CENA90 din - Leto XXXIX - Št. 99 Kranj, petek, 26. decembra 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO °življen k&men Jj^en smo v zadnjih desetletjih ^jala izrinili iz uporabe, tako v ^»oeništvu kot stanovanjski kul-^* Zadnja leta se postopoma vra- Razstava arhitektovega izročila Med slovenskimi rojaki, ki so se s svojim delom povzpeli do mednarodnega ugleda, pa se z njim niso za vedno zapisali tujini in so doma gradili slovensko kulturo, je tudi arhitekt Jože Plečnik. stran 5 Šstran 10 ^dnja letošnja seja J!^Publiške skupščine Zavrnjeni očitki I^JUbljana, 24. decembra — Repu-jUska skupščina je na zadnjem levjem, po razpravi in dnevnem re-zelo vročem zasedanju, sprejela i solucijo o razvoju Slovenije v pri-,°dnjem letu. Sam resolucijski do-,uQient je sicer sprejet, vendar bo °Polnjen še s spremljajočimi doku-,enti, ki pa jih mora sprejeti zvezna ^Pščina. .^Naša delegacija v zvezni skupščini Poročala o dosedanjem usklajevanj1* stališč republik in pokrajin do ^znih dokumentov za prihodnje le-j ■ Usklajevanje se bo še nadaljeva-■ vendar je delegacija Slovenije v stfliZni skupščini protestirala zoper tališče republiške konference odi » ^a Je Premal° dejavna in »f13 Pri svojem delu. Delegacija j, °čitke zavrača in meni, da dela sk vno s pooblastili republiške vKuPščine. Delegatom moramo dati L 0 Podporo, razumeti njihov položaj t ^pletenem procesu usklajevanja l Jugoslaviji in jim pri tem pomagali Kritike in očitki so zato neuteme- V J. K. Ni novega leta brez smrečice — Na kranjski tržnici so jih v sredo ponujali po enega do pet tisočakov, odvisno, kako visoko in lepo raščeno je bilo drevesce. Sliši se veliko, tudi služi najbrž nekdo dobro z njimi. Vendar je put v zasneženi gozd in do sodnika za prekrške, če te ujamejo pri nedovoljeni sečnji, še dražja. — Foto: F. Perdan Proti pokrivanju izgub Ljubljana, 24. decembra — Slovenska skupščina je že drugič v kratkem času razpravljala o pokrivanju izgub v slovenskem elektrogospodarstvu. Tudi tokrat predlog izvršnega sveta ni dobil podpore. Zbor občin je bil za predlog, zbor združenega dela pa je bil proti. Torej ta pereč problem slovenskega gospodarstva ostaja ne-rešen. j. K. pena za kvadratni meter stanovanjske površine 3e v Radovljici med najnižjimi v Sloveniji_ Skrbne priprave, trden dogovor in ikonkurenčnost Radovljica, 23. decembra — Nesporno je, da v Radovljici zmorejo, 2a razliko od številnih drugih občin v Sloveniji in tudi na Gorenjskem, kaditi sorazmeroma poceni stanovanja — sorazmeroma smo zapisali *ato, ker so za občane s (pod)povprečnimi mesečnimi prejemki tudi ta-*° »poceni« stanovanja postala že nedosegljiva. V stanovanjih na blejski Flegariji, kamor so se maja vselili gostinski in turistični delavci hotelov Park in Golf, je kvadratni meter stal 97 tisoč dinarjev, oktobra I stanovanjih za delavce Gozdnega gospodarstva Bled 145 tisočakov, j^Onec decembra v treh novih blokih v stanovanjski soseski Center v ^scah 195 tisoč dinarjev. Za stanovanja, ki jih zdaj gradijo v Prešernovi ulici v Radovljici in bodo predvidoma vseljiva marca prihodnje le-*°. je izhodiščna cena 227 tisoč dinarjev in za stanovanja v poslovno-stanovanjski stavbi v Podnartu, kjer naj bi stanovalcem dali ključe Mija, 287 tisoč. Primer novih stanovanj v Lescah, kjer je končna cena za kvadrati meter manj kot deset odstotkov višja od izhodiščne (pri prejšnjih Padnjah so bila odstopanja še manjša), kaže, da je mogoče vsako naložbo cenovno obvladati tudi v nestanovitnih razmerah, ob visoki infla-ciJi. To zahteva dobro organizacijo dela, skrbno pripravo načrtov, tr- dogovor, hitro obračanje denarja. Pogodbe so za vse podpisnike ^Usmiljene: roki so kratki, obveznosti razmejene, odgovornost opremljena, prekoračitve kaznovane ... Ob takšnem pristopu ne »treska z Osnega« ali povedano določneje — ne prihaja do nenadnih podražitev, ^o 30, 40 ali celo 50-odstotnega zvišanja izhodiščne cene. Če dodamo še t°. ua so v Lescah gradnjo enega bloka zaupali ljubljanskemu SCT, ^rUga dva pa radovljiškem Gorenjcu, predvsem zaradi obsežnosti del, ^lno pa tudi zavoljo konkurence, je že jasneje, zakaj v Radovljici 2rnorejo graditi stanovanja po 200 tisočakov za kvadratni meter, ponekod drugod pa ob domala še enkrat višji ceni stokajo, da nič ne zaslugo. C. Zaplotnik Žirovska cesta spet odprta Skorja Loka, 25. decembra — Na današnjem sestanku gradbenega odbora za obnovo odseka ceste Trebi-ja—Žiri so izrekli priznanje graditeljema, domačemu SGP Tehnik in kranjskemu Cestnemu podjetju, ki sta — resnici na ljubo tudi zaradi izjemno lepega vremena — uspela letos narediti več, kot so si nadejali največji optimisti. Računano v odstotkih je opravljenih že osem desetin vseh planiranih izkopov in nasipov, polovico stare ceste so porušili in naredili makadamsko cestišče, polovica je tudi že vseh betonskih zidov. Letošnja dela so stala okrog 560 milijonov dinarjev. Od 20. decembra je cesta Trebi-j a—Žiri spet odprta za promet brez dopoldanskih in popoldanskih zapor. Gradbišče bo ponovno oživelo spomladi. Do septembra naj bi bila cesta zgrajena. H. J. Zakaj bodočega mehanika posiljevati z angleščino Učenci prvih letnikov usmerjenega izobraževanja napredujejo v drugi letnik triletnih srednjih programov z nezadostno oceno iz tujega jezika. Pred prenovo srednješolskih programov se sliši, da bo odslej potrebna dvojka. Saj to so dobri ljudje Težko je bilo partizanstvo, veselih trenutkov je bilo vsa štiri leta presneto malo. Najhuje je bilo pozimi in za praznike, ko so partizani mislili na dom, na mater, ki bo spekla potico, čeprav ne debelo namazano. j stran 10 stran 11 Na osnovi torkovega pogovora v Temeljni banki Gorenjske lahko sklepamo, da je bilo leto 1986 za naložbe sorazmerno ugodno, kar potrjujejo tudi statistični podatki. Naložbena dejavnost v Sloveniji in Jugoslaviji se je po nekaj letih odlepila od stagnacije. Hkrati pa lahko že računamo, da prihodnje leto v tem pogledu ne bo tako ugodno. Denarja bo manj, merila za naložbe bodo ostrejša in tudi denar bo za nekatere precej dražji. Prednost pri naložbeni politiki naj bi imeli že začeti projekti, vlaganja v sodobnejšo tehnologijo in pomoč tistim delovnim kolektivom, ki so uspeli na tujih trgih. Denarja za vse zanesljivo ne bo, zato bo prav, če bodo resnično odločilni gospodarski elementi, ne pa prazni drugi dejavniki. Tudi prihodnje leto bo šlo največ denarja za izvozno proizvodnjo in druge prednostne namene, vendar bomo morali biti vazljivejši, da nekatere panoge ne bodo že preveč osiromašene. Pri tem je še posebej glasna trgovina, ki tarna, da je premalo bančnega denarja za kritje stroškov zalog, to pa vpliva na oskrbljenost trga in izbiro, posredno pa to tudi zavira proizvodnjo. Dražji denar pa že udarja tudi panogo, ki slabše stojijo, kot na primer turizem, ki ni sposoben vlagati in odplačevati izposojenega denarja. Takšen položaj pa utegne zaostriti še drugo področje posojilne politike poslovnih bank. Že letos je bilo slišati negodovanja, češ zakaj dobivajo posojila organizacije združenega dela, ki niso članice določene regionalne temeljne banke, druge, ki imajo vse poslovanje vezano nanjo, pa so zaradi tega prikrajšane. Če smo pravilno razumeli razprave na sestanku v banki in besede guvemerke Narodne banke Slovenije Milice Ozbič, bomo morali tudi temu merilu dati večjo veljavo. Seveda pa to ni zadeva Narodne banke ali katerega drugega organa, ampak predvsem članic določene banke, da se dogovorijo tudi za to merilo. J. Košnjek Kranj, 23. decembra — Danes so v srednji šoli ekonomske in družboslovne usmeritve praznovali njen 40. rojstni dan. Ob tej priložnosti so odprli tudi računalniško učilnico. — Foto: F. Perdan Odločitev za delovno organizacijo Kranj, 26. decembra — V 550-članskem kolektivu Gorenjskega tiska so se v torek delavci na referendumu odločali o samoupravnem sporazumu o prenehanju tozdov in DSSS ter združitvi v delovno organizacijo. Za prenehanje tozdov, samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo in za statut delovne organizacije se je odločilo 74,8 odstotka vseh zaposlenih v Gorenjskem tisku. A. Ž. Škof j a Loka, 25. decembra — Pred tednom dni so delavci Jelovice na referendumu glasovali o drugačni organiziranosti. Namesto treh temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb bo od novega leta naprej Jelovica enovita delovna organizacija. Za to so glasovali v vseh temeljnih organizacijah, povprečen skupni rezultat pa je bil 67 odstotkov »za«. Od nove organiziranosti si v Jelovici obetajo boljše poslovanje. ^ j ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske MERKUR Kranj %% novoletni sejem Tod?6l??nure z mednarodno udeležbo DEDEK krarij, 19. 28. «>»86 ^ MRAZ — velika izbira novoletnih daril POPUSTI • KREDITI — vse za dom in gospodinjstvo — kmetijska mehanizacija GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 26. DECEMBRA 1986 PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Na seji zbora združenega dela blejska obvoznica zasenčila gospodarske rezultate in razvojne načrte občine Lokacijski načrt — sprejet Radovljica, 23. decembra — Delegati zborov združenega dela in krajevnih skupnosti radoljiške občinske skupščine so na današnji seji sprejeli predlog odloka o sprejetju lokacijskega načrta za obvoznico Bled. Na seji zbora združenega dela je blejska cestna obvoznica celo zasenčila za ta zbor pomembnejšo točko dnevnega reda — gospodarjenje v letošnjih prvih devetih mesecih, izvajanje letošnjih načrtov in osnutek resolucije o razvoju radovljiške občine v prihodnjem letu. .Razprava je bila skromna in je največ zadevala izgradnjo novega mostu čez Savo v Oto-čah, zato pa so toliko temeljiteje obravnavali razvojno resolucijo delegati družbenopolitičnega zbora. Pri odločanju o lokacijskem načrtu za južno cestno obvoznico na današnji seji zbora združenega dela ni bilo tako »vroče« kot na prejšnji, vendar pa tudi tokrat ni šlo povsem brez zapletov. Delegatka 41. delegatskega okoliša je predlagala, da bi peto točko dnevnega reda (predlog odloka o sprejetju lokacijskega načrta za obvoznico Bled) umaknili z dnevnega reda, češ da osnutek odloka ni bil pravilno sprejet, vendar pa so delegati potrdili dnevni red in tudi zavrnili pripombo na zapisnik delegatke 41. okoliša. Štiri delegacije so posredovale na predlog odloka pisne pripombe. Delegacija LIP Bled-tozd Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice je podprla gradnjo južne obvoznice. Delegacija Iskre iz Lipnice je opozorila, da ne bodo združevali enega odstotka od kosmatega osebnega dohodka za blejsko obvoznico, če ne bodo prej uredili cest v Lipniški dolini. Delegacija Gozdnega gospodarstva Bled-tok Kmetje in delavci je zapisala, da nasprotuje posegom na kakovostno kmetijsko zemljo, da ne vidi ustrezne zamenjave za zemljo in da je treba postaviti rok, do katerega bi kmetom priskrbeli nova zemljišča. Konferenca delegacij 41. okoliša je sporočila, da nima enotnega mnenja do predlaganega odloka in da zaradi premajhne udeležbe na seji ni mogla o tem sklepati. Razprava na seji se je bolj oddaljevala od vsebine odloka, ki vsebuje prostorske pogoje za izgradnjo vpadnice in južne obvoznice, in je ponovno odpirala že stara vprašanja: ali Bled obvoznico sploh potrebuje in če jo, kakšno — severno ali južno. Delegat kmetov in kooperantov Gozdnega gospodarstva Bled je, na primer, povedal, da ima pri sebi list s 676 podpisi proti južni obvoznici in je predlagal, naj bi o obvoznici odločali z referendumom. » Pri odločanju je tudi tokrat prevladalo spoznanje, da Bled takšno obvoznico potrebuje za zavarovanje jezera, prometno razbremenitev kraja in za nadaljnji turistični razvoj: od 37 navzočih delegatov jih je 32 glasovalo za, dva sta bila proti, trije pa so se vzdržali. Sklenili so tudi, naj predlagatelj še pred pričetkom zemljiških del zagotovi kmetom nadomestna zemljišča. Na seji zbora krajevnih skupnosti je proti obvoznici glasoval le delegat krajevne skupnosti Ribno. C. Zaplotnik Srečanje borcev Kokrškega odreda — Po dolgem času so se borci Ko-krškega odreda spet zbrali v osnovni šoli v Križah, ki nosi njihovo ime. Pogovorili so se o delu v preteklem letu, naredili načrte za naprej, kritično pa spregovorili tudi o današnjem trenutku, o štafeti, o izmikanju služenja vojaškega roka pripadnikom Jehovih prič, o pros-jačenju borcev za sredstva, ki jih potrebujejo ža svoje akcije, in podobnem. — Foto: D. Dolenc Višje štipendije Ljubljana — Odbor za štipendiranje pri skupščini Zveze skupnosti za zaposlovanje je sklenil, da se z decembrom povišajo kadrovske štipendije za 10 odstotkov, štipendije iz združenih sredstev za 30 odstotkov. Nova vrednost točke za kadrovsko štipendijo je 41,61 din. Višje štipendije bodo gorenjski kadrovski štipendisti v večini primerov pričakali že v decembru, štipendistom iz združenih sredstev pa bodo nakazane koncem januarja. Franc Belčič Ob 3.5-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik ikmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena elovčan (Škofja Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, sport), Dušan Humer išport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Vrdan (fotografija. Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 121-1'72. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din. V socialistični zvezi več sekcij skega in manj forumskega dela Obupali nad birokracijo v interesnih skupnostih Tržič, 16. decembra — Vse kaže, da prav občinska konferenca socialistične zveze postaja mesto, kjer kritično spregovore vsi dejavniki v občini, pa naj gre za mladino, izobraževanje, obnašanje interesnih skupnosti ali za krajevno samoupravo. Tudi v Tržiču so predsedstvo občinske konference socialistične zveze in njegovi organi imeli letos največ dela z volitvami, vendar se lahko pohvalijo, da je bilo vse opravljeno v rokih. Tudi vsi sveti so bili delovni in pravočasno so bile sklicane tudi vse krajevne konference socialistične zveze. Prav slednje so bile tudi bogate po razpravah, kajti sklicane so bile skupaj z zbori krajanov, tako da so o vseh krajevnih problemih razpravljale tudi krajevne konference socialistične zveze. V bodoče bo treba še bolj utrjevati frontno vlogo socialistične zveze, delati več selekcijsko in manj forumsko, aktivisti se bodo morali bolj povezati z bazo in še bolj bodo utrjevali družbeno nadzorno vlogo socialistične zveze v naši družbi. Predvsem pa se bo organizacija v bodoče bolj posvetila delu z mladimi. Mladi res niso množično prihajali na krajevne konference, nasprotno, le redko so se jih udeležili. Vendar, ugotavljajo aktivisti socialistične zveze, bo povsod treba poskrbeti najprej za njihove prostore, kjer bodo lahko razvijali svoje družabnosti, krožke, organizirali razstave, predavanja, tudi plese, če hočete. Tu se začenja njihovo aktivno delo, skozi družabnost, ne pa s suhoparnim izobraževanjem in siljenjem k političnemu delu ter kritiziranjem vsevprek. Lep primer pravega sodelovanja z mladimi je v Bistrici, kjer ima mladina svoj program aktivnosti. Samouprava v krajevnih skupnostih škriplje. Za to delo bi morali imeti centre, kjer bi bil vedno na voljo človek z vsemi podatki, z vsemi materiali iz interesnih skupnosti, sklepi, povratnimi informacijami. Saj centre praktično imajo v vsaki krajevni skupnosti, so dejali, vendar so mrzli in pusti. Ni v njih ljudi, ki bi povezovali vse to. Tudi podatki so, le pot od interesnih skupnosti in občinske skupščine do krajevne skupnosti je zrahljana. Strokovne službe na občini često pozabljajo, da niso na občini le zaradi občine, ampak zaradi vseh ljudi, tudi zaradi krajevne skupnosti. Centri po krajevnih skupnostih bi resnično morali zaživeti, postati trdna, neprekinjena vez med krajem, sisi in skupščino občine. Tudi o izobraževanju so kritično spregovorili. Udeležba je na vseh nivojih silno slaba, tako pri novoizvo- ljenih delegatih, kot pri sindikalnih funkcionarjih. Večjo vlogo, čeprav priganjaško, bi morali pri tem imeti direktorji delovnih organizacij, strokovnjaki pa bi morali sproti obveščati delegate o vseh novostih v delovnih organizacijah. Predvsem delegati za republiško skupščino so povsem prepuščeni sami sebi. Nimajo informacij iz baze, nimajo nobenih povratnih informacij. Tudi občinski delegati bi morali na seje skupš^ prihajati z najbolj svežimi inforcof cijami o svoji delovni organizacij1 Niso vse materiali, ki so preobsezo1, , prepusti, zraven pa premalo povedo- ] Kakšen je v Tržiču odnos j krajevno skupnostjo in interesni^ j skupnostmi, pa je najbolj zgovorn : povedal delegat iz Bistice: »Nad bin? I kracijo v interesnih skupnostih si*1 obupali. Nič drugega ne kaže, k° dvigovati roke. Take samouprave $ 1 takega delegatskega delovanja n ' potrebujemo. Če tega ne bomo spr^ menili, ne bo demokracije, ki najD bila osnova pri vsem našem delu-* D. Dolenc Programska seja občinske konference SZDL Kranj__ Zamujena priložnost Kranj, 23. decembra — Ko smo pred dnevi najavili programsko sejo občinske konference SZDL Kranj, smo v naslov zapisali, da je to pri" ložnost za temeljit pogovor. O lastnem delu, vsebini in načinih delovanja. Vendar je seja minila tako, da jo lahko označimo kot zamujeno priložnost. Delovanje med ljudmi, odzivanje na njihove probleme in vprašanja je danes osrednje vprašanje družbenopolitičnega dela. Za sociali; stično zvezo toliko bolj aktualno vprašanje, saj je po svoji zasnovi množična organizacija, v kateri naj ljudje na demokratičen način razrešujejo svoje probleme. »Očitek o forumskem delu, ki velja za socialistično zvezo nasploh, seveda ni novo spoznanje,« je sicer ob koncu seje retorično vprašanje zastavil Slavko Osredkar, predstavnik republiške konference SZDL, »ponavljamo ga že vrsto let. Zakaj? Nočemo preseči pretežno forumsko delo, ki je zlasti za socialistično zvezo nesprejemljivo, saj ne more mimo potrjevanja v krajevnih skupnostih, ne sme izgubiti stika z ljudmi?« V pogledu odgovorov na ta vprašanja je bila programska seja občinske konference SZDL Kranj resnično zamujena priložnost. Tudi zaradi obsežnih programskih usmeritev za delo organizacije v prihodnjem letu, ki so jih sprejeli. Kajti vanje so zapisali kopico nalog* ki bodo seveda uresničene le, če socialistična zveza ne bo fronta forumov, temveč fronta ljudi. Govorniki, predvsem poklicni funkcionarji, so drug za drugim ponavljali znane stvari, celo takšne, ki socialistične zveze neposredno ne zadevajo, kakor so denimo rezultati gospodarjenja, izvoz itd. Skratka,nismo se mogli otresti vtisa, da so razpravljali zaradi razpravljanja samega. Takorekoč svetli izjemi sta bili le razpravi dveh delegatov. Franc Porenta iz Naklega je dejal, da niso povsem prepričani, če njihov glas seže izven krajevnih meja. Opozoril je na probleme financiranja dejavnosti krajevnih skupnosti, saj je pomoč združenega dela običajno odvisna od poznanstev in dobre volje vodilnih, ki morajo pomoč »skrivati« med materialne stroške. Delegat iz Žabnice pa je opozoril na kadrovsko problematiko v krajevnih skupnostih, povedal je, da ne morejo dobiti ljudi za družbenopolitično delo na članstvo v komisijah, odborih še pristanejo, nočejo pa prevzemati odgovornih funkcij. »Sprašu; jem se, kako bomo uresničili vse cilje,« je dejal, »če ne moremo dobiti in angažirati ljudi. Pogovarjati bi se morali o tem, kako bo šla socialistična zveza med ljudi.« M. Volčjak Slovesna otvoritev nove pekarne Naklo, decembra — Simbolično jo je odprl najstarejši član kolektiva Anton Žura. Kruh pa bodo v njej začeli peči, če bo poskusna proizvodnja stekla brez večjih težav, čez kakšen mesec. Kako zelo si je Kranj želel, in prav gotovo tudi potreboval, novo pekarno, po svoje kaže tudi udeležba v petek opoldne, ko je bila slovesna otvoritev v Naklem. Zbrali so se najvišji predstavniki občine in organizacij ter kranjskega združenega dela, ki je prispevalo pomemben delež k izgradnji. Uspeh in pomemben rezultat skupnih prizadevanj, da se Kranj oskrbi s tem osnovnim prehrambenim izdelkom, je na svečanosti še posebej poudaril Jože Kavčič, predsednik izvršilnega odbora splošnega združenja za kmetijstvo, živilsko industrijo in prehrano pri republiški gospodarski zbornici. Ob tej priliki je tudi čestital združenemu delu in občinski skupnosti, ki je s skupnimi močmi zmogla to veliko naložbo. V novi pekarni bodo lahko spekli 25 ton kruha in 30.000 kosov peciva na dan. To bo dovolj tudi za daljše obdobje, saj danes znaša poraba kruha v kranjski občini okrog 12 do 15 ton. Nova pekarna, ko bo v celoti zgrajena, bo veljala okrog 700 milijonov dinarjev. Okrog 270 milijonov je prispevalo kranjsko združeno delo, 125 milijonov je prispeval občinski intervencijski sklad za kmetijstvo in porabo hrane, okrog sto milijonov pa so dobili za staro pekarno v Kranju, v kateri bo novi poštni center. Razliko bodo pokrili s posojili. Kruha pa v novi pekarni v Naklem v petek še niso začeli peči. Udeležencem svečanosti so sicer prikazali peko, vendar pa, kot je povedal direktor Žito Tozd Pekarna Kranj Viktor Benčan, bo preteklo še kakšen mesec do začetka peke, če bo poskusna proizvodnja stekla brez večjih napak. Med vzroki, da v petek ni prišlo do dejanske otvoritve (peke kruha), so menda zamuda pri dobavi in montaži male peči proizvajalca MINEL Pančevo, prepozno finalno polaganje tal v proizvodnji in prepozno dokončanje še nekaterih obrtniških del. Pred redno proizvodnjo pa bo med drugim potreben tudi še tehnik ^ prevzem. ^ V petek, ko je pekarno simbolicp pt odprl najstarejši član kolektiva ^ ve ton Žura, so kranjskim delovnim ganizacijam, občini, posameznik^ li in nekaterim članom kolektiva p° -M lili tudi priznanja za sodelovanje sa delo pri gradnji nove pekarne. Diskretnost obravnave zajamčena Skofja Loka, 22. decembra — Škofjeloški center za socialno delo je bil ustanovljen oktobra 1984. leta. Glede na to, da je tedaj prevzel nekatere nove zahtevne loge, kot na primer družbene denarne pomoči otrokom, nadomestila za porodniško odsotnost, vodenje enotne evidence socialnih pomoči in nekatere druge, mu je začelo primanjkovati prostora za delo. Od junija letos, ko se je center vselil v prenovljeno stavbo nasproti Name, tik ob kapucinski cerkvi, je to vprašanje rešeno. Pri pridobitvi prostorov je centru pomagala občinska stanovanjska skupnost, pri obnovi in preureditvi pa še skupnost socialnega skrbstva. Zdaj ima devet socialnih delavcev dobre delovne razmere, veliko pa so z novimi prostori pridobili tudi občani. Ne le, da prostori zagotavljajo diskretnost pri obravnavi, ampak je začel center uvajati tudi nekatere nove oblike dela kot je, na primer, skupinsko delo s svojci alkoholikov. Tudi predzakonsko svetovanje je zdaj v primerno opremljenem prostoru v centru. H. J. Izvršni svet podprl direktorico j Kranj, 24. decembra — Kranj; ski izvršni svet je na sredini sej1 obravnaval pobudo kranjskeg* družbenega pravobranilca sam0' upravljanja, ki se nanaša na ra^' mere v občinski upravi za družbe" ne prihodke. Kot protizakonite je ocenil sklepe o razrešitvi vod)e odseka inšpekcije in kontrol Branka Terglava ter inšpektorje^ družbenih prihodkov Janeza P°' točnika, Aljenke Eržen, Anton9 Langerholca, Igorja Ravnika i*1 Ivana Simiča. Direktorica uprave za družbene prihodke Anuška SO' klič je v dolgem pismu ponovni pojasnila razloge razrešitev in prl njih vztrajala. Vztrajal je tudi ti vršni svet, ki je ponovno podpr' direktorico pri urejanju razmer I upravi za družbene prihodke, pO" jasnili pa so, da gre za različni tolmačenje predpisov, ki jih je p*1 nas veliko, obstajajo pa praznin^ zato jih je moč različno tolmačiti-M. Volčjak PETEK, 26. DECEMBRA 1986 GOSPODARSTVO .3. stran (smmmm^ Uresničevanje sanacijskega programa v Telematiki Poudarek dali izobraževanju ^anj, 24. decembra — Pri uresničevanju sanacijskega programa so v kranjski Telematiki napravili največji premik Pti strokovnem usposabljanju delavcev. Število štipendistov so povečali na 770, ob delu se izobražuje 370 delavcev, drugi se je udeležil ene od oblik usposabljanja, jeseni se je začel študij specializacije, ki se ga udeležuje 25 njihovih strokovnjakov. V Telematiki računajo, da ob koncu leta ne bo izgube, že ob desetih mesecih pa je bilo jasno, n J* načrtov prodaje, izvoza in s tem ugodnejše rasti celotnega prihodka, dohodka in sredstev akumulacije ne bodo l J*egli. ^ Telematiki ocenjujejo, da jim je ^Pslo zaustaviti močan odliv kadrov, . *6li skušajo zapolniti predvsem s šti-Pa in z novimi sodelavci, vendar ^ Nevarnost še ni minila, saj vsi vzro- Za odhajanje strokovnjakov še niso lj Pravljeni. Predvsem jih skušajo bo-« nagraditi. V torek, 23. decembra, so delavci na referendumu odločali o ,jj,ejemu novih samoupravnih sploš-pr aktov, ki prinašajo v nagrajevanje jev°e^ novosti> predvsem boljše nagra-0s anJe dobrega strokovnega dela. V šti-u1 t°zcuh so Jm delavci sprejeli, v Ve" i Pa ne- P" čemer velja reči, da je žaC- P°l°vica zaposlenih glasovala ja Kaj storiti, se bodo pogovorili na pan^šji seji delavskega sveta, verjetno dih ^° referendume v teh štirih toz-^ Ponovili. Vsekakor pa moramo ob ur1 zapisati, da izid referenduma ni slab, saj je podobno uvajanje no-ftačinov nagrajevanja, predvsem boljšega nagrajevanja strokovnjakov, v drugih kranjskih kolektivih doživelo polom. Izgube ne bo Ob koncu leta izgube ne bo, pravijo v Telematiki, vendar pa poslovni rezultat, kot vse kaže, ne bo takšen, kot so načrtovali. Prodajnega in izvoznega načrta ne bodo dosegli, s tem pa tudi ne ugodnejše rasti celotnega prihodka, dohodka in sredstev za akumulacijo. V devetih mesecih so načrt presegli le pri obsegu proizvodnje, načrtovali so 5-od-stotno rast, dosegli pa 6,2-odstotno. Računajo, da bodo letos izvozni načrt izpolnili le 78-odstotno, saj bo načrt izvoza na Zahod izpolnjen le 73-odstotno, izvoz na Vzhod pa bo malenkostno višji, kot so načrtovali. Manj kot so računali seveda tudi uvažajo, uvoz izdelav-nega materiala je bil v devetih mesecih 38 odstotkov manjši kot lani v tem času, uvoz opreme za 27 odstotkov, glede na plan pa je uvoz izdelavnega materiala v devetmesečju zaostal za 45 odstotkov, uvoz opreme pa je bil malenkostno višji. Manjši uvoz je seveda posledica manjšega izvoza na Zahod, zaostrile so se možnosti za uvoz prek kooperacij, nepravočasno plačevanje računov tujim dobaviteljem pa Telematiki že povzroča ustavitve dobav. Celotni prihodek je v devetih mesecih porasel za 78 odstotkov. Inflacije torej ni dohitel, in na to je vplival predvsem manjši izvozni zaslužek. V lanskih devetih mesecih je imel izvozni zaslužek 40-odstotni delež v skupnem prihodku, v letošnjih devetih mesecih le 24-odstotnega. Telematika je zelo zadolžena Znano je, da je Telematika zelo zadolžena. Ocenjujejo, da bodo letos za obresti za obratna sredstva piačaii okoli 7,5 milijarde dinarjev, kar je skoraj toliko, kot znašajo osebni dchodki. Zaradi velike zunanje zadolženosti pa bodo letos negativne tečajne razlike 1,8 milijarde dinarjev, kar je nekaj več kot petina sredstev za osebne dohodke. Delitvena razmerja dohodka so ustrezna, v devetih mesecih so sredstva za osebne dohodke in skupno porabo rasla počasneje kot dohodek, tako kot dohodek pa sredstva za akumulacijo. Vendar pa so za akumulacijo razporedili le 3,4 odstotka dohodka, to pa je še enkrat manj, kot so zapisali v načrt. Prenova proizvodnje je hitrejša pri manjšin centralah Velik poudarek, ki so ga v Telematiki dali izobraževanju, narekuje prenova proizvodnega programa. Pred kratkim so odprli novo tovarno, v kateri izdelujejo manjše digitalne telefonske centrale Iskra 2000, ki so plod domačega znanja. Pri programu zasebnih telefonskih sistemov so si letos zastavili cilj, da razvijejo in prenesejo v proizvodnjo štiri izvedenke SI-2000. Dve sta že v proizvodnji, drugi dve preizkušajo, pri čemer kasnijo približno dva meseca. Vendar pa v Telematiki dosti hitreje prenavljajo proizvodnjo manjših telefonskih central. Počasneje poteka uvajanje javnih digitalnih telefonskih central sistema 12, ki jih bodo izdelovali po licenci. Zahtevajo dosti več denarja, naložbeni program je pripravljen, potrjen na ravni sozda in v republiki, zbrati pa bo treba še denar. Vse kaže, da so v okviru sozda temu projektu dokončno že prižgali zeleno luč, ni pa še znano, kolikšen delež naložbe bodo pokrili z denarjem zunaj Iskre. M. Volčjak Letošnja in prihodnja naložbena in posojilna politika Neimejmo prevelikih apetitov j^nj, 23. decembra — Prihodnje leto bo zanesljivo manj denarja v obtoku, denar bo imel različno ceno, namemb-?°st posojil bo strožja, prav tako pa tudi kontrola, je dejala guvernerka Narodne banke Slovenije Miliza Ozbič, ki se J* sJuipaj s Tino Tomlje, Vladom Klemenčičem, Svetom Kobalom in Dolfetom Vojskom udeležila pogovora v Goriški temeljni banki. f *N.aša banka bo na področju krediti-vex-a novih naložb, od katerih je naj-^ Ja elektrojeklarna, letos še dobro ž 2ila. Večina utemeljenih predlogov jij naložbe je bila ugodno rešena, poso-so bila odobrena tudi prosilcem, ki jH^člani gorenjske banke, a delujejo j'h gorenjskem, na nekaterih področja' °t Je na primer turizem, pa je de-r celo ostajal, saj vse organizacije s s0?a Področja niso bile naložbeno spo-tav * in so imele druge omejitvene de-v8hnike. Pri posojilih za tekoče poslo- pij je bilo problemov več, saj so sko- |Jl.ves denar pobrali izvoz in izvozna l2Vodnja ter kmetijstvo in je za.dru- tit>rMStal° bore mal°- Nekatere panoge, velL.Vsem trg°vina. zaradi tega že trpe °Wspelo. V devetih mesecih je imel L j^stotnega, ob koncu leta pa naj bi 20-odstotnega. Prenova proizvod-V »,Potcka torej prepočasi. S] l Creini kot glavni razlog navajajo bo strokovno usposobljenost zapo->%>h, manjka jih predvsem strokov-,rl JaW. Razmere pa zbujajo toliko vec-*■ J.^rb, ker jim še ti strokovnjaki uha-jg°. zaradi slabših osebnih dohodkov Č Pač ne morejo zadržati. S povpre-^ osebnim dohodkom namreč v Creini za 7 odstotkov zaostajajo za povprečjem kranjskega gospodarstva. Pripravili so sicer nov pravilnik o nagrajevanju, s katerim so skušali bolje nagraditi strokovno delo, vendar ga delavci niso sprejeli. Pri še vedno pretežnem delu proizvodnega programa kmetijske mehanizacije so letos nekaj le naredili. Poostrili so kontrolo izdelave, zmanjšali zaloge in uvedli nov način spremljanja stroškov, to pa je osnova za oblikovanje ustreznejših prodajnih cen, in tako izboljšali poslovne rezultate. Pravijo, da so prodajne cene njihovo kmetijske mehanizacije ustrezne, vendar kupci pritiskajo na odobravanje rabatov, ki zmanjšuje dohodkovno donosnost in akumulativnost kmetijskega programa. Dodati velja še, da so ohranili lansko raven izvoza kmetijske mehanizacije. V devetih mesecih letošnjega leta sc tako v Creini bistveno spremenili sestavo celotnega prihodka, saj se je delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku zmanjšal za 11 indeksnih točk. Dosti nižja, le 14-odstotna rast porabljenih sredstev je bila dosežena s stvarnim zmanjšanjem zalog, zmanjšanjem obresti za kredite za obratna sredstva in zmanjšanjem neposrednih stroškov materiala. Ob 30-odstotni rasti celotnega prihodka se je dohodek povečal za 181 odstotkov, delitvena razmerja so bila ustrezna, sredstva za osebne dohodke in skupno porabo so se povečala za 81 odstotkov. Skromna sredstva pa so lahko namenili za razvoj, kar je pri prenovi proizvodnje seveda največji problem. Ne zadoščajo niti za najbolj potrebno investicijsko dejavnost. Izgube se bodo torej^, kot vse kaže, letos v Creini znebili, težko in počasi pa si utirajo pot " boljšo prihodnost. M. V. Pri tujih dobaviteljih izgubljamo ugled Neplačani računi Kranj, 23. decembra — Pri Ljubljanski banki v Kranju bo letos ostalo za 25,6 milijona dolarjev neplačanih računov tujim dobaviteljem blaga. Neplačane naloge bodo prenesli v prihodnje leto in s tem podvojili težave, saj z novim letom uvozne pravice ugasnejo. Najbolj problematično bo to za kranjsko tovarno Sava, ki ima v banki za 3 milijone dolarjev neplačanih računov, zato ji bo prihodnje leto ostalo malo uvoznih pravic. Ob teh podatkih smo na torkovi seji izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko slišali tudi, da je odstotek neplačanih računov v gorenjski banki podoben kot v celotni Ljubljanski banki. To je seveda slaba tolažba, bolje rečeno krivica. Kajti podatki govore, da je gorenjska banka po enajstih mesecih letošnjega leta devizno aktivna. Devizni prilivi so znašali 141 milijonov dolarjev, odlivi 125 milijonov dolarjev, pri poslovanju gospodarstva je aktiva znašala 14 milijonov dolarjev, pA varčevalcih 2 milijona dolarjev. Neplačanih računov bi moralo biti torej v gorenjski banki manj, vendar ni tako, kar dodatno govori o tem, kako je vez med izvozom in uvozom pretrgana, kako trpijo tisti, ki imajo pozitivno devizno bilanco. Uvozne pravice so bile letos očitno preveč širokogrudne, zavore so malce popustile. Morda je bil družbi predah potreben, uvoženih je bilo, denimo, več knjig, medicinske opreme in računalnikov kot lani. Bistveni problem je v tem, da se je pretrgala vez med izvozom in uvozom, kar se je hitro sprevrglo v prevelik uvoz. Stvari zato zbujajo toliko večjo skrb, ker, kot vse kaže, bistvenih sprememb na tem področju prihodnje leto ne bo. ■ Ob koncu leta neplačani računi tujim dobaviteljem blaga niso nič novega. V gospodarstvu se že vse leto, seveda predvsem izvozniki, pritožujejo, kakšne težave jim to povzroča, saj jih tuji dobavitelji uvrščajo na liste slabih plačnikov, zaračunavajo pribitek, tudi 10- in več odstoten. Gospodarstveniki vse bolj na glas razmišljajo, kaj nam bolj jemlje ugled v tujini, slabo in počasno plačevanje računov za nabavljeno blago ali slabo vračanje tujih dolgov. Čemu smo letos vrnili tudi del glavnice, pri tem pa zapravili ugled pri neštetih dobaviteljih blaga? Ne gre pa pozabiti tudi na to, da igro uvoznih pravic mnogi uvozniki ne odigrajo tedaj, ko je blago na borzah najcenejše (saj nimajo deviz v žepu), temveč tedaj, ko se jim to zaradi uporabe teh pravic najbolj splača. Tako so letos igrali na septembrsko karto, ker so skušali uvozne pravice že tedaj do kraja »porabiti«, saj z novim letom ugasnejo, računali pa so, da bodo računi do konca leta le plačani. Kaj ne bi bilo bolje, če bi namesto uvozne igre igrali izvozno in nato tudi uvozna ne bi bila tako problematična? M. Volčjak IZ COSPODARSKECA SVETA Proizvodnja večja za 3,6 odstotkov Po podatkih Zavoda za statistiko je bila industrijska proizvodnja na Gorenjskem v enajstih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim razdobjem večja za 3,6 odstotka, v primerjavi z lanskim novembrom za 8,4 odstotka večja, glede na prejšnji mesec pa manjša za 5,7 odstotka. V Sloveniji je bila v enajstih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim razdobjem večja za 1,8 odstotka. Ideja obnovila »staro Eto« Kamniška tekstilna tovarna Ideja bo danes ob 11. uri slovesno odprla prenovljeno poslopje »stare Ete«, Krištofovo hišo, v zadnjem desetletju pa poimenovano kar kamniška sramota. Poslopje je spomeniško zaščiteno, vendar je bilo zapuščeno. Idejo je našla kamniška Ideja, v hiši so uredili svetovalno-pro-dajni studio in inženiring, kar je velika pridobitev za majhen delovni kolektiv. V prenovljenem poslopju so pridobili 1.100 površinskih metrov prostora. Zapuže, 24. decembra — Veletrgovina Špecerija Bled je danes odprla v Zapu-žah novo samopostrežno trgovino z 270 kvadratnimi metri prodajno-skladiš-čne površine. Trgovino so postavili na mestu stare, ki so jo zaradi utesnjenosti in problemov s streho porušili. Stala je 130 milijonov dinarjev, ves denar zanjo pa je zagotovila delovna organizacija. Trgovino so prej kot v pol leta zgradili delavci Obrtno gradbenega podjetja Bled. V njej bodo kupovali krajani Zapuž, Zgoše, Dvorske vasi, Spodnjega in Zgornjega Otoka, Vrbenj, Nove vasi, Gorice, občasno pa tudi iz drugih vasi. Špecerija, ki že zdaj razpolaga z 32 poslovalnicami in ima več kot polovico prodajno-skladiščnih površin v radovljiški občini, bo prihodnje leto zgradila podobno trgovino še v Zasipu pri Bledu, izgradnja trgovine v Ljubnem pa je odvisna od tega, ali bo za predvideno poslovno-stanovanjsko stavbo zagotovila svoj delež stanovanjska skupnost. — C. Zaplotnik I * M 0 V P S T Linija za strojno spajkanje______ V Iskri Kibernetiki je elektrotehnik Jože Vidic razvil, konstruiral in izdelal napravo za strojno spajkanje elektronskih sestavin za plošče tiskanega vezja. Predhodno so bile opravljene raziskave posameznih delovnih faz: nanašanja čistilnega sredstva na plošče tiskanega vezja, sušenja in predgretja plošč, spajkanja na valu in prenosa plošč. Bistvo inovacije je v kakovostnem, to je tehnološko predvidenem in hitrem spajkanju vseh vrst elektronskih komponent na plošče tiskanega vezja. Preureditev naprave je bila opravljena brez konstrukcijskih načrtov, proizvodna dokumentacija pa je v izdelavi. Uporabljali jo bodo za spajakanje tiskanih vezij proizvodnega programa tozda Stikala, do širine 120 milimetrov. Z napravo bo poleg večje produktivnosti zagotovljena tudi tehnološka disciplina pri spajkanju sestavin. @©IIMS&MEIIGLAS 4. STRAN PETEK. 26. DECEMBRA 1986 KRATKE PO GORENJ ISKEM v.:--::-■ s?:&**- ....... ............. Novoletno vzdušje v Kranju — Začelo se je s sejmom v petek, nadaljevalo pa v ponedeljek z ureditvijo stojnic na Titovem trgu in sprehodom dedka Mraza. Vsak dan se ob 16. uri izpred Delavskega doma popelje s kočijo proti Titovemu trgu. Tu pa je letos Mladinski servis postavil deset stojnic, kjer dopoldne in popoldne prodajajo spominke, slaščice, čaj, male živali in drugo. Med obiskom dedka Mraza na Titovem trgu so vsak dan na programu tudi risanke. Takšno novoletno razpoloženje bo trajalo do ponedeljka, stojnice pa bodo podrli v torek. Prišle pa bodo prav tudi prihodnje leto ob različnih prireditvah. — A. 2. — Foto: F. Perdan Dedek Mraz v Sebenjah Sebenje — Dedek Mraz, ki v teh dneh obiskuje otroke po krajevnih skupnostih, šolah, vrtcih in se sprehaja tudi po mestnih ulicah na Gorenjskem, je bil v sredo popoldne tudi v domu družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti Sebenje. Na srečanje s prireditvijo je povabil kar 55 otrok iz krajevne skupnosti. Obisk dedka Mraza je organizirala krajevna konferenca socialistične zveze v sodelovanju s krajevno skupnostjo. A. Ž. Živahno ob koncu tedna Tenetiše — V domu krajevne skupnosti v Tenetišah bo jutri in v nedeljo precej živahno. Jutri popoldne bo najprej občni zbor športnega društva Podgorje, ki združuje člane tudi iz sosednje krajevne skupnosti Trstenik. Pregledali bodo delo in se pogovorili o programu. Izvolili pa bodo tudi novega predsednika društva. Predlagan je Marko Kokalj. V nedeljo dopoldne pa bodo v domu pripravili srečanje z 22 nad sedemdeset let starimi krajani iz krajevne skupnosti Tenetiše. V nedeljo dopoldne pa bodo v domu pripravili srečanje z 22 nad sedemdeset let starimi krajani iz krajevne skupnosti Tenetiše. V nedeljo ob 16. uri pa bo najmlajše prebivalce Tenetiš (blizu 50 jih je) v domu obiskal dedek Mraz, jih obdaril in razveselil z igrico. a g Telefon na Križni gori Stara Loka-Podlubnik — Sklep sveta krajevne skupnosti, da prenesejo telefonsko omrežje za Križno goro med osnovna sredstva PTT, je pomenil zeleno luč za vključitev telefonov za 17 hiš v telefonsko omrežje. Prebivalci Križne gore so za ureditev telefonskega omrežja opravili okrog 2500 prostovoljnih delovnih ur. Za vod iz Praprotna so prispevali in postavili 172 telefonskih drogov. Pomagali pa so tudi člani Lovske družine Križna gora. Krajani so prispevali v denarju in delu 3,9 milijona dinarjev, Lovska družina 230 tisoč, dobre 3,4 milijona dinarjev pa krajevna skupnost in drugi. Največ delovnih ur so naredili Franc Čadež, Lojze Krmelj in Janko Ravnikar. S. J. Nastop vokalnih skupin Gorje — Zveza kulturnih organizacij Gorenjske in Radovljice sta prejšnji petek v domu TVD Partizan v Gorjah pri Bledu pripravili srečanje malih vokalnih skupin Gorenjske. Ta srečanja so v radovljiški občini vsako leto in vedno v drugem kraju. Tokrat so se na prireditvi predstavili Moški oktet DPD Svoboda France Prešeren iz Žirovnice, oktet Sava iz Kranja, Škofjeloški oktet iz Škofje Loke, sekstet Dekleta z Bukovice-Bukovščice, glasbena skupina KUD Jelendol pri Tržiču, Stbbljanski oktet iz Domžal in moški oktet kulturnega društva LIP Bled iz Zasipa. Na programu so imeli partizanske, umetne in narodne pesmi. J. A. Prometni kviz za srednje šole — Avtomoto društvo Kranj je skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri občinski skupščini 22. decembra popoldne v Domu JLA v Kranju organiziralo prometni kviz za srednje šole. Pomerilo se je 15 ekip. Zmagala je ekipa SŠ Iskra I, drugo mesto je osvojila prva ekipa JLA, tretje pa SKMS-mlekarska šola I. Nagrade za tekmovalce so prispevali: občinske konference ZKS, SZDL in ZSMS, Sava Kranj, Merkur Kranj, LTH Škofja Loka, EGP Škofja Loka, Zavarovalna skupnost Triglav in svet za preventivo in vzgojo v cestnem m ometu. — A. Z. — Foto: F. Perdan PISALI STE NAM Vodnjak Janeza Nepoinuka ob župnijski cerkvi v Kranju Iz Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju smo dobili naslednje pismo: »Obveščamo vas, da je vodnjak, ki ga je leta 1911 izdelal kipar Franc Ber-nekar za Majdičeve, kulturni sporne- t nik, razglašen z občinskim odlokom (Ur. v. Gor. 19/83). Spomenik je družbena lastnina, v upravljanju Skupščine občine Kranj, ki mora za vzdrževanje določiti stalnega skrbnika in določiti skupnost, ki mora to čiščenje financirati. Komunalna skupnost oziroma KOGP Kranj te naloge nima, ker menijo, da čiščenje spomenika (čeprav so to javne površine) ne sodi v njihov delokrog, ker nimajo za to usposobljenih ljudi. Vodnjak je že na tretji lokaciji. Načrt za zadnjo postavitev je izdelal dr. Peter Fister, ki meni, da je bil ob prestavitvi narejen premajhen odtok, ki zdaj preprečuje reden pretok vode. Leta 1985 je bil vodnjak z denarjem. kulturne skupnosti Kranj restavri-ran. Letos so si ga ogledali skupaj z delavci KOGP Kranj. Dogovor je bil. da se odtok uredi in izdana je bila tudi naročilnica. Vendar so potem v KOGP Kranj ocenili, da bi bil poseg prezahteven. Potem si je vodnjak ogledal vodovodni instalater Lojze Smolej. Dogovorjeno je bilo, da se na dnu vodnjaka zvrta luknja za odtok meteorne vode. Vendar pa KOGP kljub večkratni Mleto pljučno pečenko in rumenjake trdo kuhanih jajc na deski drobno sesekljamo. Posebej umešamo maslo, dodamo majonezo, gorčico, sesekljano meso z rumenjaki in vse začimbe. Temeljito razmešamo. Na velik steklen krožnik položimo oprane solatne liste. Na vsak list položimo okroglo rezino paradižnika ali rezino vložene paprike. Pokapljamo z oljem in kisom, Na te rezine položimo počez prerezano trdo kuhano jajce brez rumenjaka in vanj denemo kroglico nadeva. V sredino zataknemo vejico peteršilj a ali olivo. K jedi ponudimo vroč popečenec. Cvetačna juha Potrebujemo 1/2 kg cvetače, 100 g krompirja, liter in pol vode, jušno zelenjavo, 50 g masla, muškatni orešček, sol, poper, peteršilj in 1/2 (4)dl kisle smetane. V vodi, ki smo ji dodali jušno kocko, kuhamo na cvete razdeljeno cvetačo in na kocke narezan krompir. Ko je zelenjava na pol kuhana, primešamo na maslu pripravljano belo prežganje, ki smo ga razkuhali z 1 dl vode. Dodamo še vse začimbe in kuhamo do mehkega. Juho potresemo s sesekljanim peteršiljem in ji primešamo kislo smetano. Pečena purica Potrebujemo purico, težko približno 2 kg, staro 1 leto, 60 g masti, 3 dl kostne juhe ali juhe iz koncentrata, 40 g masla in sol. Purico očistimo, iz stegna potegnemo kite, toda previdno, da ne raztrgamo mesa, jo posolimo, damo v pekač, prelijemo z vročo mastjo, spodlijemo z juho in pekač pokrijemo. Pokrito najprej dobro uro dušimo. Vmes polivamo s sokom, ki se nabira na dnu pekača. Nato pekač odkrijemo, dodamo maslo in pečemo še približno 1 uro, vmes pa še polivamo, da se purica mehča in dobi rumeno barvo. Da bo enakomerno obarvana, jo tudi večkrat obrnemo. Pečeno purico s škarjami za perutnino in ostrim nožem previdno narežemo, zložimo na večji oval in obložimo z mlinci. Oboje prelijemo s sokom od pečenja, Mlinci Kupimo jih v trgovini. Potrebujemo 700 g mlincev, slan krop, pečenkino omako ali ogreto maslo. Mlince nalomimo na večje krpe, prilijemo s kropom in pustimo 10 minut. Odcedimo jih in stresemo k pečeni purici ali pa ponudimo posebej v primerni skledi. Prelijemo jih z omako od pečenja ali pa zabelimo z ogretim maslom. Rdeče zelje Potrebujemo 1 kg rdečega zelja, 60 g masti, 1 dl črnega vina, sok 1/2 limone. 2 jabolki, 20 g sladkorja, 50 g čebule, sol. Na masti zarumenimo sladkor, dodamo drobno naribano čebulo in ko zarumeni, prilijemo vino, dodamo na rezance narezano zelje, polijemo z zajemalko vode, dobro premešamo in pokrijemo. Med dušenjem večkrat premešamo, da se zelje ne prime. Po potrebi prilivamo vodo ali juho. Ko je zelje mehko, dodamo kot repa naribano jabolko, solimo in še nekaj minut dušimo. Jed po potrebi okisamo z limoninim sokom. Orehove rezine Potrebujemo 4 jajca, za težo 3 jajc moke, za težo 3 jajc sladkorja, 100 g orehovih jedrc, 1/2 vrečke pecilnega praška, limonino lupinico. Rumenjake in polovico sladkorja 20 minut mešamo. Dodamo grobo narezane orehe, polovico moke s pecilnim praškom in polovico snega, v katerega smo vtepli preostali sladkor. Narahlo premešamo, na to dodamo še drugo polovico snega in moke ter limonimo lupino. Narahlo premešamo in damo v pomaščen rebrast model za kolač. Pečemo 15 minut pri 150 stopinjah C in nato še 20 minut pri 180 do 200 stopinjah. Kolač stresemo na s sladkorjem potresen steklen krožnik. Ko se kolač ohladi, ga narežemo na rezine. Kavni flip Potrebujemo štiri rumenjake, 4 zvrhane žlice instant prave kave, 1/4 1 mleka, 1 dl konjaka, 1 dl maraskina, sladkor po okusu, 6 kock ledu, stepeno smetano za okrasitev in 1/2 žličke mlete kave. Vse surovine temeljito pretresemo in pijačo nalijemo v koktajl kozarce. Po vrhu nabrizgamo stepeno smetano in potresemo z mleto kavo. Ce smo na trgu namesto purana dobili raco ali gos, ravnajmo takole: uležano raco ali gos po zunanji strani natremo s soljo, po notranji pa s soljo, majaronom in stolčeno kumino. Nato dresiramo (zvežemo noge in peruti) in položimo v pekač. Prelijemo jo z vročo maščobo, prilijemo vodo ali juho in damo v vročo pečico. Pečemo pri zmerni vročini, da se žival počasi mehča in dobro speče. Med pečenjem jo polivamo in obračamo, kot je navedeno pri drugi perutnini. Pečemo približno 2 uri. NAGRADNA UGANKA Decembra je sarajevski Diskoton poslal na tržišče novo, osmo ploščo ene najbolj znanih jugoslovanskih rockovskih skupin. V preteklosti so zasloveli s pesmimi Tako ti je mala moja kad ljubi Bosanac, Bitanga i princeza, Doživjeti stotu.. . Glasbenike v skupini že od vsega začetka usmerja Goran Bregovič. Kako se ta ansambel imenuje? Dopisnice z odgovori pošljite do 15. januarja na naslov Gorenjskega glasa, 64 000 Kranj, Moše Pijadeja 1. Srečni izžrebanec bo prijel za nagrado veliko ploščo iz produkcije Diskotona. Za spodbudo objavljamo naslovnico. GORENJSKI ŠOLARJI O TRAGEDIJI NA GOREJKU___ Silva je napisala najbolj občuteno Kot že vrsto let je tudi letos odbor borcev Prešernove brigade razpisal natečaj za najboljši spis o tragediji, ki se je 15. decembra 1943 odigrala v Lovčevem hotelu na Pokljuki. Takrat je padel skoraj ves 3. bataljon Prešernove brigade, 79 borcev. Iz 14 gorenjskih šol je prišlo 53 spisov učencev osmih razredov. Posebna žirija je izbrala deset najboljših del. Mad najboljše pisce so se uvrstili naslednji učenci: Mateja Šlibar iz osnovne šole Staneta Žagarja v Upnici, Marjana Laibacher iz osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču, Manuela sinko, Simona Mule j in Darja Pogačnik iz osnovne šole dr. Josipa Plemlja na Bledu, Iza Repe in Silva Tanškovec in osnovne šole F. S. Finžgarja v I*scah, Lucija Perne iz osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, Saša Bunčič iz osnovne šole Toneta Cufarja na Jesenicah in Erika Šolar iz osnovna šole Prešernove brigade Železniki. Za najboljšega je bil izbran spis Silve Janškovec iz osnovne šole V. S. Finžgarja v Lescah. Svoje delo je zbranim na prosla-.. na Goreljku tudi sama prebrala (na sliki). Nagrado, knjigo »ti i rešernove brigade, ji je predal nekdanji komandant >ve brigade Ivan Javor-Igor. D D. NOVOLETNA PESEM Novo leto že prihaja, . zima s snegom nas obdaja. Pečejo se že piškoti in dedek Mraz je že na poti. S Triglava prihiti in vse nas obdari Ko ura dvanajsta odbije, se šampanjec slastno pije. Ta hip v novo leto smo stopili, starega pa stran spodili. Mojca Marin, 5. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič SREČANJE Z UMETNIKI Tretjo uro pouka smo danes preživeli zelo prijetno. Obiskali so nas trije znani slovenski operni pevci: Sonja Hočevar, Ladko Korošec in Rajko Koritnik. Priredili so nam koncert v večnamenskem prostoru. Zapeli so nam arije iz različnih oper. Spominjam se le naslovov: Seviljski brivec, Don Pasqua-le in Prodana nevesta. Najbolj všeč mi je bila arija me-šetarja in Vaška iz Prodane neveste. Lepe so bile tudi slovenske narodne pesmi v njihovi izvedbi. Posamezne točke je povezoval Ladko Korošec. Poleg naslova je vselej povedal še kakšno zanimivost o skladatelju. Prireditev mi je bila zelo všeč. Zbudila mi je tudi zanimanje za operno glasbo, ki je doslej nisem dosti poslušal. Želel bi si ogledati celotno predstavo Prodana nevesta. Aleš Budkovič, 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka PREŠCE Večkrat se otroci in vnuki zberemo pri stari mami na kmetiji. Tako smo se tudi letos ob dnevu mrtvih zbrali pri njej. Ker nas je zelo zeblo, nam je skuhala čaj in postregla s potico. Nato nam je začela pripovedovati, kako je bilo včasih na ta dan. Ker se mi je zdelo zanimivo, vam bom opisala. Vsako leto so ta sicer žalostni dan bajtarski otroci zelo težko pričakovali. Ta dan so namreč pobirali po kmečkih hišah prešce, kot so jim pravili v naših krajih. To so majhni hlebčki kruha. Bolj bogata in imenitna je bila hiša, bolj bele in velike prešce so pekli. Že zjutraj so matere dale otrokom platnene vrečke. V te so do trde noči nabirali prešce, ki so jim potem skoraj vso zimo nadomeščale kruh. Ko je kruh postal star, so ga matere posušile in otroci so ysak dan dobili le kako skorjo, saj bi ga sicer prehitro zmanjkalo. Tudi kmečki otroci bi radi pobirali prešce, vendar je bila to le nezapisana pravica bajtarskih otrok. Včasih se je otrok, ki se je zavedal svoje revščine, bridko zjokal za grmom, kjer ga nihče ni videl. Vendar je pobiral naprej, saj je vedel, da bodo prešce edini kruh, ki ga bo lahko jedel pozimi. Vse leto so po vasi govorili, kako grda in skopuška je gospodinja, ki je otrokom pred nosom zaprla vrata. Največ prešc so otroci dobili v hiši, kjer sojim bili botri. Moja mami se še dobro spominja, kako so vsako leto spekli prešce. Ker jih nihče več ni pobiral, so to navado opustili. Stara mama je menila, da smo lahko kar veseli, da so ti časi minili. Obljubila pa nam je, da bo naslednje leto spekla vsaj devet prešc kot spomin na tiste težke čase. Marjana Pokorn, 7. c r. OŠ Lucijana Seljaka Kranj SISTEMATSKI PREGLEDI OTROK_ Z vsakim novim šolskim letom začno prihajati v šolski dispanzer razredi šolarjev na sistematske preglede, ki spadajo poleg zdravljenja, cepljenja in drugih nalog v redno delo šolskega zdravnika, Kaj so pravzaprav sistematski pregledi? To so celoviti pregledi, ponavljajoči se pregledi zdravih šolarjev, s katerimi: 1. sledimo telesno rast 2. odkrivamo motnje, ki bi ovirale prilagoditev otroka na šolsko delo, na primer slabovidnost, naglušnost, motnje govorenja, čustvene in vedenjske motnje, psihični razvoj 3. odkrivamo spremembe, ki bi lahko vodile v bolezen, in pazimo, da se že obstoječe zdravstve motnje ne bi poslabšale. Sistematski pregledi otrok se ne začno šele v šolski dobi. že novorojenca v porodnišnici temeljito pregleda pediater, ki vsakega otroka obenem z zdravstveno dokumentacijo preda kolegom v otroškem dispanzerju. Ti pregledajo zdrave dojenčke v posvetovalnicah vsaj petkrat v prvem letu življenja, male otroke pa med tretjim in četrtim letom. Takrat otroke prvič obravnava tudi psiholog. Naši zobozdravniki sistematično pregledujejo in zdravijo zobe vsem šolskim, mnogi pa tudi predšolskim otrokom, gorenjski otologi pa s pomočjo skupinske andiometrije po šolah množično pregedujejo sluh. Naglušne otroke nato posamično zdravijo in kontrolirajo v svojih ambulantah. Eden najvažnejših sistematskih pregledov je tisti pred vstopom v šolo. V otroškem življenju je to važna prelomnica, saj se prvič zares ločuje od staršev in varnega doma ter vstopa v svet drugih ljudi. Šolanje je zanj delo, na katerega mora biti dobro pripravljen. Da lahko sledi pouku, mora biti dovolj bister, mora dobro videti, slišati in govoriti. Mora se tudi prilagoditi učitelju, sošolcem in šolskemu redu, česar vedno vsi učenci ne zmorejo. Težave se lahko pokažejo v čustvenih ali vedenjskih motnjah ali pa se zatika pri pisanju, branju ali govorenju. Za vse vrste motenj imamo danes že strokovnjake, ki jih pomagajo odpraviti, od okulista, otologa, logopeda prek ortopedagoga do psihologa in otroškega psihiatra. Za otroke, ki ne zmorejo normalnega šolanja, imamo tudi šole s posebej šolanimi pedagogi in z otroku prilagojenim šolskim programom, (nadaljevanje prihodnjič) dr. Helena Valič ■orc iolr Slov )rav »iroi »ed< M. C /a jć libi >m( lani tas ege (ral (on 5tr( 1. di 5tr< azli yiov iel£ tad 5pc aon Mir svei Kpc )on Jok do 'on 'ris :a s (Ofl Srn ijul »ng »eri (nji lisi >ro Dar /re Jrc PRAV JE, DA VEMO_ še tako lepo pripravljena miza in soba postaneta prav kmalu prava podoba neurejenosti, če ne skrbimo, da se porabljena posoda, prazne plošče in drugo sproti pospravlja. Če je pripravljena »samopostrežba«, boste gostom zelo olajšali skrb, kam z umazanim krožnikom, če jim boste pokazali posebno mizico ali servirni voziček, kamor lahko odlagajo. Naj-pripravnejši je dovolj velik pladenj, da je na njem pro- op ez< pe-»dc ____*ro Maj štora za dva krožnika, Na*ro drugega namreč odlagamo£V jedilni pribor. Sproti praznimo tudi pelnike. Serviete so zelo pomembna stvar. Ne skoparimo z njimi, a brez skrbi lahko tudi ob velikih praznikih, kot je sil-gri vestrovo, vzamemo papirna-~ te. Kadar pa damo gostom|o( pečene in ocvrte piščance, — postrežemo z gosjo, raco, pu-toi ranom in podobnim, poskrbi-^ mo, da si bodo lahko nemote-no oprali prste. Saj je dovo-^'J ljeno obirati, le brez zadrege.mi jim pokažite kopalnico. /P< i MOJ OČKA VOJAK Veliko ur je bil na straži. Velikokrat je bil zelo premražen in moker. Hodil je na dolge pohode. Vojaki branijo našo do movino. Simon Vreš Moj očka je bil ostrostrelec. Pri vojakih se je naučil, kako se strelja na sovražna letala. Ponoči je bil na straži. Čuval je našo domovino. Ana Stefanovič Moj očka je bil kuhar. Tudi vojaki morajo jesti, da lahko stražijo domovino. Tudi očka je imel puško in unjformo. Učili so se streljati. Vojake je služil na Jahorini pri Sarajevu. Maja Tomažin Vsi mladi fantje grejo k vojakom, Tam se naučijo čuvati našo domovino. Tudi moj očka je bil vojak. Bil je v Sloveniji v Bovcu. V kasarni so mu dali vojaško obleko. Potem so mu dali še puško. Pri vojakih se je veliko naučil, da bi mu koristilo, če bi nas napadli sovražniki. Vukomir Kljajevič Ko je bil moj očka vojak, je moral nositi puško. V vojski se je naučil streljati. Stražil je meje naše domovine. V vojski je bil eno leto in pol. Dušan Bergat Takrat, ko je bil moj oče vojak, se jaz še nisem rodila.. Moj oče je bil v rodu tankistov. Tam je bilo veliko orožja in municije. Učili so se streljati. Pri vojakih spoznaš veliko prijateljev. Z vsemi vojaki moraš biti dober tovariš. Hrana je tam dobra in je na izbiro. Vojska je zato, da brani domovino pred sovražnikom. Vsak vojak mora biti vedno v pripravljenosti za boj. Monika Kovačič, vsi 1. e. r. OŠ Bratstvo in enotnost Kranj lici U • i: j. avi ije ie Zelo veseli smo snega. Zdaj bo živo na hribčku za našo hišo. jj — Narisala Laura Maček, 4. r. OŠ Petra Kavčič v škof ji Loki ;| jfK. 26. DECEMBRA 1986 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN @®IIMmJ©]EnGLAS !V SPORED IBOTA 27 decembra " [Poročila 5 Bolnišnica Franja 1 Slovenske ljudske i pravljice III.: O dveh bratih : I siromakih, I. del ' Pedenjžep j ' M. Oedakovič —I. in A. Vajavec: Zlata ribica — ' i Ribice ni več, 6. del i Smogovci II., 3. oddaja l nanizanke TV Zagreb 1 Resnična legenda in 3 legendarna resničnost: i Kralj Matjaž — Matija , , Korvin 1 Otroški festival v Ankari, " t 2. del [< ! Otrok in igra: Igra v s i različnih pogojih I Novi Pacifik, ponovitev 7. 3 ' dela ameriške . nadaljevanke 1! Spoznano — neznano, j ponovitev r Mir in razorožitev — Ob svetovnem letu miru: * Apokalipsa (Nizozemska), l> ponovitev 7. dela >- dokumentarne serije OZN a : (do 14.10) j ] Poročila j. ' Prisluhnimo tišini, oddaja • , za slušno prizadete I. ! Koncert za UNICEF 1 \ Smrtnik, avstralski film Ljubitelji narave, 8. del '■, angleške dokumentarne k serije it 1 Knjiga j Risanka ' Propagandna oddaja 1 Danes: Turistični globus ! TV dnevnik č 'Vreme j Zrcalo tedna 2j Propagandna oddaja Nagrada, ameriški film Ja Propagandna oddaja 1Q' TV dnevnik 1 Popevke ob Gardskem jezeru, zabavnoglasbena e- oddaja, III. del Oddajniki II. TV mreže 12.35 Test 12.50 Dobrodošli v domovino 13.35 Mali šlager 14.35 Miti in legende 14.50 Dan pionirjev, skupna oddaja jugoslovanskih TV studiov 16.20 Pol ure z vokalnim ansamblom Mostovi 18.50 Pobožaj mačko za ušesi, češkoslovaški film 18.20 Ameriška jahta v splitski luki, ponovitev drame 19.30 TV dnevnik 20.00 Tri srca Radenci '86 20.30 Dokumentarna oddaja 20.30 Dokumentarna oddaja 21.15 Poročila 21.25 Športna sobota 21.45 Glasbeni večer: 125 let opere HNK 23.30 BIS — nočni program TV Beograd NEDELJA 28 decembra 8.00 Poročila 8.05 Živ žav: Risanke, Biskvitki 9.00 Lutkovni živ žav 9.05 Z vrha, ponovitev 2. dela angleške nadaljevanke 9.30 Slavni zdravniki bolnišnice Charite: Zdranik v uniformi, 4. del nemške nanizanke 11.30 Domači nasambli: Ansambel Vita Muženiča 11.55 Propagandna oddaja 12.00 Kmetijska oddaja 14.00 Poročila ■ 14.30 TV kavarna 15.30 Poročila 15.35 Plavi angel, nemški film 17.15 Portret Marlene Dietrich 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Potrošniška porota 19.30 TV dnevnik 19.53 Vreme 19.55 Propagandna oddaja 20.00 A. Marodič: Pisma — Vrata, 3. del nanizanke ADI0 d- JETEK, 26. decembra trogram '8.00 Jutranji program -a — 8.05 Radijska šola za stopnjo - 8.35 Glasbena lica - 9.05 Glasbena mati-- 9.35 Napotki za naše go-tujine - 10.05 Rezervirano 11.05 Ali poznate — 11.35 »smijo po Jugoslaviji — »'»»dri zvoki - 12.30 Kme-?ti - 12.40 Iz glasbe-^icije jugoslovanskih naro-"^arodnosti - 13.00 Da- 3.00-ih - Iz naših kra-j.20 Osmrtnice, obvestila javna glasba — 13.30 Od lije do melodije — 14.05 'je popoldanski razpolo-• : intermezzo — 14.30 Člo-zdravje - 14.40-15.25 iski mozaik - 16.00 Vrulja - 17.00 Studio ob -ih - 18.00 Glasba starih :rov — 18.15 Gremo v kino .45 Pojemo in godemo — To imamo radi — 21.05 a o morju in pomorščakih .15 Informativna oddaja v Čini in angleščini — -24.00 Iz glasbene skrinje 05 - 4.30 Nočni program -* OBOTA, 27. decembra ' rogram •8.00 Jutranji program - glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Sobotna matineja — 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi -11.05 S poti po Jugoslaviji — 11.30 Srečanja republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Kulturna panorama — 16.00 Vrtiljak in EP - 16.40 Lojtr-ca domačih - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije — 19.00 — Radijski dnevnik - 20.00 - 23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči - 00.05 - 5.00 Nočni program — glasba NEDELJA, 28. decembra Prvi program 5.00 - 8.00 Jutranji program -8.07 Radijska igra za otroke -9.05 Še pomnite tovariši - 10.0E Nedeljska matineja -11.00-13.00 Naši poslušalci če stitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za naše kmetovalce -14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Nedeljska reportaža - 16.05 Humoreska tega tedna - 17.00 Poročila -17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer - 22.20 - 23.00 Glasba za prijeten konec tedna — 23.00-4.30 Nočni program -glasba tli Dragulj z Nila, avanturistični film, v katerem igrata Mic-1 Douglas in Kathleen Turner, je poln nepričakovanih do Ikov, enkratni so posnetki iz eksotičnih krajev. Mlad par si razburljivih avanturah v filmu Lov na zeleni diamant odpo-» na svoji jahti v Sredozemlju. Toda avanture in nevarnosti ■ na pomolu. Nevarni Omar hoče »dragulj z Nila« in zato tbi lepo pisateljico. Nastane razburljivo preganjanje skozi ike puščave vse do srečnega konca. Film je posnet v »dol-_itereo« Nori dan — beatlesmanija je komedija. Tri dekleta so ta-lore na Beatlese. da ob njihovem prvem obisku v Združe državah pozabijo na vse, na fante, šolo, starše. Kako dobi-stopnico za koncerti Mora v ulici brestov je grozljivka. Srednješolka Nancv in j .•jeni prijatelji žive v mirni Ulici brestov v malem kalifor-».em mestu. Naenkrat pa začno vsi sanjati enake strašne ,e: zasleduje jih oseba deformiranega obraza, namesto ima ostre jeklene kremplje. Sanje postanejo resničnost. I žrtev je Tina... \ Med prazniki bo na sporedu tudi odlični izraelski film Za ^vjktkami, ki je bil večkrat nagrajen in je kandidiral celo za s^Urja. To je psihološka drama o sodelovanju arabskih in iz-tkih zapornikov v enem od izraelskih zaporov. To je po- -—t zbližanja dveh povsem nasprotnih si svetov. -—-"i 7. januarja si bomo ob 16. in 19. uri lahko ponovno, ogle-Amadeusa. film, ki govori o življenju in delu Mozarta. Na »d pa bodo tudi predpremiere filmov Zeta Film za leto ): 27. decembra ameriški pustolovski film Smaragdni - d, 31 decembra pa jugoslovanska komedija Prostovoljci. »ki irca se bomo nasmejali Bati Živojinoviču, Ljubiši Samard-i in Biljani Ristič. I januarja pa bo na sporedu ameriški vvestern Silverado 20.45 Propagandna oddaja 21.00 Športni pregled 21.45 Komati, reportaža TV Novi Sad 22.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže 15.25 Kako biti skupaj 15.55 Na 4 kolesih 16.15 Unesco včeraj, danes , jutri 17.15 Športnik leta, reportaža 17.45 Novoletni turnir v malem nogometu 18.45 Udeleženec in priča, oddaja iz kulture 19.30 TV dnevnik 20.00 Španska državljanska vojna, 6. zadnji del dokumentarne serije 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Sokolov let, 3. del nadaljevanke 22.30 Poezija PONEDELJEK 29. decembra 9.00 Zrcalo tedna 9.20 Partizansko novo leto, dokumentarna oddaja iz cikla Čas, ki živi (do 9.50) 16.05 TV mozaik — ponovitev 16.55 Poročila 17.00 Župančič — N: Grafenauer: Abeceda na polju in v gozdu. Risanka 17.30 K. Ković: V pravljico se pride najbolje peš 17.45 Smogovci II., 4. oddaja nanizanke TV Zagreb 18.15 Videogodba — ponovitev 18.45 RisanKa 19.00 Danes: Podravski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.58 Propagandna oddaja 20.05 P.Scott: Dragulj v kroni, 2. del angleške nadaljevanke 2055 Propagandna oddaja 21.05 Aktualno 21.55 Glasbeni večer 22.45 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.00 18.55 19.00 19.30 20.00 20.50 21.05 21.10 22.05 Beograjski TV program Premor Indirekt, oddaja o športu TV dnevnik Znanost Včeraj, danes, jutri Propagandna oddaja Omožila sem se s Klondikom, 2 del kanadske nadaljevanke Hit meseca TOREK 30. decembra 9.00 Delo — tveganje 12.50 Propagandna oddaja 12.55 Oberstdorf: Smučarski skoki, prenos 15.40 TV mozaik — ponovitev 16.40 Poročila 16.45 P. Zidar: Tončkove sanje. Risanka 17.15 Otroški festival v Ankari, 3. del 17.45 Periskop 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obalno — kraški • obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.58 Propagandna oddaja 20.05 A. Beolco — Razzante: La Moscheta, posnetek predstave SSG Trst 21.30 Propagandna oddaja 21.35 Integrali . 22.50 TV dnevnik Oddajniki M. TV mreže: 17.25 TV dnevnik 17.45 Otroška dokumentarna oddaja 18.15 Gozdovi, izobraževalna serija TV Lj 18.45 Mešam zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena oddaja 20.45 Žrebanje lota 20.50 Včerj, danes, jutri 21.05 Čas podvigov, dokumentarna oddaja 21.50 Izobraževalna oddaja ČETRTEK 1. januarja 8.30 8.35 9.10 10.40 12.10 12.15 13.30 15.40 16.35 17.35 19.10 19.15 19.20 Poročila Novoletni živ žav Akademija gospoda Packe, I. del poljskega mladinskega filma Otroški spored vseh jugoslovanskih TV studiov Propagandna oddaja Dunaj: Novoletni koncert, prenos Garmisch — Partenkirchen: Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos Iz silvestrskega sporeda TV Koper Lojtrica domačih To so gadje, slovenski film Risanka Propagandna oddaja TV in RA nocoj umi KRANJ CENTER 26. decembra: amer. erot. film STRASTI ob 16. in 18. uri, 27. decembra: ob 16. uri amer. barv. glas. komedija ELEKTRIČNE SANJE, amer. barv. erot. film STRASTI ob 18. in 20. uri, pred-premiera amer. barv. pustol. filma ZAKLAD CARJA SALOMONA, 28. decembra: amer. Šved. barvni risani film HEIDI ob 10. uri, amer. barv. glas. komedija ELEKTRIČNE SANJE ob 15. uri, amer. barv. erot. film STRASTI ob 17. in 19. uri, pred-premiera amer. barv. pust. filma SMARAGDNI GOZD ob 21. uri, 29. decembra: amer. barv. glas. komedija ELEKTRIČNE SANJfr ob 16., 18. in 20. uri, 30. decembra: amer. barv. glas. film ELEKTRIČNE SANJE ob 16., 18. in 20. uri, 31. decembra: predpre-miera jug. barv. vojne komedije PROSTOVOLJCI ob 16. in 18. uri, 1. januarja: amer. barv. fant. pust. film SUPERMAN III ob 15., 17. in 19. uri, 2. jenuarja: amer. barv. fant. pust. film SUPERMAN III ob 15., 17. in 19. uri. 3. januarja: amer. barv. fant. pust. film SUPERMAN III ob 16., 18. in 20. uri, 4. januarja: amer. barv. risani film SKRIVNOST ČUDEŽNEGA GRMA ob 10. uri, 5. januarja: amer. barv. komedija NORI DAN - BEATLESMANIJA ob 16., 18. in 20. uri, 6. januarja: amer. barv. komedija NORI DAN - BEATLESMANIJA ob 16., 18. in 20. uri, 7. januarja: amer. barv. glas. film AMADEUS ob 16. in 19. uri, 8. januarja: amer. barv. pust. film DRAGULJ IZ NILA ob 16. uri, izrael. amer. barv. film ZA REŠETKAMI ob 18. in 20. uri. KRANJ STORŽIČ 20. uri, 5. januarja: amer. barv. akcij, film ZAKON MOLKA ob 16., 18. in 20. uri. 6. januarja: amer. barv. akcij, film ZAKON MOLKA ob 16., 18. in 20. uri, 7. januarja: ital. amer. barv. akcij, film PAR - NEPAR ob 16., 18. in 20. uri, 8. januarja: angl. barv. pust. film SAMO ZA TVOJE OČI ob 16., 18. in 20. uri. KAMNIK DOM 26. decembra: amer. barv. akcij, film BOJEVNIKI PODZEMUA ob 16., 18. in 20. uri, 27. decembra: hongkonški barv. karate film KARATE BOJEVNIK ob 16. 18. in 20. uri, 28. decembra: amer. barv. vojna komedija NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 14. in 18. uri, 29. decembra: amer. barv. erot. film STRASTI ob 16., 18. in 20. uri, 30. decembra: amer. barv. vojna komedija NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 16., 18. in 20. uri, 31. decembra: nem. barv. erot. film DIVJE NOČI GOSPE »O« ob 16. in 18. uri, 1. januarja: hongkonški barv karate film KARATF BOJEVNIK-ob 14. uri, ital. amer. -barv. akcij, film MOŽ, IMENO-iVAN BULDOŽER ob 16., 18. in 20. uri, 2. januarja: ital. amer. barv. akcij, film MOŽ, IMENOVAN BULDOŽER ob 14, 16. in 18. uri, nem. barv. erot. film CARICA KATARINA IN NJENI UU BIMCI ob 20. uri, 3. januarja: amer. barv. srhljivka MORA V ULICI BRESTOV ob 16., 18. in 20. uri, 4. januarja: ital. rmer. barv. komedija MOŽ, IMENO VAN BULDOŽER ob 14. uri, amer. barv. srhljivka MORA V ULICI BRESTOV ob 16., 18. in 27. decembra: amer. barv. fant. film SUPERMAN III ob 16. in 18. uri, angl. barv. erot. film DOŽIVLJAJI ČISTILCA OKEN ob 20. uri, predpremiera amer. barv. pust. filma SMARAGDNI GOZD ob 22. uri, 28. decembra: amer. barv. fant. film SUPERMAN III ob 15. in 17. uri, angl. barv. erot. komedija DOŽIVLJAJI ČISTILCA OKEN ob 19. uri, predpremiera amer. barv. pust. filma ZAKLAD CARJA SALOMONA ob 21. uri, 1. januarja: amer. barv. vojna komedija NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 15. in 17. uri, amer. barv. erot. film STRASTI ob 19. in 21. uri, 2. januarja: predpremiera jug. barv. vojne komedije PROSTOVOUCI ob 15. in 17. uri, amer. barv. erot. film STRASTI ob 19. in 21. uri, 3. januarja: amer. barv. glas. komedija ELEKTRIČNE SANJE ob 16. in 18. uri, amer. barv. erot. film STRASTI ob 20. in 22. uri, 4. januarja: amer. barv. glas. komedija ELEKTRIČNE SANJE ob 15. in 17. uri, amer. barv. erot. film STRASTI ob 19. in 21. uri, 5. januarja: ital. amer. barv. komedija MOŽ, IMENOVAN BULDOŽER ob 18. uri, izrael. amer. barv. film ZA REŠETKAMI ob 20. uri, 6. januarja: ital. amer. barv. komedija MOŽ, IMENOVAN BULDOŽER -ob 18. in 20. uri, 7. januarja: amer. barv. fant. spektakel ŽENSKA SOKOL ob 18. in 20. uri, 8. januarja: amer. barv. glas. komedija AMADEUS ob 17. in 20. uri. DUPLICA 19.30 TV dnevnik 20.05 Analiza GA—PA 20.20 Krištof Kolumb, i. del italijansko—ameriške serije 21.25 Tednik 22.25 Poročila 22.30 Silvestrovanje po svetu Oddajniki II. TV mreže 10.30 Poročila 10.35 Grand prix Mesama, zabavnoglasbena oddaja 12.05 Roky II., ameriški film 14.00 MonikaSeleš, dokumentarno — zabavna oddaja 14.30 Selma in Orlando 15.30 Omožila sem se s Klondikom, 3. — zadnji del nadaljevanke 16.20 Otroški zabavni program v Madžarščini 17.20 Novoletni I. program, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Svet v letu 1986 21.00 Željoteka, glasbena oddaja 22.00 Poročila 22.05 Zabava vas Kićo Slabinac 22.35 Ročk portret 23.05 Ponovi isto pesem. Sam — ameriški film TV Zagreb I. program 8.40 Poročila 8.45 Briljantina, ameriški film 10.35 Risanka 10.40 Otroški spored vseh jugoslovanskih TV studiov 12.15 Dunaj: Novoletni program, prenos 13.30 Garmisch — Partenkirchen: Smučarski skoki, prenos EVR 15.40 Iz novoletnih sporedov 16.40 Zvezd,le poti, ameriški film 18.45 Zadnje poletje otroštva, otroška serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz tujih novoletnih sporedov 21.05 Donovanov greben, ameriški film 22.55 Pogorelič igra Ravela 23.50 Poročila 23.55 Program plus mladinskega filma 12.00 Košnikova gostilna 13.30 Mini Shovv — Kaljopi, oddaja TV Skoplje 13.30 Rezervirani čas 14.30 Dr, Dolittle, ameriški film 16.55 Koncert iz Postojnske iame 17.55 Šport v letu 1986 19.10 Risanka 19.20 TVin RA nocoj 19.30 TV dnevnik 20.05 Krištof Kolomb, 2. del italijansko — ameriške serije 21.00 Propragandna oddaja 21.05 Vdove, 2. del angleške nanizanke 22.00 Poročila 22.05 Velika igra male gospe, ameriški film Oddajniki H. TV mreže 9.40 Silvesterski spored II. TV mreže — Ročk klub 87,ponovitev 11.40 Hatari, ameriški film 14.20 Srečna nova sestra, otroška predstava 15.20 Splavarji, dokumentarna oddaja za otroke 15.50 Pod krinko, ameriška nanizanka 15.40 Taverna Liliput, otroška oddaja 17.50 Ročk portret 18.20 Sokolov let. 3. del nadaljevanke 19.30 TV dnevnik 20.00 Šport v letu 1986 21.15 Bijelo dugme 22.00 Poročila 22.05 Sevdalinke 22.50 Koncert za Mimaro TV Zagreb I. program 9.05 Folk — top Mešam 9.35 Poročila 9.40 Strašilo, sovjetski film 11.40 Mak in Zak — najbolj dolgočasen shovv na svetu, otroška serija 12.10 Žepna ura dedka Mraza, risanka 12.30 Koncert Štefana Milenkovića 13.30 Lojtrica, zabavnoglasbena oddaja 14.20 Lev Tolstoj, serijski film 15.20 Iz silvestrskih programov 16.50 Varuj se prijateljev, ameriški film 18.20 Zabava vas Ivo Pattiera 18.50 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz tujih novoletnihj sporedov 21.05 Doktor Živago, ameriški film 00.05 Poročila 00.10 Program Plus 27. decembra: amer. barv. pust. film SMARAGDNI GOZD ob 20. uri, 28. decembra: amer. barv. risani film SKRIVNOST ČUDEŽNEGA GRMA ob 15. uri, amer. barv. akcij, film BOJEVNIKI PODZEMLJA ob 17. in 19. uri, 1. januarja: amer. barv. komedija OBUPANO IŠČEM SUZANO ob 18. in 20. uri, 3. januarja: amer. barv. vojna komedija NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 20. uri, 4. januarja: amer. barv. risani film HEIDI ob 15. uri, amer. barv. fant. pust. film SUPERMAN III ob 17. in 19. uri, 7. januarja: amer. barv. pus. film DRAGULJ IZ NILA ob 20. uri, 8. januarja: amer barv. komedija NORI DAN - BEATLESMANIJA ob 20. uri. TRŽIČ radio žiri PETEK 2. januarja 9.00 Poročila 9.05 F. Milčinski: Zvezdica zaspanka, lutkovna igra 10.15 Zvrha, 2. del angleške nadaljevanke 10.40 Akademija gospoda Packe, 2. del poljskega Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 982 MHz UKV območju 912 MHz UKV območju 96.4 MHz Oddajamo v nedeljo od 10.00 do 14.00 ure v torek in četrtek od 17.00 do 19 28. decembra 10.00 Napoved programa — Praznik krajevne skupnosti Log — Iz zgodovine naših krajev. 11.00 Novice in dogodki — Zdravstveni nasveti — Dober dan, dedek Mraz 13.00 Čestitke in pozdravi. __30. decembra 17.00 Napoved programa — Kako smučamo v Žireh — Ob zvokih slovenskih ljudskih inštrumentov — Gospodinjski nasveti 18.00 Novice in dogodki — Veterinarski nasveti — Dober večer, dedek Mraz 31. decembra 20.00 Silvestruite z nami 1. januarja 16.00 Napoved programa — Ponovitev novoletnega progra- 17. in 19. uri, amer. barv. erot. film STRASTI ob 21. uri, 29. decembra: jug. barv. komedija LEPOTA GREHA ob 17. in 19. uri, 30. decembra: hongkonški barv akcij, film VOHUN IZ BONDOVE ULICE ob 17. in 19. uri, 31. decembra: amer. barv. akcij, film BOJEVNIKI PODZEMUA ob 17. uri, 1. januarja: amer. barv. risani film SKRIVNOST ČUDEŽNEGA GRMA ob 15. uri, amer. barv. glas. komedija ELEKTRIČNE SANJE ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. srhljivke MORA V ULICI BRESTOV ob 21 uri, 2. januarja: amer. barv. glas. komedija ELEKTRIČNE SANJE ob 15. in 17. uri, nem. barv. erot. komedija DIVJE NOČI GOSPE »O« ob 19. uri, premiera amer barv. komedije NORI DAN - BEATLESMANIJA ob 21. uri, 3. januarja: amer. barv. risani film TOM IN JERRY - NAJVEČJA SOVRAŽNIKA ob 16. uri, premiera amer. barv. akcij, filma ZAKON MOLKA ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. fant. srhljivke ŽENSKA SOKOL ob 22. uri, 4. januarja: amer. barv. fant. srhljivka ŽENSKA SOKOL ob 15 uri, amer. barv. akcij, film ZAKON MOLKA ob 17. in 19. uri, psemiera amer. barv. vvestern filma SILVERADO ob 21 uri, 5. januarja: amer. barv. fant. spektakel ŽENSKA SOKOL ob 17. in 19 uri 6. januarja: amer. barv. vojna komedija NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 17. in 19. uri, 7. januarja: amer. barv. srhljivka MORA V ULICI BRESTOV ob 17. in 19. uri, 8. januarja: ital. amer. barv. akcij, film PAR - NEPAR ob 17. in 19. uri. JESENICE ŽELEZAR 17. in 19. uri, 5. januarja: amer. barv. erot. film STRASTI ob 17. in 19. uri, 6. januarja: amer. barv. erot. f1lm STRASTI ob 17. in 19. uri, 7. januarja: amer. barv. erot. film STRASTI ob 17. in 19. uri, 8. januarja: amer. barv. erot. film STRASTI ob 17. in 19. uri. JESENICE PLAVŽ 27. decembra: premiera amer. barv. pust. filma DRAGULJ IZ NILA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. erot. filma STRASTI ob 22. uri, 28. decembra: hongkonški barv. karate film KARATE BOJEVNIK ob 15. uri, amer. barv. pust film ob 26. decembra: amer. barv. fant. spektakel ŽENSKA SOKOL ob 17 in 19. uri, premiera amer. barv. erot. filma STRASTI ob 21. in 22.30 uri, 27. decembra: amer. barv. komedija OBUPANO IŠČEM SUZANO ob 17. in 19. uri, amer barvna komedija NORI DAN - BEATLESMANIJA ob 21 uri 28. decembra: amer. barv. 'risani film SKRIVNOST ČUDEŽNEGA GRMA ob 10. uri, amer. barv. komedija OBUPANO IŠČEM SUZANO ob 15., 17. in 19. uri, 29. decembra: amer. barv. komedija NORI DAN -BEATLESMANIJA ob 17. in 19. uri, 30. decembra: amer. barv. komedija NORI DAN -BEATLESMANIJA ob 17. m 19. uri, 31. decembra: amer. barv. vojna komedija NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 17. uri, 1. januarja: amer. barv. pust. film DRAGULJ IZ NILA ob 15., 17. in 19. uri, 2. januarja: hongkonški barv. karate film KARATE BOJEVNIK ob 15. uri, amer. barv. pust. film DRAGULJ IZ NILA ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. akcij, filma ZAKON MOLKA ob 21. uri, 3. januarja: amer. barv. vojni film SKO Zl PLAMENE NIKARAGVE ob 17 in 19 uri, premiera amer. barv vvestern filma SILVERADO ob 21 uri, 4. januarja: jug. barv. vojna komedija PROSTOVOUCI ob 15 uri, amer. barvni vojni film SKOZI PLAMEN NIKARAGVE ob 26. decembra: amer. barv. komedija OBUPANO IŠČEM SUZANO ob 18. in 20. uri, 27. decembra: hongkonški barv. akcij, film VOHUN IZ BONDOVE ULICE ob 18. in 20. uri, 28. decembra: amer. barv. risani film SKRIVNOST ČUDEŽNEGA GRMA ob 16. uri, amer. barv. fant. srhljivka ŽENSKA SOKOL ob 18. in 20. uri, 29. decembra: amer. barv. krim. film POLICAJ IZ BRONXA ob 18. in 20. uri, 30. decembra: hongkonški barv. karate film KARATE BOJEVNIK ob 18. in 20. uri, 1. januarja: amer. barv. komedija NORI DAN — BEATLESMANIJA ob 18. in 20. uri, 2. januarja: amer. barv. vojna komedija NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 18. in 20. uri, 3. januarja: amer. barv. pust. film DRAGUU IZ NILA ob 18. in 20. uri, 4. januarja: amer. barv. pust. film DRAGUU IZ NILA ob 16. in 18. uri, amer. barvna srhljivka MORA V ULICI BRESTOV ob 18. in 20. uri, 6. januarja: amer. barvna srhljivka MORA V ULICI BRESTOV ob 18. in 20. uri, 8. januarja: amer. barv. akcij, film BOJEVNIKI PODZEMUA ob 18. in 20. uri. KRANJSKA GORA 26. decembra: amer. barv. vojna komedija NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 18. uri, 30. decembra: amer. barv. fant. srhljivka ŽENSKA SOKOL ob 19. uri, 2. januarja: amer. barv. risani film SKRIVNOST ČUDEŽNEGA GRMA ob 18. uri, 6. januarja: amer. barv. pust. film DRAGUU IZ NILA ob 20. uri. DOVJE 28. decembra: amer. barv. vojni film SKOZI PLAMEN NIKARAGVE ob 19. uri, 2. januarja: amer. barv. komedija OBUPANO IŠČEM SUZANO ob 19. uri, 3. januarja: amer. barv. risani film SKRIVNOST ČUDEŽNEGA GRMA ob 17. uri, hongkonški barv. akcij, film VOHUN IZ BONDOVE ULICE ob 19. uri, 4. januarja: amer. barv. vojna komedija NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 19. uri. CERKUE 27. decembra: amer. barvna vojna komedija NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 19. uri, 3. januarja: ital. amer. barv. akcij, film MOŽ, IMENOVAN BULDOŽER; 4. janua'j-. nongkonški barv. akcij, v.lm VOHUN IZ BONDOVE ULICE ob 16. in 18. uri. RADOVUICA CARICA KATARINA IN NJJfNI UUBIMCI ob 20. uri, 28. decembra: amer. barv. pust. film SMARAGDNI LED ob 18. uri, amer. barv. film MRTVI IN SHRANJENI ob 20. uri, 29. decembra: amer. barv. fant. film UUDJE MAČKE ob 20. uri, 30. decembra: zap. nem. barv. film CARICA KATARINA IN NJENI UUBIMCI ob 20. uri, 1. januarja: amer. barv. film YENTL ob 18. uri, amer. barv. film NEŽNO USMIUENJE ob 20. uri, 2. januarja: amer. barv. film NEŽNO USMIUENJE ob 18. uri, amer. barv. film TESTAMENT ob 20. uri, 3. januarja: amer. barv. film TESTAMENT ob 18. uri, amer. barv. film YENTL ob 20. uri, 4. januarja: amer. barv. film YENTL ob 18. uri, amer. barv. film NEŽNO USMIUENJE ob 20. uri, 5. januarja: amer. barv. zab. film PRI PUJSU -PORKIS I ob 20. uri, 6. januarja: amer. barv. zab. film PRI PUJSU — PORKIS I ob 20. uri, 7. januarja: amer. barv. film BEAT STREET ob 20. uri. BLED 26. decembra: amer. barv. film REKA ob 20. uri, 27. decembra: amer. barv. film OFICIR IN GENTLEMAN ob 18. uri, amer. barv. film 1001 NOČ ŠEHEREZADE ob 20. uri, 28. decembra: amer. barv. film REKA ob 18. uri, jug. barv. film JAGODE V GRLU ob 20. uri, 29. decembra: amer. barv. pust. film SMARAGDNI LED ob 20. uri, 30. decembra: amer. barv. pust. film SMARAGDNI LED ob 20. uri, 1. januarja: amer. barv. film MRTVI IN SHRANJENI ob 18. uri, zap. nem. barv. film CARICA KATARINA IN NJENI UUBIMCI ob 20. uri, 2. januarja: zap. nem. barv. film CARICA KATARINA IN NJENI UUBIMCI ob 18. uri, amer. barv. film MRTVI IN SHRANJENI ob 20. uri, 3. januarja: amer. barv. pust. film SMARAGDNI LED ob 18. uri, amer. barv. fant. film UUDJE MAČKE ob 20. uri, 4. januarja: ital. barv. film BOMBANDER ob 18. uri, amer. barv. film MRTVI IN SHRANJENI ob 20. uri, 5. januarja: amer. barv. film YENTL ob 20. uri, 6. januarja: amer. barv. film NEŽNO USMIUENJE ob 20. uri, 7. januarja: amer. barv. film TESTAMENT ob 20. uri, 8. januarja: amer. barv. film YENTL ob 20. uri. BOHINJ 26. decembra: amer. barv. film MRTVI IN SHRANJENI ob 20. uri, 27. decembra: ital. zabavno pustol. film BOMBANDER ob'18. uri, zap". nem." barv. Titm' 27. decembra: amer. barv. film REKA ob 20. uri, 28. decembra: amer. barv. film OFICIR IN GENTLEMEN ob 18. uri, amer. barv. film 1001 NOČ ŠEHEREZADE ob 20. uri, 1. januarja: amer. barv. pust. film SMARAGDNI LED ob 18. in 20. uri, 2. januarja: amer. barv. fant. film: UUDJE MAČKE ob 20. uri, 3. januarja: ital. barv. film BOMBANDER ob 18. uri, amer. barv. film MRTVI IN SHRANJENI ob 20. uri, 4. januarja: zap. nem. barv. film CARICA KATARINA IN NJENI UUBIMCI ob 20. uri, 8. januarja: amer. barv. zab. film PRI PUJSU — -PORKIS + ob 20. uri. @©gyS3&JJ©IEHGLAS 8. STRAN NOVOLETNE ČESTITKE zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Vsem delovnim ljudem, zavarovalcem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1987. MERKUR PRODAJNI PROGRAM NA NOVOLETNEM SEJMU! • bela tehnika, akustični in TV aparati • motorne žage, verige • ročni in el. gospodinjski aparati • šivalni stroji • kuhinjska posoda v garniturah • antene in antenski pribor • etažni štedilniki, peči in štedilniki na trda goriva • električno in ročno orodje • varilni aparati in elektrode • konsignacijska prodaja orodja in blaga za široko potrošnjo • ponudba novoletnih daril DEMONSTRACIJA ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA ISKRA IN BLACK & DECKER OTROŠKA DELAVNICA ZA OTROKE! POSEBNOST RAZSTAVNI PROSTOR MERKURJA BO VSAK DAN MED 16. IN 17. URO OBISKAL DEDEK MRAZ 0 Obrtno grafično £j% podjetje !aqg| KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1987 91 vezenine bled Poslovnim prijateljem in občanom želimo srečno in uspehov polno novo leto 1987 SITOTISK Mla* 3Ll>o#*r SERCERJEVA 12 64 240 RADOVLJICA Poslovnim partnerjem, posebno pa - ISKRI LIPNICA - ISKRI OTOČE - KOKRI - TOZD ENGRO - PREVOZNIKU GORENJSKE, želim srečno In uspešno leto '87 /i Mercator — Kmetijska zadruga Bled p. o. Bled 64 260 Bled, Prešernova 11 Članom zadruge in občanom srečno novo leto 1987 Razen reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodajamo tudi gradbeni material. V naših vrtnarskih obratih in cvetličarni na Bledu nudimo vse vrtnarske in cvetličarske storitve. SE PRIPOROČAMO! Ob naši 30 — I letnici želimo poslovnim prijateljem in obiskovalcem na$2 trgovine srečno ifl uspehov polno leto 1987 Priporočamo se za obisk v trgovini, ki \e odprta vsak delavniK od 8. do 14. ure ob sobotah pa od 9. do 12. ure J PETEK, 26. DECEMBRA 1986 NOVOLETNE ČESTITKE 9. STRAN @®ISI1SSJJ©IEIIGLAS A - 9020 KLAGENFURT (CELOVEC), Paulitschagasse 7 Tel.:9943-4222, 51 26 80, 51 28 25, Telex: 042-2787 Istit CARTRANS Slovenska turistična agencija z menjalnico Najboljši naslov za organizacijo vašega zimskega oddiha v Avstriji Gorenjcem želimo zdravo, srečno in uspešno novo leto 1987 in se priporočamo z našimi storitvami cilmifci Alpska modna industrija ALMIRA Radovljica Delovnim ljudem in poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno leto 1987 Če bi se v pričakovanju novega leta radi j dobro zabavali, vas \ vabimo v gostilno LECTAR v Radovljici Informacije osebno ali po tel.: 75-642 Našim gostom in poslovnim partnerjem želimo srečno 1987 Okrepčevalnica ČEBELICA Linhartov trg, Radovljica Našim gostom in drugim občanom želimo srečno novo leto 1987 Kemična čistilnica in pralnica JESENICE s poslovalnicami: v Kranju, Radovljici, Kranjski gori in na Jesenicah želi cenjenim strankam, delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1987 TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA SPLOŠNO PROIZVODNI IN USLUŽNOSTNI OBRAT TAPETNIŠTVO n. sub. o. RADOVLJICA Gorenjska 41 Poslovnim prijateljem in občanom želimo srečno in uspehov polno X/—J novo leto 1987 JBMK plamen „ KROPA Prijateljem in poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno novo leto 1987 BOROVLJE tel. 9943-4227-3249 VAŠA TRGOVINA ZA DOM IN GOSPODINJSTVO vam želi zdravo in uspešno novo leto 1987 in se priporoča za obisk! ALPETOUR Želimo vam prijetno vožnjo, prijetno počutje v naših gostinskih lokalih ter srečno in uspešno novo leto 1987 2JBL RENAULT ERVVIN RAUSCH Servis in prodajalna rezervnih delov ter avtomobilske opreme Borovlje, Klagenfurter Strasse 42 tel.: 9943-4227-3745 ali 3746 želi Gorenjcem in cenjenim strankam srečno in uspešno novo leto in se priporoča tudi za naprej. Od 24. decembra 1986 do 6. januarja 1987 bo servis zaradi dopusta zaprt. ^II^SS^ISSGLAS 10. STRAN REPORTAŽA PETEK, 26. DECEMBRA II* PETEK.; Arhitekt Jože Plečnik (1872-1957) RAZSTAVA ARHITEKTOVEGA IZROČILA Ljubljana — Vse dni — tudi ob nedeljah in praznikih — bo do 3. januarja na Gospodarskem razstavišču odprta Plečnikova razstava. Zatem odhaja razstava, ki jo je spodbudilo ponovno zanimanje za arhitekturo postmodernizma v svetu, najprej v Barcelono, nato pa še v druga evropska središča in morda tudi v Ameriko. Še kakih deset dni, pa se bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani iztekla poldrugi mesec odprta razstava del arhitekta Jožeta Plečnika. Dogodek leta, kot so pri nas rekli otvoritvi razstave, si je do sredine decembra ogledalo okoli 40 tisoč obiskovalcev. Dosti več kot pred osemnajstimi leti, ko je bila podobna razstava o Plečniku pri nas prvič pripravljena. Tokratna razstava, ki je nastala s skupnimi močmi Francije in Slovenije, šele zdaj prvič in scela razkriva monumentalnost Plečnikovega ustvarjalnega duha. Plečnik nas je vključeval v naj žlahtnejšo evropsko kulturno tradicijo, postavil je na noge slovensko arhitekturno šolo, vzgajal številne mlade generacije. Bil je bil samosvoj, nepo novljiv, enkraten umetnik, sijajen videč prostora in oblike v njem. Te razsežnosti njegovega ustvarjalnega duha kaže tudi ta razstava, ki si jo je spomladi v Pompidoujevem centru v Parizu v dveh mesecih in pol ogledalo 380 tisoč obiskovalcev. Ljubljanska postavitev je po pariškem in svetovnem odmevu njegove monografske razstave velika spodbuda za ponovno srečanje s Plečnikovo arhitekturo. Originalni načrti, makete nekaterih stavb, pohištvo, fotografije, nekateri drobni predmeti — vse je pregledno in natančno predstavljeno gledalcu in občudovalcu mojstra arhitekture. Njegova sled je speljana med Dunajem, Prago in Ljubljano, nekaj njegovih stavb in cerkva pa bi našli tudi po Jugoslaviji. Znamenita je Zacherlova palača na Dunaju, v Pragi je obnovil grad Hradčani, njegova je cerkev sv. Srca Jezusovega na praških Vinohradvh. Rodna Ljubljana se prav tako ponaša s Plečnikovo arhitekturo: stadion, Narodna in univerzitetna knjižnica, uršulinska gimnazija, Žale, tržnica. Med urbanističnimi zasnovami izstopajo sedanji Trg osvoboditve, Tivoli, Tromostovje, nabrežji Ljubljanice in Gradaščice ... Tudi na Gorenjskem je nekaj Plečnikovih stvaritev: Prešernovo gledališče v Kranju, uredil je okolico Rožnovenske cerkve v Kranju, načrtoval Bežkovo hišo, njegov je prizidek k Šverljugovi hiši na Bledu, njegova sta paviljona Brezjanka in Jožamurka v Begunjah, spomenik NOB v Selški dolini, cerkev sv. Benedikta v Stranjah pri Kamniku ... Ureditev trga med župnijsko cerkvijo in Prešernovim gledališčem, fasada slednjega in stopnišče ob bližnjici Rožno-venski cerkvi sodijo med dekorativno ubrana pozna Plečnikova dela. Pri obogatitvi gledališke zunanjščine z loki in girlandami se je naslonil na nekatere lastne zgodnje dunajske risbe. Gledališče je bilo pozidano v obdobju 1950—53; vzporedno so tekla dela pri Rožnovenski cerkvi, kjer je po vzoru svojih praških študij sredi stopnišča postavil visok kamnit vodnjak s petelinom. Ustvarjal je resnično, kakor bi popeval, saj je imelo marsikaj, kar je naredil, neki skri- ven pomen, podobno kakor ima ljudska umetnost polno skritih misli in pomenov. V pesniški globini je zasidrana skrivnost njegovih najbolj presenetljivih zamisli, pa naj bodo to Zale ali krstilnice ali njegov labodji spev — paviljon na Brionih. Njegovo delo poje samo naprej, podobno ljudski popevki in osvaja duše. Po tem je bil Plečnik resnično ljudski umetnik in temu svojemu preprostemu ljudskemu razpoloženju se ni odpovedal niti pred velikim svetom na Hradčanih. L. M. »Še nikdar nisem podiral, kar so naši očetje dobro naredili«. (Plečnikova izjava I. Baši) »Arhitektura se ne uveljavlja in ne razveljavlja z govorom človeka, ampak po tistem nepojmljivem in skrivnostnem, ki se imenuje čas«. (Plečnikovo pismo J. Sušniku) »Tako trezen narod smo, da nismo za umetnost in ornamentiko, še posebej ne. Hrvatje in Čehi so bolj dovzetni za to«. (Plečnikova izjava ljubljanskim učencem) »Mi Slovenci in posebno se Kranjci živimo na kruti zemlji s šestmesečno zimo, z malo sonca, zato pa v množini vlage in smo tako nagnjeni k trpki treznosti. Neprestan boj z naturo nas dela puste — fantazijt. nedostopne, ter samo k utilitarizmu nagnjene. Bolj kot drugi smo enostranski ter neharmoničnega značaja. V mladosti vsak hudiča na korajžo kliče, v starosti pa tudi najzakrknejši advokat svojo dušo lepo na večnost pripravlja, vsakega namreč le megla pana. In zato je bilo pravično in dostojno, da smo skušali obogatiti svojo in drugih duše, kakor smo vedeli in znali, z najžlahtnejšim darom božjim, ki se imenuje umetnost...« Jože Plečnik (iz pisma Prezidiju zbornice za trgovino, obrt in industrijo, 20. novembra 1926) Prav gotovo sodi ta spomenik, ki ga je načrtoval Jože Plečnik, zgradili pa so ga v letih 1949—50, med najboljše in najpretreslji-vejše arhitekturne dosežke na tem področju. Plečnik ga je s posluhom postavil v pokrajino. V spomin na vojne strahote je pod strop pritrjen tram, na katerega so pred streljanjem privezovali talce. Pozitivna enica iz tujega jezika odpira-več vprašanj ZAKAJ BODOČEGA MEHANIKA POSIUEVATI Z ANGLEŠČINO Škofja Loka, 23. decembra — Učenci prvih letnikov lahko napredujejo v drugi letnik triletnih srednjih programov (nekdanji vajenci) z nezadostno oceno iz tujega jezika. Pred prenovo srednješolskih programov se nekaj šušlja o tem, da bodo učenci vendarle morali zaslužiti dvojko. Alenka Lavko, pedagoginja in učiteljica angleščine, ter Mira Hladnik, učiteljica angleščine v škofjeloški srednji kovinarski usmeritvi, sta prepričani, da s tem učenci še vedno ne bodo dovolj motivirani za učenje tujega jezika. Kot sta dejali, je prva slabost ta, da so v prvem razredu pomešani boljši in slabši učenci, torej tisti, ki nameravajo v štiriletni tehniški program,in tisti, ki jim je cilj triletno izobraževanje. Ob uvedbi usmerjenega izobraževanja so v šoli tako diferenciacijo opravili, po dveh mesecih pa so morali »po direktivi« že trdne šolske kolektive razbiti in učence pomešati. S tem so napravili škodo celi generaciji učencev. Čeravno so se v glavnem isti ujeli spet v drugem letniku, se je napaka vlekla za njimi vsa štiri leta. Letos imajo sedem prvih letnikov. Tega, da so združevali učence deloma tudi po predznanju, ravno ne vpijejo, čeprav so prepričani, da so prav ravnali. Mira Hladnik pravi, da v prvem letniku zaključi povprečno dvanajst enic iz angleščine na razred učencev, ki se odločajo za triletne programe. Štirje, pet učencev ji je že v začetku šolskega leta dalo jasno vedeti, da se angleščine ne bodo učili. Motijo druge, ki so bolj motivirani,in pa seveda učitelja. Dela sicer po učnem načrtu, ki pa ga je prisiljena prilagajati predznanju in motivaciji učencev. Tako je prvi letnik predvsem ponavljanje snovi iz petega razreda. Učni načrfrsloni v glavnem na najbolj preprostih možganskih funkcijah, to je na drilu in pomnenju. Za boljše učence dodaja nove besede. Pravi pouk tujega jezika se dejansko začne šele v drugem letniku! Mira Hladnik meni, da ne bi bilo škode, če bi tuj jezik v prvem letniku za »vajenske« programe ukinili. Če se učenci v štirih letih osnovne šole niso domala ničesar naučili, se tudi v prvem letniku ne bodo, zlasti ne ob štirinajstih drugih predmetih. Zakaj ne bi teh učencev vodili v praktična, strokovna znanja in jih nehali posiljevati s prezahtevnimi splošnimi vsebinami? Da bi učitelj podarjal dvojke, pa tudi nima pomena. Alenka Lavko pa je dejala, da so osnove neznanja tujega jezika v pomanjkljivem znanju materinega. Če se učenec niti v svojem jeziku ne zna izražati, če ob vstopu v prvi letnik ne pozna niti stavčnih členov niti besednih vrst, potem je na takih temeljih zelo težko graditi znanje tujega jezika. Razen tega pa Alenka Lavko kot pedagoginja tudi ugotavlja, da so učenci toliko dovzetni za določen predmet, kolikor jim ga zna učitelj približati. Če je učitelj sposoben, je lahko med učenci priljubljen tudi sicer »nezanimiv« tuj jezik ali samoupravljanje s temelji marksizma. Vsekakor pa bi ravno v šolah s triletnimi programi, ki praviloma dobivajo po splošnem znanju slabše učence, učitelj moral imeti več svobode, samostojnosti pri prilagajanju učnega načrta glede na sposobnosti in motivacijo svojih učencev. H. Jelovčan Na božični večer 1943.! prvič uradnojlgdstavil SAJ TO SO 1 Težko je bilo parti^stvo, vesel pozimi, ko so jiht^JJ,*Je sledi v do je bilo na božič. * *J*t so pai ne debelo namaza1**' Vsakemu Kdaj bodo oni spet svoj božič? Bomo, tovariši, bom0'* imeli, so jih prepričevali politih Ko»nisarji. Se to pomlad bomo pfePS Švabe, potem bomo imeli bo#> v in potic in mesa, kolikor bo poželelo ... Morda se je kaj pobega zganilo tudi v komandirMakratne 3. Kranjske čete Gorečega odreda Matiji Suhadolnik^T« m političnemu komisarju Jjf.u> ki sta prav božični večer doi^ a. za srečanje borcev z ljudmi JUni, vsekakor pa je bila to P01?}?* akcija, ki je odmevala po vseJ^renjski. hartnik_Lu_ ka:'3; Kra ska*ta je pri. šla .lovskega ?a na Go-reft«o potem, ko I bila ustanovi* pre. serf a briga-da. Jena nalogi da mobilizira po vaseh, sopije z 0(j. bori OF po terenu in ' °b vsaki priložnosti udari po NeI£lh~ Za Tr-stenik smo se odločili* >z.at°. ker smo tu imeli veliko sodnikov, dobre aktiviste. Tudi oi»so bili zato, da bi akcijo naredil1, av na božič. Naša delegacija b°;a z zastavo v cerkev k polnočni^no odločili, potem pa bo za ^vijo mj_ ting. Pripravili smo k^rni pro. gram. Za zastavonošo določili najbolj postavnega v četi. Begunjski muzej je potreben obnove_ NAPISI BLEDE Obiskovalci begunjskega muzeja se zadnje čase vse pogosteje prito^ jejo, da napisov v celicah ni več moč prebrati, v nekaj celic vdira vw» knjiga zapornikov je strgana, neugledna ... Čas naredi svoje. Celice begunjskega muzeja so bile nazadnje obnovljene leta 1971, torej pred petnajstimi leti. Takrat so napise s sten prenesli na steklo, na prednjo stran. Zdaj so zbrisani že do take mere, da lažje prebereš zapis s stene. Zdaj se radovljiški muzej dogovarja z restavratorskim centrom v Ljubljani, da bi napise na steklu obnovili. Restavratorji predlagajo, naj bi napise zapisali na zadnjo stran stekla; to je sicer veliko zahtevnejše delo, vendar kvalitetnejše. Prav tako bo treba obnoviti knjigo zapornikov. Platnice so strgane, listi pa umazani. Orginalna knjiga je v kranjskem muzeju. V celicah je veliko vlage. Največ je je na začetku in na koncu celic, torej na zuna- njih stenah. Tudi nekaj napisov na stenah je zato uničenih. Pregledati bo treba, kje vdira voda, napake pa odstraniti. Pleksi plošče, ki so pritrjene na vrata celic, so preblizu vrat, tako da je vmes premalo zraka in so se na lesu vrat naselili mikroorganizmi. Ti groze, da bodo vrata uničena. Tudi tu bo potreben poseg. V muzeju še vedno vise originalni plakati, ki so obveščali Slovence o streljanju talcev. V muzeju predlagajo, naj originalne plakate spravijo in jih nadomestijo s kopijami. Na nekaterih mestih sije nanje sonce in zato blede. Vsekakor se bo treba del v muzeju lotiti že to pomlad, pravijo tako muzejski delavci iz Radovljice kot člani Ob- činskega odbora zveze _D cev Radovljica. Muzej bi j zalo zapreti poleti, čeprav' takrat turistična sezona višku, ni pa šolskih izle ^ ki so najštevilnejši pra^ | koncu in začetku šolskega ta. Do novega šolskega septembra 1987, naj bi muzej že povsem urejen- Urediti pa bo treba stranišče v graščinskem . tu, ki naj bi služilo obisko/* cem muzeja. Bolnica sicC_ ponuja eno stranišče v n^P sredni bližini vhoda v mu^ toda samo eno ne more re^1 problema. Edino pravilno f bilo usposobiti večje, zdaj K več let zaprto stranišče ^ pred grobiščem, ki se obzidja grajskega vrta. 1 naj bi bila stvar muzeja, k1, jevne skupnosti in Turi5 čnega društva Begunje. J*retresljivi *eti preneš« Seveda h denar. Dvt ftov bo tr Predračuni nove napis cah. Svet 7 dicij NOB Javnost pr «1 (, 26. DECEMBRA 1* PETEK, 26. DECEMBRA 1986 REPORTAŽA 11. STRAN (^IM1KHJ©IEIIGLAS ODMEVI Na božični ve&r I943. leta so se borci 3. Kranjske čete Gorenjskeg odreda prvič uradnog^dstavili ljudem _ _ SAJ tO SO PA DOBRI LJUDJE Težko je bilo parttej^tvo, veselih trenutkov je bilo vsa štiri leta presneto malo. Najhuje pa je bilo pozimi, ko so jihsledi v snegu, ko niso mogli v vas do ljudi, da bi se ogreli. In posebno hudo je bilo na božič, ""trat so partizani najbolj mislili na dom, na mater, ki bo spekla potico, čeprav ne debelo namazal Vsakemu doma bo odrezala kos, od peči bo puhtelo ... Kdaj bodo oni spet n»h svoj božič? Bomo, tovariši, bom°ft imeli, so ih prepričevali polib^omisarji. Je to pomlad bomo prem Svabe, potem bomo imeli boz^v in potic in mesa, kolikor bo ^ poželelo ... Morda se je kaj pobega zganilo tudi v komandir? takratne 3. Kranjske čete Gorečega odreda Matiji Suhadolnik^1 m političnemu komisarju Jj?u> ki sta prav božični večer d0^la za srečanje borcev z ljudmiv0lini, vsekakor pa je bila to pe^a akcija, ki je odmevala po vse] 'Orenjski. 8 - ,'J* Su- hafnik-Lu- ka:'3; R,. sk*&je pri-šla .lovskega vf>ana Gorelo potem, ko I bila ustanovila pre. šerf a briga. da-Jena naloga., bila, da mobilizira po vaseh, so^Uje 2 ocj. bori OF po terenu in vsaki priložnosti udari po Ne^h. Za Tr-stenik smo se odločili ^ 2ato( ker smo tu imeli veliko so^ljenikov, dobre aktiviste. Tudi bili zato, da bi akcijo naredil1, av na božič. Naša delegacija bo a 2 zastavo v cerkev k polnočni^io odločili, potem pa bo za jlNjo miting. Pripravili smo k^rni pro. gram. Za zastavonošo s"° določili najbolj postavnega ^ v četi. Priznati moram, da nas je prav ta naša akcija zbližala z ljudmi.« Jože Šilar-Milan: »Borci nismo vedeli, kaj se pripravlja. Le-to se spomnim, da je po kosilu padlo povelje, da se očistimo, uredimo in za zastavo sem moral najti lepo palico. S Kozjeka nad Povljami, kjer smo se takrat zadrževali v lovski koči, smo odšli še za dne. Pred vasjo smo se postrojili in takrat smo tudi izvedeli, kakšna je naša naloga. Četa je obkolila cerkev, jaz in moja dva spremljevalca, Rafko Luznar-Osvetnik in Alojz Verdir-Boltežar, pa smo z zastavo vstopili v cerkev. V koloni po eden smo šli. Osvetnik, znan skojevec, ki je spomladi 1944 potem padel kot voso-vec v Povijah, naprej, jaz za njim, zadnji je šel Verdir. V cerkvi je takoj nastal preplah. Ljudje so se nam razmikali in z zastavo smo šli čisto pred oltar. Bilo je napeto, toda župnik se ni dosti zmedel. Ma-ševal je naprej, kot da bi nič ne bilo. Z vsem spoštovanjem smo sledili maši. Pri povzdigovanju, ko je vse pokleknilo, sem tudi jaz slovesno podržal zastavo. Slovenska zastava je bila s peterokrako zvezdo v sredini. Ko smo odhajali, sem slišal za seboj: »Saj to so pa dobri ljudje!« Prej smo bili le banditi in go-šarji.« Miloš Rutar-Ružo: »Jaz sem bil takrat kulturnik v četi, na skrbi sem imel kulturni program mitinga. Cerkev smo obkolili in ljudje tako niso mogli v vas, temveč smo jih usmerjali za cerkev, med Plajbesovo in Cačkovo hišo. Nikamor se jim ni mudilo. Imeli smo odličen pevski zbor, ki ga je vodil Miran Cizelj, Mariborčan, odličen baritonist. Komaj mesec za tem je padel v Veternem. Govor je imel sekretar Miloš. Spominjam se, da je pozival vaščane, naj nas spoznajo od blizu, da nismo nobeni banditi, da smo narodna vojska, ki se borimo za svobodo. Jaz sem tudi nekaj recitiral. Ko je bilo konec mitinga je bilo slišati od tu in tam: »K nam naj gredo!« In spet drugi: »K nam!« Šli smo potem za kratek čas po hišah, potem pa se spet umaknili na Kozjek. Franc Be-čan-Džoko: »Tudi jaz sem tisto popoldne prišel s Kozjeka, vendar prej kot četa. Nisem vedel, kaj se pripravlja, le določen sem bil za stražo. Stražarsko mesto sem imel na peti s Trstenika proti Čadovljam. Ampak potem sem slišal praviti, kaj se je tisti čas dogajalo na Trsteniku. Vsi so govorili, kako so partizani fejst fantje in da jih je bilo vsaj 300. Pa nas je bilo v četi vsega okrog 50.« Ana Debeljak, Jakopino-va s Pangerši- ce: »Pri nas smo vedeli, kaj se pripravlja. |fc> Brat je bil v četi, sestra Než-/ J ka, ki je šivilja, jf I je ves teden ši-|. fj vala za četo, či- stila in likala obleke borcem. Tisto popoldne sem zelo hitela domov iz tovarne. Peš je bilo treba iz Kranja skozi Tatine, Hraše in Veliko gmajno. Že pri gmajni je začelo zvoniti k maši. Kako sem hitela. Te polnočnice ne bi zamudila za nič na svetu. Vse je bilo zastraženo, še pokojni dr. Viktor Valič ni mogel iz vasi, dokler ni maša minila. V cerkvi smo bili vsi napeti. Kdaj bodo prišli? Potem so prišli oni trije z zastavo, nekaj fantov pa je šlo na kor. Kakšna pesem se je takrat razlegala po cerkvi! Za cerkvijo je bil potem miting. Nikoli ne bom pozabila, kako je nekdo deklamira! pesem o očku, ki se bo vrnil, ko bo svoboda. Bili smo vsi ganjeni. Potem so fantje šli po hišah. K nam je prišel partizan Kvak. Nizke čevlje je imel, ves ozebljen je bil. S snegom in ledom smo mu drgnili noge. Drugi dan so pa Nemci prišli v vas, zasliševali župnika in se jezili, češ zakaj tega ni preprečil. On pa se je le zgovarjal, da ni mogel nič storiti, da so z orožjem prišli v cerkev. Dober župnik je bil, nemški, a je vsakemu partizanu, če ga je videl kje ob gozdu, pomahal v pozdrav.« Božič 1943 na Trsteniku bodo pomnili tako vaščani kot borci. Pomenil je nekakšno prelomnico v zaupanju ljudi do partizanske vojske, veliko bližji so si bili odtlej. Jože Šilar-Milan pa je zastavonoša še danes; prapor Kokrškega odreda mu je zaupan že vsa leta po vojni. D. Dolenc se pogosteje pritok kaj celic vdira vwf iskega odbora zveze v r Radovljica. Muzej bi ^ o zapreti poleti, čeprav^ trat turistična sezona ku, ni pa šolskih izle * so najštevilnejši prav | ncu in začetku šolskega Do novega šolskega Dtembra 1987, naj bi izej že povsem urejen- J V! cediti pa bo treba tu mišče v graščinskem v, ki naj bi služilo obiskov3' i muzeja. Bolnica sice uja eno stranišče v nep" ini bližini vhoda v muz6' a samo eno ne more reš1 blema. Edino pravilno f i usposobiti večje, zdaj K let zaprto stranišče ^ d grobiščem, ki se idja grajskega vrta. " bi bila stvar muzeja, kf le skupnosti in Turi^ ga društva Begunje. J*retresljivi napisi zapornikov, ki so bili pred petnajstimi feti preneseni na stekla, so danes komajda še vid ni. Seveda bo vse to zahtevalo denar. Dvesto starih milijonov bo treba po sedanjih Predračunih odšteti samo za ^ove napise na stekla v celi-cah. Svet za ohranjanje tradicij NOB in spomeniško delavnost pri Občinski konfe- renci socialistične zveze Radovljica meni, da bi morale pri tem sodelovati vse gorenjske občine, ki bi za obnovo muzeja prispevale posebej v ta namen določena sredstva. D. Dolenc Jeans club — meka za mlade VSAKIH ŠTIRINAJST DNI NOVI MODELI Na Koroški cesti, v nekdanjem »pokojninskem«, tam, kjer je bila včasih frizerija, so nad pločnik obesili prijeten rdeč baldahinček, ki ga obroblja napis Jeans club, izpod njega na mimoidoče preseneča glasba. Če je beseda o jeansu, potem se ve, da gre za mlade. Tokrat za oblačenje mladih. Lastnica Jeans cluba je Vanja Petrič, žena našega najboljšega plavalca Boruta Petriča. Za začetek so police še bolj pičlo založene, lahko bi pa tudi rekli, da vse sproti poide. Vse je namreč modno kakor videvamo po italijanskih butikih. Tam si predragih modelov ne moremo privoščiti, zato kupujemo slabšo robo na tržnicah. V prodajalni Jeans cluba pa je vse kvalitetno, le blago je uvoženo. Najbolj padejo v oči jeans bundice, podložene z belo ovčko ali z rdečim bombažem, ki se kaže na zavihkih rokavov, debele flanelaste kariraste srajce, podložene, da bodo grele. Posebnost so tudi elegantne temnomodre jakne, tako temne, da so skorajda črne, iz lodna, tudi živo podložene, s svetlečimi se gumbi. »Mornarske« jim pravijo, saj kar »diše« po kapitanih in višjih oficirjih .. . Tu so seveda tudi hlače, žametne, jeans, prav tako krila. Vseh velikosti, vseh širin. Celo nekaj pletenin je na voljo, črnih z belim vzorcem, ki so zdaj najbolj modne. Pa seveda žametne hlače živih barv, rdeče, turkizne, svetlo modre, zelene, pravi hit mode! Za rdeče-črno urejen lokal je naredil načrte arhitekt Tomaž Kancler iz Maribora, opremilo pa ga je mizarstvo Škrjanc iz Dupelj. Za kabinami v šivalnici bodo šivilje sproti »lovile« modo in sproti šivale. Vsakih štirinajst dni obetajo nove modele, najbolj modne in hkrati cenejše od vseh drugih v podobnih prodajalnah. Bi si lahko želeli še kaj več? D. Dolenc O GORENJSKEM GLASU SO REKLI Pretekli petek smo na srednjih straneh predstavili program Gorenjskega glasa za prihodnje leto in povabili bralce, da nam sporoče svoje pripombe, predloge, kritike in želje. Želimo namreč, da bi oil časopis tak, kot ga vi želite, saj vse, kar napišemo, napišemo za vas. Torej pričakujemo vaše predloge. V današnji številki objavljamo prijazno pismo Marije Lavtižar iz Kranjske gore, ki se je prva odzvala našemu pozivu. Takole nam piše: »Sem vaša stalna naročnica in pošiljam vam naslednje pripombe in pohvale: Gorenjski glas nas seznanja z aktualnimi dogodki na našem področju. Še posebno mi, starejši občani, ga vsak torek in petek z veseljem čakamo. Še posebno so mi v Gorenjskem glasu ugajale rubrike o rožah, zdravniški nasveti in kuharski recepti. Kaj naj bi bilo novega v Gorenjskem glasu: Rekla bi tole; več besede mladim strokovnjakom, delavcem, mladini v šoli — kako vidijo svojo delovno pot. Želela bi, da bi še pisali o komunalnih težavah na našem območju. In da bi bila Gorenjska turistično čisto, lepo področje s toliko industrije, kolikor jo nujno potrebuje in ne več, ker nimamo svojih surovin. Spodbujajte ljubezen do naših krajev in naše besede, do pridnega dela in vzgoje otrok v tem duhu. In še za konec; lahko bi kaj več pisali o zdomcih, težavah s carino in zaposlitvijo in kako bi rojakom olajšali vrnitev v domovino.« Zelo smo bili veseli Vašega pisma in se Vam zahvaljujemo in Vam želimo veliko sreče v novem letu 1987. Bralce pa vabimo, da nam čimprej pišejo, kaj menijo o Gorenjskem glasu. Leopoldina Bogataj GOBEC V BOHINJU, VIME V LJUBLJANI IN ŠKOFJI LOKI Članek izpod peresa tov. C. Zaplotnika se mi zdi nekoliko zgrešen. Kmečki pregovor pravi: Krava pri gobcu molze. To se pravi, kravo je treba najprej zrediti in dobro nahraniti, potem bo dajala mleko in to še vedno samo pri dobri hrani, Bohinjci se razburjajo, da Ljubjana in Škofja Loka požirata bohinjske lepote in dobrote. Naj mi Bohinjci ne vzamejo v zlo, pregovor, ki ga je že pred to vojno izrekel eden od župnikov v Bohinjski Bistrici rekoč: Boga moUmo kleče. Bohinjci ga molijo sede, ker je tako bolj komot. Veliko modrosti je v tem izreku. Bohinj z jezerom spada med evropske lepote, kot jezera v Salzkamergtitu, Koenigsee in koroška jezera. Vsi ti kraji dobro molzejo turiste, ki radi prihajajo ogledat si te naravne lepote. Prebivalci ob teh jezerih tudi nekaj nudijo turistom. Spominjam se Bohinja pred vojno. Bled je že cvetel v svojih turističnih ponudbah, ko je bilo Bohinjsko jezero še popolnoma mrtvo za turiste. Na začetku jezera je stal star hotel Zlatorog v slabem stanju s slabo postrežbo. Edini nov objekt je bil »Belvi«. Visoko cenjen je bil bohinjski sir, ki so ga sirarji dobavljali vsem slovenskim mestom. Na žalost, ga danes ni več. Zakaj,ne vem. Planina Vogel s svojimi idealnimi smučišči Bohinjcev pred vojno ni zanimala. Skalaši z Jesenic so postavili smučarski dom na Voglu, kamor smo zahajali vneti smučarji na pomladansko smuko. Po tej vojni je loški Alpe-tour, takrat še Transturist, imel toliko korajže in je vložil veliko denarja v gondol-sko žičnico. Pozneje je zgradil še hotel in brunarice na Voglu. Bohinjci, le priznajte, da je ureditev žičnic na Voglu pripeljala množico smučarjev v Bohinj. Zlatorog in depandanso so zgradili iz Al-petourovih finančnih sredstev. Investitorja še danes boli glava za objekt Hotel na Voglu. To napol zgrešeno investicijo mora Alpetourov kolektiv nositi na svojih ramah. Kamp v bližini hotela Zlatorog se je pričel urejevati že pred petnajstimi leti pa še daleko ne dosega kampa v Šobcu pri Bledu, ki je visoko rentabilen in eden od najboljših kampov v Evropi. Tak ali še lepši bi bil lahko urejen ob Bohinjskem jezeru. Bohinjskih znamenitosti se niti ne zavedate. Omenil bom cerkev sv. Janeza s freskami v notranjosti. Pred leti smo vodili tri dni zaporedoma dnevno po 17 velikih avtobusov upokojencev avstrijskih železnic po Gorenjskem. Vse smo pripeljali tudi v Bohinj. Pohvaliti moram vodičko Turističnega društva, ki je strokovno razlagala o cerkvi sv. Janeza. V peharju, ki je bil postavljen ob glavi sv. Janeza, se je vsak dan nabralo par tisoč novih dinarjev. Turist je pripravljen dobro plačati za pomembno turistično uslugo. Hotelska kapaciteta je pa bila premajhna, da bi lahko v tem času sprejela vse turiste na opoldanska kosila. Bohinj ima vse pogoje, da bi se organiziral kmečki turizem in mali privatni penzioni in moteli in to v privatnih rokah. To so kravice, ki za mal denar dajejo mnogo mastnega mleka. Še nekaj besed o prišlekih z vikendi. Dragi Bohinjci, sami ste krivi, če dopuščate gradnjo privatnih vikendov. Ce pa že stojijo, ste nesposobni, da bi od tega velikega luksusa ustvarili dohodek. Vik in krik je nastal zaradi par sto metrov kolovozne poti ob severni jezerski obali. Prevozna pot je nujno potrebna, tudi v zaščiteni pokrajini. Samo zgraditi jo je pa treba tako, da bo v okras pokrajini, ne pa kot nemarna zemeljska rana v terenu. Veliko vrednost bi imela urejena steza od Zlatoroga do Stare Fužine kot sprehajalna pot. Kak mičen bife v gorenjskem slogu, pokrit s slamo ali skodlami, bi bil dobro donosen. Dragi Bohinjci, velike pašnike imate za turistične kravice, ki bi vam dajale dobrega mleka in bi bil kar doma v Bohinju. Denar leži na cesti, samo prikloniti se je treba in ga pobrati. ing. Pavle Hafner @©E^S3rJJ©^ 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK. 26. DECEMBRA 1986 Sodnica za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo Marija Simčič To delo me veseli Kranj, 24. decembra — V skakalnem smučarskem klubu Iskra Delta Triglav veliko staršev z vzgojo svojih otrok pomaga samemu klubu. Med njimi je tudi ravnateljica srednje šole ekonomske in družboslovne usmeritve v Kianju Marija Simčič. Je klubska sodnica za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo. f . .... . . . Skakalni smučarski sport je v Kranju letos praznoval štiridesetletnico. V klubu Iskra Delta Triglav veliko staršev vozi svoje otroke na treninge in tekme, med njimi tudi starša dvanajstletnega Urbana Simčiča, ki je v tej sezoni prišel v kategorijo pionirjev A. Oba, oče in mati, sta aktivna v vsem športnem področju, ne samo pri smučarskih skokih. Njegova mama Marija Simčič, štiridesetletna ravnateljica srednje šole ekonomske in družboslovne usmeritve v Kranju je leta 1985 naredila celo klubski sodniški izpit za smučarske sodnike in nordijsko kombinacijo. »Športno pot sem začela pri atletskem klubu Kladi-var v Celju v teku na 400 metrov. Doma sem iz Vitanja na Pohorju. V srednji šoli v Celju sem bila tudi v planinskem društvu in v šoli v orientacijskem teku visokogorcev. Bile smo republiške prvakinje in tretje na državnem prvenstvu. Aktivno športno pot sem končala prav v Kranju leta 1967. Ekonomska fakulteta in vse drugo je bila velika obremenitev. V smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav me je vključil sin, ko se je kot mlajši ciciban začel ukvarjati s skakalnim športom. Oba z možem sva v klubu in tudi v upravnem odboru. To ni samo klubska odgovornost, temveč predvsem nuja staršev, da tudi v športu pomagajo pri vzgoji otrok. Politika kluba Iskra Delta je taka, da vsako leto pridobijo sodnike s čim več znanja za vzgojo in klubsko delo. Da bi lahko pomagala, sem opravila klubski izpit za sodnika skokov in nordijsko kombinacijo. Kot klubska sodnica sem že sodila na mednarodni tekmi na Madžarskem. Še vedno sem klubska sodnica in to delo mi tudi odgovarja. Ne želim si, da bi postala mednarodna FIS sodnica, temveč samo to, da kvalitetno pomagam v klubu. Če bom to postala, upam, da bom dobra. To in podobno delo v klubu me veseli in vsekakor ni vezano na sinovo smučarsko skakalno kariero. Kakšen smučarski skakalec bo, naj se odloči sam.« r) Humer V Žalcu proglasili najboljše športnike, športnice, ekipo ter tiskovno službo za leto 1986 Rok Petrovič, Mateja Svet in odbojkarice Paloma Branik ter Bohinj Žalec, 22. decembra — Ljubitelji športa v Žalcu so se v ponedeljek v kulturnem domu na slovesnosti ob razglasitvi najboljših slovenskih športnikovk športnic, ekip in tiskovnih služb dobro pripravili. Polna dvorana je navdušeno ploskala vsem športnikom, ki so bili v Žalcu. Društvo športnih novinarjev Slovenija, v anketi je sodelovalo dvainse-demdeset poročevalcev, je za najboljšega športnika za leto 1986 razglasilo alpskega smučarja Roka Petroviča, za športnico alpsko smučarko Matejo Svet, najboljša ekipa so odbojkarice kluba Paloma Branik, najboljšo tiskovno službo pa so tokrat imeli organizatorji svetovnega pokala v smučarskih moških tekih Bohinj 86. Na slovesnosti je žalski župan Ludnik Semprimožnik pozdravil vse najboljše slovenske športnice in športnike, ki so ponesli ime Slovenije v svet. Sodelovala je godba na pihala iz Žalca in ansambel Čudežna polja. Na slovesnosti so bili v ospredju tudi gorenjski vrhunski športniki in športnice. Na odru so se zvrstili alpinisti PD Kranj Marija Štremfelj, Andrej Štremfelj in Tomo Česen, pa plavalec PK Triglav Darjan Petrič, svetovni mladinski prvak v lokostrelstvu Simon Pavlin iz LK Ikos, svetovni mladinski prvak v padalstvu Bogdan Jug iz ALC Lesce in iz tega centra tudi jadralni pilot Ivo Šimenc ter seveda tudi naš najboljši alpski smučar vseh časov Bojan Križaj. Vrstni red med moškimi — 1. Petrovič 353, Križaj (oba alpsko smučanje) 222, Ulaga (smučarski skoki) 162, Česen (alpinizem) 48, Šimenc (jadralno letalstvo) 48, Petrič (plavanje) 38; ženske — 1. Svet (alpsko smučanje) 350, Nagy (kegljanje) 226, Zaje (alpsko smučanje) 159, Kučej (plavanje) 61, Mlakar (smučarski teki) 61; ekipno 1. Paloma Branik 137, KK Iskra Delta Jezica 112, odprava Cerro Torre 101; tiskovne službe — 1. Bohinj 21, BAI 9, Zlata lisica 4, Pokal Vitranc in Planica po 3 glafove. D Humer Tržiška smučarija Tudi mladi napredujejo Tržič, 24. decembra — Ob koncu leta so se na občnem zboru zbrali člani SK Tržič. Pregledali so svoje delo v preteklem obdobju, sprejeli nova pravila in izvolili novo vodstvo. V poročilih o delu v preteklem obdobju je predsednik Dušan Koren orisal delo, uspehe in težave, ki so spremljale ta športni kolektiv v preteklih dveh letih. Zahvalil se je tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali k tako uspešnemu delu, tekmovalcem pa čestital za dosežene uspehe. Sicer pa sta o tekmovalnih dosežkih poročala Marko Kravcar in Peter Rezar. Marko Kravcar je v poročilu o delu alpske sekcije povedal, da je bilo preteklo obdobje eno najuspešnejših v zgodovini kluba. Predvsem je poudaril napredek pri mladih tekmovalcih, ki je plod večletnega načrtnega in strokovnega dela ter tudi posledica dobrih materialnih pogojev. Za tekmovalce so v tem času skrbeli poleg profesionalnega trenerja Pavla Grašiča še trije honorarni: Žare Štrukelj, Smiljan Josef in Milan Nadišar ter občasno še devet drugih. Veliko pozornost so v tem času namenjali tudi strokovnemu usposobljanju svojega kadra. Glede tekmovalnih ciljev je bilo iz poročila razbrati, da so jih v glavnem dosegli, saj imajo v svojih vrstah šest reprezentantov v različnih starostnih skupinah, da so lani osvojili pet medalj na državnih prvenstvih, da so zabeležili odlične rezultate na mednarodnih tekmah itd. Skupno imajo v republiških selekcijah 23 tekmovalcev. Izvedli so tudi številna tekmovanja, od klubskih, republiških do mednarodnih, za vsa pa so bili pohvaljeni kot dobri organizatorji. Tudi delo skakalne sekcije je bilo v preteklem obdobju uspešnejše kot prej. V sekciji deluje 14 aktivnih mladih skakalcev, za katere skrbita Peter Jošt in Viki Jekovec, poleg njiju pa so k delu z mladimi privabili tudi druge strokovnjake. V svojih vrstah imajo zdaj štiri mlade skakalce: Meglica, Česna in Francija in Dejana Jekovca. V preteklem obdobju so rešili večni problem prevozov z nakupom kombija, veliko delo so opravili na 50-nietrski skakalnici v Sebenjah (skupaj 760 prostovoljnih ur), računajo pa, da bodo tudi to skakalno napravo uspeli prekriti s plastiko, tako kot imajo prekrito 25-metrsko. Uredili so tudi skakalnico v Lomu, radi pa bi pridobili še videorekorder in morda profesionalnega trenerja. Na koncu občnega zbora so sprejeli še nova klubska pravila kluba. Razrešili so staro vodstvo ter izvolili novo. Izvršilni odbor kluba bo tudi v naslednjem mandatnem obdobju vodil Dušan Koren. J. Kikel Rokomet Uspeh dupljanskih rokometašic Kranj, 24. decembra — Dolenjski rokometni delavci so v sodelovanju s komando novomeške vojašnice in pod pokroviteljstvom poveljstva Ljubljanskega armadnega območja organizirali že trinajsti ženski rokometni turnir. Nastopalo je osem moštev iz Hrvaške in Slovenije. Imeniten uspeh so dosegle rokometašice ekipe Kranj Duplje, saj so bile druge. V finalnem boju za prvo mesto je bila zagrebška Trešnjevka močnejša. Izidi — predtekmovanje — Kranj Duplje: Velenje 20:19, Kranj Duplje : Novo mesto 21:20; finale — Kranj Duplje : Trešnjevka 15:22 (7:11). Vrstni red — 1. Trešnjevka (Zagreb), 2. Kranj Duplje, 3. Iskra (Šentjernej), 4. Novo mesto, 5. Ohmpija (Ljubljana), 6. Velenje. D. H. Nordijske smučarske discipline Smučarski skakalci presegli pričakovanja Ljubljana, 24. decembra — V prostorih Lesnine, ki je pokrovitelj naših smučarskih skakalcev, je direktor nordijskih disciplin Lojze Gorjarc priredil tiskovno konferenco. Podpisali so tudi pogodbo z glavnim pokroviteljem nordijskih disciplin, Ljubljansko banko. Skupaj s trenerji naših smučarskih skakalcev in smučarskih tekačev so naši najboljši reprezentantje orisali prve letošnje dosežke v obeh tekmovanjih svetovnega pokala. Začetek smučarske skakalne sezone je bil nad pričakovanji. Uspehi so se začeli že na prvi turneji svetovnega pokala v Kanadi in ZDA, ko so se izredno odrezali Ulaga, Tepeš, Zupan, Debelak in Kopač. Pokazali so, da so za to sezono odlično pripravljeni. Povedali so tudi, da je iz ZDA prišlo sporočilo, da so se' našle Ulagove smuči, ki so mu izginile iz kombija. Dobro formo so nato naši reprezentantje pokazali tudi na prvi tekmi v Evropi. V Chamoniju so bili spet v ospredju, čeprav je Matjažu Zupanu le za las 'ušla' prva točka v svetovnem pokalu. Pred skakalci je sedaj novoletna turneja Intersport. Na to tekmovanje bodo odšli: Primož Ulaga, Miran Tepeš, Matjaž Debelak Matjaž Zupan, Rajko Lotrič in Janez Štirn, nastopi pa lahko še eden od naših skakalcev. O tem se bodo odločili, ko bodo znani rezultati z evropskega pokala v St. Moritzu. Na tem pokalu bodo našo vrsto zastopali Mur, Globočnik, Janez Debelak in Baje. Veliko so govorili tudi o naših smučarskih tekačih v obeh reprezentancah, v moški in ženski. Kaže, da smo začeli veliko vlagati tudi v ta zimski šport. Prvi rezultati so bili že vidni v Davosu, kjer je Janez Klemenčič na 15 km za zmagovalcem zaostal zelo malo in tudi Ivo Čarman na 30 kilometrov dolgi progi ni bil slab. Odlični so bili tudi v štafeti; kot deseti so osvojili prve točke za svetovni pokal. Upajo, da se bodo naši tekači še bolje odrezali, saj imajo še nekaj rezerve. Bolj žalosten je pogled v ženski del reprezentance. Bolezen je naredila svoje. Tako to sezono ne nastopajo Jana Mlakar, Andreja Smrekar in Karmen Raišp. Zaradi bolezni sploh ne morejo vaditi. V članski vrsti je tako ostala le Ivi Bertoncelj in k tej so dodali še dve mlajši mladinki, letnik 1971: Andrejo Grašič in Natašo Lačen. Toda vseeno zvezni ženski trener Janez Mlakar upa na najboljše, čeprav je moral s tekačicami začeti na novo. Vse pa so obetavne. Še največ se od mladih pričakuje na svetovnem mladinskem prvenstvu. D. Humer Hraste letos ne bodo obratovale Tržič, 19. decembra — Skupščina telesnokulturne skupnosti Tržič je obravnavala problem vlečnice Novina v Hrastah nad Tržičem. Razprava se je nagibala k inačici, da bi vlečnico dodatno opremili in jo obdržali na stari lokaciji. Razmišljali so, da bi kazalo v prihodnje takšno napravo postaviti tudi v Zgornjem Lomu, kar je za zdaj še želja. Zato so sklenili, da vlečnica v Hrastah letošnjo zimo ne bo obratovala, ker ni ne denarnih ne kadrovskih pogojev. S problematiko bo seznanjen izvršni svet, izdelati pa je treba oceno upravičenosti nadaljnjega obstoja vlečnice v Hrastah. . .... . J. rvikel Tečaji za vaditelje smučanja Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica razpisuje tečaja za vaditelje alpskega smučanja in teka na smučeh. Tečaj za vaditelje teka na smučeh bo marca prihodnje leto. Prijave bodo sprejemali do konca januarja. Tečaj za vaditelje alpskega smučanja pa bo januarja in februarja. Kandidati morajo biti stari najmanj 17 let. Imeti morajo Škofjeločani, vabljeni! Škofja Loka, 19. decembra — Zveza telesnokulturnih organizacij škofjeloške občine razpisuje več rekreativnih tekmovanj. Razpisano je tekmovanje v malem nogometu za pokal Podna, na katerem je lani sodelovalo 64 moštev. Tekmovanje bo ob sobotah med 8. in 22. uro in ob nedeljah dopoldne. Zadnji rok za prijave je sreda, 7. januarja, žrebanje pa bo 8. januarja ob pol šestih popoldne v sejni sobi športne dvorane. Prijav-nino 5000 dinarjev je mogoče plačati vsak dan v pisarni ZTKO. Telefon je 62-463. Tekmovanje se bo predvidoma začelo 25. januarja. Razpisani so tudi moška in ženska kegljaška liga in prvenstvo za člane in članice. Nastopajo lahko vsi, ki živijo v škofjeloški občini. Prijave sprejemajo v športni dvorani Poden do torka, 30. decembra. Moško ekipo sestavlja šest kegljačev, žensko pa štiri tekmovalke. Šahovsko društvo Škofja Loka želi povečati zanimanje za šah. Zato je razpisano ekipno prvenstvo v počasnem šahu z igralnim časom ena ura na igralca. Ekipo sestavljajo trije igralci. Prijave pošljite do Ž0. januarja na naslov Šahovski klub Škofja Loka, p. p. 4, Škofja Loka. Prijavnina je 1500 dinarjev. M. Kalamar MERKUR kranj ustrezno smučarsko znanje, ki bo preizkušeno s testom. Tečaj bo trajal 10 dni, cena pa bo 50.000 dinarjev. Za kandidate, ki so člani osnovnih TKO in v njih aktivno sodelujejo, je cena za polovico manjša. Prijave sprejema ZTKO do 6. januarja. Enaki pogoji veljajo tudi za tečaj teka na smučeh. Tečaj za vaditelje alpskega smučanja prireja tudi Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj. Bo med 17. in 25. januarjem na Krvavcu. Pogoji so: starost najmanj 17 let, odlično smučanje in veselje do pedagoškega dela. Prijave bodo sprejemali v torek, 30. decembra, med 17. in 18. uro v avli kranjske gimnazije. Področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Tržič tudi organizira tečaj za vaditelje smučanja. Tečaj bo predvidoma med zimskimi počitnicami v drugi polovici januarja. Pogoja sta znanje smučanja in starost najmanj 17 let. Prijave sprejemajo do nedelje, 28. decembra in sicer Peter Jur-kovič, telefon 51-805, ali Maiko Kravcar, telefon 50-550. Oba bosta dala tudi druge informacije. J. K. Prva zvezna hokejska liga Zagnana igra Jesenic Kranj, 24. decembra — V osmem kolu letošnjega državnega prvenstva v prvi zvezni hokejski ligi je nastala sprememba na vrhu. Beograjski Partizan je v Sarajevu premagal Bosno in vodi. Veliko uslugo Partizanu so naredili hokejisti Jesenic, ki so v hali Tivoli premagali, prvič, Kompas Olimpijo. Jeseničani so si s to zmago še bolj utrli pot med vodilnega Partizana in Kompas Olimpijo, saj za njima zaostajajo le za dve točki. Manj sreče so na Jesenicah imeli igralci Kranjske gore Gorenj ke. Zasluženo jih je premagala Crvena zvezda iz Beograda. Izidi — Kompas Olimpija : Jesenice 3:5 (1:1, 1:1, 1:3), Kranjska gora Gorenj-ka : Crvena zvezda 1:5 (1:1, 0:1, 0:3), Bosna : Partizan 0:7 (0:5, 0:0, 0:2). Pari devetega kola (7. januar) — Jesenice : Partizan, Kranjska gora Go-renjka : Bosna. D. H. V Predosljah športno društvo Predoslje, 24. decembra — V Predosljah ima šport dolgo tradicijo. Največ so dosegli odbojkarji, ki so v letih 1964 in 1965 igrali v drugi slovenski odbojkarski ligi. Z razvojem kraja se je razvijal tudi šport. Nekaj sekcij že uspešno deluje: odbojkarska, kegljaška, namiznoteniška, šahovska, kolesarska, planinska in balinarska. Slednja za kulturnim domom že gradi svoje balinišče. Športnikom pomaga krajevna skupnost, veliko denarja pa zberejo sami. Ker razen strelcev druge športne panoge niso organizirane, je dala krajevna konferenca SZDL pobudo za ustanovitev športnega društva. Ustanovni občni zbor je bil 13. decembra, na njem pa se je zbralo nad 30 športnikov in krajanov. Sprejeli so društvena pravila, izvolili vodstvo društva, za predsednika pa Lada Pangerca. Od tekme do tekme Šahovski tekmovanji v Tržiču — Osnovna sindikalna organizacija Tovarne kos in srpov iz Tržiča je pripravila tovarniško šahovsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo 12 šahistov. Zmagal je Rajko Mali pred Janezom Remi-ce in Veljkom Klasanom. Šahovsko društvo Tržič pa je pripravilo letošnji zadnji decembrski mesečni hitropote-zni turnir. Igralo je rekordno število 20 šahistov, ki so pokazali veliko borbenosti in znanja. S 17,5 točke je zmagal Franc Škrjanc pred Pavlom Locem, Ivanom Ravnikom, Martinom Aljanči-čem, Bojanom Bajžljem itd. (J. Kikel) Tržiška praznična tekmovanja — Za dan republike in prve dni decembra jih je pripravila komisija za šport in rekreacijo občinskega sveta zveze sindikatov. Pri organizaciji so pomagali tudi posamezni športni klubi. Strelsko tekmovanje je bilo na Ravnah. Ekipno je med ženskami zmagal Pekov tozd Obutev pred Društvom upokojencev in Domom Petra Uzarja, med moškimi ekipami pa drugo moštvo Cevarne Rog pred Upravnim organom in Postajo mejne milice. Zmagovalca med posamezniki sta postala Dragica Kos in Andrej Kramar. Kegljači so tekmovali na prenovljenem kegljišču pod avtobusno postajo. Tekmovalo je 43 sindikalnih moštev, zmagala pa sta ZLIT DSSS med ženskami in Peko Obutev II med moškimi. Udeležba na namiznoteni-škem tekmovanju ni bila najboljša. Pekova Orodjarna je zmagala med moškimi, tozd Obutev pa med ženskami. Na šahovskem tekmovanju pa so bili na prvih treh mestih Andrej Lee, Ivan Ravnik in Štefan Gubic. (J. Kikel) Simončič zmagal na kranjskem turnirju — Šahovsko društvo Kranj je organiziralo turnir za občinsko šahovsko prvenstvo Kranja. Med 22 igralci je zmagal Simončič s 7,5 točke pred Joko-vičem 7, Cigličem 7, Božičem 6,5, Erjavcem 6, Pogačnikom 5,5, kar 7 igralcev pa je zbralo 4,5 točke. (A. Medved) Zmage favoritov — V gorenjski na-miznoteniški ligi so odslej odigrali tri kola. Večjih presenečenj ni bilo. Vodi Kondor-LTH pred Gumarjem, Savo in Jesenicami. V Škofji Loki pa se je začela občinska namiznoteniška liga. Tudi letos se je prijavilo precej ekip, pri članih 20, pri članicah pa 5. Izrazitega favorita ni. (J. Starman) Domačini zmagali — V Škofji Loki so bili na pripravah mladi namiznote-niški igralci slovenskih klubov s Koroške. Ob zaključku priprav so odigrali srečanje z domačini in ga zgubili z 12:4. (J. Starman) Memoriai Maje Prelovšek — V spomin na tragično umrlo mlado namizno-teniško igralko Majo Prelovšek je NTK Kranj organiziral namiznoteni-ško tekmovanje pionirk. Pri starejših pionirkah je zmagala Urška Samar z Jesenic, ki je v finalu premagala soigralko Vanjo Klemene. Na naslednji mesti sta se uvrstili Zdravka Soklič (Ljubno) in Živa Štrukelj (Triglav). V spominski disiciplini mlajših pionirk je zmagala Živa Štrukelj (Triglav) pred Darjo Krivic (Ljubno) in Jeseničanka-mi Janko Cenček in Mašo Sladic. (J. K.) Prvenstvo Planike v streljanju — Sindikalna športna komisija je organizirala prvenstvo Planike v streljanju z zračno puško. Udeležba je bila skromna, saj je tekmovalo samo 12 strelk in strelcev. Med ženskami je zmagala Mi-ja Strniša pred Mileno Erzar in Ireno Erzar, med moškimi pa Andrej Kne pred Avguštinom Mavčecem in Juretom Frelihom. (J. Kikel) Invalidi tekmovali v Trbovljah — Trboveljski invalidi so pripravili keglja-ško tekmovanje, na katerem so sodelovali tudi invalidi Borca iz Kranja. Tekmovanje je bilo na visoki organizacijski in kakovostni ravni. Kranjčani so zmagali in prejeli pokal v trajno last. Kranjski invalidi kegljači so že nekaj let med vodilnimi v Jugoslaviji. V Trbovljah so za Borca nastopali Milan Ber-nik, Boris Žukevič, Franc Černe, Alojz Kordež, Jože Turk in Lazo Vukanac. (J. K.) Tržiški šolarji tekmovali v namiznem tenisu — TVD Partizan iz Križev je organiziral občinsko namiznoteni-ško prvenstvo za učenke in učence. Nastopilo jih je 40. Med učenci je ekipno zmagalo prvo moštvo ŠŠD Kokrški odred iz Križev, med posamezniki Marko Slapar in v dvojicah Marko in Andrej Slapar, Med učenkami je bilo ekipno najboljše moštvo Poleta, posamezno Nuša Stritih, v dvojicah pa Stri-tih-Žonta. (J. Kikel) Tekmovanje za medvecTa in Kekca Celovec — Slovensko planinsko društvo iz Celovca razpisuje tradicionalno ljudsko smučarsko tekmovanje za karavanškega medveda in madinski slalom za pokal Kekca. Tekmovanji bosta v nedeljo, 4. januarja, ob 11. uri v Se-lah — Zgornjem Kotu (pri Francu) na avstrijskem Koroškem. Sodeluje lahko vsak, ki je starejši od 10 let. Prijave bodo sprejemali na startu. Tekmovanje za medveda obsega vzpon vsakoga tekmovalca s smučmi na rami do starta in spust v dolino. Zbirni čas vzpona in spusta prinese skupni čas. Slalomsko Kekčevo tekmovanje pa bo v štirih kategorijah. v t i . > . J- Kikel PETEK, 26. DECEMBRA 1986 NOVOLETNE ČESTITKE 13. STRAN (M^J^rEHGLAS TRGOVINA HANS NAPOTNIG Borovlje tel.: 9943-4227-2292 ŽELI GORENJCEM IN CENJENIM KUPCEM ZDRAVO, SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1987 Zahvaljujemo se za dosedanje zaupanje Tudi v bodoče se bomo trudili za vas! ŽIVILSKI KOMBINAT »ŽITO« n. sol. o. LJUBLJANA LESCE ROŽNA DOLINA 8 Delovnim ljudem, poslovnim partnerjem in kupcem želimo srečno in uspešno novo leto 1987 TEHNIČNI BIRO JESENICE Tehnični biro želi prijateljem in poslovnim partnerjem uspešno in zdravo leto 1987 MAM w Komunalno podjetje Trzic Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1987 IMOS SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE RADOVLJJICA LJUBLJANSKA CESTA 11 VELIKO SREČE IN USPEHOV VAM ŽELIMO V LETU 1987 OBLAČILA -NwosL Tržič Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1987 Priporočamo se za obisk v naši tovarniški trgovini v trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču Servisno podjetje T§T Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 že/i vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1987 Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodna inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električarska. VSE VRSTE USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV TER POLAGANJE PARKETA INTAPISOMA Cenjene goste obveščamo, da bo lokal od 31. 12. 86. do 5. 1. 87. zaprt. GOSTILNA »BEGIČ MATO«_ GOSTILNA »BEGIČ MATO« Delavska 21, 64000 KRANJ, STRAŽIŠČE Telefon: 23-992 Cenjenim gostom, vsem občanom ter poslovnim prijateljem želimo prijetno praznovanje in uspešno novo leto 1987 in se priporočamo za obisk. AGR0C00P — AIK NOVI SAD z enotami: TOZD NEOPLANTA TOZD FARMAC00P TOZD AROMA - FUT0G TOZD KULPIN - N. SAD Gorenjcem želimo srečno in uspehov polno 1987. leto V skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, (tel.: o64/25-268) in 25 267 nudimo: sveže meso, mesne izdelke, mesne konzerve, sveža jajca in perutnino, čips in vse vrste začimb, konzervirano sadje in zelenjavo. ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ n. sub. o. Kranj, Jezerska cesta 20, tel.: 064/26-861 TOZD VZDRŽEVANJE IN VARSTVO CEST TOZD GRADNJE DSSS DO Upravljamo, vzdržujemo, rekonstruiramo in gradimo ceste. Poleg tega opravljamo tudi druga dela nizkih gradenj ter nudimo gramozne in kamenite materiale. Vsem občanom in poslovnim sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1987 NOVA TRGOVINA LOIBLKAUF KOŽENTAURA KIRSCHENTHEUER 48 tel. 9943-4227-3353 na desni strani pred dravskim mostom VAM ŽELI ZDRA VO, USPEŠNO IN VESELO NOVO LETO Pričakuje vas bogata ponudba na 400 m2 prodajnih površin Trgovina z gradbenim materialom — Kranj Primskovo VSE ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE SREČNO 1987 GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI -GRADITE Z NAMI GLAS 14. STRAN OBVESTILA — OGLASI — NOVOLETNE ČESTITKE PETEK. 26. DECEMBRA 1986 ABC POMURKA, LOKA n. sol. o., Škofja Loka ABC POMURKA, LOKA, proizvodno trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. Škofja Loka objavlja prosta dela oziroma naloge v TOZD JELEN - GOSTINSTVO 1. KUHAR za delf v restavraciji Frankovo naselje v Škofji Loki in obratu Homan Pogoj: KV kuhar 2. TOČAJKA za slaščičarno Homan v Škofji Loki Pogoj: KV natakarica 3. SNAŽILKA za delo v restavraciji Prajerca Delovno razmerje sklenemo za delo s skrajšanim delovnim časom — 4 ure na dan. Sprejmemo tudi delavko po pogodbi o delu V TOZD PRODAJA NA DROBNO 4. PRODAJALKA za nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta v samopostrežbi Bistrica pri Tržiču Pogoj: KV prodajalka Delovno razmerje sklenemo za določen čas. 5. PRODAJALKA TEKSTILNE STROKE Pogoj: KV prodajalka tekstilne stroke 6. MESAR - SEKAČ Pogoj: KV mesar 7. NATAKARICA za delo v bifeju na Sovodnju v Poljanski dolini. ? Pogoj: KV ali PKV trgovska oziroma gostinska delavka 8. VEČ PRODAJALK za delo v prodajalnah na območju Škofje Loke z okolico Medvod in Ljubljane — Šiške Pogoj: KV prodajalka TOZD PEKS - PROIZVODNJA 9. PREDPEČNIK za delo v slaščičarni za trdo pecivo Pogoj: KV ali PKV delavec 10. DELAVKA ZA SLAŠČIČARNO TRDO PECIVO Prednost imajo kandidatke z delovnimi izkušnjami v živilski stroki. DSSS 11. ZIDAR Pogoj: KV zidar Za delo kuharja, točaja, predpečnika in zidarja traja poskusno delo 45 koledarskih dni. Za prodajalce, mesarja—sekača, natakarico traja 90 koledarskih dni, za vsa druga dela pa 30 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi podjetja LOKA, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka v 8 dneh po objavi oglasa. SUKNO ZAPUŽE SUKNO, TOZD Tekstilna tovarna Zapuže objavlja dela in naloge: 1. IZMENOVODJE V PREDILNICI ČESANE PREJE Pogoji: končana šola tekstilne smeri, V. stop. — predilski tehnik, 1 leto delovnih izkušenj, moški, 3 — mesečno poskusno delo. 2. VEC VZDRŽEVALCEV PREDILSKIH IN TKALSKIH STROJEV Pogoji: končana šola za strojne mehanike oz. ključavničarje, IV. stopnja, 1 leto delovnih izkušenj, 3 — mesečno poskusno delo. 3. TREH KURJACEV VISOKOTLAČNIH KOTLOV Pogoji: delavec z opravljenim tečajem kurjača visokotlačnih kotlov ali končana šola kovinske oziroma elektro smeri. TOZD nudi možnost za pridobitev usposobljenosti za kurjača. 4. Čistilnica mikalnikov Pogoji: moški, dokončanih 8 ali 7 razredov osnovne šole, 1 leto delovnih izkušenj, 3 — mesečno poskusno delo. Komisija za delovna razmerja pri delovni skupnosti ski c nih služb objavlja prosta dela in naloge: 5. SALDAKONTISTA Pogoji: končana šola ekonomske oziroma podobne smeri, V. stopnja, 6 mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas (razen s kandidatom pod točko 5, ki bo združil delo za čas od 5. jauarja 1987 do 5. februarja 1987). Vloge naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SUKNO Zapuže, 64 275 BEGUNJE NIKO, kovinsko podjetje p.o. NIKO kovinsko podjetje ŽELEZNIKI Delavski svet na podlagi statuta DO predčasno razpisuje prosta dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Za opravljanje teh del in nalog mora kandidat poleg pogojev, predpisanih v zakonu o združenem delu in družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Škofja Loka, izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti mora končano višješolsko izobrazbo strojne ali druge ustrezne smeri z najmanj 3 — letno prakso na vodilnih delovnih nalogah ali srednješolsko izobrazbo strojne ali ekonomske smeri z najmanj 5 — letno prakso na vodilnih delovnih nalogah v Kovinskopre-delovalni industriji, imeti mora organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupravijc nju. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: NIKO kovinarsko podjetje Železniki, Otoki 16, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po končani izbiri. Stanovanj ni na razpola ' OBČINA KRANJ Splošne službe Upravni organi in strokovne službe Občine Kranj objavljajo prosta dela in naloge V upravi za družbeni prihodek 1. VODJA ODSEKA ZA KNJIGOVODSTVO DRUŽBENIH PRIHODKOV IN IZTERJAVO Pogoji: visoka izobrazba VII./l stopnje zahtevnosti ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj, 3—mesečno poskusno delo, strokovni izpit. 2. VODJA PISARNE Pogoji: srednja izobrazba V. stopnje zahtevnosti upravne ali ekonomske smeri, 6 — mesečne delovne izkušnje, 1 — mesečno poskusno delo, strokovni izpit V komiteju za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavnosti 3. SAMOSTOJNI SVETOVALEC ZA METODOLOGIJO PLANIRANJA Pogoji: visoka izobrazba VIL/1 stopnje zahtevnosti ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj, 3 — mesečno poskusno delo, strokovni izpit 4. SVETOVALEC ZA PLAN IN ANALIZE Pogoji: visoka izobrazba VII./l stopnje zahtevnosti, ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, 3 — mesečno poskusno delo, strokovni izpit 5. PRIPRAVNIKA Pogoji: visoka izobrazba VII./l stopnje zahtevnosti ekonomske smeri V sekreteriatu za notranje zadeve 6. POMOČNIK SEKRETARJA IN VODJA ODSEKA ZA JAVNI RED IN MIR Pogoji: visoka izobrazba VII./l stopnje zahtevnosti pravne , ekonomske ali organizacijske smeri, 5 let delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo, strokovni izpit. V sekreteriatu za občo upravo 7. VROČEVALEV V KRAIEVNEM URADU NAKLO Pogoji: srednja izobrazba III. stopnje zahtevnosti — administrativne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj, enomesečno poskusno delo. Dela in naloge pod št. 5 sklenemo za določen čas, za čas pripravniške dobe, druga za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Strokovni izpit za upravne organe in strokovne skužbe se lahko opravi v enem letu po namestitvi. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Kranj, splošne službe — kadrovska služba, Trg revolucije 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Iskra ISKRA , Škofja Loka — Reteče 4 ISKRA Industrija širokopotrošnih izdelkov TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka, Reteče 4 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. KONTROLOR ORODIJ (1 delavec) Pogoji: strojni tehnik ali KV orodjar, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo traja 3 mesece 2. VEC NK DELAVCEV Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka. Obrtna zadruga PREVOZNIK GORENJSKE p. o. 64 202 NAKLO, Cvetlična 10 OBRTNA ZADRUGA PREVOZNIK GORENJSKE ŽELI poslovnim partnerjem veliko uspeha v letu 1987 KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA n. sol. o. TOZD JELPLAST, KAMNA GORICA n. sub. o. želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1987 g NOVOLETNA LOTERIJA^ POSKUSITE SREČO S SREČKAMI NOVOLETNE LOTERIJE, SAJ VAS ČAKA 174.685 DOBITKOV V SKUPNI VREDNOSTI 144,000.000 DIN. GLAVNA PREMIJA 10,000.000 DIN ŽREBANJE 6. JANUARJA 1987 SREČO JE TREBA DELITI SL¥D\7L1C3CWL1 PAVLIHOVA PRATIKA 1987 v prodaji povsod po naši deželi ZLIT, Združena lesna industrija Tržič, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja Združene lesne industrije Tržič objavlja prosta dela in naloge: 1. OPRAVILA KNJIGOVODJE OD Pogoji: ekonomski tehnik, 1 leto delovnih izkušenj, čas za uvajanje 3 mesece 2. OPRAVILA STROŠKOVNEGA KNJIGOVODSTVA Pogoji: ekonomski tehnik, 1 leto delovnih izkušenj, čas uva-. janja 2 meseca Delo združujemo za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo pisne vloge v 8 dneh po objavi na naslov: Združena lesna industrija Tržič, komisija za delovna razmerja DO. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po obravnavi komisije za delovna razmerja DO. „ DOM PETRA UZARJA, p. o. TRŽIČ Dom Petra Uzarja Tržič razpisuje na podlagi sklepa sveta doma, razpisne komisije in določil statuta delovne naloge in opravila INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DOMA PETRA UZARJA Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: najmanj višja izobrazba družboslovne smeri, 5 let delovnih izkušenj v dejavnosti na delih oziroma nalogah s posebno odgovornostjo in organizacijske sposobnosti za vodenje delovne organizacije in izpolnjevanje pogojem pod 57. členu družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta. Rok za prijave je 15 dni po objavi. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov: Dom Petra Uzarja Tržič z oznako »za razpisno komisijo«. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. 26. DECEMBRA 1986 ti 1p VOLKSBANK Gutfisr'sGeld. UUDSKA BANKA BOROVUE Glavni trg 6 tel. 9943-4227-3756 Vaše denarne posle lahko opravite v slovenskem jeziku. Ugodno lahko menjate v Borovljah, St. Jakobu 'n v menjalnici na Ljubelju v stavbi carine. Veselimo se vašega obiska in zagotavljamo, da bomo diskretno ugodili vašim željam. ŽELIMO VAM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1987 IN PRIJETNE PRAZNIČNE DNI! DOBRO ZA VAŠ DENAR -UUDSKA BANKA NOVOLETNE ČESTITKE \ Ljubljana |TJ BLAGOVNICA KRANJ SREČNO 1987 TUDI V NASLEDNJEM LETU SE BOMO TRUDILI ZA VAS! KOGP - TOZD OBRT, KRANJ Mirka Vadnova 1 OBVESTILO l okviru našega tozda OBRT izvajamo naslednja obrtniška 5^vbno—zaključna dela: ^ POLAGANJE VSEH VRST PODOV ,^,rl KRANJ — čez kokrški most (Planina) Želi cenjenim gostom srečno in uspešno novo leto 1987 in se priporoča! Nudi torte vseh vrst, kremne rezine s smetano, čajno pecivo itd. Torte vseh vrst po naročilu so hitro in kvalitetno izdelane. _ DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ "jj s svojimi enotami v Kranju, Škofji Loki in Tržiču mffe želi strankam, mm poslovnim prijateljem WT in občanom mm srečno in uspešno jraP novo leto 1987 Nudimo vam naslednje usluge: — mehansko čiščenje dimnih vodov in prezračevalnih naprav, — kemično ali mehansko čiščenje plamene strani kurilnih naprav in termdgenov, — meritve dimne emisije «#v%Bt Kovinsko KOI' podjetje Kranj Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon # kovinske konstrukcije # splošno ključavničarstvo • tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave # kleparstvo Delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1987 SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA KRANJ, Stritarjeva 5 Delovni kolektiv želi cenjenim gostom in občanom Gorenjske srečno novo leto 1987 Samopostrežna restavracija je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih od 7. do 21. ure in se še naprej priporoča za obisk. S svojimi uslugami se priporoča tudi BIFE, ki je odprt vsak delavnik od 7.30 do 21. ure. GLAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI NOVOLETNE ČESTITKE PETEK, 26. DECEMBRA 1986 ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ CERKNICA PRIREJA V NEDELJO, 25. JANUARJA 1987, XII. BLOŠKE SMUČARSKE TEKE Start in cilj bosta v Novi vasi, in sicer: I. TEK NA 30 km — start ob 9.30 II. DAKIJEV TEK NA 15 km — start ob 9.30 III. TRIMSKI TEK NA 7 km - start ob 9.30 POGOJI: 1. Za udeležbo na BLOŠKIH TEKIH ni starostnih omejitev, zato lahko nastopi vsak, ki želi preizkusiti svoje sposobnosti. Posebej vabimo k prijavi za TRIMSKI TEK vsa šolska športna društva, ekipe TVD Partizan, taborniške in druge množične organizacije, za DAKIJEV TEK pa pripadnike JLA, MILICE in enote SLO. 2. Prireditelj ne bo ugotavljal telesne sposobnosti za teke, zato vsak prijavljeni nastopa na lastno odgovornost. 3. Vsak udeleženec tekov bo dobil pred startom bilten in spominsko značko, po prihodu na cilj pa še startno številko in topel obrok. 4. Nagrade: I. TEK NA 30 km V tej disciplini so naslednje kategorije: — kategorizirani tekmovalci/ke, — nekategorizirani moški, ženske. Trem prvouvrščenim v vsaki kategoriji bomo podelili zlato, srebrno in bronasto medaljo BLOŠKI SMUČAR. II. DAKIJEV TEK NA 15 km Tekmovalci so razporejeni v tele razrede: — pripadniki JLA, MILICE in enot SLO (pogoj je nastop s terenskimi smučmi in v uniformi), — moški, — ženske. Za vsako kategorijo dobi prvi zlato, d~ugi srebrno in tretji bronasto medaljo BLOŠKI SMUČAR. Kategorizirani tekmovalci lahko v tej disciplini nastopijo le zunaj konkurence. III. TRIMSKI TEK NA 7 km S praktičnimi nagradami bodo nagrajeni trije prvou-vrščeni pionirji in pionirke. Najstarejši udeleženec BLOŠKIH TEKOV bo za nagrado prejel priznanje KS Nova vas — stare bloške smuči. 5. Tek na 30 km je eden izmed tekov, ki se upoštevajo pri dodelitvi ZLATE TROFEJE VZDRŽLJIVOSTI, ki jo daje revija ANTENA, in za BRAZDE VZDRŽLJIVOSTI RTV Ljubljana. 6. Prijave bomo sprejemali na dan prireditve, in sicer v telovadnici TVD Partizan Nova vas od 7. ure dalje. Prijavnina za BLOŠKI TEK je 1.000 dinarjev, za DAKIJEV TEK 800 dinarjev in za TRIMSKI TEK 800 dinarjev za posameznika, katero boste plačali ob dvigu startne številke. Pionirji in pionirke so oproščeni startnine. 7. Vsak udeleženec desetih BLOŠKIH TEKOV bo dobil posebno spominsko medaljo. 8. V primeru neugodnih snežnih razmer bo prireditev preložena. 9. Vsi udeleženci BLOŠKIH TEKOV bodo za čas teka nezgodno zavarovani pri Zavarovalni skupnosti TRIGLAV, območna enota Postojna. Srečno in uspešno 1987. leto vam želijo organizacijski odbor XII. BLOŠKIH TEKOV, glavni pokrovitelj BREST Cerknica in drugi pokrovitelji. ORGANIZACIJSKI ODBOR gorenjski tisk objavlja prosta dela in naloge za DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Kranj Moše Pijadeja 1 VODENJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE Pogoja: višja šola ekonomske ali organizacijske smeri in 5 let izkušenj. Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje del in nalog je določeno trimesečno poskusno delo. za TOZD BLAGOVNI PROMET n. sol. o. Kranj Moše Pijadeja 1 TEHNOLOŠKA OBDELAVA I. Pogoja: višja šola organizacijske ali grafične smeri oziroma srednja izobrazba grafične smeri in 5 let izkušenj v grafični stroki. Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje del in nalog je določeno trimesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska skužba delovne organizacije 8 dni po objavi. proizvodna datomaorgantaacia n.sub.0. Mjjwiapo|a JATA LJUBLJANA TOZD REJA Na perutninski farmi Duplica pri Kamniku prodajamo lahke kokoši — kokoši nesnice. Prodajamo jih po izredno ugodni ceni vsak delavnik od 8. do 14. ure in v soboto od 8. do 12. ure. Kokoši so primerne za nadaljnjo rejo ali zakol. Izkoristite izredno priložnost. ALPETOUR SOZD Alpetour Škofja Loka — TOZD ŽIČNICE VOGEL, BOHINJ objavlja na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja prosta dela in naloge: VZDRŽEVALCA ELEKTROINŠTALACIJ Pogoji: elektrotehnik in 1 leto delovnih izkušenj s predizo- brazbo elektrikar — jaki tok. Poskusno delo traja dva meseca. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski sektor v Škofji Loki, Titov trg 4/b 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Franc Juvan slikopleskarstvo Kranj, Štirnova 21 Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje in želim srečno novo leto 1987. SLAŠČIČARNA ČEŠNJICA &l ŽELEZNIKI Nudi vse slaščičarske izdelke. Torte po naročilu dobavimo takoj. Želi cenjenim strankam srečno novo leto 1987. Anton Umbreht slikopleskarstvo KRANJ Ulica Draga Brezarja 5 Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje in želim srečno novo leto 1987. POMFRI-SLADOLED Kranj, Prešernova 13 Prodajalna pomfrija, HOT-DOG in sladoleda želi cenjenim strankam srečno novo leto 1987 in se še za naprej priporoča. tfžič 3WK vk/ TIKO Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme Želi delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem srečno in uspeha polno novo leto 1987 Mallejevi nasledniki in osebje trgovine in restavracije MALLE v Brode h na Koroškem želimo našim cenjenim gostom in bralcem Gorenjskega glasa vesele in praznične dni ter zdravo, uspešno in srečno novo leto 1987! Tudi prihodnje leto bomo veseli vašega obiska! VAŠ PRVI DENARNI IN BANČNI SERVIS V AVSTRIJI POSOJILNICA - BANKA - BOROVLJA Postgasse 4, tel.:9943/4227-3235 PODRUŽNICA BRODI (300 m od MALLEJA) tel.: 9943/4227-3555 OBISK PRI NAS SE VEDNO IZPLAČA! VSEM GORENJCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO! DEDEK MRAZ v oddelkih veleblagovnice GLOBUS, trgovske DO KOKRA KRANJ, smo ti pripravili: • ■ o a • «• _ ■ ■ a> smučarsko opremo in oblačila Xrs pletenine, perilo, konfekcijo !grač\ q odus kozmetiko %4 ivs^smo izdelke domače obrti ^S^trJ??^ izdelke iz zlata DARILA PRIMERNO ARANŽIRAMO KOM PAS JUGOSLAVIJA DUTV FREG fllOP POTNIKI V MEDNARODNEM PROMETU! Pri prestopu jugoslovanske državne meje se ustavite v prostocarinskih prodajalnah delovne organizacije KOMPAS JUGOSLAVIJA, in sicer na cestnih mednarodnih mejnih prehodih LJUBELJ in GORNJA RADGONA. Kmalu pa bodo take prodajalne odprte tudi na cestnih mednarodnih mejnih prehodih KORENSKO SEDLO. RATEČE in GEDEROVCI V teh prodajalnah lahko kupite novoletno darilo ali darilo za kakšno drugo priložnost, kot na primer: uvožene alkoholne pijače, tobačne izdelke, kozmetiko, igrače, ure, izdelke iz zlata, športno opremo in podobno. DELAVCE NA ZAČASNEM DELU V TUJINI pa vabi delovna organizacija KOMPAS JUGOSLAVIJA razen v navedene prodajalne še v prostocarinsko prodajalno v MOTELU MEDNO, kmalu pa tudi v HOTEL KOMPAS v KRANJSKI GORI mtsu Malčki, dedka Mraza na Titovem trgu vam poklanja Elita Kranj. PETEK, 26. DECEMBRA 1986 OBVESTILA, OGLASI .n. stran (mmmmmGLAs IMOS TEHNIK feS5r«§S5& TOZD Komunalne dejavnosti objavlja proste delovne naloge KV VODOINSTALATERJA Pogoji: poklicna šola kov. stroke — smer vodovodna, ali poklicna šola kovinske stroke s pripravlj ostjo priučiti se vodovodne stroke, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. V poštev pridejo sai: kandidati iz bližnje okolice Škofja Loke. TOZD Projektivni biro objavlja proste delovne naloge SAMOSTOJNEGA PROJEKTANTA A Pogoji: visoka šola gradbene stroke opravljen strokovni izpit. — viso gradnja in Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba SGP TEHNIK Škofja Loka, 8 dni po objavi. O/ ALMIRA z. n. sol. o. Radovljica, Jalnova 2. Delavski svet SDS skupnih služb razpisuje na podlagi 67. in 70. člena statuta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE EKONOMSKO - FINANČNEGA SEKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu o združenem delu ter družbenem dogovoru o oblikovanju kadrovske politike, izpolnjevati še naslednje pogoje: visoka strokovna izobrazba ekonomske usmeritve in 4 leta delovnih izkušenj ali višja strokovna izobrazba ekonomske usmeritve in 5 let delovnih izkušenj, znanje enega tujega jezika, aktiven odnos do samoupravljanja. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ALMIRA — alpska modna industrija Radovljica, Jalnova ul. 2, z oznako: za razpisno komisijo. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sklepu samoupravnega organa. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o.o. TOZD ZOBNA POLIKLINIKA KRANJ b. o. OZG, o.o. TOZD Zobna Poliklinika Kranj, Kranj, Gosposvet-ska c. 8/a, razpisuje po sklepu delavskega sveta ponovno imenovanje POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE Kandidati morajo poleg pogojev, ki jih določata zakon in družbeni dogovor o izpolnjevanju kadrovske politike v občini Kranj, izpolnjevati še naslednje pogoje: visoka izobrazba stomatološke smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, izkazane organizacijske in vodstvene sposobnosti, moralno etična neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja. Izbiani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom in dokazilo o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: Zobna poliklinika Kranj, Kranj, Gosposvetska c. 8/a, z oznako »Razpis za IPO« Iskra ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo, Kranj, n. sol. o. Po sklepu Delavskega sveta TOZD Terminali na 2. redni seji z dne 3. junija 1986 OBJAVLJA PRODAJO rabljenega polavtomatskega navijalnega stroja, firme AU-MAN, tip PA 011, tov. št. 70879. Vse zainteresirane obveščamo, da dobijo informacije po tel. 28-861, int. 26-18. KTL, industrija papirja in embalaže, Ljubljana, n. sol. o. TOZD LEPENKA Tržič, n. sub. o. Komisija za delovna razmerja TOZD Lepenka Tržič objavlja prosta dela in naloge: 1. OPRAVIJANJE VZDRŽEVALNIH DEL - 2 delavca Od kandidatov pričakujemo: da imajo končano IV. stopnjo VIP kovinarska in strojniška, (orodjar ali strugar ali ključavničar ali strojni mehanik), eno leto delovnih izkušenj pri vzdrževanju strojev, da so natančni in imajo mehanično sposobnost, da so pripravljeni delati v izmenah. Poskusno delo traja 30 dni, zaposlitev je možna takoj po izbi- 2. KUHANJE TOPLIH OBROKOV (KUHAR) - i delavec Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: končana IV. stopnja VIP (kuhar), dve leti delovnih izkušenj, izpolnjevanje pogojev higienskega minimuma. Zaposlitev je možna takoj oziroma po dogovoru. Delovna razmerja bomo sklenili za nedločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave, obveščeni bodo v 30 dreh po izteku priiavnega roka. ALPETOUR TOZD Potniški promet KRANJ DO SAP LJUBLJANA OBVEŠČATA cenjene potnike, da vse avtobusne linije na Gorenjskem v sredo, 31. decembra 1986, obratujejo po SOBOTNEM VOZNEM REDU. Potnikom želimo v letu 1987 SREČNO, UDOBNO IN PRIJETNO VOŽNJO. mu htje BAU&2NO Komisija za delovna razmerja DO Embalažno grafičnega podjetja Škofja Loka objavlja naslednja prosta dela in ffaloge: 1. VODENJE OPERATIVNE PRIPRAVE PROIZVODNJE Pogoji: višja šola grafične ali organizacijske smeri, 3 leta delovnih izkušenj in trimesečno poskusno delo. 2. TISKANJE ZA TISK S PLOSKVE (delo na večbarvnem offset stroju velikega formata) Pogoji: srednja grafična šola — tiskar za tisk s ploskve — TV. stopnja, 2 leti delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi na naslov: Embalažno grafično podjetje Škofja Loka, Kidričeva 82, 64 220 Škofja Loka, kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh. ELPJVŠfd) TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA NSOL O BEGUNJE ST t 642/5 BEGUNJE NA GORENJSKEM JUGOSLAVIJA TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA p.o. Begunje št. 1. BEGUNJE NA GORENJSKEM Na osnovi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih, Pravilnika o notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog v DO ELAN in sklepa komisije za delovna razmerja DO Elan objavljamo prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA KONSTRUKTERJA I za program športnega orodja Pogoji: visoka ali višja izobrazba strojne smeri, zaželene delovne izkušnje na enakih ali podobnih delih, pasivno znanje 1 tujega jezika in poskusno delo 3 mesece. Pisne prijcve z ustreznimi dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba ELAN tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenjskem, 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku objave. OSNOVNA ŠOLA HELENE PUHAR KRANJ, Kidričeva 51 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ClSTILKE Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom (popoldanska izmena) SPECIALNEGA PEDAGOGA v oddelkih za delovno usposabljanje Delo združujemo za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) s polnim delovnim časom. Prijave pošljite z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na gornji naslov. HRANILNO NAKLO KREDITNA SLUŽBA Po sklepu skupščine delegatov Združeno hranilno kreditne službe Naklo z dne 28. oktobra 1986 razpisuje prosta dela in naloge VODJA ZADRUŽNE HRANILNO - KREDITNE SLUŽBE Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: srednja oziroma višja šola ekonomske oziroma druge ustrezne smeri oziroma z delom pridobljene strokovne usposobljenosti, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, sposobnost organizacije in sprejemanja odločitev. Delovno razmerje bomo sklenili za nepolni delovni čas. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj v 8 dneh po objavi pošljejo prijave v zaprti ovojnici z oznako »za razpis« na naslov Združena hranilno kreditna služba Naklo, 64 202 Naklo. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po izbiri. OOO OOOOOOO OOOOOOOOOOO0000000 O C o O C C Pričakuje vas OBLAČILA ZA VAS - MLADINSKI SALON o Titov trg 7 O II. nadstropji O ZA MLADE PO SRCU 3 r>^ooooooooooooooooooooooooo a DEŽURNI VETERINARJI od 26.12. do 30.12.1986 za občini KRANJ in TRŽlC od 6. do 22. ure Živinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 22-781 ali 25-779; od 22. do 6. ure, tel.: 23-518 za občino ŠKOFJA LOKA Janko HABJAN, dipl. vet., telefon: 69-280, Žiri, Polje 1, Miro KRIŽNAR, dipl. vet-, tel.: 62-130, Godešič 134 za. občini RADOVLJICA in JESENICE Anton GLOBOCNIK, dipl. vet., telefon: 74-629, Lesce, Poljska pot 3/a KRAJEVNA SKUPNOST ŠENČUR razpisuje prosta dela in naloge DELAVCA ZA OPRAVLJANJE POKOPALIŠKIH IN KOMUNALNIH DEL v KS Šenčur Dela se opravljajo v deljenem delovnem času. Poskusno delo traja dva meseca. Prijave pošljite na naslov: Krajevna skupnost Šenčur, Kranjska 2 v 15 dneh od objave. SCT, n. sol. o. Ljubljana TOZD DRUŽBENI STANDARD n. sol. o. LJUBLJANA, Dvoržakova 3 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge: NATAKARJA Pogoji: natakar z 2—letnimi delovnimi izkušnjami na enakih delih oziroma nalogah. Zaželeno je delno znanje enega svetovnega jezika. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni od objave SCT, Kadrovsko—splošni sektor, Vošnjakova 8, 61 001 Ljubljana. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre, stare mame in tete MARIJE KRIŽNAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovalcem cvetja, sosedom, dr. Janezu Bajžlju, pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: sestri Pavla in Tončka ter vnukinja in nečaki Kranj, Planina, 18. decembra 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre, tete, svakinje in tašče lil § ROZKE HRAST se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom ter organizacijam ZB Lesce, DO Veriga Lesce, tozd Sidrne verige, tozd Orodjarna, gasilcem Verige Lesce, godbi na pihala Veriga Lesce, podjetju SGP Gorenje Radovljica, Iskri Ljubljana, tozd Pržan, pevskemu zboru Lipa iz Radovljice, praporščakom, govornikoma in vsem, ki ste podarili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in sočustvovali z nami. ŽALUJOČI VSI NJENI Lesce, 19. decembra 1986 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da smo izgubili našo nenadomestljivo mami, staro mamo, prababico, svakinjo in sestrično ANTONIJO ŠUMI roj. Vidmar Od nje se bomo poslovili v soboto, 27. decembra 1986, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: hčerke Olga, Zdenka, Mirjana in Irena z družinami ter drugo sorodstvo Kranj, 25. decembra 1986 ®®mHSScU©IEnGLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI PETEK, 26. DECEMBRA 1986 MALI OGLASI tel.:27 960 cciia JIA16 aparat Mtro|l Prodam barvni TELEVIZOR gorenje, daljinsko upravljanje. Kovačičeva 5, Kranj___20641 Prodam TV hitachi stereo, star eno leto, cena 500.000 din. Tel: (061) 221-778, dopoldne do 15. ur>i, delavnik - Štimac_21055 Prodam RADIOKASETOFON sharp 4500 in SLUŠALKE innohit, vse skoraj-novo. Jenko, Godešič 53, Škofja Loka _21056 Prodam ČB TV sprejemnik gorenje. Vasca 6, Cerklje_21057 Prodam barvni TV fisher, star eno leto. Urbane, Gorice 24_21058 HI-FI center 2 x 30 W, nov in deklariran, prodam za 18 SM. Tel.: 28-436 _21059 Ugodno prodam motorno ZAGO husquarna ter traktorske GUME 11-24 in 14-34. Tatinec 1, tel: 27-808 21060 Ugodno prodam črno-beli TV iskra. Kovačičeva 5, Kranj_21061 Prodam PRALNI STROJ gorenje in gorenje CENTER z ZVOČNIKI. Telefon: 33-133_21062 Poceni prodam barvni TV iskra pa-norama, letnik 73. Tel: 44-639 21063 Prodam GLASBENI CENTER loewe opta z omarico in zvočniki. Tel.: 79-719 _21064 Prodam starejši barvni TV gorenje. Tel:37-368 21065 Prodam novo emajlirano DEŽO 25 I, infra PEČ, predsobno STENO, 2 JOGI-JA in trip-trap STOLČEK. Tel.: 24-425 _20880 Ugodno prodam krzneno JOPO zajec. Galjot, Tiojarjeva 14, Kranj. Tel: 24-091 _21093 Prodam SMUČI CR, marker OKOVJE in PANCERJE Tel: 34-921 21094 Prodam SMUČI RC 05 170 cm z vezmi marker, smučarske ČEVLJE št. 42 KOMBINEZON št. 44 in DRSALKE št^S Tel.: 44-625_ 21095 Prodam suhe hrastove PLOHE in suha hrastova DRVA. Luže 11, 64208 Šenčur_21096 Prodam globok otroški VOZIČEK. Matijevič, J. Puharja 5, Kranj. Tel.: 37-257_21097 Prodam rabljen CIRKULAR z večjo mizo (ponk) in RADIO z ojačevalcem in ZVOČNIKI 2x120W. Milan Babic, Voglje 36/a, Šenčur_21098 Prodam Tel:25-637 GOBELIN 110x60. 21099 Prodam 48-basno klavirsko HAR-MONIKO melodija. Tel.: 39-999 21100 Prodam otroški športni VOZIČEK tri-buna moder žamet za 1 SM. Tel.: 25-606_21101 Prodam novo KABINO za traktor univerzal, sipov čelni NAKLADAČ, AV-TOPRIKOLICO in 16-colski vprežni VOZ. Gregorc, Sp. /eterno 3, Tržič __21102 Prodam globok otroški voziček in STAJICO. Tel: 70-206 21103 Prodam Tel.: 50-719 črn krznen PLAŠČ. 21104 Prodam barvni TV Tel.: 37-468, popoldne gorenje. 21066 ČB TV Iskra panorama — gama, ekran 63 cm, letnik 78, ugodno prodam. Tel.: 39-140_21067 Prodam PRALNI STROJ, star 4 leta. Podjed, Srednja vas 63, Šenčur 21068 Ugodno prodam barvni TV grundig, ekran 63, v zelo dobrem stanju Tel.: 36-581_21069 Prodam TRAKTOR ursus 335. Janez Okršlar, Žlebe 49, Medvode 21070 Ugodno prodam TRAKTOR deutz 4506 S, 500 delovnih ur. Hribar, Teneti-še 13. Tel.: 46-235_21071 Prodam mini STOLP znamke ma-rant, cena 30 SM. Tel 62-322 21072 Prodam motorno ZAGO alpina 70/S. Tel : (061) 612-943_21073 Ugodno prodam PRALNI STROJ candy Cesta 26. julija 51, Naklo 21074 Prodam barvno TV v dobrem stanju. Tel.: 24-575_21075 Prodam stroj za brizganje plastike Ziegler - Eckert 30 g Tel : 22 309 _21152 Prodam RADIOKASETOFON 2 x 15 W z ločljivimi zvočniki in RAČUNALNIK ZX spectrum. Ul. Moša Pija deja 8, Kranj. Tel . 27-625_21153 GRAMOFON z ojačevalnikom 2x50W in ZVOČNIKA 50W/100W ugodno prodam. Vadnov, Kokrškega odreda 1, Kranj__21154 taino prodam Prodam ZVOČNIKE 80W - 8 ohm. Telefon: 77 192_ Prodam rabljeno 300-litrsko SKRI-NJO, novo trajnožarečo PEČ, otroško KOLO za starost 5 let in široka PLATIŠČA za Z 750 Arhar, Vincarje 12, Škofja Loka_ 20887 Prodam nov krznen PLAŠČ, moder nega krzna in kroja, velikost za št. 40 . Tel: 21 430 _20889 Prodam MEŠALEC za beton (v okva ri) PLATIŠČA z gumami micheiin 165 x 13 za Audi 60, platišča z zimskimi gumai 155x14 za Škodo, traktorske VERIGE (11). Parčič, Trstenik 14 21092 Ugodno prodam 2 para OKOVJA ty-rolia 280 in 360 RD racing. Matjaž Rav-nik, Breznica 63. Tel: 80-588 21105 Ugodno prodam 2 zimska dekliška PLAŠČA in JAKNO. Tel: 82-950, od 10. do 12. ure_21106 Ugodno prodam dve ženski JAKNI št. 42 (zajčje krzno) in št. 44. Tel.. 39-496_21107 Prodajam kisle GLAVE za sarme. Franc Pintar, Sv. Duh 7. Tel.: 60-253 _21108 Prodam 150-litrski in dva 400-litrska SODA, KAD za namakanje sadja, KOŠ za steljo in ZABOJ (koč) za prevoz ži-vali. Gorice 20_ 21109 Prodam 4 zimske GUME sava 165-13 in VERIGE rival 165-13. Špraj car, D. Brezarja 34, Kranj. Tel.:25-076 _21110 Prodam HARMONIKO lubasovo, 3 in pol vrstna, dobro ohranjena. Cena 220.000 din. Tel: 75-332_21111 Prodam novo vetrohransko STEKLO za Z 101 in novo litoželezno tuš BA-NJO. Tel.: 74-724_21112 Prodam SIPOREKS 5 cm 2 m1, KABEL PGP 5x2.50 mm — 35 m, rabljeno PEČ na olje emo in nizkotlačni BOJLER 51 s pipo. Jože Bogataj, Grenc 8/a, Škofja Loka_21113 Prodam hrastove DESKE 30 in 50 mm ter deske za napušč 9 cm širi-ne, razne dolžine. Tel.: 49-174 21114 Prodam zimsko-letne GUME 155-14 za škodo. Anton Urh, Trboje 123 21115 Prodam 4 zimske GUME s platišči za golf Tel.: 25-215_21116 Prodam TV, RADIO in KASETOFON (vse skupaj) za 7 SM. Tel: 24-992, Pare, v pstek do 13 ure_21117 Ugodno prodam GARNITURO sehneider z deklaracijo v garanciji (televizor, videorekoder, gramofon, radio in zvočniki 2 x 50 W). Tel : 24-191 _21118 Prodam dve zimski GUMI 6.40x13, dve 145x13 in nekaj gum 135x12 z obroči, dva sprednja BLATNIKA za Žolfa ter prostostoječi KAMIN in 3 PE I gorenje. Tel.: 70 015_21197 Prodam ODBIJAČ, KLJUKO in PRT LJAŽNIK za starejšega golfa Tel.: 77 711__21196 Prodam dve zimski GUMI in eno letno s platišči 8 za Z 750 ter rabljen barvni TV ekran toshiba 52 cm. Tel: 60 302 20941 VARČEVALCI! Znova je leto naokoli in tudi pomemben c'o-godek, tako za banko kot za vas, varčevalce, to. je obračun obresti. Z načinom obrestovanja deviznih hranilni vlog smo vas že seznanili. Zato samo še obvestilo, da bomo varčevalcem, ki ste oddali zahtevek za prenos dinarskih obresti od deviznih hranilnih vlog na hranilno knjižico ali tekoči račun, lete pripisali s 1. januarjem 1987. Vsi drugi pa jih lah ko prevzamete v enoti banke, kjer vodijo vašo devizno hranilno vlogo. Predlagamo vam tudi, da samo zaradi pripisa obresti ne hodite v banko v prvih dneh novega leta, ker bo računalniški obračun obresti omogočil pripis obresti od dinarskih hranilnih vlog po 5. januarju. Banka vam jih bo obrestovala tako, kot da bi jih vpisali že prvi dan v novem letu. izognili pa se boste gneči, ki nastane v banki po praznikih, in si prihranili čas. V sredo, 31. decembra, bodo vse enote Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske za občane poslovale od 7. do 13. ure. Osrednje enote na Jesenicah, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču ter enote na Bledu, v Bohinjski Bistrici in Kranjski gori pa od 7. do 14. ure. V soboto, 3. januarja, bodo osrednje enote na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču ter enote na Bledu, v Bohinjski Bistrici in Kranjski gori poslovale od 7. do 12. ure. /O ljubljanska banka L Temeljna banka Gorenjske OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.: 27-610 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Cenjenim strankam in Gorenjcem želimo srečno novo leto 1987. živali Prodam PRAŠIČE, težke od 35 do 150 kg, in rjave PISKE nesnice. Posa-vec 123, Podnart. Tel: 70-379 19920 Prodam polovico KRAVE za zakol, je težka, mlada, menjam za goved brejo kravo, ostalo po dogovoru. Trstenik 2, tel.: 46-341_ 20944 Prodam 6 tednov staro TELIČKO si-mentalko. Sreff Bela 36, Preddvor _21026 Prodam KRAVO s teletom. Sr. Bit-nje 25_ _21027 Prodam PRAŠIČA, krmljen z doma-čo krmo, teža 120 kg. Senično 20, Križe_v 21028 Prodam BIKCA, starega 5 tednov Sr. Bitnje 26, Žabnica_21029 Prodam dva PRAŠIČA, težka od 130 do 150 kg. Bohinc, Zg. Brnik 57/a _21030 Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. Suha 33, Kranj_21031 Prodam mlado OVCO z jagnjetom ali brez. Eržen, Praše 55, Mavčiče __21032 Prodam PRAŠIČA za zakol. Polica 9, Naklo_■ 21033 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA. Sr. Bitnje 9 Žabnica_21034 Prodam navadne PAPIGE. Kožuh, Vrečkova 5, Kranj, od 10 do 15. ure. Tel.: 37-532 21035 MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča. Cenjenim strankam in drugim Gorenjcem želi srečno novo leto 1987. čevc 25 Prodam dva težka PRAŠIČA, po 30 kg težke prašičke, in dve jalovi KRAVI. Sv. Duh 41, Škofja Loka 21198 Prodam KRAVO simentalko po izbiri. Globočnik, Gorica 1, Radovljica __21199 Prodam KRAVO ciko v devetem me-secu brejosti. Visoče 5 21200 Prodam Žabnica 1 mlado KRAVO s teletom. 21201 Prodam PRAŠIČE za zakol. Zalog 28, tel.: 42-668_21202 Prodam 5 let staro KRAVO, brejo 9 mesecev. Zupan, Zaloše 7, telefon: 70-023_21203 Prodam mlado OVCO z jančkom — ovčko in zamenjam 4 mesece starega OVNA (mrkača). Tel.: 65-120 21204 Prodam mlado KRAVO, brejo 5 mesecev. Dežman, Podhom 34, tel.: 77-677_21205 Prodam KRAVO, ki bo drugič teleti-la. Zalog 11, Cerklje_21206 Prodam KOKOŠI za zakol. Oman, Zminec 12, Škofja Loka_21207 PRAŠIČA za zakol, POB^ON dve zimski GUMI za kadetta tip C in ČB televizor iskra prodam. Podreča 54, Mavčiče 21208 Prodam ali menjam polovico krave za BIKCA, težkega do 400 kg, in ne-škropljena JABOLKA voščenke Stra hini 65, Naklo ■ _21036 Črnega PUDELJČKA, starega 8 ted nov, prodam. Marija Huber, Heroja Verdnika 28, Jesenice_21037 Prodam polovico govedi, zaklane v klavnici, z zdravniškim pregledom. Tel.: 62 905_ _21038 Prodam PRAŠIČA, težkega 170-200 kg Peter Cajhen, Pšata 24, Dol pri Ljubljani___21039 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 140 kg, krmljenega z domačo krmo, in-teheo simentalko, 6 mesecev brejo. Trboje 51, Kranj tel.: 49-171 21040 Prodam PRAŠIČA za zakol, jedilni in semenski KROMPIR ter KROMPIR za krmo Sp. Bitnje 21_21041 Prodam TELICO, težko 550 kg. 6 mesecev brejo Tone Lušina, Dražgoše 44, tel : 66-323_ 21042 Prodam mesnatega PRAŠIČA za za kol in 4 tedne staro TELE, BIKCA ali TELICO Sp. Bitnje 20, Žabnica 21043 Prodam KRAVO po četrtem teletu, dobro mlekarico Zupin, Apno 2, Cer kije, tel : 42 544_21044 Prodam mesnatega PRAŠIČA 150 kg težkega. Zalog 17, Cerklje 21045 Prodam TELICO, križano friziko, bre jo 9 mesecev Ljubljanska 35, Radov Ijica_ _21046 Prodam 2 PRAŠIČA, po 800 din za kg. Vevar, Golnik 72, tel 46 567 21047 Prodam KRAVO s teletom ali brejo 7 mesecev Valentin Čarman, Topol 27, Medvode_21048 Prodam 20 do 40 kg težke PRAŠIČ KE Stanonik, Log 9, Škofja Loka 21049 Prodam PRAŠIČA, težkega 130 kg, za zakol. Soklič, Selo 22 Bled 21050 Prodam 2 PRAŠIČKA, težka 25 kg. Ribno 19, Bled_21051 Prodam PUJSKE, težke od 20 do 100 kg Blaženka Jesih, Finžgarjeva 9, Javornik _ _21052 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE Tel : 74 400 ,_21053 Prodam PRAŠIČA za zakol Preba 21054 Trgovska in DO ŽIVILA KRANJ n. sol. o. HOTEL BOR - GRAD HRIB PREDDVOR - GRAJSKA GOSTILNA ODPRTA VSAK DAN od 12. do 22. ure razen nedelje in torka - PLES VSAKO SOBOTO OD 20. do 24. ure — IGRA ANSAMBEL MAGDALENA - SAVNA ODPRTA OD 7. do 21. ure - PRIMERNI PROSTOR'ZA OBLETNICE, SEMINARJE, POROČNA KOSILA (DREVORED MLADOPOROČENCEV), POSLOVNA KOSILA INFORMACIJE PO TELEFONU 45-080 SE PRIPOROČAMO! vozila Poceni prodam obnovljen SUNBE-AM 1250, letnik 73, prva registracija 76. Uroš Hafner, Huje 23/a, Kranj, tel.: 22-333, zvečer_ 20828 Prodam osebni avto R 18, letnik 82 Te 61 414__20955 Fiat 750, letnik 74, vozen, neregistriran, prodam za 8 SM. Kavčič, St. Ža-garja 7/a, Radovljica 20992 Prodam Z 101, Duplje 3 letnik 77. Umnik, Zg. 20993 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 83, garažiran in zelo ohranjen. Ogled petek, sobota in nedelja popoldne Pre radovič, Planina 2, Kranj 20994 Ugodno prodam GOLF diesel, letnik 83. Tel.: 22-114, po 15. uri_20995 Prodam opel rekord, letnik 66, in LIKALNI STROJ. Hvasti, Breg ob Savi 16 _20996 TALBOT solara, letnik 82, prevoženih 48 000 km, dobro ohranjen, prodam. Tel : (064) 34 884_20997 Z 101, letnik 84, karamboliran, ugodno prodam. Informacije od 15. ure da Ije vsak dan, tel.: (064) 51 826 20998 Prodam VW golf 1100 z več dodatne opreme Šmiodova 13, Čirče, Kranj _20999 Zelo ugodno prodam GOLF, letnik 77, garažiran in zelo ohranjen Cesta H Verdnika 17, Jesenice 21000 -Prodam R 12, vezen, neregistriran. Senk, Predoslje 71, _____21210 , Hladilno OMARO gorenje, staro dve iOprodam. Tel : 27 803 21211 Prodam garderobno OMARO tri j'av, zelene barve, primerna tudi za palnico, in omaro za čevlje. In'orma-Sllgod17 ure dalje, tel.: 34 177 21212 jianonanfa i Trisobno stanovanje s kabinetom v