda 500 gld. . . .	825 -
Akcije južne železnice, 200 gid. sr. . . .	75 —
Splošna avstrijska ¿tavbinska družba . • .	143 —
MontansKa družba avstr. plan............342 50
Trboveljska promogartka družba, 70 gld	422 —
Paoirnih rubljev 100 ...............263 50
m* Nakup ln prodaja ~hJLk vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za igube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promeso za vsako žrebanje. Kulanfoa izvriitev naročil na borzi.
99
Menjarnicna delniška družita
M
I., Nollzeile 10 in 13, Dunaj, I.,
¿é
.JÜT Fojaiulla v vseh gnspodarsklh in flr.tflóniíi itvarun, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vradiiMfieih papirjev in vestni ">vèti za dosego kolikor je mogoče visocoja obrestovanja pri popolni varnosti jUr naloženih j; i h r n i o. "šOU>